/K
18. štev.
V KranjuN^2. velikega travna -1900.
I. leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list,
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kloni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za ped leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na doni stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na nniočbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v k- Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiruti. — Hokopisi se ne vračajo.
Vabilo na naročbo.
GORENJEC* stane /,a celo leto sai ) 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se li.< lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upra\ ništ vo.
Vodovod za mesto Kranj In okoiico.
Govor deželnega poslanca Ivana Šubica v seji deželnega zbora kranjskega dne 3. velikega travna 1900.
Visoka zbornica! Deželni zbor je svoje poročilo o vodovodu za mesto Kranj in okolico sestavil tako temeljito, in gospod poročevalec župan Hribar je stvar v tehničnem in financijalnein oziru tako obširno in vsestransko pojasnil, da je morebiti težko najti še novih momentov, ki bi to velevažno zadevo še krepkeje podpirali in njeno nujno potrebo še bolje ilustrovali. Vkljub temu pa naj ni i bode dovoljeno, da kot poslanec mesta Kranja poseženi v debato in se nekoliko pečam s predlogo, ki jo imamo v obravnavi.
Gospoda moja! Vi ste podrobno poučeni, kaka naloga je odmerjena projektiranemu vodovodu. Znano Vav. je, da naj bi dovajal dobre pitne vode velikemu številu cv >čih vasi, ki leže na vzhodni strani kranjskega mesta ii: ki se sedaj nahajajo glede vode v tako žalostnem položa da se v tem oziru morajo primerjati z najbolj razu !mi deli naše Suhe Krajine. O teh vaseh in njih vodu tdi ne bodem govoril, ker vem, da bode itak njihov p< mec povzdignil zanje svoj glas. Pač pa hočem glede; . r ta Kranj napraviti nekoliko opazk in navesti nekoliko dokazov, da je nameravani vodovod vitalnega in odločilnega pomena za razvoj in prospeh tega mesta.
Visoka zbornica! Vprašanje po dobavi dobre pitne vode že mnogo let zanima prebivalce Kranjskega mesta. Pred približno desetimi leti je že inžener Sinrekar, ki je zgradil ljubljanski vodovod, dal pregledati okolico kranjsko. Stvar je pozneje sicer nekoliko zaspala, a vsled nujne potrebe se je kmalu zopet z novo silo pojavila. Mesto Kranj, ki ima danes z dijaki vred nekako .'»()()() prebivalcev je poleg malega vodovoda iz Save, ki pa ne preskrbuje mesta
s pitno vodo, navezano na štiri izkopane vodnjake. Izmed teh je navadno vsaj jeden pokvarjen ali pa v reparaturi — čemur se ni čuditi, ker so silno globoki in jih gonijo pridne roke skoro noč iti dati — in tedaj preostaja navadno samo še dvoje do troje vodnjakov, iz katerih naj zajema celo mesto, ki nima malo potrebe v tem oziru. Opozarjani le, da po štetju z dne SI. grudna 1890 rede v mestu 420 glav živine, za katero je težko preskrbeti dobre pitne vodeT ko je še ljudem primanjkuje. V tržnih dnevih in sejmih, ki so v Kranju jako obiskani, se pomnoži število živine izdatno, in lahko se trdi, da je čestokrat v mestu po 1000 glav živine, katero je treba napajati in cediti. Promet bi bil sigurno še dokaj večji, trgi bi bili še bolje obiskani, ko bi ne bilo toliko zaprek zaradi vode. Se ob navadnih dneh zapazimo živahno in zanimivo gibanje okrog vodnjakov. Venec žensk straži vodnjak in Čaka po celo uro, da pride na vrsto. Dalje tudi ob požarih mnogi oddaljeni deli mesta nimajo dovolj vode, in gotovo je, da bi vrlo kranjsko gasilno društvo pri vsakem večjem ognju imelo zaradi pomanjkanja vode nenavadno težko stališči'. In to ni mala reč, če pomislimo, koliko blaga je v cvetočih trgovinah po mestu nakopičenega, koliko raznega drugega gradiva je v vodni nevarnosti, ker ni dovolj vode na razpolaganje.
Istotako trpe različne obrti v mestu na pomanjkanju primerne vode in splošno se toži, da razne obrti ne napredujejo istomerno s trgovino, ker jim nedostaje temeljne podlage za dotično obit, namreč vode.
Prezreti ne smem tudi še jednega faktorja, ki glasno kliče po zdravi pitni vodi v Kranju. To je novi učni zavod, cesarja Franca Jožeta višja gimnazija. Že sedaj ima okroglo 460 dijakov. Vsled spretnega vodstva, odličnega učiteljskega zbora in požrtvovalnosti meščanov je ta zavod hitro zaslovel in zacvetel. Nikakega dvoma ni, da ima lepo prihodnjost in da se bode obisk še izdatno pomnožil. -Lahko računamo na vsaj 600 dijakov, ko bode gimnazija kompkftpa. Dolžnost poklicanih faktorjev je, da
Zahtevajte „Gorenjca" v gostilnah in kavarnah!
damo tej ukaželjni mladini primerne zdravstvene pogoje
za življenje; rastna zadeva vse dežele je, da se ozira na mladino, ki študira v Kranju in ji zagotovi vsaj zdrave pitne vode in vode za telesno snago. Ali ni to prava ironija, če čajem, dfl so pri gimnaziji morali napraviti k ap n i co, in da je 4f><) dijakov med dnevom navezanih na njeno vodo. ki je komaj užitna, a kaj šele zdrava in okusna.
Kur velja za dijake, velja tudi za vojaki;; s stališča vojaškega erarja te mora projektirani vodovod najtopleje priporočati in naravnost zahtevati. Dokaz temu je. da SO se vlani skoro odpovedale vojaške vaje v okolici kranjski, ker nedostaje votle, a stoječe luže imajo toliko škodljivih kali v sebi, da je bilo vojaškim oddelkom strogo prepovedano, piti tisto smrdljivo tekočino. V Šenčurju so celo patrulji; stražilc luže in čuvale, da jih nihče ni pil, ker je bilo dokazano, da biva v njih bacilus vročinske bolezni . . . Vojaške vaje naj se za vedno odpovedo — ž njim pa bo izginil izdaten vir dohodkov za Kranj in njegovo okolico.
