»Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta rszmerno;' za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo Mo; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne itev. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-■tttvo se nahajata v ftuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za I/, strani K 32, za >/, strani K 15, za '/« strani K 8, za '/,, strani K 4, za Vii strani K 2, za '/•« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 52. L .1-----------------'iJJL-iiLU------JL-L ..U.L.L! V Ptuju v sredo dne 24. decembra 1908. IX. letnik. Tiha noe, sveta noč . . . Prižigajte male lučice na božičnem drevescu, okinčajte svete jaslice, — zvonovi naj ob polnoči zapojejo in otroško veselje, srečna po-hožnost naj prihaja zopet v vaša srca . . . kajti prazniki božanskege rojstva so zopet prišli t . . Kolikokrat sem že praznoval božične praznike! In naj so se tudi razmere predrugačile, naj me je vodilo kruto življenje po trnjevi poti ali pa po gladkih stezah hipne sreče, — vedno se je vrnilo vkljub sovraštvu in jezi in trpljenju ob svetem večeru ono milo otroško čustvo, napolnjeno z daljnim zvonenjem, s sladkim upanjem in hrepenečim pričakovanjem . . . Oj tiho hrepenenje otroških let! Na sredi sobe je stala visoka smreka in na smreki stotero reči, pozlačenih orehov, rdečih jaboljkov, in stotero svitlih malih svečic, podobnih nebeškim zvezdicam. In pod drevescem smo stali verni otročiči, gledali z žarečimi očmi navzgor na vse . istega vil i liiuoU'i.o ročice proti luči . . . Oče in mati sta stala ob strani in gledala na svojo deco z veselo zadovoljnostjo . . . In iz malih ustje zašumela pesen— „tiha noč, sveta noč" ... Oj, spominjam se jasno teh srečnih božičnih večerov! Nekega svetega večera pa sem opazil v očetovem očesu solzo; mala, svitla solza je bila to in le za trenutek se je pokazala na resni lici očetovi. Takrat te solze nisem razumel. Prišel pa je sveti večer, ki smo ga praznovali že — brez očeta. Tam na pokopališču je stal en griček več in pod gričom je spal on, — on, ki nam je tolikokrat lučice na smreki prižigal. Zdaj smo mi otroci njemu svečice prižigali, pa ne na drevesu marveč na grobu, ne ob svetem večeru temveč na dan Vsehsvetih . . . Takrat smo se pod božično smreko vsi jokali. Mati nas je stisnila k srcu in v vročem objemu smo čutili, da plava očetov duh med nami, da nam je blizu, čeprav nevidno, da nas gleda s svojimi ljubečimi očmi ... Leta in leta so minula. In prišel je sveti večer, ko sem ga pričakoval sam kot krepki mladenič v daljni tujini. Prvi sveti večer je bjl to, ki sem ga praznoval hv. '■ smrečice in brez luči in brez starišev, — saw, zapuščen, žalosten . . . Sedel sem v svoji sob! in zrl skozi okno na morje, v katerem se je trctUila luna. In nakrat sem se spomnil svojecaajj* očetove solze: zdaj sem jo razumel, to neizpzljivo bolest, to tiho, žalostno hrepenenje po ^troškem veselju ... In ko so zvonovi z veselimi glasovi oznanili rojstvo Gospodovo, stopile >o i meni, mladeniču v tujini, solze v oči in kapala ena za drugo na materino sliko, ki je ležala pred menoj na mizi . . . Zdaj stoji pod boiični] drevescem moj otrok poleg mene. Kako se s~ etijo te oči, kako vriska to ljubo bitje, ta moja kri . . . Dal Bog, HrsL otrok, da ne bi O.očakal nikdar krutosti iiyjjeii]^ ,i^l>. te solze nikdar ne kalile ogenj nedolžnih očes, — dal Bog, da bi ostalo to božično sveto veselje v tvoji duši za vedno, vedno tako čisto in lepo in svitlo . . . Božični zvonovi donijo raz stolpa . . . Kako veličastna je misel božanskega rojstva ! Bog sam je postal človek, da bi odrešil grešni svet s svojo krvjo. Bog sam si je izbral človeško mati. Bog sam je postal človek in se napotil, na tisto trnjevo pot, ki vodi od krsta do puščave, od oljnate gore do Golgote. Bog sam je postal človek, da se pusti od tega po Bogu ustvarjenega človeštva obsoditi, bičati in križati... Veličastnejšega pojava vesoljne ljubezni ni. In ta božja ljubezen je še bolj očitna, še bolj veličastna, ako se spominjamo tega, da se je rodil Bog v ponižnem hlevu in da so molili pred njim najprve zadnji reveži sveta . . . Staroveški naro"di niso poznali ljubezni in spoštovanja bližnega. Oni so zidali vse svoje verske nazore ha svitlern Veselju do vživanja, do življenja. Sebi v korist