št. 40 (967) L Xi NOVO MESTO, četrtek, A A 3. oktobra 1968. Jugoslovanske pionirske igre Nove Jugoslovanske pionirske iy:re, ki se odvijajo pod geslom: Ljubimo domovino in vse njene bratske narode. V okviru teh iger bodo organizacije DPM, Zveze pionirjev, Podmladka RK in še druge, ki imajo v svojih vrstah najmlajši rod, utrjevale bratstvo in enotnost ter socialistično pripadnost najmlajših. Pionirski odredi naših šol se bodo povezali z odredi v bratskih republikah in sodelovali z njimi v mnogih tekmovanjih in srečanjih. Pio->^rvirji upajo, da jim bodo pri tem po svojih močeh pomagale družbene organizacije, občine, podjetja in vzgojitelj i _ saj je utrjevanje bratstva in enotnosti pomembna vsebina vseliudske obrambe. NOVOLES drugi v izvozu v Sloveniji NOVOLES se je v lesno industrijski stroki povzpel letos s svojim izvozom na drugo mesto v Sloveniji. V prvem polletju je izvozil za 873.000 dolarjev izdelkov. Od tega so prodali na zahodno tržišče za 823.000 dolarjev, na vzhodno pa za 50.000 dolarjev vrednosti. Celotni Novolesov izvoz je letos za" 41,2 odst. več j i. od lanskega, medtem ko se je izvoz celotne slovenske lesne industrije povedal le za 16,9 odst,- vf Začela se je sezona sulca v torek, 1. ofctobira,. se je ziačela sezona lova na isulca. Za to plemenito ribo naših voda je letos med ribiči veliko zanimanja, zlasti med gosti iz Zahodne Nemčo^e. Rd-biška družina Novo mesto je letos dovolila odlov 25 sul-oev — velikanov. Ce pa bo še večje zanimanje, bodo to število povečali, zlasti ker ribiči trdijo, da je v Kito »kralj voda« gosto naseljen. Sd V torek spet sodobna elektronika v torek, 8. otatotara ob 11. uri dopoldne, bo na Gospodarskem raastavifiou v Ljubljani otvoritev 15. mednairod-ne razstave elektronike, telekomunikacij, avtomatimoije in miklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA«. 4 m- % f OB 50-LETNICI BOJEV ZA SEVERNO MEJO Osrednja proslava bo v Novem mestu Osrednja proslava ob 50-letnici bojev za severno mejo 1918—1919 bo v nedeljo, 6. oktobra v novome škem Domu kulture s pričetkom ob 9. uii. Prireditev bo v okviru proslav v počastitev občinskega praznika. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik občinske skupščine v Novem mestu Franci Kuhar. Samo poravnana naročnina vam zagotavlja vsak teden novo številko »DOLENJCA«! »ZDRAVJE — OSNOVNA PRAVICA VSAKEGA OTROKA.« S tem geslom stopamo v letošnji TEDEN OTROKA in pii tem poudarjamo: teden dni je premalo, da bi se o perečih vprašanjih skrbi družbe za naš mladi rod o vsem mijnem in potrebnem sploh lahko pogovorili. Leto pa ima 52 tednov: sleherni izmed njih naj bo posvečen vedno tudi otrokom, tej naši svetli bodočnosti. Na 12. strani preberite, kaj smo za letošn^ teden otroka skupaj /z mnogimi našimi naročniki, bralci in prijatelji pripravili vsaj 9 otrokom našega področja, našim »trikratnim dolenjskim trojčkom«. Na sliki: Plutovi trojčki iz Novega mesta na obisku pri Korenetovih trojčkih v Segonjah — pravkar so si izmenjali darila ... Pred prvo svetovno vojno so živeli Slovenci razikosani v petih deželah: na Kranjskem, Koroškem, štajerskem. Goriškem in Primorskem. Bili so gospodarsko in narodnostno zatirani, brezpravni pa predvsem v deželah z manjšinami drugih narodnosti, saj je avstroogrska oblast priznavala večje pravice Italijanom in Madžarom Ob takem brezpravju in raznarodovanju ter izkoriščanju se je Jiačelo slovensko ljudstvo prebujati. Po porazu avstroogrska monarhije leta 1918 , so se že uprli slovenski vojaki v Judenburgu, Radgoni in Morauu, ljudstvo pa je občutilo, da je prišel čas za osvoboditev izpod tujega jarma, in združitev v enotno združeno Slovenijo. Nastopil je general in pesnik Rudolf Maister in z iz-črpanimi slovenskimi prostovoljci začel osvobajati štajersko z Mariborom. Boj proti štajerski zeleni gardi je bil trd in vroč. Pod Maistrovim poveljstvom so čete sloven-skiih prostovoljcev iztrgale Nemcem velik del Koroške s Celovcem in postavile severno mejo nove Slovenije. Ta meja se do danes ni bistveno spremenila. Proslave, ki jih letos prirejamo v Sloveniji ob 50-lebni- ci bojev za severno mejo, naj opomnijo vse, ki bi še hoteli barantati s slovensko zemljo, da se bomo še borili, če bo potrebno! Borci prostovoljci za severno mejo so ostareli in izčrpani^ zato je prav, da jim je republiška skupščina z zakonom priznala boj za osvoboditev štajerske in Koroške ter potrdila njihove zas'iige za socialistično skupnost. I.OJZE MTRTIC Ivica Šerfezi na Dolenjskem Po opatijskem festivalu zabavnih melodij bo prišel pevec Ivica šerfezi na 16-dnev-no gostovanje v Slovenijo. Njegov prvi nastop bo 7. oktobra v novomeškem Domu koilture, 8. oktobra bo pel v Metliki, kjer bo gost tovarne BETI, 9. oktobra bo gostoval v Črnomlju, 10. oktobra pa v šeškovem domu v Kočevju. Pevca bo spremljal zagrebški ansambel Alegro, v sporedu pa bosta sodelovala še slovenski pevec Franc Koren-Braoo in zagreJv ška pevtoi šansonov Lada Kos. Za vedro povezavo sporeda bo skrbel naipovedovalec in htimorist Božo PodkraiŽek iz Maribora. OBISK POLJSKE VLADNE DELEGACIJE KRKA: letos že za 15 milijard proizvodnje Lani je znašala vrednost bruto proizvodnje v tovarni zdravil KRKA v Novem mestu dobrih 8 milijard starih dinarjev, letos bo dosegla 15 milijard in prihodnje leto že 22 milijard Sdin - Od enega zadnjih na 3. mesto v vrsti jugoslovanskih farmacevtskih proizvajalcev! Podjetje pa še vedno gradi in širi svoje kapacitete zej Woroniecki, svetnik v ministrstvu kemične industrije mag. Ryszard Jaroszjmski, prvi sekretar poljske amba- OB 25-LETNICI KOČEVSKEGA ZBORA Danes praznuje Kočevje Odprte so bile 4 razstave — Gasilci so praznovali 90-letnico — Podeljene so bile Šeškove nagrade — Glavno slavje bo danes v soboto, 28. septembra, je obiskala tovarno 2xiravil »Kr-ka« v Novem mestu del^:aci-ja predstavnikov poljske kemične industrije, v kateri so biii: mag. inž. Antoni Radlin-ski, minisiter za kemijsko industrijo v poljski vladi; mag. Wieslaw Waniewski, sveitnik v predsedstvu vlade LR Pdj. ske, direktor kemične to^r-ne v Oswiencimu mag. Wlod-zimierz Marek direktx>r rafinerije v Plotzku mag. Andr- (Nadaljevanje na 9. str.) Kočevska občina praznuje danes svoj praznik. Prve praznične prireditve so se začele že v p^k, 27. septembra, ko so v Domu telesne kulture odprli filatelistično razstavo, v Seškovem domu pa razstavo o razvoju ljudske oblasti na Slovenskem. V soboto so odprh v domu telesne kulture še razstavo domačih likovnih ume^ikov amaterjev, zvečer pa je bil v dvorani množičnih organi- zacij umetniški večer, na katerem je bral svoje pesmi Matej Bor, nato pa so v likovnem salonu odprli razstavo grafik Božidarja Jakca. V nedeljo so imeli glavno prireditev v počastitev občin-sk^a praznika in 90-letnice obstoja gasilskega društva Kočevje domači gasilci. Gasilci so začeli s slavjem že v soboto, v nedeljo pa so priredili veličastno parado in zborovanje. Ob Formi vivi zbirka iz zgodovine kmetijstva v kostanjeviškem samosta nu bo dobil prostor kmetijski muzej. Kdaj bo iirejen, je Se težko reči, ker je za to potrebna kar dedna vsota denarja Sloiv^iski telmiSki muzej iana sdbranega ptreoej gmaddva, ki bi ga lahko razstavil v Kostanjevici. Pred-stavnikii kršike občine soglor Sajo s tem, da bd preselili ▼ Kostanjevico del kmetijske zgodovine na Slovemskem. v paradi so sodelovala gasilska društva kočevske občine, gostje iz nekaterih drugih občin, zastopniki »Varnosti«, mladina, rudniška godba in gasilska vozila. Na zborovanju je o delu in razvoju kočevskega gasilskima društva govoril predsednik občinske gasilske zveze Tone Kovačič. Nato je gasilce v imenu občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij pozdravil in jim čestital za dosežene uspehe in za praznik predsednik občinske skupščine Miro He-gler. Na tribuni se je zvrstilo še več govornikov, nato pa so bila gasilcem in gasilskim enotam podeljena priznanja in odlikovanja gasilske zveze Sloveriije in drugih gasiđskih organov in organizacij. JOŽE PRIMC V Kočevju so v soboto dopoldne odprli razstavo likovnih amaterjev Kočevske. 32 likovnih amaterjev, starih od 17 do 85 let, je razstavilo skupaj 109 razhcnih del. Razstavljene so slike, izdelki iz voska in gline, izdelld rezbarstva in d^gi. »Med razstavljavci je nekaj takih, ki zaslužijo pozornost in skrivajo v sebi talentiranost in možnost nadaljnjega razvijanja,« je zapisal v knjigo obiskov alcademsM slikar Božidar Jakac, ki ga vidite na slihJ v pogovoru z razstavljavci (Foto: M. \esel) OD 3. DO 13. OKT. Prevladovalo bo lepo vreme z dolgotrajno jutranjo meglo po kotlinah; le okrog 5. in 9. oktobra prehodne krajevne padavine. Dr. V. M. Zahtevamo več reda M v ■ v v I na trziscu! Z okrepljeno inšpekcijsko službo bi občinske skupščine veliko uspešneje preganjale šušmar-je vseh vrst, črnoborzijance in škodljive zaslu-žkarje, katerim zaradi naše splošne nečuječno-sti »raste kruh brez motike«, pošteni ljudje pa trpe zaradi njih veliko škodo »ZDA ne morejo več igrati vloge svetovnega žandarja,« je dejal ameriški demokratski kandidat za predsednika Humphrey in pripomnil: »Ameriško ljudstvo tega noče več, drugi narodi pa tega ne sprejmejo.« Žal, še vedno poznamo žandarje, eni so kapitalistični, drugi socialistični ... Neki ameriški državljan je v obupu zaradi precej majhnega kalibra letošnjih kandidatov za predsedniške volitve pisal uredniku revije »Time«, da je srečen, ker so kandidature odprte vsem Američanom brez razlike, in ne samo tistim, ki imajo nekaj v glavah... Sirija m ZAR sta v bistvu podprli sovjetsko okupacijo CSSR. Nekoliko presenetljivo, ker tako zelo ugovarjata izraelski okupaciji arabskega ozemlja. Toda Cehi in Slovaki niso Arabci... Mehiška vojska še naprej nastopa proti študentom, ker baje mislijo razbiti olimpijske igre. Studenti zatrjujejo, da jim kaj takega še na misel ne pride. Potemtakem imajo študenti in vojaki isti c}lj„ morda se le nekoliko razlikujejo glede metod ... Trenutno razvijajo v Moskvi teorijo o »razredni suvercjiosti«. Po tej teoriji je vsaka socialistična država neodvisna m suverena, toda ne docela. Druge socialistične dri-ave, predvsem ZSSR, so še fiolj suverene, »če to zaht3vaio interesi socializma«. V tem primeru lahko ZSSR z zavezniki zasede »suvereno« socialistično državo. Obratno se ne sme zgoditi. '>Pr:i:Hla« zatrjuje, da je ta teorija strogo v skladu z Leniniroo mislijo ... Bolgari so uradno izjavili, da nimajo nobenih ozemeljskih zahtev rLo katere koli druge države. To izjavo gre pozdraviti kot izjavo, še bolj pa bi pozdravili dejanja, ki bi to izjavo .potrjevala ... Hanibal, Aleksander Veliki in Napoleon so se menili. Hanibal je dejal, da ne bi bil ostal od Rima kamen na kamen, ko bi bil imel sovjetske tanke. Aleksander Veliki je dejal, da bi bil zasedel Japonsko in ne samo Indijo, ko bi bil imel sovjetske mige. Napoleon je zaničliivo zamahnil z roko: '>Fr'inr:ozi še Avstrijski predsednik Franz Jonas je v torek pred danes ne bi vedeli, da sem avstrijsko-jugoslovanskimi pogovori posadil drevo v bil premagan, ko bi bil imel i Aleji miru v Parku prijateljstva v Novem Beogradu sovjetsko propagando .. ] (TANJUG) Z nedavn^a sestanka v zveznem izvršnem svetu, ko so obravnavali trenutno stanje na tržišču, so znova poslali poziv občinam, naj okrepijo inšpekcijsko službo. Ne gre za obnavljanje sistema čvrste^ administrativne kontrole, temveč le za to, da se na tržišče vnese več reda, kar pomeni, da je treba preprečiti številne malverzacije posa-me2aiikov p>a tudi doJočenega števila podjetij. 0 Do nedavTiega smo mislili, 9 da elastičnost in prazni-9 ne v zakonih v glavnem % izrabljajo le posamezniki, 9 da bi si brez posebnega 9 truda nabrali milijone. # Inšpekcijska akcija pa je O v zadnjem času odkrila, da 9 so tej »bolezni« podvrže- # na tudi mnoga podjetja! Temeljni vzroki različnih špekulacij v gospodarskih organizacijah so v pomanjkljivi notranji kontroli, marsikje pa je sploh ni. Najlažje pridejo do zaslužka osebe, ki imajo na. skrbi blago, kjer ostaja tako imenovani »tehnični« presežek, špekulira se tudi ob razprodajah. Na primer: beograjsko podjetje »Franjo Kluz« je pred časom znižalo cene neidočemu blagu, toda mnogi prodajalci so ga še naprej prodajali po starice-ni, razliko pa spravili v žep. Privatne vile še vedno dajejo v zakup, toda i>ogodbe se sklepajo v neposrednih stikih, kar je skoraj nemogoče kontrolirati. »iznajdljive!« Posameaaiiki prav tako kažejo izredno iznadljivost. V »hipni« preprodaji zaslužijo milijone, in če niso takoj odkriti, je kasneje skoraj nemogoče ligotoviti, kako je pravzaprav bilo. V Brčkem, na primer, je neki občan s prodajo gozdnih proizvodov ustvaril nad trideset starih milijonov prometa, drugi je z brusi zaslužil štirinajst milijonov, kmet iz Ma^lega Mokrega luga je »pokasiral« sedem in pol milijona s prodajo plastičnih vrečk... 9 Veliko državljanov je od-9 prlo gostinske ali obrtne 9 obrate,, ne da bi prej za- PEKING: Ob devetnajsti obletnici osvoboditve Kitajske je bila tu v torek mamutska parada, ki jo je gledalo nad milijon ljudi. Ko je podpredsednik CK KP Kitajske Lin Piao napadel sovjetsko politiko, so s slavnostne tribune odšli diplomati varšavske peterice in Mongolije. (Po kitajskem originalu telefoto UPI) % prosili za odobritev. Neka-0 teri še zmeraj zaposluje-# jo v svojih gostilnah tudi 9 do p>etnajst delavcev, če-% prav zakon predpisuje, 0 da smejo imeti le tri! Paraziti v zadnjem času so inši>ek-cijske službe povečale svoje napore kar so največ mogle. Julija in avgusta je v mnogih krajih, tako v Brčkean, Tuzli, Banjaluki, v Sremski Mitrovici, šapcu in drugod, prijavljeno več .tovrstnih prekrškov kot prej v vsem letu. Toda zaradi premajhnega števila inšp>ektorjev in obenem velike pretkanosti špekulantov, so recsultati le deloma zadovoljivi. Očitno je, da je še veliko število prevarantov, ki niso odkriti. Zato morajo občinske skupščine znova presoditi svoje materialne možnosti za povečanje inšpekcijske službe, saj gre za neprecenljivo materialno škodo, ki jo povzročajo skupnosti različni »paraziti« na na.šem tržišču. M. S. BONN •— Vlada Zveaie republike Nemčije spoStuje neodvisnost iii OBameljsko n^olakljivost CSSR — je ob 30-leUiici iniincdienskega sporazuma izjavil zahodnonMnški minister za informacije. Vlada ZRN smatra, da je bil sporazum sklenjen pod grožnjo sile in mu zato ne pripisuje nobene veljave. ATENE — Za novo grško ustavo je na referendumu v nedeljo glasovalo 92 odstotkov volilcev, medtem ko se je 22 odstotkov volilcev vzdržaJo. Francoski »Pigaro« piše, da nisr> mogli grški volllci, najsi so glasovali pritrdilno ali ni-kalno, nićesar dobiti ne Izgubiti. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled • VSE ZA OBRAMBO NEOD VISNOSTI — Na seji republiškega, gospodarskega in organizacij-sko-političnega zbora skupščine SRS je predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič govoril o aktualnih vprašanjih narodne obrambe. Poudaril je, da temelji na.sa ljudska in vsenarodna obramba na nepremagljivi sili revolucije, narodove suverenosti in družbenega sistema. Po njegovem JLA ne more in ne sme biti začetek in konet; naših narodnoobrambnih priprav, spa sobnosti in udarne moči, temveč mora biti čimbolj uspešno strokovno in operativno ogrodje vseljud-skega odpora. Računati moramo z najrazličnejšimi inačicami odpora, predvsem s kombinacijo manevrskega vojskovanja in nekdanjega partizanstva. Ogromni del obrambnih priprav mora biti na ramah samoupravljanja. Čimbolj je treba zmanjšati razlike med vojaki in civilisti, pa ne tako, da bi vse poslali v kasarne, temveč tako, da bo vsak občan dobil svoje mesto v sistemu vseljudske obrambe. Ko je tovariš Kavčič govoril o tem, da bi bil naš sovražiik vsakdo, kdor bi napadel našo neodvisnost, pa naj pride s katerekoli strani, je poudaril, da ogromna večina ljudi odobrava vsenarodno obrambo in se tudi vključuje vanjo. Pri tem se opiramo na zaveznike, to je na vse tiste ljudi po svetu, ki se bore za mir, za spoštovanje državne suverenosti in nacionalne neodvisnosti, proti vmešavanju v notranje zadeve drugih držav — proti agresiji in dominaciji. • USODA SVETA NE SME BITI ODVISNA SAMO OD VOI4E VELIKIH — Na skupni seji zveznega zbora in zbora narodov zvezne skupščine so govorili predsednik zvezne skupščine Milentije Po-pović, predsednik ZIS Mika špi-Ijak in sekretar za narodno obrambo Nikola Ljubičič. V svojih Nikomur hlapci ekspozejih so nakazali program dela, ki ga narekuje sedanji mednarodni pol(^j. Milentije Popović je med drugim dejal, da je problem položaja malih narodov, o^osov med velikimi in majhnimi čedalje bolj odločilen za razvoj sodobnega sveta, za stvar miru v svetu. Usoda sveta nikakor ne sme biti odvisna samo od volje velikih. Zato se Jugoslavija zavzema za konstruktivno sodelovanje med državami, proti po- litiki sile in pritiska, najmanj v odnosih med socialističnimi državami. Ko je Milentije Popović govoril o aktualnih nalogah naše družbe, je dejal, da so zdaj pogoji za hitrejše spremembe nekaterih odnosov v gospodarstvu in političnem sistemu. Zavzel se je za to, da bi se hitreje razvijal komunalni sistem, ki je bil doslej preveč omejen z limiti, nerazvitim sistemom davkov in prispevkov, preobsežno zvezno in republiško zakonodajo itd. Nujne so spremembe v strukturi zvetene skupščine, ki naj — enako kot druge skupščine — postanejo mesto stalnega družbenega dogovarjanja. Le-to je pogoj za deetatizacijo. • ZOPET ZLOČIN V BEOGRADU — 25. septembra zgodaj zjutraj ob 02,15 je silna eksplozija pretresla beograjsko železniško postajo in razdejala del garderobe in zidu. V nesreči je bilo ranjenih 13 ljudi. Na srečo je bila eksplozija v času, ko je na železniški postaji najmanj ljudi. To je že, tretja eksplozija na beograjski železniški postaji. Diverzijo je po^ročila ista skupina ustaških zločincev. Sled vodi v Zvezno republiko Nemčijo.- Prvega diverzanta so, kot je znano, že odkrili in ga obsodili na smrt. Pričakujejo, da bodo kmalu odkrili še druge zločince in jih izročili roki pravice. tedenski zunanjepolitični pregled Novo zasedanje generalne skupščine OZN — svetovna organizacija ima zdaj 125 članic — se je začelo v znamenju dveh svetovnih vprašanj. Prvo je staro, drugo je novo. Za prvo vprašanje — sedanji položaj na Srednjem vzhodu — je značilnih nekaj prvin. Arabske države, predvsem ZAR in Sirija, ki sta v bistvu podprli sovjetsko okupacijo ČSSR, so nadoknadile hude izgube v vojaški opremi in težki oborožitvi lani junija zaradi nenehnih pošiljk orožja iz ZSSR. Zato je čutiti pri Naserju večjo samozavest in bojevitost. Toda cena, ki jo ZAR in Sirija plačujeta za sovjetsko' pomoč, je čedalje večja izključna navezanost na to velesilo. Del vojaške in politične slike, ki jo zdaj nudi Srednji vzhod, je tudi čedalje večja »navzočnost« sovjetskih pomorskih sil v Sredozemlju. Srednjevzhodneira položaja seveda ni mogoče obra\'na-vati ločeno od okupacije CSSR. Sovjetska zveza sodi, da je to njena vplivna sfera, in ZDA so ji to priznale. Toda okupacija ČSSR je politična hipoteka za ZSSR, za katero bo treba vendarle plačati določeno ceno, posebno še ker so se v Washing-tonu nekoliko zapoznelo spomnili, da se je ravnotežje v Evropi le nekoliko spremenilo njim v škodo. Zato ni nič čudnega, če je to pot ZSSR sama predlagala ZDA načrt za delno rešitev krize na Srednjem vzhodu, ki obsega štiri glavne točke: 1. Umik izraelskih sil za meje, ki so obstajale pred junijsko vojno lani; 2. Na nove oziroma stare meje bi bilo treba postaviti mednarodne oddelke OZN; 3. Štiri velesile — Francija, Velika Britanija, ZDA in ZSSR — bi zagotovile te meje in preprečile sleherni novi izbruh sovražnosti; 4. Arabske države bi morale izjaviti, da končujejo vojno stanje z Izraelom. To, kar bi radi dosegli oziroma ohranili na Srednjem \'zhodu obe glavni svetovni velesili, je status quo oziroma nespremenjeno stanje. Radi bi zamrznili' položaj, da ne bi Se naprej »gnil« in tako okužil odnose med obema velesilama do tolikšne mere, da bi prišlo do neposredne- TELEGRAMI MEXIOO crr^ — vojaštvo se je umaknilo iz univerzitetnih stavb v mehiškem glavnem mestu in Iz-ročilo nadzorstvo nad univerzo rektorju. Toda Studentovske in delavske demonstracije proti vladi se nadaljujejo. DimiOrr — Ameriški predsedniški kandidat r^lMblikanske stran, ke Richard Nixon Je ponovno izjavil, da nasprotuje ratifikaciji amerifiko-sovjotske pogodbe o prepovedi širjenja Jedrakega orožja, KORINT — v bližini Korinta v Grčiji sta trcSčila skupaj dva vlaka. RoSevalci so i)o nepopolnih podatkih izvlekli iz rušavin 34 mrtvih in ranjenih. ga »soočenja« in tako do možnosti termonukleame vojne. Toda to — srednjevzhodno vprašanje in okupacija ČSSR — bi radi obe velesili rešili zunaj OZN, tako rekoč na štiri oči. Pri njunem reševanju teh dveh kriz jih svetovna organizacija ovira. Zato na sedanjem zasedanju generalne skupščine verjetno ne bodo postavili na dnevni red ne Srednjega vzhoda ne okupacije CSSR, čeprav bo skupščina obravnavala kar 99 drugih vprašanj. Toda to ne pomeni, da delegati ne bodo o tem govorili. Moskva zaplet! in WiV$iiington bi jim r:ula čim bolj zamašila usta. Se nikoli ni bila predvolilna politična slika v ZDA tako nejasna in meglena, kakor je zdaj. Demokratski kandidat za predsednika Hum-phrey se je naposled le odtrgal — vsaj delno — od politike svojega varuha predsednika Johnsona, ki ga na vs^em koraku demantira. Če Humphrey izjavi, da se bodo »ameriški fantje« začeli prihodnje leto vračati iz Vietnama, Johnson brž izjavi, da ni govora o tem. In to se ponavlja že dlje časa. SkraUia, predsednik Johnson ravna tako, kakor da bi hotel svojemu podpredsedniku otežiti in ne olajšati izvolitev za novega predsednika ZDA na novembrskih volitvah letos. Zakaj to dela, je sporna. Toda številni ko* mentatorji opozarjajo na dejstvo, da se je letos menda prvič zgodilo, da na konvencijo demokratske stranke ni' prišel predsednik Johnson', da bi podprl novega kandidata. Menda je še vedno upal, da ga bo stranka v zadnjem hipu poklicala, naj on postane kandidat, čeprav je pred nekaj meseci izjavil, da se nepreklicno odpoveduje kandidaturi. Toda nepreklic-nosti v ameriški politiki — in najbrž tudi v kaki drugi politiki — ni. Poleg dveh glavnih kandidatov — Humphreya in Ni-xona — se je pojavil še tretji rasistii^ni kandidat, nekdanji guverner Alabame, ki mu po nekaterih anketah javnega mnenja pripisujejo do 23 odstotkov glasov. Ce bo res tako uspešen na volitvah, bo postal jeziček na tehtnici. In tudi v tem pogledu je letošnje volilno leto v ZDA edinstveno: tretji, kandidat utegne določiti, kdo bo prihodnji predsednik, kar se Se ni nikoli zgodilo. 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! ■ TEZE O IDEJNO-POLITICNIH osnovan za izdelavo programa družbeno-ekonomskega rsizvoja SRS govore v posebnem poglavju tudi o dohodku kot družbeno ekonomskem odnosu. Dohodek postaja osrednje vprašanje ekonomskega sistema, od katerega je odvisno njegovo nadaljnje delovanje v ■ ZAKON O UGOTAVLJANJU IN DELITVI DO-HODKA" je odločno postavil celoten dohodek v pristojnost samoupravnga odločanja delovnih ljudi. Uzakonil je pravico delovnih ljudi v združenem delu, da razpolagajo z vso na novo ustvarjeno vrednostjo. Iz tega sledi, da je- odtujevanje sredstev od proizvajalcev v nasprotju s samouj^ravnim sistemom. Odtujevanje sredstev zamenjujemo z usmerjanjem delitve prvenstveno s samoupravnim dogovarjanjem in s tem ustvarjamo čistejše odnose med organizacijami in družbeno skupnostjo. PRED VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE Nagrajevanje po delu in delavska solidarnost ■ DOHODEK KOT DRU2BENO EKONOMSKI ODNOS pa se seveda ne bo uveljavil kar čez noč in sam; treba je nadalje izpopolnjevati celoten gospodarski sistem, da bo v bodoče oblikovanje in delitev dohodka na akumulacijo ter potrošnjo iztekalo pod pritiskom objektivnih zakonitosti. Sistem je treba zato hitreje izpopolnjevati; država naj hitreje preneha sama odločati o uspehih dela in o uporabi sredstev akumulacije. Zato je temu načelu treba prilagoditi tudi novo delitev družbenega proizvoda v korist delovnih organizacdj! Iz sredstev zveznih bank je treba takoj tudi izločiti tisti del, ki izvira iz ukinjenega splošnega investicijskega sklada in tudd ta sredstva vključiti v sistem samoupravnega odločanja o, razširjeni reprodukciji. ■ TRGOVSKE IN BANČNE DELOVNE ORGANIZACIJE se ne smejo več zapirati v svoj ozek krog oz. samo v svoje interesno področje. Spodbujati moramo čimbolj neposredno in organsko proizvodno ter poslovno povezovanje med organizacijami proizvodnih, razdel je valnih in finančnih dejavnosti. — Dohodek mora postati osnovna spodbuda za integracijo združenega dela. Načelo dohodih se mora uveljaviti tako v vseh gospodarskih in družbenih dejavnostih. ■ MERILA DELITVE* USTVARJENEGA DOHODKA moramo prav tako nujno in hitreje razvijati; pri delitvi sredstev za osebne dohodke je treba upoštevatf delovni prispevek vsakega posameznika na osnovi objektivnih meril vrednotenj dela in v odvisnosti od ustvarjenega dohodka združenega dela H delitvi DOHODKA na osebne dohodke in sklade se morajo delovni kolektivi odločati na osnovi izdelanih dolgoročnih progframov razvoja, ki opredeljujejo racionalen odnos v delitve dohodka na akumulacijo in potrošnjo. Samo to je pametna smer za povečanje produktivnosti dela, ki zt^otavlja hkrati tudi trajno rast dohodka vsake delovne organizacije, s tem pa tudi življenjsko raven ljudi. ■ PRI VSEM TEM PA NE SMEMO pozabiti na delavsko solidarnost: brez nje ne bomo mogli zgraditi socialističnih družbenih odnosov! Ob razvijanju delitve po delu moramo zato vnašati v razvoj družbenega standarda — ta pa vključuje, kot vemo, tudi področje vzgoje in varstva otrok, družbene prehrane, štipendiranje, stanovanjsko politiko itd — tudi porvine solidarnosti. Tisti, ki imajo višje osebne dohodke, so dolžni prispevati tudi višji delež za pokrivanje splošnih in skupnih družbenih potreb. 8. OKTO&RA: 100-LPTN1CA PRV^A 9LOVPNSK«5A TABORA: LJUTOMER VAS PRIČAKUJE Na osrednji proslavi bo v nedeljo govoril član sveta federacije in član predsedstva CK ZKJ tovariš Edvard Kardelj - Živahne priprave v Ljutomeru in vsem Prekmurju v Ljutomeru potekajo te sto leti — podobno kort vsi sJavi, ki bo v nedeljo, 6. ok-dni zadnje priprave na pro- kasnejši tabori — razgibal tobra s pričetkom ob 10. uri, slavo 100-letnice prvega slo- Slovence pod geslom zedinje- bo govoril pokrovitelj prosla-vemkega tabora, ki je pred ne Slovenije. Na osrednji pro- ve, član sveta federacije Edvard Kardelj. Iz vse Slovenije bodo tega dne pripeljali udeležence proslave posebni vlaki. lil kaj bo Ljutomer v teh dneh nudil? V soboto 28. septembra so v Ljutomeru odprli fcar 6 razstav. Razstava »Ljutomer v boju za slovensko narodnost,« ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor, prikamje Ljutomer in okolioo v taborski dobi. Umetnostna galerij« Maribor je priptravila retrospektivno razstavo slikarja — domačina Anteja Trstenjaka. Studijski lavjižnici r Mariboru in Soboti sta organizirali razstavo slovenske knjige, s posebnim poudarlcam na dobo taborov in na avtorje iz Prlekije. Po-tokino klub iz Ljutomera je odprl razstavo amaterske fotografije in diapoaitivov. Po- sebnost slavja je tudi otvoritev slikarske galerije »Porma viva« z deli slovenskih umet- nikov. \ Danes in jutri je v Ljutomeru simpozij slovenskih zgodovinarjev na temo »Taborsko gibanje na Slovenskem in splošna zgodovina Ljutomera«. V soboto in nedeljo bo v Ljutomeru tabor planincev, v soboto 2!večer pa bo v do: mu kulture v Ljutomeru koncert godbe milice iz Ljubljane. Pred osrednjo proslavo 6 oktobra bo pokrajinsko srečanje pevskih zborov, po zborovanju pa bo množ:č4ii nastop pionirjev in članov TVD Partizan. Za ljubitelje konjskega športa in drugih slovenskih pokrajin, predvsem iz Dolenjske, je potrebno še posebej omeniti, da bodo v nedeljo 6. oktobra ob 14. uri na hipodromu T lAjutomeru velike konjske dirke. Od železniške postaje do hipK>droma je le kilometer pešhoje. Sicer pa so se v Ljutomeru vsestransko pripravili na veliko slavje. Ljuboaner ves vabi in pričakuje — pr.vutal J. M. Tovariš Tito naj bo predsednik ZKJ! r>-xc PRVI SLOVENSKI TABOR je pred 100 leti razgibal našo javnost pod geslom »zedinjene Slovenije«. V nedeljo se bodo pod kroši^mi stoletnih hrastov v Ljutomeru zbrali tisoči rojakov iz vseh slovenskih pokrajin, da bodo na slovesnem zborovanju proslavili ta zgodovinski praznik. Spomenik, ki stoji na kraju zborovanja, nam govori o boju naših prednikov za narodnostne in socialne pravice že pred 100 leti (Foto: B. Bomvič) Iz Zagreba, Splita, Trbovelj in drugih krajev države prihajajo te dni s konferenc ZKS predlogi in želje komunistov: »Na 9. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije naj bi ponovno kandidirali tovariša Josipa Broza Tita in izvolili za predsednika ŽK Jugoslavije. Ponovna izvolitev tovariša Tita nas bo še bolj utrdila v odločenosti, da še nadalje razvijamo našo samoupravno socialistično pot in jo branimo pred vsemi napadi. Prepričani smo, da bo pod vodstvom tovariša Tita Zveza komunistov in socialistična Jugo- slavija še naprej vodilna sila v boju proti hegemo-nizmu v delavskem gibanju in v mednarodnih od-nostih ter za resničen humanistični socializem.« Željo, ki so jo prvi izrekli prejšnji teden zagrebški komimisti, podpiiuju tudi vse organizacije ZK na našem področju. V Zagrebu je tovariš Tito začel svojo odgovorno in na]>omo pot kot organizator in funkcionar partije, zato pa tudi vsi komunisti v državi podpiramo predlog zagrebških tovarišev, pravijo v organizacijah ZK v naših krajih. Kmetijski nasveti Prostovoljen izstop iz Zveze komunistov Od 8. icongresa narašča štetHlo tistih, ki izstopajo iz zveze komunistov. Leta 1964 lih je bilo 2273, leta 1965 že 5762, leta 1966 je naraslo število na 7640, lani pa je iz zveze komunistov prostovoljno izstopilo 11.182 članov- Čedalje večje svojevoljno izstopanje iz zveze komunistov je v marsičem posledica napak ob sprejemu, v zvezo. Mnoffi primeri pričajo, da so kriteriji za sprejem pomanjkljivi in da zlasti ne ustrezajo sodobnim potrebam, večkrat so sprejeti ljudje, o katerih značajskih in človeških lastnostih je malo znano. V zvezo komunistov stopijo, ne da bi poznali njena programska načela; dolžnosti, ki jih komunisti imajo, so za njih velike, zato se odločijo, da vrnejo partijsko knjižico. Zaradi nepopolnih kriterijev za sprejem, je idejno-politična raven dela članov nizka in taki ljudje sami začutijo, da niso zmožni spremljati Tvaj- novejše napredne procese v zvezi komunistov. Bili so tudi taki, ki so v zvezi komunistov videli »vladajočo partijo* in si obetali, da bodo kot člani zavarovali svoje osebne koristi in napredovanje v družbi. Bes je, da si je bilo mogoče s partijsko knjižico marsikdaj dobiti nekatere privilegije pa boljše delovno mesto in celo stanovanje- Gre za ljudi, ki so zmotno postali člani zveze komunistov in ko sedaj indijo, da imajo čedalje več dolžnosti in vse manj privilegijev, odhajajo iz partije. To je za zvezo komunistov zelo koristno, saj z odhodom takih članov ničesar ne.izgubi, pač pa pridobi na ugledu. Važnejše je ugotoviti, zakaj iz zveze komunistov odhajajo dobri in aktivni člani, zlasti iz delavskih vrst. V pogovoru s člani kontrolne komisije ZKJ so delavci, ki so zapustili zvezo komunistov, izjavili, da so osnovne organizacije v njihovih ko- lektivih slabe in politično nedelavne- »Na sestankih se strašansko veliko debatira, zelo malo pa dela/g pravijo. Sklepi, če 90 že sprejeti, se ne uresničijo. So tudi primeri, ko fe osnovna organizacija ZK izgubila svojo politično barvo ali pa nima jasnih odnosov do najvažnejših vprašanj v kolektivu. Pogosto je zgolj disciplimran izvrševalec volje vodilnih ljudi. Poskusi nekaterih komunistov v kolektivu. da bi se take razmere spremenile, ne najdejo zmerni podpore, zato se mnogi komunisti umaknejo in zapustijo organizacijo. Drugi spet niso pripravljeni, da bi se borili za aktivnejšo vlogo organizacije, ker se bojijo sporov, v katerih bi bili preTnagani. Nekateri člani ZK navajajo za vzrok svojega izstopa tudi to, da ne morejo redno prisostx>ovati sestankom. Komunisti, ki živijo na vasi, delajo pa v podjetjih, pravijo. da zaradi sestankov zamudijo prevozno sredstvo in morajo potem daleč pešačiti. Kmetom-komunistom je težko priti na sestanke v času sezonskih poljskih del. Tudi zaposlena žena težko pride na sestanek. Zato morajo imeti osnovne organizacije do te vrste svojih članov več razumevanja. Ali naj skličejo sestanke tedaj, ko ti čUmi lahko pridejo, ali pa, da se ne oklepajo zmeraj ostrih določH statuta. Precej je tudi komunistov, ki vračajo partijske knjižice zaradi visoke članarine, zlasti taki, ki prejemajo 300 do 700 dinarjev. Večkrat članarina ni redno plačana in ko se nakopiči za nekaj mesecev, je to res velik izdatek. Nekateri komunisti pravijo, da je veliko še drugih članarin in da morajo zanje delati 7 do 8 dni na leto. Precej je tudi pripomb na trošenje članarine, saj malo članov ZK ve, zakaj vse se porabi. S. V. Kolike in druge motnje želodčna in črevesna obolenja govedi so pogostna, če živali krmimo z oljnimi tropinami, sladom, preveliko količino silaže, pokvarjeno kisaljo. Skupni znaki tovrstnih obolenj so neješčnost, E>obitost, napenjanje in vročina. Ker imajo podobne znake tudi nekatere druge bolezni, je težko ugotoviti pravo obolenje. ■ Če imamo opraviti z lažjim obolenjem, luhko iM-mi pomaguno. Nekajdnevni post in pokladanje prekuha-nega lanenega semena sta dva načina zdravljenja, ki ga rejoi že dobro poznajo, če je vzrok motenj preveč poln želodec, dajemo živalim kalcijeve preparate v obliki raztopine ali razredčeno solno kislino. Postno veliko prebavnih motenj je pri mladih živalih. Živinorejci zelo pogrešijo, če ne dajo pravkar rojeni živali dovolj mleziva — prvega mleka, ki ga ponekod uporiabijo tudi za človekovo prehrano. Huda napalča je tudi, če dajano teletu piti staro, že skisano mleko ali celo pokladamo zmrznjena, plesniva ali kako drugače po-kvarjMia krmila. ■ Zelo nevarna je tudi kisla trava x močvirnih trav« nikov. Prehiter prehod z mleka na zeleno krmo tudi rad povzroča nevšečnosti. Obolelemu teletu pomagamo z napoji kamiličnega čaja, prekuhanim lanenim semenom, taninom v mleku, klajnim apnom, od novejših zdravil pa z sulfogvanidinom in z antibiotiki. Za prebavne motnje konj imamo posebno ime — trebušno grizoije ali kolika. Konj ima majhen in občutljiv želodec in zadostuje že pretrda ali prekratka rezani ca, mokasto krmilo, kislo ald plesnivo seno, sparjena detelja, napajanje potnih živali s premrzlo vodo, prehlad ali preobilno krmljenje, ko konj počiva, in težave so tu. S^i.al začne stopicati, udarja z nogami po tleh in se ozira proti zadku. I Potrebno je poznati vzroke, da bolezen lahko preprečimo. Resda lahko pomaga veterinar z injekcijami, vendar kljub temu veliko konj zaradi kolike celo pogine. Inž. M. li. