Poštnin* platana v gotovini Lelo XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za '/s leta 80 din, za */* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubjanl. TRGOVSKI LIST Številka 6. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeLi 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-OL Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino. industrijo. obrt In denarništvo Rafiun prl po4tnl hranU- nlcl v Ljubljani št. 11D5S. Ljubljana, petek 13. januarja 1939 Cena S“!L, 1*50 Izhaia Vecii državni dohodki V prvih osmih mesecih tekoče-, ga proračunskega leta so znašali drž. dohodki 8.170 milijonov din, Za 50 milijonov več, kakor pa so bili preračunani. Državni izdatki pa so znašali v tem času 7.278 milijonov, t. j. za 841 milijonov din manj, kakor so bili preračunani. Presežek dohodkov nad izdatki je znašal v teh osmih mesecih nič manj ko 8111-8 milijonov din. Ko je nastopila gospodarska kriza in so se državni dohodki stalno krčili, ni bilo druge rešilve, kakor da so se skrčili tudi vsi državni izdatki. Treba je bilo pasove zadrgniti in vsak se je moral omejiti. Posebno pa so morali stisniti pasove državni nameščenci, ki so doživeli kar štiri redukcije plač. Sedaj pa se je položaj spremenil in drž. dohodki so začeli z,opet naraščati. Bilo bi zato logično, da bi se preveč stisnjeni pasovi zopet nekoliko razširili, ker je bilo že zadosti trpljenja zaradi preveč stisnjenih pasov. Prepričani smo, da bi se danes to moglo tudi brez nevarnosti izvršiti. Dohodki države morajo naraščati že zaradi naraščanja prebivalstva. Zlasti ni nobene nevarnosti, da bi padli indirektni davki, od teh pa živi država v prvi vrsti. Splošno se tudi zatrjuje, da je pričakovati po vsem svetu zboljšanje gospodarske situacije, kar bo nujno povečalo državne dohodke. Polna možnost je s lemddna, da so preveč stisnjeni pasovi vsaj ljekoliko popuste. .le pa to tudi nujno potrebno. Draginja je začela poraščati in kaže se že tudi prva posledica draginje, da se odpovedujejo kolektivne pogodbe in 'da zahtevajo delavci zvišanje mezd. Jasno je, da bodo te zahteve tem glasnejše, čim kasneje se nekaj ukrene proti draginji. More se zgoditi, da bo Jugoslavijo znova zagrabil stavkovni val, če se ne bo pravočasno poskrbelo, da se olajša položaj delavcev. Nihče' nima tako velike dolžnosti, da stori nekaj za odpravo ali vsaj za omiljenje draginje ko država. Najmanj, kar se mora pričakovati pa je to, da država ne povzroča draginje. A danes jo povzroča. Prevelika je davščina na sladkor, preveč pobira država trošarin, prevelike so prevozne tarife, premočno je davčno breme. Vse to pod ražnje življenje in manjša konkurenčno sposobnost naših podjetij, s tem pa tudi ovira resnično poživljenje našega gospodarskega življenja. Posebno pa pritiskajo vse gospodarsko življenje one davščine, ki direktno podražujejo proizvodnjo. Vsaj te davščine bi se morale omiliti. Nobenega dvoma ni, da bo vsako omiljenje davčnega bremena takoj dvignilo podjetnost in povečalo zaposlitev ljudi. Vsak nov zaposlenec pa je tudi nov davkoplačevalec. /ato bo dejansko država, ce zniza davčno breme, mnogo manj izgubila dohodkov, kakor pa bi izgubila po računih. V znatni meri bi bila ta izguba kompenzirana v večjem prometu. Preveč zadrgnjene pasove je treba olajšati ali pa nima ves višek državnih dohodkov pravega smisla. Vendar ne bodo ljudje morali trpeti pomanjkanje, če pa so državne, blagajne polne. To trpljenje je bilo utemeljeno le takrat, kadar so bile blagajne prazne. Da bi mogli podjetniki kar na- prej plačevati višje mezde, nikakor ni mislili, zlasti še, ko so bili z novimi socialnimi dajatvami prav zelo obremenjeni. Položaj delavcev se more zato zboljšati le z zmanjšanjem draginje. To pa je tudi dosegljivo. Poceniti bi se mogla moka, poceniti bi se mogel sladkor, poceniti električni tok in poceniti tudi stanovanja. Že samo s tem bi bil položaj delavcev bistveno olajšan. Sedaj pa bi bil tudi čas, da se država spomni svojih državnih nameščencev in da jim vrne vsaj del reduciranih plač. Zlasti nižji državni nameščenci prejemajo tako nizke plače, da ne zadostujejo niti za eksistenčni minimum. In da res ne zadostujejo, kažejo velike zadolžitve železničarjev in drugih le v prejasni meri. Ponavljamo: Ko je bila kriza, so se morali pasovi stisniti. Sedaj pa, ko je kriza prenehala in ko so začeli državni dohodki v razveseljivi meri rasti, je tudi čas, da se olajša ljudem življenje, da bodo mogli bolj svobodno dihati. To more država storiti tem laže, ker ima sploh vedno možnost, da pasove znova pritegne, če bi to postalo potrebno. Danes pa te potrebe ni, kakor pravijo presežki državnih dohodkov nad izdatki. raza tendence, ki se naj bi uveljavile v naši lesni izvozni trgovini. Te tendence, ki se podpirajo od zelo močne strani, bi bile v glavnem naslednje: V državnem interesu hi bilo. da bi se bolj pospeševal izvoz lesa v neklirinške ko pa v klirinške države. V ta namen se predlaga, da l»i se izvoz, v klirinške države obremenil s posebnimi pristojbinami, ki bi se stekale v poseben fond, iz katerega bi se pospeševal izvoz v neklirinške države z dajanjem izvoznih premij. Kakor je la tendenca iz deviznih razlogov razumljiva, pa je izvozniki le ne morejo sprejeti. Prvič ti;eba poudariti, da bi itak vsi izvozniki raje izvažali v neklirinške ko v klirinške države, ker ima vsak raje takojšnje plačilo v svobodnih devizah, kakor pa da čaka na izplačilo v kliringu. Za pospeševanje izvoza v neklirinške države so prav gotovo vsi lesni izvozniki. Odklanjajo pa obremenitev izvoza v klirinške države, ker bi mogla ta obremenitev ves izvoz ustaviti. Zaslužek pri tej trgovini nikakor ni tako visok, da hi prenesel nove obremenitve. Že celo pa je nemogoče, da bi to' breme, ki bi bilo v interesu vse države, nosil le majhen odstotek prebivalstva. Če se že hoče podpirati izvdz v neklirinške države, potem se naj. k temu pritegnejo žitorodui kraji, ki so v zadnjih letih ogromno zaslužili, da je* tudi vrednost žemlje narasla od G ni 16 tikdč jCil. Sfcer pd rti ražvldtfo; zakaj se ne bi forsiral tudi ittvhž žita v neklirinške države? Zakaj pa izvaža Prizad žito le v klirinške države? Sicer pa itak ni treba za izvoz v neklirinške države storiti nič drugega, kakor da se plačuje izvoznikom funt po polni vrednosti, pa bodo vsi zopet konkurenčni in izvoz bo zopet mogoč. Svoje poročilo je zaključil predsednik Škrbec še z razkritjem nekaterih zelo nevšečnih pojavov v zunanji trgovini in ki nujno silijo vse lesne izvoznike h krepkejši organizaciji. Debata Takoj po poročilu predsednika se je razvila živahna in želo stvarna debata, ki jo je otvoril inž. Zupančič. Opozarjal je, da je le malo upanja na zboljšanje lesne trgovine z Italijo, ker se pripravlja v Italiji monopolizacija vse lesne trgovine. Izvoz v neklirinške države je zato potreben. Veliko oboroževanje, ki se je po vsem svetu začelo, je veljavo lesa znižalo in danes imata prednost cement in železo. G. Fridrieh omenja, da je monopolizacija lesne trgovine v Italiji že sklenjena stvar in bo 20. januarja že začela delovati osrednja mlkupna lesna centrala. Določeni so tudi že zastopniki te centrale v Trstu in na Reki. Italijanski trgovci bodo mogli sicer še sami nakupovati les. toda vsa plačila bodo šla le-po novi centrali, ki bo za svoje delo pobirala po 15 lir za kub meter. Še cela vrsta drugih lesnih trgovcev, ko g. Petrič, Majaron, Gorjanec, Kuharič in drugi so se oglasili k debati in rdeča nit njih izvajanj je bila, da se v zadnjem času uveljavljajo v lesni trgovini z drugimi državami favoriziranja v korist nekaterih posameznikov. Vedno nujneje postaja, da tudi naši lesni izvozniki ustanove svoj« prodajno centralo, ki pa naj Ivo v Za boljšo organizaciio lesnega izvoza Seja Osredniega odseka lesnih trgovcev Slovenska lesna trgovina preživlja že celih osem let težke in razburljive čase in samo velika vztrajnost, iniciativnost ter izkušenost. slovenskih lesnih trgovcev in industrialcev so omogočile, da je premagala lesna izvozna trgovina vsaj najhujše težave. Vseh pa seveda ni bilo mogoče premagati, ker je bilo teh preveč in ker so tudi naši odločujoči činiteljt pokazali mnogo premalo razumevanja za zahteve in potrebe naše lesne izvozne trgovine. V