Št. 23. V Gorici, v soboto dne 21. marca 1908. Letnik X. Iihaja vsak lorek in nwboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova prunik iiide Ian prej ob fi. zvuöer. Stane popoätiprejeman aii v Gorici na dom poliijan cRlolntno 10 K, polletno 6 K in fiotrtletno 250 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v SoUkih ulicah, Jslleraitx t Nuuskih ulicah in Lp- ban na Verdijevem teka'iSöu po 8 vin. GORICA ITredniStvo m upravitiötvo ae nahajala v «Narodni tiakarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je naaloviti na uredniätvo, oglaae in naročnino pa na uprarniAUo »Gorice«. Oglaai se ratunijo po p»'tit- rritab in aicer ako te tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae Tečkrat tiskajo, raču- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in ot'govorni arednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Profesor Wahrmund. Na inomoSki rv erzi ponöaje cerk- veno pravo neki preiesor Wahrmond. Ta mož je pred leti & njal veliko agi- tacijo za loöitev zakona; stdaj pa je začel v posebni knjižnri tajiti temeljne nauke katoliške vere — ,,!a ta človek še vedno ponönje krščanske dijake v cerk- venem prava. Ta mož, ki taji temeljne j reanice katoliike vere, obenem pa pre- dava cerkveno pravo, bi moral izginiti j iz oniverze. Profasor, ki podaöaje bak- j teriologijo — naak o bakterijah — sani ; pa ne bi verje), da so bakterije na svetn, t&k profesor bi moral proaiti za odatop. Ne tako pa Wahrmandl S prcfe8orjem Wahrmandom imajo 8vobodoraialeci posebne naraere. Ker ae jim z Mstsarykom ni posrečilo, začeti pri nas kultarnega boja, hočejo pora- biti aedaj Wahrmundovo fcfero da začn9 kultarni boj. Prue kroglje so že padle v proračunekem odaeka. Zučel je so- cialno-demokraski poalamc Seitz, ki je napadal papeževega poslaaika na Da- na] u. Papežev poslauik Belmonte je namreČ pri našem zuuanjem ministra nastoptl za to, da bi odstopil tak prc f - sor cerkvenega prava, ki napada cerk- vena naoke. Radi tega ije začelo libe- ralno in socialno demokraško časopisje srdito napadati papeževega poslanika in naphdal ga je v proračunskena odaeka tadi socialist Saitz. Krščenski poslanci dr. Korošec in dr. Drexel ata bra- nila papeževega poslanika ter protesti- ng proti napadom na njegovo osabo. Prlpomniti pa raoramo, da je po- alanik ravnal popolnoma po papeže- vomnaročilu. Papež odljčno stoji na stališoo, da Wahrmand odstopi. lz te afjre utegne nastati knitarni boj. Vdi znaki iažejo, da je Wahrmand prvi bojni signal za početek boja. Zdi ae nara, da ae bodo sovražniki cerkve te- meljito opekli, öe menijo, da bodo kaj doaegli B knltaruim bojem. Naši poli- tiöni naaprotniki, liberalci in socialists zmagajejo še tapatam, ker jih ljudje ne pozoajo, ker se liberalci delajo še bolj verne ko smo mi. Toda knltarni boj bo razlrgal krinko z obraza tem hinavcero. Ljndstvo se bo tem krepkejše oklenilo L rščanskih at rank. Ča začao liberalci in staialisti kalturni bo', bodo s tem pre- jörlöili vsakc plodovito delo za Ijndstvo. lL/da jih bo ljndstvo za to Indi pošteno flJaöalo, naj ne dvomijo. Raltarnega boja se nam ni bati. OMstlo se bo ozraöjp, pojasaiU 88 bodo pojmi la to bo v neizmemo. korist krščanake organizacije. Zopet paralela „Edi- I nosti". i Id zopet se je prikazala tržaška „Elinoßl" na površju svojega „paralelc- vanja", pcmolila roko ter mignila 8 ka- zalcem in sredincem, češ: če dva delata is to, ni is to. la to isto in ne iato jo seveda naš novi deželni volilni red in htrski pribodnji. Hizbnril jo je „Slovenee" s primero pod '.naslovom : „Za dr. Sn s t e r šič em in dr. Gre- gorčičem dr. L^iginja". K temu mn je dala povod sama , E iinoat", ki je izjavila, da bo novi vol. zakon iatraki „še vedno krivičen za Slovane, a da je bilo nemogoče vsled pritiska r a z- m e r za Slovane kaj več doseči". Na to „Slovenec": „Ko je bila sprejeta volivna re forma za državni zbor, je napadala („Eiinost") dr. Šnsterš.ča, da je izdal štajerske in koroške Slovene3. Noseveda takrat menda ni Li!o nobenega „pritiska razmer". Prišla je na trato volilaa pre- Oduova za goriški deželni zbor. Tadi ta ni pravična za Slovene3, in z«to je tržaški dnevnik ˇ sTOJi solzarski jezi Ijnto napadal dr. Gregorčiča, če?, da je on izdal goriške Slovene1. 