in zabavo so 'metali sužnje v areno svojih rimskih 'teatrov, da so se reveži pred njimi vojskovali med seboj in proti divjim zverinam. Manjkalo je tem narodom pojem, „da smo vsi sinovi enega očeta" in da „moramo bližnega ljubiti kakor sami sebe." .. Ljubezen ? Rogali so se tej besedi! Tudi staroveški Židi so imeli take nazore in v starem testamentu se popisuje Jehovah kot Bog jeze, ki je pokončal vso človeštvo v vesoljnem potopu, ki je uničil Sodomo in Gomorho in kaznoval grehe očetov še na njih otrocih . . . Jezus pa je prišel in se ponižal. On je izpregovoril besedo ljubezni . . . In glejte, ljubezen, na kateri je vso Jezusovo krščanstvo zgrajeno, premagala si je s svojim prepričevalnim glasom celotni svet. . . To nam pojejo božični zvonovi! Ne kličejo nas v boj, temveč zovejo nas k dejanji lju- '.....■'•''■■ ^f*iK&h~}4'.t«*'™- •<•—• w*#?S$?g*~ sovraštva ? Danes se je rodil On — ki je z enim stavkom premagal vesoljni svet; — rodil se je On, ki ni imel ničesar, da bi položil glavo tja, ki pa je vendar človeštva zapustil velikanski zaklad ljubezni ... Danes se je rodil Jezus, — kdo bi metal kamenje na bližnega? Kdo bi potegnil meč proti sosedu ? Kdo bi ne pozabil za hip vse neusmiljene britkosti življenja, ki nam je vedno le boj za obstanek, ki je krvava, brezsrčna bitka . . . Božični zvonovi! Združujete nas pod svečanim drevescem in za uro nam dajete zopet mir in pokoj in otroško-nedolžno zadovoljnost v naše trudne, krvaveče duše . . . Koliko jih je, ki praznujejo sveti večer daleč od svojih ljubih brez veselja in s solznatimi očmi . . . Rudar v čre-vesji zemlje, obdan od tisočerih nevarnosti, obstoji za hip in zatisne oči: zdi se mu, da čuje v globočini božične zvonove, zdi se mu, da vidi lučice in pri lučicah jaslice in svojo deco . . . Odhod naših vojakov iz sandžaka Novibazar. (Izvirni dopis.) 1. Slovo od mrtvih tovarišev. Bil je to razburjeni čas. Že tedne sem se je culo novice, ki se jih je sprejelo neverjetno, ki so pa vendar kmalu resnica postale. Odhod avstrijskega vojaštva iz Novibazarja je bila sklenjena stvar. Cesar je že dal povelje. Trideset let sem so nasadili avstro-ogrski vojaki na tem divje-romantičnem koščeku zemlje našega orla. Trideset let so bili tukaj varstvo za državo in cesarja in mirni svetovalec vseh tujih meščanov, katerim so bili Sesti tovariš in dobri prijatelj. Mir in pokoj je prišel z njimi v deželo, v kateri je preje divjalo krvno maščevanje in divji fanatizem ter razdvojilo bratski narod. Tuji meščan je prišel v tej tuji deželi do lepega razvitka svojega življenja. In zdaj je prišel čas, da se je bilo treba ločiti od vsega tega, kar se je vstvarilo in kar se je ljubilo skozi 3o let . . . Prišel je sivi jesenski dan, 19. oktober. Mirno in tiho, skrbno potljano v dolini med malim in velikim Bogiševačom ležalo je pokopališče naših hrabrih vojakov, ki so našli tam v tuji zemlji, daleč od mile domovine, zadnji počitek. V sveži mladostni moči so prihajali, da bi se nikdar več ne vrnili. Zdaj je bilo treba, vzeti za vedno od njih slovo. Cez sto gričkov v dolgi vrsti, skrbno gojenih od ljubeče tovariške roke. Vsak grob okinčan s kamenjem, da zamorejo pokopanega tudi ljubeči sorodniki najdeti. Tu je bil železni križ, tam zopet mramorni kamen. Pri mnogih pa je bilo videti le pohlevni •križec kompa-gnije«, — »infanteristu od infanteristov«. Stari grobovi takih, ki jih danes nikdo več ne pozna, ali nobenega — pozabljenega groba. In ta izraz zveste tovariške ljubezni je pač veselje za vbogc stariše, ki so v daljni domovini za mlademu, mrtvemu vojaku jokali . . . Prikorakala je cela garnizija. Postavila se je severno in južno ob meji pokopališča. Potem je prišel brigadir general-major pl. Rhemen in vsi so se podali k poljskemu oltarju, katerega se je postavilo ob pokopališkem križu. Dospeli so tudi vsi člani avstro-ogrske kolonije; mnogi od njih so imeli ljubljenega mrtveca pod temi griči. Na oni strani ograje poleg vojaštva stali so tudi katoliški Albanci. Tudi ti so dali našim mrtve-com zadnjo čast, tudi ti so hoteli biti priče, kako jemlje avstro-ogrski vojak v daljnem kraju Plevlje slovo od svojih mrtvih tovarišev. Tedaj je stopil vojaški kurat Tesač naprej in pričel z donečim in žalostnim glasom svoj govor. Govoril je krasno. Konec njegovega govora je bil približno