teli osmih letih je doživela naša lesna izvozna trgovina včasih tako težke udarce, kakor zlasti Za časa sankcij, da bi morala vsa propasti, če ne bi šlopehi ha tako solidnih tg-meljih. Po odpravi sankcij je vse pričakovalo, da se bb začel mogočen dvig lesne izvozne trgovine, toda ta pričakovanja se niso niti najmanj uresničila. Nastala so sicer hipna zboljšanja, da se je za kratek čas odprl iZvoz v Anglijo iu izvoz'v Nemčijo, toda pravega zboljštmja ni bilo in vse govorice o novi lesni konjunkturi so se izkazale žal le kot — govorice, ki niso imele realne podlage. V zadnjem času pa so zaradi dirigiranega gospodarstva v drugih državah nastale nove težkoče in postalo je jasno, da bo mogla naša lesna izvozna trgovina te težave res premagati le, če se bo tudi sama bolj organizirala. Slo- venski lesni trgovci so to zahtevo sedanjega časa tudi dobro razumeli in bilo bi tudi čudno, če je ne bi razumeli, saj so že pred sedmimi leti sami od sebe izdelali popoln načrt za takšno organizacijo. Zal pa tudi takrat niso na odločujočih mestih našli pravega razumevanja in posledica tega je bila, da so bili zapravljeni milijoni. V vseli teh osmih letih se je jasno pokazalo, da so naši lesni trgovci in industrjajci vedno pravilno presojali jmložaj in da so se tudi vedno znali prilagoditi novim zahtevam zunanjih trgov. Mnogo težkih razočaranj bj bi 16 prihranjenih našemu gospodarstvu, če bi se vtalDeve našiiv,lesnih gospodar^ •gki|l ljudi vedno, upoštevale.. Upaj-m6j da se bo to zgodilo vsaj v bodoče! ..." Kakšen je danes položaj na lesnem trgu in kaj je treba storiti, da oživi naša lesna izvozna trgovina, o tem je bila podana jasna slika na včerajšnji seji Osrednjega odseka lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj. Seja se je pričela ob 10. dopoldne v sejni dvorani Trgovskega doma ter so se je udeležili zastopniki lesnih trgovcev iz vseh glavnih slovenskih lesnih okrajev. Sejo je vodil predsednik odseka g. Franjo Škrbec, ki je tudi pedal uvodno poročilo. Poročilo„ predsednika Škrbca Uvodoma je omenil, da se je Osrednji odsek obrnil na vse lesne sekcije, da podrobno poročajo o stanju lesne trgovine v njih območju. Večina sekcij je tudi ta poročila poslala, da je celotna slika našega lesnega trga jasna. Z vso odkritostjo je nato predsednik Škrbec podal to poročilo in navedel tudi celo vrsto zanimivih podrobnosti, ki jih je podkrepil tudi z zanesljivimi informacijami. Vseh teh podrobnosti seveda ne moremo tu navesti, temveč se moramo omejiti na to, da iz celotnega poročila predsednika Škrbca podamo glavne in na ji volj važne podatke in misli. Zboljšanje na domačem trgu V glavnem je mogoče označiti situacijo na našem domačem lesnem trgu v preteklem letu kot relativno stabilno. Cene niso dosti padale, a se tudi ne dosti dvigale. Razveseljivo je, da se je kon-suin lesa na domačem trgu dvignil. Zlasti Vojvodina je lani kon-sumirala mnogo več lesa. To je v glavnem posledica ugodne žetve in ugodnth 'cen, ker se je kupna moč vojvodinskega prebivalstva močno dvignila. Od tega je imela tudi Slovenija svoj dobiček ter je šlo v Vojvodino precej Slovenskega lesa, da sp se zaloge znatno zmanjšale. - • Zelo močan konsuinent lesa je tudi Beograd. Zlasti stavbenega lesa gre dosti v Beograd, ker je [trav tu stavbena delavnost vedno živahna. Od tega pa je nekaj imela le bivša Štajerska, dočim Kranjska prav nič. Konkurenčen je bil namreč v' Beogradu samo oni slovenski les, ki je šel tja po vodi. Samo ta les bi plačal prevelikih prevoznih stroškov. Poleg tega pa je postala tudi' Srbija sama v zadnjem času močan producent, zelo pa konkurira na beograjskem trgu tudi les iz Bosne, ki se nudi tudi po ugodnejših cenah. Okrepitev domačega trga je le deloma koristila slovenski lesni trgovini. Položaj na tujih trgih V lesni trgovini z Grčijo so še dosegle primerne cene. Vendar pa se niso izvozile velike količine. V Madžarsko se je poslalo nekaj našega lesa, toda bilo Iti silno pretirano, če bi tu govorili o konjunkturi. O tej sploh ne more biti govora, dokler vlada na tem trgu tako velika negotovost. Saj nihče (trav ne ve, koliko časa bodo veljali določeni kontingenti, kako bo s cenami iu plačili. Zelo delikaten je položaj lesne trgovine z Nemčijo. Po časopisih se je sicer mnogo pisalo, kako ugodno se razvija lesna trgovina, vendar ta poročila niso. čisto točna. Pri teni pa se niti najmanj ne upoštevajo vse težave, ki jih je treba premagovati pri tej kupčiji. Koliko kontraktov, koliko korespondence je bilo treba, da se je pogel judi v. . r&mici. izvršil! Res. je, da se je iz Jugoslavije' več ekš-poriiralo lesat,. tod« SloVehif*/ jfe bil* prj tem le ihalo udeležen«. Da ni lesna trgoviua ž Nemčijo na višku, se vidi tudi iz tega, Juganik v Zagrebu, ki pri nas zastopa znano I. G. Farbenindu-etrie, koledarčke v nemškem jeziku. Koledarčke sem takoj poslal nazaj, ker smatram naravnost za žaljivo, če mi kdo pošilja koledarčke v nemškem jeziku. Že zelo pa se moram čuditi, da kaj takega etori Farbenindustrie, ki ima v naši državi tako obsežno klientelo, da vzdržuje v Jugoslaviji svoje etalno zastopstvo. Zlasti danes, ko je industrija koledarčkov tako razvita, da more že manjši trgovec postreči svojim odjemalcem s slovenskim koledarčkom, je več ko čudno, da ne zna tega storiti velika I. G. Farbenindustrie. Tem bolj se moramo nastopanju te ve like lirme čuditi, ker vemo, da je v poslovnem oziru na višku. Ali pa morda misli, da so pri nas ljudje brez vsake nacionalne zavesti in da so morda celo zadovoljni, če dobe koledar v tujem jeziku? Malo boljše poznavanje naših ljudi bi pač smeli pričakovati od firme, ki ima pri nas tako lepe zaslužke. Vse poslovne ljudi pa pozivamo da brezobzirno vrnejo ne samo vse nemške koledarčke, temveč tudi vse tuje tiskovine. Kdor hoče od nas zaslužiti, naj ima vsaj toliko takta, da ne žali našega narodnega čuta! Ob novem letu obnovite naročnino za »Trgovski list«! Čeprav se v splošnem ne vidi, je vendarle resnica, da je s popuščanjem gospodarske krize tudi v naših krajih zadnji dve leti kupna moč prebivalstva nekoliko napredovala. Razmere seveda še dolgo niso rožnate in bo pri nas v Mariboru poteklo še mnogo vode po Dravi, preden se bodo odpravile posledice gospodarske stiske, ki je toliko let držala v objemu ves svet. Največje zlo v naši državi je v tem, da je gospodarska struktura posameznih pokrajin različna in da se tudi z vladne mize ne reže kruh vsem krajem enako. Zato so posledice krize pri nas v Sloveniji še vedno tako zelo občutne in se razmere le prav polagoma boljšajo, doČim si drugod v državi gospodarstvo hitreje utira boljšo pot. Da polagoma mineva sedem suhih let, opazujemo v Mariboru najbolj na konsumu živil. Kajti naprej si bo oni, ki pride do nekaj več denarja, privoščil pošteno hrano in se bo topleje oblekel. Promet v živilski in oblačilni stroki je zato najboljši barometer za razvoj gospodarskih razmer. Pri ekonomsko najslabše stoječem prebivalstvu Jugoslavije, v Bosni, severni Dalmaciji in Črni gori, se opaža dvig kupne moči predvsem večji porabi pšenice in nazadovanju konsumne koruze, ki je doslej večinoma služila širokim plastem prebivalstva za glavno hrano. Pogled v statistiko živil, ki so se lani trošila v Mariboru, nam kaže zadovoljivo povečanje kupne moči. Dovozi so bili v glavnem večji kot leta 1937., zlasti krompirja, zelja, žita, krme in divjačine, nazadoval pa je dovoz perutnine, rib, čebule in sadja. Kar se sadja tiče, je nazadovanje dovoza razumljivo, ako pomislimo, da je bil predlanskem izvoz skrajno nezadovoljiv in so zato kmetje jabolka in grozdje bolj nosili na trg v Mariboru. Letos pa je šlo v inozemstvo iz okolice Maribora okrog 2 tisoč 700 vagonov jabolk v tujino, večinoma v Nemčijo. Zato je bil tudi dovoz v Maribor precej manjši kot prejšnja leta. Pojedlo se je tudi manj piščet, ker se je perut- nina podražila, dočim je bila pred dvema, tremi leti perutnina skoraj cenejša kot goveje meso in so piščeta prišla tudi na mizo revnejših slojev. Precej je nazadoval dogon živine in svinj, to pa iz razloga, ker je lani močno bila razširjena v severni Sloveniji slinavka in parkljevka. Na mariborski trg je prišlo lani 2489 zaklanih svinj, 71.759 kljunov perutnine, 1608 domačih zajcev, 317 