('.as beži in vem. da je treba hiteti, kajti ure našega zasedanja so štete, in kmalu bo bila ura ločitve. Zato bi opozoril le še na jedno stran. Kranj se razvija in širi v zadnjih letih, kakor pač nobeno drugo mesto naše kro-novine. A vkljub marljivosti in naprednosti meščanov se to razširjanje in stavbeno delovanje ne more vršiti v toliki meri, kakor bi bilo želeti. Stavbinski promet ne more prospevati, ker nedostaje vode za hiše in značilno je, da podjetnik, ki je zgradil lepo vilo ob robu mesta, te vile ne more prodati, ker - - pomanjkuje vode.
Potreba vodovoda za mesto Kranj je torej očividna nujna iu dokazana.   Gorenjska stolica se ni; more pri-
PODLISTEK. Matija iz Kranja,
papežev vojak leta 1654.
Spisal Simon Katar.
V podlistku »Slovenskega Naroda« leta iss*;.. št. 142 do 144, je bilo opisano, kako so se leta 1654. prepirali v Rimu, ali so Kranjci Slovenci (Iliri) ali Nemci in ali imajo pravico vsprejeniani biti v jugoslovenski gostinec (hospicij) sv. .leronhna, ali ne. Čeravno je bilo jasno dokazano, da so Kranjci pravi Slovenci in da so se do takrat tudi zares vsprejemali v omenjeni gostinec, vendar je «sveta rota» razsodila po vplivu Dahnatineev, da se imajo Korošci, Kranjci in Štajerci popolnoma izključiti iz svetojeronim-skega gostinca.
V tej pravdi je bil zaslišan tudi papežev vojak Matija i/. Kranja, ml bratovščine svetojeronimske. Ko je hotel Ivan .lamšič, čegar oče Luka je bil rodom Ljubljančan, postati kanonik sv. .leronima, navel je kot priče, da so Ljubljančani in vsi Kranjci Slovenci, nekega mladega Celovfiana, ki se je v Rimu učil bogoslovja; potem Jurija Kolenčiča iz Ljubljane, čevljarja v Rimu; tuimenovanega Matijo iz Kranja; Ivana Čveka iz Sv. Križa pri Vipavi in Matijevega tovariša v papeževi vojski: Ivana Lunija iz okolice goriSke in Ivana Antona Pellegrina, Tržačana, ki
merno razvijati, ne umre napredovati, ako ji ne pridemo na pomoč in ako ne dovolimo prispevka za projektirani vodovod.
V tehnična razmotrivanja in detajle si; ne bodem spuščal, ker so bili itak dovolj označeni od gospoda poročevalca, tudi ne bodem — osobito zaradi pomanjkanja časa - risal zgodovino načrta, ki leži pred nami in opisoval poleg njega še drugih poskusov, ki so se vršili, \ da bi se mesto preskrbelo s primerno pitno vodo. Ti poskusi so deloma provzročili zanimive razpore med meščani in imeli so to dobro posledico, da so se preiskavi; temeljiteje izvrševale in da so se pojmi vsestransko raz-bistrili. Četudi so dotični poskusi svoje dni rodili marsikako razburjenje, danes moramo vendarle reči, da so stvari sami mnogo koristili in to tembolj, ker je vsakdo prepričan da so izvirali vselej le iz pravega lokalnega patrijotizma! Veščaki so končno odobrili Hraskvjev načrt, ki je podlaga poročilu deželnega odbora. Svota. katero zahteva ta projekt, je sicer velika, a če pomislimo važnost ozemlja, ki naj dobi dobre vode, in če se oziramo na važnost mesta Kranj, moramo pač priznati, da žrtev ni previlika, in to tem manj, ker hoče kranjsko mesto v svoji požrtvovalnosti prevzeti razmerno največji delež, in e dokaj huje obremeniti, nego občine, ki pridejo v poštev. Glede na te okolščine smo gotovo opravičeni, ako tudi apeliramo na blagonaklonjenost cesarske vlade, da naj zadevo kranjskega vodovoda kar najintenzivneje podpira in ji zagotovi 50 odstotkov prispevka, opravičeni ne le iz lokalnega stališča, temveč iz stališča cele dežele, da pro-speva jedno najvažnejših mest in jeden njegovih najvažnejših kulturnih zavodov.
je priznal, da leži njegovo rodno mesto v Sloveniji (Schiauonia). Kazen Uveka in Lunija so bile vse druge priče zaslišane pred «sveto roto».
Naš Matija je najprej odgovarjal na splošna vprašanja, da je rojen iz «(Hamburga*, ki leži v sredi med Nemčijo in Italijo. Zemljepisja se nikoli ni učil in še ne ve, kaj da je ta znanost. Zemljepisne karte je pač že videl, ali ni jih razumel in zatorej ne more povedati, kje da leži dežela ilirska ali Slovenija in katere meje da ima. Pripovedovati pa zna dobro o vseh tistih krajih, koder je on že potoval, in o teh se ne bode motil. Na osmo vprašanje je Matija odgovarjal (italijanski) tako-le:
• Dežela Slovenija meji z ene strani na Italijo, in sicer blizu morja in mesta Gorice. Blizu tega mesta je reka, čije ime in dolžina mi ni znana, ali široka je toliko, kakor ta tukaj (Tibera) v Rimu, vendar pa nima toliko vode. Onstran te reke (iz Rima gledaje) se govori slovenski, tostran pa italijanski, -le-li pa je omenjena reka meja Italije in Slovenije, tega ne vem. Poznam dobro tiste kraje, ker sem tam rojen in sem tam potoval. Bil sem dveinpol leti v Gradcu, ki leži v Štiriji; tri leta v Celovcu, ki leži v Koroški, in bil sem tudi v Velikovcu (Felgniarg), ki leži v Koroški, in bil sem trikrat tam n& potovanju, ali nikoli se nisem dlje ustavil, kakor za en dan. Tudi v Pliberku (Pleiburg), ki je takisto v Koroški, sem bil tri-
Z upom, da bode cesarska vlada blagohotna ostala nasproti projektovanemu tehničnemu in finančnemu načrtu za vodovod Kranja in okolice, sklepam svoje besede in prosim gospode tovariše, da glasujejo za predlog deželnega odbora.
V Kranju, <tne 12. velikemu travna.