0 kakem „pritiska razmer" tadi takaj ni bilo go- vora. In sedaj imamo zagotovljeno vo- livno preosnovo za istrski deželni zbor, ki je tadi krivična Slovanom. Mi smo mislili, da se bodo zdaj goapodje okoli : tržaškega doevnika kar otopili v svojih solzah. Saj jim je Iitra venlar najbližja. A zapihala je barjt», hada tržaika barja, in posašila vse golze. Niti ena ni kanila ¦ iz oči teh go^podov, ki se sicer tako ; radi solsijo. Pač pa so vendar enkrat ' spoznali, da narodnim roditeljem vsled „pritiska razmer" ni možno vsega do- • seči. Če bi mi hoteli kbiti zlobni, bi s i prav isto pravico, kakor je tržaški dner- ____________¦ ________________________________________________________________ i nik napadal dr. Šasteršiča, dale izdal Štajerce in Korošce, in dr. G^M^orčiča, da je izdal Goričane, smeli trdftt, da je dr. Laginja izdal istrske ne Iffpo Slo- ˇence, pač pa tadi llrvate. Zopeflimamo en dokaz, da so razmere veliko moč- nejše, kakor puhle Craze in solzarska pc- litika tržuškega dnevnika". Tako „Slovenec". Zares fina lek- cija, katero so gospodje pri „Eiinoeti" pa tadi vrhovato zaslužili. Pa seveda ljudje, ki si domišljajejo, da je slovensko rodoljubje najti edino le še v Tratu, ki proglašajo narcdno delovanje slovenskih strank znnaj tržaškega ozemlja za golo strankarstTO, osobito še onih strank, k&- rere ne soglaiajo s politicnimi nazori uredništva in lastništva „Eiinosti"... taki Ijadje čatijo jednako lekcije za zločtn razžaljenega veličanstva, in ta razžalje- nost jim le se bolj razgreva domišljijo o lastnem izkljačno priviligirsnern narod- Djastvo. Tak utis vsaj je napravilo na nas v«.) | Pogledal je mater in na dnn dnse ga je spekla njena bol,------in na novo je zahrepenelo njegovo sree — v velikem —- nevdoljivem hreponenju. Začel je zopet govoriti pol jeclja- joče — pol nezavedno. Hotel je tolažti mater, — pa ni vedel kako, — ni vedel kaj; — domislil je misel do polovice, — pa ae ma je zamttivila, — zgovoril je par besed, — pa je presekal stavek na sredi: „Ni bilo lahkol S krvavečim srcem sem se ločil od r*"u-------A prislo je spoznanje, ni mogoče drngače; — in tako umirarn sedaj,-----------niö sanj veö, — nid nad in upov,-----------aamo neskončno, neizmemo hrepenenje v 8ICD, — brezapno in brezsmotrno. — Vedno sem želel, da bi se zgo- di|o 8pomladi, — — in sedaj je prišia pomlad in jaz umiram, —--------niö nad, niö npov več, — poslovil sem se od vaegp. — Ni bilo lahkol — Prislo je spoznanje in izprevi- j del sem, da je moja pot končana, — da je Tse drngo le prazen sen; niti stcpi- nje ni več, niti koraka. — — Ni to prazna slntnja, kar se je zbndilo a hrepenenjem v area... Žslel sem, da bi se zgodilo spomladi, — in ' prišla je spomlad — in kar se ima zgo- I diti, je blizu"... j Mati se je sklonila nad njegovo 1 glavo, — v njenem plaku obupna groza, • — krčevito se ga je oklenila in ga po* Ijnbila na mrzlo čelo... Ni je spoznal, ni čutil njenega < objtm», ne njenega poljnba na ledenem j čela. — Ni bilo lahko !., Tako lepe, tako ¦ pnjetne sanje, pa se človek prebadi, — pride spoznanje in človek izprevidi, da je vsega konec. — Sarao sen, kratek, prazen sen ! — — Ni labko !... — la potem sem želel, da bi priälo spomladi... in zgodilo se je vse, kakor Bern želel... In to je najhajäe ! — Spomladi nmirati! — Mlado jatro se smeje skozi okno,.,. in ta opojni don vijolic ;... in to žarko Bolncp, tako toplo, tako prijetno ;... in to hrepenenje v 8rcD, — brezsmotrno, — brezapno! — Vse to mlado življenje, — tako. prijetno, — tako veselo, opojno.... toplo... — To je najhojše, — če zre člo- vek pred seboj živ sen, — če ga gleda z lastnimi očmi... in če je spozna nje v sreu in ve in vidi, — da je vse le sen,... in öe je hrepenenje neizmerno, — to je najhajše ! — Če bi viseli pod nebom svin- čenotežki oblaki, — če bi bil znnaj past in mračen dan, — če bi bila okna za- strta, — če bi se strahovi skrivali po kotih, — če bi ne bilo hrepenenja v sren, bi to ne bilo težko, — niö groz- nega bi ne bilo. — Nič hudega in niö groznega bi ne bilo, — če bi se odtrgali izpod peba Bvinčenotežki oblaki, — öe bi vse vni- öili, — vse pokonöali. — Niö hudega bi ne bilo, öe bi bilo okno zastrto, — öe bi ležal ölovek v temi,... v mraku..., ampak to je naj- hnje — če si je pomlad, öe se smehlja mlado življenje skozi okno,... hrepenenje v srea. — Ne bi bilo tako hudo v temi,... v