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNiK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 "N / Jože Briiej: Dr. Jože Briiej — Boljko je bil na Kočevskem zboru odposlancev slo-venskega naroda kot delegat partizanske vojske; takrat je bil politko-misar VII. korpusa. Kot podpredsednik skupščine SRS se bo danes udeležil tudi slavnostnega zasedanja slovenske skupščine v Kočevju. aš vsestranski notranji razvoj, kakor tudi razvoj svetovnega položaja, in še p>osebej najnovejši dogodki v mednarodnem socialističnem gibanju postavljajo pred našo celotno družbo, pred delavce, mladino, kmete in intelektualne delavce, pred vse delovne kolektive in druž-beno-politične organizacije tako izredno velike, zahtevne in neodložljive naloge kot malokatero obdobje v vsem povojnem revolucionarnem času. Stopili smo v odločen boj za uresničitev družbene in gosp<^arske reforme, ki pa hkrati pomeni tudi boj za končno zmago samoupravljanja, kot najsolidnejše osnove za nadaljnji razvoj demokratične socialistične družbe. Smernice predsedstva in izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije obvezujejo ne samo komuniste, temveč vse napredne družbene sile za odločno rešitev vseh tistih vprašanj in nalog, ki so sedaj najbolj pereča in najvažnejša. Izvrševanje nalog, ki jih postavljajo smernice, pa pomeni obenem tudi priprave za bližnje kongrese Zveze komunistov, na katerih naj bi se še bolj okrepila avantgardna vloga Zveze komunistov, ki naj se organizira tako, da bo še bolj sposobna izpolnjevati naloge, ki se postavljajo pred njo in pred celotno družbo danes in ki se bodo postavljale jutri. Ob tem pa vse globlje politične krize, v katere padajo odnosi med državami v Evropi in na svetu, in še posebej kriza v mednarodnem ■ socialističnem gibanju in med socialističnimi državami ter v zvezi s tem nevarnosti, ki grozijo našemu neodvisnemu socialističnraiu razvoju, naši neodvisnosti in miru na svetu na sploh, vse to še posebej nalaga naši družbi krepitev vseljudske obrambe, še uspešnejši in hitrejši razvoj našega samoupravnega sistema, hkrati pa še bolj intenzivno sodelovanje v mednarodnem delavskem gibanju. Vse te naloge, ki se danes postavljajo pred narode socialistične Jugoslavije, pa samo potrjujejo, da revolucionarni boj, ki so ga začeli jugoslovanski narodi leta 1941 še ru kravljal o neposrednih vojaških, političnih in gospodarskih nalogah, ki jih je pred slO: venski narod postavljal oborožen boj, o organizirani obrambi osvobodilnega ozemlja, o potrebi razširitve vojaških operacij na vso Slovenijo, o mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko vseh za orožje sposobnih in o potrebi krepitve v boju porojene ljudske oblasti, pa je na koncu svojega zasedanja sprejel proglas, v katerem je bilo med dnigim zapisano: »Kot prvi svobodno izvoljeni poslanci, zbrani sredi najhujših bojev za narodni obstanek izpovedujemo v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končno veljavno stopil v krog suverenih narodov.« V skladu s tem je zbor izvolil plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda (Slovenski narodnoosvobodilni odbor) kot najvišji organ oblasti slo-v^iskega naroda. Ta plenum — prvi slo>^enski parlam^t — se je na svojem prv«n zasedanju v Črnomlju februarja 1944 preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). Tako se je sredi najhujšega, oboroženega boja slovMiskega naroda široko demokratično izvoljeno telo kon- mmtK'k »SLOVENCI! — Vso oblast na osvobojenem slovenskem ozemlju sta prevzeli Osvobodilna fronta slovenskega naroda in narodnoosvobodilna vojska Slovenije kot sestavni del narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. — Vse preizkušnje, ki so še pred nami, moramo prebiti v nezlomljivem ofenzivnem duhu z voljo, do kraja osvoboditi domovino in doseči osvobojeno in združeno Slovenijo v svobodni in demokratični Jugoslaviju« — To so besede iz prograsa, ki ga je ob prevzemu oblasti izdal izvršni odbor OF 12. septembra 1943. Od 1. do 3. oktobra 1943 pa je že bil v Kočevju zbor odposlancev slovenskega naroda. Na sliki: v dvorani SeŠkovega doma v Kočevju je pod preroškimi besedami Ivana Cankarja zasedal prvi slovenski parlament. poti Osvobodilne fronte, čeprav je ta pot terjala ogromne žrtve, temveč je pred vsem svetom potrdil, da je samo neizprosen, oborožen boj rešil slovenski narod pred imičenjem. Na zasedanju je bila prav tako poudarjena stituiralo kot najvišja slovenska narodna oblast in kot najvišji oblikovalec in ustvarjalec vsenarodnega političnega gibanja, ki se bori za osvoboditev slovenskega naroda in za demokratične pravice slovenskega ljudstva. Hkrati pa je zbor izvolil delegate kot predstavnike te suverene slovenske narodne oblasti v takrat najvišje predstavniško telo vseh narodov Jugoslavije, v AVNOJ. Z demokratično izvolitvijo odposlancev slovenskega naroda in s sklepi, ki jih je Zbor odposlancev sprejel na kočevskem zasedanju, smo Slovenci po tisoč letih položili temelje svoje državnosti, ustvarili smo svojo državno skupnost in »končno veljavno števili v krog suverenih narodov«, ki sami odločajo o svojem notranjem razvoju in tudi o svojih odnosih z drugimi narodi sveta. Zato se je slovenski narod pred 25 leti na Kočevskem zboru in vsi jugoslovanski narodi na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu odločili, da bodo enotno in brez kompromisov branili svojo svobodo in svojo suverenost, svojo pravico, da sami izbirajo pot v notranjem socialističnem razvoju ter svoje akcije v mednarodnih odnosih. Zato ni nič čudnega, da se je slovenski narod v sedanjih dramatičnih dneh in tednih enodušno pridružil odločnemu protestu vseh jugoslovanskih narodov proti politiki sile v mednarodnih odnosih, pa naj jo skuša uve 1 javiti kdor koli in kadar koli, naj bo to v Vietnamu, na Bližnjem vzhodu ali pa v Češkoslovaški. Odločno zavrača vaništvo in vsakršno hegemonijo, pa naj bo idejna, politična ali ekonomska. Jasno se namreč zavedamo, da so resno ogrožene življenjske vrednote, suverenost, svoboda, demo kracija in enakopravnost socialistič nega razvoja ne samo češk^a in slovaškega naroda, temveč tudi vseh drugih narodov, ki so stili na pot neodvisnosti in napredka. Kot nekoč v Kočevju in dva meseca kasneje v Jajcu morajo biti naša volja, naši napori in naše akcije osredotočene na krčitev naše sposobno sti za vseljudsko obrambo proti vsakemu nasilju nad našimi narodi in na^ neodvisnostjo. To pa v naših v 25-letnem razvoju spremenjenih raz merah pomeni: utrjevati in še naprej razvijati uveljavljanje tistih osnovnih načel in uresničevanje tistih ciljev ki so tako jasno prišli do izraza na Kočevskem zboru in na II. zasedanju AVNOJ. V našem revolucionarnem boju je slovenski narod z ustanovitvijo Osvobodilne fronte, z njenim jasnim programom, z oboroženo vstajo proti okupatorju ter z zgodovinskimi sklepi na Kočevskem zboru za ceno ogromnih človeških in materialnih žrtev postavil čvrste temelje svojemu neodvisnemu, demokratičnemu, socialistične mu razvoju. Z zagotovitvijo neodv^-nosti naše državne skupnosti so bili ustvarjeni pogoji za lasten, svoboden socialistični razvoj, v katerem postaja človek gospodar svojega dela in svoje usode. Ustvarjena je bila čvrsta osnova za neoviran materialm in kulturni razvoj slehernega izmed jugoslo vanskih narodov na podlagi enakopravnosti in vzajemne solidarnosti in enotnosti. Razvoj mednarodnega položaja in še posebej globoka kriza, ki je zajela mednarodno socialistično gibanje in o^ose med socialističnimi državama, nam narekujeta odločno pripravljenost, da z vsemi silami branimo n^e največje pridobitve, katerih temelji so bili postavljeni pred 25 leti na Kočevskem zboru in na II, za sedanju AVNOJ v Jajcu. 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! \ RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE MIROM HEGLERJEM Gospodarstvu gre vedno bolje Izjema so le nekatere delovne organizacije, ki so odvisne preveč od gospodarskih in političnih razmer v svetu — Med največjimi uspehi dograditev nove šole — S pomočjo občanov in delovnih organizacij je lažje urejati komunalne zadeve — Pred občinskim praznikom bi radi zvedeli, kako ocenjujete letošnji položaj gospodarstva v občini v primerjavi s preteklim letom? — Reformni ukrepi so naše gospodarstvo občutneje prizadeli šele lani, letos pa že čutimo prve ugodne rezultate reforme. Neto produkt in dohodek, ki sta se lani prvič znižala v primerjavi s prejšnjim letom, sta letos spet ob- ČETRT STOLETJA POZNEJE: „Bilo je veličastno!" pravi Pavla Bradač iz Dolge vasi, ko se spominja Kočevskega zbora s Pavlo Bradačevo. upokojenko iz Dolge vasi pri Kočevju, je prijetno kramljati, posebno še o letih boja in povojni graditvi. Kdo ve, kolikokrat sama pri sebi ponovno hodi po poteh^ ki jih je z neverjetnim trudom PAVLA BRADAČ prehodila. Ocenjuje. svoje delo, uspehe in neuspehe, primerja pričakovanja z resničnostjo, ugotavlja, kaj je bilo prav in kaj napak. Klepetava o njeni preteklosti^ o zadnjih 25 letih. Bila je ena najvidnejših bork za lepši današnji dan. Nikdar si ni privoščila mtru, saj je bila prepričana, da je to razkošje, kateremu se mora zaradi preobilnega nujnega dela odreči. In se mu je. Ostala je taka, kakor je učil njen sodelavec in učitelj joSe Seško^ da mora biti revolucionar: pošten, delaven, vztrajen, nepopustljiv, predvsem pa — človek. Taka je bila med vojno po vojni, taka je še danes. Govoriva o dneh pred četrt stoletja o Kočevskem zboru. Razživi se v spominih, kot bi vse še enkrat doživljala ... — Veliko se je spremenilo v zadnjih petindvajsetih letih — odgovarja na vprašanje^ kakšni občutki jo obhajajo ob pomembni obletnici' — Z besedami sploh ne morem opisati, kako sem bila tedaj srečna. To. kar se je dogajalo, človek lahko le občuti, sicer pa so še tako lepe besede premedle. Mnogi do tedaj še niti nismo vedeli^ kaj ustvarjamo, čeprav smo se borili že tretje leto. Sele na zborovanju prve oktobrske dni smo se povsem zavedeli pomembnosti našega dotedanjega dela in dni, za katere smo nagonsko začutili^ da bodo prešli v zgodoviiio. Najbolj pretresljivo je bilo. ko so zbor pozdravili zastopniki partizanov. Mara Rupena pa je o ženski enakopravnosti govorila vsem ženam iz srca. Med naj pretresijivejše in najveličastnejše nastope na zboru pa vsekakor sodi govor Ivančičeve mame z Gore: iz nje je spregovoril ves trpeči slovenski narod... Vse nas je družilo tovarištvo, bratstvo. ■ Bili spto kot ena dnižina. Prav to tovarištvo pa danes močno pogrešam. Razlike med ljudmi so prevelike, preočitne. Kot bi pozabili marsikaj, česar ne smeli... »Ugodne posledice uresničevanja reforme občutimo letos tudi v kočevski občini,« je med drugim dejal našemu novinarju predsednik občinske skupščine čutno porastla, pa tudi število zaposlenih se je začelo večati. Seveda imajo nekatere gospodarske organizacije še težave, vendar le tiste, katerih prodaja proizvodov je odvisna od zunanjih činiteljev, se pravi od gosixxiar^k!ih in političnih razmer v svetu. Naše gospodarstvo se pokaže v zelo ugodni luči, če ga primerjamo z republiškim. Pri vseh elementih celotnega dohodka (razen ostanka dohodka za sklade) smo znatno nad republiškim povprečjem. Poudariti pa moram, da bo nujno treba izdelati perspektivni program razvoja Kočevske, v katerem bo obdelan tudi nadaljni razvoj našega gospodarstva. — Kakšen napredek pa je bil v zadnjem letu dosežen na komunalnem področju? — Napravljenega je bilo precej, vendar kljub temu nismo zadostili vsem potrebam občanov. V zadnjem letu smo asfaltirali ceste; na Trato, do pokopališča, skozi šalko vas in Tomšičevo cesto, pločnike ob Reški cesti in še več manjših površin; dogradili ali začedi graditi vodovode za Dolgo vas, Trato in Ku-želj; nadaljevali z ureja-i>jem struge Rinže; zgradili kanalizacijo skozi šal- SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK KOČEVJE Uprli se bomo vsaki agresiji Kočevske komuniste bo na 9. kongresu ZKS zastopal Bruno Ciglič V petek dopoldne je bila v Kočevju seja občinske konference Zveze komunistov, kateri je prisostvoval tudi zastopnik CK ZKS Ru^ Bregar. Na seji so obravnavali politično situacijo doma in v svetu ter delo komiteja in vseh komunistov v občini v zadnjem letu, razpravljali o kandidatih za vodilne organe ZKJ in ZKS ter izvolila delegata za 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. Predsednik komisije sa organizacijo In metode dela ZK t občini Ivan Vesel Je podal poro&lo o dulu komunistov v zadnjem le-tu. posebej pa Je spregovoril še o dosedanjih pripravah v zvezi z narodno obrambo in vseljudskim odporom. v zadnjem letu Je bilo opravljeno obsežno idejno-poUtično in or. ganizacijsko delo. Osnovne organi-Mcije in komunisti v celoti vedno bolj čutijo, da mora ZK postati in ostati Idejna sila v reievanju najaktualnejših družbenih in političnih vprašanj. Osnova temu mora bm komimlst — posamecnik, aktiven In samoiniciativen, ne pa vklenjen v stare delovne kalupe in ša>>*on» Delo Zveze komunistor mera ostati tudi v novih pogojih tesno povezano z družbenim do-gajanjeni. V tem času Je prišlo do pomembnih kadrovskih in or> ganizacijsko-političnih sprememb v vs^ strukturah zk, ki ie kažejo nove vidike političnega in idejnega dela komunistov t skladu z novo družbeno vlogo ZK, Je poudaril tov. Vesel. Političiia dejavnost komunistov v gospodaratvu in družbenih službah ^ kaže vse več novih obeležij, ki ne pomenijo več politične intervencije aiUtriranja in vsiljevanja političnih odločitev izven samoupravnih strriktur. Vse bolj odločujoče Je neposredno angažiranje komurdstov siotraj teh struktur in njihovih organov. V t«n času se Je število osnov- ko vas, Trato in ob Tomšičevi cesti itd. Zelo ugodno ocenjujem prizadevanja občanov in delovnih organizacij za reševanje komunalnih zadev. S takšnim sodeiovainjein hitreje in laže urejamo tiste komunalne zadeve, ki jih sicer še dolgo ne bi mogli. Za taiko sodelovanje se bomo zavzemali tudi v bo- % doče. Marsikatero naselje namreč še nima primerne pitne vode, dobrih cest in poti, nekatera pa niti elektrike. — Katere so bile glavne investicije v občini v zadnjem letu? — Gradnja nove žage in tovarne ivemih plošč pri LIK, modernizacija delavnic AVTA in nakup tovornjakov, polaganje podzemskega električnega kabla, postavitev spomenika in kostnice borcem NOV, modernizacija trgovskih lokalov v mestu in na deželi; zelo pa se je povečala gradnja zasebnih stanovanj. Šveda ne smemo pozabiti, da smo letos popolnoma dog'radili novo osnovno šolo v Kočevju, kar sodi med naše največje uspehe. — In za zaključek? — Čestitam občanom za praznik, želim jim, da bi ga prijteno praznovali, predvsem pa jim želim veliko osebnega zadovoljstva in uspehov pri delu. J02E PRIMC OBČINSKA SKUPSCINA KOČEVJE Občinska konferenca SZDL -Komite občinske konference ZKS - Občinski komite ZMS - Občinski odbor ZZB NOV -Občinski sindikalni svet. Za občinski praznik in 25-letmco Zbora odposlancev slovenskega naroda prisrčne čestitke vsem občanom z željo, da bi si tudi v prihodnje prizadevali za napredek na vseh področjih! Prisrčne tovariške pozdrave vsem odposlancem iz zgodovinskega 1943. leta in vsem gostom na današnjem jubilejnem srečanju! Veselje v novi kočevsiti šoli! Končno je bila letos dograjena nova osnovna šola v Kočevju, ki so jo zgradili z nekajletnim sainoprispevk(»n občanov. Gradnja je stala nad 600 milijonov starih dinarjev, pouk za višje razrede pa se je pričel 10. septembra, ker v najnovejšem, letos zgrajenem traktu šole še ni bUo opreme. Tako je šola, katere ličilni-ce so bile prej raztresene v treh stavbah mestu, v glavnem pod eno streho. Nekateri razredi so ostali še na stari Bračičevi šoli. Skupno obiskuje šolo v mestu 1663 učencev, na štirinajstih podružničnih šolah pa je še okrog 850 učencev. Podružnične šole so nekatere precej oddaljene med seboj, prav tako pa tudi od central šole. Med Travo in„ Predgradom je nad 90 kilometrov, do Trave pa lahko pridejo le prek ribniške občine in mimo treh osemletk v ribniški občini. Z novim šolskim letom so uvedli na novi šoli tudi kabinetni pouk, kakor ga Hnajo v mnogih krajih že vrsto let. Stvar je v tem, da imajo ea vse predmete stalne predavalnice, učenci pa prihajajo tja le te^j, kadar imajo določen predmet. Vsako uro se učenci selijo iz učilnice v 'jčilni-00. Prednost kabinetnega potika je v tem, da ni treba vedno prenašati učil po šoli, prostori pa so veliko bolje i^koriščeru. V dvajsetih učilnicah je v dopoldanski izmeni zdaj kar 26 oddelkov, to pa pomeni, da je v eni izmeni lahko veliko več učencev kot pri prejšnjem načinu pouka. Letos so se osebni dohodki prosvetnih delavcev nekaj popravili in pričakujejo še njihovo nadaljnjo rast. Težave pa so še vedzK) pri materialnih izdatkih; učila so pomanjkljiva .ali pa jih sploh ni, vzdržavanje šol stane silno veliko, denarja zanj pa ni. Prosvetni delavci opozarjajo, da bo tr^ tudi v tem storiti čim prej odločne ukrepe. GF. nih^ organizacij ananjšalo od 42 na 18, delo komuRistov pa se usmerja predvsem v aktivnost v različnih aktivih, na delovnih mestih, v samoupravnih in drugih organih itd. Značilna za preteklo obdobje Je tiKli večja skrb za uresničevanje reformnih načel ia za krepitev delavskega samoupravljanja. Prav to, skrb za uresndčevanje reformnih nač^ in utrjevanje samoupravljanja, pa so na konfrenci uspešno povezali s priaadevanji za organizacijo splofoe narodne obrambe. Na seji 90 govorili tudi o sprejemanju naladih v članstvo ZK. čemur bo treba v pritK>dnJe posvetiti Se večjo skrb, nn^vsem pase Je razprava sukala okrog organizacije vsenarodne obrambe. V tem so v Kočevju dosegU ie lepe uspehe. predvsem v zadnjem času, poudarili pa ao. da je bilo doslsj to vprašanje vse preveč zanemarjeno in da se moramo dobro zavedati, da Je naša najboljša obramba notranja trdnost, n katero bomo lahko odločno nastopili proti kakršnikoli atn^Jl. bodisi vojni. ideološki aU poUtični i v.: Nova osnovmi šola v Kočevju, ki so jo gradili od 1965, je dograjena. Velela k nad 6 milijonov dinarjev. Z novim šolskim letom je šola opustila dosedanje učilnice v ginmaziji, a v stari šoli še vedno »posluje« 18 oddelkov, medtem ko jih je v novi 35. V šolo hodi v Kočevju pribl. 1700 otrok, šesti razred pa ima kar 9 oddelkov! (Foto: Jože prime) « OB DNEVU TOPNIĆARJEV JNA ★ OB DNEVU TOPNIČARJEV JNA ★ OB DNEVU TOPNIČ "Vam je treba kaj pomagati, tovariši?" jih je vprašal kmet Marko Prišli smo v neko višjo vojaško komando, da bi obiskali nekatere enote in pisali o njih. Jesenske vaje že davno potekajo. Vojaki in starešine na poligonih preživljajo dneve in noči brez normalnega spanja, da naporov sploh ne omenjamo. Jesen je že prinesla s seboj dež, meglo, razmočena tla in hladen zrak. V šotorih in rovih ni prijetno... V takih pogojih smo spoznali vojake in starešine artilerijskih enot, katere smo v zadnjem času obiskali pri njihovih vajah. f\ ■ \ ; iT m neitega spo- ročila — do njegovega avtorja. Pot nas je peljala po slabi vaški poti do pD'li^ona enote tovariša Dušana Mihica. Dolgo smo se mučili, preden smo enoto našli. Pričakovali smo velik taA)or, Šotore. Vendar jih ni bilo nikjer. Nemara so se izgubili nekam v zemljo ... »Tam v Novem mestu in v Zagrebu!« Poiskali smo pomoč in vpr. šali domačina iz sosednje vflsi, ki smo ga našli v sadovij-jciku. »Hej, tovariš! Ali ste videli kje kakega ^jaka?« »I, seveda sem ga ...« »Kje pa so?« »I, kje? V Novem mestu pa v Zagrebu,« je rekel starec in stopil k nam. »Mislili smo, da so vojaki kje tukaj blizu ...« »Kje neki!« nas je ustavil Sest desetletni Ivan Tkalčec. »Divi sem prehodil te griče in dolino po dolgem in počez, toda o kakšnem vojaku niti sledu. Kaj pa bi vojska počela tukaj?« Ropol motorja je nenadoma petrgal naš pogovor. Stan Ivan jc pljunil, bil malo uža-Ijen, malo osramočen. Sku-.^1 se je opravičiti; »Na, jaz jih skrivam, potlej pe se td izdajo z motorjem. Jim bum že pokazal, kak« je treba varoviiti skrivnost, ko jim bom za okrep čilo odnesel sliv.« »Zmanjšajte jim t^rok,« smo rekli v šali. »E, tovariši, tega pe ne morem,« je odgovoril Ivan resno. Poslovili smo se od >^on-spiratorskega« Ivana in šli za hmpom mt>t/>rja. Megla, ka je vstala po dežju, je zapirala pogled, razmočena ze-ml;«i pa je naši »campegnoli« ovirala premikanje ... No, slednjič smo le prišli na pravo nie.sto Ustavil nas je stražar, vojak Mile Dimitrovski: »Kaj želite?« je vprašal. »Prosim dokumente.« Vse je bilo v redu. Pri vojakih ni šale: zmeraj je potrebna kontrola in čuječi.ost. Zglasili smo se pri »najvišjem.« »Tovariš komandant, §li smo po sledi vašega poročila, ki ste ga nedavno poslali pristojni komandi .. .« Poglejmo vsebino tega poročila: —Kdo ga pošilVa? Dušan Mihič. — Khvalo v tisku predlagam vojake Milana Možeta, Momči a Golubovića. Milana Kneževića, Vinka Andrijaše- komande smo viča, Stjepana Sabola in pod-šli po sledi poročnika Stoj^na Milosftv-Ijeviča. Komandant: Dušan iVlihić Našli smo tudi druge vojake v gozdu ob topovih, pri vaji. Kot zaključek o tej enoti bo najbolje, če povem, kako jo je pohvalil komandant zagrebške armijske oblasti geiAera polkovnik Djoko Jo-vanić: »Vaša enota je odlična in prepričan sem, da zmorete opraviti sleherno borbeno nalogo. Zlasti sem zadovoljen, da je med vami odlična disciplina in tovarištvo.« To je velika pohvala za enoto Dušana Mihica. Življenje pod zemljo Vojake in starešine iz enote Radomira Pekovioa smo vič. »Pri vojakih se človek navadi na vse, budi na vko-pavanje in maskiranje.« Obrazi vojakov zadovoljno sijejo, čeprav izražaijo Uidi napore in prečute noči. Saj so odlično (pravili obstreljevanje ciljev na zemlji in v zraku. Tudi l^tos so si ohranili vzdevek najboljše protiletalske enote... Hitro smo se morali posloviti, ker je eriota odhajala na drugo borbeno nalogo. Topovi v koruzi NašU smo drugo artilerijsko enoto. "Ridi v tej živijo vsi podobno življenje — vojaki in starešine. Sleherni trenutek porabijo za vaje. V tem trenutilcu je artilerijsko obstreljevanje najvažnejša naloga in dolžnost. Obiskali smo nekaj postojank in rovov. Orožje je dobro prikrito in teaico ga zagledaš. Ustavili smo se pri najbolj oddaljenemu topu težjega kalibra. Ob njem so bili vojaki Joža Torker iz Maribora, Stane Blatnik iz okolice Novega mesta, Faruk Karakaš ie okolice Zagreba in Dušan Kraljevič iz Nik-šica. Res je za tega aritlerijske-ga orjaka težko najti primeren prostor. Z ene strani je nezrela koruza, z druge velik sadovnjak, zadaj pa neprijazni obroTiki visoke gore ... »Eh, če bi ne bilo tega ljudskega premoženja, bi nam bilo veliko lažje,« je v2xLihnil Karakaš in pokazal z roko na rodovitno polje. Ko so vojaki pri topu ugibali, kam naj ga postavijo. MED POUKOM NA POLIGONU. Zadnja priprava pred streljanjem s topom B i. V posadki so desetar Ilija Grubidić iz Valjeva, strelec Martin Cvikel ii Celja, p<»-močnik Draicosav Stoiić, polnilec Ivan Atelšek iz Olja in tempirač Slavko Kranjc IE Krškrf^a. se je približal neki domačin, za njim pe. še drugi. »Bežimo, tovariš komandir, kmetje prihajajo!« se je po^il Dušan Kraljevič. »Nika^r ne sramotil sila primehiej-ša za postojanko težke havbice. »Saj nisem jaz kriv, da je moja njiva boljša za taktiko,« j« zadovoljno rekel Marko. Matu ni bilo prav. To je opaail tudi komandir topniške e«x>te. Treba je bilo najti Se dve prostore za topni- našli pod zemljo — v rovih. »Ta enota,« so mi r^i na kon^andi, »kot zmeraj sgpo-štuje vojno pravilo tudi v miru, na vajfkh, da živi <^i-ta pod zemljo. »In pod zemljo smo jo našli tiidi tokrat. Tudi že prej je ta enota zmeraj dobivala na vajah odlične ooene za dobro vkopa-vanje in kritje. Namesto šotorov je zmeraj imela lepo urejeni zaklonišča za stanovanje in {jočltek. To je ena od temeljnih zahtev sodobnega vojskovanja. »Koliko časa ste porabili za to delo?« »Petdeset odstotkov manj od predvidene norme,« je odgovoril R. Pekovič. »Ko vemo, zakaj vse to delamo, potem gre zlahka,« j« pripomnil vojak Kr.sto Todo. rovič. »Saj to ni nič,« se je oglasil še vojak Blagoje Stanoje- VSAK TRENUTEK BO POČILO. Artilerci iz enote Ilije Jankoviča so pripravljeni. ško orožje, toda kt>mandir se ni mogel odločiti, da bi vse postavil v Markovo koruzo. Bo precej škode ... Ljudsko premoženje je treba varovati.« »Tovariš komandir,« se je oglasil Mate, »poglejte, kolikšna je moja njiva, vse tjale dol do potoka. Na nji lahko vkopljemo sto havbic « »Lahko, Mate,« je rekel komandir. »Toda škoda bi bila velika. Zato res r»e .smemo, kaj misliš?« »To je moja skrb, tovariš komandir,« je rekel Mate. Tako je bilo odločeno in kmet Mate je dobil dve havbici, dve artilerijski posadki in dva vlačilca in skrbel je za te stvari tako, kakor njihovi sarešine. Treba je bilo samo še odstraniti ostanke zemlje s kamenja. S skupno močjo vojakov in kmetov je bik) tudi to hitro opravljeno. Bila je že kjaf .trt^a noč. Mladi topničarji šo po^žili svoje suhe obroke za večerjo. Medtem sta Mate in Marko prinesla od doma metle in p>očistila še zadnje ostanke prsti. Havbice so že bile globoko v zemlji. ■ TokraA "sem povedal le dve prigodi s poligCHia naših artiljercev. Toda s tovariši swn bil priča še mnogih drugih vrlin naših vojakov in občanov. Nisem \'am po\'edal o delegaciji 60 ljudi, ki je obiskala vojake na vajah, o paketih, polnih čokolade, keksov in različnih pijač, ki jih je poslala mladina... Ne o neki žensiki, ki je prišla v voja^^i tabor in povedale, da je neki tuj državljan spre-Sevea, koliko je tod eno*., kakšiiO tehniko imajo, kako so oborožene ,.. Ne o mla-dif>cih in mladinkah, ki so prinašali cv^e in ga sadili po prsobranih ro^'ov ... I Preseneljivo in vse hvale je vredno, kar na I toš-njih jeoenskih vujah d žlv-Ijajo nekatere enote zagrebške armijske oblasti Vel ka vnema vojakov in starešin je premagala v.se težave — dež, razmočeno zemljo hla-šuje, zakaj občinske skupščine nimajo denarja za proračune. Nato sledi ugotovitev, da nekateri gostilničarji v Beli krajini dolgujejo milijone na davkih in da nekateri že dve leti niso poravruili davčnih obveznosti. Priznati moramo, da takšen zaostanek v plačilu davkov ne more biti samo površnost in malomarnost, pač pa je že sabotaža, če ima gostilničar predpisanega 20.000 din dav-ka, mora ustvarjati promet, saj mu davek ni bil predpisan kar tako. če pa je dolžan na davkih kar 35 tisočakov, potem torej že dve leti ni nič plačal! Morda takšni gostilničarji špekulirajo: radi bi si ruibrali nekaj milijončkov starih din, nato pa odpovedali obrt. Takšne špekulante je treba kar najstrožje prijeti, ker škodujejo tudi ugledu veČine poštenih gostilničarjev, ki davke v redu plačujejo. V že omenjenem sestavku piše, da so v zaostanku z davki tudi zasebni kmetje. K temu bi pripomnil, da bi morale uprave za dohodke pri predpisovanju davkov upoštevati razen površine tudi kakovost zemlje ter socialne razmere v družinah. Ni namreč vseeno, če je na kmetiji 6 zdravih, za delo sposobnih IjudK pa je med 6 člani družine sposoben za delo en sam človek! Poznam primer 5-članske kmečke družine. Gospodar je star 86 let in je priklenjen na posteljo; gospodinja je stara 79 let in komaj hodi, 46 let stara hčerka je duševno tako prizadeta, da potrebuje stalno varstvo, za delo pa ostaneta še ena hčerka, ki komaj zmore delo v hiši in strežbo bolnih, ter sin, ki sam gara na zemlji. Ali ta druzirui lahko plačuje davke v enaki kot druga, v kateri so vsi zdravi? V DOLENJSKEM LISTU sem 12. septembra na 6. strani med drugim prebral tudi, kako velike izgube bodo letos v naših kmetijskih zadrugah. Nekatere zadruge zmanjšujejo izgube na račun kmeta. S čim pa naj krije izgubo kmet? če ne bi delal po 14 do 16 ur na dan, bi že davno propadel; da še živi in dela, gre na rovaš njegovega zdravja, če bi kmet računal svoje delo po ceni, kakor ga računajo v tovarnah, in če bi delal samo 8 ur na dan, bi že zdavnaj izginil. Pokonci se drži samo Lepe pozdrave vsem rojakom v Kaliforniji! v soboto, 28. septembra, je obiskal uredništvo Dolenjskega lista rojak Jakob Zupančič, upokojeni načelnik plačilnega oddelka največje pošte na svetu, iz Chicaga. že 1921 je odšel iz rodnega Otovca v Beli krajini, s čimer je sledil očetu, ki je bil tudi poštar v nekem malem ameriškem mestecu. Z njim je doma na obisku v ljubljeni Beli krajini tudi hčerka Elica; oba sta zelo zadovoljna z napredkom v starih krajih, posebej pa nam je rojak Zupančič povedal: »Take gostoljubnosti, kot jo srečaš v naši Beli krajini, ni menda nikjer drugje: te dni smo hodili na obiske v razne kraje, pa so nas povsod tudi neznani ljudje takoj povabili na kozarec dobre pijače. Dobro besedo srečaš na vsakem koraku...