Državni zbor se je otvoril vtorek z viharjem. Ko je vlada predložila svoje načrte glede uredbe jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem , vstal je češki poslanec; dr. I'a rak in izjavil, da Cehi z vladno predlogo niso zadovoljni, ker se ni vpeljal češki notranji uradni jezik; zato bodo začeli obstrukcijo. Na galeriji se je nabralo vse polno ljudi, zlasti krščanskih socijalistov, ki so na nečuven način psovali Cehe in jih obkladali z raznimi priimki. Predsednik je dal galerijo izprazniti. - deški minister Rezek misli odstopiti. Korberju se maje ministrski stolček in se že imenujejo novi možje, ki ga utegnejo zasesti.
Naš cesar praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva.  Kazni vladarji mu bodo prišli osebno čestitat.
- Deželni zbor kranjski je soglasno sprejel predlog poslanca Ivana Šubica, v katerem se deželnemu glavarju naroča, da o priliki sedemdesetletnice presvetlega cesarja primernim potom izreče Njega Veličanstvu najudanostne čestitke Vojvodine Kranjske.
V Berolinu je bila v soboto in nedeljo velika slovesnost. Proglasili so namreč, prestolonaslednika polnoletnim in bila je menda proslava 90letnice trozveze. Navzoči so bili naš cesar, laški in romunski prestolonaslednik, zastopniki in odposlanci raznih evropskih vladarjev, ministri i. t. d.
Na Kubi je buknila ustaja proti severno-ameriški vladi.
Vojna v južni Afriki. Zadnji čas imajo Angleži nekoliko več bojne sreče. Kini se na celi črti umikajo. Ali je to njih onemoglost, ali pa le zvijačnost, da bodo lažje prijeli Angleže na kakem koncu, to se v kratkem pokaže.
ali štirikrat na potovanju. Enkrat sem bil v Kolšperku (Bolsburg, \Volfsberg) in ta kraj je zadnje mesto proti Štiriji. Na Kranjskem sem bil v Ljubljani, ki je štiri nemške milje oddaljena od mojega rojstnega kraja. Kakih petnajstkrat sem bil v tem mestu, da sem obiskal svoje sorodnike. Včasih sem se tu mudil po' štirinajst, včasih po osem dni, včasih kaj več, včasih kaj manj, ali nikoli se nisem inudilceli mesec. Bilsein kake trikrat vLoki(Pisciatloch), ki je eno nemško miljo od mojega rojstnega mesta oddaljena, ali nikoli se nisem mudil čez en dan. Bil sem kake štiri- ali petkrat v Radovljici, dve milji od mojega rojstnega kraja, iz pobožnosti, ker se dobivajo v tem kraju zelo veliki odpustki. Šel sem vsakikrat gori zjutraj in se vrnil zvečer. Enkrat sem bil v Kamniku na potovanju, ko sem šel v Gradec. Bil sem enkrat v Postojini (Haistelbi) in ostal sem tam dva din (od tega bo že devet let) z nekim plemičem, pri katerem sem bil in ki je prišel tja obiskat svoji; sorodnike. Bil sem enkrat na Vrhniki, meseca kimovca (od tega bo pet let), in sem tam prenočil, ko sem potoval s priložnostjo iz Gorice na Dunaj. Trikrat sem bil v Idriji: dvakrat skozi potovaje, enkrat pa z gospodom grofom Lantierom, katerega sem služil, in od takrat bo že pel let. V drugih krajih Kranjske nisem bil. Omenjena dežela Kranjska meji na eni strani s Furlanijo, na drugi s Koroško, na tretji s Štirijo in na četrti z Dalmacijo (mesto s Hrvatsko). Kopec pride.
Dopisi.
Iz Radovljice. (Mestni vodnjak.) Ne samo v mestih in trgih, temveč tudi že v najzadnji vasici vedo prebivalci, kako velike važnosti je dobra in zdrava pitna voda. Zato se povsod trudijo, da dobe tako vodo k rokam: le v Radovljici, ki se šteje za mesto, je občinskemu zastopu voda deveta briga. Tukaj imamo edini občinski ali
i mestni vodnjak na glavnem trgu, a ta je tak, da bi ne bili dosti na slabšem, ako bi ga ne bilo. Že njegova vnanja oblika je taka, da bi se je sramovali v vsaki boljši vasi; toda za radovljiško mesto mora vendar biti dobra! Na obodu vodnjaka je vdelana kamenita plošča z napisom: «Dieser Brunu wurde errichtet 1H44.» Toraj že prej kot pred polstoletjem se je zdelo radovljiškim mestnim očetom umestno in potrebno, da napravijo skupni javni vodnjak za vse tiste prebivalce, ki nimajo vodnjakov doma, dasiravno je že tudi takrat tekla pod Radovljico — Sava. Dali so tedaj na glavnem trgu skopati luknjo v zemljo «do vode». To so znotraj obzidali, na površju obgradili s kamenitim obodom, tega pokrili ter skozi okroglo odprtino spustili v luknjo sesalnico, nad katero
I so pritrdili lepo pobarvano kositernasto strešico, in mestni vodnjak jc bil gotova Znani radovljiški dovtipnež mi je pravil, da se je nekdaj sukal nad to strešico iz kositerja izrezan možic, ki je stal na kolesu in poleg njega je bilo izrezanih tudi nekaj hiš in dreves, kar je pomenilo vas. Vsa ta šara skupaj je tvorila slavni radovljiški grb, ki je mimogredočim ljudem oznanjeval nemški značaj mesta Rad - Mann's-Dorf. Kolo v grbu pa je baje tudi nado-mestovalo ono kolo, katero je manjkalo nekje drugje. — Prav blizu vodnjaka stoji več hiš. Odkod je prihajala tekočina v vodnjak, na to ni mislil nihče. Mestni 'Očetje pa so z veselim in ponosnim obrazom hodili mimo ter si mislili: Storili smo svojo dolžnost! Za naš čas bože; naši nasledniki pa naj si napravijo kaj boljšega, ako ne bodo zadovoljni z našim delom! Leta teko, in ž njimi se vsa izpreminja na boljše ali na slabše. V Radovljici pa
' je še vedno dosti takih, ki se boje vsake izpremene in si prizadevajo, da bi se tukaj še nadalje ohranila blažena starodobna zadovoljnost; vsaki še tako potrebni novi napravi pa se upirajo z izgovorom: Kar je bilo dobro za naše prednike, naj bode dobro tudi za nas! Zato je še dandanes na trgu stari razkopani vodnjak, in zadovoljni so ž njim vsi tisti Radovljičani, ki imajo svoje vodnjake doma. Ali drugi ne morejo biti in v resnici tudi niso zadovoljni ž njim, ker več ne drži — vode. Tista ostane v njem le toliko časa, kakor v kaki mlaki, n mreč dokler dežuje, potem pa mora zopet počivati «cigalnica» pri vodnjaku ves božji dan. V prvih dneh po dežju se še nacedi nekoliko kalne tekočine v vodnjak, in katera ženska zgodaj vstane,
I ima upanje, da bode še dobila škaf mokrote iz njega. A da se to zgodi, mora navadno nesti seboj korec vode, da ž njo zalije obnemogli vodnjak ter mu tako zamoči razsušeno grlo. Ako bode kdaj koga prijela taka žeja, da hode hotel piti to posiljeno vodo, naj se spomni na te vrstice in jo pogleda skozi povečalno steklo! Zagledal bode v nji take reči in stvari, da bode njegov želodec dobil oslovski kašelj in ga bode žeja hitro minula! Da bi se ta vodnjak popravil, ne kaže. Škoda bi bilo za denar, ki bi se potrosil za neuspešno popravljanje, ker se po dosedanjih vodovodnih žilah ne more več privabiti v vodnjak toliko vode, da bi je nikoli ne zmanjkalo, in ker je voda, katera se steka skupaj po zemlji v obližju hiš in še posebno v sredini mesta, vedno sumljive vsebine. Treba bode toraj vsekako začeti misliti na to, da bi se napeljala v mesto od drugod boljša voda, kakor jo nam zdaj ponuja mestni vodnjak — ob deževnih dnevih.