sledeči: »Danes hočemo zadnjikrat za naše mrtve moliti. Mi ne bodemo več varovali pokoj njih trupel, le črne rrane bodejo krožile čez to dolino. Daleč od naše avstro-ogrske domovine počivajo naši mrtvi tukaj v tuji zemlji, ali domovina jih ne bode pozabila. Globoko užaljeni jemljemo slovo od teh grobov, kajti tudi mi ne vemo, kje bodemo enkrat zadnjo spanje spali. Svojim tukaj počivajočim tovarišem zakličemo le : Počivajte mirno, ker ste svoje življenjsko romanje po Božji volji tukaj dokončali. Spavajte sladko, vi dobri tovariši 1 Mirno ste spa-vali doslej pod avstro-ogrskim orlom, zveste prijateljske roke so okinčale vaše grobove in marsikatera solza je padla na te griče. Mi gremo proč. Nikdo ne bode obi-skaval vaše grobove, nikdo ne bode molil ob teh gričih. Mi vas zapuščamo v tuji, daljni deželi. Ne moremo vam zaklicati »na svidenje«, temveč le »spomin !< Kajti spomin na vas vzamemo seboj in ta spomin bodemo prinesli v našo oddaljeno domovino. Počivajte mirno, vi dobri tovariši in čujte naš zadnji pozdravi« Pri teh besedah so pričele ženske in otroci ihteti. In ko je prišla vsem oficirjem in vojakom žalost v srce, pričela je vojaška godba staro nemško pesem svirati: »Das Grab auf der Haide«. Skozi zrak so šli glasovi in skozi duše vojakov, ki so stali v dolgih vrstah, kakor da bi bili okameneli. Vse misli so letele v daljno domovino, pogled je bil vprt v grobove in nobeno oko ni ostalo suho . . . Zadnjo mašo se je celebriralo in pod sivim nebom so vojaki zadnjikrat molili za svoje mrtve. Zadnjič je na tem pokopališču zasvirala godba pesen »Ded vor der Schlacht«, zadnjič je delil vojaški duhovnik blagoslov.. . Današnja božična številka obsega 16 strani z najraznovrstnejšo vsebino. — 2 - In zopet morje, po viharja razdjano, grozeče morje, ki meče parnik kakor igračo skozi va-lovje. Mornar pa sedi v svoji kajiti; prižgal si je svečo in spominja se onih, ki jih ljubi, ki jih je zbral božični večer pod smreko, medtem ko je mornar izročen usodi morja in valovja . . . Oh, tisočero je ljudi, ki praznujejo žalostno, samotarsko ta veličastni večer! Bilo je leta 1870/71 v času nemško-francoske vojne. Nemški vojaki so stali pred Parizom in praznovali, naslonjeni na puški, pred sovražnimi kanoni, svoj sveti večer. Prižgali so svečice na mali smreki in se spominjali domovine, za katero so prelivali na francoski zemlji vročo svojo kri. Morda se godi danes marsikateremu naših sinov ob srbski ali italijanski meji ednako. Daj Bog i tem žarek božične sreče ... • Zvonovi zvonite! Za hip smo otroci, vsi, vsi smo otroci in se zbiramo pod smreko in skozi nemirne naše duše trepeta mila pesen: »Tiha noč, sveta noč" . . . ^^——^— Izjava. Podpisani izjavlja tem potom, da je v članku »Boji v sv. Lenartuc, štev. 22 z dne 31./V. 1908 in štev. 31. »Štajerca« ponatisnil napade na g. deželnosodnega svetnika dr. Jos. Kronvogel, kateri so bili popolnoma neopravičeni, kakor sledi to iz poznejših natančnih informacijah. Podpisani vzame vsled tega tozadevne napade z izrazom obžalovanja nazaj in se zahvaljuje za ustavljenje sodnijskega postopanja. Ptuj, decembra 1908. Kari Linhart. i tt*X*MKttKXKK*tt*KXKttKX Dnevnik. hočejo prvaški nasprotniki z novim letom za spodnjo Štajersko ustanoviti. Vkljub temu, da še danes ne vejo, je-li bode zamogel ta dnevnik izhajati in troške plačati, — vendar že nabirajo denar. ""*■*• •*-; •...- i- ... "* "iYil-se zii t.o 7ieiovanje' v"spiusnein" no menimo. Koliko denarja je pred pol letom nabral dr. Benkovič in vendar ni izšel njegov dnevnik „Straža". Morda se gre i sedaj edino zato, da se ljudstvu vsili misel, ki ni realna, da se torej tuje denarje napačno porabi. S svojim dnevnikom mislijo prvaki vse uničiti, kar je naprednega. Pa ne bo šlo! Tudi mi imamo dovolj naročnikov in tudi dovolj denarja, da bi lahko pričeli si vzame od nedeljskega počitka toliko časa, da zamore prebrati tedenski list. In to mu zadostuje. Zato bode „Štajerc" tudi v bodočem letu izhajal le enkrat na teden. Ali izhajal bode redno in gledali bodemo, da bode vedno zagovornik ljudskih pravic proti vsakemu izsesavanju, izkoriščanju in zatiranju. „Stajerc" pa bode v bodočem letu tudi veliko več prinašal. Tudi slike bodemo Jistu pridjali, samo da ugodimo ljudski želji. Kajti to smo že opetovano naglašali in tudi