mraka,... öe bi bilo okno zastrto..." Mati je stopila k okna in je zastrla. Zmračilo se je po sobi. Nikoli se ni zgodila ta historija, ker ni stala nikoli moja mati ob moji smrtni postelji, — in ne zgodi se nikoli, — ker moja mati ne bo stala nikoli ob mcji smrtni postelji. ReBnična pa je ta historija, — ka- kor se ni dogodila, in kakor ni veö mo- goče, da bi se zgodila; — reBnična, — kakor resnično nisem umrl ne jaz, — ne hrepenenje v Brca. Priälo je spoznanje, — zaželel sem da bi se kmala zgodilo, kar mora biti, — zgodaj, zgodaj, — kmald, — spom- ladi, öe mogoöe... In sedaj je pomlad v deželi !... Resniöna je ta historija, kakor je resnično hrepenje v sreu !... (Konec.) lekcijo, zdaj hoöe ta nepoboljilj iv* grei- nica pokriti prvi greh z nuvim ! Ali ka- kor k prvema ne moremo tadi k dra- gema molčtti. Dopisi. Iz Vipavske doline. — (V A j d o v- iöini je sredisöe li b e ra Is t va.) — Priöa je sramotna resnica, da so Ajdofci y akopini trgov glasovali eno- glasao za prorzroöitelja goriikega raz- kol», Toditelja goriikega liberalstva Ga- berščeka. Ajdoviöina dela cast srojema imena. Kmetje iz celega okraja nosijo svoj denar ajdoyakim botegarjem ia oitirjem. Ljadstvo ki mora boditi k sodniji in dav- kariji paati r Ajdoväöini maraikatero krooo po nepotrebnem. Mnogo sejmov privabi Ijadsftvo, da prineae svoje denarce ajdoTskim obrtoikom. Celo cerkveni pa- tron mora Ajdovcom slažiti y okorišče- vaDJe in demoralizovanje okolisöanake mladine, kateri priäkrbi ajdovska oböina o BT. Ivana Teliki ples, da se polnijo žepi liberalnih gostilniöarjey. AjdoTcem Be dobro godi, ker jib kmetsko Ijadstvo redi. Zato si pa domiäljajejo, da so oni gOBpodarji vipavakega kmeta, katerega so priklenili b pcs^/lnico nase. Vailjnjejo ma ne le svojo blago, ampak tadi liberalstvo. 0 rolit?ah so z vso silo poaojali to že dragod zaležaao in obrabljeno robo tadi v okolico. Posebno na Lo- kavec go se Trgli, kjer jim držita roko botegar Hmelak in oštir Rebek. Pod no- tarjevim vodstvom so Ajdovci bajakali kroete in delavce zoper Siorensko Ljadako ! Stranko. ! Pijače ni maojkalo. Le na daa i ožje TolitTe za km. občine so plačali [ AjdoTci v dreb gostilnah 150 litror ?ina. GoYori se, da so tadi porabili Lokavöaae ! za preteklo nedeijo na proato pijačo ˇ ajdovske goatilne. Ubogi reveži se dajo slepiti in voditi za dob b pijačo. Pijača, ki so jo dajali zdaj zastonj, bo obilno poplačana na škodo zaslepljenega kmeta. Kedaj so bili ajdovski trgovci in gostil- ničarji prijatelji kmeta? S sladkimi be- 8edami ga vabijo na svoje iiberalno kra- marako srce in ga tako stisnejo k sebi, da mn izmolzejo denar in moätvo. Ali naj bo vipaski kmet še dalje saženj ajdoYske nikdar site gospode? Ajdovci se bojijo, da ne bi krščanska Slovenska Ljadska Stranka kmeta odprla oči, da bi Be kmet zavedel in bp osamosvojil z Ijadskimi posojilnicami in gospodarskimi draštvi. Zato ga hočejo ukleniti r jarem liberalstva, ki skrbi le za tiste, ki na labkem živijo od kmetske labkomiaelnosti. Soglasno so Ajdovei rolili sovraž- nika slovenskega kmeta, nasprotnika Ijndskega zadrožništva, izdajatelja proti- krščanske „Soče", prijatelja liberalnib Lahov, pobratiraa pobeglega laškega li- beralneg* jada advokata poslanca Luz- zata; kmetom pa so vsiljevali Gabrsče- kove Bomišljenike. Zato neodvisni kmetje, le pustite se za norca imeti od ajdovakih liberaicev, podpirajte jib z vaäim de- narjem, da vas bodo zastrnpljali z brez- verbkim liberblatvom. Ob takib razmerab ne kaže drnzega kakor: „Proč od Ajdot- ščine I" Organizator. Iz Podgore. — Priöakovaii smo odgoTora na dopis v „Prim. Liatu", toda bili Bmo preseneöeni. V dopiaa y „Soči" je bilo toliko praznib fraz, da niti nismo mislili na to odgovarjati; kajti menili amo da stopi pred naa mož izkašen in modre besede ter nam odgorori. Iz tega dopisa pa se je zrkalila globoka nezrelost in nesposobnoBt za politiko. OdgOTorili bo- mo T „G jrici" na glavna iz?ajanja y dopiBU da ne bo kdo menil, u& ae jib astraiimo. Prvo, kar je ležeče na tern dopisa je to, da je otročjegc doha, kakor je otročja tadi starka liberaloa stranka, ktera se lišpa z raznimi kriakami, podobna atari devici. Podgoraki liberalci pravijo, da y Podgori ni veö krnha za klerikaiizem. Motijo se zelo. Pred leti je pretila Pod- gori nevarnoat, da jo ne poplavi brez- Terski