Z Bleda. Tukajšnji kmetje SO povsem srečni, kajti sedaj imajo koiisumno € zadrego* na Hlodu, v Ribnom in na Bohinjski Beli, Konsumno društvo na Bleda pravi v svojem letnem poročilu, da ne iifte nič dobička, nazadnje pa izkazuje čistega dobička 405 kron. Čudno, kajne!
Za to dru-tvo se potegujejo tudi rleudje. Gospodična U.
dobiva blago po nekem društveniku menda zato. ker ji je napredna stranka na Bledu napravila ali pomagala, da ima  prosto  stanovanje v   novi  šoli.   Lepa hvaležnost!
Brigajte se nekoliko bolje za svoj posel in ne pretepajte otrok naprednih starisev, ker politika vam naj ne bo nič mar Cujc se tudi, da gorjauska gospodična učiteljica prav zelo skrbi, da stoji konsumno društvo v Gorjah slabo, in res bilanca kaže H!) kron dobička, blaga pa je nakopičenega za 12.f>7;K>K kron. Le potolaženi bodite, to je vse blagoslovljeno. Kadar bode misijon, pa se zopet misijonarjem v imenu šolarjev zahvaliti; za lepe pridige, menda tudi zato. ker so otroci takrat iz šole izostajali. Le po trpite, saj to je vse na krščanski podlagi. Prihodnjič vam poročam o blejskih občinskih volitvah.
Iz Kamnika. Naš salonski orkester je res marljiv. Skoro vsakih štirinajst dni nam napravi kak koncert, (listi dohodki so vedno določeni le v dobrodelne namene.
In tudi zadnji koncert, dne 6. t. m., vršil seje v dobrodelen namen, in sicer za prepol robno • Dijaško kuhinjo* v Kranju, kateri jo donesel 120 kron, Dvorana v kopališču in veranda je bila polna odličnega občinstva. Med temi je bilo nad 60 udeležnikov iz Kranja. Slava jim! Naj bi bili našim Kanmičanom v izgled, uspeh koncerta je bil uže vnaprej osiguran; vsaj se našemu (ličnemu \ gospodu Parmi, ki je ta dan prejel tudi krasno izdelano taktirko v dar, vse dobro posreči. Salonski orkester je res ponos natega mesta. In smelo trdimo, da bi bilo vsako drugo mesto veselo, če bi imelo v svoji sredi tako lopo število izurjenih godcev. - Pri nas v našem Kamniku so pa vendar ljudje, ki tudi s tem niso zadovoljni, .le pač mnogo čudakov na svetu, in nekaj takih je tudi v Kamniku. Sicer pa kdo na svetu vsem vst reže; in tudi naš orkester i ni v stanu vse zadovoljiti. Ta naj se, ne oziraje se na take ljudi, vrlo drži in naj nam priredi še mnogo veselih uric.
Novičar.
Na Gorenjske m.
Deželni kulturni svet. Našo kmetijsko družbo bi nekateri radi strmoglavili, ker dosedaj niso mogli dobiti v njenem vodstvu vajeti. «Kmetijska družba se mora ubiti, naj veljaj, kar hoče,» tako so računali vsi oni, ki bi radi izkoristili njen vpliv pri naših kmetovalcih. Prosjačili so tudi okoli vlado, naj jim priskoči na pomoč. In res. vlada jim je obljubila, da bo predložila v deželnem zboru kranjskem načrt zakona, po katerem se ustanovi deželni kulturni svet, ki naj kot strokovni zastopnik kranjskih kmetovalcev prevzame vsa opravila kmetijske družbo. A deželni zbor se ni dal v jot i v to pasi. Tisti je namreč v predzadnji seji minulo soboto zaključenega zasedanja spravil vladni načrt v soglasje s koristmi kinelskega ljudstva, iz njega odstranil to, kar bi bilo vstvarilo nasprotje med kulturnim svetom in kmetijsko družbo ter odobril zakon, s katerim bi se vst varila na zdravi podlagi dobra organizacija in čvrsto Zastopstvo kmetskib koristi. ()b sebi se razume, da je bila dotična seja deželnega zbora Jako burna. Zlasti deželni
glavar jih je moral precej preslišali zaradi svojega čudnega postopanja v tej zadevi.
Prvi promenadni koncert godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju bo jutri od 11. do 12. ure dopoldne v «Zvezdi« nasproti gimnaziji. Koncert se vrši
le ob Ugodnem vremenu. Spored prvemu koncertu je naslednji: l.Munkolt: koračnica: 2. Skrivanck: Pozdrav prijatelju, valček: .'J. Dr. (J. Ipavoc: Slovenec sera, pesem; 4. H/Horn: Lepa Gorenjka, mazurka; 5. J. N. Kral: Brucker Lager, koračnica. Da dobimo tuli v Kranju promenadne koncerte, smatrati je kot napredek. Le naprej!
