213 SOCIALNE PODOBE
Ugotovitev, da je socialna in kulturna zgodovina 
alkoholizma šele nedavno in izjemno po časi pritegnila 
pozornost slovenskega zgodovinopisja ne glede na to, 
da je ravno alkoholizem za naše kraje tipi čna social-
na bolezen in da je »žeja« našim ljudem tako reko č pri-
rojena, je morda ve č kot samo osupljiva.
1
 Tudi zaradi 
tega naj bi pri čujoča razprava prispevala vsaj droben 
kamen ček v širši mozaik te izjemno široke in doslej vse 
preve č prezrte in zapostavljene problematike, ki je odlo-
čilno zaznamovala tudi sam proces modernizacije v dobi 
meščanstva. 
Doba uveljavljanja družbeno vodilnega modela me-
ščanstva, ki sovpada tudi z dobo postopnega uveljavlja-
nja strojev in industrijske družbe, je seveda dala svoj 
pe čat tudi preživljanju prostega časa.
2
 Tudi tistega v go-
stilnah in kavarnah, v javnih prostorih, kjer so se to čile 
alkoholne pija če. V družbi novega meš čanstva, ki je od-
lo čilno zaznamovalo dolgo 19. stoletje, je namre č – po-
tem ko je postopoma usahnila meš čanska družabnost v 
salonih – na podro čju družabnega življenja v gostilnah 
in kavarnah zavladal »zna čilen strah pred mešanjem 
spolov, pred oblikami družabnosti, ki se jih udeležujejo 
1
 Zanimanje za zgodovino alkoholizma je imelo npr. donedavna le obroben pomen 
tudi v francoskem zgodovinopisju: Thomas Brennan , Towards the cultural history 
of alcohol in France. V: Journal of social history, 2001, str. 71.
2
 Gorazd Makarovi č , Slovenci in čas. Odnos do časa kot okvir in sestavina vsakda-
njega življenja, Ljubljana, 1995, str. 245.
Andrej Stud en
Delavstvo, alkoholizem 
in delavske gostilne v 
dobi meš čanstva
214
tako moški kot ženske«.
3
 V stoletju meš čanstva se je 
pravzaprav na podro čju gostinstva izoblikoval in utrdil 
dvojni sistem družabnosti. Za meš čansko javnost so bi-
la zna čilna stalna moška omizja v »boljših« gostilnah. 
Moški iz vrst meš čanstva so posedali tudi v kavarnah, 
ženske pa so morale ostati doma, v sferi zasebnosti. Na 
drugi strani pa so se kot kraj družabnosti pojavile go-
stilne za proletarsko javnost.
4
Spremembe v ekonomsko-socialnem življenju, pro-
cesi industrializacije, deagrarizacije, urbanizacije in 
modernizacije na čina življenja ter postopno nastajanje 
in vse mo čnejše prodiranje potrošniške družbe kot tudi 
spremembe na podro čju organiziranja javnosti so so-
odločali tudi pri vzpostavitvi funkcije gostiln v okviru 
dvojnega sistema družabnosti. V meš čanski družbi se 
je življenje prostorsko in časovno razcepilo na delo in 
prosti čas, družabnost ni bila ve č vpletena in vklju čena 
v delovno življenje, temve č se je izluš čila v samostojen 
sektor. »Ekspanzija, diferenciacija in višanje kvalitete 
znotraj gostinstva so krepili njegov komercialni zna čaj. 
/.../ Javno-gosposke funkcije srednjeveških gostiln so 
povsem izginile, komunikativni aspekti gostiln so se po-
maknili v ozadje.«
5
 
Kakor hitro sta bila življenjski in delovni svet re-
lativno strogo lo čena, pa je nekako samoumevno na-
raščala tudi nujnost po nekem institucionaliziranem 
prostoru sre čevanja, kjer bi lahko zadovoljili potrebe 
po stikih in komunikaciji. Medtem ko lahko ozna čimo 
delo v predindustrijski družbi za bolj komunikativno, 
3
 Beatrix Beneder , Männerort Gasthaus? Öffentlichkeit als sexualisierter Raum, 
Frankfurt am Main / New York, 1997, str.65.
4
 Prav tam. 
5
 Prav tam, str. 66. O novoveških gostilnah predindustrijske in predmeš čanske do-
be lahko zapišemo, da so bile tako v mestih kot na podeželju pomembni centri 
komunikacije in družabnosti. Podobno kot cerkev je bila tudi gostilna javni prostor. 
Pomembno je, da je gostilna predstavljala kraj, kjer ni bilo na čelnih kriterijev iz-
klju čevanja niti po socialnem statusu niti po spolu. Čeprav so se v njej po navadi 
zbirali ljudje iz bližnje soseš čine in se sre čevali ob obi čajnih mizah, »publika v njej v 
principu ni bila zaprta oziroma zaklju čena. Tako so gostilne kot centri komunikacije 
omogo čile izmenjavo novic med doma čim in zunanjim svetom, med lokalnim in nad-
regionalnim, med kme čkimi in mestnimi krogi.« Susanne  Rau und Gerd  Schwer-
hoff, Öffentliche Räume in der Frühen Neuzeit. Überlegungen zu Leitbegriffen und 
Themen eines Forschungsfeldes. V: Susanne  Rau und Gerd  Schwerhoff (Hrsg.), 
Zwischen Gotteshaus und Taverne. Öffentliche Räume in Spätmittelalter und Frü-
her Neuzeit, Köln-Weimar-Wien, 2004, str. 27.
215 SOCIALNE PODOBE
bi delo v industrijski družbi težko povezali s komunika-
tivnostjo. Spomnimo samo na t. i. discipliniranje časa 
s stalno prisotno kontrolno uro ali pa na disciplinira-
nje dela s produkcijo na teko čem traku. Za moderni 
svet pa je poleg tega zna čilno tudi postopno praznje-
nje podeželja in rast mest, torej urbanizacija in z njo 
vzpostavljena vse ve čja anonimnost posameznikov, kot 
tudi zamenjava ve čje predindustrijske velike družine z 
majhno jedrno družino ter lo čitev delovnega mesta od 
stanovanja. Vse to so bili nadaljnji vzroki za nujnost 
izoblikovanja posebnega gostinskega družabnega pro-
stora za sre čanja in pogovore. Znamenje industrijske 
družbe in dobe meš čanstva je torej omenjeni na novo 
izoblikovani dvojni sistem družabnosti. Gre za pojem, 
ki »opisuje restriktivnost razmejevanja neke v razrede 
razcepljene družbe, ki jo fevdalni družabni red z is-
to časnostjo visoke in ljudske kulture v takšni ostrini 
ni poznal. Delitev gostinstva na meš čansko (kavarno) 
in proletarsko kulturo (gostilna) ozna čujejo družbeno 
strukturirane razredne razlike.«
6
 
Za proletarske moške je bilo obiskovanje gostiln kot 
družbeno priznana oblika organiziranja prostega časa 
nekaj povsem običajnega. Ritualni kozar ček po koncu 
delovnega časa je veljal za nenapisano moško pravico. 
To je bila pravzaprav na novo pridobljena svoboš čina 
tovarniških delavcev, ki so lahko izkoristili svoj prosti 
čas tako, kot so želeli. Ne zemljiški posestniki ne ro-
kodelski mojstri delavcem odtlej niso ve č predpisovali, 
koga naj ljubijo ali poro čijo, kje naj se zabavajo in kdaj 
ali kaj lahko popijejo in koliko. »Prvi č v zgodovini je čas 
po delu pripadal samo njim, in prav tako prvi č so samo 
oni odlo čali, na kakšen na čin bodo razpolagali z zaslu-
ženim denarjem. /.../ Proletarcu odslej ni bilo ve č po-
trebno čakati niti na skupno prazni čno oz. slavnostno 
priložnost, niti ni bil ve č odvisen od prispevka svojega 
delodajalca. S tem ko je dobival redno pla čilo za svojo 
prodano delovno silo, je zdaj samo on odlo čal, kdaj, kje, 
s kom, kako pogosto in kako intenzivno se misli vdajati 
mu čnemu poželenju svoje žeje.« V okviru masovne po-
trošnje pa je bilo žganje skorajda prvi artikel, »ki je bil 
6
 Bene der, Männerort Gasthaus?, str. 66.
216
proletarcem ponujen v raznoterih oblikah, na razli čnih 
mestih in po najzapeljivejših cenah«.
7
 
Poleg družabnosti se je v gostilnah za čelo razvijati 
tudi socialisti čno gibanje, pa diskurz o tako imenova-
nem alkoholnem vprašanju. Medtem ko je bila delavska 
gostilna za aktiviste socialisti čnega gibanja nenadome-
stljiv kraj za politi čno delovanje in pridobivanje novih 
članov,
8
 je bila za privržence gibanja treznosti in absti-
nence »sinonim za vse nevarnosti alkohola, tar ča njego-
ve agresivnosti in svarilni primer za njihove zahteve«.
9
 
Gostilne kot dvojni kraj vsakdanjika so namre č pred-
stavljale nekakšno vmesno postajo med delom in pro-
stim časom in tam v primerjavi s tovarno tudi ni veljala 
delavska hierarhija med delavci. 
Delavske gostilne seveda niso bile privla čen kraj za 
delavce samo zaradi tega, ker se je tam lahko popiva-
lo. Navsezadnje bi lahko potrebo po alkoholu potešili 
tudi doma, čeprav ne tako nemoteno. »Delavska gostil-
na je bila eden redkih, javnozabavnih krajev, ki je bil 
za proletarce dostopen in kjer so zmogli pla čilo. Druge 
aktivnosti prostega časa kot šport, dodatno izobraže-
vanje v ustanovah in razli čne oblike zabave (gledališ če, 
variete) so bile za široke mase konec 19. stoletja ali še 
nedostopne ali za povpre čnega delavca z družino mo čno 
predrage.«
10
 
Delavska gostilna je v okviru žalostnih razmer de-
lavstva igrala posebno vlogo. »Gostilna in žganjarna sta 
si /namre č/ ob utesnjenosti stanovanj in siceršnjem 
pomanjkanju sre čevališ č pridobili bistveno funkcijo 
organiziranja prostega časa, društvenega življenja in
7
 Regina  und Manfred  Hübner, Trink, Brüderlein, trink. Illustrierte Kultur- und 
Sozialgeschichte deutscher Trinkgewohnheiten, Leipzig, 2004, str. 144.
8
 Za primer lahko vzamemo npr. za četke delavskega gibanja v Mariboru, o katerih 
podrobno piše Franc Rozman , Socialisti čno delavsko gibanje na slovenskem Štajer-
skem, Ljubljana, 1979. Tako se je 2. avgusta 1868 se je 18 predstavnikov delavcev 
zbralo na vrtu gostilne Adolfa Pritza , da bi ustanovili svoje izobraževalno društvo 
(str. 29). Društvo je bilo ustanovljeno 23. avgusta 1868 na zborovanju v Kartinovi 
pivnici. V isti pivnici je bilo 11. oktobra 1868 tudi prvo vpisovanje članov (str. 30). 
Na ustanovnem ob čnem zboru 22. avgusta 1869 je bila ustanovljena splošna bolni-
ška in invalidska blagajna (str. 34). Prvo obletnico obstoja društva so 21. septembra 
1869 slavili v Götzovi pivnici (str. 34) itd. itn. 
9
 Bene der, Männerort Gasthaus?, str. 80.
10
 Prav tam.
217 SOCIALNE PODOBE
politi čne agitacije.«
11
 Poudariti je treba, da je bil alko-
holizem med delavstvom zelo razširjen, alkohol je bil 
pravzaprav droga 19. stoletja, strupeni odganjalec skr-
bi (Sorgenbrecher),
12
 satanov napoj, demon in poživilo. 
Delavstvo je na splošno popilo mnogo ve č alkoholnih 
pija č kot meš čanstvo.
13
 Zaskrbljujo č pa je bil zlasti stra-
hovit pohod t. i. žganjarske kuge (Branntweinpest).
14
 Za 
razliko od piva in vina je bilo žganje sicer že dolgo na 
slabem glasu kot strup, toda kljub temu se ga je veliko 
popilo, saj naj bi bilo u činkovito sredstvo za odganjanje 
skrbi. Pili so ga pa č zato, da bi vsaj za trenutek lahko 
pozabili na resni čnost.
15
 Skratka. »Za proletarce je bila 
cenena kr čma za vogalom dolgo časa edini kraj sprosti-
tve, izklopa«, zlasti takrat, ko so prejeli mezdo. Žganje 
pa je tudi zaradi svoje cenenosti v primerjavi z vinom in 
pivom »sredi socialne bede prevzelo vlogo eskapisti čne-
ga odganjalca skrbi«.
16
Vsesplošna prostorska utesnjenost ve čkrat narav-
nost katastrofalnih delavskih stanovanjskih razmer 
(omenimo le posebne stanovanjske razmere najemnikov 
postelje ali posteljašev oz. preno čevalcev) je torej ne-
dvomno predstavljala motivacijo za obisk gostilne. Pod 
pretvezo utesnjenega in žalostnega stanovanjskega in 
življenjskega položaja delavstva lahko imamo gostilno 
tudi za zato čiš če pred bedo. V kr čmo so seveda zahaja-
li v veliki ve čini moški. Obisk gostilne lahko imamo za 
pobeg pred družino, družinskim delom, stiskami in pro-
11
 Roman  Sandgruber, Die Anfänge der Konsumgesellschaft. Der Konsumgüterver-
brau ch, Lebensstandard und Alltagskultur in Österreich im 18. und 19. Jahrhun-
dert, München, 1982, str.192.
12
 Ivan Robi da, Alkohol und Irresein, Sonderabdruck aus der Laibacher Zeitung, 
Laibach, 1899, str. 4.
13
 Gerhard  A. Ritter - Klaus Tenfelde, Arbeiter im Deutschen Kaiserreich 1871 bis 
1914, Bonn, 1992, str. 511.
14
 Gre za naslov popularne povesti Heinricha  Zschokkeja, Die Branntweinpest, ki je 
izšla leta 1837 v Aarauu v Švici. Leta 1847 je izšel prirejen Slomškov  prevod ome-
njenega dela Čujte, čujte, kaj žganje dela! Prigodba žalostna ino vesela za Slovence!. 
Andrej Stud en, »Ne pij ve č in bodi sre čen!«, Poro čila dunajskega Gesundheits-Ze-
itung o protialkoholnem gibanju v Ameriki in Evropi v 30-ih letih 19. stoletja. V: 
Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2-3, 2007, str. 57–60. 
15 Sandgruber, Die Anfänge der Konsumgesellschaft, str. 191. Roman Sandgruber , 
Bittersüße Genüsse. Kulturgeschichte der Genußmittel, Wien - Köln - Graz, 1986, 
str. 19 in 28. Wolfgang  Kaschuba, Lebenswelt und Kultur der unterbürgerlichen 
Schichten im 19. und 20. Jahrhundert, München, 1990, str. 107.
16
 Hermann  Glaser, Industriekultur und Alltagsleben. Vom Biedermeier zur Post-
moderne, Frankfurt am Main, 1994, str. 147.
218
blemi. Užitek v gostilni oziroma »tisto pretirano iskanje 
zabave pa č lahko imamo tudi za kompenzacijo zamorje-
nega in brezperspektivnega življenja«.
17
 