dokazali, da se nam nikdar ni šlo, ne gre in tudi ne bode šlo za dobiček. Vsakdo, kdor ve, kaj košta papir, tisek, stavljenje, znamke, itd., ta mora tudi vedeti, da je „Štajerc" na pol zastonj! In zato poživljamo že danes vse prijatelje, člane, somišljenike, da naj zadnje dni leta edino v ta namen porabijo, da pridobijo čimveč nov'h odjemalcev našega velepotrebnega lista. Mi bodemo i zana-prej prinašali gospodarsko potrebne stvari, politično merodajne dogodke, zanimive domače in tuje novice, leposlovne spise; — vedno pa bode „Stajerc" nevstra&ljivi bojevnik za naše pravice. Naročujte se tedaj, razširjajte list! KftttKKX*KMK*KKXKKtt$*% čun skupno 2.303 milijonov 657.294 kron, izdatkih pa 2.303 milijonev, 596.G27 k ' Pomembnejše svote se razdelijo tako-le „Stajerca" vsak dan izdajati. Ali tega mi ne storimo. Kajti mi vemo prav dobro, da ljudstvo, namreč delavno kmetsko, obrtniško in delavsko ljudstvo, sploh nima ne časa ne denarja* plačati in citati vsak dan svoj list. Naše ljudstvo -.:-----..- Politični pregled. Cesarjeva zahvala. „Wiener Zeitung" objavlja ročno pismo cesarjevo na ministerskega predsednika pl. Bienertha, v katerem izraža cesar vsem, ki so slavili z besedo in dejanjem njegovo 60-letnico vladanja, svojo presrčno zahvalo. Iz teh izrazov —'■ tako pravi cesar — vidim zopet, kako nerazrušljive so zveze, ki se vijejo okoli cesarja in ljudstvom. V delih človeške ljubezni, ki se jih je naredilo v zmislu cesarjeve želje zlasti ža otroka, pa vidi naš vladar najpomembnejši plod tega pomemljivega leta. To mu daje tudi zagotovilo, da te slavnosti ne bodejo z dnevom obledele, temveč da bodejo v spominu naprej živele kod znamenje nekaljene harmonije med cesarsko družino in njenimi narodi. — Tako se je zahvalil naš sivolasi cesar svojemu ljudstvu. Državni proračun za I. 1909 predložila je vlada državni zbornici. V dohodkih znaša prora- Cesarski dvor . . Dohodki : Izdatki: 11,300.00« Cesarjeva pisarna . — 118.41« Državni zbor . . ' __ 3,944.521 Državno sodišče . __ 68.36- Ministerski svet . 2,770.140 4.602.1K Skupne zadeve . . — ■ 300,636.89« Minister za notranje 2,115.554 46,215.424 „ za dež. brambo 1,972.352 87,304.574 „ za poduk . 17,200.241 104,618.18! „ financ . 1.459,268.857 753,284.14! „ trgovine . 192,610.370 201.154.0« ,, železnic . 566,433.100 465,384.57« n poljedelski 20,140.023 50,598.84« „ justice . 4,212.377 92,548.19« „ javnih del . 28.920.750 89,460.7& Najvišji rač. dvor . — 663.401 Penzije..... 8,002.630 91,627.10! Skupaj 2.303,657.294 2.303,596.6* Kakor je iz teh številk razvidno, naraš državne potrebščine z vsakim letom. In m katera teh potrebščin je zelo — nepotrebna. Državni zbor je sprejel proračunski pro zorij v vseh treh čitanjih. Glasovale so za~ vse večje stranke, celo socialni demokrati, doslej še nikdar za vladine potrebščine n-glasovali. Razburjali so se pravzaprav le češki radikalci, to je Kloufač in njegovi veleizdajalski tovariši. Le-ti so napravili velikanske škandale in je prišlo parkrat do takih prepirov, ki bi napravili kmalu pretep. Čehi so razbijali klopi, žvižgali in tulili kakor zverine v menažeriji. Pomagalo jim seveda ni. S tem glasovanjem y državna zbornica zopet enkrat „ rešena". N-primanjkuje prostora, da bi popisavali vse d godbe. Omenimo le še, da je posL Marckhl pra temeljito označil delovanje tako dolgojezičir prvakov. Zlasti Ploja, Ben kovica "in Koro pozna zdaj cela zbornica. £a.n8.'?v'.2oin. Bivši avstrijski minister yvi-i?, znani češki zagriženec, dejal jo pred kra kem na nekem volilnem shodu v Brandeisu d _bes«dno:. -^KončnL-cilj češke narodne politik dosega lastne zakonodaje in 1 stnega sodnijstva čeških deže Dosedanje stremljenje po zopetnem uresničenj češke drŽave (!) ni peljalo do cilja. Izpoznalo se je da je treba češki politiki iz kompleksa resničr razmer stopiti in vse za boljšo bodočnost praviti. V tem tiči naloga češke politike do stega časa, ko bodejo razmere za predi gačenje Avstrije zrele". — Iz teh sed je razvidno in jasno povedano, da hočej Čehi razbiti Avstrijo in uresničit zopet svojo češko državo. To je pan slavizem. Naši prvaki imajo isti cilj: razbiti Avstrijo in uresničiti svojo jugoslovansko državo. Ali ni to navadno v el eiz daj s t v o? Klerikalno gospodarstvo. Kakor znano, j dunajska občina popolnoma v rokeh Luegerje