in brezoarodni socializem t Terskem, nravnem in še bolj t narodnem ozirn. Liberalci bo držali križem roke, jib gledali ter tožili, kaj bo z narodnostjo. Ro smo bili te pofodnji releni, naatopili ste tadi kot sovražaiki socializma, češ da ao brezznaöajni in bresnarodni. Toda ko je prišel 9. maroa dan, vam ni bil mar ne znnčaj, ne narod, t objema z „rdeökarji" ste kmeta raztagali politiko, ktere niti Bami niste zmožni. V objema z brezdomo?inci ate stopili na Tolišče in volili možp, ktere ni poatarila ljadaka ampak Gabräöekora Tolja. L^p čin Vam je zapiaan na Vašem čela, neizbrisljiTO in razločno, ki bode pospešil Vaš pro- pad. Zanaiate se na prihodnjost, tudi mi se zanašamo na bodoöe čase z za- veatjo T Brca, da so naia načela prara Ijadska načela, ter da naia mi*el povsodi prodira, med tem, ko ae Vaie vrste pOTBod, na T8eb koncih in krajih krčijo, ker liberalizem med Ijadstvom nima prostora in ga tadi ne bo nikdar imel. V Taaki deželi se enkrat drigne in iz- brahne na daD, toda ljadstvo ga kmala obsodi za Tedno. V dopisa se tadi govori o lepi mirni agitaciji od iiberalne strani. Radi terjamemo, da ste agitirali na zanaj od moža do moža, vaaj to trdimo tadi mi. Mi bi T«m tcdi niö ne rekli, čeravno ate agitiraii nasilno in nekorektno, če bi ?i ne bili liberalci t. j. w našem avobodnjaki ali sTobodomiselci. Pravite, da bočete ljadstTO napraviti srobodno, dati ma po- polao politično prostost a ga knjete ˇ verige saženjstfa. A\l Ae res avobodomiselci, čema treba sleparstra, priganjanja in politike ob soda, ali morda imate srobobo samo za so in jo Ijadstva ne daste? Pravi sTobodomislec ne bi imel kratiti Ijabe BTObode, ampak moral bi jo zvesto pod- pirati in poepeševati. Bodi vam v obraz poredano: Dne 9. marca -ate nastopili kot taräke paie n? kot moderui bvobo- domiselci in naprednjaki in to je drag dokaz raie breznačajnosti. V dopisa pride na vrsto zloraba politike ˇ cerkri. Ratno tega smo pričakorali. Bodi ram poredano to-le: Dr. Franko, Križnič in Štrekelj so kandidirali na program nar napredne, ktera je ob enem tadi arobo- domi8elna stranka, in kteri možje bi kot poslanci se potegovali za sTobodomiselne frauoazonske ideje, ktere pa so kržčanski yeri nasprotne. Kdor se hoče o tem prepričati, vzame naj v roke „Svobodno Miael", ktera se med liberalci mnogo čita in ktero prodaja in raziirja tadi Gaberšček in ktera je nekako versko glasilo STobodomislecer. In ta „Svobodna Misel" piše članke t popolnoma brez- verskera dnha, taji Eristaaa in sploh Taako božanstTO. Ali naj potem dahor- niki priporo^ajo in hralijo take može, kteri kandidirajo na tak program. Ali ne bi s tem, da bi molčali dohorniki dali srobodomiselcem pray? Molčali so na Francoskem, kakš".d je bila posledica ve vaak, tega ne taje niti liberalci. Da bi g. karat Golob moičal, ali bi ne dal tedaj prar onim podgorskim liberalcem, ki govorijo češ zakaj se sv. maša ne opravlja v sloyenskem jezika ter b tem označijo dahovnike kod kake hrezdomo- yince. Eer vsi liberalni silozofi (!) tega ne amejo, mora so jim seveda poyedati, da se mora y ay. cerkvi rabiti le tak jezik ki je neizpremenljiv. Vsakdo, ki se je le nekoliko učil dobro ye, koliko se razločaje današnji sloreaski jezik od onega; ki se je pred veö stoletij goyoril. Bere pa naj na pr. brizinške spomenike in prepriöal ae bode, da je res tako. Sicer pa katoliika cerkev dovoljaje ystop tadi dragim jezikom y litargiko, tako na pr. smo mi Slovani počaščeni da so ta in tarn oprarlja sy. maša y starosloyenskem jezika. Samoumeyno se je moglo doToliti to le mrtyema jezika, kar je na pr staroslovenski — saj ga nihče yeč ne goyori. In ako politika res nima niö s cerkyijo opraviti, zakaj pa so hoteli pred par leti apeljati razporoko; sa] to je vendar cerkyena reč, čema se je na ta naöin napadala by. cerkey in Be zlorabljala y politiki. Menimo pa da, dokler se bodo vršili napadi na ay. cer- key, ona le ima prayico po svojih da- hoynikih tadi braniti in dnboyniki ima jo prayico in tadi doižnost svoje yernike svariti pred napada\c;. 