Gostilna je bila torej moška zadeva, gostilniška 
kultura pa »najočitnejši izraz delavske patriarhalnosti«. 
Obisk gostilne kot nadomestilo za življenje, polno ne-
zadovoljstva, kot pobeg iz vsakdanjega življenja, je bil 
moška reakcija na vsakdanje izzive, medtem ko ženske 
niso mogle ubežati družinskim problemom, dom je bil v 
prenesenem pomenu njihovo kraljestvo. In tudi če so po 
naljučju prestopile prag gostilne, jih ni pri čakalo veselo 
omizje. Nasprotno: »Sovražni in obsojajo či pogledi so jo 
odganjali iz gostilne – morala se je vrniti tja, od koder je 
prišla: domov.«
18
 
Nenapisani zakon je torej ženske izklju čeval iz go-
stiln. Glede na meš čanske moralne predstave so bile 
med obiskovalkami gostiln samo predrzne in nesramne 
pijanke ali prostitutke. Ženske, ki so uživale alkohol (na-
vada, ki je bila samo »moška zadeva«), so bile stigmatizi-
rane, ker je pitje veljalo za zanemarjanje družine. Z grdo 
navado pitja alkohola niso opravljale ženskih dolžnosti 
v okviru družine (prehrana, vzgoja otrok, urejanje in po-
spravljanje stanovanja, skrb za sorodnike itd.). Z izdat-
ki za luksuzno pija čo tudi niso ravnale var čno, temve č 
preve č zapravljivo. Podobo pijanke in lahkoživke bi ča 
in moralno obsoja npr. Fran Govekar  v romanu V krvi, 
ki je leta 1896 v nadaljevanjih izhajal v Ljubljanskem 
zvonu. Lepa Ton čka je kon čala tako kot mati, kot znana 
vla čuga in sramotno razvpita pijanka. Pijan čevanja žen-
sk pa niso obsojali samo meš čanski moralisti, temve č 
tudi prva moralna avtoriteta takratnega časa: Katoliška 
cerkev. Anton Martin Slo mšek je, denimo, poudarjal, da 
so kr čme nevarne dekletom, saj se tiste, ki se (zlasti ob 
nedeljah in praznikih, ko je greh dvakrat ve čji) potikajo 
po njih, ponujajo hudobiji v službo, tiste, ki hodijo tja 
pit, bodo hitro zapile svojo nedolžnost. »Žganje, rozolj in 
vse druge slaš čice, so deklicam smrtni strup. Taka pi-
ja ča zelo milo te če po grlu, zadnji č pa pikne kakor gad, 
17
 Bene der, Männerort Gasthaus?, str. 81. Ingeborg Weber-Kellerman , Frauenleben 
im 19. Jahrhundert, München, 1991, str. 188.
18
 Beneder , Männerort Gasthaus?, str. 82.
219 SOCIALNE PODOBE
in rani ko strupena ka ča. Grd, da ni gršega, je pijanec; 
– ali sedemkrat grša je pijanka: ‘ona še svojega sramu 
ne pokrije,’ in kako bi ostala čista devica?«
19
Seveda pa je bilo v o čeh meščanske družbe (in tudi 
katoliških moralistov) sporno obiskovanje gostiln in s 
tem povezano uživanje alkohola s strani moških prole-
tarcev. V protialkoholni boj proti gostilni so se protial-
koholnim borcem pridružile tudi ženske, ki naj bi pri-
spevale k izboljšanju in preureditvi življenjskih navad 
ter se borile proti moški pijanosti.
20
 V okviru alkoholne-
ga vprašanja je torej ženska navsezadnje »prevzela kot 
civilizacijska, treznostna sila vlogo posrednika med me-
ščansko in proletarsko kulturo. /.../ V boju za pome-
ščanjenje proletarske družine je bil boj proti alkoholu 
na prvem mestu. Kajti ravno alkohol je nosil glavno od-
govornost za delavsko bedo in nezanesljivo življenje.«
21
***
O grešnosti pijan čevanja na Slovenskem so že v 
novem veku razpravljali številni katoliški in protestant-
ski pridigarji. Toda problem alkoholizma se je za čel za-
ostrovati šele v industrijskem 19. stoletju z masovnim 
prodorom cenenih žganih pija č. Medtem ko so npr. pri-
digarji Janez Svetokriški , Peter Pavel Glavar , Karel Mi-
hael Attems  ali pa Jurij Japelj  grmeli proti čezmernemu 
uživanju vina,
22
 so katoliški moralisti 19. stoletja (de-
nimo Anton Martin Slomšek , Janez Volči č , Jakob Mis-
sia ) bobneli zlasti proti uživanju strupenega žganja.
23
 
19
 Anton Martin Slom šek, Krščansko devištvo. Nauki, vzgledi in molitve za dekleta, 
Celovec, 1894, str. 31.
20
 Alojzija Štebi , Ženstvo v boju proti alkoholizmu. Poro čilo Alojzije Štebijeve dne 
22. junija 1924 na protialkoholni skupš čini v Ljubljani, ki jo je priredilo Društvo 
za gojitev treznosti, Ljubljana, 1925. Iz poro čila Štebijeve je razvidno, da so ženske 
problemu alkoholizma posve čale vse premalo pozornosti. Zato se je zavzela za ve-
čje ozaveš čanje ženskih organizacij o pogubnosti pijan čevanja in za izobraževanje 
posebnih agitatork, saj naj bi bil boj proti alkoholu brez temeljitega znanja o tem 
socialnem zlu brezuspešen. 
21
 Ben eder, Männerort Gasthaus?, str. 85.
22
 Janez Svetokriški , Pridige, Ljubljana, 1969. Viktorijan  Demšar, Slovenske pridige 
Petra Pavla Glavarja , Celje, 1991. Karel Mihael Attems , Slovenske pridige, Za prvo 
objavo pripravila in s spremnimi besedili opremila Lojzka Bratuž , Trst, 1993. Jurij  
Japelj, Pridige za vse nedele skuzi lejtu, I. in II. del, Ljubljana, 1794.
23
 Andrej Stud en, Slovenci, problem alkoholizma in katoliška morala pred prvo sve-
tovno vojno. V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, št. 3–4, 2006, str. 15–24.
220
Pohod žganjarske kuge je v času službovanja v Ljubljani 
(1823–1834) zaznal tudi ljubljanski zdravnik Fran Vi-
ljem Lipi č , ki je v tridesetih letih 19. stoletja ugotavljal, 
da alkoholiki v ve čini krajev popijejo najve č vina, sledi 
žganje, najredkeje pa se pije pivo. Toda žganje, čeprav 
zaužito v manjši koli čini, naj bi bilo za alkoholike uso-
dnejše, povzro čalo naj bi hude bolezni ali pospešeno 
slabšalo bolezensko stanje.
24
 Po besedah Lipiča naj bi 
že v predmar čni dobi uživanje alkoholnih pija č »prodrlo 
med vse ljudstvo in postalo vsakodnevna navada.«
25
 
Na zmagoviti osvajalski pohod žganja je odlo čilno 
vplival gospodarski in tehnološki razvoj v 18. in 19. sto-
letju. Žganje, ki je od srednjega veka naprej slovelo kot 
zdravilno sredstvo, se je v novem veku za čelo uveljavlja-
ti kot prazni čna in nevsakdanja pija ča. Od konca 18. 
stoletja in v zgodnjem 19. stoletju pa so se že uveljavile 
žganjarne. Toda na za četku 19. stoletja so bile koli či-
ne popitega žganja še majhne. Šele krompir in cene-
no proizvedeno žganje so pripomogli h koli činsko ve čji 
potrošnji žganja in k širjenju žganjarske kuge. Proizvo-
dnja žganja se je v procesu industrializacije temeljito 
spremenila. Če so bile na za četku 19. stoletja žganjarne 
izklju čno še majhni obrtni obrati, so se te z industria-
lizacijo ve činoma spremenile v tovarne žganja, bistveno 
pa se je razširila tudi uporaba surovin. Koli činsko se 
je, če posplošimo, proizvodnja skoraj v celoti osredo-
to čala na industrijsko proizvodnjo žganja iz krompirja 
in žita. S prodorom cenenih žganih pija č se je problem 
alkoholizma, kljub številnim svarilom pred tem zlom, 
torej še okrepil. Proizvodnja, poraba in pitje žganih al-
koholnih pija č pa so se seveda regionalno razlikovale. 
Za Kranjsko ali pa Štajersko so bile tako vse do konca 
habsburške monarhije zna čilne majhne žganjekuhe. A 
predstava o alkoholu kot hudem sovražniku bo vendar-
24
 Fran Viljem Lipi č, Osnovne zna čilnosti dipsobiostatike – zlorabe alkohola oziroma 
na podlagi zdravniškega opazovanja nastala politi čno-statisti čna predstavitev nje-
nih posledic, ki se odražajo na prebivalstvu in življenjski dobi, Ljubljana, 2005, str. 
164 in 166. Gre za prevod dela Franz Wilhelm Lippich , Grundzüge zur Dipsobiosta-
tik oder politisch-arithmetische auf ärtzliche Beobachtung gegründete Darstellung 
der Nachtheile, welche durch den Missbrauch der geistigen Getränke in Hinsicht 
auf Bevölkerung und Lebensdauer sich ergeben, Laibach, 1834. Faksimile je obja-
vljen v navedeni knjigi. 
25
 Prav tam, str. 189–190.
221 SOCIALNE PODOBE
le mnogo bolj razumljiva, če upoštevamo, da je bilo žga-
nje odtlej prvi č na razpolago kot masovni proizvod in da 
se je spremenilo tudi potrošniško obnašanje »delavskih 
razredov« (arbeitenden Klassen) tako na podeželju kot v 
tovarnah, za katere je bil alkohol del njihove prehrane.
26
 
Že v Lipi čevi dobi je bilo vino na Kranjskem v pri-
merjavi z žganjem tudi drago, ker je bilo bolj obdav če-
no. »Splošno in radikalno spremembo pri alkoholizmu« 
naj bi po mnenju ljubljanskega zdravnika dosegli, če 
bi proizvodnjo vina in žganja zmanjšali za tretjino. V 
vojvodini Kranjski naj bi torej za tretjino zmanjšali po-
vršino vinogradov, še zlasti pa bi »morali omejiti pro-
izvodnjo žganja, ki je tu še pred nekaj leti skoraj ni 
bilo, sedaj pa se je že vidno razcvetela. Če tega nih če ne 
zaustavi, bo tukajšnji alkoholizem kmalu presegel meje 
normalnega.«
27
Omenimo še, da se je poleg doma če žganjekuhe v 
predmar čni dobi razcvetela tudi trgovina z žganjem. Le-
ta 1837 naj bi tako v Ljubljani kot pomembni tranzitni 
to čki na poti med Dunajem in Trstom beležili slede č iz-
voz iz notranjosti monarhije do tržaškega pristaniš ča in 
uvoz iz Trsta v notranjost monarhije (mere so podane v 
funtih (1 colni funt (Zollpfund) = 0,5 kilograma):
Tabela 1. Obseg tranzitne trgovine z alkoholom skozi 
Ljubljano 1837
Izvoz Uvoz Skupaj
Žganje 1.440.913 64.590 1.505.503
Vino 455.482 448.445 903.927
Pivo 3686 1566 5152
Vir: Franz Xaver Hlub ek, Der Verkehr zwischen Triest und der Monarchie, und die 
Wien–Triester Eisenbahn, Wien, 1841, str. 14–15 in 38–39. 
26
 Peter Becker , Verderbnis und Entartung. Eine Geschichte der Kriminologie des 
19. Jahrhunderts als Diskurs und Praxis, Göttingen, 2002, str. 82.
27
 Lip i č, Osnovne zna čilnosti dipsobiostatike, str. 247. Ljubljanskemu mestnemu 
fiziku Lipi ču se je ta predlog brez sodelovanja celotnega cesarstva seveda zdel le 
pobožna želja in pravi: »Omejitev proizvodnje! Ta beseda našemu tehnološkemu 
stoletju zveni skoraj disonan čno, čeprav sploh ne gre za omejitev, ampak le za dolo-
čitev prave mere. Izguba na enem podro čju državnega prora čuna se sama poravna 
oziroma se da poravnati s prilivom na drugem podro čju ali s povišanjem davkov.« 
222
V letih pred prihodom južne železnice v Trst se je 
tovorni promet z vinom in žganjem iz notranjosti proti 
Italiji, Primorski in zlasti proti Trstu pove čal. Kot je raz-
vidno iz poro čil in pritožb, ki so jih v petdesetih letih 19. 
stoletja naslovili na trgovsko obrtno zbornico kronovine 
Kranjske v Ljubljani, so se na komercialni cesti proti 
Gorici in Trstu kljub poostrenemu nadzoru prevozni-
kov pojavljali kraje in tihotapstvo opojnih pija č. Zaradi 
obstoje če negotovosti v tovornem prometu z vinom in 
žganjem so zbornico pozvali, da naj o razmerah obvesti 
deželno vlado, slednja pa naj pozove varnostne organe v 
vseh krajih ob omenjeni poti, da z vso strogostjo nadzo-
rujejo furmane in njihov tovor.
28
 