kozličev, 18 jagnjet, 8764 kg morskih rib, 2961 kg sladkovodnih rib, 2778 voz'krompirja, 646 voz čebule in 473 voz zelja,,5675 vreč raznega žita in končno 1977 voz in približno 9000 košar sadja, večinoma jabolk,' grozdja in češenj. Na sejme je bilo prignanih ali pripeljanih 10.188 repov goveje živine, 187 konj in le 5121 svinj. Povpraševanje po svinjah je bilo večje kot po živiniolj nujnih poljih. Ce bi pa Italija presojala sredozemsko vprašanje zgolj iz gospodarskih razlogov, bi bil sporazum z Anglijo in tudi Francijo najbrže hitro dosegljiv. Mogočna zdravilna moč narave se Se posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Cilii nemške in italiianske avtarkične trgovinske politike Na banketu, ki so ga priredili v Rimu na čast nemškemu gospodarskemu ministru dr. Funku, je najprej govoril italijanski gospodarski minister Guarnicri, ki je v svojem govoru zlasti poudarjal važnost avtarkične politike Nemčije in Italije. Nemčija in Italija imata enake gospodarske cilje, a tudi iste težave. Avtarkična politika obeh držav nikakor noče povzročiti gospodarske osamljenosti obeh držav, temveč pušča odprte vse možnosti trgovine z drugimi državami. Nemški gospodarski minister dr. Funk je v svojem odgovoru dejal, da je napravila italijanska avtarkična politika nanj zelo globok vtis, ker dokazuje, da Italija mobilizira vse svoje gospodarske sile, da more popolnoma zavarovati svojo gospodarsko neodvisnost. Smo pred veliko svetovno go gpodursko spremembo, je dejal dr. Funk, in ta nas sili, da izrav namo svoje gospodarstvo s skupnimi sredstvi. V tem letu se je začela nova doba gospodarskega razvoja, ki bo gotovo prinesla dobre uspehe. Postavili smo se proti vsemogočnosti zlata, kredita in kapitala. Tej vsemogočnosti poslavljamo nasproti napredek naših držav in silo naših narodov. Vedno bolj spoznavamo, da stare gospodarske sile na svetu — nesposobne za življenje — začenjajo spoznavati nevarnost, ker ne temelje na nacionalni zavesti in ker zato tudi niso pripravljene na nobene žrtve. S tem pomagajo one same mladim narodom v boju za njih gospodarsko samostojnost in tako bodo postali revni narodi bogati, bogati pa revni. Italija in Nemčija sta v tej smeri že lani dosegle velike uspehe in moreta pričakovati v 1. 1939. še nove in še večje uspehe. Znnanja trgovina V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka dne 11. januarja nakaznice do št. 21.463 z dne 1. decembra 1938, v poljskem kliringu do št. 1943 z dne 30. dec. 1938., v bolgarskem pa do št. 4369 z dne 11. junija 1938. Bolgarski izvozni zavod je najel na Leipziškem velesejmu prostor 150 m* kjer bo razstavil vse bolgarske deželne pridelke ter priredil propagando za obisk Bolgarske. Italija je letos pridelala le 10,5 milijona stotov oljčnega olja, dočim ga je lani pridelala 17 milijonov stotov. Trgatev limon v Italiji je ocenjena letos kot normalna. Tendenca na trgu je čvrsta. Pričakuje se, da se bodo cene nekoliko dvignile. Trenutno se zahteva v Palermu za zaboj limon 35 lir. Znana avstrijska družba »Alpine Montan A. G.« se bo združila z nemškimi državnimi podjetji Herman Go ring. Češko-Slovaška je prodala Nemčiji skoraj ves železniški park, ki je bil na sudetskem ozemlju, in sicer 900 lokomotiv, 2000 potniških in 23.000 tovornih vagonov. Cene živil so se v Nemčiji povečale kljub vsej strogi kontroli, kakor piše nemški časopis »Wirt-schaft und Statistik«. Tako je znašal indeks za kmetijske proizvode 1. 1936. 1032%, 1. 1938 pa 1068%. Cene za neobhodno potrebne življenjske potrebščine so se dvignile za 3—8%, za rezan les pa za 94%. Švica je povečala carine na olje, oljnate rastline in mast na 46 šv. frankov za 100 kg. Dohodke povečane carine bodo uporabili za pocenitev domačega surovega masla. Madžarska železniška uprava je oddala vso nabavo železniških pragov v vrednosti 3,57 milijona pen-gov domačim madžarskim tvrdkam. Gre za nabavo 440.000 hrastovih in 400.000 bukovih pragov. Madžarski listi naglašajo, da so prvič dobile vso dobavo madžarske domače tvrdke. Karpato-ukrajinska vlada je v soglasju s praško centralno vlado odobrila prvi transport lesa v Madžarsko. Gre za 2500 vagonov lesa. Vel. Britanija bo znatno povečala uvozne carine na japonsko blago, da s tem prisili Japonsko, da spoštuje trgovinske pravice drugih narodov na Kitajskem. V londonskem trgovinskem ministrstvu pa tudi že pripravljajo načrt za bojkot japonskega blaga. Mednarodna konferenca za žito se je začela v Londonu. Na konferenci je zastopanih 22 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Poljska gospodarska delegacija bo odpotovala 18. januarja v Moskvo, da zaključi pogajanja o novi poljsko-ruski trgovinski pogodbi. Proizvodnja sadnih konserv je v Avstraliji narasla lani na več ko 3 milijone zabojev. Za izvoz bo preostalo nad 2 milijona zabojev. Sovjetska vlada je za nedoločen čas prepovedala vsak izvoz lanu, ker se bo celotna produkcija porabila za domače potrebe. Zaradi prepovedi izvoza lanu m Rusije je zelo vznemirjena tekstilna industrija na Irskem, ki je več ko eno tretjino vsega lanu uvaža iz Rusije. Davčni svetovalec Pritožba drž. zastopnika proti davčni odmeri Gosp. T. A. v K. — Državni zastopnik se je pritožil proti odmeri pridobnine. V pritožbi navaja, da je davčni odbor znižat davčni predlog za več ko 20%, česar ni bil upravičen, ker sloni davčni predlog na uradnih podatkih. Kateri so ti podatki, drž. zastopnik v svoji pritožbi ne navaja. Sedaj ne veste, kaj naj bi odgovorili na to pritožbo. — Odgovor: Ministrstvo za finance je svoječasno odredbo, da se morajo drž. zastopniki pritožiti, če davčni odbor zniža predlog za več ko 20%, že davno preklicalo. Utemeljilo je svoj preklic s tein, da morajo za vložitev pritožbe biti odločilni le stvarni razlogi. Trditev, da davčni predlog sloni na uradnih podatkih, nam je nerazumljiva, saj se ocenjeni dohodek v trgovini ne more smatrati za uradni podatek. Davčna uprava ima uradne podatke, koliko ste blaga dobili po železnici in koliko ste plačali računov po Poštni hranilnici, ne more se pa smatrati za uradni podatek tudi ocena, koliko ste pri prodaji blaga, katerega ste dobili po železnici in plačali po Poštni hranilnici, dejansko zaslužili. Davčni odbor mora pri oceni upoštevati količino tega blaga, ni pa v nikakem oziru vezan pri oceni dohodkov. Ker je pritožba nepopolna, Vam priporočamo, da pri davčni upravi vpogle-date svoj odmerni spis in ugotovite, ali je ločna trditev drž. zastopnika, da sloni predlog ^ na uradnih podatkih, ker dvomimo, da je to res. Pravica vpogleda v spise je utemeljena v čl. 133 zakona o neposrednih davkih. '1S Plačilo kazni za nekolkovan račun Gosp. It. O. v Lj. — Vaš odjemalec je bil kaznovan, češ da niste im predpisih kolkovali računa, katerega je dobila finančua kontrola v njegovih rokah. Sedaj zahteva odjemalec, da mu. kazen plačate, ker ni on zakrivil prestopka, zaradi katerega je kaznovan. Odgovor: V praksi se je do zdaj kaznoval vedno tisti, v čigar io-kah je finančna kontrola dobila netaksirane račune. Pri tem se je porabljal čl. 51. taksnega zakona, po katerem plača redno in kazensko takso lastnik listine. Oboje se izterja od izdajatelja le, če se ugotovi, da je izterjava nemogoča pri osebi, pri kateri so se listine našle. Zakon o taksah izrečno nikjer ne določa za kazen regresne pravice lastnika napram izdajatelju listi ne. V kolikor naj bi izdajatelj plačal kazen, je stvar medsebojnega privatnega sporazuma. Kolikor nam je znano, se je zadnjem času beograjsko upravno sodišče v enakem primeru postavilo na stališče, da je samo izdajatelj dolžan plačati kazen. Po tej razsodbi mora račun taksirati trgovec ali obrtnik, kadar ga dejansko izdaja. Za netaksiranje je torej v prvi vrsti odgovoren izdajatelj/ ne pa prejemnik. Clen51. taksnega zakona bi se mogel porabiti le, če bi postavka 34. ne določala, da je izdajatelj dolžan takso plačati. — Po našem mnenju ta razsodba ni docela točna, ker se je v zadnjem letu, ko se je ponovno reformirala računska taksa, večkrat ponavljalo, da se hoče s tem, da se smatra pri računih odgovoren za takso lastnik, povečati kontrola s tem, da bodo prejemniki računa, da odvalijo od sebe odgovornost, odklanjali iie-taksirane račune. Taksa se od seznamov službenih prejemkov