klerikalcev. Kako brezvestno ti gospodje gosp darijo, naj dokazujejo sledeča dejstva: Ravnok se je razpisala zopet služba ravnatelja zavoda pokopavanje, mož bode imel kakšnih 30.000 2. Garnizijska kapelica. Sredi v taboru stala je ednostavna ali nežna garnizijska kapelica. Njen krepki stolp gledal je čez mala in velika poslopja tja proti Plevljuin še dalje, tja v deželo. Cerkev je bila znamenje taborskega mesta. Kadar so klicali njeni zvonovi k molitvi, prišle so vojakom misli na domovino in z veseljem so prihajali v cerkev, da si pridobijo novega veselja za življenje. Krasno se je svetel križ nad taboriščem Avstro-Ogrske skozi 25 let. Zdaj je bilo treba i od njega slovo jemati . . . Bila je 18. oktobra krasna nedelja. Zadnjikrat so korakali vojaki avstro-ogrske posadke k svojem božjem hramu. Hoteli so vzeti pri slovesni maši za vedno slovo od svoje cerkvice. Kajti bilo je sklenjeno, da bode ta od vseh vojakov ljubljeni cerkvica v par dneh popolnoma izginila. Vsi so prišli, od brigadira do zadnjega vojaka. In ko so tu pri svoji cerkvici stali in zadnjokrat mašo slišali, prišlo je pai marsikateremu na um, kolikokrat je tu mir in duševni blagor našel. Pobožno so poslušali vojaki govor vojaškega kurata, ki je dejal: >Danes praznujemo prav redko slavnost. Mi jemljemo slovo od naše garnizijske cerkvice, ki bode v par dneh izginila. Leta 1885 jo je pustil general Reicher sezidati in bila je do danes središče naše pobožnosti. Bila je priča mnogih dogodkov, njeni križ se je oziral na tisočere vojake. Ta cerkev je vas vojake s svojim zvonenjem pozdravila, ali nikdar več ne bodete čut to zvonenje. Zadnjikrat doni to zvonenje danes. Križ njenega stolpa je stal mnogo let kot znamenje mi- ru nad črno-rumeni zastavi. Tudi ta križ vidite danes zadnjikrat. Ti božja hišica, mi gremo proč, mi jemljemo slovo od tebe. Regiment štev. 55 te je sezidal, regiment štev. 54 te mora pokončati. Ali tvoja slika ostane v naših srcih. Torej bodi zadnjikrat pozdravljena, ti lepa cerkvica. In ko bodemo že dolgo v naši lepi domovini, spominjali se bodemo vedno na-te.c Ko se je vzelo vse vrednosti iz garnizijske cerkvice, pričelo se jo je razbijati. Tri dni so ruvali na nje, mala cerkvica je trdno držala . . . Šele 21. oktobra se je pričela gibati. Proti 5. uri, večna luč je bila že ugasnila, čutilo se je nakrat tresenje in v močnem gromenju je padlo cerkveno poslopje . . . Krasni stolp, ki je gledal tako dolgo proti nebu, padel je . . . Pri glavni straži taborišča je trobila vojaška trompeta ravno k molitvi; in glasovi so prihajali k cerkvici, ki je ležala v svojih razvalinah. Zvonček je utihnil in izginil svitli križec . . . 3. Dnevi odhoda. Dne 28. oktobra prišel je dan odhoda. Ze prejšni dan čitala se je na Baiibcgovem brdu vojaška maša. Postavilo se je veliki, ednostavni križ in oltarska miza brez vsakega okinčanja. Zadnjikrat je stopil vojaški kurat Tesač pred vrste garnizije. V pretresljivem govoru pečal se je z zgodovinskim trenutkom odhoda avstro-ogrskih vojakov iz sandžaka Novibazar. In ko je duhovnik zadnjikrat blagoslov delil, dvigale so se iz tisočero vojaških src vroče molitve k nebesam ... V dveh oddelkih so se postavile vojaške čete pred svojim dosedanjim tabo- riščem. Njim nasproti je stal batajlon turške infanterij kot častna garda, ki je dospela v ta namen v paradni opravi. Brigadir pl. Rhemen je vzel slovesno besedo. minjal se je 30 letnega skupnega bivanja, vedno dob in nemotenega sporazumljenja med obema garnizija Svoj govor je končal z glasnim •Hochc-klicom na t" škega sultana. Medtem so avstrijski vojaki prezentirali je svirala godba turško himno. Potem je stopil turški poveljnik Djanič Paša nap~ in se je s prepričevalnim glasom zahvalil za vse dobro' ki jih je storila Avstro-Ogrska tekom 30 let sandž Novibazar. Zahvalil se je brigadirju in vsem oficirjem zvesto tovarištvo in vojaštvu za dobro sporazumljen In »Hoch« Franc Jožef I« je zadonelo iz ust Paše. že je zabobnal turški tambor ; turška godba pa je svirala našo cesarsko pesen »Bog ohrani . . .< Puške zaropotale v salutu in turški batajlon je zagromel čast klic »Cokjaša« — >Naj živi I . . .« Zdaj so sneli črno-rumeno zastavo, ki je frfo skozi 30 let na Malem Bogiševaču. 