Zloraba alkohola je bila na Slovenskem že v pred-
marčni dobi opazna ne le na podeželju, temve č tudi 
med delavstvom prvih tovarniških obratov. Okrajna go-
sposka Mekinje je npr. o tovarniških delavcih kamni-
ške turško-rde če barvarne, ki je bila v lasti ljubljanske 
predilnice, leta 1840 poro čala okrožnemu uradu v Lju-
bljano, da se »ob nedeljah in praznikih pogosto vdaja-
jo pija či in zato delajo ekscese in zagrešijo nemoralna 
dejanja«. Tudi v okrajni gosposki Radovljica so opazili, 
»da se med tovarniškimi delavci njihovega okraja vzne-
mirljivo širi pregreha pijan čevanja, kar je treba pripisati 
prepogostemu uživanju žganja, ki naj bi bilo poceni.« 
Radovljiška okrajna gosposka je poro čala tudi, da se 
mlajši tovarniški delavci v Kropi in Kamni Gorici »že od 
nekdaj vdajajo brezdelju in igram na sre čo«.
29
 
Okrožni urad Ljubljana je o poro čilih menil, da se 
je o tovrstnih moralnih prestopkih že ve čkrat razpra-
vljalo. Povsem naravno je, da si je prizadeval, da bi zno-
va vzpostavili moralni red in socialno disciplinirali pre-
bivalstvo. Okrajne gosposke in duhovnike je opomnil, 
da že razpolagajo s primernimi napotki in dolo čili, kako 
med ljudmi širiti in obdržati nravnost. S tem v zvezi sta 
omenjena dekret dvorne pisarne z dne 14. maja 1834 in 
28
 AS,1855, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, fasc. 1, št. 315, škatla 7, dopis 
z dne 25. junija 1855.
29
 AS, 14, fasc. 31–48, akt 8775 – Poro čilo okrožnega urada v Ljubljani z dne 14. 
maja 1840. Mitja  Sun či č, »Tudi lažje delo, če traja 13 ur in pol na dan, je prenapor-
no za nežna otroška leta in ubija duha«. K zgodovini otroškega dela v ljubljanskem 
guberniju. V: Zgodovina za vse, št. 2, 2006, str. 23.
223 SOCIALNE PODOBE
gubernijski odlok z dne 22. maja 1840. Dekret dvorne 
pisarne je skušal omejiti pono čevanje in pijan čevanje 
nižjih stanov, predvsem poslov, rokodelskih pomo čni-
kov, pa tudi tovarniških delavcev.
30
 Omenjeni odlok iz 
leta 1840 pa vsebuje predpise za gostilne in kavarne.
31
 
Pri zagotavljanju discipline in morale naj bi sodelovali in 
dajali spodbudo delavcem in poslom tako družinski po-
glavarji kot tudi lastniki tovarn in županstva. Zakonski 
predpisi, ki naj bi zagotavljali red in disciplino v gostil-
nah, pa so gostilni čarju in zaposlenemu osebju nareko-
vali, da prepovedujejo in prepre čijo igranje prepoveda-
nih iger kot tudi iger poslov in rokodelskih pomo čnikov, 
ki ne ustrezajo predpisom. Oblast je skratka pri čako-
vala, da naj bi s primernim nadzorom in disciplinira-
njem, s pravo časnim prijavljanjem in preganjanjem oz. 
kaznovanjem prestopkov kot tudi z dobrim delovanjem 
duhovnikov in okrajnih gosposk potihnile tudi tu in tam 
pojavljajo če se pritožbe o na četi moralnosti, ki naj bi jo 
spodkopavali odrasli tovarniški delavci.
32
 
Uživanje alkoholnih pija č in obiskovanje delavskih 
gostiln je torej zna čilno tudi za protoindustrijski čas 
na Slovenskem. »Vprašanje popivanja je zajemalo vse 
glavne probleme industrijske delovne discipline, od ne-
u činkovitosti, nepokorš čine do delodajalcev v tej ali oni 
obliki skozi celotno 19. stoletje.« Alkoholne pija če so de-
lavci podobno kot drugod po Evropi tudi v naših krajih 
uživali ob raznih priložnostih, imele pa so tudi ve č po-
menov. Alkohol naj bi pogasil žejo, hkrati pa naj bi bil 
tudi dodatek k prehrani. Bil naj bi narkotik in poživilo. 
»Toda ravno tako pomembna kot te »koristne« funkci-
je pitja na delu je bila družabna vloga alkohola. Kot v 
mnogih drugih kulturah so prakse skupnega pitja obli-
kovale o čitno socialno vez med delavci. Po drugi strani 
pa je delodajalcem samo popivanje na delovnem mestu 
konec koncev predstavljalo problem in oviro za delov-
30
 Hofkanzley Decret vom 14. may 1834, nr. 83, Sammlung der Gesetze welche un-
ter der Regierung Seiner k.k. Majestät Franz des I. in den sämmtlichen k.k. Staaten 
erlassen worden sind, in chronologischer Ordnung, sechzigster Band, Wien, 1836
31
 AS, 1079, Circularien und Currenden gubernija v Ljubljani, knjiga za leto 1840, 
okrožnica št. 35.
32
 AS, 14, fasc. 31–48, akt 8775 – Poro čilo okrožnega urada v Ljubljani z dne 14. 
maja 1840.
224
no disciplino v industrijskih obratih. Tako se je zanetil 
spor. Delodajalci so skušali prepovedati pitje alkohola 
na delovnem mestu, medtem ko so mnogi delavci vztra-
jali, da imajo pravico do uživanja alkohola na delovnem 
mestu.«
33
 
V mehani čnih delavnicah Auerspergove železarne 
na Dvoru ob Krki je npr. delovni red za delavce iz leta 
1847 dolo čal, da bo delavec zaradi pijanosti v delovnem 
času odpuš čen.
34
 Tamkajšnji delavci seveda zavoljo tega 
disciplinskega predpisa niso bili abstinenti. Lahko so 
se opijali s slivovko, ki je našteta npr. v popisu zalog 
špecerijskega blaga iz leta 1850. »Poleg tega so imeli na 
Dvoru tudi fabriško to čilnico, kjer so stregli z vinom in 
pivom.«
35
 
Auersperg je leta 1834 v opuš čenem krilu gradu 
Soteska (Ainöd) ustanovil pivovarno. Pivo so izdelovali 
po češkem receptu. Varili so ga predvsem za delavce 
železarne na Dvoru in steklarne Karlshütte (Glažuta). 
Oboji so popili tretjino proizvodnje. Veliko so ga popi-
li tudi furmani in pomožni delavci (Aushilfsarbeiter). S 
tem se je tudi »navaden človek spoprijateljil z uživanjem 
piva«.
36
 »Ker se je prodaja omejevala na okolico, je bila 
manjša ali ve čja proizvodnja piva odvisna predvsem ozi-
roma skorajda izklju čno od tega, ali je vinska trta dobro 
obrodila ali ne, kot tudi od tega, da je v časih ob poveča-
nem izvozu vina narasla tudi njegova cena.«
37
 Pivovarna 
tudi ni mogla dobro uspevati, ker je bila preve č zakotna 
in odmaknjena od ustreznih prometnih povezav s širšo 
okolico. Pa tudi tamkajšnji ljudje so raje pili vino, ki so 
ga bili bolj vajeni. Vinogradništvo v okolici pivovarne je 
bilo že od nekdaj tradicija. Ob ustanovitvi pivovarne so 
mnogi preprosti ljudje komajda slišali za besedo pivo. 
Toda zaradi nekaj slabih vinskih letin se je pivo vendar-
le postopno uveljavilo, tako da so že leta 1837 proizve-
33
 James  S. Roberts, Drink and industrial work discipline in 19
th
 century Germany. 
V: Journal of social history, 2001, str. 25.
34
 Matija Žargi , Železarna na Dvoru ob Krki 1795–1891, Novo mesto 2000, str. 62.
35
 Prav tam, str. 73.
36
 Bericht der Handels- und Gewerbekammer für das Kronland Krain zu Laibach an 
das hohe k. k. Ministerium für Handel und Volks-Wirthschaft über den landwirt-
schaftlichen, industriellen und commerziellen Zustand ihres Kammerbezirkes in 
den Jahren 1857 bis inclus. 1860, Laibach, 1861, str. 67.
37
 Prav tam.
225 SOCIALNE PODOBE
dli 1152 veder, leta 1838 pa 1328 veder. V letih 1834, 
1835, 1836 in 1840 letna proizvodnja piva ni presegala 
1000 veder. Že v štiridesetih letih so proizvedli ve č kot 
2000 veder letno. Kasneje je letna proizvodnja nihala 
med 2000 in 3000 vedri. Zelo pomembna je bila, kot 
rečeno, prodaja piva delavcem železarne in steklarne. 
Potem ko so steklarno Karlshütte opustili, se je poraba 
piva zmanjšala kar za 250 do 300 veder. Povejmo še, 
da se je pivo v vro čih poletnih mesecih kaj rado kvarilo, 
saj mnogi bližnji prodajalci niso imeli primernih ledenic 
ali vsaj hladnih kleti. Ker je znano, da je tudi najboljše 
pivo, če je mla čno, neužitno, število privržencev pitja pi-
va v širši okolici pivovarne seveda ni naraš čalo, temve č 
kve čjemu upadalo, domačini pa so raje naro čali vino.
38
 
Tudi delavci na Dvoru so popili velike koli čine vina, po-
raba piva pa je med njimi upadala. Zanimivi statisti č-
ni podatki o porabi piva na Dvoru v triletju 1857–1859 
nam povedo, da je njegova poraba opazno naraš čala 
med tovarniškimi uradniki. Leta 1857 so delavci popili 
145 veder piva, uradniki 29, leta 1858 delavci 112, ura-
dniki 46 in pol veder. V letu 1859 so delavci na Dvoru 
popili 110 veder piva, uradniki pa že 50 veder.
39
 
Alkoholizem se je torej bohotil tudi med delavci pr-
vih tovarn. Na zelo žalostne razmere, denimo, naletimo 
tudi v preboldski predilnici na zelenem Štajerskem. Zna-
ni protialkoholni borec Anton Martin Slom šek je svojo 
ogor čenost nad hudi čevim alkoholizmom med drugim 
izrazil tudi v svojih pozivih proti brezobzirnemu in ne-
človeškemu izkoriš čanju otrok v industriji. V pretresljivi 
verzni obsodbi tega pojava, ki ga je objavil v Drobtini-
cah leta 1846 in naslovil Ubogi otrok v faberkah (pesem 
lahko imamo za prvo pravo slovensko socialno pesem), 
Slom šek slika grenko tožbo 12-letnega »srotleja«, ki ga 
do skrajnosti izkoriš čajo v preboldski predilnici, ter iz-
poveduje otrokovo obupno nemo č, saj so ga z alkoholom 
in kavo zasvojeni starši že pri nepolnih osmih letih pro-
dali v kapitalisti čno sužnost.
40
 