« Rojak Zupančič nam je pokazal mnogo dragocenega gradiva, ki priča o delu rojakov Slovencev v ZDA; precej tega je prejšnji teden oddal tudi prof. Jožetu Dularju, ravnatelju Belokranjskega muzeja v Metliki. V našem uredništvu je obudil spomine na svoja dijaška leta, saj je gimnazijo obiskoval prav v Novem mestu. Pouk je imel tako še v starem, kot tudi že v novem gimnazijskem poslopju. Zdaj živi Jakob Zupančič v Los Gatosu v Kaliforniji, kjer je pokopana tudi njegova ljubljena žena Katka Zupančič, ki ie umrla lani v začetku septembra. Spomnil se -je njenega obsežnega kulturnega in prosvetnega dela, o čemer smo lani v jeseni več poročati tudi. v našem pokrajinskem tedniku. Katka, ki je bila doma v belokranjskih Kraljih, je bila pomembna kulturna delavka med ameriškimi Slovejicn. Ne-, kaj njenega gradiva in fotografij je rojak Župančič pred dnevi podaril Belokranjskemu muzeju. še je nanesla beseda tudi na naše delo in Dolenjski list, ki ga Zupančičevi in drugi radi prebirajo. »Samo dolgo hodi k nam čez Ocean, tudi po 6 tednov,« je mimogrede potožil rojak Zvpan čič. Pokazali smo mu najnovejši številki PROSVE-TE iz Chicaga, ki pa smo ju tudi mi dobili šclc prejšnji teden, dasiravno sta izšli že 22. in 23. jv lija letos. Kaj hočemo, pošta premeri čez morje dQlgo pot, z letali pa časnikov ne pošiljamo. Zupančič je nato podaril za Korenetovč trojčke v Segonjah 10.000 starih dinarjev, nato pa je naročil prisrčne in lepe pozdrave vsem svojim znancem, prijateljem in rojakom v Kaliforniji in drugod po svetu! Prihodnje leto spet pride k nam na daljši obisk. Pozdrav vsem pionirjem MALI OGLAS, u ga objavite t Dolenjskem listu — sanesljiv uspehi Prebere ga 130 tlsofi go^;>odlnJ. vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk io vojiOcor doma in po svetu! — Poskuaitel zato, ker je vajen skromnosti! JOŽE ŠKETA Podbočje Tudi pohvalimo sprevodnike in šoferje! Zadnje čase beremo precej pritožb čez šoferje in spre-vodnike na avtobusih, človek dobi vtis, da so kar vsi slabi ' in neprijazni. Pa vendar ni tako! Zadnjič sem doživel hvale vreden primer. Ni dolgo tega, ko sem se peljal na kočevski progi proti Ljubljani. S postajališča Dvorska vas smo že odpeljali, ker so vsi vstopili. Po nekaj deset metrih smo ustavili. Vstopilo je dekle. Malo se je doma pomudUa. šofer jo je opazil, ko je hitela proti avtobusu, in ustavil. Dekle-delavka zaradi prijaznosti šoferja ni zamudila službe. Podobe,t slučaj se je ponovil na Raščici. Prav lepo in spodbudno za vse! šofer je v tem primeru napravil delavkama uslugo, saj jima je omogočil, da nista zamudili službe. Pomagal je tudi družbi, saj je proizvodnja stekla nemoteno. Takih in podobnih primerov je še in še, niso pa nikjer zapisani. Vse službe »o težke in odgovorne, zato ne glejmo prečmo vsakega spodrsljaja. V. PREZEU. Ortnek Tov. urednik! Zelo rad bi, da bi se vaša vremenska napoved za ta teden uresničila in bi vendar Tiastopilo lepše vreme. To vam pišemo s svoje delovne konference, ki smo jih imeli danes. 30. septembra, a nam je dež pokvaril veš tmanji del. Danes smo si izbrali novo vodstvo pionirskega odreda, ker so nekateri člani letos že na centralni šoli v Sevnici. Pri našem delu smo se najbolj navdušili za krožke. Zanima nas najbolj dramsko-recitacij-ski krožek, navdušujemo se za šah, najmlajši iz I. Pijte pelinkovec i in II. razreda pa se lodo zbirali v pravljičnem krožku. Pred konferenco so nam pisali pozdravno pismo pionirji iz Sevnice. Danes smo jim mi s svoje delovne konference odgovorili in vrnili pozdrav. Pisali smo pa tudi Društvu prijateljev mladine. Pozdrave smo poslali tudi pokrovitelju nagega PO tov. Janezu Vipotniku, predsedniku glavnega odbora S7.DL za Sovenijo, in mu želeli mnogo uspehov pri odgovornem delu. Dež nam je pokvaril športni dan, ker nismo mogli iti po kostanj. Vsem dolenjskim pionirjem želimo kar največ uspehov pri učenju in delu. Pionirji PO »Janez Vipotnik« Studenec pri Sevnici — zanje poverjenik za mladinski tisk: Vinko Engelsberger KEMIČNA TOVAR»«A KOČEVJE DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE MELAMIN KOČEVJE čestita za 25-letiiico kočevskega ZI>ora odposlancem slovenskefifa naroda in občinski praznik! Jože Sladic pojde četrtič v Kočevje Bil je odposlanec slovenskega naroda na Kočevskem zboru 1943 - Takrat smo šli v Kočevje peš, deloma z lojtrskimi vozmi Kmet s Krasiinca Jože Sladic bo prve dni oktobra že četrtič potoval v Kočevje. Prvič je bil tam na zboru odposlancev 1943, drugič na 10--letnici zbora, tretjič na proslavi ob 20-letnici in zdaj pojde na jubilejno 25-letnicoj so bili še Janez Se-gina, Janez Vitkovič, Janez Žunič, Peter Požek, Renko in Novak, Ivanka Cmič, Regina Pir in še kdo, a se vseh imen ne spomnim več. Nekaj jih tudi ni več živih. Ko smo prišli v Kočevje «ob 10-letnici zbora, je bilo vse drugače, ob 20-letnici 1» dvorane sploh nisem več prepoznal. Pač, edino po napisu, ki je ostal isti: Narod si bo pisal sodbo sam. Prav radoveden sem, kako bo letos. In odkrito povem, da grem v Kočevje zelo rad. Kadar mi stisnejo roko tovariši, s katerimi sem takrat skupaj noesil glavo r^prodaj, mi je kar toplo pri srcu ,.. Ri. SACiESl Na 20-letnici Kočevskega zbora je bil narejen tale posnetek. Tovariš Kardelj se rokuje z Jožetom Sla-dičem Vabilo borcem in aktivistom Vabimo vse borce in aktiviste Brkinske in Pivške čete, Istrskega odreda in Vojnega področja, V. bataljona VDV in »AL-ME VIVODE«, Mornariškega odreda, • kurirskih zvez in političnih organizacij, ki so delovale na območju Brk'.nov, I irske Bistrice, Krasa, Pivke in slovenske Istre na parti-zansiko srečanje, ki bo dne 6. oktobra ob 11. uri v Kozini. Vse borce in aktiviste, ki jim zaradi netočnih naslovov nismo mogli poslati vabil, prosimo, naj upoštevajo to vabilo in se na proslavi zglasijo v informativni prsami. ODBOR ZA PROSLAVO V KOZINI Franc Mikec spoznan za krivega Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo na 1 leto in 2 meseca strogega zapora Franca Mikca, obenem pa mu je bilo s sodbo odvzeto vozniško dovoljenje za dobo dveh let - Sodba je pravnomočna 30. julija lani je v Novem mestu na Cesti herojev prišlo do prometne nesreče. Zaradi njenih posledic je ne-dolgo zatem umrla ponesre-čenka Pavla Fabjan. Prano Mikec, ključavničar iz Crmoš-njic, se je moral zaradi tega zagovarjati na novomeškem okrožnem sodišču. Ugotovljeno je, da je obtoženec iz malomarnosti z vožnjo proti predpisom taiko ogrožal javni promet na cesti, da je s tem spravil v nevarnost življMije ljudi. Okoli 13. ure je 30.7.1967 voaH s fičkom iz Ločne proti Novemu mestu. Zaradi prehitre vožnje ga je v ostrem levem ovinku v bližini skladišča Cestnega podjetja zaneslo, tako da je z zadnjo desno stranjo avtomobila trčil v kolesarko Pavlo Fabjan ter jo zbil na pločnik. Pri tem je pone-srečenka dobila tako hude poškodbe, da je kljub prizadevanju zdravnikov novomeške bolnišnice, da bi jo ohranili pri življenju, 24. avgusta umrla. Zapustila je mo- Glavanova Stanka bo že te dni gledala televizijske oddaje! Tovariš urednik! Zbiranje prispevkov za Stankin televizor je prekosilo naša pričakovanja. Niti mesec dni ni poteklo, pa se je nabralo že 3498,45 dinarjev. Plemeniti darovalci od blizu in daleč, znani in neznani bralci Dolenjskega lista, med njimi tudi bralci iz zamejstva, so pokazali resnično sočustvovanje in človeško pozornost hromi Stanki, S to akcijo pa se je našemu tedniku Dolenjskemu listu zapisala še ena usluga v njegovem vsestranskem poslanstvu; za njegovo uspešno posredovalno pomoč je Glavanova Stanka nadvse hvaležna. Na strehi Stankinega doma je že postavljena televizijska antena, ki jo je namestil Tončkin brat Jože. Tudi televizor je že nabavljen in so ga predstavniki družbeno-političnih organizacij Žužemberka 30. septembra izročili Stanki. Razen televizorja bodo nabavili stabilizator in po možnosti tudi mizico. Do zdaj zbranih 3498,45 dinarjev so prispevali: obrat ISKRE v Žužemberku 1994,6 din, v KZ Žužemberk 310 din, ZB Žužemberk 300 din, krajevna organizacija Rte 100 din, krajevna skupnost Žužemberk 210 din, osnovna šola 190 din, poslovalnica DOLENJKE v Žužemberku 25 din in posamezniki: Branka Stopar s Kala 17 pri Šentjanžu na Dolenjskem 5 din. Angela Puc z Mirne na Dolenjskem 10 din, Ivanka čuden iz Dragomira 5 pri Ljubljani 30 din, Zdenka Boršek iz Moravč 30 din, Olga Bartolj iz Trubarjeve 2, Novo mesto — 10 din, Antonija Pisansky iz Kostanjevice 31 din. Zvonko Tkalec iz Središke 4, Ljubljana — 20 din, Marija Krese z Zal pri Ljubljani 20 din, Mimi Kos iz Prigorice, Dolenja vas, 10 din, Julka Jeršinovec iz Kostanjevice 20 din, Frančiška Agnič iz Črnomlja 10 din, Marija Dav^k iz Tuševega dola pri Črnomlju 50 din, neimenovana naročnica Dolenjskega lista iz Jadranovega 30 din, Vinko Vovk ter Karel in Božidar Metelko, ki delajo v Nen^čiji, so poslali 30 nemških mark (92,85 dinarjev). Jože Fric iz Žužemberka zbira prispevke pri občanih. O teh darovalcih bomo še poročali, ker še ni popolnih podatkov. Ko sem te dni obiskal Stanko, mi je znova naročila, naj se vsem darovalcem in tistim, ki se ji oglašajo s pismi, prek Dolenjskega lista najto-pleje zahvalim. Tej zahvali se pridružujejo tudi vodstva družbeno-političnih organizacij v Žužemberku. MILAN SENICA Žužemberk 28 m-."T IJuTOM^ 1968 LJUTOMER — od 28. septembra do 13. oktobra 1968 RAZSTAVE, SIMPOZIJ ZGODOVINARJEV IN DRUGA SREf:ANJA V nedeljo, 6. oktobra 1968 ob 10. uri: SLAVNOSTNO ZBOROVANJE Govoril bo pokrovitelj razstave — TOVARIŠ EDVARD KARDEIJ Zelena Prlekija vas gostoljubno pričakuje! ža in leto dni starega otroka. Obtožencu so po nesreči odvzeli kri ter pri pregledu ugotovili v njej 1,33 promila alkohola. Sodišče meni, da je Mikec prav zaradi vinjenosti tako naglo in nepazljivo vozil. Na odseku ceste, kjer je Mikec V9zil s hitrostjo najmanj 80 km na uro, je dovoljeno voziti le 60 km na uro. Na razpravi je obtoženec priznal krivdo za prometno nesrečo, pripisoval pa jo je le prehitri vožnji, medtem ko je zanikal očitek vinjenosti. Senat okrožnega sodišča je Mikca spoznal za krivega in mu prisodil 1 leto in 2 meseca strogega zapora, obenem pa mu je bilo s sodbo odvzeto vozniško dovoljenje za dobo dveh let. POJASNILO Podpisani Ivan Zoran, novinar Dolenjskega list , izjavljam, da članka pod naslovom »Po poteh nekega zločina«, objavljenega v Dolenjskem listu št. 32 z dne 10; 8. 1967, nisem napisal z namenom. da bi žalil voznika avtomobila Franca Mikca iz Cr-mošixjic št. 9, niti ga hisem napisal proti njemu, marveč sem hotel bralce le opozoriti na tragične posledice hude prometne nesreče. rVAN ZORAN MA.RM.C^R GRADAC tel. 76-177, lok. 8 Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste n£^robnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno. VASA KORIST INŠE NAGRADE :W: 'M 'M M i i M m M i RES JE: DOLENJSKA BANKA IN HRA-NILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nad 1 leto 30 nagrad: • 1 osebni avtomobil »Zastava 750« • 1 motorna kosilnica »Alpina« • 1 šivalni stroj »Mirna« • 2 kolesi »Pony«, Rog • 5 mikserjev z mlinčkom za kavo • 5 transistorjev Captain de-luks • 5 likalnikov z regulatorjem • 10 jedilnih priborov za 6 oseb, »Kordun« / Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31. X. 1968 na svoji hranilni knjižici pri banki naloženih najmanj 2.000 din z odpovednim rokom nad 1 leto. Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnlh listkov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja, vendar je laihko nagrajen samo enkrat. Nagradno žrebanje bo v prostorih ban ke 11. XI. 1968 Občani, ne zamudite priložnosti! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO i M KRKA: letos 15 milijard (Nadaljevanje s 1. str.) sade v Beogradu Zdzislaw Policewicz m trgovski svetnik Tadeusz Nesborowicz. Goste sta sprejela generalni direktor »Krke« magister Boris Andrijanič ter tehnični direktor dr. inž. Cimerman skupaj z vodilnimi predstavniki p>odjetja, nakar jih je s kratko zgodovino Novega mesta in z rastjo tovarne ter njene proizvodnje seznanil direktor mag. Andrijanič. Poljski gostje so bili presenečeni nad nenavadno hitrim ter uspešnim vzponom podjetja, ki se je v 14 letih p>o-vzpelo od enega zadnjih na 3. mesto v vrsti sedanjih farmacevtskih proizvajalcev v Jugoslaviji. V zadnjih letih je »Krka« z lastnimi štipendijami i25Šolala nad 200 sodelavcev z univerzitetno izobrazbo, organizirala sodobno proizvodnjo antibiotikov, jod-kontrastnih sredstev in uvedla različne male sinteze, kar vse pa s pravkar planiranimi rekonstrukcijami p>ovečuje za 100 odstotkov. Podjetje je v tem času razvilo tudi lastno medicinsko - informativno službo, ki seznanja z dosežki in proizvodnjo tovarne skoraj 25.000 2)dravnikov v državi, močno pa je poseglo tudi v izvoz. Medtem ko napreduje jugoslovanska farmacevtska industrija povprečno za 7 do 8 odstotkov na leto, se bo Krkina proizvodnja samo letos povečala za 62 odstotkov. Zdaj gradi »Krka« na svojem zemljišču v Ločni za 6000 kv. metrov novih površin za celotno farmacevtiko, proizvodnjo in konfekcionira- nje zdravil, pripravljajo pa tudi gradnjo skladišča s 3000 kv. metri osnovne površine, ki bo imelo tri etaže. Gostje in domači predstavniki so nato izmenjali poglede na sodelovanje med poljskimi farmacevtskimi ter kemičnimi proizvajalci in našo »Krko« ter ugotovili, da obstaja za to precej možnosti. Domenili so se za ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo pripravila vse potrebno za nadaljnje konkretne razgovore. Minister A. Radlinski je med drugim dejal, da ga preseneča zlasti visoka vrednost delovnega kolektiva, ki je razvil tako velikansko proizvodnjo iz skromnih začetkov. Gostje so si nato ogledali proizvodne obrate. T. GOŠNIK Bo poračevanje uspelo? Ponovno so močno zaživele želje, da bi spet pričeli poračevati dolenjske vode. Dolenjske vode, ki so bile nekoč bogate z ra^ kom — jelševc6m, so pred ^ desetletji postale žrtev I račje kuge, ki je brez milosti vse pomorila. NA SOBOTNEM OBISKU poljske delegacije v »KRKI«: od desne proti levi: generalni direktor tovarne zdravil KRKA magister Boris Andrijanič, poljski minister za kemijsko industrijo mag. inž. Antoni Radlinski, magistra Albina Premrii, magistra Valentina Keržar in predsednik delavskega sveta v KRKI Marjan šonc (Foto: M. Moškon) Sejmišča Slabo vreme in manj prometa v ponedeljek, 30. septembra zjutraj je močno padal dež, zato na novomeškem sejmišču ni bilo dosti prometa. Kupcem je bilo na voljo le 281 pujskov, pokupili pa so jih 241. Za mlajše prašičke 80 zahtevali 90 do 140 min, 8» večje pa 140 do 340 din. Na brežiškem sejmu v soboto, 28. septembra, je bilo na brežiSkem sejmu na-pix)daj 555 prašičkov, prodali pa so jih 446. Manjši pujski so šli v denar po 5.50 do 6 din kilogram, večji i>a po 5,50 din kilogram žive teže. Kliring je padel na izpitu v začetku 1968 smo uvedli kliring, da bi skrajšali pot knjižnega denarja in zmanjšan medsebojno zadolženost v gospodarstvu. Zdaj, ko so ie na voljo periodični obračuni delovnih organizacij za prvo polletje, lahko ugotovimo. da je bilo nezaupanje gospodarskih krogov v uspešnost kliringa upravičeno. To povedo tudi podatki, zbrani v gospodarstvu novomeške občine, ki jih lahko posplošimo na vse naše območje. Plačama realizacija se je povečala letos za 27,2 odst. vendar lani je predstavljala 80,6 odst. zaračunane, letos pa le še 76,1 odst- zaračunane realizacije. Terjatve do kupcev so se povečale letos za 51 milijonov din. Ob 34,6 odst. porastu zaračunane realizacije so se letos povečale terjatve do kupcev za 77,1 odst. Najslabše je v industriji, kjer so terjatve do kupcev letos večje za 113 odst. kot lani. Industrija se spreminja v kreditorja gospodarstva. Likvidnost podjetij se je ob dejstvu^ da ne morejo dobiti denarja za prodano blago, zmanjšala, hkrati pa je seveda močno narasel pritisk na kredite. V gospodarstvu novomeške občine so bili krediti za trajna obratna sredstva letos za 52 odst. večji, občasni krediti pa celo za 65 odst. večji kot lani. Večji krediti so se sla-bo odrazili v dohodku delovnih organizacij, saj so se hkrati kar za 28 odst. povečali izdatki za obresti od kreditov. Dober gospodar, ki v redu plačuje svoje obveznosti do dobaviteljev, mora kreditirati kupce, poleg tega pa prevzemati nase še stroške obresti zaradi najemanja dodatnih kreditov. To pa je prav gotovo v nasprotju z vodili reforme! M. JAKOPEC INISU se obeta rešitevj Svet za nekovine in posebna komisija pri Gospodarski zbornici SRS se ukvarjata z oživitvijo proizvodnje v INISU Svet za nekovine pri Gospodarski zbornici SRS je 25. septembra vnovič razpravljal o nadaljnji usodi INISA. Pri • Gospodarski zbornici SRS je bila takoj nato, ko je šel INIS v stečaj, ustanovljena tudi posebna komisija, ki išče ustrezno rešitev za ta veliki industrijski objekt, ki stoji zdaj prazen in nem. Razveseljivo je dejstvo, da so za rešitev, ki bi v INISU spet oživila proizvodnjo, razen gospodarstvenikov zainteresirani tudi bančni krogi. Komisija in svet iščeta tvrdko, ki bi bila pripravljena prevzeti obstoječe INISO-VE objekte in jih uporablja- ti za proizvodnjo, v kateri bi prišlo v poštev kar največ naprav-. Razumljivo, je, da bo to, kar je v Bršlinu že zgrajeno, najlaže uporabljala steklarska industrija. Takšna rešitev bi bila samo polovična, če ne bi s krediti sodelovale pri njej banke. Tržno-opera-tivno študijo o proizvodnem programu v INISU, ki bo osnova 2& ponovno oživitev tovarne, bo financirala Gospodarska zbornica SRS. V svetu za nekovine in v komisiji zelo hitijo z delom in če bo šlo vse po sreči, morda ni več daleč čas, ko se bo iz visokega INISOVEGA dimnika v Bršlinu spet zakadilo. Po toliko let'h pa smo slišali za neuradno izjavo ^ strokovnjakov, da pri analizah vode niso ugotovili virusa te bolezni! Ce je vse to res, bo morda uspelo tisto, kar si Dolenjci najbolj želijiD; Krko in potoke napolniti z raki. ki bodo veliko pripomo-gli, da se še bolj dvigne zanimanje za na.še vode. Prve po.?kuse bodo p>odprle tudi nekatere večje novomeške delcvne organizacije. Gre le za manjše investicije, ker se kljub tej optimistični napovedi bojijo, da pride spet do »pokola« v dolenjskih vodflih. Sd Teleta so se pocenila v novomeški občini so se prejšnji mesec teleta percej pocenila. Medtem ko so nto-rali kupci v avgustu plačati kilogram živega teleta po 6,90 din. so v septembru odšteli le 6 din oziroma 90 par manj. Ni pa se pocenila teletina v mesnicah- Oktobrske napovedi pa so spet ugodne za prodajalce, ker kaže, da se bodo odkupne cene ponovno iK) večale. UPORABLJAJTE Ko voda podira bregove 1. oktobra je bil v Novem mestu razgovor o vodnem gospodarstvu, ki ga je sklical odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo republiškega zbora PREKLICF. IZGUBLJENIH LISTIN ki jih objavlja URADNI LIST SRS v Ljubljani, lahko naročate od 1. oktobra' 1968 dalje pri UPRAVI Dolenjskega lista v Novem mestu. Glavni trg 3. Sprejemamo preklice za izgubljene zdravstvene izkaznice, delovne knjižice, vojaške knjižice in razna spričevala. Izgubljenih osebnih izkaznic šoferskih izkaznic, prometnih knjižic in evidenčnih tablic ni treba več preklicevati. — Zvezni uradni list objavlja preklice o izgubljenih potnih dovoljenjih, oficirskih vojaških knjižicah in invalidskih izplačilnih knjižicah. Uradne ure uprave Dolenjskega lista: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 16.00, ob petkih od 7.30 do 15.30; ob sobotah; od 7.30 do 12.00. Objavo preklica izgubljene listine, ki stane 9 Ndin, je treba plačati takoj ob naročilu. Na podlagi potrdila, ki ga stranki pošlje Uradni list SRS, dobi stranka pri ustreznem uradu novo listino. skupščine SRS. Razen skupine poslancev so sodelovali predstavniki občin Brežice, Krško in Novo mesto, Vodne skupnosti Dolenjske ter medobčinskih inšpekcijskih služb našega področja. Predstavniki občine Metlika se razgovora niso udeležili. V razgovoru so poizkušali dobiti stališča in konkretne predloge predstavnikov z na^ šega področja, da bi jih glede bodoče organizacije vodnega gospodarstva posredovali republiškim In žveznim organom. Prisotni so se zedinili v ugotovitvi, da se naloge vod-n^a gospodarstva ločujejo v dve skupini; v prvo spadajo tiste, ki imajo širši družbeni pomen (regulacije, zaščita pred poplavami in plazovi ter lavinami, skrb za zagotovitev virov pitne vode, čuvanje voda pred onesnaženjem in čiščenje že onesnaženih voda), v drugo pa vsa druga vodnogospodarska dejavnost, v kateri se voda pojavlja kot blago in ima žo ekonomsko vrednost (vodovodi, melioracije itd.). WD-40 Trgovsko podjetje j SEVNICA Poslovalnica 3 KONFEKCIJA I ZNIŽANE CENE! Ugodno nudimo: 0 M. HLAĆE — kamgarn od 65 do 108 din diolen po cem Velika izbira tudi druge konfekcije IN TUDI VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST UPORABLJAJTE WD-40 # UPORABLJAJTE WO-40 • UPORABLJAJTE WD-10 • UPORABLJAJTE WD-40 • # WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grelnih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo odstranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilni* ka: tako ga posušite in izl>oljšate električne lastnosti vžigalnega sistema. # WD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vode brzinomera, sestavljive antene itd. # WD-40 ne škoduje laku! TUm VI UPORABLJAJTE WD-4() • TtIDI VI UPORABLJAJTE WD-49 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-4» • KRKA KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO radia Brežice Uredništvo radia Brežioe je za. sa^o, 1. septembra, skli-caflo prvo sejo novega pro-graonskega sveta. ČUane je najprej seznanilo z radijskim sporedou, nakar so prisotni poskušali oblikovati programski koncept za jesensko in zinnako obdobje. Radio Brežice bo 27. oktobra slavil petletnico obstoja. Poslušalci bodo do tedaj slišali 700 oddaj. Svoj jubilej bo lokalna radijska postaja počastila na slavnosti^ seji. Nanjo bo vabila predstavnike družbenih organizacij in člane starega programskega sveta. Trgovski naraščaj rešuje čast Čeravno imajo Brežice lep kulturni dom in še lepši muzej, so prireditelji razstav in gledaliških gostovanj vedno v zadregi za občinstvo. In tako je postal že običaj, da rešujejo čast mesta učenci iz trgovske šole. še dotro, da so ji odborniki na zadnji seji podaljšali življenje, sicer bi bili v Brežicah ob trgovski naraščaj. In »Gospa Judit« bi 26. septembra ne imela poslušalcev, razstava velikih mojstrov evropske grafike pa ne občudovalcev ... Jt. NAGRAJENCI ŠEŠKOVEGA SKLADA SO: Vrecek, Arko in Sobar Prve šeškove nagrade so dobili najzaslužnejši delavci na prosvetnem, športnem in političnem področju v kočevski občini Včeraj, 2. oktobra ob 19. uri, je bila po programu prireditev ob 25-letnici Kočevskega zbora prva podelitev nagrad nagrajencem šeškovega sklada. Upravni odbor sklada je na zadnji seji sklenil, da podeli ta priznanja, ki sestoje u v bron odlite pla-'kete, denarne nagrde (1500 din) in,pismenega sklepa o nagradi, naslednjim zaslužnim javnim delavcem: Nadi Vreček s Trave, Andreju Arku iz Kočevja in Petru Sobarju iz Kočevja. Nada Vreček z mladimi šahisti (Foto: Križ) Nada Vreček, učiteljica s Trave, je bila rojena 20. avgusta 1909 v škof j i Loki. Prvo službo je nastopila leta 1929 na Travi, kjer je ostala vse do danes. Med vojno je pHJUčevala v partizanski šoli. Po vojni je poleg redne službe delala še v raznih druž-beno-političnih organizacijah in organih oblasti. Organizirala in vodila je vse kultur-no-prosvetno delo na tem območju. Nesebično in požrtvovalno ter z materinsko Ijubetaiiijo je vzgajala in učl- Vabljiva ponudba iz Celja Celjsko ljudsko gledališče Je poslalo v Novo mesto ponudbo za gostovanja z deli, ki so bila že v prejšnji sezoni na sporedu ali pa jih bodo jeseni prvič uprizorili. Iz ponujenega bogatega repertoarja bi se dalo marsikaj izbrati, nekatera dela so tudi zelo mikavna, težko pa verjamemo, da se bo Novo mesto ob ceni, kakršno postavljajo Celjani za gostovanje, odločilo za kakšno predstavo. Zavod za kulturno dejavnost, ki naj bi skrb za gostovanje vzel nase, nima denarja, mecena pa najbrž tudi ne bo lahko dobil. LAMUTOV LIKOVNI SALON V KOSTANJEVICI Fragmentist Polde Oblak Na umetniškem večeru je nastopila sopranistka Bennie J. Gillete v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki je bila v torek, 34. septembra, odprta raastava slikarskih del Poldeta Oblaka in ob tej dokaj nenavadni razstarvi slikarskih . del, ki jih Polde Oblak prinaša iz Miinchna, je bil še nastop črnske sopranistke Bennie Jean Gillette. Umetn^kega večera v Kostanjevici na Krki se je udeležilo veliko število domačih obiskovalcev, pa tudi umetaiikov in kulturnih delavcev iz Ljubljane. Lamutov likovni salon je tega večera sprejel dvoje umetnikov, slikarja in sopra-nistko. Z razstavo slikarskih del Poldeta Oblaka pa je dolenjski kulturni festival odprl novo stran v slovenski likovni umetnosti, saj nam je predstavil nenavadnega slikarja in nas z uvodno besedo prof. špelce Copičeve, avtorice knjige Slovensko slikarstvo, spoznal z njegovim miselnim in slikarskim svetom. Polde Oblak (rojen 1931) je študiral na akademiji upodabljajočih umetnosti v Izubijani in se nato izpopolnjeval še pri prof. A. G. Kosu. Kasneje ga je pot zanesla v svet in v Muntdmu je skupaj z Georgom Kressom in Nicolasom Biancom leta 1965 razstavil v galeriji Časa slikarska dela, ki jih imenuje fragmentistična. Skupina fr^^-gmentistov je ob tej razstavi izdala tudi manifest fragmen-tistov, v katerem je zapisala, da je pri upodabljanju katerekoli teme mogoče združiti predmetncst oai^r orna figuraM-z abstrakcijo- Ravno v na^ sprotju teh dveh je zgrajena kompKmcija in ta pomeni zanje eno najbistvenejših točk. Ob podobah ljudi, ki reliefno izstopajo iz ploskve, so še prostori, na katerih prevladujejo abstraktna znamenja. In tako je, kot da nam slikar fragmentist z njimi govori o človekovi podzavesti, o tem- ni in malo znani notranjosti, ki ponekod prevladuje in son&io (zavestno) stran našega življenja (ta pa se ji v reliefu umika v prostor) celo zasenči. Oblak je prišel v Kostanjevico na Krki z razstav v Ljubljani, na Jesenicah, v Piranu, Beogradu, Miinchnu, Ziirichu in St. Gallenu. Prijetno dopolnilo k razstavi je bil koncert pevke Bennie Jean Gillete, ki jo je pri klavirju spremljal Bariton Weber iz Miinchna. Sopranistka je doma v ZDA in sedaij dopolnjuje svoje znanje v podiplomskem študiju v Miinchnu. Koncert v Kostanjevici na Krki je bil njen prvi nastop v Jugoslaviji. Predstavila je vrsto črnskih pesmi ter nekaj arij iz Aide, Tosce in dela Porgy and Bess. Umetniški večer v Lamutovem likovnem salonu je bil izredno doživetje, ob katerem je bilo nekako čutiti umetnost velikega mesta, ki pa, postavljena v majhno, intimno razstavišče, še zani-miveje učinkuje. ^ P. BRESĆAK Zgodovinska posoda za mleko shranjena v kočevskem muzeju tVanc Koch, p^ iz Kočevja, pripravlja .svoje izdelke za razst&vo ročnih spretnosti v Domu telesne kulture (Foto: Cveto Križ) Posodo, v kateri so bili zapiski z zbora kočevskih odposlancev, so našli na podstrešju Košča-kove hiše v Plešivici nad Grosupljem na razstavi v Kočevju Danes, 3. oktobra, praznujemo občani kočevsite občine dbčirtsid. praznik. Praznik bo letos še bolj slavnosten kot prejšnja leta, saj praznujemo tokrat tudi 25. obletnico zgodovinskega zasedanja odposlancev slovenskega narode, ki je bilo od 1. do 3. oktobra 1»43 v šeškovem domu v Kočevju. Meščani, družbeni in kultu mo-prosvetni delavci, že pripravljajo za letošnje praznovanje več kulturnih prireditev, razstav in športni srečanj. Posebno zanimiva bo gotovo raestave iedeUcDv, ki so jih naredili mladi amaterji ročnih spretnosti. Razstavo bodo v prazničnih dneli odprli v kočevskem Dcnnu telesne kulture. Med nadarjene samouke, ki bodo razstavili svoje izdelke, sodi prav gotovo tudi Franc Kooh iz Kočevja. Za razstavo je pripravil leseno maketo kmećke hiše b dvoriš-' čem. Koch pa ima v načrtu še zahtevnejša dela. Med drugim bo naredil tudi miniaturni Seškov. dom, da si ga bodo lahko kupild obiskovalci kot spominček na Kočevje. CVETO KRI2 Posodo za mleko, v kateri so bili shranjeni in v nemški ofenzivi sredi oktobra 1943 zakopani zapiski z zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, je izročil na otvoritveni razstavi o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji sekretar odbora za proslavo 25-letnice zbora odposlancev Milan Megušar v varstvo kočevskemu muzeju. Do junija 194fi je bila posoda zakopana v Kratki vrtači blizu Plešivice nad Grosup-Ijim. Prane Strle-Nino, nekdanji član propagandnega odseka XVIII. divizije, jo je kasneje odkopal s pomočjo plešiviškega kmeta Antona Koščaka, ki se je spominjal, da so partizani v tisti vrtači med crfenzivo pustili nekaj vozov, sicer bi zapiskov naj- la mladino ter skrbela zanjo tudi še potem, ko so mladi končali osnovno šolo. Za izredne uspehe pri šolskem in izvenšolskem delu je leta 1966 prejela Zagarjevo nagrado. Andrej Arko je bil rojen 21. no\'embra 1905 v Ribnici in že 50 let aktivno dela v raznih telesnovz^jnih organizacijah in društ\ih. V Kočevje je prišel leta 1949. Od takrat do danes je bil vedno v vodstvenih organih te-lesnov^ojnih društev in organov v občini, bivšem okraju in republiki. Prav on se je zavzemal ne le za delo z mladimi na telesnov:^ojnem in športnem področju, ampak tudi za gradnjo stadiona, druigih športnih igrišč in doma teJesne kulture. Za svoje neutrudno delo je dobil že več priznanj: Bloud-kovo plaketo, medaljo za zasluge za narod in red dela s srebrnim vencem. Razen tega je častni 61an TVD Partizan, občinske Zveze za telesno kulturo. Društva prijateljev mladine in Turističnega društva. Peter Sobar je bil rojen 13. septembra 1911 v Bukovici pri Ribnici. Komaj 12 iet star se je zaposlil v Opekarni. 2e leta 1933 se je vključil v napredno delavsko gibanje (član URSJ). Zaradi boja za delavske pravice je bil takrat odpuščen z dela. 2e pred vojno je bil izvoljen v vodstvo naprednih organizacij. Leta 1940 je v Ribnici ustanovil URSJ, ki jo je vodila KPJ. Po kapitulaciji Jugoslavije je organiziral OF v Opekami in vaseh na za- Peter Šobar Želite, da bi vaš sorodnik ali prijatelj v inozemstvu prejel vsak mesec drago obširno pismo iz domačega kraja? Naročite zanj mesečno ilustrirano revijo RODNA GRUDA. Naročite jo pri: SLOVENSKI IZSELJENSKI MATICI LJUBLJANA — Cankarjeva 1-IITrfefon: 21-234 Andrej Arko hodnem delu Ribniške doline. Tako je organiziral 15 odborov OF. Italijani so ga 1942 internirali. Med vojno m po njej je bil na raznih odgovornih oblastnih in političnih položajih v Ljubljani, Trebnjem in Kočevju, kjer je od leta 1952. Tu je bil tudi urednik NOVIC, z^j pa je upokojen in honorarno vodi Pokrajinski muzej. J. P. Novomeški upokojenci oživljajo pevski zbor Novomeški upokojenci bd spet radi ustanovili pevski zbor. 'O tom se bodo pomenili v ponedeljek, 7. oktobra, na sestanku v svojem klubu, kamor vabijo vse, ki imajo veselje do petja. Sestanek bo ob 19. uri Pevski zbor bo vodil tov. Tone Markelj. Pevske vaje in druge prireditve, ki jih bo potlej še več, bodo imeli upokojenci v preurejenem klubu v Citalniški ulici. Denar za preureditev jim že dal republiški odbor Društva upokojencev iz sklada za rekreacijo. brž nikoli ne našli. Zapiski so bili ob 10-letnici zbora leta 1953 objavljeni v knjigi dokiunentov, posoda pa je ostala pri kmetu Koš-čaku do letošnjega septembra- Pred proslavo 25-letnioe zbora je v Plešivico prišila ekipa ljubljanske RiV z urednikom zapiskov o kočevskem zboru Milanom Megu-šarjem. Pred snemanjem se je ekipa oglasila tudi na Ko-ščakovi kmetiji in med izgovorom izvedela, da domači še vedno hranijo tisto posodo na podstrešju l^e, da pa so jo že hoteli vreči na smetišče. Po srečnem naključju so našli in rešili pred uničenjem ter pozabo posodo, ki je zdaj že dragocen primerek kočevskega muzeja. Na podlagi 2. in 9. člena odloka občinske skupščine Novo mesto o Trdinovih nagradah (Uradni vestnik Dolenjske St. 12/65) razpisuje , svet za prosveto in kulturo ObS Novo mesto TRDINOVE NAGRADE za leto 1969 Razpisujemo tri m^rade po 2.000 Ndin za kvalitetna dela: a) s področja znanosti, zlasti iz zgodovine NOB na Dolenjskem — najvažnejši spomeniki in njihova pomembnost; b) s področja lepKjslovja — poezija, proza, dramatika; c) s področja umetnosti — likovne, glasbene in druge umetniške stvaritve. Dela, ki se bodo izbirala za podelitev Trdinovih nagrad v letu 1969, morajo biti dokončno izdelana in predložena komisiji za Trdinove nagrade pri občinski skupščini Npvo mesto do 31. 5. 1969. Cas za prijavo del za podelitev Trdinovih nagrad za občinski praznik v letu 1968 pa je še do 10. oktobra 1968. Svet za prosveto in kulturo ObS Novo mesto ROKOMET Veliko presenečenje v Brežicah Kokomctiiši Ribnice so to nedeljo prip avili Brežtčanom mrdo prliu. Nihče ni pričakoval, da bo sicer zelo borbenim Ribničanoan uspelo poraziti Brežičane, ki se kar tako ne dajo ugnati na svojem igrišču. Se vedno velja pravilo: žoga je okrogla jn se nikoli ne ve, kako se bo srečanje končalo/ Krčani so v povprečni i^i s Krizami koniuj rešili pol izkupička. Pa .še tega, kot trdi dopLsnik, s prccej.