ne plačuje Gosp. J. K. v Kr. — V Vaši trgovini se je zglasil organ finančne kontrole, ki je zahteval, da mu pokažete pismene službene po- godbe. Ko ste mu povedali, da nimate pogodb, je izjavil, da morale takso za te pogodbe vendarle plačati, ker imate o izplačilu službenih prejemkov sezname, ki sicer niso podpisani, vendar pa predstavljajo pismeno ugotovitev, da službeno razmerje obstoji. Prosite za pojasnilo, kako naj v tej zadevi postopate. Odgovor: Zahteva organa finančne kontrole ni v skladu z razpišem z dne 18. jul. 1933., št. 58.153. Sezname o prejemu plače, če so podpisani ali nepodpisani, tvorijo listine, s katerimi se dokazuje prejem plače, ki kot taka podlega pobotniški taksi. Ti seznami se pa ne morejo smatrati za službeno pogodbo, odnosno za listino, ki nadomešča službeno pogodbo, ker ne vsebujejo dogovorov, ki so bistveni za službeno pogodbo. Po navedenem razpisu nastopi taksna dolžnost za službeno pogodbo, če se v mejah naše države sestavi in sklene listina o službenem razmerju. Država ima pravico na takso za pogodbo samo v primerih, da izrečno obstoji kaka listina o službeni pogodbi. V tem razpisu so tudi naštele listine, ki nadomeščajo službeno pogodbo, vendar plačilni seznami med temi listinami niso navedeni. Po našem mnenju Vam ni treba insinuacijo organa upoštevati. Ce pa napravi popis, se zagovarjajte kakor navedeno. Prijava rentnine Davčna uprava razglaša: Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, so dolžne te dohodke napovedati v roku od 1. januarja do 31. januarja 1939. leta. Rcntnina se plača na dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih, pravic, ki niso zavezani zemljarini, hišnemu davku, pridobnini, niti družbenemu, niti uslužbenskemu davku. Kot taki dohodki se smatrajo posebno: 1. obresti in rente od obveznic (obligacij), ki so jih izdali država, samoupravna telesa, delniške družbe ali zakladi, če niso s posebnim zakonom tega davka oproščene; 2. obresti od dolgov kakršne koli vrste (kratkoročna, hipotekarna, menična posojila, posojila proti zadolžnici ali brez nje, — posojila na vero); 3. obresti od zaostale kupnine; 4. obresti od hranilnih vlog kakršne koli vi^ste; 5. začasne ali doživljenjske rente, alimentacije, užitki in prevžit-kd, zavarovalne rente; 6. rente (povračila, odškodnine) za odstopitev pravice izkoriščeva-uja patentov, avtorskega prava privilegijev, za odstopitev pravice kopanja rudnega blaga, uporabe mineralnih izvirov in podobno; 7. obresti, rente, dividende in slični ponavljajoči se prejemki iz inozemstva! 8. najemnine, zakupnino in vsakovrstni drugi dohodki od premoženja in premoženjskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku, u. pr. zakupnine za tovarniško, kopališčno, gostilniško in tr govinsko opremo, zakupnine za dovoljenje afiširanja, za dovoljenje prehoda čez tuje posestvo in podobno; 9. zakupnino za stavbišča in druga zemljišča, če so te večje od katastrskega čistega dohodka, brez ozira na to, kako se ta zemljišča izkoriščajo. (Prav tako je treba prijaviti zakupnine za dvorišča, čeprav so velika samo do 500 m2, če so dana v zakup ločeno od poslopja). Predmet obdačevanja je v letu 1938. stvarno doseženi dohodek. Davčne prijave morajo vložiti upniki, t. j. osebe, ki te dohodke prejemajo. Ako se upnik nahaja v inozemstvu, mora napoved vložiti dolžnik, ki mora tudi davek plačati mesto upnika. Za one osebe pa, ki se nahajajo v inozemstvu, pa prejemajo imenovane rente od odstopljenih pravic, izkoriščanja patentov, avtorskega prava, idr. iz tuzemstva, mora napoved vložiti in davek plačati dolžnik oziroma podjetje, ki te rente izplačuje. Po čl. 6. zakona o samskem davku morajo davčni zavezanci rentnine v napovedi navesti razen ostalih podatkov še okolnost, da li so samski, vdovci, brez otrok oziroma ločeni in koliko so stari. Kdor napovedi ne vloži v roku, določenem v tem pozivu, bo plačal kot kazen 3% odmerjenega osnovnega davka, a 10%, če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku osmih dni. A. Šarabon UUBUANA i------------------- Ufoi kolonljalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kavo Hlini ta diža ve Glavna zaloga rudnin* skih vodd Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Davčnega zavezanca, ki namenoma, da 1>I so izognil plačanja davka, da v napovedi neresnične izjave ali zataji kak vir dohodkov, zadenejo posledice iz čl. 142. zakona. Nepismeni morejo vložiti napoved pri davčni upravi ali občini na zapisnik. Davčna napoved za rentnino se vlaga pri oni davčni upravi ali občini, pod katero ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo (ne glede na kraj, kjer se nahaja predmet, od čigar dohodka se plača rentnina). Gospodinjstvo se smatra, da je tam, kjer davčni zavezanec redno stanuje skupaj s Člani gospodinjstva. Obrazec davčne napovedi se dobi v davčni upravi ali občini za ceno 50 p. Davčni zavezanec lahko zahteva potrdilo, da je napoved vložil. Vzgoina svetovalnica društva „5 o/a in dom” v Mariboru Kakor je bilo že javljeno, je ustanovilo društvo »Šola in dom« Mariboru na pobudo in s strokovno pomočjo Pedagoške centrale vzgojno svetovalnico, ki bo poslovala ob nedeljah od 10 do 12. ure v knjižnici Pedagoške centrale, Koroščeva ulica. Prvi poslovni dan bo v nedeljo, dne 15. januarja t. I. Vzgojna svetovalnica bo skušala pomagati s primernimi nasveti tistim staršem, ki iz raznih, njim samim znanih ali tudi neznanih razlogov nimajo zaželjenih uspehov pri vzgoji svojega otroka in ki si sami ne znajo več pomagati, ker po njih uporabljana vzgojna sredstva ne zaležejo ali pa, ker je otrok sploh težko vzgojljiv. Tako se godi mnogim staršem s trmastimi, nervoznimi in razneženimi otroki. Nekateri otroci uhajajo z doma in se potepajo ali so neznosni v občevanju z ljudmi, neobičajno leni itd. Vzgojna svetovalnica bo po potrebi nudila tudi primerne nasvete za uspešnejše učenje in pokazala staršem, kako naj se otrok uči in kako naj ga podpirajo pri učenju. Nikakor pa ne bo posredovala v šolali za dosego boljših ocen. V dvomi ji vili primerih bo pomagala staršem pri odločitvi, če naj dajo otroka v srednjo šolo ali ne. Kljub teni nasvetom pa ni istovetna s poklicno svetovalnico, ki svetuje, za kateri poklic oz. za katero življenj sko pot naj se odloči otrok. Takšna poklicna svetovalnica posluje zaenkrat v Ljubljani in upati je, da jo v doglednem času dobimo tudi v Maribotr. Za očete in matere, ki bi se hoteli poslužiti vzgojne svetovalnice, je pogoj popolna odkritosrčnost brez slehernega olepšavanja. Seveda je zajamčena potrebna diskrecija. Dobro je, ako si prej starši zabeležijo posebne značilne pojave, ki jih opažajo pri otroku in da so poskušajo spomniti na njegov razvoj v prvih življenjskih letih in zlasti na težkoče, ki so jih opazovali v prvih letih. Razumljivo je, da ne bo zadoščal en sam razgovor in da bo včasih treba pripeljati pozneje tudi otroke. Z ozirom na starost in razvojno stopnjo ter tudi z ozirom na šolo, ki jo je obiskoval oz. jo obiskuje, ,se bo otrok pri nadaljnjem posto- panju dodelil predšolski, šolski ali pošolski skupini, pri . katerih bodo sodelovali naslednji člani Pedagoške centrale: Ernest Vrane, Miloš Ledinek, Franjo Martinc, Ema Deisinger, dr. Franjo Crnek in Gustav šilih. V težjih primerih, kjer bo potreben natančnejši študij otroka, bo sodelovala kot psihologinja ga. Adela Prah. Po potrebi se bo pritegnil tudi zdravnik oz bo vzgojna svetovalnica napotila starše k njemu. Vzgojna svetovalnica bo poslovala brezplačno. Doma in po svetu Nj. Vis. knez-namestnik Pavle se je vrnil iz Romunije v Beograd. V Zurichu je bila slovesno odkrita spominska plošča na hiši, v kateri je živel kot dijak pok. Nikola Pašie. Slovesnosti se je udeležil tudi min. predsednik dr. Stojadi-novič. », Od kandidatov na listi dr. Mačka je bilo v vsem izvoljenih 67 poslancev, od katerih pripada bivši HSS 47, JNS 4 (med njimi Peter za™?: vič), bivši zemljoradniški stranai 10 (med njimi dr. Cubrilovlč, doktor Tupanjanin in Joca Jovanovič), bivši demokratski stranki 3, bivši radikalni stranki skupine Ace Stanojeviča 2 (dr. Lazar Markovič in Stamenko Stosič) in bivši SDS 1. Policija v Zagrebu je odkrila nelegalno organizacijo »Hrvatska gra-djanska zaštita« ter je 8 oseb aretirala. Poštni