38
 Prav tam, str. 67–69.
39
 Žargi , Železarna na Dvoru ob Krki 1795–1891, str. 73.
40
 Anton Šepetavc , Ubogi otrok v fáberkah. V: Slovenska kronika XIX. stoletja 1800–
1860, Ljubljana, 2001, str. 289–290.
226
***
Neznosno stanje in beda delavcev, denimo žebljarjev 
v Kropi, Kamni Gorici in Železnikih, je bilo tudi v drugi 
polovici 19. stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno v 
tesni »zvezi z alkoholizmom in posurovelostjo, nad kate-
ro so se pritoževali delodajalci in duhovš čina«.
41
 Delavce 
naj bi brezvestni delodajalci sami silili k popivanju ter 
jih s tem goljufali in zapeljevali v dolgove, iz katerih se 
niso mogli rešiti. Med stavko žebljarjev v Kropi junija 
1883 so delodajalci in c. kr. komisar v gostilni Pri jarmu 
delavcem med drugim o čitali, da bi lahko shajali, če bi 
več delali in ne pili žganja. Dopisnik Ljudskega glasa je 
to komentiral, »da bi fužinarji kot lastniki gostiln lahko 
prepre čili pijan čevanje, če bi to v resnici hoteli«.
42
Vzrok omenjene stavke v Kropi naj bi bilo torej ne-
znosno stanje, ki je vladalo v žebljarskem kraju, kjer 
naj bi se nahajala »visoka šola ali tako reko č univerza 
za bera čenje. Bera čiti mora vsak na stare dni, tega ga 
ne more rešiti druzega – nego zgodnja smrt.«
43
 Delavstvo 
naj bi na beraško palico pognal zlasti alkoholizem. V 
tem pogledu se zdi zanimivo razmišljanje deželnozbor-
skega poslanca dr. Maksa  Samca, ki je naslednje leto, 
ko so v okviru izvedene agrarne ankete na Kranjskem 
razpravljali tudi o pretiranem naraš čanju čezmernega 
uživanja žganja in o tem, kako bi lahko žganjarsko ku-
go zavrli, v svojem dolgem govoru najprej citiral u čene-
ga nemškega kemika  Liebiga, ki je leta 1865 menil, »da 
uživanje alkoholnih pija č ne more biti vzrok revš čine, 
temve č obratno, da revš čina povzroča alkoholizem«.
44
 
Medtem ko bera či in potepuhi ne obubožajo še bolj za-
radi alkoholizma, je to pri delavcih, poslih in posestni-
kih povsem druga če. »Priden in vesten delavec poseduje 
v mo či svojih rok kapital, ki ga ne samo prehranjuje, 
temve č mu omogoča tudi, da daje na stran prihranke za 
stare dni, z izjemo nesre č. Trdimo lahko, da so mezde 
41
 Rudi Kyovský , Socialne razmere našega delavstva v Kropi, Kamni gorici in Žele-
znikih proti koncu XIX. stoletja. V: Kronika, št. 2, 1953, str. 87.
42
 Prav tam, str. 88.
43
 Prav tam.
44
 Josip Vošnjak , Bericht über die am 17. und 18. April 1884 in Laibach abgehalte-
ne Agrar-Enquete, Laibach, 1884, str. 60.
227 SOCIALNE PODOBE
danes okrog 75% višje kot so bile pred 30 leti. Toda ali 
opazimo pri delavcih in poslih v primerjavi z neko č ve čje 
prihranke? Izkušnja nas u či nasprotno. Ve čji ko je za-
služek, toliko ve čja je razsipnost. Dninar dela šest dni, 
sedmi pa mu pripada, toda ne zato, da bi se odpo čil in 
si nabral svežih mo či, temve č zato, da bi v žganjeto čih 
pognal po grlu zaslužek. Socialisti so izrekli: ‘Prestavite 
nas v položaj človeka vredne eksistence in naši ljudje se 
bodo izogibali žganjeto čev.’ Da temu ni tako, razlo čno 
dokazuje analiza delavskih razmer v industrijski grofiji 
Lancashire. Kot posledica nenavadnega vzpona tamkaj-
šnje produkcije se je dnina povzpela od leta 1869 do 
1873 iz 5 na 11 šilingov, kar pomeni 6 goldinarjev in 
60 krajcarjev na teden. Število zlo činov je v istem času 
naraslo iz 1335 na 4462. Denarne kazni zaradi pijano-
sti pa so se pove čale iz 495 na 2649 funtov.« Kamniški 
zdravnik nato nadaljuje: »Kot se je potemtakem podvo-
jila dnina delavcev, so se šestkrat pove čale kazni zaradi 
pijanosti. Ko je industrija leta 1873 šla rakovo pot in se 
je zaslužek polagoma znižal na 5 šilingov na dan, ve čina 
dninarjev ni imela nikakršnih prihrankov iz prejšnjih, 
boljših časov. Ali torej ni iz tega primera nezmernosti 
evidenten vzrok revš čine?«
45
 
Dr. Samec  je razmišljal, da bi človek, če je trezen in 
samozavesten, ostal tudi zmeren in da bi /še posebno/ 
ob majhnih zaslužkih ne pognal vsega po grlu, temve č 
bi zmerno var čeval, saj bi se bal in bi ga bilo sram si-
tuacije, da bi padel v breme drugim ljudem. Samec se 
je nato /v okviru modnega iskanja krivcev/ obregnil ob 
brezvestne Jude, ki bojda na Poljskem in v Rusiji izsesa-
jo iz žganjepivcev vse do zadnjega beli ča. V naših krajih 
pa pivce žganja privabljajo izobešene smrekove vejice. 
Tam se zbirajo žganjepivci, »ki z zabuhlimi obrazi, napol 
omamljeni sedijo okoli mize ter drug drugemu podajajo 
vrček žganja«. Dr. Sam ec je nato s številkami prikazal 
naraš čanje potrošnje žganja na Kranjskem in posledi čno 
škodo za narodno blaginjo. Pri tem je poudaril, da s tem 
žalostnim orisom razmer nikakor ne želi o črniti sloven-
skega naroda na Kranjskem ter ga predstaviti svetu kot 
ljudstvo pijancev. Anketa naj bi imela predvsem namen, 
45
 Prav tam, str. 61.
228
da odkrije vse rane na telesu našega naroda in da poiš če 
sredstva, s katerimi bi jih lahko pozdravili.
46
 
Dr. Sam ec je bil eden najbolj aktivnih protialkohol-
nih borcev v osemdesetih letih 19. stoletja. Kot zdravnik 
je pol stoletja za Lipi čem lahko opazil, da tudi opozorila 
gore čnih protialkoholnih borcev, kot sta bila sredi 19. 
stoletja Anton Martin Slom šek
47
 in Janez Vol č i č,
48
 niso 
kaj dosti zalegla. Žganjepitje je v drugi polovici 19. sto-
letja še vedno nezadržno naraš čalo. Na Kranjskem so 
tako glede na statisti čne podatke žganjarne rasle kot 
gobe po dežju in žganjarska kuga se je vse bolj širila. 
Število manjših kme čkih žganjarn se je na Kranjskem 
že sredi sedemdesetih let 19. stoletja izrazito pove čalo. 
Po poro čilih finan čne straže je obstajalo v sezoni 1874–
1875 2592, v sezoni 1875–1876 pa že 4294 kme čkih 
žganjarn.
49
 V letih pred prvo svetovno vojno je nato šte-
46
 Prav tam, str. 62–63.
47
 Anton Martin Slom šek, Žalostna pesm. V: Heinrich Zschokke , Čujte, čujte, kaj 
žganje dela! Prigodba žalostna ino vesela za Slovence, poslovenil Felicijan  Globo č-
nik, Celovec, 1847.
48
 Janez Vol či č, Žganju slovo! Vojsko! Škodljivost žganja v pogovoru, Ljubljana, 
1853.
49
 Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer in Laibach über die Zu-
stände in Krain für das Jahr 1875, Laibach, 1878, str. 191. Če smo podrobnejši: 
Po poro čilih finan čne straže nadzornih okrožij Postojna, Kranj, Ljubljana in Novo 
mesto naj bi v času od 1. septembra 1874 do konca avgusta 1875 obstajalo 2592 
kme čkih žganjarn, ki so uporabljale preproste destilatorje. Najve č jih je bilo v novo-
meškem okrožju (1142), sledilo je ljubljansko (668), temu postojnsko (507), najmanj 
pa so jih beležili v kranjskem (275). Skorajda vse žganjarne (2574) so pla čevale da-
vek po tarifi, 18 pa jih je moralo davek prisilno poravnati. Koli činsko je bilo najve č 
sadjevca, torej žganja iz koš či častega in pe čkatega sadja. Zelo veliko je bilo tudi 
tropinovca in kvašenega žganja ter žganja iz jagodi čja. V zelo redkih primerih so 
kme čke žganjarne destilirale pivovarske odpadne snovi ali druge sestavine. Kme čke 
žganjarne na Kranjskem so v omenjenem času poleg obdav čenega žganja proizvedle 
še 101,86 hektolitra neobdavčenega žganja za lastne potrebe. Že naslednje leto žga-
njekuhe (od 1. septembra 1875 do konca avgusta 1876) je prineslo nadvse opazne 
spremembe. Število kme čkih žganjarn se je povzpelo kar na 4294 (indeks 166%), pri 
čemer se je vidno zmanjšalo (oziroma ni bilo znano) število tistih, ki so uporabljale 
preproste destilatorje (3077). Skoraj polovico takšnih žganjarn je bilo v novome-
škem okrožju, kjer sicer beležimo najve čjo rast števila žganjarn (2350 oz. indeks v 
primerjavi s predhodnim letom proizvodnje je 205%). V drugih nadzornih okrožjih 
finančne straže se je število kme čkih žganjarn pove čalo za okoli tretjino: postojnsko 
(na 694 ali za 37%), kranjsko (na 360 ali za 31%) in ljubljansko okrožje na 890 ali 
za 33%. Davek po tarifi je pla čevalo 99,5% registriranih žganjarn, koliko jih je poleg 
tega obratovalo na črno, pa ni znano. Opazno ve č je bilo sadjevca, ki so ga kuhali iz 
koš či častega sadja in tropinovca. Kme čke žganjarne so za lastne potrebe proizvedle 
še 276 hektolitrov neobdav čenega žganja. Tako v proizvodni sezoni 1874/75 kot 
1875/76 so odlo čno prevladovale manjše žganjekuhe, ki so pla čevale manj kot 5 
gld davka. V prvi sezoni jih je bilo 90,6% (2348), v drugi pa 84% (3619). Žganjarno, 
ki je pla čevala med 100 in 500 gld davka, so imeli samo v ljubljanskem okrožju, in 
sicer v sezoni 1874/75 eno, v naslednji sezoni pa tri.
229 SOCIALNE PODOBE
vilo kme čkih žganjarn na Kranjskem še naraš čalo. Leta 
1909 jih je bilo tako že ve č kot 5000, kar naj bi pred-
stavljalo eno šestino malih žganjarn v Avstriji (na Koro-
škem naj bi jih bilo npr. samo 920).
50
 Omenim naj še, 
da se je samo v okraju obrtne zbornice Ljubljana v času 
od julija 1902 do julija 1912 število žganjarn pove čalo 
za 38,14 odstotka, od 194 na 268 žganjarn.
51
 
Pohod žganja na Kranjskem je bil dejansko grozljiv. 
Konec 19. stoletja je pitje ognjene vode glede koli čine in 
pogostosti uživanja povsem prevladalo. Popitemu žga-
nju je koli činsko sledilo vino, pri tem pa je treba upo-
števati, da je v vinorodnih predelih pustošila tudi trtna 
uš in da se je tudi v nekoč »vinskih krajih«, zlasti na 
Dolenjskem, žganjarska kuga vse bolj širila. Najmanj 
se je popilo piva, vsaj tretjino manj kot žganja. Torej. 
Glede na izra čune dr. Ivana Robide  se je leta 1898 na 
Kranjskem popilo 4,5 milijona litrov žganja, 4 milijone 
litrov vina in 3 milijone litrov piva, kar pomeni 9,3 litra 
žganja, 8 litrov vina in 6 litrov piva na prebivalca.
52
 
Po podatkih o uživanju alkoholnih pija č na Kranj-
skem, ki jih je leta 1906 v 9. številki Piš čalke objavil 
župnik Franc Avsec , se je leta 1889 izpilo zaokroženo 
3,1 milijona, leta 1900 pa že 4,9 milijona litrov žganja. 
Ko je bilo 20. stoletje še mlado, se je neprestano ve čala 
tudi letna potrošnja piva. Leta 1900 so popili 7,1 milijo-
na, leta 1905 pa že 13,1 milijona litrov piva. Leta 1905 
so na Kranjskem obdav čili še 15,2 milijona litrov vina, 
poleg tega pa naj bi se popilo ravno toliko neobdav če-
nega vina in sadnega mošta. Poleg obdav čene pija če, ki 
se je popila v gostilnah ali kupila v trgovinah, so torej 
mnogo neobdav čenega vina in žganja popili v privatnih 
kleteh.
53
Zanimiva je zlasti opazka o »strahovitem naraš ča-
nju letnih stroškov za pivo«, ki so se od leta 1900 do 
leta 1905 skoraj podvojili in vse bolj vzbujali skrb: »Pivo 
50
 Prošnja društva Abstinent na deželno vlado z dne 3. julija 1909. V: Zlata doba, 
1909, str. 104.
51
 AS, 448, fasc. 152, 1895–1916, Poro čilo o stanju obrti.
52
 Dr. Ivan Robi da, Poročilo o alkoholizmu na Kranjskem. V: Piš čalka, 1906, št. 5, 
str. 164–165. 
53
 Anton Mrkun , Zgodovina protialkoholnega gibanja po vsem svetu, zlasti v Slove-
niji 1902–1927, Ljubljana, 1927, str. 97–99.
230
je sovražnik, to so kmalu spoznali v severnih deželah. 
Najprej so hoteli žganje izpodriniti s pivom in ga pripo-
ročali kot narodno pija čo. Pa kmalu so sprevideli, da se 
belcebub ne prežene z belcebubom. Pivo ima namre č 
manj odstotkov alkohola, pa ga ljudje pijejo v tolikih 
množinah, da je alkohola nazadnje ravno toliko, kakor 
če bi pili žganje, teko čine pa tolike mere, da jih telesne 
posode zlasti srce ne more zmagovati. Pivo pa je toliko 
večji sovražnik, ker so pivovarji mogo čni gospodje, kapi-
talisti. Imajo denar za reklamo. Zidajo po velikih mestih 
prave pala če za pivnice piva. Po deželi kar ledenico na-
rede gostilni čarju, če se zaveže, da bo njihovo pivo to čil. 
Zlasti pa je tako nevarno posko čila poraba piva, odkar 
se je za čelo prodajati v steklenicah. Prej brez ledenice 
gostilni čar ni v malem kraju mogel to čiti piva. Zdaj pa 
prodaja pivo v zaprtih steklenicah povsod, v zadnji hri-
bovski vasi in brez gostilniške koncesije.«
54
 In k temu bi 
v nekdanji meščanski maniri z veliko mero obsojanja 
nepremišljenega ravnanja delavstva lahko dodali, da je 
prav žalostno, da »delavec, čigar družina nima vsak dan 
dovolj govejega mesa na mizi, vsak dan trosi svoj denar 
za dvakrat dražji živež pri – pivu.«
55
 