^Gorenjski Sokol priredi svoj prvi letošnji izlet pri ugodnem vremenu na sv. Jošt dne 24. t in. (na vnobohod). Odhod iz Kranja ob sedmih zjutraj, ob desetih bo sv. maša. Na ta prvi izlet opozarja že sedaj vso brate sokole in prijatelje društva odbor.
Koncert na korist 'Učiteljskemu konviktu* se priredi z bogatim in zelo zanimivim sporedom v prostorih kranjsko čitalnic«; danes teden, to je 19. velikega travna točno ob poide Vetih zvečer. Na ta koncert opozarjamo zlasti gospodične učiteljice in gospode učitelje ter sploh vso prijatelje iičiteljstva. Spored prijavimo prihodnjič. .
Osebna vest. Gospod Andrej Rape, dosedaj učitelj v Olševku, je imenovan nadučiteljom na dvorazrediuei v Smledniku.
Nesreča. Dno 80. m. m. je hotel Janez Fajfar iz Gorenj, občina Predoslje, kidati gnoj iz hleva, ki bi se imel v kratkem podreti. Ko je pričel z delom, se podere stranska stena hleva nanj in zadene Fajlarja tako nesrečno, da je težko poškodovan na obeh nogah.
Občni zbori okrajne bolniške blagajno v Kranju za občine Predoslje, Preddvor, Naklo in Sv. Jošt so se vršili minulo nedeljo. S to skupino so volitve delegatov končane in v kratkem se razpiše volitev novih odborov, katerega volijo izvoljeni delegatje.
Iz kranjske okolice nam je poslal odličen poznavatelj šenčurske kmetijske podružnice in njega na novo izvoljenega predsednika dopis, ki ga priobčimo prihodnjič. Hvala!
Neverjetno -pa vendar res! Županstvo Hrast jo ima še vodno občinski pečat s sanioneniškim napisom. Gospoda župana Strupija uljudnu prosimo, da bi v tem oziru  kaj ukrenil.
Iz Škofje Loke se nam piše: Dne 6. t. m. smo pokopali ob velikanski udeležbi redovnico gospo M. Terezijo Jalenovo. Koliko simpatij je uživala med tukajšnjim občinstvom, pokazal je hnpozanten nje pogreb. Med spremljevalci smo videli tudi c. kr. deželnega šolskega nadzornika .1. Šumana. Naj v miru počiva! — Gospod Ivan Mali je kupil od gospe Jesenkove za okrog 24.001) kron hišo, v kateri otvori svojo trgovino.
Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor kranjski razdelil je minuli mesec iz stražno - gasilnega zaklada nastopnim gasilnim društvom na Gorenjskem podpore: Zvezni odbor 1200 K. Ljubljana 000 kron, Kamnik, Komenda, Bohinjska Bela. Voglje, Šenčur pri Kranju, Cerklje po 800 kron: Šiška 240 kron; Brdo, Doljsko, Gorje, Kranj, Kropa. Mengeš, Poljane, Radovljica, Škotja Loka, Tržič, Št. Vid pri Ljubljani, Preddvor, Koroška Bela, Selca, Železniki. Rateče, Mošnje po 200 kron; Begunje, Fužino. Bled po 100 kron: Dovje 140 kron: Kranjska-gora 120 kron; Mojstrana, Kamnagorica in Koprivnik po 100 kron. Polog teb še občina Leše lGOkron in občinaSv.Jošt 100 kron. — Na celem Kranjskem skupaj 20.420 kron. Dobila so podporo vsa ona društva, ki so vložila prošnje.
Zupani so so pričeli gibati tudi v radovljiškem okraju. Kaj pa z našimi Zupani v kranjskem, škofjeloškem in kamniškem okraju, ali tem ni treba organizacijo? Župani omenjenih okrajev, na noge torej!
V Kranju se je vršil v ponedeljek, torek in sredo vojaški nabor. Splošno se toži, da jo v tem okraju število potrjenih mladeničev izdatno padlo, tako da je od okrog 400 vojaških novincev  potrjenih samo OH ali
21 odstotkov. V Skorji Loki so nabirali vojake danes, včeraj in predvceranjem. Potrjenih je bilo 91, t. j.26 odstotkov.
Poskusen samomor. Danes opoldne je skočil s hodnika gospoda Perissinija v Kranju v Kokro A. Keršič, doma s Klanca pri Kaniniku. Prepad omli je visok dvajset metrov, vendar se ni smrtno-nevarno ranil.
Vojaški nabori v Radovljici so se vršili zadnje hi «lni v prejšnjem tednu in so so slabo obnesli. Več prihodnjič!
Iz Lesec so nam piše: Občinski odbor je dne 10, t. m. volil novim županom gospoda Ivana Žarka, posestnika i/. Lesec, prvim svetovalcem gospoda Ivana Legata, veleposestnika iz Lesec, drugim svetovalcem gospoda Ivana VValanta, posestnika iz Hlebcev, tretjim svetovalcem gospoda Luka Grilca, posestnika iz Zapuž, četrtim svetovalcem gospoda Antona Meršola, pose tnika iz Hraš, Zmagala je narodna-naprodna stranka s 7 proti 5 glasovom.
Najnovejše vesti.
Dunaj 12. velikega travna. Glede avdijenco ministra Kežoka se poroča, da jo Rezek cesarja natančno informiral, zakaj da jo vladni jezikovni načrt, zlasti načrt za .Moravsko, za Cehe popolnoma nespremenljiv. Ker je cesar po tej informaciji izrekel željo, naj Hožek ne odstopi in mu izrazii svojo zaupanje, so smatra to za dokaz, da Nemci pri uredbi jezikovnega vprašannja nimajo tako prostih rok, kakor so mislili.
Dunaj 12. velikega travna. Ministrski predsednik Korber se je danes odpeljal v Budimpešto, da jutri pri sprejemu predstavi cesarju avstrijske delegate. To potovanje je pa tudi v zvezi s prizadevanjem, omogočiti Mlado-čehom, da bi opustili obstrukeijo.