minister Panta Jovanovič je izjavil, da se bo v kratkem postavila v Skopi ju radijska postaja, ker so za to potrebni krediti ze zagotovljeni. Kdaj pa dobi Maribor svojo mnogo bolj potrebno postransko postajo? Prosimo gospode poslance, da temu vprašanju posvetijo vso svojo pozornost. Pravosodno ministrstvo je razpisalo natečaj za idejne skice za novo sodno palačo v Splitu. Prva nagrada znaša 50.000 din, druga 30.000, dve tretji pa po 12.000 din. Novi proračun mesta Novi Sad predvideva 38 milijonov din izdat: kov ter je za 3 milijone din višji od lanskega. V Split je najavljen prihod tujih tovornih parnikov, ki bodo nalo žili našo koruzo. V javnih skladi ščih je že okoli 200 vagonov ko ruze. Izvršni odbor Jadranske Straže je pozval oblastni odbor v Beogradu, da takoj ustavi prodajo znamk, ki jih je založil, ker je to storil brez vednosti in dovoljenja izvršne ga odbora. ■ ... Na svojem posestvu pri Polzeli je umrl Oskar Kalteneggcr, nekdanji Povpraševanje po lesu Od raznih tvrdk so prišla na Osrednji lesni odsek naslednja povpraševanja: Išče se: smrekova skorja za strojarske svrhe, rezan les v angleških dimenzijah za izvoz v Anverso in Belgijo, železniški bukovi pragi, dolgi 2'60 m, rdeč žagan mecesen. Ponudbe je poslati na Osrednji lesni odsek pri Zvezi trgovskih združenj, Ljubljana, Trgovski dom, tel. št. 31-97. Tam se dobe tudi vse podrobnejše informacije o teh povpraševanjih. vsemogočni šef vsega šolstva na Kranjskem in eden glavnih germa-nizatorjev. Novi železniški most čez Savo pri Zagrebu bo dokončan v oktobru 1939. Nova delniška družba »EGO« z delniško glavnico 500.000 din je bila ustanovljena v Zagrebu. Namen družbe je opravljanje uvoznih in izvoznih poslov. Tekstilna industrija Živojina Vukojičiča v Beogradu se je spremenila v delniško družbo z 2 milijonoma din kapitala. Od teh se glasi 75% na ime, 25% pa na pri-nosilca. »Jug. Kurir« poroča, da se bo obrat družbe sedaj razširil in sicer s pomočjo tujega kapitala. V Savinjski dolini je ves hmelj razprodan. Kupljeno blago je bilo večinoma že odpremljeno, da so skladišča prazna. — Iz Vojvodine poročajo, da je zanimanje za hmelj znatno, da so se cene nekoliko popravile in da se morejo tudi za slabše vrste doseči primeroma ugodne cene. — Iz žateca poročajo, da je ves hmelj letine 1938 razprodan. V Novem Sadu bodo sezidali novo gledališko poslopje, ki bo veljalo 15 milijonov din. Banska uprava je že izdelala potrebne načrte. Nujno potrebno je, da bi tudi Maribor dobil čim prej novo in reprezentativno gledališko poslopje. Poslopje sreskega načelstva v Andrijevici je pogorelo. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Pogorel je tudi del arhiva. Splitski trgovec s krznom Živojin Popovič je bil aretiran zaradi ban-krotstva, ker je oškodoval svoje upnike za 750.000 din. Bivša španska kraljica je prišla v Rim, kjer je gost italijanske kraljevske rodbine. Novi češkoslovaški poslanik v Rimu dr. čermak je bil sprejet od italijanskega kralja in etiopskega cesarja v nastopni avdienci. Razsodba v procesu proti Nieki-schu in tovarišem je bila izrečena. Nikiesch je bil obsojen zaradi veleizdaje jn zločina ustanavljanja novih političnih strank na dosmrtno ječo. Novi ustavni načrt za Indijo je sestavil Gandhi. Sedaj se pričakuje, kako se bo o tem načrtu izjavil odbor kongresne stranke Indije. Voditelj klajpedskih Nemcev dr. Neumann je začel organizirati v Klajpedi narodno socialistične oddelke po vzoru S. A. oddelkov. Novi oddelki se imenujejo »črne srajce«. Politični krogi v Berlinu izjavljajo, da je pred dnevi v velikih listih objavljeno besedilo nemško-italijanske vojaške zveze falzifikat. Neznanec je iz velike daljave streljal na zasebno stanovanje uradnika nemškega konzulata V Amsterdamu. Ko je policija iskala napadalca, so začeli padati streli tudi na poslopje pisarne tajništva. Nemški poslanik je zaradi tega energično protestiral pri nizozemski vladi. Tudi v Sovjetski Rusiji povzroča ukrajinsko vprašanje vedno večje preglavice. Šef GPU je odredil v Ukrajini mobilizacijo vseh čet GPU. — Med donskimi kozaki se je začelo močno gibanje, da se pridružijo gibanju za politično osamosvojitev Ukrajine. — V finančnem odboru poljskega sejma je bila zopet velika ukrajinska debata. Ukrajinski poslanec Želevljec je napadal poljsko vlado, ker čisto napačno gleda na ukrajinsko vprašanje. Tudi izven Poljske živi mnogo Ukrajincev, ki hočejo doseči svojo samostojnost. Poljski interesi bi se prav lahko spravili v sklad z interesi Ukrajincev. Poljski poslanci so proti temu govoru ostro protestirali ter se je morala seja prekiniti. Maršal Cangkajšek je dobil od 25 kitajskih generalov brzojavke, v katerih zahtevajo odločno nadaljevanje vojne z Japonsko. Pokrajinski namestnik v Avstriji je odredil, da se morajo do konca januarja v Avstriji popisati in in-ventarizirati vse umetnine po samostanih in cerkvah Avstrije. To da je potrebno, da se prepreči prodaja teh umetnin v tujino. Denarstve Trgovskemu naraščaju! Tečaj klirinške marke padel Po dogovoru z Nemškim obračunskim zavodom bi morala Narodna banka vzdrževati tečaj nemške klirinške marke v višini 14*30 do 14*70 din. Ker pa so naše terjatve proti Nemčiji mnogo preveč narasle, ni mogta Narodna banka več vzdrževati tega tečaja. Posledica tega je bila, da je teča j nemške marke padel, in sicer na ljubljanski borzi na 14*20, nato pa na 14*—in celo na 13*90, v Beogradu pa celo na 1370—13.90. Samo zakaj pridejo take spremembe vedno čez noč in tako nepričakovano? Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z dne 8. januarja so zabeležene naslednje spremembe (vse številke v milijonih din): Zlata podloga se je povečala za 0'74 na 1.910*36, devize izven podloge so padle za 34'0 na 609*5. Vsota kovanega denarja je narasla za 0 54 na 330'55. Posojila so se skupno zmanjšala za 23*4 na 1.747*9, in sicer so padla menična za 10*85 na 1.696*8, lom-bardua pa za 12*5 na 51*1. Kazna aktiva so se znižala za 22*05 na 2.125*4. Obtok bankoveev se je zmanjšal za 134*8 na 6.758*8, zalo pa so obveze na pokaz narasle za 93*2 na 2.166*5. Razna pasiva so se zmanjšala za 41-6 na 1911. Skupno kritje se je zvišalo od 27*22 na 27*35%, samo zlato pa od 27*06 na 27*20 odstotka. Obrestna mera je ostala nespremenjena. Narodna banka je zopet spremenila svojo devizno politiko in je sedaj sporočila, da morajo odslej odstopiti Izvozniki Narodni banki po uradnem tečaju le eno četrtino svojih deviz. Te večne spremembe deviznih predpisov pač niso v korist gospodarskemu življenju. Na beograjski borzi so bili doseženi dne 12. januarja za drž. vrednostne papirje naslednji tečaji: vojna škoda 473—474, 4% agrarne obveznice 60*75, 6% begluške 90'50 do 91*—, 6 % dalmatinske 89*— do 89*50, 7% investicijsko posojilo 100 do 101. 7% Blair 91—91*25, 8% Blair 97*50 do 100*— Delnice Narodne banke so bile po 7800, delnice PAB po 228 do 230 dinarjev. Na borznem sestanku dne 11. januarja v Beogradu je prodajala Narodna banka angleške funte po 260 din, torej za 2 din ceneje ko dosedaj. " Guvernerji balkanskih narodnih bank se sestanejo v Beogradu dne 17. t. m. na dvodnevno zasedanje. Gomjesavinska posojilnica v Mo-rfrjn je zvišala obrestno mero za stare vloge od 2 na 3%. Varčevati in delati! Kdor se je odločil za trgovski poklic, ta se ni odločil za lahek poklic, ta se je odločil za poklic neprestanega dela in neprestane čuječnosti. Res je, da se v trgovskem poklicu dosegajo lepi uspehi in da si more v tem poklicu človek pridobiti dobro socialno pozicijo. Toda ne vsak, temveč samo tisti, ki se ves posveti poklicu, ki dela več, kakor pa je samo njegova predpisana dolžnost. Kdor tako ne dela, ta tudi ne pride do uspehov in propade. Kdor se odloči za trgovski stan, ta se odloči že zgodaj in najtežje je ravno v tem, da mora že mlad vajenec pokazati tisto voljo in tisto resnost, ki je za trgovski stan neobhodno potrebna. A ravno nad vajenca pride dostikrat tako mnogo težav, da jih niti bolj odrasel človek skoraj ne bi mogel premagati. A premagati jih je treba, ali pa so zaigrani vsi prejšnji napori in vsa že prestana trpljenja. A tudi mlad trgovski pomočnik mora imeti silno voljo, da vzdrži vse težave in še napreduje. Kolikokrat je treba po težkem celodnevnem delu sesti še h