Pretirano in za zdravje po vsej verjetnosti mnogo 
nevarnejše žganjepitje, ki se je čedalje huje širilo po de-
želi in povzro čalo »silno dušno in telesno škodo našemu 
narodu«, so od osemdesetih let 19. stoletja naprej poleg 
katoliških moralistov vse glasneje obsojali tudi zdrav-
niki in psihiatri. Sodobniki (kot npr. dr. Maks  Samec) 
so opazili, da naj bi bili žganjepivci tudi vedno bolj po-
živinjeni, ker se je razpasla navada, da ljudje niso ve č 
pili »pravega žganja; to je za nje predrago, in morali bi 
precej veliko zapiti, da bi se opijanili. Oni ho čejo za par 
soldov pijani biti, zato kupijo špirita, ga zmešajo z vodo 
in drugo brluzgo, ter se s tako pija čo mamijo«.
56
Omenjeni zdravnik dr. Maks Samec  je npr. na tri-
najsti seji kranjskega deželnega zbora dne 17. oktobra 
1883 predlagal, »da se naloži sto procentov deželnih pri-
klad na davek za to čenje žganja«, češ, da se ravno žganje 
54
 Prav tam, str. 98.
55
 Dr. Ivan Robi da, Alkoholizem. V: Ljubljanski zvon, 1901, str. 385.
56
 Slovenec, 21. 6. 1884.
231 SOCIALNE PODOBE
(predvsem špirit) da primerjati s kugo takratne dobe. 
»Ono ne umori naglo, ali kdor se pitju žganja podvrže, 
je izgubljen za človeško družbo.« Sam ec je poudaril, da 
je že »naš nepozabljivi Slom šek« svaril pred uživanjem 
žganih pija č. Toda, če naj bi v Slomškovih časih, torej 
sredi 19. stoletja, odlo čno prevladovali »mali kotli čki za 
destiliranje brinjevca, slivovke in jednake pija če«, pa so 
ti od takrat skoraj popolnoma izginili, »na njihovo mesto 
pa so stopile velike tovarne, ki izdelavajo za dvakrat niž-
jo ceno to strupeno pija čo«. Sam ec je opozoril, da se na 
Kranjskem »le malokateremu proda posestvo, ki ga ni 
zapil«. Pijan čevanje pa naj ne bi bilo pogubno samo za 
kmete, ampak naj bi botrovalo tudi številnim hudodel-
stvom: »Pojdimo v je če vprašat /.../ in izvedeli bomo, da 
je skoraj šestdeset procentov hudodelstev in prestopkov 
bilo storjenih v pijanosti.« In nadaljuje: »Pojdimo vpra-
šat v blaznice naše, in zvedeli bomo, da je pri 30% bol-
nikov alkoholizem uzrok dušnih boleznij.«
57
Uživanje alkoholnih pija č naj bi po mnenju dežel-
nozborskega poslanca Samca imelo slabe posledice za 
telesni in duševni razvoj. Za člane družine, kjer kraljuje 
žganjepitje, naj bi bili zna čilni »oveneli, upadli obrazi«, 
slabša rast pa naj bi pri čala, »da po teh udih ne te če 
zdrava kri«. /.../ Otroci žganjarja ne dobijo nobene iz-
reje, nobenega doma čega pouka, ampak se navzamejo 
grdih o četovih navad. Kar pa je najhujše, je to, da ne-
čejo ve č poznati one plemenite čednosti, ki se imenuje 
sramežljivost.« Kamniški zdravnik Sa mec se je zavedal, 
da kranjski deželni zbor nima pristojnosti, da bi ustavil 
tovarniško proizvodnjo strupa po imenu špirit, zato je 
predlagal, da naj deželni odbor skuša »z deželno prikla-
do podražiti žgano pija čo in morebiti zmanjšati število 
žganjarij. /.../ Ako se žganje podraži, bodo ljudje popri-
jeli se v svojo ob čno korist zdrave pija če, ali pa bodo pili 
bolj vodno mešanico.« Sam ec je torej predvideval, da bo 
višji davek od to čenja žganja zmanjšal število žganjarij, 
višje cene žganja pa naj bi prizadele tudi pivce in s tem 
zmanjšale njih število. Pozval je, da naj se deželni zbor 
s takim predlogom obrne na visoko vlado, ki naj vzame 
57
 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, Stenografski zapisniki, 23. 
zvezek, Ljubljana, 1883, str. 157.
232
v pretres posledice proste prodaje špirita in predloži dr-
žavnemu zboru potrebni zakon.
58
Na pogubnost »kuge žganih pijač« pa je dr. Sa mec 
opozoril že nekaj let prej v pou čni knjižici Vpliv vpi-
janljivih pija č na posamezni človeški organizem in na 
človeško društvo v ob če, ki je leta 1880 izšla pri Slo-
venski matici. Opozoril je, da dolgotrajno uživanje žga-
nja povzroča spremembe in bolezni »malo ne po vseh 
organih človeškega telesa«. Pijan čevanje lahko usodno 
prizadene želodec, jetra, srce, ožilje, dihala, ledvice in 
predvsem možgane, ki da so sploh »najbolj podvrženi 
nasledkom pijače«.
59
 Pijan čevanje naj bi vplivalo tudi na 
zarod in naraš čaj. Otroci pijanca naj bi po o četu pode-
dovali nagnjenje k pijan čevanju. Otroci pijanih staršev 
pa naj bi bili podvrženi tudi številnim telesnim in dušev-
nim boleznim.
60
 
Alkoholizem pa naj bi bil po mnenju dr. Samca tu-
di glavni krivec za socialno bedo. »Pijan čevanje je krivo 
siromaš čine nepremišljenega človeka in vse rodbine. V 
delovskem stani hodi pauperizem ali revš čina tistim po-
tem. Delovci, posebno fabriški, so vajeni tovarišije. Če 
pride delovec zve čer domov, na najde v revnem stano-
vanji in pri kri čanji otrok potrebnega kratko časovanja, 
zatorej gre v kr čmo. To stori jeden dan v tedni in nede-
ljo, potem še drugi in tretji dan v tedni, skoro se navadi 
hoditi po kr čmah in pija ča mu je neizogibna; izgovarja 
se, da mu je pija ča za ohranjenje telesnih mo či potreb-
na. Ves zaslužek gre po grli, doma pa revš čina kraljuje, 
naposled je nesposoben za delo in izgubljen je!«
61
Na mnenje nekaterih, ki nasprotno trdijo, da so sla-
be razmere delavskega stanu in majhni zaslužki vzrok, 
da se širi pijan čevanje, kot tudi na njihove zahteve, da 
mora biti za delavstvo na voljo dovolj dela in ve čji za-
služek, kar naj bi delavstvu pomagalo in olajšalo nosi-
ti vsakdanja bremena in bi z veseljem ostajali v krogu 
doma če družine, pa dr. Sam ec odgovarja, da »skušnje 
pri čajo druga če. Ve č ko delavec zasluži, ve č zapravi, iz-
58
 Prav tam.
59
 Maks  Samec, Vpliv vpijanljivih pija č na posamezni človeški organizem in na člo-
veško društvo v ob če, Ljubljana, 1880, str. 16–17.
60
 Prav tam, str. 19–20.
61
 Prav tam, str. 27.
233 SOCIALNE PODOBE
vzemši nekatere, ki imajo razuma in trdne volje dovolj, 
da spoznajo potrebo, da še nekaj zaslužka polože na 
stran za otroke in za stare dni, ko bodo nesposobni za 
delo.«
62
Pred alkoholizmom, hudodelstvi in boleznimi naj bi 
delavstvo obvarovala samo abstinenca. Ob neizmernem 
popivanju naj bi steklo po grlu mnogo premnogo kapi-
tala, pod katerim pa se ne razume samo zapravljen de-
nar, temve č tudi zapravljen čas, posledi čna utrujenost, 
otopelost in bolezen. Poleg tega naj bi bilo po mnenju 
dr. Samca število kr čem merilo revš čine, po dokaz za to 
trditev pa se napoti kar na Gorenjsko:
»Gremo mimo vasi z lepimi zidanimi hišami in čedno 
ograjenimi vrtovi. V tej vasi ho čemo počiti in se okrep-
čati, ali kr čme ni nobene. Pojdimo naprej. Ne dale č od 
todi je druga vas. Hiše so zapuš čene, zamazane, skozi 
strehe se vidijo špranje, toda na vsaki tretji ali četrti hiši 
visi smrekova vejica nad vratmi v znamenje, da se tu-
kaj dobiva žganje. Pojdimo notri. Za mizami sedé suhi, 
oveneli, brezdušni pivci. Žené prihajajo klicat možé po 
jedenkrat, dvakrat, trikrat, ali vse zastonj. Jokaje pri-
vede jedna raztrganega otroka sabo, prosi moža, naj bi 
šel domov, in ker prošnja ni č ne pomaga, za čne ga pro-
klinjati. Ali tudi to je brez uspeha: domov moža ni mo či 
spraviti. Ko žena otide, za čne se v krčmi razgrajanje in 
prepir med pivci, jedna grda beseda prinese drugo, na-
posled se vzbudi pretep, kri za čne te či, kar pade mož, 
ki ni hotel z ženo domov, po trdem udarci nezavesten 
na tla. Nesó ga domov, kjer leži mnogo tednov. Rodbina 
nima jesti, saj reditelju ni mo či ni česar prislužiti. Za čne 
se glad v hiši, otroci prosijo mater kruha, ali ta jim ga 
nima dati. Jok in stok vladata po domi, da se človeku 
srce topi od usmiljenja.«
63
Pijančevanje staršev naj bi bilo po mnenju dr. Sam-
ca tudi glavni krivec za moralno sprevrženost njihovih 
otrok, saj pravi, da »dokler pijan čljivih starišev otrok šo-
le ne obiskuje, ne uživa doma nobene primerne vzgoje. 
Slab vzgled starišev uže zgodaj zamorí v mladih srcih 
čut sramežljivosti, nagib pridnosti, starišev povelja vra-
62
 Prav tam.
63
 Prav tam, str. 28–29.
234
čajo otroci s posmehovanjem njih v pijanosti dovršenih 
dejanj.« Taki otroci naj bi se zaradi slabih vzgledov in 
nemarnih ter kvarnih doma čih razmer ni č nau čili tudi v 
šoli in »nasledek temu je«, kot pravi kamniški zdravnik, 
»da so otroci pijan čljivih starišev malopridni, nevedni, 
slabemu udani, in da za čno prav skoro stopati v sto-
pinje starišev. To skušnjo izpoznava prosti narod sam, 
rekši, da jabolko ne pade dale č od jablana.«
64
Nekateri kr čmarji so bili pripravljeni iz mošenj pi-
janih gostov izmolsti vse do zadnjega beli ča, poznanim 
obiskovalcem pa nositi pija čo na mizo tudi še potem, ko 
so jih popolnoma oskubili. Takim brezvestnim gostilni-
čarjem je bilo vseeno, če so dali kaj na up ali na kredo. 
Bili so celo pripravljeni družno zapeti s pijano druš čino, 
denimo, gorenjsko zdravico:
»Kedar pa dnarcev ni,
Kaj pa nas to skrbi?
Saj birt še kredo ‘ma,
Bratci le pijmo ga!«
65
 
Dejstvo, da »krepki slovenski rod« zavoljo špirita 
»duševno in telesno hira in gine«, pa ni skrbelo samo 
Maksa Samca, temveč je na podobne, če ne še hujše 
razmere na Štajerskem opozoril tudi Pavel Turner . Na 
Štajerskem se je čezmerno pila ali žlahtna ali slaba vin-
ska kapljica, še bolj zaskrbljujo če pa je bilo pitje žganja 
in raznih cenenih mešanic s špiritom. Turn er je pou-
daril, da preprosti ljudje rajši kupujejo špirit ali fuzel 
(nem. Fusel = patoka, slabo žganje), strup, ki »ve č ‘izda’« 
kot pa žganje »in brž se tega strupa tako privadijo, da 
jim potem za vino kar ni č ve č ni«.
66
Preprosti ljudje tudi niso gledali preve č na kakovost 
teh strupenih pija č, temve č le na koli čino in nizko ceno. 
Majhne žganjarne so bile v osemdesetih letih 19. stole-
tja seveda nekaj povsem obi čajnega zlasti na Zgornjem 
Štajerskem, kjer vinska trta ni uspevala, pa tudi pivo je 
64
 Prav tam, str. 29.
65
 Dr. Ahasverus  (dr. Pavel Tur ner), Nekaj o naših socijalnih in ojkonomijskih zade-
vah. V: Kres, 1884, str. 34.
66
 Prav tam, str. 36.
235 SOCIALNE PODOBE
bilo nesorazmerno drago, tako kot v celotni deželi. Zato 
so tam zagrizeno vztrajali pri svojih doma čih žganjar-
nah, »ker so neobhodno potrebovali žganje kot hišno pi-
ja čo za svoje posle in svoje delavce v času težkih del, pa 
tudi za rokodelce, ki so prišli v štero«.
67
 