30 strelov iz kan in petje cesarske pesmi je pozdravilo ta čin. Še enk sta se objela avstrijski general in turški Paša, še enkt so si stisnili avstrijski in turški oficirji roke. Potem en pozdrav, kratke besede komandanta in pri zvo" Radetzkijeve koračnice odkorakali so naši vojaki p-severu, svojemu cilju — Serajevo — nasproti. Tako se je izvršil slovo naše posadke iz sandža Novibazar I F. Malenscheg. letnih dohodkov. Podružnici St. Severinovega društva se je dalo 500 K za »eno južino." Župan je po sklepu sam dejal: »No, ta južina je.tudi rešena!" Ko so prišli nižjeavstrijski župani na Dunaj, pogostila jih je občina in je to davkoplačevalce 20.000 K koštalo. Leta 1907 je izdala dunajska občina za prehranjenje vboge šolske dece 100.000 K, za slavnostno žretje pa v istem času 366.000 K. Ko so prosila razna koristna društva za podporo, odgovorili so klerikalci, da občina »nima denarja". Vendar pa so dovolili za jubilejsko razsvetljavo mesta 300.000 K. Cesar sam je želel, da bi se ne prirejalo slavnosti, marveč, da bi se raje denar v dobrodelne namene porabil. Ali Luegerjanci so nasproti cesarjevi želji porabili ta denar in posledica je bila, da je umrlo 4 oseb v množici, ki si je ogledala razsvetljavo. Ko so pričeli klerikalci na Dunaju s svojim gospodarstvom, bilo je na Dunaju okroglo 110.000 zarubljenih; 29.000 rubežev se ni moglo izvršiti, ker dotič-niki niso imeli ničesar, kar bi se dalo zarubiti. Leta 1906 pa jo bilo že 463.000 zarubljenih, torej 4 krat toliko. Torej raste pod klerikalno vlado na Dnnaju revščina na grozoviti način. To so plodovi črnega gospodarstva. Le posamezniki se grejejo v Luegerjevem solncu, ljudstvo pa plačuje in plačaju in vpije »Hoch Lueger!" Kaj pravijo Srbi! Nekemu češkemu listu se je te dni iz Belgrada pisalo: „ Srbija le obžaluje, da se je sploh sklepala kakšna trgovinska pogodba z Avstro-ogersko. Srbija bi bila vesela, ako bi ne imela nikakoršnih zvez z Avstro-ogersko. Vsak pametni avstro-ogerski državljan bi bil seveda tudi vesel, ako bi ne imeli nikakoršnih zvez s to državo kraljemorilcev. Torej: naši poslanci naj se postavij na stališče, da nočejo nobene pogodbe s Srbi. Pa bo vse dobro : Srbija, Črnagora in Avstrija. »Freie Stimmen" so dobile iz Beligrada sledeči izvirni dopis: Vkljub zatrjevanju, po katerem sta Srbija in Crnogora mirni, napreduje njih oboro-ženje prav naglo. Prvi oddelek (Aufgebot) srbske armado stoji popolnoma v orožju. Drugi oddelek se izvežba. Tretji oddelek (ednak našemu »Land-sturmu") je dobil povelje, da se možje ne smejo iz svojega bivališča odstraniti. Tekom zime bode srbska armada oborožena z modernimi kanom (Schnellfeuergeschiitz). Strokovnjaki izjavljajo, da so ti kanoni izborni. Moštvo je po kratki vaji že 10 strelov v 20—25 sekundah oddalo. Vsaka kanona dobi strelja zo 500 strelov. Potrebne konje se nakupi na Ruskem. Doslej se jih je nakupilo že čez 6000. Ravno tako napreduje tudi osnovanje nstaških čet (Banden); baje dobivajo li ustaši svoje orožje od srbskega vojnega ministra. Te čete hočejo obmejno prebivalstvo v Bozniji prisiliti, da se pridruži ugtaji proti Avstriji. Voditelji v Beligradu pač še ne vejo, kaj bodejo sklenili. Kmetsko srbsko prebivalstvo pač ni posebno za vojsko navdušeno. Govori se, da daje Angleška Srbom denarna sredstva za oboroženje. To ni izključeno, kajti vsakdo ve, da je Srbija vsled domače korupcije na beraški palici. Vojska bi imela za posledico popolni gospodarski polom na Srbskem, vkljub angleški pomoči. Mirnejši je položaj v Crnigori. Dežela je zavarorana z gorami in se tedaj vojaške korake lažje zakrije. Mobiliziralo se je doslej le brigade ob meji Hercegovine in sand- Cesar katoliški duhovščini. Ob priliki velikih vojaških manevrov v Aradu leta 1882 predstavili so se cesarju med drugim tudi duhovniki raznih ver. Ko so prišli katoliški duhovniki, odgovoril je cesar na njih pozdrav tako-le: »Rad sem sprejel med manevrom, ki me je pripeljal tu-sem, po možeh svete cerkve zastopane aposteljne miru. Z veseljem ponavljam pri tej priložnosti, da sme katoliško duhovništvo vedno na mojo milost računati. To pa zlasti, ako bode to duhovništvo v tradicijonelnem duhu svojega svetega in mirnega poklica se odstranilo od strasti političnega življenja. Duhovništvo naj vernike uči versko edinost in spoštovanje pred postavo. Duhovništvo naj zadrži ljudstvo pred narodnostnimi in