knjigam, da človek ne zaostane in da je vedno o vsem potrebnem poučen. Naj pa bodo te težave še tako velike, vendar se izplača, če jih človek prenese, ker jih prenese za sebe, kajti vse te težave so samo neobhodno potrebna šola za tisti čas, ko se trgovski pomočnik osamosvoji in ko začne delati za svoj račun. Takrat pride čas, da prejema obresti za ves prestani trud, za vse nabrane izkušnje in za vse pridobljeno znanje. Zato je treba tudi vedno misliti na svojo osamosvojitev in na čas, ko postane trgovski pomočnik šef lastnega podjetja. V ta namen pa je treba varčevati in se učiti, neprestano učiti. Čim bolj je kdo Varčen, tem prej se bo mogel osamosvojiti. Čim z manjšim kreditom se bo mogel etablirati, tem bolj gotovo bo dosegel uspeh. Pri današnji ostri konkurenci ni zaslužek tako velik, da bi se mogle plačevati visoke obresti. Prav tako je z znanjem. Kdor ima vedno odprte oči, kdor vedno bistro vse opazuje, ta pozna ‘rgo-vino, ta se je dobro pripravil za čas, ko bo sam vodil podjetje. Ta je porabil svojo vajensko in pomočniško dobo za sebe. Kdor pa naredi le to, kar je njegova neizogibna dolžnost, kdor misli le na Deutsche Bank je kupila od »Vereinigte Industrieunternehmun-gen A. G. (VIAG)« četrti del delnic tisterr. Creditanstalt-Wiener Bank-verein ter bo imela s tem soodlo-čujoč vpliv na ta največji dunajski denarni zavod. čas, ko se trgovina zapre, ta je slabo uporabil svojo učno in pomočniško dobo, ta je pozabil na svojo lastno bodočnost. Naj bodo težki trenutki v vajenski in pomočniški dobi, vendar niso tako težki, da se jih tie bi moglo prenesti, ker vsi trenutki pomenijo zdravo in koristno šolo. In ta šola bo enkrat nosila tem več obresti, čim bolj trda je bila. Zato se ne bati te šole, temveč vedno se zavedati, da bo na vse zadnje pripomogla k uspehu. Varčevati in delati! Za mladega človeka nič kaj prijetni besedi, za bodočega trgovca pa neobhodno potrebni. Kdor teh besed ni spoštoval, ni postal trgovec in če je postal — ni ostal dolgo. ati živil in surovega masla v Tunis in Maroko. V večji količini izvaža Poljska v Maroko tudi meso in gnjat. Izvoz stekla se je povečal za štirikratno in močno je na-rastel tudi izvoz obutve. Poskus, da bi se utrdila v afriških francoskih kolonijah tudi poljska tekstilna industrija, se ni obnesel. Položaj na sladkornem trgu se je zboljšal Na zadnji seji mednarodnega kartela za sladkor v juliju je vladalo zelo slabo razpoloženje, ker so se morale po vrsti vse izvozne kvote zmanjšati. V celoti so se kvo. te znižale za 77*57%, od 1 milij. 578.934 din na 354.179 ton. Od takrat pa se je položaj znatno zboljšal ter so se cene dvignile, da so dosegle nivo iz leta 1937. Vse države pa tega zvišanja cen ne odobravajo, ker se boje, da bi mogle cene znova pasti in povzročiti novo zmedo. Na seji mednarodnega kartela, ki se je začela včeraj v Londonu bodo izvolili tudi novo kartelno vodstvo. Sejmi 15. januarja: v Trbovljah. 16. januarja: v Vinici pri Črnomlju, 17. januarja: v Cerkljah, Kostanjevici, Uncu, Vidmu-Dobrepolju, Ormožu, Ptuju, Kapelah pri Brežicah, Petrovčah, Slovenski Bistrici, Dolnji Lendavi. 18. januarja: v Ljubljani, Celju, Ptuju. 19. januarja: v Šmihelu-Stopi-čah, Turnišču. 20. januarja: v Kočevju, Mariboru, Sv. Lenartu v Slov. gol icah, Beltincih. 21. januarja: v Ljubljani, Gradac«, Višnji gori, Brežicah, Celju, Trbovljah, Teharjili, Vidmu. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. januarja objavlja: Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani — Načrt za amortizacijo 3%uih obveznic za likvidacijo kmetskih dol-; gov za proračunsko leto 1938/39 — Odločijo o posebnih taksah za potrdila, ki jih izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine — (Jdločbo o stopnji >Stručne pro-dužne ugostiteljske šole« v Zagrebu — Spremembo in dopolnitev čl. 4. pravilnika o carinskih posrednikih — Dopolnitev pravilnika o carinskih posrednikih — Podaljšavo trgovinskega sporazuma z Madžarsko — Razpored v državnem svetu za 1. 1939 — Odločbo o razmejitvi župnij Dobova in Kapele — Spremembe v stale-žu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Praktični Pazite, kako se dele reklamne tiskovine! Mnenja o uspehu reklamnih letakov so deljena, dasi je gotovo, da imajo tudi letaki svoj uspeh. Ti letaki so opozorilo na neko posebno blago in imajo tudi svojo sugestivno silo, ker človek navadno vsako reč prej prebere, preden jo vrže proč. Zlasti včasih pa so letaki sploh najboljše reklamno sredstvo, če se n. pr. hoče hitro opozoriti na neko posebno priliko. Seveda pa imajo letaki smisel le takrat, če se tudi resnično raz-dele med ljudi. In na razdeljevanje letakov se navadno mnogo premalo pazi. V tiskarni še trgovec pazi, da je letak dobro izdelan, ko pa dobi vse izdelane letake, pa dostikrat najame za raznašanje letakov prvega človeka, ki mu pride pod nos. Če ga še slabo plača, potem se bo skoraj gotovo zgodilo to, da bo mislil raznašalec le na to, kako bi čim prej letake razdelil. Če jih bo nosil po hišah, bo dal v vsak pisemski nabiralnik po 3 ali več letakov namesto enega samega. Če jih bo raznašal po lilici, jih bo dajal vsakomur in tud: ljudem, za katere mora vedeti, da letaka sploh ne bodd' prebrali. Tako dobe dostikrat največ letakov otroci, ki sploh niso kupci. Letaki morejo biti zelo koristni, čq se res dobro razdelijo.. Zato pazite predvsem na to, kako se letaki dele med ljudi, ker od tega je v prvi vrsti odvisen ves njihov uspeh. Rešite se balasta v trgovinah ! V vsakem i>odjetju se v letih nabere silno mnogo balasta. Zlasti se to vidi, kadar je selitev. Nekateri se takrat silno čudijo, ko vidijo, kakšne stvari »o shranjevali. Če je ta balast skrit, da ne pada nikomur v oči in da ni v napotje, potem še ni tako hudo. Zelo neprijeten pa more poslati balast, ki ovira svobodo gibanja v trgovini ali ki celo prikriva očem gledalcev dobro blago. Mesto za balast je na dnu ladje, da ga sploh nihče ne vidi. Prav tako skrit mora biti balast tudi v trgovini. Niti opaziti ga nihče ne sme, ker balast škoduje tudi ugledu trgovine. Samo preudarite, kaj si mora misliti odjemalec, če vidi v trgovini poleg najnovejših predmetov stvari, ki so že davno ne le iz mode, temveč ki jih sploh nihče ne uporablja. Takšen balast bo vtisnil trgovini pečat zastarelosti in marsikateri kupec bo samo zaradi tega izgubljen. Balast pomeni na vse zadnje čisto zgubo. Balast se ne da več spraviti v denar. Tisti, ki pazi, da nima balasta, bo zato gledal na to, da proda blago še prej, preden postane čisti balast. Čim prej se kdo reši balasta, tem manj bo imel izgube, tem lepše bo izgledala njegova trgovina, tem več bo privabil kupcev. To pa je tudi v vsakem primeru glavno. Naše terjatve proti Nemčiji padle Zadnji izkaz Narodne banke z dne 5. januarja o stanju naših kli-ringov navaja velike izpremembe. Tako so se znižale naše terjatve proti Italiji za skoraj 5 milijonov, proti Nemčiji za 195, dočim so proti Poljski narasle za 1*6 milijona din. Znatno pa je narasel naš dolg proti Romuniji. Gibanje kli-rihgov kaže spodnja tabela (vse šteyilke v milijonih dotične valute); Aktivni kliringi: 5. 1. 31.12. Bolgarska din 1*81 1*84 Italija din 28*34 33*13 Nemčija RM 25*67 27*03 Poljska din 4*59 2*99 Turčija din 18*49 18*56 Španija pezet 2*93 2*93 Pasivni kliringi: Belgija belg 2*47 2*47 Madžarska din 19*68 21*27 Romunija din 14*88 10*74 Češkoslovaška Kč 143*47 142*47 Švica šfr. 3*33 3*66 Velik dvig poljskega izvoza v francoske kolonije Poljski izvoz surovin in premoga v francoske afriške kolonije je v zadnjem času nekoliko nazadoval, zato pa se je tem bolj dvignil izvoz agrarnih proizvodov, zla- Zgodovinske beležke o kartelih in monopolih (Konec.) Tudi v Franciji so se ponovno izdali zakoni proti kartelom. Na drugi strani pa je francoski zako-nodavec v posameznih primerih proizvajalce naravnost prisilil, da eo ustanovili neke vrste obvezne kartele. Tako je na primer 1. 1801. pariški prefekt Dubois na izrečno povelje Napoleona organiziral obvezno združenje pekov. Najprej je bilo njih število določeno na 641, nato pa znižano na 560, ker je bila konkurenca med peki preveč močna. V nadomestilo za prejete privilegije pa so se morali peki zavezati, da bodo pekli kruh po ceni in kakovosti, kakor je to predpisal pariški prefekt. V letih 1801. do 1811 je pariška vlada združila v podobnih obveznih združenjih tudi razne druge proizvajalce. V Napoleonovem kazenskem zakonu iz 1. 