š-njo mero sreče. Novomesčani so pono\Tio podpisali kapitulacijo v srečanju z Dupljami, in vse kaže, da so najslabša ekipa v tej ligi. Piijetno pa na.s presenečajo fantje iz Krmelja, ki igrajo pravi moški rokomet in dosegajo pomembne zmage nad nasprotniki, ki so jih včasih krepko porazili. Kot kaže. jim je mesto v samem vrhu že pripravljeno. Rokometašice Brežic, ki so startale neuspešno, so se sedaj močno popravile in odstranile p vi neugodni vtis. Brežice : Ribnica 19:22 Nad 200 gledalcev je spremljalo pravo prvenstveno borbo, v kateri so gostje prikazali več srčnosti, pa tudi sreče v hitrih protinapa-dh. Brežičani so delovali utrujeno in neurejeno. Razen tega sodnik Hladnik iz Tržiča ni dorastel zahtevni nalogi. £kipi sta nastopili v sledičih postavah: Brežice — Berglez, Mars, Rovan, Anlolovič, Stangel 5, Av> Bo.sina 5, Svažič 7, Lipej, Ko-lešnik 1, B šec 1. — Ribnica: Kersnič I.. Tanko. Kersnič II.> Rodič 4, Erčulj. Ponikvar G. Ceša-rck 2. Matelič 3, Puželj in Kersnič HI 8. V. PODGORŠEK „Udari gal" v nedrfjo dopoldne na Loki. Novomeško mlado moštvo košaiicarjev igra z modtvom z Ježice. Gostom gre bolje; pozna se jim, da so iiigrana in utrjena ekipa, naši pa si prizadevajo nadomestiti Se pomanjkljivo znanje s podSrt-vovalnostjo. Skoraj do konca tekme je rezailtat neodločen, v zadnjih minutah ig;re pa se število )«>šev prevesi v korist Ježičanov. Takrat začno pada-ii s tribune medklici mladih novomeških gledalcev; »Udari ga! 2ogo morate dobiti! Udari ga!« Žaljivih opaidc, neokusnih šal, pa tudi grobih žalitev sodnika in posamecsiiih igralcev že med tekmo ni manjkalo. Nekateri novome^ dijaki in študentje so v tem pravi mojstri; med odmorom košarkarjev so nekateri izmed njih Sli žalit še odboj-karje iz Trebnjega, ki so se aa sosednjem igrišču borili z novomeško ekipo. S huron-3kim tuljenjem in neunuio-žalostnimi medklici so žalili ioste. Ne prvič! Zadnje minut« tekme z Je-iico so tekle. Nihče izmed lovomeških igralcev ni udaril gostov. Zato tudi do žoge res niso več prišli, č^av so tekmo izgubili. Bolj šo kulturni kot mnogi izmed gledalcev, ki namesto navijanja pozns^ samo žaljivke! Mk. Zagorje : Krmelj 11:34 Gostje so katastrofalno porazili novinca v LCL, čeprav so nastopili brez dveh standardnih igralcev. Domačini so bili brez moči pred izredno razpoloženimi in učinkovitimi gosti, ki so dobro napolnili mrežo Zagorjanov. Za Krmelj so nastopili: V. Logar. Zaman 8. Mamjan 4, Kolovrat 2, Hočevar. C. Logar 3, Prosenik 4, Koprivec 8 in F. Kos 5. S to zmago se je Krmelj učvrstil na tretjem mestu in je resen kandidat za najvišje mesto v tem dokaj kvalitetnem tekmovanlu. B. DEBEI.AK Brežice : Koper 15:10 Brežičcnke so ponovno zasluženo osvojile dve točki, pri čemer je levji delež bremen nosila Izredno mzigrana in učinkovita Stanka Mnlanova. ki se razvija v zelo kvalitetno igralko. Sam re-zultet kaže. da je srečanje potekalo v neermkopravni borbi. Brežice: Božičnik, Bužančič 1, Molan 7, Zo:ko I, Bah, Mišič II 1, Kolar, Les 1, Mišič I 3, Zagode in Bobnar. V. PODGORŠEK Krško : Križe 20:20 Domačinom se je poanala odsotnost najboljšega igralca Rudija Iskre, ki je odšel v JLA. Zato so tile tudi vse akcije skoraj brez glavnega realizatorja. Sreča je. da so domačini izvlekli vsaj neodločen rezultat. Klub trenutno nima tehni&iega vodje, ker dosedanji odhaja na delo v tujino. Zato nI vseeno, 6e bodo krški rokomet^ spet doživljali poraze kot jeseni. Osnovo, to je t^mičnega vodjo, bodo poleg trenerja morali imeti, sicer se lahko zgodi, da bodo zaradi tega morali odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. To bi bila velika škode, saj so rokometaši dobro zastavili delo. Zadetke so dali; Sulc 5, Gane 5, Huma.- 3, IVHakar 3 ter Arh in Božič po 2. L. HARTMAN Duplje : Novo mesto 23:12 Novomeččani so se v Dupljah spet predstavili z zelo slabo igro ki ne obeta nič dobrega. Kot kaže. bodo morali spomladi zapustiti prijetno druščino rokometa-šev. Za Novo mesto so dali zadetke: Pelko 6, Flfolt 3 in Jtddič 3. M. GOSNIK ODBOJKA Vsako nedeljo bolj zanimivo Novo mesto : Trebnje 3:0 Odbojkarska ekipa Novega me-£rta je v nedeljo v Novem mestu premagala še eno oviro na poti k osvojitvi prvega mesta v drugi slovenski odbojkarsiki Ugi. Tre-banjci so jim podigli z rezulta-tod 3:0 (16:14, 15:1, 15:11). Kljub gladki zmagi pa boj ni bil la-hak. Odbojkarji Trebnje so v prvem in tretjem setu vodili tik pred koncem, vendar niso znali izkoristiti prednosti an odvzeta ae-tov, ka jih bo Novo mesto še hudo potrebovalo. Za nedeljsko srečaztje je mogoče reči, da je zmagala mnogo večja izkušenost domačih odbojkarjev, ki so znali ohraniti mimo kri, četudi jim je začasno šlo slabše. V nedeljo moštvi nieta nastopili v najboljši postavi: med No-vomeščani je matvkal Marjan Sonc, v ekipi Trebnjega pa Kost-" js Smuc in Janez Mohorčič, ki sta zadnje dni septembra odšla k vojakom. M. L. Jelšane : Kočevje 0:3 Cdboijkarji Jeliian so predali srečanje odbojkarjem Kočerjs s 3:0 brez borbe. Koi kaže, bo ta ekipa odstopila od nadaljnjega tekmovanja. A. Arko NOGOMET NAŠ RAZGOVOR Predsednik nogometnega kluba >CeIulozar« ALFRED ISTENIC (na levi) in terener nogometašev FRANJO LACI (na desni) sto se pogovarjala z našim sodelavcem o nogometaših Celulozarja in nekaterih njihovih problemih, (foto: S. Doki) Pomenek ob robu igrišča FRANJO LACI: »S startom Olulozarjevih nogjometašev v II. republiški nogometni ligi — vzhod sem z«tovoljen in ne! Ce bi dosegli vsaj 5 točk iz treh srečanj, bi 1»1 zelo zadovoljen. Tako pa sem le delno, ker bi glede na kvalitete na*ih nogometašev lahko dosegli več kot štiri toč-!ce. Ko bomo do podrobnosti izdelali sistem igre, to bo do spomladi, bomo postali nevarnejši! Ne glede na ugoden start, saj imamo iz štirih srečanj 6 točk, računam, da bomo pristali v sredini prvenstvene razpredelnice.« ALFRED ISTENIC: »Groeii nam, da zaraidi slabega finančnega Imanja on neuređenih odiMsov na nogometnem igrišču izgubimo vse pogode, da nastopamo še v tej ligi. V mislih imam slabo oskrbovanje igrišča, ki ga je prevzelo Avto-moto društvo Krško. Ce ne bomo tega problema uredili' do spomladi, ne vem, kako bo?« Oba nogometna delavca sta nam zaupala, da ima Celolo-zar trenutno precej kvalitetnih nogometašev. Nima pa pravega zaledja, kar bodo dosegli s tem, da bodo ustanovili mladinsko nogometno ligo, v kateri bodo spomladi nastopili: Senovo — Krško — Sevnica in Radeče. Pritožila sta se tudi nad neučinkovito igrao svojih nogometašev, ki igrajo za oko sicer lep nogomet, ne znajo pa doseči zadetka — kar pa je najvažnejše pri nogometu. S. DOKL Belokranjci so prevzeli vodstvo z nedeljsko zmago nad borbenimi nogometaši z MIRNE so Belokranjci vknjižili dve pomembni točki. S tem izkupičkom so se priri-nili na prvo mestvo in s sedmimi točkami bežijo zasledovalcem. V dosedanjih srečanjih so samo eno točko prepustili Novomeščanom, vse ostale pa so vpisali na svoj konto. Celulozarji so v nedeljskem srečanju naleteli lut borbene nogometaše iz Slovenske Bistrice, ki sc nikakor niso dali ugnati. Domačim so se dolgo časa uspešno upirali, a so končno le priznali zakon močnejšega. Novomeščani so to nc> deljo naleteli na krepke nogometaše iz IHANA, ki so domače prekašali samo po fizični moči. Tehnično in borbeno bolj razpoloženi Novomeščani so v mrežo gostov zabili samo dva zadetka, zadeli pa so pol ducata vratnic. Obe ekij^ v celjski podzvezni nogometni ligi, Senovo in Brežice, sta na tujem pobrali izkupiček. Obe sta zmagali a viBckim rezultatom. Celulozarji so znižali Osankarico! Nedeljsko prvenstveno srečanje za točke med nogometaši Celulo-zarja in Osankarice (Slovenska Bistrica) je potekalo v znamenju igranja na en gol. Gostje, ki so se oprijeli tradicionalnega »bunkerja«, so povs«n onemogočili tehnično boljše domačine, ki nikakor niso mogli prodreti skozi jekleno obrambo gostov. Nasprotno 80 gostg, 5. UJV I, 6. Krica I., 7. Železničar II. 8. Pionir II, 9. NOVCttJS, 10. Ctočin-ska skupščina, 11. do 20. Kovinar, OS Mirna peč, NOVOTEKS, Banka, Krka II, UJV II, IMV II, IMV I, CiG in Prosveta Novo mesto. Posebno presenečenje tekmovanja je visoka iMrrstitev ekipe INISA in Opekarne Zalog, ki sta rutiniranima ekipama Pionirja in Želeaničarja zadali precej dela. (N. N.) NOVO MESTO — Na turnirju v malem nogometu se je za prvaka pot^ovalo v okviru športnih delavskih iger 14 ekip. Končni vrstni red je naslednji: 1. Pionir, 2. Krka, 3. INIS, 4. Iskra (Žužemberk), 5. KZSZ, 6. OS Šentjernej — .^kocjan, 7. OS Smihel — Stopiče, 8. NOVOLES, 9. KREMEN — KOVINAR, 10. ProsveU, 11. NOVOTEKS, 12. IMV, 13. ISKRA (Šentjernej) in 14. Občina. (V. B.) NOVO MESTO — V finalni del tekmovanja odbojkarjev za sindikalno prvenstsvo se je uvrstilo šest ekip: NOVOTEKS, ISKRA (N. m. in Žužemberk), KRKA, PIONIR in NOVOLES. Finalni del tdcmova^a še vedno teče, /saJ, bo zadnje kolo igrano v četrtek, 10. oktobra. V ženskem tekmovanju nastopajo naslednje ekipe: NOVOLES. NOVOTEKS. KRKA. ProsveU, PIONIR in OS Smihel. (B. B.) KOŠARKA Ježica : Novo mesto 56:50 Novomeški košarkarji so bili poraženi v tekmi z drugouvrščeno Jezico. Rezultat srečanja, ki je bil 56:50, bi bil lahko tudi drugačen, če bi domači igrali bolj taktično. Za Novo mesto so igrali: Spli-hal 24, Pire 11, Kopač 6, Kovafe-vič 4, Počrvina 4, Sobar 1, Gaš-nik in Pezelj. M. (SoŠRik ^ Čarovnice dobi atomov ^in . osvajanja vesolja Iz lesene bajtice, čepeče na bregu pod težko braj-do izabele, je pokukal do pasu gol možakar s košatimi belimi brki in pozdravil: »Bogdaj! Greste gor?« »>Seved3!« smo prikimali čilemu Jordanovemu stricu in ga vprašali: »Kaj pa vi?« »Precej pridem, samo hlače pre-oblečem!« s Peter, Anica, Pavle in njihova mlajša sestrica Angelca, zadaj nova Korenetova domačija KORENETOVI TROJČKI V NOVEM DOMU! Veselje na segonjskem hribu Za ljudi pod Segonjami je bil namreč pretekli četrtek mali praznik, saj so se ta dan s skromno slovesnostjo na vrtu pri Korenetovih končala večmesečna prizadevanja številnih naših bralcev, prijateljev doma in na tujem, podjetij in ustanov ter škocjanskih domačinov. Med starimi hruškami in češpljami na vrhu segonjskegđ hriba je v z.adnj!h tednih zrasla zidana kmeSka hišica, tam, kjer je do 21. julija letos še stala skozi sto špranj prepihana lesena Korenetova bajta. Ko smo ob dveh popoldne prisop^li do Korenetovih, je bilo tu že vse pripravljeno. Hšia pomita, da se je kar 6i\'etila, okrog nje lepo pometeno, pod orehom pa belo pcgmjena miza z mladim moštom, s ktil'janim kostanjem, krofi, z grozdjem in drijgiimi dobrotami. Prišli so tuci sosedje, Korenetovi so-rcdnikt in predstavniki nekaterih i>odjetij, ki so pomagali pri gradnji. Čeprav hiša zunaj še ni ometana in tudi še marsdkaj druge^ čaka pridriega gos(podarja okrog nje, bodo Korenetovi to zimo vendarle pod trdno streho in Tv?. toplem, saj v »hiši« spet kraljuije široka kmečka peč! Z nami ye prišla tudi Plu-tova mama in njeni prvo-šolčiki — novon\eški trojčki Ladija, Dušan in Nataša. Svojim malim »kolegom« na Se-gonjah so prinesli igračke, Pavle, Anica in Peter pa so jim za zameno priprar vili košarice s sadjem in z orehi. Prva nerodnost j.ih je hitro minila, in ko je Kore- netova gospodinja povabila goste za mizo, so se otroci že razkropili po dvorišču, pod kozolec, za. skedenj in v bližnji goadič, ki je letos tsilko poln kostanja, želoda, kar-željnov in drugega jesensike-ga zlata, da so kar mimogre- I OB TEDNU OTROKA ... Nismo se bali belih žena ne vedomca ne torklje. Nekoč sva šla z najmlajšo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem; da tam straši, so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala. Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izkušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, zmerom višje in ogromnejše, črno in strašilo; skoraj že je zastiralo vse obzorje. Videli smo življenje in smo se ga bali... Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, poslednji obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla. »Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — umri-mo!« Jg Ivan Cankar: »Sveto obhajilo« (odlomek) Pliituvi in Korenetovi otroci na pragu nove hiše so si najprej sramežljivo, potem pa že bolj prijateljsko stisnili ročice de nabrali več kot deset ki-Ic^ramov kostanja, debelega kot italijanski maroni! Ko jvedi na polharskih je dejal Medle. »Premišljeval večerih" i® doživetje, zlasti če sem, da bi bilo lepo, če bi imajo ^^avno besedo šaljivci. imeli vsako jesen tako prire- Lojzetti Medletu iz doma ditev, tu, pri Miklavžu, pri MiH^^vžu na Gorjancih je Predlagal bom polharjem, naj prišlo 1*^ misel, da bi orga- ustanovijo polharsko društvo, niziral ^e^r slov«iskih pol- To društvo ne bi imelo harjev Gorjancih. )^Zakaj na skrbi le polharskih prire- pa ne,« je rekel, »polhov je ditev, marveč tudi varstvo dovolj, l'ssti se bodo dobile, polhov. Tudi polhe bi bilo polharji bodo gotovo priJJi, potrebno nekako zasititi, dom p® ^ obiskalo več go- Kot vem, bi bilo tako dništ- stov. poskusiti!« vo prvo v Sloveniji.« pozna. Večje je namreč zadoščenje, da so po svojih najboljših močeh, od tistega, ki je dal težko zasluženih 500 Sdin, do onega, ki je mogoče lažje odrinil več tisočakov, ponudili roko sočloveku v stiski. Tudi nekaj umazanih škodožei-nih dopisnic smo dobili za kapljo pelina vsem dobrim srcem. Hvala lepa, nevoščljivi samoljubneži, za vsa vaša taka spričevala! Med pošto so bila tudi dobronamerna pisma, češ zakaj dajete samo enim, saj je po Dolenjski toliko revnih Ijjudi in nesrečnikov, ki bi jim tudi bilo treba pomagati. Verjemite nam, da vemo zanje in da bi jim radi pomagali, toda če bi hoteli dati vsakemu vsaj 1000 Sdin, bi morali zbrati več kot deset milijonov dinarjev! S tisoč dinarji pa danes na žalost ne moremo nikogar rešiti. Miloščina je dediščina časov, ko so siromaki morali pobirati drobtinice z bolje obloženih miz. Danes pa je vendar toliko organizacij in društev, ki lahko brez sramu in ponižanja zbirajo pomoč za tiste, ki so je res potrebni, da tudi dolenjsko revščino v do-glednem času lahko zakrpamo. Dolenjski list je samo ena izmed teh organizacij, in če smo pomagali zbrati denar na televizor za pljučni oddelek novomeške bolnišnice, za televizor za Vido in Rafaela, za Korenetovo hišo, za Pluto ve, za Hudorovčeve, za Stanko iz Žužemberka, to spet ni tako malo. Tisti, ki mislijo, da se da še bolj smo- Polhov je letos toliko, da lov na polhe ni lov na srečo. Druga za^ drugo odhajajo trno porabiti denar dobrih skupine polharjev v gozdove na Gorjance. Za lov na polhe se je treba posebej, ljudi, lahko kar začno s po- »oborožiti« s pastmi. Med polharji velja: kolikor pasti, toliko polhov (Foto: dolMio akcijo! Slavko Doki) Franc Zrimšek iz Žabje vasi pri Novem mestu je navdušen polhar. 29. septembra ga je polharska strast zanesla na Retenjske senožeti pri Velikih Laščah. S plenom je zadovoljen in pravi, da bo še prišel po polhe v ta kraj (Foto: France Modic, Ljubljana) Valvasor: polh pride ali ne pride Tisti, ki se bodo ob sobotnih večerih udeležili lova na polhe v gozdovih okrog doma pri Miklavžu, bodo morali loviti s pastmi in pod nadzorstvom. Kdor pasti ne bo imel, jo bo lahko dobil v domu. Medle je mislil tudi na to TRI SOBOTE PRI MIKLAVŽU NA GORJANCIH Tri zapovrsine sobotne večero — 5., 12. in 19. oktobra — bo priredil dom pri Miklavžu na Gorjancih, 13 km odda*jcfi od Vahte, lov na pulhe. To ne bo prva in ne zadnja poJhan^a prireditev, ker je bila eaia žc iieilaviM) pri Gospodični, dom pri Miklavžu pa obljublja, da jih bo poslej organiziral vsako je-^en. Zbor i>olhar. jev bo vsako prireiUtvc-no soboto ob 16. uri, pasti pa bodo n:istav!jali pod vodstvom izkušenih polharjev. V mraku b:) zi^ore; polharski ogenj. Naslednji dan. v nedeljo dopoldne, bodo dobili polharji z največ lov.ske sr.'-če in najbolj raztrgan mi hlačami šaljive dir'»>'"e s podobo, kako hudič p;)l-he pa.se (po Val vas r ju). Po i>odelitvi diplom bo poUiarski ples s p;osto zabavo udeležencev. Prireditelj je povabil v.se sindikalne organizaci.)e iz podjetij in ustanov, n»j pridejo na iB'.et na Gorjance, si ofrledajo prire-diiev ali sami okuisijo polharsko srečo. in bo oskrbel okoli sto pasta. Lov na polhe bo užitek in veselje. Valvasor ga takole i>o-pisuje: »če v votlo drevo pihneš, začno polhi notri mrmrati: dm, dm, dm itd. Potem vtakneš dolgo šibo v duplo, po-žokaš z njo sem in tja, pa ti pride polh ven. Tedaj ga ujameš, primes za vrat in ubiješ. Vendar moraš s previdnostjo prijeti, če ne, hudo ugrizne.« Razen tega (primitivnega) načina so ^ v starih časih poznali tudi lov v pasti, o čemer pravi Valvasor: »Te pasti so čisto preprosto napravljene; podobne so strelnemu loku in sestoje iz lesa, v loku ukrivljenega, in vrvce. Nanje denejo suhe hruške (ki jim na Kranjskem pravijo krhlji) ali pa tudi presne, če ima kdo sto takih lokov, so potrebni pri lovu vsaj trije, kajti en človek ima dovolj dela, da jih opravlja dvajset ali trideset. Ko jih je nastavil, mora vso noč hoditi od enega do drugega, da pride k vsakemu po štiri ali petkrat in poibere ujete polhe.« v Valvasorjevih časiih so verjeli, da je hudič polhom neblagoslovljeni pastir. Od tod so si razlagali tudi smolo, če polhi niso hoteli v pasti. Zato beremo pri Valvasorju: »Sem in tja se pa zgodi, da se sliši, kako se pasti vso noč prožijo, pa se še en polh ne ujame. Dolže vraga, da on trapi kmete in jih ima za norce. Zares se zelo pogosto zgodi, da vso noč nastavljajo loke, pa nobenega polha ne dobe.« Torej srečno, slovenski polharji, ki boste šli k Miklavžu na polhe, pa pozdravite tistega »past'r'a«, če ga boste še kje srečali! IVAN ZOiRAN Lov na čarovnice se je bil spremenil v pravcato donosno industrijo. Zaplenjeno premoženje si pora^elili med seboj sodniki, duhovne osebe, rablji, stražarji, pisarji itd. Nagrade so dobivali tudi drvarji, ki so v gozdu sekali di-va za grmade, in tesarji, ki so postavljali morišča. Lesa pa je šlo veliko ... Največkrat je imetje kaznovane »čarovnice« fKJbrala Inkvizicija. Pa tudi kralj je rad posegel po njem. Tako je bogatenje na račun žrtev še bolj podžigalo lov na čarovnice. Nemalokrat pa so tudi stroški sodnega procesa požrli vse obtoženčevo premoženje, tako da za zaplembo ni nič ostalo. Pa sežiganje je bilo drago; treba je bilo plačati drva, olje, smolo, steber, vrvi in prevoz na morišče. Strogo so pazili, da je bilo vse plačano ... Čarovnice 20. stoletja Na žalost ima tudi danes, sredi 20. stoletja, vsako nemško mesto nekaj »čarovnic« in malone vsaka vas svoje »hudičevo dekle«. Nekatere od njih na skrivaj tudi pohabijo in ubijejo. Tisoče in tisoče žensk trpi zaradi mračnjaštva. Treba je le poslušati pogovore praznovernih ljudi, ki obravnavajo, kako bi bilo treba čim strožje kaznovati čarovnice. Pritožujejo se, zakaj država danes ne dovoli edino pravilne kazni: mučenje in sežiganje čarovnic na grmadi. Te besede je zapisal zahodnonemški znanstvenik Jo-hann Kruse v svoji knjigi, ki je izšla 1951 v Hamburgu z naslovom: »So res čarovnice med nami?« V knjigi govori o praznoverju v Zahodni Nemčiji, ki se sploh ne razlikuje od praznoverja v drugih deželah. Ljudje še zmeraj verjamejo v »uročne« oči, v čarovnije, v peklenske moči. Nad oblaki letajo reaktivci spodaj. Sežiganje čarovnica na zemlji, pa še naprej mrgolijo čarovnice. V nekaterih področjih Zahodne Nemčije 95 odstotkov ljudi verjame v čarovnije in podobne reči. Kako se zavarovati pred čarovnicami? Kako se rešiti nevarnosti, da ne boš učaran? Včasih je to bilo lahko: napisal si ovadbo, čarovnico so lepo zgrabili in sežgali. Danes pa se moraš zanašati le nase. Kdo ti bo pomagal? Seveda je glavno, da čarovnicc) prepoznaš o pravem času. Preizkušnja z iglo in vodo je cianes prepovedana, tukaj ni pomoči. Zato je treba čarovnico uganiti z očmi. Zurianja znamenja ima zelo zriačilna: sključen hrbet, naguban obraz, košate obrvi, kriv nos, bradavico na vidnem mestu. če je čarovnica prišla na obisk, jo je še lažje spoznati: s prijaznim nasmehom ji ponudite stol, pod katerim naj ležijo kot križ odprte škarje. »Hudičeva zaveznica« ne bo hotela sesti na ta stol, ampak na kateri drug ali pa se sploh ne bo usedla, čarovnica se namreč boji križa kot ognja. Kot piše profesor Kruse, v pokrajini Schlesvi^ig-Hollslem še zmeraj verjamejo, da čarovnica izgubi »svojo moč«, če se do krvi pretepe. Ker sodobna zakonodaja na veliko žalost mračnjakov ne dovoljuje takega ravnanja z ljudmi, uporabljajo to sredstvo danes sam(3 pri »začaranih« živalih. če ovca, svinja ali krava zboli, jo gospodar surovo pretepe, poliva z vrelo vodo in jo pohablja, da bo čarovnica začutila bolečino in odvzela živali »uroke«. Reforma naj bo izhodišče zal(ona! Skozi sito Socialstične zveze je usmerjenih vedno več javnih razprav. Ljudje se ne odzivajo tako, kot si organizatorji želijo. Povedo sicer svoje, toda z občutkom, da njihovih želja zgoraj ne bodo upoštevali. Ra^rava o spremembi ustave in volilnega sistema je razgibala občane , nekoliko bolj kot druge, a še vseeno bi se kmetje raje pogovarjali o prodaji sadja, živine in podobnih stvareh, ker je zanje to trenutjio najbolj pereče. Zbranih je bilo kljub temu precej predlogov. Večina jih omenja potrebo po cenejšem in učinkovitejšem skupščinskem sistemu in zato bi novi volilni zakon nujno moral izhajati iz pogojev gospodarske reforme. Ali bodo sestavljava! upoštevali to najpogostejšo željo, ljudje sicer ne vedo, vsekakor pa bodo razočarani, če bi predlogi tolikih občanov romali v koš. Potem je bila razprava res samo formalnost. Obisk Sveta Kobala v Brežicah v brežišk.1 občini je bil pred dnevi sekretar za gospodarstvo SRS Sveto Kobal Obiskal ^e več delovnih organizacij' in se pogovarjal z njihovimi predstavniki. Bilje v Gozdnem gospodarstvu. Tovarni pohištva, pri AGRARU in v METALU na Jesenicah. Obrazložil je nekatere nove ukrepe, ki bodo sledili za področje obrti, kmetijstva in industrije. V razgovoru s tovarišem Kobalom so dali predstavniki Gozdnega gospodarstva predlog, da bi spet oddali gozdove lastnikom, predstavniki AGRARIE pa so izjavili, da želijo . prepustiti občini kmetijsko pK>speševalno službo. S šopki in darilci na obisk k borkanrT 25 letnico ustanovnega kongresa ženske protifašistične zveze bo konferenca za družbeno aktivnost žensk v Brežicah proslavila s prireditvami po vsej občini. Proslave se bodo zvrstile med 15. oktobrom in 1. novembrom. Krajevnim organizacijam SZDL priporoča, naj se s skromnimi darilci spomnijo partizanskih mater in tistih bork, ki so s puško v roki ali kot aktivistke sodelovale v narodnoosvobodilnem boju. Konferenca zbira tudi prijave za obisk osrednje proslave v Dobmiču 20. oktobra. SLABO OBISKANA JAVNA RAZPRAVA Hiše ne sodijo na polja-predpisuje urbanistični red Občani sprejemajo zakon zase — zato ponovne razprave ne bodo odveč — Bojazen pred špekulacijami z zemljišči — Prvi so interesi skupnosti Ljudje se bodo morali sprijazniti s tem, da stanovanjske hiše ne- bodo mogli postaviti kjerkoli. Zato je potreben v občini urbanistični red, katerega predlog je bil V vrtnari.ii v čateških Toplicah postavljajo ogrodje za nov rastlinjak. Tudi v njem bodo gojili nageljne. (Foto: J. Teppey) ŠTEVILO ZAPOSLENIH SE ZMANJŠUJE Kako občino dolgo bodo obrati za in odbornike skrivnost? V gospodarstvu so povprečni mesečni prejemki 837 din Kakor že neštetokrat poprej so se morali odborniki tudi pri obravnavi gospodarske slike za prvo polletje zadovoljiti z nej^polnimi podatki. Matična poletja s sedežem zunaj občine še vedno ne pošiljajo ^dokumentacije za obrate. Vse zahteve oz. želje so doslej naletele na gluha ušesa. Ker se število obratov vsako leto veča, se kaj lahko zgodi, da bo informacija čez čas samo še četrtinska slika gospodarjenja v občini. V prvem polletju je brežiško gospodarstvo ustvarilo brez obratov 132,224.000 din celotnega dohodka, če to vzporejamo z istim obdobjem za leto dni nazaj, potem je bil dosežen 3,7 odstoten porast. Skok naprej beleži samo družbeni sektor. V zasebnem gospodarstvu ugotavljajo padec za 1,6 odst. Nazadovanje je opazno zlasti v živinoreji, ki je p>otvsod pri nas zašla v krizo. Družbeni sektor je pri celotnem dohodku udeležen z 91,596.000 din. Šest panog je doseglo in celo preseglo polletni plan, medtem ko kmetijstvo, gostinstvo, trgovina in obrt zaradi sezonskega Za stadionom ozemlje obrtnikov Za postavljanoe servisov in delavnic raaiih strok je v Brežicah čedalje več interesentov. Svet za urbanizem je sklenil, da jih bodo usmerjali na zemljišče za športnim stadionom, kjer je za obrtniške dejavnosti že rezerviran precejšen okoliš. značaja niso dosegli zaželenih številk. Industrija je kot celota imela zadovoljive rezultate. Tovarna pohištva in PPV Do-bova sta med najboljšimi. Z izgubo je zaključil poslovanje v prvih šestih mesecih rudnik Globoko. Osebni dohodki so se v industriji dvignili povprečno za 5,4 odst. in so zdaj 736 din na zaposlenega. Najbolj so poskočili v obratu IMV, v Tovarni pohištva in v obratu BETI. V BETI so kljub povišanju še vedno ndzki. Delavci globoškega rudnika. Kremena, Jutranjke in poslovne enote Elektro — Celje so letos prejemali celo manjše dohodke kot lani v prvem polletju. Mesečni prejemki so se povečali v kmetijstvu za 20,9 odst. in sicer od 702 din na 849 din. Največji porast je zabeležen pri AGRARU. Vrednost skladov se je v kmetijstvu zmanjšala za 10 odstotkov. Dragoceni biseri grafične umetnosti Pod grajsko streho razstavlja Posavski muzej v Brežicah izbor originalnih grafičnih listov velikih mojstrov grafike med 15. in 19. stoletjem. Med njimi so Albercht Diirer, »Mali niimberški mojstri«, zastopnik »)Donavske šole«, Rembrandt, Lucas van Leyden, Rubens, Jacques Callot, Stefano della Bel-la, Tiepolo in drugi. Izbor razstavljenih del je del zbirke, ki jo hrani mestni muzej v Celju in ki je najbogatejša na Slovenskem. Obiskovalce, ki so bili danes teden na otvoritvi, je celjska ku-stodinj-a Milena Moško-nova z živahno razlago popeljala od lista do lista, od mojstra do mo-"^tra.. Kdor si malih mostro-vin še ni ogledal, naj ne zamudi priložnosti, dokler so razstavljene v domači muzejski hiši. Jt POSLANCI PREUČUJEJO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Denar za obnovo gozdov moramo Slovenci smotrneje nalagati izčrpani gozdovi zahtevajo več skrbi, kot so je bili deležni doslej - Zasebniki bi imeli radi več pravic pri odločanju o svojih gozdovih - Trdijo, da njihova beseda doslej ni imela veljave NOVO V BREŽICAH v gospodarjenju z gozdovi si na Slovetiskeni želijo sprememb. Dobre in slabe strani upravljanja z njimi preučuje ta čas skupina poslancev republiške skupščine. V brežiški občini so imeli člani te skupine več razgovorov. Najprej so sodelovali v razpravi z njimi domači poslanci in predstavniki gozdnega gospodarstva, potem kmetje na Veliki Dolini in nato še enkrat predstavniki gozdnega gospodar-stva. ■ v NEDEIJO JE BIL PRAZNIK PIONIRJEV. Većina Sol je Imelu prost dan v soboto, ponekod pa v ponedeljek. Pionirski odredi so tedaj organizirali ■ konference. Učcnci brežiške osnovne Sole so obiskali lilmsko predstavo v prosve'aietn domu. ■ GASILCI SO V TEDNU POŽARNE VARNOSTI temeljito pre-skusili svoje sposobnosti in gasilne naprave. Napovedano gaSenje požarov je dobro uspelo. DruStvo Brežioe-olcolica Je zaiđju6ilo teden pripravljalnih akcij z veselo pri-reditvijo. V svojem donni je or-ganiairalo trgatev v nedeljo popoldne. ■ NA CESTI PRVIH BORCEV odevajo nekatera pioćelja starejših hiš v ncvo obleko. Počasi .se mesto lepSa, vendar bi Slo to lahko hitreje ■ OBRTNIKI IN TRGOVSKA PODJETJA ae zelo zanimajo za proste lokale v Brcžicah. Ni jih veliko. 7.ato |lh mnogi liCejo bres uspeha. Stanovanjsko in komunalno podjetje se je odločilo, da bo dalo denar za ureditev manjših poslovnih prostorov in jih nato oddalo v najejn najugodnejšim ponudnikom. ■ IZLET V LJUTOMER pripravlja občinska konferenca Socialistične zveze in vabi občane, naj se prijavijo ter prisostvujejo praznovanju stoletnice prvega slovenskega tabora. Govoril bo član CK ZKS in član sveta federacije Edvard Kardelj. ■ KRAJEVNI 0RGANI2:ACIJI , ZK Brc^ice I in Brežice II sta imeli danes teden redno konferenco. PriSlo je le nekaj nad 50 komunistov, čeravno je bilo na dnevnem redu sosstianjanje članstva z najnovejšimi dogodki v mednarodnih odnosih. Ob isti uri Je bila v muzeju otvoritev raasstave. Obisk je bdi tudi tam aelo skromen. Kljub temu v prihodnje ne bi bilo odveč, če bi se pri skli-cevimju tiJcih sestankov le ozirali na morebitne prireditve. Če povzamemo izrečene Ugotovitve, potem sledi iz njih, da je sedanji zakon o gozdovih uredil marsikaj, da pa ga je že treba spremeniti. Slovenija naj bi sicer obdržala sedanja gozdnogospodarska območja, toda biološka amortizacija bi se morala stekati v skup>en republiški sklad. Le od tega si lahko obetamo enotno obnavljanje in zasajevanje gozdnih površin. 55.000 din vodovodnim odborom Za gradnjo vodovodov so se prebivalci brežiške občine letos močno ogreli. Delo so za.stavili na 23 krajih. Nekaj vodovodov je že dograjenih. Upravni ^bar sklada za negospodarsike investdcije in komunalno dejavnost je za te namene odobril 55.000 din iz občinskega proračuna. Vodovodni odbori so prispevek občine uporabili za nakup cevi. Skrb za naložbe v obnovo gozdov naj bi torej prevzela širša družbena skupnost. Slovenija ima namreč zelo bogata lesna območja, kot so na primer Pohorje, Savinjska dolina in Gorenjska, na drugi strani pa zelo revne pK)-krajlne, kjer so zlasti v e>o-vojnih letih izsekall ogromno lesnih zalog. Imamo torej gozdnogospo darska območja, ki nudijo lep dohodek, in območja z zelo skromnimi možnostmi za posek. Tam seveda primanjkuje denarja za obnovo gozdov. Eden izmed predlogov, ki so jih izrekli udeleženci razprav s poslanci, omenja potrebo po tem, da bi kmetje plačevali tudi biološko amortizacijo in da bi smeli sekati sami, seveda pod strokovnim vodstvom. V zvezi z upravljanjem gozdov so zasebniki omenili precej odločnih zahtev. Za sedanjo obliko se ne ogrevajo, ker pravijo, da so pri odločanju prikrajšani Želijo, da pred kratkim v razpravi. Bila je slabo obiskana in sveti krajevnih skupnosti se sploh niso vključili vanjo. Temu se ne bodo smeli izogniti, zato se izvršni odbor občinske konference ponovno obrača nanje z željo, da bi zbrale vse dobre predloge. Urbanistični red skuša za-zaščititi poljedelske površine in turistična področja, medtem ko zidavo stanovanjskih poslopij usmerja v strnjena naselja. Občani opozarjajo na nfr varnost neupravičenega okort-ščanja lastnikov gradbenih zemljišč in želijo, da zako nodaja onemogoči špekulira-nje s stavbnimi parcelami-Prav tako ni še jasen pO" jem pravične odškodnine za nacionalizirana zemljišča. RADIO BREŽICE PETEK, 4. OKT()BK.\: 18.25 — Nove plošče RTB, obve* stila in reklame. 18.25-19-30 ^ Glasbena oddaja: Izbrali ste mi. NEDELJA, 6. OKTOBRA: — DcKnače zanimivosti — arh. Franc Filipčič: Se o u^^ nizaciji brežiške občine — no predavanje; Razvoj realist^ moralnosti in razvoj otroko^ osebnosti med 7. in 11. Za naše kmetovalce: Jože Ob letošnji trgatvi; Mira SkowJ-Sodobne sorte pšenice in j®^,' na — Ob spremljavi Avgus» Stanka vam pojeta Roman i Tone Petrovčič — Nedeljska portaža: Brežiški turizem vče^ danes in jutri — II. del — ^ stinsko podjetje Brežice — Po®®*^ nimaš prednosti! — poslušalci — Obvestila, in spored kinematografov. , — ObčaiM čestitajo in pozdravljajo. TOREK. 8. OKTOBRA: 18.0^ 19.00 — Novo v knjižnici — J"] goton vam predstavlja. Litera»' ni utrinki: Karel Grabeljšek "T Iz naše glasbene šole — Obves«* la in filmski pregled — Tedens«* ^x>rtni komentar. 