0 tem äe kaj yeö prihodnjiö ! Dalje Be goyori y dopisa o dr. Sa- steršiča in o Korošcih. Podgoraki libe- ralci so torej še yedno mneuja, da je dr. Šasteršič kriv, da bo koroiki Slo- yenci dobili en sam mandat. Saj so že gploh ysi liberalci prepričani, da je tega kriv dr. Ploj in kadar ae je to izkazalo kot resnica zdrnžili so ae zopet kranjski in koroiki somiiljeniki med kterim so bili napravili razpor liberale1. In kadar io ni veijalo naprayili so razpor y Ciril-Metodovi dražbi in zadali Koroicem hujio ranö nego ^Nernci z dr. Plojem. Toda äe ni bilo doyolj, razdrli so slogo koroških Slovencey popolnoma in jih razdražili y dye nasprotni stranki. Nekaj tacega so naprayili tadi pred leti na Gjriäkem. Eaj ne, to je narodno delo? Tadi mi vemo da velja po novetn vo- livnem redo en Fnrlan yeö ko en Slovenec, vemo dobro, da je red kri- yiöen in smo tadi protestirali. Toda poprej je bil ta volivni red še mnogo slabši. Saj so imeli Lahi veöino. Zikaj ne napadete dr. Laginjo, ker je istrski deželni zbor tadi dobil krivični volivni red. — V dopisa se hadujete tadi črez kranjske zadrage, ki so resile kmeta li- beral nega kapitalizma. Ja pri tem z do- brim tekom požirate one vzdibljeje ka- kega pijanöka, kteri je po svoji krivdi priiel na boben. Dober tek. Kraojsk h li- beralcev pa niste v dopisa niö omenili, -teri so aže enkrat za yselej odigrali svojo ulogo in kakor jo odigrajo v kratkem öasa tadi na Goriškem. Odigrali jo bodo, dasi skriyajo obraz za slovensko trobojnico in zlorabijo narod v politiki. Toliko za danes, dokler ne odgovorite bolj taktno zadnjiö zastavljenema ypra- šanja: Eaj ste naprayili vi in sploh kdo ima ?ec zaslag za naroi? Nismo menili da vas bomo radi tega vprašanja spra- yili y zadrego, da ne boste drazega kakor besede ki yam veljajo: Nič in dvakrat niö. Dopis ste konöali z „tora paca, bit öe dana!u Da zora paca, vzhaja lepo solace izobrazbe Bloyenskega na- roda pod okriljem naše „Slov. Ljadake Stranke". L<* na zahoda je še mrak, ki tlaöi y yerigah liberalnega sazenstya ubogi kmeöki in delavski rod. A tadi tarn ae megla amiče, izginja mrak ... Bregiuj-Logje. — V časmkih se bere, da je bilo y oböini Breginj dne 9. marca pri ožji yolityi v splošnem volilnem razreda za liberalno-agrarne kandidate oddanih 291 glasov. Tiskaraki ikrst je imel ta »voj rep — za imenoyano je bilo v reanici odd&nih 129 glasoy — za kandidate S. L. S. pa 132 glasoy. Agiti- ralo se je za liberalno-agrarne kandi- date na V80 mod po Bregioja, Logeh, Robidišča — vspeh agitacije pokazal se je posebno v vasi Robidisöe, od koder so prišli skoro vsi yolilci, mladi in stari, zdrayi in bolni, da oddajo svoj glas za „Slovence", kakor se je eden izrazil. — Malo jih je motilo, da so imeli slovensko- laäko-nemske glasoynice, a ker se jih je podnčilo, da ima tadi glavni Slovenec — A. Gabršček napise na svoji prodajalni y teh jezikih — so se hitro pomirili. — Eo pridejo ti, čez 40 po števila v Breginj, sprejmejo jih krepki živio-klici. Obe stranfci ste bili prepriöani, da zraagajo liberalci ravno s to öeto sijajno. A glej ga spaka, ko se razglasi izid v^litve, so ti ostali y manjšini za 3 glasove. Odkod se je vzelo toliko preklicanih „klerikalcev" ? Prišli so gospodarji stare koren ine iz ßregmja, ki ne volijo po prepriöanju, ki se dobi pri volilni pijači, prišli so možje od tarn aamjstojni, od nikogar odvisni, prišli so skorej polno- številao vrli yolilci iz Logov b svojim dahovoikom in s svojira za občinski blagor posebno vnetim podžupanom Ma- tija Gašperatom. Ča krepko branit svoje svetinje in je že priilo do spoznanja, da so Iiberalci Dajvecji skodljivci slovenskega kmeta. Kakor Petrinc na Kaclja, bo Iiberalci prehiteli dobrodušno Ijadstvo, dali so ma sramotno liberalno zaaŠnico; pa kračanski kmet je zdaj zbujen, drage za- «Snice ne dobi ved, ampak jo vrne z obrestmi vred pri prihodnjih volitvah. Liberalna »lavs se je zasvetila kakor Petricevi krosi na Kaclja, pa tadi kmalo ngasne kakor liberalne rakete. Kako sta Križman in Brie iz- gubila stavo? Križman in Brie sta se zanimala za volitve v deželni zbor. Po- vsodi, koder sta hodila, sta agitirala za liberalno stranko. Tik pred volitvijo pri- deta skapaj z nekim dornberškim poseat- nikom. Nagovarjala sta ga, da bi volil li- beralno. Mož pa je kazal, kakor da ima neke pomisleke. To sta Brie in Križman smatrala kot gotovo znamenje, da je do- tični kmet „klerikalec". — Očitala sta ma, češ da bo volil klerikalce. Mož pa je rekel, da ne bo volil nikogar. Brie in Rrlžman ma nista verjela. Nato pravi mož, da stavi eno krono, da ne bo šel volit