Dunaj 12. velikega travna. Nemški visokošolci so danes napravili zopet velikansko kravale na vseučilišču. Vdrli so šiloma v avlo in tam demostrovali, potem pa vzlie izdani prepovedi priredili na ulici svoj običajni bunnnel.
Budimpešta 12. velikega travna. Avstrijska delegacija ima danes ob štirih sejo. Načelnikom bo izvoljen -lavvorski, ker levica ne mara Dipaulija. Namestnik bo Ohlinneokv, poročevalec ©proračunu ministrstva vnanjih del Bacijuchcm. V ponedeljek bo imel grof (Joluchovvski svoj ekspose. V jutrišnjem presLolnem ogovoril se omeni tudi cesarjevo potovanje v Berolin. Heklo se bo, da je imelo sicer rod* binjski značaj, pokazalo pa je, kako trdna je tro/.veza.
London 12. vel. travna. Iz Kimberleva se poroča, da so prvi angleški oddelki že prekoračili transvalsko mojo.
London 12. vel. travna. Po poročilih iz Kapstadta je oddelek angleške armade, ki ima osvoboditi Mafeking, pasiral Vrvburg. Tu se govori, da je Mafeking že osvobojen, a potrjena ta vest še ni.
London 12. vel. travna. Oranjski Buri so imeli v svojih taborih več posvetovanj, na katerih so sklenili, da aa bodo bojevali samo na svojem ozemlju, čez roko Val pa ne pojdejo.
Budimpešta 12. vel. travna. Iz severne Ogrsko, zlasti iz Košic in iz Eperieša se poroča, da je tam povsod zapadel sneg in zavladal velik mraz.
Petrograd 12. vel. travna Rusija je dosedanjo podporo 70.000 rublje V, ki jo je plačevala Orni gori, povišala na letnih 860.000 rabljev, da bo mogla Orna gora imeti štiri batalijone stalne armade.
Beligrad, 12. velikega travna. Danes se vrši obravnava proti Tavšanoviču, kateri so dolži. da je 300 ponarejenih delnic beligrajske zadrugo za 02.000 kron zastavil.
Budimpešta, 12. velikega travna. Skupni državni prorašun, ki se danes predlo/i delegaciji, izkazuje potrebščine 377,000,000 kron za 10.000.000 več kakor lanski.
Samo vojno ministrstvo zahteva za 16,000.000 krnuvtč ko lani. vrh tega pa so zahteva še 4,000.000 kron za mornarico.
Tedenski sejem v Kranju dne 7. t. m.
Prignalo Sejo 1 10 glav govejo živine, 7 telet., 1T>1 prašičev.
60 kg slano, in 8108?: pšenico K K-2.">, prosa K 7'f>0. ovsa K ()•;')(), rži K S- , ajde Kit'---, ječmena K 7'2f>, ližola K 12*   , krompirja K 8*6(0. Semena: čisla grahora K 9*—.
Divan (zofa)
še v dobrem stanju, so ceno proda v Kranju __na glavnem trgu štev. 192.      . 112-2
Naznanilo.
Pod pisari ntjndno nazn.mja slavnemu p. t. občinstvu in cenjenim obiskovalcem, da je od danes, dne 1'2. velikega travna Uhh). leta, tarif za brijenje in striženje las zvišal, in sicer:
za brijenje       10 kr. = 20 vinarjev, za striženje las 20  »       40 » za kodranje las 30 »  = 60 »
Dijaki in učenci plačajo za striženje 15 kr.     30 vin.
117   1 Spoštovanjem
Janko Potušek. brivec v Kranju.
^o$ojilr>icei i^eielouljici
obrestuje hranilne vlogo
po 4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega sama plačuje za vložnike iz svojega.
Dno 80. aprila t. I. iznašajo ^hranilne vlogi;. K 924.700-8'>
Dana posojila...........» 789;$04'88
Pri denarnih zavodih naložen denar .   .    » 165.286*88 Garancijski fond čez K (»0.000.
Hranilne knjižice tujih /uvodov sprejemajo se kol gotovina, ne da l»i se ohrestovanje pretrgalo, 114 t
j/întoq J)epoli jVfelanija ^werger
115—1
poročena
v Sincu, 13. maja 1900
Pozor!
Ker mislim opustiti prodajo koles, tedaj naznanjam, da razprodajam kolesa pod lastno ceno. Taka kolesa, ki stanejo drugod 170*— gld., dobe so pri meni za 100*— gld. ali pa še ceneje. Imam tudi kolesa Za dame, nova in stara, ravnotako po Jako nizkih cenah.   Nova izpod 100-— gld.
Kdor ima količkaj veselja do vožnje, naj nikar ne zamudi te prilike, ker tako ceno koles ne bo dobil nikdar Več.
PAVEL BIZJAK
lic i
v Kranju, glavni trg št. 199,
Zahvala.
Dijaška kuhinja v Kranju j.....I  Salonskega orkestra v Kamniku
prejela 120 kron čistega dohodka koncerta z dne 6. velikega travna, dalje od onih gospodov profeeoijev kranjske gimnazije, ki so bili
zadržani, udeležiti se koncerta. 11 kron in 00 gospoda okrajnega glavarja dr. OitettenhofeijS islotaku 2 kroni, skupaj 188 kron. Za le velikodušne darove se podpisani odbor v imenu bedne šolske mladine, kateri dijaška kuhinja preskrbuje vsakdanjo hrano, kar najsrčneje zahvaljuje. Posebno se še zahvaljuje slavnemu Salonskemu orkestru in pred vsem nJega dirigentu gospodu riadkoniisnrjii Parmi za človekoljubno intencijo in za vso požrl vo\alnosl, s katero se je omogočil krasni konceil in dosegel tako izdaten prispevek dobrodelnemu našemu zavodu.
Odbor  Dijaške kuhinje  v Kranju.
Dobro znana, že čez 80 let obstoječa stara ptstilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč "'I kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se llrighfl pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba. Vednb sveža okusna jedila, pristna vina, izborno. oh vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani Kostihhii vsikdar na razpolago limono s(d> s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za BMOgobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi Z.i. nadalje 1 V) 1
Leopold Blumaucr, posestnik in gostilničar.
Sedlar J. BAN v Ljubljani
se. pri poroča častitemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih.
Zunanja naročila točno.      Cene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska brek-voza, dva hrom in dve odprti kočiji. I0f)
Pnnn Tlnttnn Ljubljana
PI m       III I I lil      na Starem trgu štev. 1.