19.00—19.30 Glasbena oddaja: Diskofili v**" predstavljajo svoje novosti. bi republiška skupščina spremenila to tako, da bi na sa-moupravljalski tehtnici tudi beseda kmeta lahko nagnila jeziček v levo aH desno. Občani pričakujejo, da bo skupščina upoštevala njihove predloge in da jih bo-dcT osvojili tudi na drugih ab-močjjii, čera\Tio naj bi se denar za naložbo v obnovo gozdov enakomemeje porazdelil po slovenskem prostoru. Vodovod v Črešnji-cah, Zasapu in Hrastjah Vodovodna skupnost iz Cer-kelj dokončuje vodovod, ki bo napajal troje vasi: Creš-njice, Zasap in Hrastje. Samo za material so do sedaj izdali 80.000 dinarjev. Prostovoljnega deJa vaščanov Se niso preračunali v denarno vrednost. Za glavni vod, ki je precej daljši od 4 kilometrov, so do sedaj plačala vaSčani iz Zasapa in črešnjic po 400 dinarjev na hišo, prebivalci i7. Hrastja pa so prispevali po 500 dinarjev na gospodarstvo. OtvorHveno slavje pripravljajo za 27. oktober, to je dan pred brežiškim občinskim prasMiikom. Branka Verdonik gerjeva. je 24. pripravila nepozaben večer « šk? besede v dvorani brezisktga 5 Predstavila se je z logom iz osvo- spe Judit in na jila poslušalce. * J. Tepp<'y> BREŽIŠKE VESTI SAMOUPRAVNI ORGANI O ODNOSIH DO LJUDI v Ce bo delavec zaščiten, se ne bo upiral strojem Podjetja, ki odpuščajo delavce, naj prispevajo v sklad za ustanavljanje novih delovnih mest -Kdor je dolgo v hiši, ima več pravic iModerna industrija teži za tem, da s sodobnimi stroji in sodobno tehnologijo poveča in poceni proizvodnjo. Takšen je namen vseh naprednih delovnih organizacij. Stroji nadomeščajo delavce, to pa nehote povzroča pri njih odpor do mehanizacije in avtomatizacije. Tudi CELULOZI so že oči-da odpušča delovno si-ko se je število zaposle-nih prvem poletju letos ^manjšalo za 3 odstotke. To-v tem kolektivu ne mislijo na klasično odpuščanje, ni nikomur nič mar, če ^ delavec, ki ga je zamenjal stroj, dobil zaposlitev ali V krški občini pridelali nad ton žita ovečani napori, boljša ob-^a/a zemlje, večja poraba n gnojil in izpopolnje- °°^-^ovanje pšeničnih polj 0 dali bogate obresti. V kr-'• občini so letos kljub suš- emu vremenu pridelali nad ■ ton pšenice, z žiti so 1 samo zasebniki blizu ■ hektarov zemljišč. so letos za boljši pridelek nameravajo v nasled-jriJT,- sodelovati pri gojitvi sadja, vinske trte, pri tre-• zivine in priiielovanju raz-nA poljščin. Nasveti, ki jih kS ''"■'*"■>»1. so za vsa. ^ di-agoceni, za- o Th tekmovanje obi-10 dobrih strani. 2 jesenjo spet potujoči kino zadnjih ne-ob^- n^očmo navadilo na ea ^^^Predstav potujoče-jo že sprašuje- tu-di letos lahko Ob ^ filmske predstave Vs- in nedeljah. ^ tem sporoča delavska Pravf-^^^ ^ Krškem, da že pri-lih pester spored zabav-P^^^ih in drugih fil- Delavski svet je o teh vprašanjih že razpravljal in ih bo še večkrat obravnaval, če bo kdo zaradi spremenjene organizacije dela ali novega proizvodnega procesa izgubil delovno mesto, mu bo podjetje iskalo zaposlitev v delovni organizaciji ali pa zunaj nje. V tovarni se strinjajo s tem, da vsako podjetje, ki zmanjšuje zaposlene, ' prispeva svoj delež v sklad za odpiranje novih delovnih mest. To akcijo bo izpeljal občinski sindikalni svet po pred-hodnili dogovorih s predstavniki vseh delovnih organizacij v občini. V CELULOZI to do fi'amoup-ravTjl oirgami sprejeli več ukrepov za zaščito delavcev, zlasti tistih, ki so v tovarni že dolga leta. če bodo morali na drugo delovno mesto, potem jim bodo pri osebnih dohodkih priznali določeno razliko med starim in novim delovnim mestom, kar velja predvsem na delavce nižjih kategorij. J. TEPPEY Z nastopa črnske sopranistke Bennie Jean Gillette v Kostanjevici. Občinstvo je prisrčno zaploskalo sleherni pesmi in se navdušilo nad bogatim koncertnim programom. Pianist Barton Weber in pevka prištevata srečanje s poslušalci v Lamu-tovem likovnem salonu med svoja najlepša doživetja. (Foto; Mirko Vesel) TEŽKO JE SKLEPATI ZA NEKAJ LET NAPREJ Družbeni dogovor se že podira Zdravstveni sklad je večji od proračuna Pred delovnimi ljudmi kr-ške občine so volitve v skupščino komunalne skupnosti za socialno zavarovanje v Novem mestu. Mandat poteka polovici članov Občinski sindikalni svet je že sklical razširjeno sejo, na kateri so se pogovorili o pripravah na volitve. Vabljeni so bili tudi predsedniki sindikalnih podružnic, delavskih svetov iij delovnih skupnosti. Na seji so poudarili, da je treba posvetiti pripravam za te volitve enako pozornost kot pripravam za volitve skupščin družbeno-političnih skupnosti. Sindikalne podružnice nosijo veliko odgovornost za to, da bodo predlagani pravi ljudje. Sklad, s katerim razpolaga komunalna skupnost socialnega zavarovanja, je veliko večji od proračuna in ni vseeno, kako ga bodo uporabljali. Delovni kolektivi bi že držali besedo, toda skladi se praznijo Jože Bogovič - sekretar medobčinskega sveta ZK I>ve leti je tega, kar so se delovni kolektivi sporazumeli z občinsko skupščino in družbenimi organizacijami za program negospodarskih investicij v občini. S -prispevki gospodarstva bi v nekaj letih pokrpali šole, modernizirali ceste, poskrbeli za varstvene ustanove in uredili še marsikaj. Prvo leto je denar v redu dotekal. Podjetja so držala besedo in kazalo je, da se vrstni red zastavljenih investicij ne bo spreminjal, njihov obseg pa ne krčil. Družbeni dogovor je bil videti dokaj trden. Čez čas se je to spremenilo. Pa ne da bi kolektivi namenoma prelomili besedo. Ostajalo jim je vedno manj denarja, precej manj, kot so planirali tedaj, ko so se prostovoljno odločili za pomoč občini. Letos že mnogi V sredo, 25. septembra, se za- I je v Krškem sestal medobčin- IMPERIAL KRŠKO IŠCE IZHOD IZ SEDANJE UTESNJENOSTI Kupce si iščejo v vzhodnih deželah Na tržišču vedno primanjkuje kakavovca, zato ga .morajo kupovati po višjih cenah - Krog dolžnikov se je letos precej povečal Tovarna čokolade IMPERIAL dela v utesnjenih prostorih. Zgradba je prislonjena na hrib in nima niti pravega dvorišča. Najbolj pogrešajo skladišča. Morali .se bodo odločiti za gradnjo, čeravno bo ta zaradi lege na pobočju precej dražja, kot bi bila v ravnini. Stroje imajo v tovarni prav tako utesnjene. Lani so kupili stroj za izdelovanje žvečilnega gumija, in ravno zanj nimajo dovolj prostora. Za stroj še, ne pa tudi za vse potrebne delavce, da bi lahko vpeljali tekoči trak. cej zasičena/Za začetni start si je tovarna izbrala Madžarsko. V prvi polovici leta je tej državi pr(^ala za 110.000 din žvečilnega gumija. Z žvečilnim gumijem se IMPERIAL vključuje v izvoz. Pot si utira v vzhodne dežele, kajti zahodna tržišča so s tovrstnimi izdelki pre- PROSVETNI DELAVCI ŽELIJO ENAKE POGOJE ZA VSE OBČINE Šolstvo zaupajmo republiki, ja naj mu da le splošen okvir *®deracij '^''Škem je odstotek otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah manjši od zveznega povprečja - Nerazvita področja imajo preveč dajatev Kranjc je najprej v ^ teze, ki sta jih dala J^'Prav, ^^osvetni zbor P^ine. Poudaril le poslanec kuUurno-prosvctnega zbora Star j® prišel na povabilo občinske konference Q V" v Krško, kjer je minuli teden vodil razgovor izobraževanja in vzgoje v Jugoslaviji. Ude-so se ga predstavniki temeljne izobraževalne L^'Pnosti, predstavniki kulturno-prosvetnih zavodov političnih teles v občini. ova.ir .... povzemamo tole: šolstva in izobraževanja nasploh ni mogoče centralno urejati, zato je edino realno, da ga prevzamejo republike, ki tvorijo skuip kulturnih navad in pogojev. Izhodiščna točka pri nadaljnjem razvoju je financiranje. Tej pomembni družbeni panogi bi zato morali določiti mesto po njeni resnični vlogi v na.šem družbenem razvoju. Iz tega sledi lahko šele ukrep za zadovoljivo kritje finančnih potreb. Družba bi morala zagotoviti take predpise, ki bi zvezne je, da raavoj šolstva za fetjj' 'Obdobje in da gre za celotnega sistema iz-tVj 'j'^vanja od osnovnih Sol ^ 'litultet. Razvoj ustavne-^ se nagiba k temu, bj^.' prešlo šolstvo in izo-v celoti v pristoj-^ '^'^Publik, federacija pa le splo.i^eoi okvir ^ževanja. je pestra raz-katere na kratko omogočali enakovredno nagrajevanje prosvetnih delavcev in delavcev v gospodarstvu. Pomembna je tudi predšolska vzgoja otrok. V Jugoslaviji je zajetih v vzgojno-varstvene ustanorve le 5,4 odstotka otrok, v Sloveniji pa 12 odst. V krški občini je ta odstotek celo pod zveznim povprečjem. To je razumljivo, saj predšolskih ustanov do sedaj nikjer niso pojmovali kot nujen sestavni del izobraževanja. V razpravi so že predlagali, naj bi v okviru republike v prihodnje le zagotovili enotne pogoje izobraževanja, zlasti osnoivnega šolanja. Nerazvita področja bi morali oprostiti določenih družbenih dajatev, da bi lahko zase uporabila denar, ki ga ustvarjajo. M. 2. Tudi to podjetje se ubada s povečanimi terjatvami. V prvem polletju so mu kupci dolgovali nad 734.300 din. Med dolžniki so bili celo taki odjemalci, ki so včasih sproti in zelo točno plačevali naročeno blago. Vse to je vplivalo na zmanjšanje celotnega dohodka v primerjavi z lanskim letom. Porabljena sredstva se večajo hitreje, kakor rast! dohodek. Tako so letos na 100 porabljenih dinarjev ustvarili le 130 din celotnega dohodka, lani pa 146 dinarjev. Večje izdatke so imeli predvsem za kakaovec, ki ga na tržišču še vedno primanjkuje. Manjkajoče količine mora potem tovarna kupovati na prostem trgu, kjer je dkilogram kakavovca za 5 din dražji. Zadrege zaradi kakavovca verjetno še ne bo konec, zato morajo tudi v prihodnje ra-čimati z večjimi izdatki za surovine. Delavci zaslužijo letos povprečno 10 dost. več kot lani. Lansko mesečno povprečje je bilo 864 din, letošnje pa je poraslo na 753 din. Kljub povečanju je kolektiv IMPERIALA na predzadnjem mestu v industriji krške občine. Pojasnilo o prispevkih Popravljamo netočno vest o sodelovanju pri asfaltiranju ulice Pod goro in Gasilske ulice v Kr-Skein. o čemer smo poročali pretekli četrtek med »KRŠKIMI NOVICAMI«. Denar za asfaltiranje naštetih ulic so prispevala naslednja podjetja: Slovenija avto. Obrtno podjetje, Trcovsko podjetje MERX, Gradbeno podjetje SAVA in trgovsko podjetje PRESKRBA: ti kolektivi so zbrali za našteta dela 6,300.000 Sdin. Podjetji PETROL in AGROKOMBINAT Krško nista prispevali, ker tudd nista bili povabljeni k akoiji. LREDNISTVO dl skrbljeno gledajo na uresničevanje prc^rama. Gospodarstvo je zelo obremenjeno z družbenimi dajatvami, skladi se praznijo in položaj je marsikje kritičen. Delavci seštevajo milijone, ki jih odštevajo družbi po predpisih. Preveč jih je, da bi se brez obotavljanja odločali še za prostovoljne dajatve. Samo primer; CELULOZA daje na leto 3,000.000 vodnega prispevka in 270 tisoč prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Za to, kar odšteje za vodo, ni družbenega dogovora. Pa bi bil najbrž še kako potreben, saj bi potem imeli tisti, ki dajejo, tudi možnost odločati o porabi. S tem bi zagotovili predvsem smotrno porabo zbranih sredstev. Morda bi se tudi vsote spremenile in bi lahko več ostalo za domače potrebe. .J. T. Tečaj za gospodinjske pomočnice Mlada dekleta, ki so komaj pred kratkim zapustila šolske klopi, imajo možnost izpopolniti se v kuhanju. To jim bo olajšalo zaposlitev, če imajo veselje do gospodinjskega dela. Pa tudi če ne nameravajo iti za gospodinjske pomočnice, jim bo znanje kuhanja samo koristilo. Prijave za obisk tečaja sprejema delavska univerza v Krškem. ski svet Zveze komunistov za Spodnje Posavje. To je bila prva seja. Prisotni predstavniki vseh treh občinskih konferenc, ki so bili izvoljeni v svet julija letos, so razpravljali o delovnem programu in poslovniku, ki ju bodo dokončno oblikovali na prvi na-, slednji seji. Za sekretarja medobčinskega sveta so izvolili Jožeta Bogoviča iz Sevnice, za namestnika pa Franca Bukovinskega iz Brežic. Stara peč ne more konkurirati v IMPERIALU spečejo na dan povprečno 1200 kilogramov kruha na dan, ob sobotah in praznikih pa tudi do 2.000 kilogramov. Pekarna v tovarni čokolade je še iz predvojnih dni. Njena zmogljivost je 800 kilogramov kruha na dan. Za potrebe krške občine je to premalo, na novo avtomatizirano pekarno pa si v IMPERIALU še ne upajo računati. Ta je baje rentabilna šele tedaj, če speče deset tisoč kilogramov kruha na dan, vendar bi ga lahko spekli le štiri tisoč. Tolikšne so zaenkrat potrebe. IMPERIAL oskrbuje s Iru-hom Podlog, Rako, Koprivni-so, Zdole, Veliki Kamen, Brestanico, Dovško, delno Krško in še nekaj drugih krajev. V me5tu so družbeno pekarno izpodrinili zasebniki, za katere menijo, da imajo več-je ugodnosti. KRŠKE NOVICE ■ TURISTIČNI PRIREDITVI LETA so dali Knčani ime KRŠKO V JESENI. Domače društvo je z njo počatsilo desetletnico obstoja. Lepaki so veliko prej vabili ljudi na sremiško trgatev, ki je bila v nedeljo, 29. septembra. Goste je zabaval ansambel Fra-nja Bergerja iz Celja. Kljub temu da je sonce obsijalo vinorodni Sremič le za kratek čas, so bili obiskovalci dobre volje. Organizatorji so poskrbeli za lepe in šegave bratvene običaje in za dobro postrežbo. ■ USPEHE V MINULEM SOL-SKEM LETU in finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti je izvrSni odbor TIS pretresal v petek, 27. sei>tembra; Na seji so se dogovorili za priprave na skupščino TIS, ki na.J W jo sklicali za 8. oktober. ■ V PRODAJI NA DROBNO .se je meso pocenilo aa 50 par pri kilogramu. AGROKOMBINAT ima s prodajo živine izgubo: v lastni proizvodnji približno poldrugi dinar od kilograma, v kooperaciji pa okoli 80 par. Meso prve kvalitete gre večinoma v izvoz, medtem ko ostaja za domače potrebe predvsem meso druge vrste. ■ TRGOVSKO PODJETJE PR-E-SKRBA zmanjšuje prodajo na de-belo, zato pa raje širi detajlistič-no mrežo. To jim .sproSča obratna sredstva. Dokler so prodajali na veliko Se papir in železo, jim je vedno primanjkovalo denarja. Prodaja na debelo je v jM-vem polletju upadla za 54 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani. ■ V POSLOVALNICAH PRESKRBE se je letos močno povečala prodaja gospodmjskih strojev, televizorjev fii radijskih aparatov. Morda so vplivale na to nižje ce-ne, še bolj kot cene, pa ugodnosti pri nakupu. Podjetje nudi kupcem potrošrilške kredite brez pologov in brez porokov Spet zastoji v I prodaji tanina | Letos se je stanje v JUGO TANINU bistveno popravilo , in vse je že kazalo, da si bo obrat opomogel od lanske iz- ' gube. Vendar so se v zadnjem času raz.mere znova poslab šale, ker so nastale težave s prodajo tunina. Vodstvo obrata meni, da bi bilo treba iskati mc^žnosti za delno preusmeritev proizvodnje v izdelovanje furfurola. Matično podjetje KONUS iz Slovenskih Konjic naj bi predložilo načrt, v katerem bi bilo nadrobneje razvidno, kakšna je priho:inost sevniškega obrat!< Nujen je razvojni načrt kovinskega nndietja Rezultati sevniškega kovinskega podjetja v prvi polovi ci leta niso dosegali pričakovanj . V ~ primerjavi z istim obdobjem lani se je za dese tino zmanjšal celotni dohodek, še bolj pa neto proizvod, povprečni osebni dohod ki pa so se povečali kar za dobro tretjino. Po mnenju sveta za gospodarstvo taka d& litev dohodka ne vodi h krepitvi podjetja in nima opravičila v pomanjkanju proiz vodnih prostorov. Občinska skupščina je na zadnji seji potrdila zahtevo sveta za gospodarstvo, da je nujno potrebno izdelati razvojni program teor!! mđip^'ia. Na lovskem tekmovanju je zrraan! Alojz Mihev Na nedavnem tekmovanju avstrijskih in slovenskih lovcev v Pliberku v Avstriji je v streljanju na glinaste golobe osvojil prvo mesto Alojz Mihev, član lovske družine v Boštanju, prizadevni lovski organizator, sicer pa kot veterinar dober znanec v vsej sevniški občini. Doslej je na različnih lovskih tekmovanjih dobil že 23 diplom in priznanj. Na Kompoljskem polju nastaja cestišče za novi del asfaltne ceste Sevnica—Radeče, V pogodbi z gradbe-niin podjetjem Gradiš je zapisano, da bo celotna trasa modernizirana do 1. junija prihodnje leto. (Foto: Legan) Mnogi so slišali klic Prejšnji teden je v občini dalo kri'323 ljudi, od tega kar 67 iz krmeljske METALNE 23. in 24. septembra sta bili v Sevnici in v Krmelju krvodajalski akciji, ki sta presegli pričakovanja občinskega odbora Rdečega križa. Prvi dan je v Sevnici darovalo kri 216 ljudi, drugi dan pa v Krmelju 107. Izmed delovnih organizacij se je najbolj izkazala krmeljska METALNA, ki je prispevala kar 67 krvodajalcev. V Sevnici je bila že drugič najboljša KOPITARNA s 35 krvodajalci, LISCA pa jih je prispevala 25. Izmed krajevnih organizacij Rdečega križa je bila znova najboljša organizacija z Bučke z 20 darovalci krvi, krajevna organizacija Studenec z 21 in krajevna organizacija Lcika s 23 darovalci krvi, pohva/litd pa je treba tudi Zabukovje, od koder je prišlo 20 krvodajalcev. V Krmelju se je poseb- OD LISCE DO MALKOVCA ■ SKVNU..V: KAJ JE S POKO- PrejSnji teden je bilo na seji obćinak skup>ščine znova postavljeno javno vprivianje, kaj bo s sevniSklm pokopališčem, ki je prepolno In na neprimernem kraju. Sitlenjeno je bilo, da je t roba odkupiti zemljišče ter ukreniti v.^e potrebno, da bo kraj dobil primemo počivali.'iče rajnih. ■ BLANCA; .\K>I()(i()C:E R.\Z-IVU'^HK. Piedbtavnik občinskega odbora EK je bil povabljen, naj si PKleda stanovanjsko hišo s 7 stanovanji, ki jo upravlja seTOiSko stano mjsko podjetje. Ljudje, ki tam stanujejo, se oskrbujejo z vodo v bližnjem potoku, v kate-lORu se izlivajo fekalije iz bližnje •stanovanjske hišo, bloka in šole, ki imajo tekočo vodo. Stvar bi trajno uredili le tako, da bi zaradili vodovod še za omenjeni del naselja. Izvir je oddaljen le okoli m, pri^radcti prebivalci pa so pripravljal sodelovati s prostovoljnim f'plOT" ■ KOMfOME: NI BIU) PRETIRANO. Ker je bH komaj zagotovljen doimr za (jradnjo nove oe- KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU preklicuje objavo o spremembi' uradnega dneva za svoje poslovanje v Sevnici, ki je bila objavljena v DL v četrtek, 26, 9. 1968. — Na željo občinske skupščine v Sevnici sporoča, da bo tudi po.l. oktobru 1968 obdržal petek kot uradni dan, kakor je bilo to tudi že doslej urejeno. no izkazala organizacija iz Šentjanža, ki je dala kar 30 krvodajalcev. Zal je kljub uspehom potrebno znova poudariti, da je v občini še precej dobro preskrbljenih občanov in' lastnikov motornih vozil, ki so gluhi za klice Rdečega križa in ne čutijo dolžnosti do drugih ljudi in končno tudi do sebe. Naj na koncu pohvalimo še najbolj prizadevne organizatorje te akcije, Iva Kolovrata in tov. Sribarja. Občinska organizacija RK se krvodajalcem še prek našega glasila javno zahvaljuje. S. Sk. MIJA BLAHA ste proti Radečam, so prebivalci Kompolj, Smarčne in še. nekaterih vasi javno opozarjali, naj ne bi zahtevali pretiranih odSkodnin za zemljo. Odziv je bil lep: za vsiO zemljo, ki jo bo zavzela nova tra.sa, je bilo zahtevanih 9 milijonov .starih dinarje^' odškodnine, kar ni veliko. H U)KA: PRIZNANJE (.RAI» BENEMU ODBORU. O loSketn vodovodu, ki je začel obratm'ati te dni, se širijo različne vesti. Verjetno bi bila gradnja nove napeljave res cenejša kot popravljanje stare; to se je pK>kazalo tudi pri sosedih Vrhovclh. ki so zgradili nov vodovod. Navzlic teniu pa je treba gradbenemu odlK>ru in predsedniku KS tov. Vebru izreči priznanje za velik trud, zahvala pa (fre tudi Francu Zagorcu, ki je proskibel brezplačen načrt. ■ KRMEI.I; ZE>nJlSf:E POD POfKMFM. Občinska skupščina je v petek sprejela dopolnilo, da bo dodelila zemlJAče pri črpalki v Krmelju sevniškemu trgovskemu podjetju, vendar pod pogojem, da prihodnje leto začne graditi trgovski lokal O obrambi na drobno in konkretno, da nas ne bo nihče presenetil Občinska skupščina Sevnica o pripravah za vseljudsko obrambo Odborniki obeli zborov občinske skupščine so v petek, 27. septembra, razen gospodarskega stanja in nekaterih drugih zadev obravnavali tudi mednarodne politične razmere, ki so nastale po vdoru čet varšavskega sporazuma na češkoslovaško. Odbornik Franc Ogorevc je opozoril na to, da se o splošni obrambi in zaščiti preveč pogovarjamo, manjkajo pa konkretne akcije in nadrobna razdelitev nalog, ki jih mora opravljati vsak posameznik, če bi bila naša dežela napadena. Kot primer je navedel zaklonišča pred letalskimi napadi, ki jih je treba usposobiti aH celo gradili nekaj novih. V nedeljo na Lisco! v nedeljo, 6. oktobra ob 10. uri, bo pri Tončkovem domu na Lisci praznovanje 20-letnioe ustanovitve Planinskega društva Lisca. Pri kulturnem programu bo sodeloval tudi gasilski pevski zbor iz Sevnice. Načelnik za družbene službe Mišo Keršič je opozoril na naloge delovnih organizacij, ki so že pred leti morale narediti načrte civilne zaščite, vendar je za uresničevanje teh reči vedno zmanjkovalo denarja in je ostajalo pri starem. Kot je povedal predsednik sveta za narodno obrambo Franc Molan, je zdaj priložnost, da te stvari čimprej uredimo. Posebej je poudaril, da je tudi naloga odbornikov občinske skupščine spKjdbujati in usmerjati ljudi v pripravah za obrambo. Na koncu je bilo sklenjeno, naj na prihodnji seji svet za narodno obrambo poroča skupščini, kaj vse je bilo ukre-njeno in kakšna je pripravljenost za odpor. Prejšnji torek se je sestal tudi koordinacijski odbor za organizacijo narodne obrambe pri SZDL. Predstavniki delovnih in družbeno-politič-nih organizacij so sklenili, da je treba ustanoviti in izuriti 6-članske ekipe za prvo pomoč, za katere bodo priredili posebne tečaje. Pri tem bo sodeloval Rdeči križ, podobne tečaje p>a bodo priredili tudi na osnovnih šolah. M. Zakaj je pot od dogovora do dejanja tako dolga? Banka terja plačilo obveznosti, podjetja ne pl^ čajo prispevkov, občina pa denarja - nima Danes, teden smo se na bo-štanjskem pokopališču poslovili od Mije Blaha, dobre in BOROVO je daleč . . . Sevniška prodajalna BOROVO je bila tudi ena tistih, ki SI je zagotovila prostor v novi trgovski hiši v Sevnici. Vodstvo matičnega podjetja v Borovu je sicer podpisalo pogodbo za plačilo stroškov gradnje, toda zdaj. ko bi se bilo treba vseliti, na dopise še odgovori ne. Občinski odborniki so se močno ušteli, če so mislili, da bodo iako kot od drugih podjetij iuđA iz Borova dobili prispevek za plačilo občinskih negospodarskih naložb! Letos bo morala sevniška občina zbrati 103,3 milijona starih dinarjev za plačilo letnih obveznosti, ki izvirajo iz gradnje šol, cest in še nekaterih drugih javnih naložb. Večji del tega denarja (82 milijonov) naj bi prispevale gospodarske organizacije, ključ razdelitve pa so zaslužki in število zaposlenih. Mineva deveti mesec, na občini pa ugotavljajo, da ti prispevki zelo slabo dotekajo. Do sedaj bi se moralo nabrati že blizu 60 milijonov, pa se ni niti polovica tega denarja. Banke zahtevajo plačilo, žiro račun sklada pa je blokiran. Polovica od 22 delovnih organizacij, ki so se s pogodbo zavezale, da bodo prispevale, ni nakazala še ničesar. Med njimi ao predvsem manjše delovne organizacije ter obrati, ki so v težavah ali pa imajo sedeže podjetij zunaj občinskih meja. Izmed večjih podjetij ve«-ko dolguje krmeljska M®' TALNA. V tem obratu so se osebni dohodki zaposlenin od lansk^a povprečja 1*^ tisoč din zmanjšali na letos-njih 83.000 starih din, zato mnenju vodstva teh zasluz' kov ne kaže obremenjev^' še s prispevki. Vodstvo ta poskuša skupaj s predse • stvom občinske skupščin ^ pri matičnem podjetju v riboru zagotoviti nekaj vec pravic in pooblastil. Ko je na zadnji seji ska skupščina obravnaval nezadovoljivo plačevanje družbenim dogovorom tih obveznosti, je skleii»P vsaki posamezni delovni o ganizaciji poslati pisjneno o vestilo, naj redno plačw sprejete obveznosti. Pogodbe sklepajo že za drugo leto Poslovni uspeh MIZARSKE ZADRUGE bi bil še boljši, če se ne bi hrastov les toliko podražil - Več stilnega pohištva kupuje le Beograd ^ ni uspeh je tudi da se zaloge nedokonča SliVNISKI.VESTNIK ponosne ienske, kn je toliko siH>jega časa posvetila delu v različnih družbenih organizacijah. Pred 65 leti se je rodila v Boštanju. V času velikih preizkušenj v vojni in po njej se je pokazal njen značaj, ko se je uprla nasilju in že od začetka skupaj z možem, po rodu Cehom, delovala za na rodnoosvobodilno gibanje. Ko se je ob koncu wjne vrnila v svoj rojstni kraj, ni zahtevala povračila za oropano domačijo, marveč se je z delom v različnih družbenopolitičnih organizacijah fn društvih nesebično razdajala za boljši prihodnji svet. Bila je vestna tajnica krajevne organizacije ZB in članica občinske organizacije, zlasti pa nam bo ostala v spominu kot dobra, razgledana žena, vred-na spoštovanja. Po uvedbi gospodarske reforme je MIZARSKA ZADRU-ga občutila zastoj, ko pa je bilo znova uvedeno ugodnejše kreditiranje opreme, se je proizvodnja skokovito povečal^. Ta čas ima podjetje zagotovljeno prodajo za vse letošnje leto in še za nekaj mesecev v prihodnjem letu. Dobilo je nekaj velikih naročil, med njimi celo naročili za opremo diplomatskih predstavništev. V letošnjili šestih mesecih so izdelali za 8,5 milijona novih dinarjev opreme in izdelkov, to pa je za četrtino več kot lani. Vendar so narasli tudi nekateri stroški. Hrastov les se je po sprostitvi cen po dražil kar za polovico in je dosegel tudi ceno lOOO din za kubični meter. Močno so se podražile tudi usluge. Ker pa se je zmanjšal prometni davek, se skupni stroški niso povečali bolj kot celotni dohodek. Po obračunu prvih šestih mesecev so .sfi osebni dohodki nasproti lani povečali za 4,4 odst., ostanek dohodka pa za 56 odst. Več denarju so namenili tudi za stanovanj-•sko gradnjo. Za boljši finanč- proizvodnje iz izdelkov povečale, marveč Zanimivo je, da v vi j i samo Beograd ktip^J® ^ kaj več stilnega vso drugo tovrstno pa- rijo pa je treba Ltn« mejskega kupca. Od ce vrednosti proizvodnje petina stilnega go pa so naročila za opr Podjetje prevzame celotn ^ lo, potem pa kovinsku '"p, nekatera • druga dela oo kooperantom. i Mizunska zadruga: dolomi dan na dvori.ščii st'vniškc mi'«irskt' /-idrup^'- (Foto: liCgan) 1)6 DObStliSKI iilSI št. 40 (961) a Priprave za sprejem v ZK Na zboru mladinskega odreda v Trebnjem je 22 mladih želelo postati član Zveze komunistov Dosleden boj za humano, demokratično obliko socializma, odgovornost pred lastnim narodom, prizadevanje za mir in pravičnost ter spoštovanje pravic šibkejšega, •tar se je posebej izkazalo ob zadnjih dogodkih na češko-slovaškeim, je dvignilo ugled naše Zveze komunistov med mladimi Ijudipi. Minule dni so bili v trebanjski občini sestanki mladinskih aktivov v Trebnjem, Mokronogu, Veliki Lo-šentlovrencu, Selih — Pripombe k osnutku volilnega pravilnika v p>onedeljek. 30- septan-bra, se je v Trebnjem sestal ^Tšni odbor občinske konference Socialistične zveze obravnaval osnutek volil-pravilnika, člani odbo-so imeli več pripomb k °^utku. predvsem pa so menili, da nadomeščanje zbo'rov wliicev s kandidacijskdmi ^''^erencami krajevnih orga-'^'^acij, kar je na novo pred-^gano, pomeni cdmik od vo-Hlcev. Menili so tudi, da je predlagani sistem sora^mer-^ pirecej zapleten in da za I*olitično delovanje ni kori-stoo tako pogostno menjavanje načina volitev in sestave Perdstavniških organov. V eni noči-46 polhov Pomlad ni zastonj obetala obilne letine gozdnih sadežev: žira in kostanja. Skoraj povsod je tega toliko, da ne bodo mogli pOi^raiviti »pridelka« niti Potoi in ljudje skupaj. Polharji že nosijo svoje pasti v hoste in kar ne morejo prehvaliti letošnje *^6. Tako je Dominik Gimjpelj iz Mokronoga na Radulji pred kratkim v sami noči ujel nič •^anj koit 46 polhov. »To lovska, marveč čista ^^^ica,« so povedali njegovi prijatelji, ki so se fnastili z ulovom, Domi-pa je še dodal, da tisto noč ni ostala niti past prazna. Šumberku in na Mirni. Na njih so sodelovali tudi člani občinskih vodstev družbeno političnih organizacij. Povsod je bilo čutiti posebno razpoloženje ter pripravljenost sodelovati v družbenem življenju svojega kraja. To se je pokazalo tudi na zboru mladinskega odreda prejšnjo nedeljo v Trebnjem, kjer je kar 22 mladincev izrazilo željo organizirano sodelovati pri uresničevanju politike Zveze komirni-stov. Mladinci so sklenili poživiti tudi delo mladinskih aktivov, v Dobmiču in na Trebelnem pa bodo aktive na novo ustanovili. Priprave za sprejem mladih b(Xio trajale skupno nekako tri tedne, za tem pa bodo vodstva krajevTiih organizacij ZK priredila svečan sprejem. Najmanj zaslužijo mokronoški čevljarji Glede mesečnih ziaslužkov so čevljarji mokronoSicega č&vljarsikega podjetja tudi letos na zadnjem mestu med podjetji trebanjske občirxe. Podatki za prvo polletje kažejo, da so zaslužili povprečno 48 starih tisočakov ali za dobro desetino več koc leto dni prej. Zanimiva je tudi primerjava med industrijo, kmetijstvom in trgovino. V industriji se je povprečje letos celo zmanjšalo na 77 tisočakov, kar je približno toliko kot v družbenem kmetijstvu. Mercatorjevi poslovni enoti GRADIŠČU pa so se povečali za 35,4 odst. in dosegli povprečje 97 tisočakov. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so se osebni dohodki povečali v vseh podjetjih z izjemo Tovarne šivalnih strojev, kjer so se zimanjšali za 6,5 odstotka. TREBELNO (Foto: P. IVIiklič) PONEKOD SO OBČINSKO DENARNO POMOČ CELO PODESETERILI Gradnje in popravila cest so se spremenila v tekmovanje med vasmi Krajevna skupnost Trebelno še nikoli ni naredila toliko kot letos Letošnjo pomlad je občinska skupščina v Trebnjem kljub stiski z denarjem namenila krajevnim skupnostim mnogo več občinske pomoči, del denarja pa še posebej za vaške ceste in poti. Uspeli je bil ponekod prav presenetljiv. Pri tem se je posebno izkazala krajevna skupnost Trebelno, katere prebivalci so ponekod občinsko pomoč celo podesete-rili. Na novo je bilo zgrajene 2,5 km ceste, ki povezuje Radno vas, Bitno vas. Maline, Čilpah in Češnjice. Skupna vrednost opravljenih del znese čez 20.000 novih dinarjev, pri tem pa je kraj-^vna skupnost pomagala s 3 tisočaki. Gradnja cest se je spremenila v pravo tekmovanje med vasmi. Ljudje so kljub obilici drugega dela množično prihajali na delovišča v veliki želji, da bi se bilo tudi v njihovo vas mogoče pripeljati z avtomobilom in da bi bili bolj povezani s svetom. Kaj je z delom delavske univerze? Občina jo potrebuje, zato bi se bilo treba o njej resno pogovoriti ^ Veliki Loki pripravljajo novo igro j^osvetno društvo Velika jsto začelo s prvimi va-za uprizoritev igre De-brata. Ce ho šlo vse jj^^reči, bo prva predstava ® po Novem letu. Pripra-Ski prizadevni amater-jjj kulturni delavec, režiser w 'gralec Ludvik Bizjak z ^le luže. Trebanjska delavska univerza trenutno nima no-bend redne dejavnosti. Ustanova ima blokiran račun, nekateri upniki sodnijsko terjajo plačilo dolgov, ki jih je delavska univerza imela z urejanjem svojih prostorov. Vodstvo DU na splošno ugotavlja, da se je zmanjšalo zanimanje za izobraževanje, saj na razpise dobiva malo prijav. Kaj bi bilo najbolje narediti, da bi zastoj odpravili? Predsednik delovne skupnosti DU Jože Kastelec meni, da tako ne more dolgo obstajati in da bi bilo umestno v kratkem sklicati sestanek vseh zainteresiranih. Po nj^ovem bi delavska univerza lahko uspešno delovala, če bi imela zagotovljeno materialno osnovo, na kateri bi lahko gradila, izvedla nekatere tečaje tudi kljub manj- Ljudje in paragrafi v letošnjem šolskem letu je trebanjska osnov-jj? šola dobila svoj avtobus za prevoz šolarjev, je udobnejši in zanesljivejši, kot je bil lani ^^tobus novomeškega podjetja GORJANCI. Ven J so imeli prebivalci Dobrniškc doline, Čateža drugih vasi več koristi od lanskega, saj so se ? avtobusom lahko pripeljali v Trebnje. Zdaj, ko J® avtobus l»st izobraževalne skupnosti, ki seve-ni prevozniško podjetje, te možnosti nimajo ^eč. Ker nobeno prevozniško podjetje na teh ce-nima rednih avtobusnih prog, je ljudski pa-y^®ti težko dopovedati, da to zahteva predpis, I Katerega namen je zaščititi prevozniška podjet-•^). Ko ra^elje otroke, se avtobus prazen vrača . ilolino, ljudje pa si naj pomagajo, kot si vedo *najo. te obstaja tako določilo, bi ga bilo potrebno ^^trezno spremeniti ali dopolniti, saj ni samo ^amen, pa tudi prevozniškemu podjetju ne nobenih koristi. M. L. šemu številu prijavljencev in si pridobila ugled. Tako bi lah ko tudi več tvegala in si včasih privoščila tudi nžjo ceno, če bi tako narekovale razmere. Na vprašanje, kaj je z zamislijo, da bi delovne organizacije postale soustanoviteljice delavske univerze in se tako bolj čutile povezane z njenim delom in usodo, je odgovoril, da predlog ni bil uresničen, ker bi bilo treba podjetja za zamisel šele ogreti, na goli dopis pa niti odgovorila niso. Sekretar občinskega komiteja ZK Roman Ogrin je prepričan, da v občini delavsko univerzo potrebujemo in da v primerjavi s koristjo v bi-, stvu ni draga zadeva. V preteklosti se je namreč izkazalo. da bi vsaka druga oblika izobraževanja, ki bi jo organiziral kdo iz sosednje občine, dražja od dosedanje. Združitev iz več razlogov ne pride v poStev. Ivan Gole, predsednik skupščine temeljne izobraževalne skupnosti, nam je dejal, da je Du do junija letos veliko naredila, lahko pa bi še več. če bi ji dovolj pomagali. Tako s področja samoupravljanja niso bili Izvedeni nekateri tečaji, ker s sindikalno orpianlzacijo ni bil dosežen ustrraen sni-^raaiim- Kot direktor KEMOOPREME je dodal. da se v gospodarstvu zavedajo potrebe po izobraževanju kiadiro in da ima delavska ur/".