Za proizvodnjo žganja so uporabljali razli čne suro-
vine, po zakonu iz leta 1888 pa so lahko proizvedli 56 li-
trov neobdav čenega žganja, kar ni bilo veliko, saj je naj-
manjša potrebna koli čina žganja na hišo letno znašala 
od 137 do 274 litrov ali povpre čno 200 litrov. Za ilustra-
cijo povejmo, da so v okrajih Zgornje Štajerske ob izje-
mno omejenih koli činah mesne hrane in ob popolnem 
pomanjkanju kakšne druge hišne pija če, denimo vina, 
bili prisiljeni, da so svojim moškim poslom, dninarjem 
in rokodelcem, ki jih je bilo skozi vse leto povpre čno 
vsaj šest na doma čijo, morali dati vsaj 1/16 do 1/8 litra 
žganja dnevno. Ker so kmetje lahko proizvedli samo 56 
litrov neobdav čenega žganja, so bili prisiljeni svojemu 
nepotvorjenemu žganju dodajati vodo in kupljeni špirit. 
Špirit je bil naprodaj v vseh trgovinah in tudi tukajšnje 
prebivalstvo se je po časi navadilo na opisano nezdravo 
mešanico.
68
Po mnenju dr. Pavla Turn erja naj bi se nesre čno 
nagnjenje k pijan čevanju pri nas razpaslo kot nekakšna 
moda, ki je okužila »vse sloje in stane našega naroda. 
Razlika je samo ta: tukaj se pije črez mero žlahtna ali 
slaba vinska kaplja, tam pa žganje in vsakojaka alko-
holi čna sodrga, – baš kakor so razmere, boljše ali slab-
še.« Slovenec je pa č »lahke krvi in lahkih misli; rad se 
v družbah veseli in pri tem na vso resnobo in nalogo 
življenja pozabi. /.../ Slovenec rad brezskrbno živi, in 
kedar pridejo sitne skrbi, preganja si to nadležnost s 
pija čno omamico,« kar je bilo zna čilno tudi za številne 
zdravice in napitnice.
69
Dr. Tur ner v nadaljevanju bi ča pijan čevanje, ki 
povsod povzro či ogromno materialne in moralne škode, 
fizi čnega in psihi čnega zla, revš čine in žalosti. Hvali tre-
67
 Friedrich Müller , Der Branntwein. V: Culturbilder aus Steiermark, Graz 1890, 
str. 33.
68
 Prav tam, str. 34.
69
 Dr. Ahas verus, Nekaj o naših socijalnih in ojkonomijskih zadevah, str. 34–35.
236
zne gospodarje, graja pa pijan čevanje in navrže moralno 
zgodbo o pijančevanju med kme čkim ljudstvom, kjer se 
je tudi zaradi tega, ker so v zadnji dobi vinogradi slabo 
obrodili in se je vino podražilo, razširila trgovina z žga-
njem, »z vsakojakim špiritom med prostim ljudstvom«. 
Vse to naj bi seveda imelo strašne posledice, saj se »z 
malo čim tako perfidno in tako zapeljivo trži kakor s špi-
ritno pija čo«. Preprosti ljudje na podeželju in delavstvo 
v tovarnah navadno, kot sem že omenil, niso preve č gle-
dali na kakovost alkoholnih pija č, temve č le na koli čino 
in nizko ceno. »Ako tedaj žganje le ‘žge’ po grlu, živce 
razdražuje in omamlja, potem pa je že dobro, kar koli bi 
bilo.«
70
 Preprosti ljudje so se tako raje kot pijanec plota 
oprijemali šnopsa, špirita, fuzla, torej nezdrave strupe-
ne ognjene vode, ki jim je pogasila njihovo žejo po oma-
mi, ki jim je omogo čila beg iz resni čnosti. 
Žganje naj bi tiralo v pogubo preproste ljudi in za-
strupljalo mnoge družine in ves zarod, inteligenca pa 
naj bi se opijala z /dražjim/ vinom in pivom ter pre-
komerno uživala v »gnusnem toba čenju«. Dr. Tu rner 
je zato povzdignil glas proti gnusnemu pijan čevanju 
in ni čvrednemu telesnemu in duševnemu hiranju na-
roda ter pozval k pravo časnim ukrepom za razumno 
obrambo naroda, sicer bo ta zaradi »zlotvorne razvade« 
pahnjen v ve čno pogubo. Skratka, med bralce je poslal 
naslednji protialkoholni slogan: »U čimo narod trezno-
sti in razumnega življenja!«
71
 Kon čno je predlagal tudi 
ustanovitev bratovščine ali društva za zmerno, trezno 
in razumno življenje po vzoru družbe sv. Mohorja. Le 
tako naj bi se Slovenci ubranili »šnapsjudov« oz. judo-
vskih krčmarjev, le tako naj bi se okrepili in dosegli 
narodni blagor.
72
***
Zaradi procesa industrializacije in urbanizacije in 
predvsem zaradi socialnega procesa izoblikovanja ra-
zredov in nastanka delavskega gibanja je vedno bolj kot 
70
 Prav tam, str. 36.
71
 Prav tam, str. 36, 37 in 93.
72
 Prav tam, str. 96–97.
237 SOCIALNE PODOBE
pomembna znanstvena pa tudi družbenopoliti čna tema 
stopalo v ospredje socialno vprašanje delavskih stano-
vanj, ki je bilo seveda tudi v tesni zvezi s problemom 
alkoholizma med delavstvom. Ve čkrat naravnost obu-
pne stanovanjske razmere delavskega stanu so imele po 
mnenju politi čnih aktivistov iz vrst delavskega gibanja, 
reformatorjev in zdravstvenih izvedencev, ki so si priza-
devali za izboljšanje stanovanjskih razmer proletariata, 
velik vpliv na zdravje in nravstvenost njihovih stanoval-
cev. »Menili so, da bi bilo delavcem treba ponuditi čista, 
zdrava, topla in prijazna stanovanja, h katerim bi lahko 
pripadal še manjši vrt, še boljša rešitev pa bi bil koš ček 
lastne zemlje s prikupno delavsko hišico. S tem bi sto-
rili velikansko uslugo tako delavskemu razredu kot tudi 
celotni družbi, saj bi trdneje povezali zdrave družinske 
vezi. Kdor namre č najde po prihodu iz tovarne domov 
revno, umazano in neprimerno bajto, v kateri je prisi-
ljen vdihavati nezdrav, s kužnimi in smrdljivimi izpari-
nami nasi čen zrak, ta se v svojem stanovanju gotovo ne 
bo po čutil doma, temve č bo iz njega bežal in velik del 
svojega prostega časa prebil zunaj svojega doma. Tak 
dom bo delavcu tuj, nepotrebni izdatki, h katerim bo 
zapeljan, pa se bodo prav kmalu čutili pri njegovi dru-
žini, saj bo veliko porabil z žalostno razvado nenehnega 
zahajanja v gostilne.
73
Proti koncu 19. stoletja je tudi krš čanskosocialni 
dr. Janez Evangelist Krek  v svojem znanem spisu Sta-
novanja delavskega ljudstva ugotavljal, da so delavske 
stanovanjske razmere naravnost katastrofalne in da 
škodujejo tako gmotnemu položaju delavstva kot tu-
di zdravju in morali. V odlo čno predragih in nezdravih 
stanovanjih naj bi se po mnenju dr. Kre ka »z beseda-
mi in dejanji širilo pohujšanje«. /.../ »V tacih nezdra-
vih luknjah ni nobenega nagiba za urejeno rodbinsko 
življenje. Mož se tako reko č boji domov; dokler more, 
ostaje drugod: po beznicah, pri socijalno-demokratskih 
društvih, v gostilnah.« In če že moški ne zdrži doma, kaj 
šele mladina. Že de čki in mladeni či se hitro spridijo, »še 
hujše pa je za deklice. Njena ženska natora se ne more 
razvijati v ne čedni luknji, in če je posebna božja milost 
73
 Andrej Stud en, Stanovati v Ljubljani, Ljubljana, 1995, str. 47.
238
ne obvaruje, izgubi vsled tega glavni znak svoje natore: 
nežnost in ž njo združeno sramožljivost. V stanovanju ji 
je in mora biti dolg čas tembolj, če ni domača hči, mar-
več hodi le spat tja. Ako nima veselja do cerkve in do 
pobožnih vaj, je izgubljena. In kje naj dobi tako veselje? 
Sam dolgčas je zelo velikrat vzrok nepremišljenim zve-
zam in znanjem, ki ji kmalu izrabijo vse njeno nravno 
premoženje. Mlajši delavci, vojaki, vedne priložnosti za 
ples itd. ji brž za črtajo opolzko pot, katera vodi v vla ču-
garstvo, v bolnišnice in je če.«
74
 
Delavce in še posebej mladino naj bi predvsem u či-
telji in dušni pastirji opozarjali na nevarnosti alkoholiz-
ma in jih odvra čali od uživanja alkoholnih pija č. Tudi 
psihiater dr. Ivan Robi da je poudarjal, da je »treba skr-
beti za primerna, zdrava in udobna stanovanja nižjih 
slojev. /.../ Nobena stvar ne goni moža bolj iz stano-
vanja nego to, če ne najde v njem tega, kar je potrebno 
za prikupljivo rodbinsko življenje. Tudi je zlasti po me-
stih skrbeti za napravo ljudskih kuhinj in cenenih raz-
vedriš č, gospodinjskih in gospodarskih šol, pred vsem 
pa ljudskih kavarn, kjer ni dovoljeno to čiti alkoholi čnih 
pija č. Na tak na čin preprečijo dobra vzgoja in umestni 
socialni odnošaji vsako priliko, da bi ljudstvo iskalo v 
alkoholu svojega rešilca in budilca. /.../ Kar se ti če piv-
nic, naj se prepre čijo kar najbolj mogo če, zlasti beznice 
naj se ne trpe nikjer. Gostilni čarski obrt naj se poveri 
samo ljudem, o katerih ni nobenega dvoma kake nereel-
nosti, in o katerih se ve, da niso sami pijanci. Poleg tega 
naj bi se zavezali ob dovoljenju koncesije s posebnimi 
predpisi, da ne bodo dajali pija če netreznim osebam. 
Žganjarije in prodajalnice žganja pa naj se povsod radi-
kalno odpravijo, to je najboljše le čilo, katero so uvedle 
že razne države zlasti v Severni Ameriki.«
75
Dr. Robi da je grajal tiste kmete in tovarniške delav-
ce, ki zanemarjajo delo in posedajo po kr čmah. Gnusili 
so se mu zlasti tisti, ki pijejo »zloglasni šnops«, pred-
vsem pa najhujši pijanci, ki si žganje »delajo sami iz špi-
rita in vode. V momentu mešanja se razgreje teko čina, 
74
 Janez Evangelist Kre k, Stanovanja delavskega ljudstva. V: Katoliški obzornik, 
1897, str. 223.
75
 Rob ida, Alkoholizem, str. 450.
239 SOCIALNE PODOBE
kar povzdigne že vrednost tega nektarja, in da se proces 
izvrši izdatneje, čehajo ga s tem, da udarjajo s stekleni-
co po kolenu ter nazivljejo pija čo potem ‘kolenovec’. In 
so ljudje, poznam jih nekaj takih – ki izpijejo te brozge 
popre čno po 2 litra na dan.«
76
 
A čeprav so protialkoholni borci v številnih moral-
nopou čnih zgodbah slikali nadvse grozljive vsakdanje 
prizore v družinah alkoholikov,
77
 to ni kaj dosti zale-
glo. Število pijancev je naraš čalo in vse ve č je bilo tu-
di »puhlih fraz«, češ da je alkohol potreben za zdravje, 
za delo, za razvedrilo. Kot je že v osemdesetih letih 19. 
stoletja ugotavljal dunajski univerzitetni profesor dr. 
Max Gruber , bi bila splošna prepoved alkohola gotovo 
nemogo ča in nesmiselna, »ker alkohol med današnjimi 
prehranskimi razmerami najve čjega dela delovnega pre-
bivalstva komajda lahko pogrešamo, in sicer zato, ker je 
prehrana tako borna, zaslužek tako nizek, da dohodek 
velikega dela nepremožnega razreda ne zadoš ča, da bi si 
priskrbel fiziološko ustrezno in higiensko pravilno hra-
no. Velik del delovnega prebivalstva naj bi bil prisiljen, 
da se hrani s tako veliko koli čino vodnatih, slabo izko-
riš čenih, omlednih živil, hkrati pa hrepenijo po okusni 
in koncentrirani hrani in poživilih. Žganje jim ustvari en 
del potrebne energije in njegov okus jim poleg tega v na-
sprotju z njihovo siceršnjo hrano povzro či zelo prijeten 
ob čutek, jim malo popestri in razveseli sicer popolnoma 
mračno in brezupno življenje.«
78
 Tudi profesor dr. Gru-
b er je ugotavljal, da so stanovanjske razmere delavstva 
tako uborne, da se moški raje zbirajo in klepetajo v »pri-
jaznejši kr čmi«, kjer skušajo pozabiti trenutno brezizho-
dno stisko in grozovito bedo.
79
 