Prva In najstarejša   7.'1 H
Prostovoljno se proda hiša št 85 ? <P 9 v Kropi * * *
z goadom vred, ležeča tik glavne ceste blizu postaje 1'odnart. Z dvema iiadslropjima. t več sobami in veliko kletjo, pripravna za vsako obit. V kateri je bila že več let stara gostilna, kasneje prodajalna.
Povpraša naj se pri Lovrencu Boncelju, po domače pri šterbeucii v Železnikih. 98 '■'>
na dunajyki cesti v> £j-uGfjanl **■*•»■«m^m—■bjmp
•priporoča sfi-i vttk-mii občinstvu »vojo pmo       »lajvcJjo «.cifoijo v>c ti "<>t»t
cj a (ante t i/pfiecj a, n ozim kczhfa ca a>
tni^ioii^&ccja iti vizkancaa Gfacja t"c^ iatac
na cV'&.'fo in atOvnO,
einteilt ja tvaiočifa -točno. — (£tne nlzJic.
72 S
\J$ak'i e!ar> dobila pri
Qev Süden",
Organ (Ur politischen, cultu-rollen und wirtschaftlichen }} ■w/w w    ^/ wssksjv   •    Interessen der Kroaten und
Slovenen.
Edini V nemškem jeziku na Dunaju izhajajoči tednik za hrvaške in slovenske koristi. — Celoletna naročnina H kron, polletna 4 krone.  Uredništvo in upravništvo: Dunaj, I. Plankepgasse 4. *
(Vellacher Sauerhrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko hlago
pO najnižjih cenah. 86—4
■ v " ¡"1 L " ___1     najinem ■ciian,_
zaloga šivalnih strojev. ********************
Tu se dobivajo vsakoustni kmetijski stroji.  Posebno priporočam svoje izvrstne slamorezn i ce in mlatilnice, kalen; se dobivajo vzhe njih Izbora osti ceno.       Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Karola Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. 18
priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, inlalilnice, slamo! ezniee, tfepeijne. čistilnice (trijerje), stroje za zijati, kositi in Žeti, železne pluge, katerih ni treba držati.       Vedno čez 2<H) strojev v salogi, katere si lahko vsak ogleda. 107 2
Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in troiuhe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. M Cene izvanredno nizke 1!
loo
vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 14
priporoča slavnemu občinstvu
po eno in dve leti stare vrtnice (Gartenrosen) različne barve in velikosti od 35 do 60 kr., koreninske pristne mesečne vrtnice (vvurzelechte Monatrosen) rdeče od 15 do 25 kr. ter vedno veliko izber vsakovrstnih drugih cvetlic po nizkih cenah.
«jn  Zunanja naročila se točno izvršujejo.
66
7717
Za nakup v Ljubljani so priporočajo naslednje tvrdke;
KLOBUKE
najnovejši fagone priporoča po nizki coni
57 !»
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
F
•K
Trgovina z železu i no
»  ^   1  1 i
LJUBLJANA VVolfove ulice št. s LJUBLJANA
priporoča avojo zalogo W>—8
raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske posode, hišnega, poljskega in raznovrstnega rokodelskega orodja, pozlačenih grobnih k rižev in vsakovrstne železnine.
Cene nizke.     Postrežba točna.
Šivalni stroji y # # in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki  se  dopošljejo   na zahtevanje zastonj.
7í^¡ Pri nakupovanju
m áuknene^a in manufakturnega
blaga se opozarja na tvrdko 58—9
9
i
HUGO IML
Spitalske ulice štev. 4
v^Cf 9 9 i;?;" & V    I       W1fW1Pf;
z¿ ilo&a s a kn t míh < >s ¿a nko i \ n
Najboljše vrste kolesa!
tu-  in inozemskih  tovarn  IV. PUCHA C Monarch, Nauman, Peugeot
francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste 2
priporoča
(10—v
tvrdka A. Putrich
V zalogi imam vedno 400   500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah.
laiaiaiBiiafBijllillMillíBllllílIill^flfillilMp
M I
m m m m i s
i
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju4'
v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 69—U
Priporočani slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska-, istrska in štajerska vina.
Za dob o postrežbo se jamči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CESTE NIZKE. -
I i i i
m m i i
Pravo
C tu
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah
se dobiva
v zalogi Ivana Gorupa.
Telefon št. 90.
FILIP FAJDIGA
Zaloga in Lastna izdelav alinea sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko      <>l j»
zalogo sobne oprave
vsake vrsto garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
MODROCE na peresih (Kederniatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dola izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — Stoli za gostilne po 95 kr.
O <
'SI
7?
o
1
ja
3
Rj O
Največja tovarniška zaloga sukna
J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg20
pripoTOCa svojo veliko zalogo vseli vrst 77—H
suknenega blaga
jagerniloiiskih, hrtiskili in angleških Hofov, vsake vrste letnega lil zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega
manufakturnega blaga
lilarevine in vse k oblekam potrebne oprave. \Ylika zaloga volnenega in bomhftJOpgn blaga M ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene.
Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje.
IVAN KORDIK
trgovina /. galanterijskim blagom
Ljubljana, Prešernove (Skmove) ulice H. 10*14
m IporoAi WfQJQ velik" /..ilun" m <li-"tmi> in na dflirlo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-srebi a, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele. kovine) veljajo:
1 t«c«< /lir. navadnih |ld. I*-*«).        laikih gtd. &'M
i   .    .   'ji k.iv..   . rtv,        . .
1     «    iiii/i'v ali vili«-   .   <>' —.
JiMiia v. lik.i /lira /a nil.k" |M< —*t0, /.a juho fH, 2' —
"lesi In vilirr /. n>i<nlm. koMaaim ali trJo-ietantna roCnjmi ti parov nava<tnili od itd. r*»> do gM. a— 12    „    I.uljšili     ..    „   :j ;.(» ,    , 7-:.o
avečniki iz alpake visoki "JI ¡¿4 26'/i M   7 tAd. 2-     8*80 2*60
Domača trgovina
Češnik & Milavec
Ljubljana, Spitaiske (Lingarjeve) ulice
se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za oblbke za ženske in moške
po najnižji ceni.
se, 7
I 'V o
3? I
S I
Vzorci po pošti na razpolago.