1810. so bili označeni vsi dogovori za skupen dvig cen kot protizakoniti. Vsa dejanja v svrho umetnega zvišanja normalnih tržnih cen so se smatrala po § 419. kazenskega zakona kot prekrški ali prestopki. Čl. 419 le malo spremenjen z zakonom z dne 3. decembra 1926 je še danes v veljavi ter dokazuje ozko in nepretrgano zvezo med najstarejšim protikartelnim zakonom, kakor se je skristalizkal v Zenovem zakoniku, z enako moderno zakonodajo. Sindikat premoga, ki se je ustanovil 1. 1838. v loirskem okraju, se je v naslednjih letih razširil ter kasneje povzročil ustanovitev monopola francoskih premogovnikov. Leta 1852. pa ga je vlada na podlagi veljavnih zakonov ter zaradi ostrih zahtev javnosti razpustila. ^ Podobno stanje se je razvilo tudi v Belgiji, vendar pa s to razliko, da je bila 1. 1866 odpravljena zakonska določba, ki je bila skladna s čl. 419 Napoleonovega kazenskega zakonika in da je bilo z zakonom prepovedano samo zviševanje in zniževanje cen živil ali drugega blaga, ki je bilo pridobljeno s prevaro. V tem zakonu se izrečno naglasa, da ni kaznivo kopičenje blaga niti dogovarjanje med proizvajalci, da bi z zmanjšanjem proizvodnje dosegli zvišanje cen. Zaključek Ta kratki pregled zgodovine monopolskega in kartelnega gibanja dokazuje dejstvo, da današnji karteli in trusti niso moderen gospodarski pojav, temveč da pomenijo samo fazo enega in istega gibanja, ki ima svoj začetek med Feničani in v drugih državah starega veka ter sploh povsod, kjer je bila mogoča svobodna konkurenca. Polagoma pa se je hkrati s spremembo gospodarskih razmer spremenila tudi tehnika tega gibanja. Z razvojem komunikacijskih sredstev, s prehodom od lokalnih trgov na nacionalne ter kasneje še na mednarodne, z mehanizacijo industrije in proizvodnjo na veliko se je to gibanje razvilo v razne oblike. Karteli za cene, ki so obstajali od pamtiveka, obstajajo še danes. Karteli, ki so temeljili na kontingentih in na omejevanju proizvodnje in prodaje so bili v svoji moderni obliki znani že v tretjem in četrtem stoletju. Misel zvišanja cen je v najmodernejši dobi, ko ni zadostovalo več, da se nakupuje samo blago, izpopolnjena s tem, da se kupujejo tudi tvornice ali da se na drug način doseže koncentracija proizvodnjo. Toda niti ta koncentracija proizvodnje ni čisto nova. Talet iz Mileta, ki je vzel v zakup vse stiskalnice olja v deželi, je na ta način monopoliziral vso proizvodnjo oljčnega olja. Približno 2500 let kasneje je uporabil isto metodo Kreuger. Organiziral je svoj svetovni monopol ter v ta namen vzel v zakup ali kupil skoraj vse tvornice vžigalic v Evropi in v Ameriki. Današnji karteli delajo prav tako in včasih nakupijo vsa konkurenčna podjetja, da bi dosegli cilj, za katerega je bilo nekdanje dni zadosti, da se je nakupilo samo blago. Zgodovina kartelov dokazuje tudi to, da se ti ne morejo ločiti od svobodne konkurence. Ta je dejanski izvir kartelov in monopo- lov. Danes, ko smo pred starim vekom za 2000 let bogatejši na izkušnjah, vemo, da karteli in monopoli niso — kakor je mislil Aristotel — neka umetna ovira svobodni konkurenci, temveč naravna in neizbežna posledica svobodne konkurence. Naravna in ozka zveza konkurence s karteli in monopoli pojasnjuje tudi drugo važno dejstvo, ki je dokazano po zgodovini, da so namreč efektivno vsi protimono-polski in protikartelni zakoni brezuspešni. Tisočletja stalno prepovedani z največjimi kaznimi, pa tudi s smrtno kaznijo, vendar niso prenehali, temveč vedno znova nastajali. In drugače tudi biti ne more. Dokler bo veljalo načelo svobodne konkurence, tako dolgo tudi ni mogoče preprečiti sporazuma med konkurenti. Cas bi bil, da to tudi mi upoštevamo in da namesto p roti kartelnih zakonov raje reguliramo kartelne in monopolne organizacije in s tem preprečimo, da bi bili karteli in monopoli v škodo javnosti in I narodnega gospodarstva. Tržna poročila žitni trg Na domačem pšeničnem trgu je položaj nespremenjen. Svobodne cene se gibljejo med 158—160. Pri/.ad plačuje še nadalje po 160 dinarjev. Dne 10. januarja je Pri-zad zoj>et storniral nakup 31 vagonov. Izvozna pariteta proti marčnemu terminu v Liverpoolu 56'60, proti Rotterdamu 62 oz. na bazi efektnega blaga 70. Tudi na tujih borzah ni spremenil) in so tečaji čvrsti. Na domačem koruznem trgu je tendenca mirna. Povpraševanje je znatno popustilo, ponudba pa se javlja le iz druge roke. Cena za posušeno koruzo pariteta Indjija je nespremenjeno na 113—114 din, surova koruza pa po 103 din. Izvozna pariteta proti marčnemu terminu v Rotterdamu 907)0, za efektivno blago pa 106'50. Na tujih trgih je bil položaj nekoliko medlejši, ker so tečaji popustili. žitne cene na ljubljanski borzi dne 12. januarju 1939. od Koruza: din času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, plačljivo proti dupj. 106’— umetno sušena, franko naklad postaja, plačljivo proti duplikatu 1 t(i‘— 118- Pšetiica: nova, južliobanateka, 77/78 kg, 2% primesi, zdrava, suha. re-šetana, plač. proti dupl., franko naklad postaja................ 160— 162 50 108'— TRGOVCI, VISOK lAUUiCKI Nudim Vam, ako naročite reklamne čokoladne garniture, »JADRAN« na dobitke; ", , 1 dinarske garniture po 800, kpm, čokolad za din 62Q'-r, (zaslužek din 180-—); Yi dinarske garniture po 1000 kp-madov velikih napolitank iri posebej še 100 ,ve|ikih čokoladnih in 100 igračk-dobitkov,’ tako .da dob: vsak 5 kupec še posebno nagrado in zadnji krasno namizno urd za din 390'— zaslužek din 110*—-r) j •yt dinarske Sportjsta, garniture po 1000 velikih napolitank s 30 aibu-mi, v katere se lepijo slike, ki so v napolitankah in 2 veliki usnjeni nogometni žogi kot nagrade za din 390’— zaslužek din 110'—). Vse franko Vaša postaja po po vzetju. »Jadran« čokoladne garniture Vam nudijo najvišji zaslužek, so od vseh najbolje sortirane in so dober prodajni šlager. Poskusno naročilo Vas bo prepričalo Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK VITOMIR, CELJE nova, gor. bačka, 78 kg, din 2% primesi; zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko naklad, post. 162'50 Ječmen: novi, bački in sremski, 64/65 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo ploti duplikatu, franko naklad, post. 155'— Oves: novi. bački, sremski in slavonski, zdrav, suh, i rešetan, plač. proti duplikatu, franko vagon naklad, postaja 170'— Rž: nova, bačka, 72 kg, 2 Vo, zdrava, suha, rešetana. plač. proti , duplikatu, franko vagon naklad, postaja 145'— Ajda: nova (štajerska), zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu. franko vagon slov. nakladalna postaja ..... 125'— Mlevski izdelki: Moka: nova, pšenična Og, banatska post. ekskl. prom davek, plačljivo proti duplikatu nova, pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prom. davek, plačljivo proti duplikatu nova, pšenična 2, bačka postaja, ekskl. pro metni davek, plačljivo proti duplikatu nova, pšenična 5, bačka postaja ekskl prometni ■ davek, plačljivo proti duplikatu nova, pšenična 6, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti -duplikatu Otrobi: pšenični, debeli v egal. 50 kg vrečah, brut-o za neto, ekskl. piom. davek, franko vagon bačka jtostaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah,' bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon ■ bačka postaja . ." . 250' 255 — 235 — 195'— 110'- 112*50 106— 10215« Bukev: Hlodi od 30 cm naprej, din L, II. Hlodi 7.a Furnir,, čisti, 90'- 130'— od 40 cm naprej . . Deske-plohi, naravni. 200' — 230'— 165*— neobrobljeni, monte Deske-plohi. naravni. 250'— 290'— ostrorobi. L, II. . ,. Deske-plohi, parieni, 420 — 500'— neobrobljeni, monte Deske-plohi. parjeni. 320'— 370'— 157‘50 ostrorobi, L, 11. . . Hrast: Hlodi L, IL. premera 525—' 635’— od 30.cm daj.ie . . 200'— 300'— Bordonali ... . . . 750' — 850 — Deske-plohi, iboules Deske-plohi. 'neobrob- 820-— 920'— 172‘50 ljeni, 1. in IL. . . . Deske-plohi, ostrorobi 700'— 780'— (podmee) .... Frizi, L/II., širine 5. 6 800'— 900'- in'7 cm ....'