nikogar. To je spravilo Križmana in Brica v veliko veselje. Naredili so stavo tako-le: Križtnan in Brie dobita od kmeta eno krono, <5e bo šel volit; naeprotno pa dobi kmet 10 k r o n, Če ostane doma. Na dan volitve je kmet res ostal doma in ni šel volit. Erižman mu je z veseljem izplačal 10 kron. — Ta zgodbica bi bila s tern seveda že koh- Čana. Toda še ni. Kmet je namreč pri tern Erižmana povedal nekaj, kar je silno podaljialo njegov [obraz. Vkljab tema, da je večkrat prepisal volivni ime- nik, Erižman ni vedel, da tega kmeta ni ˇ volivnem imenika in da sploh nima volivne pravice. Tako je Erižman izgabil stavo in 10 kron. Nam pa se zdi, da je bila tiata stava od strani Erižmana narejena z namenom, namiäljenega volivea obdr- žati doma. Gospod Erižman naj pogleda če je to po zakonu dovoljeno. Mermolja se jezi v „Glaau" na Gabršoeka, ker si ta lasti poglavitne za- slage na „zmagi". Mermolja piše: „V pro- slavo naše linage se je vršil v ne- deljo .....izborno vspeli komerz". — Na tej proslavi „agrarne zmage" je govoril Gabršček o rimskih hlapcih. Eer vera agrarcem ni zasebna stvar, ka- kor pravijo, zakaj so dopaatili govorti o rimskih hlapcih. Saj menda vedo, da Ii- beralci verne k at olio a n e imena- jejo „rimske hlapce". Ali se to ne pravi žaliti verski cat ljadstva? Da, da! Agrarci sicer trde, da ne paste žaliti verskega čata Ijadstva. A to le radi tega, da bi ljudatvo spravili na svoj lim. A razkrin- kujejo se sami. Ljadstvo, spreglej in spoznaj hinavBke hlapce brezverskega li- beralizma! Dr. Korošec za slovensko vse- učilišče. — V petek zvečer so se zbrali na Danaja zastopniki nenemških narod- noBti k posvetovanja o skapnem nastopa pri razpravi o nauönem badgeta. V imena Slovencev je imel dr. Eorošec stavil sledeöo resolocijo : „Z ozirom na to, da slovenskema naroda po pozitiv- nem in natornem prava zajamčena pra- vica do lastnega vsenčilišča in z ozirom na to, da astanovitev slovenske pravne fakaltete v najkrajšem časa odgovarja praktični potrebi, se vlada pozivlje, da vse primerno akrene, da se tern zahte- vam, ki jih stavlja vea slovenski narod soglasno in brez razlike strankarskega političnega miSljenja, kakor hitromogoče v polnem obsega agodi. Vlada naj iz- datno podpira nadar,ene slovenske aka- demike s posebnimi itipendijami, da se bodo lahko izobrazili za vseačiliake pro- fesorje, dotlej pa naj prizna za toza- devno državno polovieo v Zagreba na- pravljene izpite in doktorske diplome. — Romanöak zahteva rasinsko vseuäi- liiče v Lvova, Oncial ramansko fakal- teto za ramansko zgodovino v Cernovi- cab. Conci pa italijansko vseučilišče ter priznanje izpitov na nniverzah v sosed- njem kraljestva. Dopolnilna volitev iz velepose stva. — Due 30. t. in. se bo vršila nova volitev encga poslanca iz veleposestva, ker se je dr. Franko odpovedal temu mandatu. — Nekateri, med njimi „Edinost", priporo- čajo za liberalnega kandidata uslužbenca Monta Ant. Jakončiča. V nedeljo zvečer bo umetniški kon- cert v gledališki dvorani. Pablo deSarasate, slavni mojster v vijolinu, ki uživa veliko slavo, bo v nedeljo zvečer koncertiral v Go- rici. Igral je že na dvorih skoro vseh ev- ropskih vladarjev. Izbrana tehnika, nepopisno sladak ton njegovih gosli, ognjeviti način njegovega igranja bo privabil jutri zvečer marsikaterega prijatelja lepe umetnosti k koncertu, ki ga priredi umetnik Sarasate z umetnicc Berto Max — Goldschmiedt. Ve- čer obeta velik vžitek. Vstopnice prodaja Wokulat. Koncert Slavjansky. — Opozarja- mo na nocojšnji koncert Slavjansky, ki šteje 40 oseb, vodi slavjansky narodni pevec Dmitri Slaviansky D'Agrenev, ki slavi letos 50-letnico svojega umetniškega delovanja. Začetek ob 8h zvečer. Vstopnice se dobi- vajo nocoj pri vhodu v dvorano. Cena nu- meriranim sodežem z vstopnino: 1—2 vr- sta 5 K; 3—6 vrsta 4 K; 7—10 vrsta 3 K; 11 —14 2 K. Vstopnina 1 K. Prostor: Central. Vojaška vest. — Za poveljnika takajinjega pešpolka ät. 47 je imeoovan polkovnik Fraoc Kaiser pi. Maaafald, ki je bil do sedaj pri 87. pešpolku v Paiju. — Razpis natefoja. — Razpisaje se natečaj za mesto račanskega vajeoca pri deželnem hipotečnem kreditnem za- voda T Gorlci. ProBiici morajo dokazati, da so dovräili z dobrim ašpehom višjo gimnnzijo in realko, ali kako drago enako šoln, kakor tadi, da so zmožni deželnih jezikov. Nadaljna