-verza realne možnosti za obstoj. Ce se stanje ne bo kako drugače uredilo, bo sklical tudi skupščino temeljne izobraževalne skupnosti. To so torej nekatera mnenja. Dodati je treba, da je ustanova ta čas res brez dejavnosti, da pa prava sezona šele prihaja. Letos namerava organizirati kmetijsko šolo, nekatere tečaje in predavanja. Vodstvo bo prisiljeno -iskati nove možnosti in prijeme, da si bo lahko zagotovilo dovolj dejavnosti, čeprav je izo^braževalna »žeja« zadnja leta na splošno že malo popustila. Pred obiskom v Obrenovcu Poročali ^o, da bo 12. okt. večja skupina predstavnikov trebanjske občine z avtobusom obiskala pobrateno občino Obrenovac pri Beogradu, kjer bo skupno proslavljen tamkajšnji občinski praznik. Skupina, ki jo bo sestavljalo 20 zastopnikov delovnih organizaciji pevci Mirenske doline ter predstaivniki družbeno političnih organizacij in občinske skupščine, si bo v dveh dneh ogledala Avalo, Kalemegdan, muzej ter nekatere industrijske objekte v Beogradu in Obrenovcu. Ob tej priložnosti se bodo dogovorili tudi za skupno sejo občinskih skupščin obeh pobratenih občin, na kateri bodo izmenjali listine o pobratenju. Uvedli so tudi krajevni samoprispevek. Tako je bil zgrajen poldrugi kilometer dolg odsek ceste Ornuška vas—Brezje, ki j«? vreden najmanj 8 tisočakov. S pomočjo vojakov novomeške gamizije je bil letos zgrajen španov most, ki je vreden 7.000 din; od tega je krajevna skupnost dala 1.150 din. Za mostič v štatenber-ku, ki je vreden 2.000 din, je dalo gradivo gozdno go-si>odar5tvo Brežice. To podjetje je pomagalo tudi pri gradnji cest. Za utrjevanje in razširitev ce&te Strmica—Cužnja vas do sv. Petra so ljudje navoziii 280 kubičnih metrov peska, skupno delo pa je vredno 6.000 din. Popravljena je tudi cesta Drečji vrh—Jelševec, dolga tri kilometre, vredna prav toliko. Posebej velja omeniti gradnjo ceste Cikava—^Podpečina. Svet KS je namenil jzanjo 200 din, vaščani pa so naredili toliko, da je vredna najmanj desetkrat več. Z vsem tem pa spisek še ni končan. Popravljena je bila tudi cesta Trebelno—Za-bukovje in ix)vezava Trebelno—Maline. V obračunih ni všteta vrednost gradiva, temveč samo delo. Zato je letošnji uspeh še večji. Zanj je vredno javno pK>hvaliti vse ljudi, ki so spoznali, da je prihodnost njihovih krajev odvisna od njih samih. M. L. Včeraj o stanju ljudske obramba Na včerajšnji seji obeh zborov občinske skupščine so odborniki obravnavali poročilo o obrambnih pripravah v trebanjski občini. Na dnevnem redu je bilo razen tega tudi poročilo o delu upravnih organov občinske skupščine, poročilo o vodnem gospodarstvu in ribištvu, poročilo o delu Komunalno obrtnega podjetja Trrcčilo o izvajanju odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditr/i naselij. O tem in še o nekaterih drugih zadevah bomo več poročali prihrH'^"* Dva avtobusa v Ljutomer v nedeljo. 6. civtobra, bo v Ljutomeru velika slovesnost. pK>svečena stoletnici prvega slovenskega tabora, ki je bil velikega pomena za narod^io-stno prebujanje Slovencev. Prireditve se bodo udeležili tudi iz trebanjske občine. Občinski komite ZMS pripravlja avtobusni izlet za člane mladinske organizacije, razen tega pa bo pervoz z avtobusom organizirala tudi Socialistična zveza. Občinski sindikalni svet je v ta namen že določil 50 starih tisočakov, nekaj pa bodo za svoje člane prispevale krajevne organizacije SZDL. Ta avtobus bo v nedeljo zgodaj zjutraj pobiral udeležence proslave cd Velikega Gabra do Mokronoga, od tam pa bo čez Lakence peljal na cesto Ljubljana—Zagr^pb Izdelana zazidalna načrta Roj in Trebnjega Po večmesečni zamudi bosta te dni vendarle dokončana zazidalna načrta Roj na Mirni ter predela nad osnovno šolo v Trebnjem. Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine bo razpisal Ucdtaci-jo, nakar bodo novi lastiki zemljišč lahko začeli graditi. Vsako četrto naselje ima vodovod Po podatkih o vodnem go-spospodarstvu ima od 219 naselij v trebanjski občini tekočo vodo že 50 naselij. Znano je, da v dolini Temenice manjka tekoče pitne vode in da obstaja več zamisli, kako bi zagotovili dovolj dobre vode. V začetku prihodnjega leta bo narejena posebna študija o preskrbi Dolenjske s pitno vodo, ki jo bo mogoče koristno uporabiti tudi na območju trebanjske občine. TREBANJSKE IVERI ■ POTRJENA PODRAŽITEV O IJA. Gospodinje že mesec dni dražje plačujejo jedilno olje, občanska skupščina pe je včeraj sprejela tudi odlok o podražitvi. Po novem stane kilogrnm odprtega olja 5 din, liter olja v steklenici 5,30 din, v pollitrski steklenici 2,90 din, v plastični em-halaži pa 3 dinarje. Trgovsko podjetje DOLENJKA je predlagalo še nekoliko večje cene, vendar zahtevku nI bilo ugodeno. Kot Je že znano, se je olje i>odražilo zaradi večje oene .sončničnega semena. ■ NIHČE PROSTOVOLJNO. Del novega naselja pod pokopališčem ^ vedno nima kanalizacije. Lastniki parcel, čez katere bi bile speijane cevi, niso pripravljeni prostovoljno pristati na odSkod-nine, zato bo po vsej verjetnosti troba zemljišče delno razlastiti. ■ KLEKTRIKA ZA NOVI DEL. de ta mesec bo zgraje.'m električ. na napeljava v novo naselje aa-•sebnih stanovanjskih hiš v Starem trgu. Nekateri lastniki so imeli doslej le začasno napeljavo. Nova napeljava bo vodila pod zemljo. ■ NE VEDO, KJE SO CEVI. Urejanje naselij je že tako in tako nehvaležno delo, v Trebnjem pa je še ena npredvidena težava. Ker ni načrtov vodovodne napeljave, nihče natanko ne ve, kod vodijo stranske vodovodne cevi. Takrat še ni .vilo obveaaio voditi kataster komunalnih naprav, zdaj pa se je pokazalo, koliko je taka B DOGRAJENA CESTA REPOE —VRIITREBNJE. Spomladi smo pisali o pripravah za gradnjo ceste Vrhtrebnje—Repče, v začetku jeseni pa so prizadevni ljudje zamisel že uresničili. Oba kraja povezuje dobra cesta, uporabna tudi za avtomobilski prevoz. V jeseni bodo dogradili še cesto proti Vr-hem. Povečati število članov AMD Kočevsko Avto-moto društvo si prizadeva povečati število članov. Zdaj je v občini 215 članov AMZ, kar je zelo malo glede na število vozil. S posebno akcijo nameravajo razširiti članstvo, kateremu nudi društvo poleg splošnih ugodnosti tudi pranje v lastni pralnici avtomobilov, katere nečlani ne morejo uporabljati Društvo nenehno skrbi za prometno vzgojo mladih, bodisi z različnimi predavanji ali z organiziranimi kolesarskimi in drugimi tekmovanji mladine. Letošnjega kolesarskega tekmovanja se je udeležilo 187 pionirjev, 34 najboljšim pa so podelili nagrade. „TRIKON" - kočevski novi milijarder Pletenine in konfekcija TRIKONA se vedno bolj uveljavljajo doma in v svetu - Vse pletenine izvozijo - Na tujem hočejo TRIKONOVE hlače Kočevsko podjetje TRIKON spada med milijarderje, seveda če računamo njihovo proizvodnjo še v starih dinarjih. To številko bodo dosegli že v tem mesecu, do konca leta pa jo bodo povečali še najmanj za petino, kar predstavlja nad 30 odstotkov več, kot je znašala lanska proizvodnja. Največ proizvedejo v kon- Ugotavljajo, da se prek d^tva | fekcijskem obratu, ki 90 ga prijavlja vedno manj kandidatov ' za izpite A In B kategorije. Predvsem velja to za A kategorijo, temu primerni pa so tudi porazni rezultati na izpitih. Kandidati prihajajo pogosto premalo ali skoraj nič pripravljeni. Pri društvu se je za vozniške izpite letos prijavilo 95 kandidatov; večinoma so izpite tudi naredili. Na zadnjem občnem zboru je bil za novega predsednika izvoljen Stanko Levstek iz Stare cerkve. —vec Volitve in imenovanja Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji razrešila člana Pogrebnega zavoda Kočevje Janeza Škrbca in na njegovo mesto imenovala Petra šubica. V komisijo za upravljanje s stanovanjskim skladoin upoko>jencev je imenovala Tneta Mesojedca, v skupščino temeljne izobraževalne skupnosti inženirja Sava Vovka in za ravnatelja posebne osnovne šole Francko Turk. Višja cena olja Na zadnji seji je občinska skupščina Kočevje dovoHla višje cene za olje. Tako bo odslej jedilno olje v sodih (rinfuza) ^)0 5 din kg, v steklenicah pa 5,30 din liter. Hkrati je skupščina sprostila maloprodajne cene piščancem. Odborniki pa so zavrnili oba predloga o določitvi novega načina oblikovanja marže za sadje in zelenjavo. Pristojni svet bo moraJ te marže ponovno protičiti.. Zaposlovanje med dopusti Lani je kemična tavaima »MELAMIN^ v Kočevju sprejela na počitniško prakso le študmte in dijake, ki so jih zaposJili na razliosleiii prijavljeni na Zavodu ita zapostovanje. Samooipravni organi so se za novi način zaposlovanja med ix>čitnicami, ki je sicer dražji od lanskega, odločili zato, ker je bolj človeško in socialno, da dobe vsaj začasno zaposlitev tisti, ki so čisto brez dohodfccv za preživljanje. Voda v kleti — pomoči ni Prosta sobota je že marsikomu zagrenila veselje, ker je zaman iskal obrtnika, ki ga je nujno potreboval. Tako je nekemu prebivalcu Kočevja prav v soboto vdrla voda v klet, pa je zaman klical Komunalo, da bj mu kdo prišel pomagat. Seveda, bila je sobota, in na drugi strani telefonske žice se ni nihče oglasil. Podobno nejsgodo je doživel v soboto, (31. septembra) nekdo, ki je klical »Kovinarja«, da bi kdo prišel popravit pločevinasto streho, ki jo je pokvaril veter. Seveda je sličnih nezgod še več. Prav bi bilo, da bi uslužno-stna podjetja uvedla ob sobotah dežurno službo, kar so občani na raznih sestankih že večkrat predlagali. mod&mizirali prav za lanski občinski praznik. Vendar konfekcije še ne izvažajo, čeprav so že dobili ponudbo za i25VOz hlač. Prav TRIKONOVE hlače kupci zelo hvalijo, predvsem njihovo kvaliteto in sodobne modele. Pohvalna pisma in druge oblike pohvale pa spodbujajo kolektiv TRIKONA, da kupcev tudi v bodoče ne bi razočarali. Moderniziram obrat pletilstva tudi dela s »polno paro«, vendar v gla^mem za izvoz. Naročil jim ne manjka. Pred kratkim so dobili spet novo ponudbo iz Zahodne Nemči- je za konfekoioniranje pletenin. Vendar je verjetno ne bodo mogli sprejeti, ker nimajo prostorov za novo šivalnico, v kateri bi morali spet zaposKti 50 ljudi. V TRIKONU delajo v dveh izmenah, tretje pa ne morejo uvesti, ker zaposlujejo pre- težno take, ki jim predpisi ne dovoljujejo nočnega dela. V obeh obratih so vzeli ta mesec v uk 32 novih vajencev. TRIKON se s svojimi izdelki na trgu vedno bolj uveljavlja. S prodajo prek svoje ix>tujoče trgovine so sploh prenehali. Pletenine in konfekcijo propagirajo preko modnih revij, revije Maneken in dn^ih časopisov. Njihovi izdelki so kvalitetni in moderni, zato jim kupcev ne manjka. Novi prostori glasbene šole z novim šo:skiim letom se življenja^ mestu ob Rinži Visoka škoda 25. septembra ob 17.15 je v šalki vasi pri Kočevju trčil tovornjak jKKijetja Slovenija ceste, ki ga je upravljal J©že Cunar, v tovornjak Andreja Kosa, ki je bil parkiran pred hišo številka 29. Na Kosovem avtu je za okoli 10.500 din škode. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan. je glasbena šola iz Kočevja preselila v nove prostore v pritličju gimnaznje. Osem let so čakali na primerne učilnice in zdaj upajo, da bodo lahko še uspešneje kx>t doslej opravljali svojo pomembno nalogo glasbeno izobraževati kočevrfoo mladež. V osmih letih delovanja je glasbena šola dosegla lepe uspehe. Prepričala je javnost o nujnosti in l^ristnosfci take itetanove, to pa predvsem z aktivnim sodelovanjem mladih glasbenikov na številnih javnih proslavah, nastopih itd. Danes si kiUtumega sploh ne moremo več pred-staivljata brez učencev glasbene šole. V šoh poučujejo harmoniko, klavir, violino, klarinet, trobila. Največje zanimanje med mladmo je aa harmoniko, za katero bi šola potrebovala še en^a učitelja, pa tudi za nekatere dntge m-štrumente vpis nd majhen. Vendar vodstvo šole žeili, da bi se v prihodnje učenci še bolj zanimali za kla^čne inštrumente. Letos bodo zapustili šok) prvi absolventi, ki bodo lahko nadaljevaili študij na srednji glasbmi i!k>li. Žal večina mladih po osemletki zapušča Kočevje ki tako mnogi prekinejo študij glasbe nekje na sredini. Eden največjih problemov šole. je bil doslej, poleg prostorov, financiranje. Sredstva komaj zadoščajo za osebne dohodke in najnujnejše ix> trebe. Vendar so učitelji tudi v tem optimisti in pričakujejo, da se bo kmalu zvedrilo denarno nebo nad prosveto, prav tako pa tudi nad njimi. -vec Zanimanje za pletenine in konfekcijo kočevskega pod-jetja »TRIKON« je vedno večje tako doma kot tudi T tujim Ali malica ali regres v KTK so se odločili za brezplačne malice v kemični tovarni v Kočevju letos niso izplačala nadomestila za vožnjo na dopust (K-15) in regresa za dopust, ampak so ta denar namenili za brezplačne maMce. še!e maja letos so zvedeli, da brezplačne malice ne smejo več dajati v breme materialnih stroškov ali osebnih Premalo za varnost otrok v Kočevju prehodi za pešce niso začrtani, na cesti pa je vsak dan okoli 2000 šolarjev - Za prometno varnost ni denarja Sekretar odbora za proslavo 25-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda Milan Megušar izroča Petru šobarju, ravnatelju muzeja v Kočevju, v varstvo posodo za mleko, v kateri so bili pet let spravljeni zapiski z zgodovinskega zbora leta 1943. (Foto: Mirko 'Vesel) DROBNE IZ KOČEVJA aajeten prostor. Tu nameravajo sj^jati cesto do stare vrtnarije. HiSo št, 8 so tudi popravili. ■ ■ ■ SAIIOVSKI KLUB KO-ć;EVJE, ki je med najmarljivej-šimi v Sloveniji, je dobil v .domu telesne kuture večje prostore. Zanimivo je, da osnovna šola nima za pionirje šolskega šahovskega krožka prostora, čeprav bi se verjetno z dibro voljo naSel v ogromni stavbi osnovne Sole kak kotiček tudi za šolAe šahiste. Sedaj gostuje v Domu telesne kulture brezplačno. ■ ■ ■ PRVI OZNANJEVALCI OBČINSKEGA PRAZNIKA so bili razni reporter j i in snemalci RTV. Kaj vse so hoteli zvedeti ti ljudje od domačinov! Saj tudi ni čudno, ko tako redko pirldejo med nas. No, so pa sedaj posneli, popili in poslikali vse povprek. Šolsko leto se je začelo. Na ulicah in cestah je spet precejšen živžav. Na šolarje, posebno »prvčke«, preži nešteto nevarnosti. V nekaterih občinah so za boljšo prometno varnost začrtali prehode ski skupščini, naj bi cesto ali pa vsaj prehode za pešce prelili z a>faltcm in nato narisali prehode. 2al s predlogom nismo uspeli. Naša komisija pa pripravlja posebno akcijo v zvezi z, ■ ■ ■ R.AZEN ASFALTNE CE. STE k novemu pokopaliSču in proti SaJki vasi je bilo pokrpa-nih tudi nekaj pločnikov in njanj-5ih površin, za katere je pri prvem asfaltiranju ananjkalo denarja ali pa asfalta. Asfaltirali so tudi nekaj vhodov v -stranske ulice, verjetno kot vzorec, kakšna naj bi bila vsa idica. ■ ■ ■ »CEdPLJE DOBIMO POPOLDAN«, je večni odgovor v trgovinah s sadjem. Kateri dan popoldne, pa nihče ne pove. Ceš-I)elj namreč ni in ni. Ni jih prav zdaj, ko naši pridelovalci ne vedo, kam z njimi, vsaj tako večkrat čitamo v časopisju. Ni v tem malce preveč ponSen odnos do potrošnikov? Sicer pa dobiš v sadnih trgovinah vse mogoče alko-hohoe pijače in žganje. ■ ■ ■ LETOŠNJE POLHOVO LETO nudi veliko razvedrila in o-bllen lov, tt^ da so imeili nekateri gostinski obrati domačo poslastico tudi za svoje goste. Lov se v lepem vremenu nadaljuje, pa tudi ulov rejen^ kožuharjev je v mirnih jesenskih nočeh vedno večji. Sanso da jih ne bi hu-diček prehitmo odgnal na somsko spanje! ■ ■ ■ NA TRGU SVOBODE SO PORUŠILI HIdO št. 7, kar je bil že skrajni čas. Nato pA se je pokazalo na dvorišču noivo leglo starih drvarnic, zajčnikov, kokoć-njakov itd. Sedaj so podrti tudi vse na dvorišču in je nastal kar za pešce, ponekod so »prvč- varnostjo otrok na cesti, kom« dali za vrat rumeno ruto, da šorabe. V skladu skupne porabe pa nd bik) denarja aa oboje, zato je delavski svet sklenaJ, naj člani kolektiva dobivajo ŠB naprej brezplačne malice, regfres za dopust pa so tiki-nih. Olani delavskega 'šveta so svoj sklep utemeljili s tem, da so malice zelo koristne za zdravje č'anov kolektiva in s tem tudd za njihovo večjo delovno sposobnost. Tudi zdravniki, kd na vsakoletnem obveznem pregledu pregledujejo člane kolektiva kemične tovarne, so poudarili, da tople malice zelo ugodno vplivajo na zdravje zaposlenih. Delavski svet a« je za ta sklep odločil tudi zato, ker bi se marsikdo malici odrekel, če bi jo mo^ sam plačati. Livold: nova trgovina spomladi Nova- trgovina v Livoldu, ki jo gradi trgovsko podjetje TRGOPROMET, Kočevje, bo odprta predvidoma 1. maja. Dokončati so jo nameravali že letos, vendar je deževno vreme v avgustu načrt preprečilo. Kljub slabemu ^ vremenu bi trgovino sicer lahko dokončali in odprli že letos, vendar bi potem vlaga kvarila opremo, kot se je to že zgodilo pri novi trgovini v Pari. Zato bodo počakali do spomladi, da ae bodo zidovi dobro posušili, šele nato bodo trgovino opremili in odprli. Letos se je v kočevski občini zelo razmahnila gradnja zasebnih stanovanj. Pogled na novo naselje, ki nastaja v Kočevju za Kolodvorsko ulico (Foto: Pnmc) 14 UOLENJS&l LIST St.40 (967) ★★ ODGOVARJA JOŽE OBERSTAR. DIREKTOR VODNE SKUPNOSTI KOČEVJE-RIBNICA Oskrba z vodo bo zdaj boljša Novi agregat in rezervoarja na Obrhu bodo v pogonu še pred koncem leta -Upajo, da ne bo spet neprijetnih presenečenj kot pred leti Predvsem občani Ribnice (precej manj Kcčcv-ja) se pritožujejo nad neredno oskrbo z pitno vodo. Kj2 je vzrok in kdaj ga boste odpravil. — Zdaj. črpamo vodo na črpališču v Obrhu Z&. naselje Ribnico direktno v cevje, zato se vsaka elektirična prekinitev ali prešibld tok po2aia tako, da so nekateri deli Ribnice laihko tudi po več ur brez vode. Kočevje ima nad mestom 1200-kubi6ni reiservoar, zato se tu krajši i25>ad elektrike občajno niti ne pozna, ker je rezerva vode precejšnja. Pričaikujemo, da bomo oskpbo z vodo izboljšali že do novega leta. Nad črpališčem Obrh imamo namreč že precej časa zgrajena dva rezervoarja — eoo-kubični za / Ribnico in 140-kubični za Kočevje — ki pa ju doslej nismo mogli uporabljati. Agregata, ki bi morala potiskati vodo v ta dva rezervoarja, sta bila prešibka. že lani smo naročili nov agregat, ki bo imel zadostno moč za potiskanje vode v oba rezervoarja na Obrhu, iz katerih bo potem voda gravitacijsko tekla direktno v vodovodne cevi ra Ribnico, za Kočevje pa kot doslej v ■Tanez Modic iz Sajevca pri Ribnici je imel pred kratkim srečno roko- Našel je precej izredno velikih gob, med drugim tudi tile. Letos je v ribniških gozdovih precej gO'b, nabiralcev pa je zaradi slabega vr^nena manj (Foto: Mohar) rezervoar nad mestom. Dobavni rok za ta agregat je bil leto dni, zadoščal pa bo po sedanjih izračunih za nad 15 let. — Se ne bojite nobenih neljubih presenečenj v zvezi z novim načinon oskrbovanji s pitno vodo? Ta način bi namreč moral biti vpeljan ž 2 pred leti, pa ste moraj potem žal ugotov ti, da agregata na črjKilišču nista zmogla potiskati vode v rezervoarja. Upamo, da preseneče.nj ne bo. Malo ms moti, da je višinska razlika med rezervoarjema na Obrhu in kočevskim le za 30 m, razdalja, pa je precejšnja in zvezno cevje poteka po zelo razgibanem zemljišču, vendar so strokovnjaki izračunali, da. kljub vsem tem izgubam pritiska ostaja rezerva, ki znaša, izražena v nadmorski višini, 18 m v korist Obrha. No, kljub temu pa srno pripravili vse, da bi v primeru neljubega presenečenja za Kočevje hitro prešii na stari, se pravi sedanji način oskrbe z vodo. J. P. Neprimeren delovni čas Ali je nov delovni čas, ki so ga s 1. septembrom uvedli v uradih občinske skupščine primeren? Naš odgovor je: ni primeren niti za stranke, še manj pa za uslužbence. Zakon o novem delovnem času je bil sprejet na hitro in, kakor kaže, ne bo imel dolgega življenja. Praksa je pokazala, da ga bo treba čimprej spremeniti, in uvesti taikšen delovni čas, ki bo sprejemljiv za vse. Pri tem bomo morali upoštevati tudi glas tistih, ki so zaposleni v uradih. Posebna komisija Turističnega društva Ribnica je ocenila, da je letos iipela najlepšo zunanjo podobo hiša, v kateri stanujejo Gregorčičevi (Foto: Prime) Sezname padlih sestavljajo Komisija za i^^>dovinsko dejavnost pri občinskem odboru ZZB NOV Ribnica si je zadala precej obširno nalogo. Nadaljevali bodo delo pri sestavi in dopolnjevanju krajevnih krcHiik NOB. Uredili bodo seznam spomenikov ter spominskih obeležij in spominskih plošč. Naredili bodo sezname padlih borcev in aktivistov, in sicer ločeno za vsako vas posebej s p>odatki: kje so padli, ali so padli kot talci, lunrli v internaciji, zaporu itd. Posebej bodo naredili seasnam živih a'd umrlih prvoborcev. Komisija bo posvetila posebno skrb o(rganizaciji muzeja NOB, v katerem bi biio zbrano gradivo iz slavnih dni narodnosDvobodiLne vojske. Razpravljali so tudi o sredstvih za redax) vzdrževa- Vrana vrani ne izkljuje oči Ribniški občani menijo, da so med njimi ljudje, ki neupravičeno bogate - Najlaže je bilo ugotoviti nepravilnosti pri gostilničarjih, ki so edini izmed obrtnikov morali voditi poslovne knjigć - Kontrola nad porabo družbenega denarja še ni povsem zadovoljiva - Komunisti so za trezno obravnavanje nepravilnosti - Utaje, poneverbe, zlorabe položaja in druga kazniva dejanja prijavljajo tudi občani in družbene organizacije V zadnjem času precej govorimo in pišemo o neupravičenem bogatenju, utaji davkov, o prisvajanju družbenega denarja in podobnem. Obiskali smo nekatere prebivalce Ribnice in jih vprašali, če je v njihovi občini kaj takih primerov. — Seveda so. Kako naj si sicer razlagam, da jaz komaj vzdržujem moped, nekdo pa si gradi, hišo hkrati pa kupuje še avto. To so predvsem nekateri obrtniki. Občinska skupščina bi morala bolj kontrolirati njihov dohodek, je povedal prvi. Drugi se je s prvim povsem strinjal in xiodali: — Človeka kar srce boli, ko vidi, da nekdo težko dela in se komaj prebija skozi življenje, drugi pa vse zlahka doseže. Predvsem bogate nekateri obrtniki. Vendar moramo tudi pri njih upoštevati, da si nekateri več prislužijo z marljivim delom, nekateri pa so špeku-Icnti. Pri nekaterih gostilničarjih dela pogosto vsa družina od jutra do večera, zato je tudi prav, da več zaslužijo. — Govorjenja v zvezi z neupravičenim bogatenjem je bilo v naši občini že leta nazaj precej, ukrenjenega pa proti ljudem, ki so bogateli, pa ni bilo nič. Je že tako: »Vrana vrani ne izkljuje oči.« čutim pa, da se je pri naših vodilnih takrat le nekaj spremenilo in da gre zdaj bolj zares, kot je šlo prejšnja leta. Najlaže so prijeli gostilničarje In kaj pripravlja občinska i^upščina, da bo onemogočila neupravičeno bogatenje, utaje davkov itd? Odgovarja predsednik občinske skupščine Bogo Abra-hamsberg: — Predvsem moramo reorganizirati in izpopolniti našo davčno službo. Začeli smo jo že in jo bomo izpopolnili do konca leta. Naši davčni organi so že zaostrili kontrolo nad plačevanjem prometnega davka pri različnih zavezancih. , Nekatere primere smo pri- javili sodnim organom. Med prijavljenimi je največ zasebnih gostilničarjev, kar se navidezno ne strinja z mnenjem občanov. Vendar se je to zgodilo predvsem zato, ker smo gostilničarjem že lani predpisali obvezno vodenje poslovnih knjig. Prav zato so inšpektorji pri gostilničarjih lahko hitro odkrili utaje. Podobne evidence pa niso vodili drugi obrtniki (pre-vo2aiiki, prekupčevalci itd.), zato jih inšpektorji še niso mogli prijeti, seveda tiste, ki davke utajijo. Naša davčna služiba bo šele po reorganizaciji sposobna obvladati celotno problematiko odmere ih izterjatve davkov in prispevkov. Kontrolirati tudi porabo družbenega denarja Potem. je predsednik nadaljeval: — Vendar p«, moramo odpraviti nepravilnosti tudi driigod in ne le pri obrtnikih. Tako je treba prek komisije aa družlbeni nadzor sistematično preučevati delitev dohodka in osebnih dohodkov predvsem v delovnih organizacijah, ki gospodarijo z denarjem, katerega jim je zaupala družba. Tako bodo pristojni organi preučili delitev dohodka in osebnih dohodkov v Stanovanjsko komunalnem podjetju, in sicer v enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, in komunali. Tu se namreč troši denar stanovanjskega sklada in denar, ki ga občinska skupščina namenja za komunalna dela. Nekatere ukrepe smo že napravili. Tako so občinski upravni organi preučili ceno delovne ure pri komunali. Stanovanjsko komimal-no podjetje je namreč podražilo delovno uro pri komunali v prvem polletju letos na 10 din, naši organi pa so jo sF>orazumno s Stanovanjskim podjetjem znašali na 8 oz. 8,10 din; v drugem polletju pa bo občinska skupščina vztrajala, da ta ura ne bo dražja od 7 din. Pri urejanju vseh teh zadev v zvezi z neupravičenim bogatenjem ali neupravičeno porabo družbenega denarja bomo morali v bodoče preiti od sporaziane-vanja v ozkem krogu vodilnih ljudi na odločanje v samoupravnih organih tako v delovnih organizacijah kot v občinski skupščini. Vse morebitne nepravilnosti morar jo priti na sejo občinske skupščine, da bo z njimi seznanjen sleherni odbornik in občani. (konec prihodnjič) nje spomenikov, obeležij in spominskih plošč. Oimprej bo treba obnoviti napise na nekaterih spomdnskih ploščah. Pri tem naj bi sodelovale tudi krajeivne organizacije ZB, kot je dala za to lep primer krajevna organizacija ZB Dolenja vas. -r Povprečna letina Sadna letina je letos v ribniški občini prej slaba kot dobra. Jabolk je zelo malo, medtem ko so hruške in češ-plje dobro obrodile. Zaradi dolgotrajnega dežja pa ima sadje manj sladkorja kot druga leta. Precej sadja bodo kmetje stisnili za mošt ali pa pre-kaihali v žganje. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale f trgovinah s sadjem in zelenjavo T Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje: Ribnica; krompir 0,80 0,85 sveže zelje 0,70 0,60 kifilo aelje 1,85 2,00 fižol v zrnju 5,20 4,00 čebula 2,30 1,70 čtsen 10,70 10,00 &clata 2,35 2,40 paradažnik 2,30 2,50 paprika 2,30 2,40 korenje 1,85 2,50 peteršilj 3,00 2.50 pesa 1,96 2,20 "ivetača 2,55 3,00 kumare — 2,50 jabolka 2,60 1,70 hruške 2,70 2,20 limone , 6,20 7,00 banane 6.20 5,60 grOzdje 3,15 3.00 kostanj 2,30 3,50 slive — 2,00 jajca (cena za ko«) 0.67 0,75 Izobraziti kmete Veliko govorimo in pišemo o kmetijstvu, hkrati pa premalo mislimo na strokovno izobraževanje. Res je, da ima danes kmečki človek večjo možnost seznanjati se z novostmi v kmetijstvu s FKJmočjo tiska, radia in televizije, vendar to ne zadostuje. Potrebni so strokovni tečaji, na katerih se bodo mladi kmečki ljudje seznanjali z vsem, kar jim je potrebno, da bodo dobri kmetovalci in gospodarji. I^etijska zadruga Ribnica namerava letošnjo zimo izkoristiti za organizacijo takih tečajev. Slišali smo tudi za predlog, da bi v višjih razredih podeželskih šol uvedli posebne ure z učnim predmetom iz kmetijstva. Ker je ta predlog prišel iz Ribnice, naj bi po možnosti začeli s to novostjo najprej v ribniški šoli. Za začetek samo po nekaj ur. K. O. Gneča na avtobusih Ob začetku novega šolskega leta so nekateri avtobusi ob določenih dneh spet prepolni. Avtobus, ki vozi na progi Trava—Ribnica—Ljubljana, je ob ponedeljkih zjutraj tako nabit, da je sramota. V lanskem šolskem letu je podjetje SAP Ljubljana za nekaj časa uvedlo ob ponedeljkih zjutraj na omenjeni progi dva avtobusa, letošnjo jesen pa so na to pKJzabili. Gre podjetju res samo za denar in prav nič za potnike, kd so prepuščeni na milost in nemilost gneči jn prerivanju za košček prostora v avtoburu? Ali bo t» trajalo v nedogled? -r Inž. Marko Bule delegat 30. septembra je bila v Ribnici seja občinske konference Zveze komunistov. Razpravljali so o delu in nalogah komunistov pri organizaciji vseljudske obrambe ter pri uresničevanju smernic CJK ZKJ v domači občini. V razpravi so poudarjali pomembnost nalog, kot so sprejemanje novih članov, delovanje krajevne samouprave sindikatov, izobraževanje ibd. Na konferenci so tudi izvolili inž. Mlarka Bulca za delegata na IX. kongresu ZKJ. Obširneje bomo o konferenci poročali prihodnjič. Dobre in slabe trgovine Vsa pohvala trgovski mreži v ribniški občini, ki je vedno bolje urejena. Tudi lokalov je vedno več in vedno lepši so, da Ortnečani že kar ljubosumno gledamo na vse to, ker naša trgovina napreduje rakovo. Prepričan sem, da bi bilo mnogo bolje, če bi vključili tudi našo trgovino v občinsko mrežo^ ki bi se prav gotovo pozanimala, da bi jo povečali, saj ima veliko zaledje. V. P. ■RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ IZ LOTA V LETO PRIHAJA V RIBNICO več turistov. Toda to so predvsem prehodni turisti, ki se mudijo v Itraju nekaj ur, nato pa odix>tujcjo. Število gostinskih Ic^udov se je v Ribnici poivečalo, lokali so sodoibno urejeni, nimajo pe tujeđdh sob. Turistom je na voljo nekaj jKjetelj le v Restavraciji in pri zasrtmi-kih. ■ ■ ■ NAD 600 MOPEDOV SO ribnidki občani ob uradno določenih dn^ registrirali, kakih 200 pa j« otstalo še neregistrirantii. Oddelek za notranje zadeve pari občinski skupščini Ribnica je Sel lastnikom mopedov na roko, saj so mopede laUco registrirali v Ribnici, Sodražici in LoSkem potoku. S tem je bilo mopeddstom zelo ustreženo. ■ ■ ■ NOVI IN STARI DEL POKOPALIŠČA V HROVAČI je krajevna skupnost Ribnic^ dokončno uredila. StroSki gradnje so bili pcrecejšnji. Sedaj je najvažnejša naloga krajevne skupnosti urejevanje zemljiSča okoli stol-pii^ v ftibnici. Načrt za ureditev je že izdelan, potreben je le še dMiar. Računajo, d^ bodo s pripravljalnimi deli začeli že Ictoe. ■ ■ ■ CESTO OD GORENJE VASI PROTI BRBGU je začelo popra\'i^jati Oesto podjetje Novo mesto. Ta del ceste je med najslabšimi cestlmi odseki, čeprav ga večkrat popravljajo. Treba bo misliti na to, da bi cesto mod Zlebičein in Bibnico temeljito obnovili. Tako bi oc^adla vsak(rfet- na popravila, ki veliko stanejo. y ■ ■ ■ DELAVCI STANOVANJSKO KOMUNALNEGA PODJETJA so uredili prostor pred občinsko skupščino, kjer so pred dnevi popravljali odvodne naprave, -r REŠETO Gospodarstvo je nazadovalo 25 gospodarskih organiza cij na področju črnomaljske : občine je v prvem polletju ! letos doseglo 89,718.861 din fakturirane realizacije, kar je sicer za dobre 3 odstotke več kot lani v istem času, i vendar pa so letos precej porasle zal3;je izdelkov in tr-govske^^a blaga. Celotni dohodek gospodarskih organizacij pa je v prvih šestih me-, secih letos dosegel le 99,6 odstotkov lanskoletne ravni in znaša 61,226.978 din. Ce presojamo uspehe, ki jih je doseglo črnomaljsko gospodarstvo po ustvarjenem celotnem dohotlku, tedaj je očitno, da je gospodarstvo letos precej nazadovalo. Lanskoletno raven je presegla le industrija, dosegla jo je obrt medtem ko vsa druga gospodarska tx>dročja v doJiod-ku precej zaostajajo. Trgovca se bojijo . . . v starem trgu imajo potrošniki težave pri nakupovanju. V zadružni-trgovini imajo tako hudega trgovca, da se ga ljudje kar bojijo. Ne samo da je neprijazen, včasih se tako razburi, da komu celo pokaže vrata. Prav zato vse več ljudi hodi naJcupovat v sosednji Predorad, kjer so bolj prijazni, pa tudi več izbire imajo. Vaščani Starega trga so že prosili, da bi postrežbo v domači trgovini uredili, a ni nič zaleglo, škodo pa ima trgovina. ker ima manj prometa Izvoljen Anton Troha Na ponedeljkovi občinski konferenci Zveze komunistov v Črnomlju so za novega člana občinskega komiteja izvolili Antona Troho. ravnatelja osnovne šole Vinica Nadomestne volitve So bile potrebne zato. ker je šel dosedanji član komiteja, učitelj Jure Perko k vojakom. Letos več za reklamo v Ameriki velja načelo, da če bolj podjetju trda prede, več daje za reklamo, medtem ko je pri nas za propagandno službo gospodarskih orgar.izac'j še zelo malo, ponekod pa nič razumevanja Počasi pa le tudi v naše kolektive prodira razumevanje za moč reklame. Iz podatkov. ki jih je zbrala SDK po zaključenih polletnih obračunih v črnomaljski občini, je razvidno, da so letos za . 