verskimi boji. Držite se tega načela in moja milost vam bode gotova". — 3 — žaka Novibazar. Črnogorska armada bi se v potrebi prav hitro mobilizirala. Na platoju ob Lovcu so postavili Črnogorci težke kanone. V splošnem bi postavili Srbija in Crnogora lahko 250.000 do 300.000 mož v vojsko. Da bi le naši vojaški krogi ne spali. Kajti zna se zgoditi nakratni udarec nasprotnika. In ako bi nasprotnik začetkoma parkrat zmagal, potem bi se dvignilo ustaško ljudstvo. Položaj bi bil potem veliko bolj nevaren. Krvava Rusija. Naši prvaki se vedno navdušujejo za »sveto" Rusijo. Kakšne so tamošnje razmere, dokazujejo sledeče številke: Vislice imajo ua Ruskem vedno veliko opravila. Januarja tega leta je bilo na smrt obsojenih 116 oseb, februarja 122, marca 184, aprila 106, maja 217, junija 131, julija 161, avgusta 148, septembra 118, oktobra pa 178. Skupno se je torej v času od januarja do oktobra 1.481 oseb na smrt obsodilo. Te obsodbe imajo večinoma politične vzroke. In taka krvava država naj bi nam bila vzor? S tako barbarično državo naj bi se vezali ? Ne, ljublanski Hribar naj le roma v Petersburg, mi smo veseli, da živimo na Avstrijskem. ? ? Ali že imaš ? ? v prvem leta priljubljeni ,Štajerčevi kmetski koledar'? Po pravici ti povemo, da takega koledarja za tako nizko ceno sploh več ne dobiš. Premisliti moraš, da obsega ta koledar 12 slik, cesarjevo sliko, mnogo gospodarskih člankov, in pesen in povestij, ter vse drugo potrebno. Kupi ga hitro, da ga se dobiš. Košta te samo 60 vinarjev s poštnino vred pa 70 vinarjev. Ako jih knpiš io komadov, dobiš enega zastonj. »Branimo mejo!" (Izvirni dopis). Sv. Duh pri Lučah. „Branimo mejo" — piše »Slov. Gospodar" 10. t. m. in laž e, da naseljujeta nemški »Schnl-verein" in »Siidmark" tukaj protestantovske kmete iz Prusije. To je laž, od tega mi nič ne vemo. Pač pa nam je znano, da je vsa ta naša pokrajina preplovljena od kranjskih mešetarjev, ki si želijo naših gozdov in porabijo vsako priliko, da bi posestnikom njih gozdove odsleparili. Tako je neki tukajšni posestnik, skoraj 80 letni mož, svoje posestvo, ki meri nad 200 oralov z lepimi gozdovi z inventarjem vred (ki je sam To mnenje in to svarilo cesarja na duhovništvo je pač dovolj jasno. Katoliški duhovniki naj ne motijo ljudski mir, oni naj ne zlorabljajo svoj poklic v namen, da povečajo politične strasti, temveč naj pridigujejo edinost in ljubezen in versko nravnost in spoštovanje postave. To je cesarjeva volja! Katoličani, ako hoče kakšni duhovnik v spovednici ali raz pri-žnice glede posvetnih in političnih stvareh na vas vplivati, spominjajte se cesarjevih besed; ako se duhovnik v vašo hišo in družino vsili, da bi tam svoj vpliv v strankarske namene zlorabljal, pokažite mu z besedami' vašega cesarja vrata! Zlate cesarjeve besede pa naj bi bile napisane kot hišni blagoslov na vsakih durih, kot varstvo proti hudemu duhu nesloge . . . »Dorfbote". cenjen na 7.000 K vrednosti) neki kranjski družbi prodal. Mož je mislil, da proda posestvo za 18.000 goldinarjev. Dobil je pa 18.000 kron. Torej je dobil sa posestvo, ki meri čez 200 oralov (gozd!) brez inventarja le 11.000 kron. Kranjski kupci so gozdove popolnoma posekali, inventar v vrednosti 7.000 K porabili in na zemljišče od neke hranilnice 20.000 K vzeli. Ali je to poštena kupčija? Kakšno ime zaslužijo taki kupci? Ta kupčija se je zgodila v gostilni neke sorodnice dotičnega kmeta; v zahvalo za mešetarjenje se je dobilo mastno svinjo. — V nekem drugem slučaju je bil žrtev iste kranjske družbe neki pijači udani posestnik in lastnik najlepšega gozda v naši občini. Po pogodbah, ki sploh niso bile izpeljive in ki so nasprotovale ustmenem pogovoru, vezala ga je ta čedna kranjska družba tako, da je izgubil skoraj vse svoje premoženje. Medtem ko je štelo njegovo premoženje pred 30. leti najmanje 50.000 K, rešil bode zdaj morda še kakšnib 10.000 K. Tudi v okolici so bili posestniki vedno oslepar-jeni, ako so imeli opraviti s kranjskimi kupci. „Branimo mejo!", to je pravilna beseda; ali vprašati je: proti komu?! Kadar bodejo naši gozdovi posekani in bodejo tuji kranjski kupci z napolnjenimi žepi zopet v svojo domovino odhajali, kadar bode tukajšno prebivalstvo moralo gospodariti naizsesanih zemljiščih in bode prišlo vsled tega v pogubo, kajti davki bodejo ostali