pojasnila o slažbenih pogojih dajeta ob uradnih , nrah deželni odbor in deželnl hipotečai I kreditni zavod. Proailci morajo predlo- žiti svoje proänje deželnema odbora tekom meaeca aprila t. 1. — Razglas. — Na incijativo de- želnega odbora se bode vräila v pon- deljek dne 30. marcija 1.1. v slovenskem oddelka deželne kmetisjke sole na „Trža- iki cesti" teoretična in praktična predavanja o cepljenja trtpo sledečem vsporeda: od 9. do. 10. predp. teoretično predavanja; od 10. do 12. praktične vaje; od IV» do 3'/« popoldae praktiöne vaje; od 372 do 5. pop. ogle- dovanje prostorov za cepljenje. Preda- vanja in praktičnih vaj 88 more adele- žiti vsak vinogradnik, ki se prijavi de- želnema odbora do 27. t. na. — Prvi pomladanski dan je danes 21. marca. Dan je res lep in solačen. Pomlad je ta. — Popravek. Poroöa se nam, da g. B o š t j a n č i č, ki smo ga omenjali v zadoji Stevilki radi demonstracij, n i v slažbi g. Kavöica na Kornja. — V Drežnici so na dan Sr. Jo- žefd nstanovili „Eat. slovensko izobra- ževalno draštvo". Navzočih je bilo bliza 200 mož in fintov na shoda. Govoril je č. g. karat Ealin in Fr. Eremžar. Na- vdašenje za drnštvo je veliko. Za temse je vriil astanovni zbor nove „kmečke hranilniceu. Govoril je Sv. Premroa o pomena posojilnic ter Eremžar. Izvolil se je odbor, na čela ma g. žapan. Po dve in pol nrnem zborovanja so se zboro- valci razšli z navdaienjem. — Hranilnica in posojilnica v Mirna naznanja, da bo imela dne 5. aprila t. 1. ob B. ari pop. svoj redai oböni zbor v prostorih g. Jožefa ßa- dihoe v Mirna z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanja 1. 1907. 2. Potrditev letnega račnna. 3. Volitev načelstva in račanskega pregledovalca. 4. Razni predlogi. — Domobranski polki dobe za- stdvo in godbo, ki bo ätela 24 mož. Poučevali jih bodo naredniki godb dragih peäpolkov. — Oddaja javnih del. — Oddajo se dela pri preložitvi erarake ceste med Eornjom in Goriäöekom. Dotiöne ponadbe naj se pošljejo do 31. t. m. na takajiaji magistrat. Edor hoöe videtij naörte jih dobi tarn. — Delavgke stotnlje. Da bi vo- jaki ne morali opravljati postranskih složb, marveö se posvetili v dveletni de- janaki slažbi samo vojaiki izaöbi, name- rava vojna aprava v prehodnem atanja k avedbi dveletne slažbe astaaoviti atot- nije delavcev. V te stotnije se nvrsti za orožje manj apoaobne novince, ki bodo slažili tadi le dve leti in s« jih bo vite- valo v kontiogeat novineev. — Operni pevec, iiwk rojak g. Beletto obeta napraviti na Danaja si- jajno karijero. Sedaj obiskaje ie kon- servatorij. Vendar mo je zagotovljeno, da bo do 1. septembra dobival po 100 E podpore od dovroe opore. Od 1. sept. naprej pa bo aDgažeran .cot Clan drorne opere, dasiravno bo obiakoval konaerva- torij še celo leto. Vodstvo dorrne opere in dirlgent mnogo pričakajota od njego- vega glase. — Predavanja v „Trg. obrtnem druStvu" nocoj ne bo radi koncerta Slaviansky. — Predavanje i»o pri- hodnjo bo b o to. — Tudi posnemaDja vredno. — Neki okr. äolski svet na Eoroäkem po- zivlja vse šolske avetoralce okraja, da bi v spomin 60-letnega cesarjevega vladanja v vsakem šolakem kraja na kakem pri- mernem prostora vaadili lipo ali hrast Tako drevo bi bilo potem zaznamovano 8 kovinsko tablico, na kateri bi bilavpi- sana letnica 1908 in pa „ceaarjeva lipa" ali „ce8arjev hraat". M.goče, da bode ta namera dobila dosti posnemalcev, ker veljalo ne bo skoraj niö, drevo pa bo vendar pričalo pozoim rodovom 60-letoi cesarjev jabilej. — „Zadražni Dom* v Ljubljtnl .Zadražna zveza" v Ljabljani je ka^ila Grajžerjev hotel na Danajaki ceati za 195.000 kron. V hiii bodo nastanjena draätva „Zadražna zvezau. „Gospodarska zveza", „Mlekaraka zveza", BZadražna tiskarna", „Obrtna kreditna zadruga", „Oböinska hraoilnica". — Slov. kat akad. društvo „Zarja" v Gradca si je na I. red. obö. zbora dne 13. t. m. izvolilo sledeči od- bor za letni tečaj : Predsednik iar. lvo Česnik, podpredsednik cand. iar. H. Mai- neric, tajnik iar. P. Rapnik, blagajnik iar. V. Polak, knjiž. iar. N. Oberman, gosp. med. A. Arnsek. — Opozarjamo na oglas slamni- karske zadrnge v Mengaa na Eraojakem. Podjetje je narodno in zatorej vsega priporočila vredno. — Vodstvo „Nar. Tiakarne" na- znaofa onim preč. cerkvenim predatoj- niätvom, ki so naročila velikonočne spo- vedne listke (rdeče), da se jim bodo do- stavili prve dni prih. tedna. Toliko na- znanje, da ne bo reklamacij. Ljudsha opeharna v Biljah naznanja. da prodaja opeko od 1 januarja t. 1. sama in neodvisno od »Centraine razprodaje opekarniških izdelkov v Gorici«. ter ni več z omenjeno tvrdko v nobeni zvezi. — Prva goriška tovaFKa umetnik www WNTON ognjev s strojrzim obratom izdeluje: raketc, bengalične Iuči, rimske sveöe, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm \ 200 cm s podobo cesarjevo; in lOOcmX 150cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotelinik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ,. palace.) ~ JUHEmOMAKE S\ PRIPRAVUENE IZ Illontya iirfcciia so močne izdarne in cane. Kjer segane dobi, naj se pise ponj pod nastovwn HEIWRICH STÖSSLER DUNAJJ/20 Odlikovana mizai'ska delavnica s stroje- . — vim obratoni — 60RKA ANT. ČERNI60J izdeluje: Za stavlto: Za sobe : ¦ Za eerkve: Vrata Omaro Altavje okna pnstoljo klopi podovo inizo priziüeo stornico umivalniko pulti prcgraje ponoene klrčahiike i. t. d. oinarico i. t. d, stolice ___________ i. t. d. { ZALOgXT~ vsakovrstnih strugarskih ir.iiolkov kakor: iinjr stebri- čev, važev ltd. — Vsakovrstnih rozbarskih izdolkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na elektrieno ^oniliio nilo. H POZORI I- 1 POZOR! H Slamuikarska sadruga T Mengsu. Kraiijsko. priporoea svojo bogato zalogo moških, ženskih in i M a\ Av M otroških slamnikov tA t\ tA fa ' Naročite čimpreje da se more naročilo pi avočasno izvršiti. Xarodno podjetjc! Solidna postrc/ba! j Ilustrovani ceniki franko in zastonj! ' Vsaketnu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na i=:------=^—^r- ogled, ako se to želi ~~—j^i^jt^ Iščo se zastopni-i za Gcriško. Slovenci! Poslužujte se edino slovenske zadruge za slamnike! H Svoii k svo]im! Svoji k svoiim! |^ Edina slovenska Kleparska in koncesionirana delavnica j za plin in vodovodno inštalacijo jeef I v Got ici. ulica sv. Antona st. 7. ( Kopačevi hisi) j ^ se toplo priporoča ANA vd. ČUFER { I Ji vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. Preskrbljena je z vsemi J># \ © potrebščinami, ki spada^ k tej stroki. V zalogi ima: mehe za žvepljanje <¦• ^ ^ trt; zadnji sistem škropilnic za vitrijol; polivalnike za vrte in patentirane m I ventilaterje za dimnike itd. — Poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. | :l ANTON BRE6ANTK, 4| L P03LOV0DJA. 1 j Pnzor! Edino naš rojak v Gorici, optikar I Primožič, na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh števil- kah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni, Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. EpilepsijäT Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tam vdobi tozadevno brošuro brezplačno. 11 '., i \?flBiio i izvonpednemu obtnemu zboru S Kmetijskega društva ; reg. zadruge z neomejeno zavezo v Cerknem, i kateri se bode vršil I ___ "1""' dne 29. marca t. 1. -rTzrzzzzim : v dvorani „(jospodarskega doma* takoj po zadnji sv. masi. i DNEVNI RED: ¦ | 1. Prememba prävil. ODBOR. ! i Knjigoveznica Ivan-a Bednarik se je preselila v ulico della Croce St. 6. (nasprou ,m. Domu"). JMaFdirxi & Wolf izključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Frimorsko cenicntno asbestove plošce za pokrivanje streh GORICA via Vetturini 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti Kternit- ^krilj. lahek, cvrst, varen proti burij. J nevihti, in ognju. Z blagom sem zadovoljen «I poroča Prvi kranjski tovarni testenin trgovec Ivan Čergolj iz Trsta. Znideršič & Valenčič w II. Bistrici CENJ. PAN1E IN (SOSPOPJE - POZOR! i Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po 1 dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepricanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. _^_. Qnginal-uictoria stroji deiajo ^ po 15- letni uporabi brezšumno. Original-Uictopia stpoji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. OPiginal-ViCtOPIQ StPOJI so najpripravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankain učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-ilictopia stroji so najboijsi izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovnren. ^m Za vsak stroj jainčiva 10 let. ^ Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, i Kerševani & Cuk—Gorica Stolni try (Piazza Quomo) št. 9.