Tik pred izbruhom prve svetovne vojne, ki je teme-
ljito zamajala meš čanski »v čerajšnji svet«, je tudi c. kr. 
sodni svetnik Mil činski menil, da ljudje pijejo opojne pi-
ja če »iz raznih vzrokov. Najmanj se opijajo iz žeje, naj-
bolj pa iz potrebe po prijetnem razburjenju, po veselju. 
Ljudje niso žejni pija če, žejni so razvedrila, in pija ča je 
76
 Prav tam, str. 451.
77
 Takšna je npr. Vsakdanja zgodba, objavljena v Zlati dobi,1913, str. 147–149.
78
 Müller , Der Branntwein, str. 38.
79
 Prav tam, str. 39.
240
zgolj sredstvo, ki jim privara to razvedrilo.«
80
 Po mnenju 
Mil činskega naj bi bil mož, ki je vsak dan pijan, »dru-
žini v pohujšanje in strah«.
81
 »Gnezdo pijanca je gnezdo 
zanikrnosti in pohujšanja. Nesramnost, silovitost, delo-
mržnost o četa je strupen, pa zapeljiv zgled njegovi deci. 
In deca se množi in množi v pijan čevem gnezdu: nov 
zarod pijancev in zanikrnežev.«
82
Omenjeno mnenje Mil činskega se je okrog leta 1900 
dokon čno zasidralo tudi na Slovenskem. Alkoholizem ni 
bil ve č deležen samo moralnih obsodb, ni bil ve č samo 
greh, temve č je bil razglašen za hudo bolezen, posledi-
ca alkoholizma pa naj bi bila progresivna degeneracija 
posameznikov in naroda. Degeneriranci naj bi bili seve-
da tipi čen pojav tudi v delavskih predmestjih. Številni 
znanstveniki so iskali kvarne u činke alkoholizma v je-
dru socialne reprodukcije in družinskem življenju. Tam 
so najbolj razlo čno videli satansko zvezo socialne in 
telesne izprevrženosti. Manjvreden telesni ustroj otrok 
alkoholikov naj bi bil namre č posledica neposredne za-
strupitve zarodka.
83
Psihiater in profesor na dunajski univerzi dr. 
Alexander Pilcz  je tako npr. leta 1906 v svojem predava-
nju o ozdravljivosti alkoholikov lo čil dve vrsti pijancev: 
»Eden pije, ker misli, da mu žganje more nadomestiti 
kruh, kadar je la čen, drva, kadar ga zebe, meso, kadar 
se ho če od truda zgruditi; pije, da pozabi za nekaj ur 
bedo uboge družine, pije, ker ne ve, kje naj prebije svoje 
proste urice, če ne v kr čmi.« Toda takšni pijanci, če jim 
razložimo dejstva o alkoholu in njegove u činke, poleg 
tega pa poskrbimo, da bodo mogli človeško živeti, se še 
lahko rešijo alkoholne odvisnosti. Huje je z drugo vrsto 
pijancev, s celo vrsto posameznikov, ki jih strokovnjaki 
imenujejo »degeneriranci«, »psihopati čno manj vredni«. 
80
 Fran Mil činski , Alkoholizem, kapitalizem, birokratizem. V: Zlata doba, 1913, str. 
51. Mil činski je že v brošurici o zanemarjeni in izprijeni mladini na Kranjskem, ki 
je izšla v nemškem jeziku (Verwahrloste und entartete Jugend in Krain, Laibach, 
1906) navajal vzroke za stiske nezaš čitene, zanemarjene in izprijene mladine. Izpo-
stavil je predvsem revš čino in z njo povezano neizobraženost in pijan čevanje. Kristi-
na  Vrhovec, Fran  Mil činski – vzgojnik, Ljubljana, 1939, str. 33–35. 
81
 Mil činski, Alkoholizem, kapitalizem, birokratizem, str. 47.
82
 Prav tam, str. 48.
83
 Erich Wulffen , Der Sexualverbrecher. V: Encyklopädie der modernen Kriminali-
stik, Bd. VII, Berlin-Gross-Lichterfelde, 1910, str. 204. 
241 SOCIALNE PODOBE
Takšni pijanci kažejo celo vrsto najrazli čnejših dušev-
nih anomalij in »ako se koli čkaj slabo po čutijo, jih to 
naredi popolnoma nezmožne za delo in se tako polasti 
njihove osebnosti, da zahteva kakšne omame, pomo čka 
v opijanjenju; narkotiziranje postane za nje nekaj, k če-
mur jih organizem nujno sili. Mnogo pijancev iz navade 
izhaja izmed takih že od rojstva abnormalno razpolože-
nih ljudi. Pri velikem delu alkoholizem ni vzrok, ampak 
posledica, samo en pojav abnormalne duševne konsti-
tucije. Taki ljudje niso degenerirani, ker pijejo, ampak 
oni pijejo, ker so degenerirani, in pri njih najdemo razen 
simptonov alkoholizma najrazli čnejša druga znamenja 
splošne psihopatične manjvrednosti, periodi čno menja-
vanje čustev, spolne anomalije, epiletoidne in histeri čne 
znake, nravno pomanjkljivost itd.«
84
Tudi druga vrsta pijanca se po mnenju dr. Pil cza 
morda izgovarja »na vse slu čaje«, ki jih je pripisal prvi 
vrsti pijanca, »toda on je ‘moral insane’. Pou čujte ga, in 
v obraz se vam bo smejal, zvišajte mu gmotne dohodke, 
in v žganjarno bo znosil še to, kar zasluži ve č, spravite 
ves alkohol s sveta, in mož se oprime drugega narkoti-
ka. Ta je zgubljen in nobena zgovornost, nobena še tako 
premišljena in odlo čna propaganda, nobene zakonske 
določbe ne rešijo tega človeka, ki mu je bilo vtisnjeno 
znamenje duševne degeneracije že v kali.«
85
 Take »zveri-
ne« po mnenju dr. Pilc za nimajo nikakršne prihodnosti, 
takšni eksempli so že od vsega za četka izgubljeni in po-
polnoma brezupni. Takšni alkoholiki s prirojeno oz. po-
dedovano degeneracijo ne škodujejo samo sebi, ampak 
tudi potomstvu. Takšni pijanci so sokrivi »zastrupljenja 
in rasto čega slabšanja prihodnjih rodov.«
86
Med tovarniškimi delavci, ki so stanovali v bednih 
stanovanjskih razmerah, pa je kraljevala tudi t. i. sta-
novanjska bolezen, grozovita, zahrbtna in smrtonosna 
tuberkuloza. Tudi za jetiko naj bi zboleli predvsem al-
koholiki. Zdravnik dr. Avgust Levi čnik  se je leta 1913 v 
svojem referatu o alkoholu in tuberkulozi npr. naslonil 
na sledeč slikovit in zgovoren primer iz prakse: 
84
 Alexander Pilc z, O ozdravljivosti alkoholikov. V: Piš čalka, št. 6, 1906, str. 196–197.
85
 Prav tam, str. 198.
86
 Prav tam, str. 199–200.
242
Maja 1909 so me poklicali v ljubljansko predme-
stje, kjer je v revni sobici »ležal na ubožni postelji bol-
nik, ubožec z znamenji obsojenca-zemljana, ki so mu 
že šteti dnevi. Preiskava je pokazala tuberkulozo v za-
dnjem štadiju. Bolnik je bil 33 let star, vdovec, strojni 
klju čavni čar, razumen človek. Vprašal sem ga med dru-
gim, kdaj da je prvikrat za čutil bolezen.
‘Pred štirimi leti sem za čel pokašljevati, za kar pa 
se v po četku nisem dosti menil. Pozneje me je za čelo 
skrbeti, pa si nisem upal k zdravniku!’
‘Zakaj ste se bali iti zdravniku?’
‘Gospod! Pred šestimi leti sem se oženil, pa kozarec 
sem ljubil bolj nego ženo. Imel sem kot strojni klju čav-
ni čar dosti zaslužka, pa vse sem pustil po gostilnah. Po-
pival sem vse no či, spal pa le malo. Po dnevu sem delal, 
po no či pa bdel po gostilnah in kavarnah. In tega bi ne 
povedal zdravniku!’
‘In kako ste dalje čutili bolezen?’
‘Kmalu me je prijela vro čica. Stal sem komaj na no-
gah, pa delal sem naprej, samo da sem nekaj zaslužil, 
žal samo za pija čo.’
‘In dalje ...?’
‘Vedno hujše je bilo življenje. Za čela sva z ženo pro-
dajati kos za kosom pohištva in se seliti iz slabih stano-
vanj v še slabša stanovanja. In potem je za čela še ona 
bolehati na jetiki in mi umrla v par mesecih. Pa tudi 
sam sem omahnil, delati nisem mogel ve č, zaslužka ni-
sem imel in mati so me vzeli k sebi. Gospod zdravnik, o 
pija ča me je tako dale č spravila.’«
87
 
Žalostna zgodba bolnika naj bi po mnenju zdrav-
nika Levi čnika ilustrirala »važno resnico, da je usodna 
zveza med alkoholom in tuberkulozo«. Primer pa naj 
bi bil samo eden od tiso čev, ki jih beleži statistika, ki 
neizpodbitno dokazuje, da je alkohol predisponiran za 
tuberkulozo. Pri tem se je dr. Levi č nik skliceval na šte-
vilne statistike in takratne avtoritete. Med drugim je na-
vajal podatke »državnega zavarovalnega urada na Nem-
škem«, češ da tam »trpi ve č kakor polovica tovarniških
87
 Avgust Levi čnik, Alkohol in tuberkuloza. V: Zlata doba, 1913, str. 32–33.
243 SOCIALNE PODOBE
delavcev, ki postanejo do 30. leta za delo nezmožni, na 
tuberkulozi, in ti so izve čine alkoholiki«.
88
A predispozicijo alkoholikov k tuberkulozi je treba 
iskati tudi v drugih razlogih in okoliš činah, ki jih razbe-
remo v naslednjem pacientovem stavku: »Tudi moj o če 
so hudo pili, kmalu po rojstvu sem jih izgubil.« Po mne-
nju dr. Levi č nika »alkohol oslabi novo življenje v hipu, 
ko se je pri čelo. Ni še dognano, ali so temu krive pa-
tologi čne izpremembe spolnih žlez in sploh organizma 
staršev – alkoholikov, ali pa naravnostno zastrupljenje 
klice, tako da se že klicna stanica (Keimzelle) zastrupi; 
gotovo je, da alkoholni ekscesi in pa kroni čna zloraba 
alkohola povzro čajo degeneracijo potomstva. V druži-
nah, ki pijan čujejo (Trinkerfamilien) umrje dva- do tri-
krat ve č otrok kot v tuberkuloznih, in tri- do petkrat ve č 
kakor v normalnih. Taki otroci imajo, kakor je v ob če 
znano, labilno, slabejše živ čevje, so često božjastni, sla-
boumni, in so zelo sprejemljivi za tuberkulozo.«
89
To naj bi bil prvi razlog, da je alkohol predisponiran 
za tuberkulozo, drugi moment pa naj bi bil v tem, »da 
jemlje odporno silo tudi organizmu, ki je sicer od rojstva 
normalen, mo čan«. Zaradi alkoholizma naj bi trpeli vsi 
telesni organi, zlasti najvažnejši, ki »postanejo, kakor 
pravimo, loci minoris resistentiae«.
90
In ne nazadnje je tu še tretji, prav tako pomemben 
element dispozicije alkoholikov za tuberkulozo. Alko-
hol je namre č velik zapeljivec, Nemci mu pravijo »der 
große Selbsttäuscher«, saj dela človeka lahkomiselnega 
v vsem, tudi glede zdravja. Pijanci izgubijo »prirojeni in-
stinkt za higijeno, malo pazijo na zdravje in da zadoste 
strasti, žive v razmerah, ki predvsem peljejo v tuberku-
lozo. To je popivanje po zaduhlih, zakajenih prostorih 
pozno v no č, slabo stanovanje, oni nered v življenju, ki 
ne pozna pravega razmerja med delom in po čitkom in ki 
je tako zna čilen za alkoholika.« Tretji moment, ki pov-
zroča t. i. stanovanjsko bolezen – tuberkulozo, je torej 
bedno življenje, ki ga je pacient zdravnika Levi čn ika še 
enkrat naslikal takole: 
88
 Prav tam, str. 33.
89
 Prav tam, str. 33–34.
90
 Prav tam, str. 34.
244
»Popival sem vso no č. Spal le malo. Po dnevu delal 
v tovarnah, pono či pa bdel po kavarnah in gostilnah. 
In za čela sva se seliti z ženo iz slabega stanovanja v še 
slabša stanovanja. In potem je za čela tudi ona bolehati 
za jetiko, dokler mi ni nagloma umrla.« 
Nezdrava, utesnjena, zatohla in tema čna stanova-
nja delavstva so torej tretji razlog za jetiko. In v takih 
razmerah, v uboštvu živijo tudi »malomarni alkoholiki«, 
ki »brezbrižno pljujejo na tla, na zrak ne gredo, rajši v 
beznico, bolnic se ogibljejo v po četku, ker ondi ni pi-
ja če, po umazanih sobah se igrajo otroci, samo najpo-
trebnejša hrana se kuha. /.../ Alkoholik neprenehoma 
zastruplja sebe, rodbino in tako dela gaz, tisto široko 
pot tuberkulozi, ki decimira naša predmestja.« Zdravnik 
Levi č nik je na koncu poudaril, da je boj proti alkoho-
lu obenem boj proti tuberkulozi, za kar je na III. slo-
venskem protialkoholnem shodu seveda požel »živahno 
odobravanje in ploskanje«.
91
 