R. LANG, Ljubljana (Kolizej)
tovarna za mccircce na peresa in | osteljno opravo, zaloga pohištva,
priporo£> vsake vrsto
moilrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otrotjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov i.sofa, kanape, divan; in sobno opravo   7c. 8
po najnižjih cenah.
Cenika s ¡KX) p
zastonj m DOI
»Inliaim poilji
111 i 11 < > proato.
G.Tonnies, Ljubljana
tovarna za stroje. Železo in kovinolivnica
priporoča kot. posebnost vse vrate
stroje za slamoreznice in žage.
HI -K
Prevzame  in Izvršuje stav-binska in tesarska dela.
Sted tio flavina.
Stanja SHUtAot ¿^f**™*
ptipoioJii »vejo wlitio 82—K
&aioao %>ti¿4ti4l in i&detanin točnih, det
in Via v  to jtiofio »pa?ti joča  ?cfa.    9%4 jc nva m VM fiovtttna
veta, Zflata in svilnata točna deta
(m o-ivotj t a m).
"Vsa 3¿fa s¿ iiuiMtj^jo  točno  in  po  niiftifi ccnafi. — StMMHMa ticitočifa ločno,
V//
Alojzij Vi
74 8 izdelovalec
vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi.
Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča.
Lastna izdelovalnim :
Ljubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon).
Prodaja tudi no obroke. UazpoMljanje torno.
i Adolf Hauptmann
l 4
« tovarna 7-,
jj olj -Hali k vazv, jizncic v, ta hov |
i iiv iVfc i a
* i'
« :  Jjjubl7a.n1, •*•*•-*•'«-
Jh llustidvani cenik l>rezpla<'no in poštnine prosto. c
9 te pz cmoc ne p l CT
v ra-fičui o.r fino:« t i in itanovovti Ima po nii-lu c*ni iv?mo o NM0M 108—2 tj> t?>
cJl. chawz^MCjcz
sptditit 0. ftt. Diiv. jiii-ni i-iff/Mt i.v, Vjii M'j.a»»ci, ?unapfia Mfttfl »t. 15.
Pri novi tovarni
J.Schumi & Comp., Ljublana.
Največja zaloga
102
modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila.
Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame.
!!Cene brez konkurence!!
Najrazličnejši ostanki za polovico cene.
Kadi prevelike spremembe v blagi, se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki.
(i lavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU.
0 IO
Važno za kmetijstvo!
Doktor Trnk6czy-a redilna in hranilna štupa za
# prašiče. <*
Kedilni in k mi i 1 n i pra iek.
Varstveni) in dictetično sredstvo za
prašiče.   Za  notranjo  rabo,  služi _7
tvorl»i niesa in tolšče. Jako hlago-dejno vpliva na prebavne organe.       Varstvena mrnki. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero hi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček .O vin., pet zavojčkov samo 2 K.
S p r i c e v a la. (iospod pl. Trnkoczv v Ljuhlja ni! Najlepša hvala za redilni prašek,  tisti je ilohro služil.
Vaš hvaležni
JOSIP ŽNIDAHŠK':. (iradiškuta (1'riinorje). dne 12. junija lHiMi.
Lekarna Trnkoczv v Ljuhljani! Hvala Vam, da ste mi tako hrzo poslali prašek za prašiče, ki je imel doher uspeh.   Pošljite mi še 6 zamotkov redilnega praška in steklenico tinkture za kurja očesa.
Te t š i č - V r a n s k o (Štajersko), dne 10. januvarija 1H!)7. S spoštovanjem
IVAN PIKL.
Pozor, kmetovalci!  Po razpisu visoke deželne vlade
se sme ta prašek v yseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. Ce ga pri Vas ne dobite, potem pišite pod naslovom: S.'! (1
{chavna c£>twhQC&\)  v £pivtjani
Z dopisnico za 5 vinarjev in ^'a dobite takoj po pošli.
f
v KRANJU „pri vinotoču
k.
ima veliko zalogo
110 2
pristnega Istrijanskcga vina po 3-2 kr. liter
vinskega kisa malinovca
s
80
in se priporoča slavnemu občinstvu za obilno odjemanje.
!Za pristnost se jamčil
Popravek. V zadnjem Ineeratu gotpoda Jakoba PeriMinija se je
vrinila nam jako neljulta pomota. Namesto • pristnega i si r i j a n s k egu vina je bilo natisnjeno << pristnega italijanskega vina«. Radi popravljamo omenjenemu gospodu storjeno krivico, ker gospod Perissini nima lahkega vina. rpravništvo »Gorenjca*.
3- bogar, p. cl.^ckoiJc
po$C5tr>ik O beterjear) $t. g, p. V&rary)
priporoča
111—2
j f resno opeko
proti jamčenju petih let. Natančneja pojasnila daje pismeno.
Mestna hranilnica
v Ki\ririjtA
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,097.507 kron 45 vinarjev.     Stanje hipotečnih posojil 1,440.226 kron 24 vinarjev. 86—14
KAIIOL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga.
Tudi sem preskrbe! veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. u -is
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
H. Suttner
urar v Kranju, prej SPRACHER, zraven lekarne
priporoča svojo največjo zalogo
10!»
"O
o
ti o
CL
o
t)
C t) O
m
"D O
v
0-
tir, 5latr)ip)Cj $rcbrr)ir>c, er)ir>a-srebra ir> optičnega blaga
Žepne ure vsake vrste, zlate, srebrne, /    *N Bogata zaloga salonskih (pendel) ur,
nikelnasle, le najlinejšeoa svicar-   /^^J^7\^$ij^^     kakor tudi ur za gostilne, pisarno
skega izdelka *£J3&*' "X) m kuhinje ter budilk
Velika izbor uhanov, brošk, prstanov, verižic, murčkov, zapestnic, obeskov i. t. d.
Optično blago po tovarniških cenah kakor tudi vse vrste očal, naočnikov, daljnogledov (Feldstecher), barometrov, termometrov, vag za žganje, mleko i. t. d.
Jedilno orodje iz china-srebra iz najboljših tovarn. — Darila za vsako priliko. Vsa popravila se izdelujejo v lastni delavnici in se izvršujejo točno in ceno.
Birmska darila po zelo znižanih cenah.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca
OdgOVOlIli urednik Gašper Eržen.
Tiska tiskarna v Kranju.
7717