11 odst. porasli stroški za propagando. reklamo in amortizacijo. Ugotov ieno je tudi, da je za reklamo največ žrtvovala ir>dl'ctr-ip(. Stari načrti spet v ospredju Načrti so lepi, toda če še na sejah občinskega komiteja ZMS ni udeležbe - ali bo članstvo pripravljeno več delati? v Črnomlju so imeli že drugo sejo občinskega mladinskega komiteja. Na prvi seji komite sploh ni bil sklepčen, na drugi pa se tudi z udeležbo ne morejo pohvaliti. Vseeno pa so obravnavali smernice in delo nedavnega kongresa Zveze mladine Slovenije, o položaju v svetu je govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Vajs, medtem ko je ustavne spremembe pojasnjeval Franc Štajdohar. Mladinsko vodstvo je razpravljalo še o načrtih za delo, ki naj bi bilo uresničeno že v letošnjem letu. Menili so, da je potrebno predvsem oživiti delo radiokluba, Zunanja podoba kanižai'skega rudnika se v zadnjem času ni bistveno spremenila, zato pa je na deloviščih pod zemljo marsikaj drugače. (Foto: R. Bačer) _^_ MED KANIŽARSKIMI RUDARJI Storilnost v jami je na prvem mestu v državi Glavne težave so mimo, nakazila prihajajo - Storilnost kanižarskih rudarjev na zavidljivi višini - Vsak kopač 9 ton premoga na dan Težave, ki so jih imeli vsi jugoslovanski premogovniki, niso prizanesle niti Kanižari-ci, vendar je vse to v g"av-nem že mimo. Odkar so pridobili večjega odjemalca — tovarno celuloze in papirja PLAŠKI iz Ogulina, so se začele razmere popravljati. Prodaja i^remoga ni več problematična, pač pa je finančni uspeh zaradi številnih dolžnikov še zmeraj slab. Ker kupci neredno plačujejo, imajo vsak mesec težave pri izplačilu osebnih dohodkov. Nobenemu niso odbili pomoči Komisija za zadeve borcev je v začetku septembra obravnavala prošnje za pomoč pri šolanju otrokom borcev in aktivistov NOV ter predlagala štipendije od 70 do 300 din 67 dijakom in študentom srednjih, višjih, poklicnih in visokih šol. K jUkor je biio prošenj, toliko štipendij so odobrili, med j^ipendisti pa je velika večina orrok s podeželja in hribovsKih vasi, le 12 jih je doma iz Črnomlja. Razen tega je komisija odobrila še enkratno pomoč pri šolanju 17 otrokom, ki so iz številnih družin. Mimo navedenih pi tečejo štipendije še po delovnih organizacijah. V letošnjem letu se je pri štipendininiu že precej obrnilo na b-^lje, naj-boij razveseljivo pa je, dji a prihajajo v rudnik večja denarna nakazila, največ od tovarne PLAŠKI, ki je že za polovico zmanjšala svoj dolg. Da so v Kanižarici težaive lahko sploh prebrodili, je zasluga povečane proizvodnje in večje storilnosti. Zdaj je storilnost v jami med rudniki rjavega premoga na prvem mestu v državi! Na vsa- vansko povprečje okoli 1,8 bone. Vsak kanižarski kopač pa nakoplje dnevno 9 ton premoga. Kljub tako ugodnim delovnim učinkom pa ni dosežen boljši finančni uspeh, največ zaradi dodatnih stroškov za prevoz. Vsaka tona premoga, kd jo pripeljejo do železniške postaje, stane 5,50 din. Zaradi zaostale izgradnje rudnika vlaga kolektiv veliko v investicijsko vzdrževanje, kar spet bremeni vsako tono premoga s 4,40 din. Letos zas'tavljeni plan pro- izvodnje 120.000 ton premoga bo vsekakor presežen. Računajo, da bo nakopanega vsaj 10.000 ton več. Dejstvo je, da osebni dohodki ne rastejo tako hitro kot storilnost. Ta se je od lani povečala za okoli 20 odst., zaslužki pa so le za 7 odst. večji. Letos znaša povprečni osebni dohodek v Kanižarici že 950 din, kar je v mejah jugoslovanskega in slovenskega povprečja. Z najnovejšimi državnimi ukrepi za izboljšanje pKJloža-ja premogovnikov v Kanižarici ne bodo kaj pomembnega pridobili, saj znašajo letošnje olajšave vsega 190.000 din. Več pa si od. tega obetajo v prihodnje. Upajo, da »bo s temi ukrepi le zaustavljena zamenjava trdih goriv s tekočimi in plinastimi. iMA OBČINSKI KONFERENCI ZK Pripomba: Bela krajina ni zastopana v Črnomlju so predlagali, naj Josip Broz-Tito še naprej vodi Zvezo komunistov Jugoslavije — Pripombe k predlogu za sestavo CK ZK Slovenije ČRNOMALJSKI DROBIR ■ NAVAL V TKOOVlNAll z ži vili se je tudi v Črnomlju pole-Kttl. V minulih dneh so morali ti-govci trdo delati, vćaaih so imeli še nadure. Se dobro, da so IKJšteno plal'ane! ■ »RKil DKI. nOPLSTOV, ki jih belokranjski dolav.i • porabijo ob trgatvi, se bliža kraju. Kljub slabemu vremenu je večina vinogradnikov že v nedeljo končala s trgatvijo, zato lahko že pokušajo sladki mo&l. Zaradi slabega vremena v Oasu zorenja je letošnji pridelek zelo različen. Tisti vinogradniki, ki so skrbno oibde-lali vinograd, se lahko pohvalijo, medtem ko je drugim slak ovil trte. čeprav so močno gnojili, tarnajo, da jim je pol grcBidja se^lo. Pa ni hudega, saj so se čudeža iz Kune Galilejske naučili že tudi Belokranjci. ■ PRIREDITKV »MLADINA SE-BI IN VAM«, ki je bila 28. sep-tembra v črnomaljskem Prosvet- nem dcMnu, je u-spela, čeprav na žalost nismo videli in sJičali jugoslovanske lepotice Nataše Košir iz Kočevja. Prireditelji so jo opravičili, Č^ da je bila v Beogradu službeno z^ržana. Predstavilo pa se nam je nekaj nadobudnih mladih pevcev in tudi go stujoči »Atoli« so pokazali kvaliteto in ubranost. Na prireditvi je sodeloval še domači ansambel Pusisyke. Nad 300 gledalcev je bilo s prireditvijo zadovoljnih. ■ PIONIRJI IZ OSNOVNE .^O-LE Črnomelj so v soboto izvolili svoje novo vodstvo. Za predsednico pionirske organizacije je bila izvoljena Sonja- AdleSič. ■ POLK NA VEČERNI OSNOVNI i^OLI se je začel 20. septembra. Snov 7. razreda bo obdelana do prvega polletja, nato pa do konca leta snov 8. razreda V .sedmi razred se je vpisalo 24 slušateljev, v osmega pa štirje več. •V ponedeljek, 30. septembra, so na občinski konferenci ZK v Črnomlju razpravljali o kandidatih za vodilne organe Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, za IX. kongres ZKJ pa so za delegata izvolili Vinka šprajcar-ja, tehničnega vodjo pri Kovinarju v Črnomlju. Posebna točka dnevnega reda pa je bila posvečena vseljudski obrambi in nalogam, ki jih imajo v zvezi s tem črno-maljsly komimisti. Občinska konferenca je s ploskanjem pozdravila ^pred-log, naj bi Josip Broz-Tito še naprej vodil zvezo komunistov Jugoslavije, medtem ko so imeli pripom^be na predlagani sestav novega centralnega komiteja ZKS t«r na »sestav stalnega dela konference ZKS. Z večino predlaganih kan didatov so se sicer strinjali, menili pa so. da so kljub načelu, naj v centralni komite pridejo novi ljudje, vendarle dosedanji dolgoletni člani ZK premalo zastopani Prav tako .je bilo iz razprave očitno, da se čutijo zapo-savljene, ker med kandidati za oba vodilna organa Zveze komunistov Slovenije ni nobenega Belo(kranjca. obrambi so bili člani konference povsem enotni. Sklenili so, da bodo komunisti vodilna gibalna sila pri organizaciji vseljudske obrambe ne samo v občinskem merilu, temveč v vsaki delovni organizaciji in v sleherni vasi. Poudarili so, da je dolžnost vsakega komunista ljudem pojasnjevati naloge in način vseljudskega odpora proti morebitnemu napadalcu. Obenem pa se bodo komunisti zavzeli za krepitev strelske organizacije, tabor-ništva, radioamaterskega kluba, sekcije jamarjev in gasilstva. Kakor vse druge družbe-no-politične in delovne organizacije naj bi tudi te imele samostojne programe ljudske obrambe. Pri sestavljanju obrambnih načrtov, ki bodo tehieljili na izkušnjah NOB, pa bo vsak občan dobil svoje mesto. o čemer so sicer govorila že lani, vendar načrti niso bili v celoti izpeljani. Razen teiga je predvideno večje udejsitvo-vanje mladih na kulturnem področju, medtem " ko bo športno delo zaživelo že v okviru medobčinskega tekmovanja v počastitev 10-let-nice avto ceste. Posebej bodo za 29. november organizirala občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo, radi pa bi pripravili tudi tekmovanje mladih matematikov. Govorili so še o delovanju kluba, ki pa zaenkrat nima osnovnih pogojev za delo. M adinski klub nima več svoje sobe, ker je bila ta hkrati s stavbo prodana, drugega prostora pa trenutno ni na razpolago. Lepa pionirska konferenca v soboto, 28. septembra, so imeli črnomaljski pionirji letno konferenco v prosvetnem domu. O delu v preteklem šolskem letu je poročal predsednik organizacije Mladen Petkovič, nato pa so sprejeli boga/t delovni program za letošnjo sezono- Prisotni gostje iz občinskega komiteja ZKS, ZZB in SZD(L so bili presenečerd nad ravnijo konference tako v tehničnem kot vsebinskem pogledu. Po konferenci so pionirjem prikazali še film »I>va mušketirja«. Trem članom poteče mandat Po dogovoru s skupnostjo Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu se občinski sindikaHni svet Črnomelj aktivno ukvarja s po-ipravami na volitve polovice članov komunalne skupščine. Zaradi t^» sklicujejo v Črnomlju posvet predstavriikov delavskih svetov in upravnih odborov ter predstavnikov sindikalne podružnice z dosedanjimi člani skupščine. V črnomaljski občini poteče mandat trem članom, namesto njih pa bodo izvolili nove v II. V. in VI. volilni enoti delovnih organizacij. Standard na kredit? Posojilna mrzlica se je v zadnjem letu močno razpasla tudi v Beli krajini. Iz poročila službe družbenega knjigovodstva smo dobili p>o-datek, da se je prodaja na kredit samo pri črnomaljskem splošnem trgovskem podjetju POTROŠNIK v enem letu trikrat poveča'a. Ljudje si ustvarjajo standard s pKJSojili. RAZPIS Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj organizira oddelek grmske DVELETNE ZIMSKE KMETIJSKE ŠOLE V ČRNOMLJU Rok za prijavo je do 20. oktobra 1968; prijave sprejema Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj. Pouk bo v dopoldanskem času, v novembru, decembru, januarju in februarju. Prevoz za zunanje slušatelje bo organiziran in brezplačen. Šolnina 50 din mesečno (200 din za letnik). Prijavnice za vpis v šolo in vsa ostala pojasnila dobite pri Zavodu za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj ali pri Občinski konferenci SZDL Črnomelj. KOVICE -viii) otncrmJ^sfiJi komum Na posvetu le tretjina vabljenih Pred kratkim je občinski komite ZMS v Črnomlju sklical posvet s predsedruki mladinskih aktivov, zaradi slabe Konferenca je nato spreje- udeležbe pa so morale nekatere točke dnevnega reda od-pasti. Posveta se je udeležila la sklep, naj se občinska ko miteja ZK Črnomelj in Me tlika dogovorita za skupne le tretjina vabljenih. Obrav- kandidate in skušata pri ka- navali so lahko samo pripra- drovski komisiji OK doseči, ve na izvedbo letnih konfe- da bi predlog upoštevali. renc in organizacijske zade- V ra^ravl o vseljudski ve. OelefeksiH" ČRNOMELJ Dobro poznavanje tekstilnega tržišča in tesno sodelovanje z vsemi tekstilnimi tovarnami nam omogoča Belokranjce po izredno znižanih cenah, toda solidno oblačiti. PRODAJA NA 5-MESEČNO BREZOBRESTNO ODPLAČILO NA PETKOVI OBČINSKI SEJI Davčna uprava ni kos svojim nalogam Obrtništvo še nadalje razvijati, obenem pa preganjati posameznike, ki šušmarijo ali goljufajo - Nič več popuščanja pri dolžnikih! v petek, 27. septembra, je so dolžni 51.199 din davkov, bila seja občinske skupščine napovedana za ob 8. uri, vendar so morali odborniki skoro dve uri čakati na sklepčnost. Zaradi iigodn^a vremena je preooj odborriiflcov namesto na sejo šlo v trgatev. Na seji je v imenu davčne uprave Zvonko Pavlovič prebral poročilo o obrtni dejavnosti ter davčni politiki, obenem pa razložil tudi stališče sveta za gospodarstvo in fi-najice. Ugotovljeno j«, da znašajo dolgovi obrtnikov do občinskega proračuna v letošnjem letu 77.212 din, gostilničarji nemudoma poskrbi za kadrovsko okrepitev da^-čne uprave. Glede bodooe politike do 24. septembra so dražištei obrtništva se je skupščina V Drašičih so že potrgali za gospodarstvo, v katerem je rečeno: »če hočemo nadalje obdržati obrtništvo na našem področju ter ga še bolj razvijati, moramo poskrbeti, da bodo zasebni obrtniki imeli zadovoljive pogoje in zaupanje v oblast. Pri tistih posameznikih, ki očitno bogatijo na sumljiv način ali pa se ukvarjajo z ilegalno obrtjo, pa je treba nmogo ostreje ukrepati kot doslej.« Sklenili so še, da bodo na prihodnji občinski seji odborniki dobili spisek davčnih dolžnikov. Medtem ko nameravajo pri obrtnikih štvu občinske skupščine, da davčne zaostanke čim dosledneje izterjati, pa je bil sprejet predlog, po katerem so redkim kmečkim davkoplačevalcem dolg odpisati, pri nekaterih pa se bo obči- avtoprevozniki pa 580.915 din. Ker pomenijo vsi davčni zaostanki skupaj 18 odst. občinskega proračuna, je bil sprejet sklep, da v izterjavi ne bo več nobenega popuščanja. Doslej davčna uprava ni bila kos svojim nalogam, ker je uslužbencev zmeraj manj, pristojnosti pa se povečujejo. Mesto davčnega kontrolorja še niso dobili. Dela v tej službi se ljudje branijo, ker je zelo nehvaležno, razen tega pa so osebni dohodki nizki. Svet za gospodarstvo je zaradi tega priporočil tajni- ■vmogradnaki 2sačeli trgati belino, ki je bila precej nagni-ta. Letos se je uresničilo, kar pravijo stairi ljudje; v kakem vremenu groedje raste, v takem cveti in zori- Grozdja letos niti ni tako malo, le k^'aliteta je slaba. Portugalka pa je bila dobra in v Drašičih So jo prodajali po 3,50 do 4 din liter. Zanimivo je tudi to, de ob nedeljah v Drašičih že zmanjkuje prostora za parkiranje. Vas ima čuda obiskov! strinjala s predlogom sveta na vknjižila na zemljo. Vinogradniki z metliškega področja so nekaj lepih dni v preteklem tednu izkoristiU za trgatev. Kjerkoli so \inogradi, je bilo tiste dni videti trgače, ki so nosili polne brente grozdja. I.«tošnja letina ne bo dobra, ker je grozdje precej gnilo. Posnetek je iz okolice Suhorja- (Foto: R. Bačer) KAJ MENI O KMETIJSTVU NAPREDEN KMET IN ODBORNIK „Imam občutek, da smo molzne krave" Napake preteklih let drago plačujemo - Teze odobravamo, le preveč so odmaknjene v bodočnost - Nekatere stvari bi morali takoj rešiti Ivica Šerfezi in njegovi v Metliki Antona Pezdirca s Krasin-ca, člana sveta za kmetijstvo in odbornike metliške občine, sem zalotila pri čiščenju novega traktorja. Pe- — Teze so dobro nakaza- del in občutil sprememb, bo ne, — je dejal. — Kmetje, ki ostal nezaupljiv. to gradivo poznajo, so z njim Strokovna plat kmetijstva je zadovoljni. VpraSujemo se bila vse do zdaj zapostav-le, če bo vse to zares iapelja- Ijena. Priznam, da tudi stro-Ijal me je v hišo, kjer sva no v praksi in kdaj. Ker smo kovnjakom ne zaupamo prese pogovarjala o kmetijstvu vsa leta po vojni prav v kme- več. Zakaj? Videli smo, da Na svoji tiimeji po Slove- in predvidenem razvoju te tijstvu doživljali vrsto spre- je veliko takih, ki so študi-niji -bo v torek, 8. oktobra, panoge v bodoče, o čemer je memb, za katere smo kmetje rali v kmetijskih šolah ali tudi Metliko obiskal znani pe- pred kratkim razpravljal tu- vedeli, da niso pametne, da- na agronomski fakulteti, pu- di metliški svet za kmetij- nes mnogi ne zaupajo več. stilo poklic in se zaposlilo je trg od dai^ do jutri. Očitajo nam tudi, da nočemo bolj sodelovati z zadrugo. Seveda, ko pa se do danes nismo prepričali, da se nam to izplača. Pa vendar — je ob koncu dejal — jaz sem med tistimi, ki le nismo še povsem izgubili upanja na boljše čase. R. B. stvo. vec zabaTOe glasbe Ivica šerfezi. Obenem bodo poslušalce ta večer zabavali mladi slovenski popevkar Prane Koren, zagrebška pevka šansonov Lada Kos, igral pa bo zagrebški zabavni orkester Alegro. Veseli večer bo ob 8. uri v domu Partizana. Vstopnice lahko dobite v predprodaji v Turistični pisarni. Predlogi za odlikovanja Občinska skupščina Metlika je prijjcročila komisiji za odlikovanja, naj pripravi predloge za odlikovanja najzaslužnejših predvojnih revolucionarjev in zaslužnih občanov, ki so se iakazali v povojnih letih. Odličja^ nameravajo podeliti za občinski praznik, 26. november. Kdo bo prevzel kmetije? Petdeset hišnih številk ima vas Krasinec. Pri vseh hišah pa sta ostali doma samo dve mladi dekleti, vse druge so šle v mesta. Tudi za gospodinjske pomočnice gredo ra- Dokler naš kmet ne bo vi- Anton Pezdirc s Krasinca (Foto: R. B.) Novo podjetje Metlika-Trans čez noč >je Metlika dobila novo podjetje drugje. Kje, ne vran, vsekakor pa jih na vasi ni bilo. Mene pri tezah moti pred- • vsem to, da so preveč odmaknjene v b(xio(iiost. Mnenja sem, da bi bilo kasno, če bi že danes začeli z ukrepi. Po mojem bi morali nemudoma storiti predvsem naslednje; 1. Zasebnemu kmetijstvu jasno začrtano pot in odkrito povedati, če lahko še pričakujemo podružbljanje zemlje. 2. Kmetijske kredite urediti tako, da bi bili kmetom dostopni. 3. Manjše stroje za zasebno kmetijstvo, ki jih doma ne delamo^ uvažati z malenkostno carino. Obrnem pa spodbujati ustanavljanje vaških strojnih skupnosti. 4. Prizadevati si, da bi imele kmetije večje parcele. 5. Urediti cene pridelkom in odkup. Vse to pa smo kmetovalci fe tisočkrat povedali, a kot da smo govorili glušcu. Kmetje imamo že dolgo občutek, da smo molaie krave. Ne moremo ugotovifa, kaj se nam izplača pridelovati, ker Metliški Monte Carlo Uradno ni nikomur nič znanega, -privatno pa ve vsa Metlika, kako noč za nočjo v Bado-vinčevi gostilni nekateri dobivajo ali izgubljajo pri kegljanju težke tisočake. Nekdo je zašel med kegljače, domov pa se je vrnil brez denarja. Neki mladenič iz tovarne BETI pa je taje v enem večeru pri-igral 100 000 starih din. Ko gredo ponoči iz Ga-bretove gostilne gostje proti domu, nekateri od veselja, drugi pa od žalosti vpijejo, da se sliši daleč naokrog, čudno, da jim nihče nič noče! Pionirski praznik na Suhsrju v nede'jo so na Suhonju lepo proslavili pionirski praznik. Na pionirski konferenci so izvolili novo vodstvo ter spirejeli delovni program za tekoče leto. Za predsednico pionirske organizacije so izvolili Branko Petrovič. Sledil je prisrčen kulturni program. PionirsJcemu prazniku na Suhorju so prisostvovali tudi gostje, člani borčevske organizacije iz tovarne TAM v Mariboru- 2e nekaj let imajo s krajevno organizacijo ZZB Suhor dobre stike, zato so v nedeljo prišli na obisk. Ob tej priložnosti so podarili šoli 18 partizanskih knjig. Nedeljsko pvopoldne je minilo v prijetnem borčevskem srečanju, kjer so poudarjali, naj bd taki obiski postali trad!:cion?-lni. O delegatih za kongres v četrtek, 26. septembra, je bila v Methki IV. seja občinskega komiteja Zveze komunistov, na kateri so razpravljali samo o pripravah na kongres Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije ter v zvezi s tem o delegatih. Viktor Kečkeš prisilni upravitelj v hotelu »Bela krajma« Pretekli teden so na seji občinske skupščine v Metliki imeno-vali za tretjega prisilnega upravitelja v metliškem gostinskem podjetju Viktorja Kečkeša, nekdanjeg? direktorja zdravilišča Dolenjske Toplice. Predsedstvo skupščine je odbornikom pojasnilo, da prejšnja dva prisilna upravitelja nista imela srečne roke pri nehvaležnem delu, za,-to so po vsej Sloveniji iskali primern^a gostinskega strokovnjaka. Odborniki so predlog predsedstva potrdili, eden izsned njih, Peter Bu-dvonac, pa ^e celo izrazil prepričanje, da sposobnejšega gostinca najbrž nikjer ne bi dobili. Švedska veleposlanica v Metliki V nedeljo, 22. septembra, sta švedska veleposlanica ga. .\gda Rossel in g. Gustaf Ha-milton v spremstvu pomočnika sekretarja za zunanje zadeve Mitje Vošnjaka in še nekaterih obiskala Metliko. Dopoldne sta si ogledala Belokranjski muzej in vinsko klet, nato pa sta se ugledna gosta skozi Semič in dolino Starih Zag odpeljala na bazo 20 v kočevskem Roioru, ^ SPREHOD PO METLIKI Na petkovi občinski seji v novo »vtoprevozno podjetje METLIKA-TRANS, ki ima svoje prostore v Bosalnicah, za začasnega direktorja pa je bil imenovan Franc Vrvi-ščar. Po izračunu, kK so ga naredili na občini, bo imelo novo podjetje najmanj 2 milijona din prometa na leto, za amortizacijo bi odmerili lahko okoli 300.000 din, medtem ko bi 200.000 din ostalo za sklade. Občinska skupščina Metlika je dala garancijo za na-Ijudem. ki jih je povabil na jg^je 1,750.000 din posojila, trgatev. V no6i na 30. sep- kolikor podjetje potrebuje za tember pa so pripravljene začetna osnovna in obratna spominjajo, da je bilo včasih v vasi tudi po 40 mladih de^ klet, so zaskrbljeni, kdo bo v prihodnje gospodaril na kmetijah. Vlomilca sta se najedla in napila Kmet VUikSinič je 29- septembra pripravil v svoji zidanici v Repici pri Drašičih več kruha, kuhanega mesa in vina da bi dal dobro malico kup dobro ohranjenih kamionov s prikolicami zanima avtoprevozno podjetje iz Radovljice, so takoj pomislili , . ,, ^ na to, da bi lahko ustanovili ^ domače avtoprevozno podjet- ^e^os predvsem ukvarjala s Na Grabrovcu popravljajo pota Krajevna skupnost na Gra- je in del dohodka bi ostal na domačem področju. Razen t^a pa nekatera metliška podjetja uslužnostnih prevozov ne morejo pogrešati niti za en dan, ker so od njih odvisna. Ce bi ae prevozi naenkrat nehali, bi imela podjetja škodo pri prodaji blaga na domačem in tujem trgu. Predsedstvo občinske skup- popravilo«! vaških poti, razen t^a pa namerava urediti okolico spomenika. Denar, ki ga dobijo iz občinskega proračuna, bodo porabili le za material, medtem ko bodo vaščani vsa dela opravili prostovoljno. Letos z denarjem krajevni skupnosti bolj trda prede, ker so lani popravljali most, nekaj dolgov pa je od tedaj še ostalo. jedi in pijača postale plen vlomilcev. Kaže. da sta kaznivo dejanje opravila vsaj dva moža. Ko sta se dobro najedla in napila ter pone- sredstva. Do tako nagle ustanovitve podjetja je prišlo iz več vzrokov. Novi predpisi, ki so stopili v veljavo 1. oktobra. snažila sobo, sta ukradla še so več avtoprevoznikov, la-uro, namizni prt, torbo in stnikov težjih kamionov, pri* ščine je že pred sejo dobilo izjave devetih avtoprevozni- Nova trgOVina KRAS kov, v katerih je rečeno, da so pripravljeni prodati do- Tovarna obutve KRAS iz mačemu podjetju svoja tež- Karlovca namerava v Metliki ka vozila pod zelo ugodnimi odpreti svojo prodajalno. V pogoji — na odplačilo v Ulici na trg domače komunal- treh letih. Spričo tako ugod- no podjetje že ureja Krašev nih pogojev odborniki niso lokal. Računajo, da bodo de- dosti oklevali in so se za la kmalu končana in da bo VKUK NALIV V NEDKIJO, 22 septembra, v Metliki ni naredil velfte škode, da je voda vdrla v nekatere kleti. Tudi dvoriSće tovaiiie BEJTI le preplavila voda, ker sa se odtočni kanali zamaSidi. Voda je skoei vrata vdrla v prostor s snut-kavimi stroji, vendar so redki dežurni delavci z vrečami peska aagradili vodi pot in tako pre-prevedi opravljanja poklica, samo-stoj'ne dejavnosti ali kakšne službe, s katero je zvezano samostojno razpolaganje ali Popis vikendov Strokovne službe pri podjetju za stanovanjsko gospodarstvo v Nove.n me-tu bodo te dni po'pi-sale vse vikende, zd^ni-ce in druge prostore, ki bi jih laliko šteli za dodatna stanovanja občanov'. Ko bo znano, koliko vikendov je, čigavi so in koliko jih ima kdo, bo tudi laže priti do dnu go-iror cam o bogatenju posameznikov na račun pri-?l'eg^ranega polož-dja v ■Iružbi. ravnanje z družbenim premoženjem ali pa njegova hramba. V stečajnem postopku, ki je komaj stekel, še niso utegnili ugotoviti vseh vzrokov za taMen konec INISA. že iz tega, kar je bilo ugotovljeno v sorazmerno kratkem času, pa se da reči, da so trije glavni vzroki. Investicijska izgradnja INISA se je časovno preveč zavlekla, posledica tega pa je bila podražitev. Proizvodnja je v INISU stekla šele takrat, ko je bilo že treba začeti odplačevati posojila. Razumljivo je, da podjetje s tako velikimi investicijskimi krediti, ki so bili razen t^fa dobljeni pod sorazmerno neugodnimi pogoji, ni moglo dobro poslovati. Tretji, zelo pomemben vzrok za takšen kooaec INISA, p« je treba iskati v kolektivu, Id ni bil strokovno sposoben speljati tako zahtevno nalogo, kot je proizvodnja ravnega stekla, za katero v Sloveniji nimanK) izkušenj in tradicije, vrhu vsega pa tudi ni znal pritegniti nobenega dornačega strokovnjaka, ki v Jugoslaviji so, če-prarv .j.ih ni velikio. Pogovor o šolstvu Občinski odbor sindikata družbenih sliižb namerava v kratkem sklicati pogovor s predsedniki sindikalnih organizacij d.ružbenih služb. Razpravljali bodo o finančnem položaju v šolstvu s stališča družbenega dogovora in pri tem upoštevali smernice, ki jerzi mladega libanonskega pesnika, ki jih je posvetil najstarejši arabski umetnici. »Za nas, za vse Arabce, je Um Kaltum najslajši opij,« pišejo časopisi od Bagdada do Casablance. In enodušno trdijo, da poslušajo Um Kaltum enako navdušeno na kraljevskih dvorih, pod no- BREZ BESED (doma ali na tujem ...) Zoran Bogdanovic: BREZUPEN PRIMER Pometam v bolnišnici. Malce delam, malce pa klei)e-tam z lažjimi bolmki, da mi mine delovni čas, njim pa čas, ki jih loči od ure obiskov. In tako me je neki ponedeljek v sobi z bolnUci, ki so jim operirali vse mogoče reči, zalotila skupina študentov pod docentovim vodstvom. Nisem je utegnil pobrisati, pa sem legel v prazno posteljo. Kakašna smola, docent se je najprej zapičil prav vame. S prstom je pokazal na mojo posteljo in ukazal študentki, naj me pregleda in pove diagnozo. Nisem si še opomogel od tega, kar me je doletelo, ko me je simpatična študentka že ogledovala z vseh plati. Medtem ko je docent razporejal preostale študente, me je na uho vprašala, kaj me boli. Hotel sem ji povedati, da sem stoodstotno zdrav, a že je docent vso svojo pozornost posvetil nama in podzavestno sem se zgrabil za prsi. »Torej, kolegica . . .« je vprašal docent. »Nisem še ugotovila, kaj mu je vendar sem opazila, da ima otečene bezgavke.« Hotel sem ji reči, da to niso nikakršne bezgavke, ampak metla, ki sem jo potegnil pod odejo, toda docent je prikimal, mala neumnica pa se je še bolj razvnela. Stiskala me je in trkala po meni, da mi je zares postalo slabo. Tiho sem ječal in prosil, naj gredo k vragu, ko je rekla: »Mislim, da sem uganila. Bolnik ima tumor v predelu prsnega koša.« Spet sem jo mLslil opozoriti, da se moti, da je ta njen tumor pravzaprav cunja za prah, pa sem si premislil. Docent me je pogledal s pomilovanjem, mi potipal prsi in tiho rekel: »Imate prav, kolegica . . . Tumor v zadnjem stadiju... Naj mu .sestra napiše odpustnico . . .« In tako so me odpustili iz službe kot — brezupen primer. madskimi šotori, v študentskih klubih in v samotnih taboriščnih naseljih iskalcev nafte. Čar Um Kaltum je večen, pišejo časnikarji. Zmeraj je enak, čeprav leta in desetletja gubajo njen obraz. Nikoli, trdijo njeni biografi. Um Kaltum ni računala z mladostjo in lepoto kot svojim orožjem, in nemara prav zato tako očara z močjo svoje osebnosti in vzvišenim dostojan-stvom v vseh kretnjah in vedenju. ZA OBRAMBNI SKLAD^ ARABSKE NACIJE Vsaka njena pesem ttaja najmanj eno uro. Svoje pesmi sama kamponira in v njih pripoveduje o trenutkih tegob in upanj felahov^ be-duinov in trgovčev in tako razpleta pravcato zgodovino in boje svojega ljudstva in človeškega rodu. Se danes 70-letm umetnici pišejo osebno vsi voditelji arabskih dežel in jo prosijo, naj v njihovih prestolnicah priredi vsaj en nastop. Nedavno je Um Kaltum bila gost maroškega suverena Hasana II. in tunizijskega predsednika Habiba Burgibe. Vstc\pnice za koncerte Um Kaltum so bajno drage. V Kuvajtu na primer so dajali posamezniki za njen koncert tudi po 1000 funt šterlingov. Za six>j nedavni nastop v Parizu je dobila nekaj milijonov frankov. Ves dahodek od nastopov podarja najdražja pevka na svetu svoji domovini — Združeni arabski republiki. Od 5. junija lani pošilja svoje čeke na naslov Gamala Abde-la Naserja z oznako: »Za obrambni sklad arabske nacije«. Tudi po tej potezi je Um Kaltum izredno bitje. Sedaj je dobila diplomatski potni list. Vsaka arabska dežela jo šteje za svojo državljanko. V zahvalo je dovolila po eni najboljši pevki vsake arabske dežele, da lahko poje eno njeno pesem. M. S. Ljudska modrost Bolje danes kos kakor pitri gos. Bodi sam priden, pa ti ne bo treba biti zaviden. Ako hočeš koga spoznati, daj mu oblast! Bodi seno ali slama, samo da je polna jama. Ako hočeš veliko let šte-. ti, moraš od mladega zmerno živeti. Bližnja žlahta — na enem soncu sušena plahta. Ako hiša pogori, dolg na vrat leti. ■ Bodi revež ali bogatin, vsak je matere zemlje sin. Lojze Jakopič: AKCIJA Nagansko sem stopil iz vrste. Na desno stran, kot je bHa navada. K meni je pritekel gonjač, me s palico Lidairii po rami in me jel riniti naprej proti kapoju naše sobe. Kapo je prav tako dvignil palico, mi ^o s kreipkim udarcem položil čez hrbet in mi ukazal naprej. Po novem udarcu, me je blokfirer porinil s skupino desetih ne-srečnežev, katerih imena je izklical danes dežurni raportfirer pred vrste na a.pelplacu. Bilo nas je natanko deset. Deset izbrancev. Vsaik/dan je gestapo izbral med jetniki deset kneflingov za posebna zasliševanja. Za mučenje. Mnogi od izbranih se niso nikoli več vrnili v taborišče v svojo barako in na svoj pograd. Za vzrok ni nikoli nihče izvedel. Tudi vprašal ni. Vse je spadalo k življenju in navadam dachauske-ga taborišča. Smešno, toda prvo, kar sem pomislil, ko sem stopil med izbrane žrtve tega dne, je bilo, da danes ne bom šel lelait s svojo skupino na farmo. Ko pa sem se ozrl nazaj in ugotovil za seboj šest tisoč jetnikov, od katerih nas je odrezal izklic številk, s katerimi imajo danes poseben namen, me je obšla groza. Obup onemoglosti in strahu. Slišal sem, kako so za menoj še in še preštevali vrste in jetnike ravnali v ostre linije, kako so po njihovih hrbtih padali udarci, povelja in slišal sem ječanje nesrečnežev, ki so se upo-gibali pod palicami. Vendar, imeli so bodo^ost, upanje vsaj še za en dan Nas deset ni imelo upanja na življenje niti do večera. Da bomo preživeli dan do večera. Po treh urah jutranjega mučenja na apelplacu je bilo konec apela. Taboriščni komandant s svojimi oprodami in tolpo zdresiranih psov je odšel, žarometi so ugasnili. Popustila je napetost. Vedno močnejša dnevna svetloba je meglo pritisnila na strehe barak. Mraz je lezel v kosti. Z apelplaca je odkorakala komanda za komando sko-m glavna taboriščna vrata na delo, preostali jetniki, ki niso pripadali delovnim skupinam, so morali v tišina in v vojaškem redu nazaj v svoje barake In v sobe. Nas, deset izobčencev, je ostalo na apelplacu. Pred nami je sedel renčeč nemški volčjak. Ni nas izpustil izpred oči. Tako mu je zapovedal gospodar, ki^e kontroliral odhod jetnikov iz taborišča in v barake. Za nasiand hrbti je živelo taborišče. Vozove s čajem so zapeljali na glavno taboriščno cesto. Da bi v sebi pregnal strah in obup, sem sledil vsakdanjim dogodkom, ki so se odvijali za menoj v taborišču. Po šest, osem, dvanajst velikih posod s čajem so dežurni postavljali pred vrata posameznih blokov. Sprejemali so jih dežurni bloka in raznašali po sobah. Kapoji blokov so s palico v roki dostojanstveno nadzorovali delo. štubaki posameznih sob so ukazali delitev jutranjega obroka. Pred posodami so nastale vrste. Pazniki so jih uravnavali s palicami, da je prenekateri omahnil iz vrste in bil za kazen ob zajtrk. Naš obrok so to jutro razdelili drugim. Za ta dan so nas črtali iz seznama potrošnikov. Nekatere za vedno. Gestapovec nas je odpeljal iz taborišča na komando. Esesovci so nas potisnili v sobo, ki razen golih sten in kamnitih tal ni imela ničesar drugega, še grobe svetilke ni bilo pod stropom. Razen zamreženega okenca pod stropom in težkih železnih vrat. Ko so se le-ta za nami zaprla, smo obsojenci obstali sredi sobe kot skupina prestrašenih pingvinov na ledeni obali. Gledali smo molče drug drugega in čakali. Nismo se poznali med seboj. Niti pogovoriti se nismo mogli, ker iSino bili predstavniki različnih narodov. Družila nas je ena sama znana beseda: »Kamerad!« — To nam je v danem položaju bore malo pomagalo. Kot klavna teleta so iz naše skupine jemali drugega za drugim. Vrnil se ni nihče. Prišel sem na vrsto pozno popoldne. Dva gestapovca sta me čakala v mučilnici, kamor me je porinil eseso vec. Na stenah sem opazil vidne krvave maroge. Tudi na tleh so bile mlake krvi. Brez kakršnega koli namena prikriti klavnico sredi v tovarne smrti, v kateri sta bila gestapovca le paznika ob tekočem traku me je prvi, ki je držal v rokah mapo, na kateri je bila z velikimi črnimi črkami napisana moja taboriščna številka, vprašal: »Italijan ali Slovenec?« Vprašanje me ni zmedlo, čeprav ga nisem pričakoval. Odgovoril sem v tekoči nemščini. »Italijan.« — Drugi gestapovec je posegel vmes. »Zakaj si v taborišču?« — Zopet sem mehanično odgovoril kot že tolikokrat sojetnikom v baraki: »Zaradi črne borze.« — Tedaj me je drugi gestapovec z roko vešče uda ril po ustih. »Lažeš! Rdeči triKotmk nosiš. Dobro veš, zakaj smo ti dali to znamenje. Torej?« Molčal sem in drgetal ob misli, kaj nameravajo z menoj. Kak šen bo konec? Da se gestapovca ne bosta šalila in da me niso to jutro izbrali kar tako brez vzroka, o tem sem si bil na ja-snem. — Skušal sem prisiliti misli in čustva, na katera sem se pripravljal s treningi že v ljubljanskih zaporih in kasneje v taborišču, zato, da bi vzdržal pri mučenju. Da bi me ne bilo strah. Pa se nisem imel časa zbrati. Gestapovec me je še nekajkrat udaril po obrazu Nato sta oba hkrati pristopila k meni in začela z veliko prizadevnostjo z besedami, z istim ciljem, kakor sta malo prej poskušala s klofutami »Ti, Emilio Capeccio, če je to tvoje pravo ime, si menda ugotovil, da si prispel na konec svoje življenjske poti. Več ne moreš pričakovati kot mesec dni več ali manj življenja, le da lahko izbiraš med umiranjem brez bolečin ali pa med mučenjem. Razumeš?