***
Delavstvo, če se izrazimo z besedami Leopolda Pu-
harja, je tudi v letih pred véliko vojno še vedno živelo »v 
misli, da je najbolje, če se ga v soboto in nedeljo navle če 
za cel teden«.
92
 Pu har ugotavlja, da je tako med kme č-
kim ljudstvom kot med delavstvom najve č pretepov in 
pobojev ob sobotah, nedeljah in praznikih, za vso zlo-
činsko pregreho pa naj bi bila kriva pijanost. V beznicah 
in gostilnah naj bi se kazale prav žalostne slike. V pred-
mestjih Ljubljane, kot sta npr. Vodmat in Šiška, »vidi-
mo mladenke, ki so prišle v mesto nedolžne in poštene, 
kako sedaj za kozarec vina prodajajo svoje poštenje in 
svojo nedolžnost«.
93
 
»In kakšen je nedeljski po čitek našega delavstva! 
Šest dni mora delavec trdo delati, hudo trpeti, sedmi 
dan je pa odločen za po čitek in izobrazbo.
94
 Toda delav-
91
 Prav tam, str. 34–35.
92
 Leopold Puh ar, Delavstvo in alkohol. V: Zlata doba, 1913, str. 64.
93
 Prav tam.
94
 Podrobneje o nedeljskem po čitku tudi glede na pijan čevanje glej: Andrej Pan čur, 
Na poti k modernemu nedeljskemu po čitku. V: Zgodovina za vse, št. 2, 1998, str. 
17–40. 
245 SOCIALNE PODOBE
cu ne preostane časa ne za po čitek, ne za izobrazbo in 
ne za izpolnjevanje verskih dolžnosti. Ko zjutraj vstane, 
je njegova prva pot v gostilno na ‘gabelfruštek’, ki traja 
navadno do kosila. Po kosilu, če sploh še h kosilu pride, 
gre takoj zopet v gostilno, kjer presedi celo popoldne, 
dostikrat pa še celo no č, tako da gre mnogokrat v pone-
deljek zjutraj iz gostilne naravnost na delo, ali pa sploh 
ne gre na delo, marve č naredi ‘plavo’.«
95
Leopold Puhar  je kot zastopnik delavcev na III. slo-
venskem protialkoholnem kongresu poudaril, da zara-
di alkohola, ki mu je vdan o če oziroma mož, trpi vsa 
družina. Nesre čna in trpe ča žena pijanca je zanj samo 
»moderna sužnja«, otroci pijancev pa so nesre čniki, ki 
se la čni, zanemarjeni in raztrgani potikajo po cestah, v 
spotiko in nadlego drugim ljudem. Okaral je slabo pou-
čene matere, ki imajo »navado, da dajejo otrokom malo 
vinčka, da bodo laže zobke dobili«. Sploh je grajal star-
še, ki dajejo svojim otrokom alkohol. O čital jim je, da so 
»morilci svojih lastnih otrok«, in vse skupaj popestril še 
s slikovito moralo: »Znano mi je, da dajejo ljudje malim 
psi čkom šnops, da bi ostali majhni in bi bili bolj hudi. 
Ne vem torej, ali tudi starši, ki dajejo otrokom šnop-
sa, žele, da bi bili njihovi otroci majhni in hudi kakor 
kužki?«
96
Podobno kot številni drugi protialkoholni borci je 
tudi zastopnik delavstva /in spreobrnjeni pijanec/ Leo-
pold  Puhar poudaril, da je treba mladino dobro vzgajati 
in jo odvra čati od alkohola. Če je že »pijanca spreobra-
čati toliko, kakor hudi ča za ušesa vle či«, pa č ne gre pu-
ščati v zanemarjenosti mladine. » Če bo dobro vzgojena, 
je zlat kapital, ki nam bo enkrat donašal bogate obresti. 
In morda še mi do čakamo čase, ko bomo videli sadove 
semena, ki ga sedaj sejemo.«
A prihoda »zlate dobe« na Slovenskem niso do čaka-
li. Pilo se je še naprej, gostilni čarji so iz žepov delavcev 
95
 Puh ar, Delavstvo in alkohol, str. 64.
96
 Prav tam, str. 66. O dajanju alkohola otrokom je poro čal že Lip i č, ki pravi, da v 
Ljubljani »vsako leto umre kar nekaj otrok v najnežnejšem otroštvu tudi zato, ker 
jim matere in stare ženske dajejo vino, ko zbolijo. Tako je v teh krajih med prepro-
stimi ljudmi nastal pregovor, da je treba otroku z vinom olajšati rast zob, pa četudi 
bi mati zato morala prodati svoje zadnje spodnje krilo. V epidemiji oslovskega kašlja 
leta 1830 so otrokom celo stregli s figami v žganju in bili prepri čani, da je to za-
nesljivo zdravilno sredstvo.« – Lipi č, Osnovne zna čilnosti dipsobiostatike, str. 192.
246
še naprej izvabljali denarce, v gostilnah so se v dodatno 
zabavo pojavili še moderni godbeni avtomati, pijanske 
ekscese so dopolnjevali še pohujšljivi plesi. V delavskih 
predmestjih, kot je bilo npr. Gaberje v ob čini Celje – 
okolica, si še vedno sre čeval razigrane pijan čke, ki so 
ob kozar čku iskali razvedrila in sprostitve po napor-
nem delu. Pijanski ekscesi med delavstvom so bili torej 
nekaj povsem običajnega, pogosto pa so se kon čali s 
prepiri, izzivanjem in pretepi, ali kot je npr. junija 1909 
o enem takšnih eksemplov poro čal Narodni dnevnik: 
»V čeraj je hodil nek Štefani č Karol  po Gaberju, vpil ‘auf 
biks’ in hotel za četi na vsak način pretep. Ker se ga 
na cesti ni hotel nikdo usmiliti, je šel v gostilno k La-
stovki. Tam je sedel nek tesar Lojz, kateremu je potožil 
Štefani č svoje težave in ga objednem opozoril, da ima 
za eventualni pretep dva noža na razpolago. Stvar se je 
razvijala naprej in kon čno je Lojz z vr čkom tako silno 
udaril Štefani ča po desnih sencih, da je dobil zelo ne-
varno rano.«
97
 
Prizadevni borci za treznost slovenskega naroda so 
z vso ostrino nastopali zlasti proti brezvestnim gostil-
ni čarjem, ki so veljali za satanove zaveznike in smrtne 
sovražnike protialkoholnega gibanja. Leta 1913 pa niso 
več samo grmeli proti beznicam, temve č so za čeli bolj 
tvorno razmišljati o vprašanju preoblikovanja gostilni-
ške obrti v prid družbi in gostilni čarjem samim. Za čeli 
so toplo priporo čati brezalkoholne gostilne, saj so se do-
bro zavedali, da ljudje po napornem delu v gostilnah »ne 
iš čejo samo pija če, ampak tudi razvedrila in tovarišije, 
in to najdejo v kr čmi, ki jih pa navaja k pitju in napravi 
iz njih pijance«.
98
Ker protialkoholni boj doma ni žel velikih uspehov, 
so kot ideal predstavljali abstinen čno gibanje v Švici, ki 
naj bi bila nekakšna indija koromandija za delavstvo. 
Švica naj bi bila »lepa dežela. Pa ne tako kakor dekla 
s klobukom, samo na zunaj. Pridna, modra, u čena; od 
nje se lahko u čimo. Mleko in sir je tukaj glavna jed kme-
97
 Janez Cvir n, Aufbiks! Nacionalne razmere v Celju na prelomu 19. v 20. stoletje, 
Celje, 2006, str. 44.
98
 Iz govora protialkoholnega borca prof. dr. Johanna  Udeta iz Gradca o preobliko-
vanju kr čem. Poro čilo o XIV. Mednarodnem protialkoholnem kongresu, ki je od 22. 
do 27. septembra 1913 potekal v Milanu. V: Zlata doba, 1913, str. 139. 
247 SOCIALNE PODOBE
ta in delavca. Organizacija abstinentov gre tu bujno v 
klasje.«
99
 
V Švici, natan čneje v Zürichu, je Žensko društvo 
že leta 1894 v boju proti alkoholu ustanovilo prve bre-
zalkoholne gostilne, katerih število je v naslednjih le-
tih stalno naraš čalo in so bile vseskozi dobro obiskane. 
Slovenski delavec je o uspehih švicarskih brezalkohol-
nih gostiln nato poro čal: »Ljudje ti pijejo čaj brez ruma 
(poprej nisem vedel, da se dobi tako dober čaj na svetu 
brez ruma), kakao, kavo brez cukra in razna brezalko-
holna vina. Za prigrizniti se dobe vse vrste mo čnatih 
jedi in slaš čice. Vse je to vzorno urejeno, povsod se sveti 
in vlada krasen red, da se nisem mogel dovolj na čuditi. 
Kljub tesnosti v gostilni dobiš naro čeno stvar takoj, na-
takarica je kot ura, vsaka ima svoj posel in vsem gre od 
rok, da je čudno. In kar me je osupnilo, so bili gostje. 
Trezni so bili vsi, nobenega vpitja in surovosti. Vse je 
silno poceni. Kosilo stane 50, 70 ali 90 santimov. Toda 
drugod se nikjer ne naješ izpod enega franka. Zavoljo 
tega je zlasti naval delavstva silen. In temu je najbolj 
treba pomagati. Ko sem bil prvi č v tej gostilni, skoraj 
nisem verjel. Delavci so pili mleko in se obnašali vzorno. 
Prijel sem se za glavo in vprašal, če niso vse to sanje. A 
niso bile; tudi delavec je človek kot drugi, kadar nima 
alkohol vmes svojih krempljev. Po teh gostilnah se vsak 
dan porabi 2000 litrov mleka. Kolike socialne važnosti 
je to, mi ni treba poudarjati. Na tiso če delavskih družin 
blagoslavlja svoje rešitelje.«
100
Poro čevalec iz Švice je v nadaljevanju hvalil uspe-
he socialnih demokratov v boju proti alkoholizmu. Po-
hvalil je tudi krasno zdraviliš če v Zürichu, »ki je zlasti 
za delavstvo neprecenljive dobrote. Otroška zavetiš ča, 
kjer starši puš čajo v varstvu svojo deco, medtem ko so 
v tovarni. Prirejajo kurze, igre itd. Uspeh je viden. Ni de-
monstracij proti draginji, ni pretepov, v delavska stano-
vanja se je naselila zadovoljnost in družinska sre ča.«
101
Vidni uspehi abstinen čnega gibanja v Švici so na 
99
 Protialkoholno delo in brezalkoholne gostilne v Švici. Pismo slovenskega delavca 
iz Švice. V: Zlata doba, 1913, str. 144. 
100
 Prav tam, str. 145.
101
 Prav tam.
248
Slovenskem seveda lahko služili le kot ideal, saj se vre-
mena Kranjcem, Štajercem, Korošcem in Primorcem še 
dolgo niso zjasnila. Mleko in sir na Slovenskem nikakor 
nista bila glavna jed kmeta in delavca. Preprosti delavci, 
ki so tolkli bedo, so še vedno verjeli, da jih alkohol pogre-
je. Nekateri so nasprotno trdili, da je alkohol dober proti 
vročini. Nekateri so mislili, da jih samo alkohol spravlja v 
dobro voljo. Nekateri pa so si gasili žejo, da bi zmogli na-
porno delo, prepri čani, da brez izpitega kozar čka žganja 
ne bodo mogli vztrajati.
102
 Slednje zmotno mišljenje so 
tudi protialkoholni borci imeli za najhujši vzrok pijan če-
vanja. Ljudje pa so imeli še morje izgovorov za pitje. En 
frakelj ček s prijateljem za boljše spanje, en frakelj ček, 
za lažje bedenje, eno šilce za mo č in zdravje, kozar ček 
za boljše po čutje. Delavske gostilne so kot osrednja dru-
žabna shajališ ča delavstva še vedno cvetele, za moške so 
bile prostor umika od vsakdanjih bremen, skrbi in bede. 
Predstavljale so »drugi dom«, refugij, kamor so se za raz-
liko od žensk lahko zatekli, se družili in si privoš čili ve čjo 
ali manjšo mero opojne omame. 
Eden glavnih pojavov, ki je zaznamoval žalostne 
razmere delavstva v 19. in na za četku 20. stoletja, je bil 
torej alkoholizem, gostilne pa so ob stanovanjski stiski 
odigrale pomembno vlogo družabnih sre čevališ č, v ka-
terih so se delavci ob kozar čku lahko sprostili in vsaj za 
trenutek pozabili na resni čnost. Eldorado, kjer je glavna 
jed mleko in sir in kjer so jim na voljo poceni brezalko-
holne gostilne po švicarskem vzoru, pa je bil za dela-
vstvo na Slovenskem žal lahko le pobožna želja. 
102
 Trboveljski rudarji so se npr. »na ‘šiht’ gredo č ‘okrepili’ z doma narejenim pelin-
kovcem, imenovanim tudi ‘arbajterkonjak’«, v gostilno pa so zavili tudi po »šihtu«, 
saj so morali nadomestiti izgubljeno teko čino. Jana Mlakar Adami č , Gostilna, V: 
Sre čno... črne doline. Katalog razstave, Zasavski muzej, Trbovlje, 2001, str. 104.