. .Frizi 1./1L, širine od 780' - 820'— 147"5() 8 do 12-ciii .... Oreli: Plohi, neparmni. , ne- 830'— 930'— ohrobljeni 1., 11 Plohi, parjeni, neob- 800'— 900'— 130 — robljeni, L. 11. . . Brest: Plohi, neobrobljeni L, 1000 — 1100'— din 11 Javor: Plohi, neobrobljeni I., 470' — 510'— 260 — 11 . . Jesen: Plohi, neobrobljeni 1., 600' — 11. . Lipa: Plohi, neobrobljeni L, ' 800 — 900 — 205- II Parketi 450 — 550 —. hrastovi, za rit* . . . 58' — 68 — 245- bukovi, za m* . . Železu, pragi 2'GO m 14X21 35- 45'— hrastovi, zn 1 komad . 39'— . 48'- bukovi, za 1 komad . 23 — 28'— . Drva bukova, za 100 lsg . . 12 50 14'50 hrastova, za 1,00 kg . 9'50 1 ('50 205'— Oglje bukovo, za 100 kg . . 41'— 51'— Lesne cene na ljubljanski vborzi ■ dne 12. januarja 1939. Smreka, jelka: HW>()i, L, 11., monte . Brzojavni drogovi . Bordona]i mferkunf ilni Filerji do 57,6' . . Trami ostalih dimenzij Škorete. konične od 16 cm dal je .... škorete, paralelne, od 18 cm dalje . . . •škorete no-Interne, od 10—15 cm . . . . De-ite plohi kon.. od 16 cm dalje .... Deske plohi par . od 16 cm dalje .... Brusni les z.a celulozo Kratice za 100 kg . . od do din 130'— liO—■ 100'— 180'— 170 — din 170'-169 -180'— 200 — 190 — 395'— 425'— 455'— 485'— 380'— 410'— 330'— 300'— 370'— 120 -39'— 400'— 140- 43'— Tržne cene v Celju dne 1. januarja 1939. Goveje meso ’(čena mesa je mišljena s priklačtet: 1 kg volovskega mesa od din 10—12. kravjega 10, vampov 6, .pljuč 5 jgter 10, ledvic 12, lpja 6—7. , ;■ :-.• Teletina: 1 kg telečjega mesa od din 12—14, jeter 16—18, pljuč 10. Svinjina: 1 kg prašičjega meša od din 15—18, pljuč 10, jeter 16, glave 9, slanine; 17—18, slanine na Naipopolnejži žarometi proti megli in ostali avtcmaterial H. BAHAR - LJUBLJANA Celovška c. 38 - Telefon 22-92 JUGOSLOVANSKE E reg. zadr. z o. za«. UUBUANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih conahj^alda-konte._fitrace. iournale. šolske uvezk« m žice risalne bloke itd žahvala Podpisani se'iskreno zahvaljujem Trgovskemu dobrodelnemu društvu POMOČ , 'reg.' 'poni blagajni v Ljubljani za izplačano posmrtnino Im) moji umrli ženi Alojziji Kala r, trgovki ua Viču pri Ljubljani. Kako' koristna je ta ustanova naj navedem 1»“. da je bila pokojna stara komaj 35 let, zapušča mi tri nedolethe otroke. Zato priporočam društvo POMOČ vsem trgovcem in trg. pripadnikom: saj ne vemo ne ure, ne dneva — mladi ali stari — kdaj nas pobere smrt. S članstvom pri POMOČI pa zagotovite svojcem prvo najnujnejšo pomoč ob svoji smrti. V Ljubljani 12. januarja 1939. Valentin Kalnr. mož. SVILENE RUTE na debelo pri Franc Dobovičnik CELJE debelo 16, suhe slanine 20, masti 18—19, šunke 22, prekajenega mesa 17—20, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 12, jezika 22. Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 45 do 50. Perutnina: piščanec din 12—25, kokoš 20—30, raca 18, gos 50, puran 70—90, domači zajec 5—15. Divjačine: divji zajec din 25. Ribe: 1 kg krapa din 14, postrv din 50. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 2, kisle smetane 10—12, 1 kg surovega masla 24—28, čajnega masla 30—36, masla 24, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 16—28, pol ementalskega sira 30, sirčka 6—7, eno jajce 1 do.1'10. Kruh: 1 kg belega kruha din 4’25, polbelega kruha 3'85, rženega kruha 3'85, črnega kruha 3'60. žemlja mala 0'50, velika 1, bela štruca v teži 47 dkg din 2, v teži 94 dkg din 4, polbela štruca v teži 52 dkg din 2, v teži 104 dkg din 4, ržena štruca v teži 52 dkg din 2, v teži 104 dkg din 4, črna štruca v teži 56 dkg din 2, v teži 112 dkg din 4. Sadje: 1 kg' jabolk din 4—6, orehov 10, luščenih orehov 32, suhih češpelj 9—12, suhih hrušk 7, limona din 1. Špecerijsko blago; 1 kg' kave Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave 64—98, čaja 90—130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15'50, sladkorja v prahu 16, medu 20, kavne primesi 19, riža 5'50—12, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 17—31, bučnega olja 13, kisa 3—4, petroleja 7 špirita denat. 11, 1 kg soli 2'75, popra 40—44, paprike 20, sladke paprike 36, testenin 7—10, mila 9 do 12'50, karbida 8'50. sveč 14—15, kvasa 32—36, marmelade 10—24, sode za pranje 2. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 3'25, na drobno 3'50, št. 0 na debelo 3 25, na drobno 3'50, št. 2 na debelo 3'10, na drobno 3'30, št. 4 na debelo 3, na drobno 3'20, št. 5 na debelo 2'85, na drobno 3' št. 6 na debelo 2'50, na drobno 2'75, ržene enotne moke na debelo 3' Sobota dne 14. januarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14,00: Napovedi — 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Socialni razvoj Zagorja (Arnošt Adamič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: »Kar po domače.« Iz kmečkih zgodb in šal Fridolina žolne. Zbral in za radio pripravil Fran Milčinski ml. — Izvajajo člani rad igralske družine, sodelujejo Fantje na vasi. — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 15. januarja. 8.00: Plošče — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz fran-č. cerkve — 8.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Kozaki pojo (plošče) — 9.30: Oddelek godbe »Sloga« — 10.30: V svitu božiča. 'Vokalni in orkestralni koncert. Sodeluje Radijski komorni zbor in orkester — 12.00: Plošče po željah — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Pevski koncert: Jože Gostič, član zagrebške opere, pri klavirju prof. Lipovšek — 14.00: Plošče — 17.00: Kmečko gospodarstvo pri nas in njegova povezanost s svet. tržišči (ing. Mežan) — 17.30: Sodelujeta šornov kvartet in ruski sekstet— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura ■— 19.50: Radijski orkester — 21.15: Pesmi skladatelja A. Dvoraka poje gdč. Vida Rudolf, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Ponedeljek dne 16. jan. 12.00: Koncert radijskega Šramla — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Uverture in fantazije (plošče) — 14.00: Napovedi — 18.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Šramli igrajo (plošče) — 18.40: Sv. Rok pri Jelšah (vseuč. prof. dr. Fr. Stele) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Večer Antona Lajoviča. Sodelujejo: ga. izene enotne moice na aeoem s —, pavia Lovšetova (samospevi), prof. na^ drobno 3 50, pšeničnega zdroba m. Lipovšek (spremljava), Slavko 4, koruznega zdroba 2 25, pšeničnih Osterc (nredavanie) in radijski or- otrobov na debelo i'75, na debelo ?, koruzne moke 225, ajdove moke na debelo 5, na drobno 5'50, kaše 4150; ješprenja ha debelo 4, na drobno 4'50, ovsenega riža 7. Žito: q pšenice din 190, rži 190, ječmena 190, ovsa 180, prosa 255, koruze 140, fižola 200—330, grafta 1000, leče'800—1200. Kurivo: q premoga, črni trboveljski dih 36—38, Črni zabukovški 31 do 34 do 35/ iz Hude jame 34—38, rjavi 20—22, m* trdih drv 100, 100 kg trdih drv žaganih 24, m* mehkih drv 70, 100 kg mehkih drv žaganih 22, 1 kolobar mehkih drv 4'50. Krma: q sladkega sena din 70, polsladkega sena 65, kislega sena 60, slame 45, prešana stane 5 din več. Zelenjava: 1 kg endivje din 6—8, glava endivje 0'50 do 1, 1 krožnik motovilca 2, 1 kg radiča 12, poznega zelja 1'50—2, kislega zelja 3, ohrovta 3, karfijola 8. koleraba 0'50, 1 kg kolerabe 3—4, 1 krožnik špi nače 2, 1 kg špinače 8, 1 kg čebule 4, česna 8, krompirja 1, repe 1, kisle repe 2. Šivalni stroji s tovarniško garancijo Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKO d. z o. z. LJUBLJANA TyrSeva cesta 33 Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega lista' Osterc (predavanje) in radijski orkester— -21.30: Plošče: Elgar: Godalni kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona, ' Trgovci! Visok zaslužek! V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo »A(jA“ za masaž6 s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila Zahtevajte cenik! M „AGfl ze masažo Samoprodaja za dravsko banovino Dolinšek Vitomir Celje U s t n n o v IS e n o 18 5 0 Zaloga vseh vrst stekla, porcelana m keramike. Stavbno in umetno ste« kiantvo. Ipecialna »aloga •n okvirienje slik JULIJ KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev'. 4 Telefon 33-80 TRGOVCI' Damske in otroške predpasnike od navadnih do najfinejših kvalitet izdeluje na veliko tvrdka F. I. GORIČAR LJUBLJANA. S 39 Izvrsten kroj, lepi vzorci! Zahtevajte ponudbe! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.