« — Kaj sem hotel drugega, kot da sem pokimal in izbuljil oči, kot to narede vsi na smrt prestrašeni ljudje, še vedno nisem zaznal, zakaj se gestapovca trapita z menoj, kaj hočeta od mene in kakšna bo moja usoda. Slan okus po krvi in glava, razbolela od udarcev, sta mi hromila razsodnost. Postal sem zopet vsaj nekoliko zbran in pozoren, ko je začel drugi gestapovec govoriti: »V Ljubljani si varal vse po vrsti. Naše in domače. Tu borno našli z^te zdravilo. Za najmanjšo laž se boš cvrl v peči ah pa se boš dušil v plinski celici.« — Ob tej grožnji se mi je zazdelo najbolje, da zahlipam. Na oči so mi privrele solze. Skesano in proseče sem izdahnilr tmnmmum- tasMMVMSM Morda ga poznate, če ne - pa ga boste spoznali čez nekaj tednov na tejle naši strani: zaslužnega tovariša Paradižnika osebno, njegovo prijetno ženico Klaro in - seveda njun avtomobilček! Živimo v hitrih, sodobnih časih, k'o so daljave postale za nas vse le še malenkostna zapreka. Zakaj je kupil tovariš Paradižnik osebni avtomobil? Kaj vse je doživel z njim, s čim se je proslavil, kaj vse hudega in grenkega pretrpel? - Na vse to vam bo odgovorila naša nova slikanica, ki jo bomo začeli čez nekaj tednov objavljati na tejle »bralni strani«, kakor smo okrstili zanimivosti in lahko branje, pa tudi novo povest, ki se vam zgoraj predstavlja. Torej: čez nekaj tednov - tovariš Paradižnik, ženica Klara in NJUN NOVI PRIJATELJ: OSEBNI AVTOMOBILČEK! - Ne zamudite: nova napeta in prikupna slikanica nas bo 35 tednov spremljala, razveseljevala in učila! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK ' vsak četrtek 60.000 izvodov! 21 m IšEIiiaEilllalšIšIšlalaial^išlalšIšIšlalslsiaiBišIalsll^isIgl :St m m KAJ VAIVI^ NUDI IS _______JG] [C] DOLENJKA: ig KROMPIR IN JABOLKA ZA OZIMNICO V svojem skladišču v Novem mestu (za Košakovo gostilno) nudimo kvaliteten krompir igor in cvetnik po 0,65 din kilogram. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Naročila sprejemamo po telefonu 21-567. Ozimnico dostavljamo na željo strank na dom brezplačno. BI BI BI BI BI BI BI €lSi]^§]il€lg]i]€}§]i]ilili]ilil§l§lililSl€l§lE]Blilil3§l€]SEIg]ElBI Trgovsko podjetje na veliko in malo »>KRKA« - Brežice obvešča cenjene potrošnike, da lahko kupijo na potrošniški kredit v poslovalnici IZBIRA vse vrste tekstilnega blaga in konfekcije po lastni izbiri. Potrošniki, ne zamudite ugodnosti nakupa tekstilnega blaga in konfekcije za vas in vaše malčke! To ugodnost vam nudi trgovsko podjetje »KRKA« v poslovalnici IZBIRA. Priporoča se kolektiv! KMETIJSKO GOZDNO POSESTVO KOČEVJE Z vsemi svojimi obrati čestita za dvojni praznik! PRODAJAMO NA KREDIT pohištvo, kmetijske in gospodinjske stroje in druge pripomočke. Na zalogi zimska obutev, moška in ženska ko-fekcija Strankam dostavljamo blatno na dom. Kmetijska zadruga ŽUŽEMBERK Komisija za delovna razmerja pri trg. podjetju »PRESKRBA« Krško razglaša delovno mesto KUHARICE za g;o.stiiiski lokal v Krškem Pogoji 1. kvalificirana kutiarica s končano gostinsko šolo in nekaj prakse; 2. poizkusno delo 2 meseca Razglas velja 8 dni po objavi. ČE ŽELITE odgovoi al] nasiuv iz ma tih oglasov priložite vaše mu vprašanju dopisnico ali znamko ca 3U din IIPR.AVA USTA S — Štefan, ti imaš traktor? — Tudi ti ga lahko kupiš, če boš varčeval zanj pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1.5 do 2.5 odstotka v dinarjih! aKi za BB m BRIGITTE W BARDOT KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO uddelek za zdravilna zelišča NOVO MESTO, Novi trg » telefon: 21-304 NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ priporočamo, da v mesecu septembru in oktobru nabirajo predvsem naslednja zdravilna zelišča: LIST: rdeče jagode, jetrnika, slezenovca, ozkoliste-ga trpotca, regrata RASTLINO: navadne plahtice, krvavega mlečka, vodne kreše, škržolice, zimzelena KORENINE IN KORENIKE: preobjede, gladeža, velikega divjega janeža, sladkih koreninic, regrata Na vašo željo vam pošljemo cenik. Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate! Vsem nabiralcem sporočamo, da odkupujemo zdravilna zelišča in suhe gobe tudi v naši odkupni postaji v Novem mestu. Novi trg 9 (avtobusna postaja). Pošiljke nad 30 kg pošljite po železnici na naslov: Krka, oddelek za zdravilna zelišča, železniška postaja Novo mesto. , ORGANIZATORJEM IN ZBIRALCEM priznamo za njihovo delo provizijo po dogovoru. Zdravilna zelišča in suhe gobe, ki jih oddaste osebno, vam izplačamo takoj pri prevzemu. Za blago, ki ga pošljete po železnici, pa najkasneje v 3 dneh po prejemu blaga. Stroške za prevoz po železnici plača »Krka«. Vsa potrebna navodila o nabiranju in odkupu zdravilnih zelišč lahko dobite v našem Oddelku za zdravilna zelišča v NOVEM MESTU, NOVI TRG 9. POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE In ostanite tudi njihov potrošnik) POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: 9 kranjske klobas« 0 lovsko salamo % šunkarico # vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila. KMCnjSKO IN IRCOVbKO PODJETJE ^AB| breZice OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 »OBRTNIK« NOVO MESTO NUDIMO VAM UGODEN NAKUP ženskih in moških jesenskih in zimskih plaščev, ženske, moške in otroške LILION bundice v lepih barvah in modelih, več vrst damskih kostimov, otroške LILION plaSčke in pelerinice ter večjo izbiro fauitovskih in dekliških hlač. Vse to dobite po znižanih cenah za 30 do 60 odstotkov, V NOVI MODI in trgovini na Glavnem trgu. vsak Četrtek ! ZA MLADE PO SRCU KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeška transfuzijski postaji: Danilo Kovačič, Slavko VavpoUč, Draga Klemcnčič in Jože Slak, člani Novoteksa, Novo mesto; Betka Kuplenik in Marija Sivak, članici Krke — tovarne 2xiravll, Novo mesto; Alojz Mavsar, član splošne bolnice Novo mesto; iRnac Grt'gorčič, Hoi;o Špiletlč, Marija Zupančič in Stane lic, člani GG Novo mesto; Elka Hočevar, članioa ZZB, Novo mesto; Enia Ciiovanetti in Dušan Cialič, dijaka srednje gostinske šole Novo mesto; Mihael Grli, delavec iz Regrče vasi; Vinko Mustor, Slavko Medved, Anton Franjga, Anton Gole, Miha Božič, Vlado Ilič, Jo£e Jerman, Rafko Plbemlk, Niku Murjanovlć Vlad« Drenovcc, Anton Repovi in Branko Rud-mati, učenci poklicne kovinarske šole Novo meato; Anton Novak, nn«hanik Iz poklicne kovinarske 8ole Novo moisto; Alojz Krnc, član INIS, Novo mesto; Alojz Fink, član mv, ITovo mesto; Franc Zui>aučič, Član Obrtno gradbenega pod-Jet*}a, Novo mesto; Viktor Scnlca, član Gorjancev, Straža. MIIMIIMIMIi RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00. 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 4. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja; 9.40 Dvakrat deset; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Jazbec: Kako in s čim gnojimo sadnemu drevju; 12.4o Cez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Turistični napotki; 15.25 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci'. 19.15 Minute s pevko Lolo Novaković; 20.00 Novi posnetki APZ iz Ljubljane; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, SOBOTA, 5. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja; 9.25 Cez travnike zelene; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročala — Turistični na]^t-ki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Dolinar: Vzroki za slabo pivovarsko kakovost letošnjega ječmena- 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gemo v kino; 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo; 18.50 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko FilcMneno Jarc; 20.30 Zabavna radijska igra — WoUgang Ecke: »Gospod v si-vih hlačah«; 21.30 Iz fonoteke ra-tiia Koper; 22.10 Oddaja za naše izseljence. VVAŠlIRCOVINI NEDELJA, 6. OKTOBRA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij^a igra za otroke — Matjaž Kmecl: Odločilni dan v mačji zgodovini; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in f>ozdravljajo — I; 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pofsdravljajo — 11; 13.40 Nedeljska reportaža; 14.00 Cez hrib in dol; 14.30 Humoreska tega tedna — C. Alexander; Capricia 16.00 Nedeljsko športno popoldne ; 17.30 Radijska igra — Gerhard .Rentz-sch: Babje leto; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK. 7. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja; 9.25 Z operetnih odrov; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kme-. tij^ nasveti — Jože Kregar: Vzi-mljanje vrtnin in vrta; 12.40 Majhen kcmcert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Lahka glasba s simfcKiičnim orkestrom RTV Ljubljana; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in poadravlja-jo; 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje zbor France Prešeren i:: Kranja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.15 »Signali«; 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«; 19.Co Lahko noč, ctroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler; 20^00 Simfonični koncert oikestra Slovenske filharmonije; 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK. ». OKTOBRA: 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tam, kjer pojo na jesen klopotci; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Janez Pucko: Osemenjevanje in .'ikrb za plodnost domačih živali; 12.40 Iz kraja v kraj; 13.30 Pri-pcročajo vam . . 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.40 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana;. 18.15 Iz naših sludiov; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Mancini-jem; 20.00 Radijska igra — Pa-Glo Levi; Postaja v megli: 21.15 Parada popevk. SREDA, 9. OKTOBRA: 8.08 Glasbena mat neja; 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nes; 10.15 Pri va.5 doma; 11.00 Poročila — Turistični napitki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Jiirhar: Pogozditev rtašega Krasa. 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 NaSi i^lušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.45 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Jakov Gotovac: Ero z onega sveta; 22.10 Zaplešite z nami! ČETRTEK. 10. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja; 9.25 V planinski koči; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Tine Pardubsky: Pomen rudninskih krmil pri prehrani živine 12.40 Tuji pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; T/.05 Četrtkov simfonični koncert; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deriaj; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 2100 Literarni večer — Od romantičnih diiš do Lepe. Vida — I; 22.10 Večer komorne glasbe. tovarna obutve tr2ic 26. Peko model PLANICA amber — anilin od številke 35—42 82,00 Ndin 27. Peko model PLANICA amber — anilin od številke 35—42 82,00 Ndin TELEVIZIJSKI SPORED NEDEUA. 6 OKTOBRA 8.30 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 8.45 Dobro nedeljo voščimo s slovenskim instrumentalnim kvintetom (Ljubljana) 9.15 Kmetijska oddaja (Zajpieb) Iji.OO Veliko ljudsko siborovanje ob 100. letnici Slovenskega tabora — prenos iz LjuUxnera (Ljubljana) 11.00 Telovadni nastop — prenos iz Ljutomera (Ljubljana) 11.45 Pustolovščina na Atlantiku — do 12.15 (Ljubljana) 15.00 TV kažipot (Ljubljana) 15.20 Konjske dirke — preonos iz Ljutomera (Ljubljana) 16.20 Glasbena oddaja (Ljubljana) 17.05 Ponovitev in nadaljevanje serijskega filma Saga o Forsy-tih — IV, in V. nadaljevanje (Ljubljana) 18.55 Pot v začetek — 11. nadaljevanje evr. serijskega flma Pitchi poi (Ljubljana) 20.00 TV Dnevitik (Beograd) 20.50 Ob koncu poletja — zabavno glasbena oddaja (Zagreb) 21.40 Športni pregled (JRT) 22.10 Poročila (Beograd) PONEDEIJEK, 7. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — UČINEK PECI 5000 kcal/h PORABA OLJA 0,24—0,64 kg/h OGREVA PROSTOR do 90 m' ^ INEK PECI 7500 kcal/h ORABA OLJA I 0.2—0,96 kg/h ^ OGREVA PROSTOR do 150 m' 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreto) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pr^led (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 S poti po Mehiki — poljud. znanstveni film (Ljubljana) 17.55 Po SlovMiiji (Ljubljana) 18.20 Propagandna oddaja (Ljubljana) 18.25 Kako so zgrajene slovenske besede -r oddaja iz cikla Slovenščina (Ljubljana) 18.50 Reportaža — Sarajevo — (Zagreb) 19.20 Ob 10 letnici Slovenske TV (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20Č35 TV Drama (Zagreb ) 21.45 Koncert reaie glasbe. (Ljubljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) TOREK, 8. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Angleščina — ponoviIfv — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Bograd) 16.40 Francoščina tdo 17.15) — (Beograd) 18.00 Risarie (Ljubljana) 18.20 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno ^cupino (Ljubljana) 18.40 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.45 Filmski mozaik (Ljubljana) 19.15 Svet na zaslonu — veliki — (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.40 Laredo — ameriški celovečerni film (Ljubljana) 21.55 Veliki moj^ri: Gioacimo Rossini (Ljubljana) 22.40 Poročila (Ljubljana) sreda, 9. oktobra 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled — (Beograd) 17.20 Poročila (Skopje) 17.25 Oddaja za otroke (Skopje) 17.45 Op 10 letnici Slovenske televizije; Tiktak (Ljubljana) 18.00 Pisani trak (Ljubljana) 10,20 Dvajset slavnih (Zagreb) 19.05 Poje Arsen Dedič (Beograd) 19.45 TV Prospekt (Zagreb) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.35 A. Poerster: Gorenjski slav- ček — opera (Ljubljana) 22.15 Ob 10. letnici Slovenslce TV C Decameron (Ljubljana) 22.45 Poročila (Ljubljana) 11.30 15.30 17.50 18.20 19.05 19.35 19.55 20.00 20.45 20.50 22.20 23J)0 Francoščina (Beograd) Balkansko prvenstvo v namiznem tenisu — prenos — (Skopje) Odkrivanje — mladinski film (Ljubljana) Mi mlada — I — (Ljubljana) Clovf^c, znanost in proizvodnja (Ljubljana) Srečanje s Slavkom Tihcem (Ljubljana) Cikcak (Ljulbljana) TV Dnevnik (Ljubljana) Vijavaja (Ljubljana) Suha življenja — brazilski film (Ljubljana) Ob 10. letnici Slovenske televizije: Lepljenka — (Ljubljana) Poročla (Ljubljana) SOBOTA, 12. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 14.55 Balkansko prvenstvo v namiznem tenisu — prenos — (Skopje) 16.00 Mladinska igra (Zagreb) 17.00 TV Kažipot (Ljubljana) 17.20 Naš globus (Ljubljana) 17.45 CMkcak (Ljubljana) 18.00 Otvoritev Olimpiade — prenos iz Mehike (EVR) 20.30 TV Dnevnik (Ljubljana) 21.00 Vijavaja (Ljubljana) 21.05 Humoristična oddaja Vase Popoviča (Beograd) 22.05 Zabavno glasbena oddaja — (Ljubljana) 22.30 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana) 23.20 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK. 1Q. oktobra 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagi^) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.45 TV v Soli — ponovitev — (Zagreb) " 15.40 NemSčina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (do 16.40) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) -17.15 Tiktak: Sanjic« ii. del -(Ljubljana) 17.30 Pionirski TV dnevnik — (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna oddaja (Ljubljana) 18.20 V narodnem ritmu (Beocrad) 18.45 Po sledeh napredka (Ljub Ijana) 19.05 Pri »Londonu« — hmnori- lotična oddaja (Beograd) --19 45 Cikcak (LjubUana) 00 TV Dnevnik (Liubljana) 20.35 Saga o Forsytih — serijsk; film (Ljubl.iana) 21.25 Kulturne dii^onale: Slovenske novitete' v novi gledališki sezoni (Liubljana) 22.25 Ob 10 obletnici Slovenske televiziie; Borovo gostovanje (Ljubi luia) 22.40 Pony^'la (Ljubljana) \ petek 11. oktobra 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne i2»brazb€ — (Beograd) SLOVENSKA IZSELJENSKA MATIC# ZA SVOJCE V TUJINI! Imate v tujini sorodnike, prijatelje, znance? Ali ste že pomislili, s čim bi jih razveselili za novoletne- praznike? Podarite jim SLOVENSKI IZSEUENSKI KOLEDAR za leto 1969! Spominjal jih bo domačega sveta in jim prinesel v besedi iit sliki košček rojstnega kraja. Hvaležni vam bodo za dobro izbrano darilo! Koledar bo izšel že konec oktobra. Pohitite z naročili, kajti za to knjigo je vedno večje zanimanje in je v zadnjih dveh letih bila tako zgodaj razprodana, da naknadnim naročnikom nismo mogli ugoditi. Tiste, ki želijo poslati koledar v Ameriko, obveščamo, da ga bomo poslali z letalom, če ga bodo naročili do 30. novembra. Naročila sprejema: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA UUBLJANA. Cankarjeva 1/11. Telefon: 21-234 ••■■••••■■••■■■■■■■■■■■••••■■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■M ■ S Nadležne bolhe, ščurki, mravlje in drugi ■ insekti vas ne bodo več vznemirjali, če g boste uporabljali radonjine Insekticide 5 v prahu: mravocid, buhatoks in aldotoks S so preizkušena sredstva z zanesljivim i učinkom. S ■ ■ Proizvaja S RADOMJA I SISAH I DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! 23 v TEM TEDNU VAS ZANIMA OKTOBRSKO VREME V PREGOVORIH Kakor je Uršula pričela, bo zima vse izpela. — Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji. — Luka sneg prikuha. — Gal deževen ali suh, prihodnjega poletja ovaduh. — če vinotoka burja brije, prosinca in svečana sonce sije. LUNINE MENE: 6.10. ® ob 12.46 14.10. € ob 16.05 21.10. • ob 22.44 28.10. 1 ob 13.40 Torek, 8. oktobra — Simeon Sreda, 9. oktobra — Abraham četrtek, 10 oktobra — Danijel Petek, 4. oktobra — Frančišek Sobota, 5. oktobra — Marcel Nedelja, 6. oktobra — Vera Ponedeljek, 7. oktobra — Dan topništva Črnomelj: od 4, do 6. 10. francoski barvni film »Dekleta iz Bo-cheforta. 8. in 9. 10. nem. film »čarovnikov obračun«. Kočevje — »Jadran«: 5. in 6. 10. am. barv film »Muljeta«. 7. in 8. 10. ameriški barvni film »Pirati 12 Manfleta« 9. in 10. 10. francoski barvni film »Avantura v Istambulu«. Kostanjevica: 6 10. ^anski barvni film »V senci Zorroja« 9. 10. čeSki film »Ljubezen - pla-volaske«. Metlika: od 4. do 6. 10. ame-ri&i barvni film »Fantastično potovanje«. 5. in 6. 10. poljski barvni film »Faraon — II. del«. 9. ia 10. 10. italijanski film »Pote-penček«. Mokronog: 5. in 6. 10. franco-dci barv film »ObraiCun v Baag-koku« .Novo mesto: od 4. do 6. 10. ameriški barvni film »Meri Po-pins«. Od 8. dđ 10. 10. angleški film »Eno noč v Londonu«. Od 1. oktobra dalje je pričetek kino predstav ob delavnikih ob 17. in 19. url, ob nedeljah in praznikih pa ob 15-, 17. in 19. uft. SLUŽBO DOBI V SLU2BO j^rejmem f^ta in dekle na srednje veliko kmetdjo. Kasneje naožna zaposlitev v tovarni. Franc Hafnar, Zg. Bitnje štev. 23, Zabnica pri Kranju. DIMNIKARSKEGA vajenca sprejmem. Anton Rataj. Dobravi je 54 pri Ajdovščini MIZARSKEGA POMOČNIKA ter delavca sprejmem takoj. Stanovanje zagotovljeno. Stane Snedec. Bohinčeva 14 Dravlje. Ljubljana. MIZARSKEGA POMOČNIKA m pe pošljite do 7.10. 1968 na Okrožno JT Novo mesto, kjer lahko dobite podrobneijše infornriacije. POLHARJI, POZOR! Vabimo vse strastne polharje, da se v soboto, 5. oktobra udele^ polharske noči, ki bo pri domu na Prati. Obveđćam vse potrošnike grad-belega materiala, premoga in drv. da zopet opravljam vse prevoze. Ciril Zaje. Mirana Jarca 30 (z» novo bolnico). Novo mesto. Prepovedujem uporabo služnost-ne poti, ki vodi čez moje zemljišče do TV in radio servisa, za vožnjo z motornimi vozili in opo-zarjem vse mor^itne uporabnike, da jih bom predal sodišču. Poseb no opozarjam Franca Vakslja, Obenem objavljam, da bom saia-nega in v noči od 8. lui 9. september opazovanega storilca, ki je odnesel prometni znak. predal sodišču. če ga ne vrne v desetih dneh. Martin Mlakar. Lef^ovec pri Krškem 66. Alojzija Trfcovc, Vel. Poljane 18. Skocjan, obveščani, da nI resnica, kax sem trdila o Antonu Der-gancu, da sem mu posodila dežnik. Dežnik sem posodila Karo-lini Ajdovnik. Marija Stamfelj, Cešča vas 15, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi v Ograji. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. tomohilske plašče (15 ool). Naslov v upravi lista. KOMBINIRANO skobelno glavo (410 mm), novo. prodam. Ma-koter, CJegelnica 46. — Novo mesto. PRODAM veliko omaro z ogledalom in veliko raztegljivo mizo v dobrem stanju. Skrabčeva 2. Novo mesto. PRODAM vise60 kuhinjsko kredenco, mizo in dva ^ola ter štedilnik na drva. Ciril Zaje, Novo mesto, Mirana Jaroa 30 (za novo bolnico). PRODAM STROJ za predelavo ilovice s kompletno napravo za izdelovanje kllnkerja (tonšnajder) ter več modelov za izdelovanje peč! in kaminov. Janez E&x)e, Cesta I maja 05, Kraoj. PRODAM električni Štedilnik in štedilnik na drva. Brodar, doii-hel, n. h., Novo mesto. ZARADI SELITVE prodam sobno in kuhinjsko opremo (akugpno ali posamezno) in 8-litrSki boj-lar. CSotna vas 7, Novo mesto. PRODAM kotni bar, gramofon in radio. Tončka Mavsar, Smolenja vas 3, Novo mesrto Majetič Ana, Bršlin 29, Novo mesto opozarjam, da nK>j mož Karlo Majetič, Bršlin 29, Novo mesto, ni upravičen. prodajati premičnin, ker niso njegova last in nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredi! Ob bridki izgiibi našega dragega JOŽETA GERLOVIČA iz Globočic 5 pri Kostanjevici se iskreno zahvaljujemo vseotn, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala tov. FraiK-u Gregorčiču za nesebično pomoč v najtežjem trenutku, prav tako vsem sosedom, žalujoči: žena. brat in sestre z družinami Ob bridki izgubi naše drage mame, stare raame in sestre ANE ZAJC iz Zbur se iskreno zalival ju jemo vsem, ka ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali ovetje in nam izrekli so-žalje. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Delavske restavravije, DOLENJKE in podjetju SNAGA iz Ljubljane. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Zaplatu za tola-žilne besede, cerkvenemu pev-ske-mu zboru ter Rudiju Pipi. žalujoči otroci z družinami. Za 30. rojstm dan želijo Fran. cu Bartlju v Avstraliji vse naj-boljSe hrait Ludvik, Stane In Lojz ter sestri Lojzika in Marija z družinami. l(?oei/ESTia I SCElKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi š6etarstvo Armič, Ljubljena, Tržaška 52. CEMENTNO STRESNO OPEKO dostavim talooj po 1 Ndin. Ljubljana, Milana Milena 47. KUPIMO dobro ohranjen planino Ponudbe pošljite DiriStvu upokojencev, Novo mesto. SUHE HRASTOVE plohe (5 cm) kupim Sitar, Smihel ©9, Novo mesto. OBVESTILO O PRODAJI VIKEND HIŠICE Okrožno javno tožilstvo Novo mesto proda najboljšemu ponudniku leseno vilčend hišioo s 4 ležišči v ^vudiiji v počitniškem naselju RSNZ. Kupec bo moral hišico do konoa oJctobra Ob izgubi našega dragega očeta JOŽETA ŠETINE iz Gotne vasi se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Obenem se toplo aahvailjujemo vsemu bolniškamu osebju inteimega in kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu, ki je vnsto let vlagarlo ves svoj trud v njegovo zdmrljeaje. žalujoča družina Setina Ob bridki izgubi žene, mame in stare mame IVANKE STRMEC ix Črnomlja, Trdinov« 6 se zahvaljujemo vsem, lu so ji t času njene težke bolessni kakor koli lajšali bipljenje, z nami so-Čustvoval ter nam ob njeni smrti kakorkoli pomagali. PosebiK) se zahvaljujmto medioinskerou osebju intetmega oddelka bolnišnice Novo mesto, dobrim sosedom, po-grebcem in vsem, ki so ji darovali vence In crofcje ter jo spremili na zadnji poti. žalujoči moi Joie ter sinova Jože ta Tone z družinama MOPED T-12, odličen, prodam. Jože Matekovič, Novo mesto, Jerebova 1. PRODAM razne dele za motor avtomobila Fiat 500 C ter dru-meljne s felgami. (Šotna vas 40. Novo mesto. PRODAM motor Puch 250 v dob- _ rem stanju in klavirsko harmo. _ _ —« nlko (60 basov). Stanislav F^te, Ri\7|\|f~l Rodine 6, Treibnje. FIAT 750 ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1641/68). UGODNO PRODAM zemljišče 1000 mi s hišico na črnomaljski štev. 26. Kočevje. Naslov: Spa-senovič. Kolodvorska St. 4, Kočevje. PRODAM tesano ostrešje za hišo, velikost po želji kupca. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi lista (1644/68). PRODAM zidano garažo v Kristanovi ulici. Tone Tomšič, Prešernov trg 8, Novo mesto. PRODAM 30 a bukovega in hrastovega gozda, zidanico in 30 a vinofip^da v (Sorjancih, 6 km od Podbočja. Cena ugodna. Naslov v upravi Islta (1640/68). PRODAM posestvo z 2 ha zemlje in hišo, vseljivo takoj. Oboje Je 7 km oddaljeno od Seimloe proti Planini, deset min\it od avtobasne, postaje. Ogled možen vsak dan. Avgust Trupoj, Pod-gorica 3, p. Zabiikovje pri Sevnici. ZARADI »OliEZNI prodam hišo Z nekaj zemlje in vsem inventarjem — zraven cesta, voda in elektrika — vse v dobran sta-nju (v okcrfici Šentjanža). Cena po dogovoru. Naslov v upravi Usta (1663/68). PRODAM 1'RODAMO dve postelji z mrežo, trodelne žlmnate vložke, dve nočnd omarici, mizo in stole. — Oodnik, Trdinova 5b — Novo mesto. NUJNO PRODAM polav*/>matski pralni stroj Alba Cygnus In dve televezU^i anteni z drogom. Ogled 3.. 4. in 5. tega meseca. Vuklčevlč. Nad mlini 23, Novo UGODNO PRODAM skoraj nor elmmulator (6 voltov) in prtljai-nik za flat 1300 ter rabljene uf- TOVARISICO, ki Je v ponedelj«jk, 33. 9., v mesikicl Vindišar plačevi meso z denarjem brez vrednosti, prosim, naj ga vrne v mesnico ali na upravo Dolenjskega lista — pi^ nagradi. Zvonika Kebe, LABOD, Novo mesto. PROTI SLADKORNI BOLEZNI, protlnu in tolSčavosti (boleeen-Etkomu dobeljenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobite ga v Novem mestu pri HMELJNI-KU — td. 21-120, STANDARDU (MERCATORJU) — tel.21-158 in pri DOLENJKI — tel, SI.440. CE IZBIRATE poročne prstane, potem se oglasit« pri zlatarju Otnmrju Zidariču v Gioaijoski 5, Ljubljana, ki oi^ravlja tudi vaa ^bvga zlatarska Prav je, da zveste: NOVOST za vse nove naročnike, ki pa velja le do konca decembra! # PROSIMO VAS, povej-•# te prijateljem, znan- # cem in soro^kom: # vsak novi naročnik, ki # si bo DOLENJSKI LIST naročil v tej jeseni, ga bo dobival do konca decembra 1968 brezplačno! To ugodnost nudimo novim naročnikom predvsem zato, da bi spoznali pokrajinski časnik Dolenjske in se lažje ()dločili, da stopijo v krog stalnih bralcev našega domačega te(iiika. Prvo naročnino bodo plačali šele v februarju 1969 z^ prvo polletje prihodnjega leta! • VSAK TEDEN SPET 28 STRANI v dveh pokrajinskih izdajah, v kratkem pa še nova občasna brezplačna priloga za vse stalne naročnike — to je vaš DOLENJSKI LIST! Redno tedensko naklado 29.200 izvodov prebere doma in po svetu nekaj nad 130000 ljudi. Mar je potem preveč, če pravimo: DOLENJSKI LIST — okno v svet in okno na Dolenjsko! Menimo, da ni; zato bi radi povabili v vrste rednih bralcjev in prijateljev našega domačega lista še vse tiste družine in posameznike v devetih občinah, ki našega lista doslej je ne dobivajo na svoj naslov, še vedno si prizadevamo, da bi zares obveljalo: V VSAKO HIŠ<3 — DOLENJSKI LIST. Lepo Vas pozdravljata UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Novo mesto: s »škodo« izsiljeval prednost Na Ljubljanski cesti pred SGP Pionir v Bršllnu je Zvone Miklič s »škodo«, s katero se je pripeljal 7. neprednosfcne ceste, izsiljeval prednost, zato je prišlo do trČMija s fičkom, ki ga je proti Bršlinu vozila Cilka Smolič. Škodo so ocenili na 800 dinarjev. Rakovnik: prehitro v ovinek Marjan Kovač iz Bršlina pri Novem mestu se je 29. septembra zjutraj orehitio pripeljal v ovinek v Rakovniku pri Mokronogu, ker ga je, ko je srečal Mariborčana Vekoslava Tiča, zaneslo na travnik. Na Kovačevem volicswag-nu je za 950 dinarjev škode. Semič: brez izpita pristal na železnici Ivan štrukelj je vozil 29. septembra zjutraj v Kotu pri Semiču os^ni avtomobil, čeprav nima vozniškega izpita. Ker je j^ehitro voeil, ga je pred železniškimi zapornicami zaneslo v vsek, nato pa odbilo v železno ograjo. Zdrknil je na nasip, kjer se je prevrnil in pristal na železniški progi, škodo so ocenili na 3.500 dinarjerv. Brezovica: austin in volksvvagen trčila Pri Brezovici, nedaleč od Črnomlja, sta se 29. septembra zaletela Franc Klim z austinom in Peter Strbenc s volkswagnom. Srečala sla se na ovinku, ker pa sta vozila po sredini ceste, se trčenju nista mogla ogniti. Voznik Klun in sopotnica Anioa štrk sta iskala zdravniško pomoč v Kočevju. Škodo so ocenili na 4.000 dinarjev Mirna peč: neznanec zbil kolesarja v Dol. vasi pri Mirni peči je neznani avtomobilist 29. septembra zbil kolesarja Franca Peneta in pobegnil Peneta so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je dobil i^o pomoč, nato pa se je odpravil domov. Bič: Zagrebčan na strehi Zagrebčan Josip Vela je 28. seip-t«mlbra pri Biču prehiteval tovornjak, nato pa se je pirenrmdl, da je avtomobH obstal na strehi. Škode je bilo aa okoli 7.000 dinarjev, voaniku pa se ni nič dMo. Gotna vas: z avtom podrl pešca Slavoljui) 2ivotinovič iz Ljubljane je 28. septembra v Gotni vasi z osebnim avtomobilom zbil Jožeta Maklida, ko je lK>tel čez oe-sto. Neprevidni pešec se je po nesreči imiaknll neznano kam. Dol. Suhor: 30 potnikov ogroženih 23. septembra sta se v Dol. Su-horju opazila tovornjak, poln hlodovine, ki ga j« vozil Ilija Vu-keltč iz Ogulina, In avtobus s 30 potniki, ki ga je vozil Zdravko Rožič iz Dra«;atuša. Škode je bilo za okoli 7.000 dinarjev. Škocjan: motorist s sopotnikom v jarku 23. septembra se je Martin Kim iz Cioriške vasi peljal z mobott'jem, na katerem Je sedel tudi Jakob Sladič, proti Mokronogu. Na ne-pre«lednem ovinku je motorista vrgflo v jarek, kodor Je dreel še 9 metrov. Kim se je laže poškodoval. škodo 90 ocenili na 1.000 dinarjev. Mali Slatnik: z avtomobilom v drog 23. septembra ponoči ae je v Malem Slatniku metel v telefon.. ski droe osebni avtomobil, m ga je voaiil brez vozniškega dovoljenja Franc Bučar s Cika ve. Poškodovala sta se sopotnika Ivan Lenarčič in Rofzi Ban, ki je ostala na zdravljenju v bolnišnici, škode je bilo za okoli 2.000 dinarjev. Nesreča pri prehitevanju Voznik osebnega avtonmbiia Alojz Pajtier iz Krškega se je 24. s^Hembra popoldne peljal probi Brestanici. Na blagem ovinku v Sotelskem je prehiteval neznana tovornjak ravno v trenutku, ko je naproti pripeljal osebni avt škodovali voesntk Pajtier in Vov-čakova sopotnika. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na voailih je za okrog 25.000 din šltpde. Motorist je v bolnišnici umri 25. sep^t-embra prot: večeru se je prijetila prometna nesreča na Pristavi pri Kr^cem. Iz Malega Mraševega je proti Pristavi vo-2iL1 voisnik konj^e vprege Franc Felicijan s Pristave. Za njim je pripeljal motorist Anton Pešič iz Dolšč pri Kostanjevica, ki je pri prehitevanju iz neznanega vzroka zadrf v zadnje levo kolo vprež-nega vozila In padel po cesti ter obležal v nezavesti. Takoj so ga odpeljali v bi-emško bolnišnico, kjer pa je znradi hudih poškodb umrl. Mopedistu je zaprl pot Ko se je mopedist Jože Šetinc iz Šentlenarta 23. septembra opoldne peljal po Cesti prvih borcev v Brežicah, mu je naproti pripeljal voznik osebn^a avtomobila Jože Cimski iz šentlenarta. ki je na Trgu dr. Ivana Ribarja zavijal v levo, ne da bi se prepričal, ali je cesta prosta. Zaprl je pot mopedistu, ki se je zaletel v osebni avtomobil. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilih pa je za okrog 400 din škode. Kuhal žganje, dobil po^ar Praaic Avsec z Dolža je v kleti kuhal žganje, čez tiu đni, 18. septembra zsvečer, pa mu je zgorelo gospodar-slko poslopje, v katerem so bili klet, hlev in listnica. Požrtvovalni domači gasilci, ki so takoj prihilieili na pomoč, so obvarovali Avsca pred hujšo škodo in je agorelo samo ostrešje poslopja, štoo-de je za okoli 10.000 dinarjev. Ko So iraziiskali vzorke za požar, so ugotovili, da so ogenj zanetile iskre, kd soiz kotla prosto uhajale pod leseni stax)p in ga talko razgrele da se je vžgal 6ez t^kaj dni. vsak mesec NOV PROGRAM DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konfeiren-CQ SZDL Brežice, OraomelJ, Kbčeivde, Krdko, Motiika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gofoik (glavni in odgovorni urednik), Rla Bačer, Slavko Doki, Miloš Jak(H>ec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Prime, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA vsak čeitrtek — Posamezna števiUca 70 par (70 starih din) — Letna naročnina; 32 Ndinarjev (3200 Sdin), ■ polletna naročnina 16 novih dinarjev aeOO Sdln); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriSke dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštal predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročcmih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« ▼ Ljubljani