isti, dohodkov pa ne bode nobenih, — takrat bode ljudstvo izpoznalo brezvestne kranjske .»prijatelje ..." Ako se Nemci kje naseljujejo, potem to gotovo ni nobena nesreča. Modra cesarica Marija Terezija je naselila Nemce na Ogrsko med nekultivirani narod. Še danes po 150. letih živijo ti Nemci na Ogrskem in njih gospodarstvo se pray ugodno od onega madžarskih domačinov razlikuje":^- Torej bi tudi za naše pokrajine ne bila nikakoršna nesreča, ako bi se tu Nemci naselili, kako\joka in tarna »Slov. Gospodar": Le naj se naseljujejo pridni, delavni nemški kmetje. Gotovo je~to; bolje, kakor da bi kranjski zidovi nas za naše goi<}oye osleparili in jih posekali ter s tem našo pokrajino revščini izročili. »Štajerc", ljubi naš list, $«3cj gJ&Mtashjgn posestnikom, da naj se ne menijo za narodnostno gonjo. Pač pa naj se držijo besede: Varujte si gozde! Dopisi. Iz Ruš. Ljubi »Štajerc", dosti si jih že pokrtačil; tudi pri nas v Rušah, je silno potrebno, pokrtačiti te liberalne viteze, ki so že tako revni, da si ne morejo kurila kupiti, da so se pri občini izprosili, da ne zmrznejo skozi zimo. Pa kaj si hočejo drugi delavci in rokodelci, ki nimajo svojih gozdov in planin, in povrh še slabo plačilo, pa morajo si kurila kupiti, ker krasti ne smejo in tudi ni častitljivo. Pa če ne bo drugače, pa bodo prisiljeni. Tako naj vsi^ liberalni učitelji kompetirajo v Ruše; tukaj dobijo dobro plačilo, prosto drvo, da se bo vsak lahko svojo gospodarstvo oddržal. Če to ne bo zadosti, bodo še dobili dobro hrano, in nazadnje še uniformo, da bodo še lažje s svojimi trebuhi prevzetno hodili. Kdo mora to priskrbeti ko samo revni davčarji, ko si že skoro živež ne moremo priskrbeti ; učiteljem pa dobro plačo in še drva povrh. To pa moramo, hočeš ali nočeš, moraš; oh Ruše, kam so prišle, lačen vran mora • sitega futrati; to dela liberalna občina, ki gleda na revne delavce. In to je žalostno, in v nebo vpijoče ! Več Rušanov. Sladkagora. Štejemo si v dolžnost ti poročati, da se bližajo pri nas viharne občinske volitve. Naša dva č. g. župnik Krajnc in kaplan Jurko se že pripravljata, kakor da bi bilo treba podreti »Port Artur". Prepisala sta si že volilni imenik, da je potem č. g. župnik pretuhtal v svojem spanju, kdo bi bil ja pristni klerikalec, da bi se iz teh sestavil obč. odbor in bi potem iztrebili iz občine vse njemu dozdevne »liberalce" in »Štajercijance", kakor je razvidno iz dopisa od Sladkegore v štev. 49 »Slov. Gospodarja". Tam se piše, da se iz »Stajercijanci" ne bodo prepirali, pač pa se bojijo liberalcev; no nek strah pa le imajo; ter se prodajalec vžigalic dosedaj in naš župan še sili v ospredje to je pa nesramna laž, ker še on do danes ni ničesar agitiral, ker on je priprosti kmet in ne pozna nobene stranke ter stoji na strani kmetov ter ga že bomo v njegovo čast za njegove zasluge še zopet volili. Na$. č. g. kaplan Jurko je že okoli desetkrat „kompetiral" za župnijski prestol, pa brez uspeha; zdaj je kompetiral za obč. odbornika; mogoče da pride za podžupana in naš č. g. župnik — za župana; potem se ne bo več pisalo županstvo ampak „tretje Marijino društvo" v Sladkigori. Č. g. župniku svetujemo, da naj gre rajši drve cepit, kakor da volitev študira, da ne bo njegova kuharica ves plot iz vrta zažgala, katerega smo mi farani drago plačali. Mi trezno misleči kmetje in volilci, kateri 6e v bedi in z delom v potu svojega obraza za naš kruh in naš obstanek borimo, se boderao na dan volitve vsi združili v edno stranko, da si izvolimo neodvisne može, ki bodo le naše kmetske zadeve zastopali. Pa žali Bog je še naših kmetov zaslepljenih, ki so se dali v klerikalne verige zapeljati, kojim je vse samo za čast, da se sme župniku prikloniti in mu roko poljubiti, č. g. kaplanu pa polno vrečo zbirce nasipati ter prepotrebni nemški poduk v šoli braniti. Za te zasluge si ti zaslepljenci hočejo \ pridobiti nevenljivi venec, za katerega se potegneta letos tu naša crkvena podružnica patrona sv. Mihael in sv. Benedikt v osebi našega č. g. župnika Krajnca. Neki tukajšni nesramni in klerikalni dopisnik je poročal v zadnjem „Slov. Gospodarju" da smo pokopali po domače rajniša da bodo zdaj same krone; no ti ljudje še naših rajnkih ne pustijo v miru, sram jih naj bo, posebno ker je bil velki vbožec je toraj moral zavoljo uboštva in revščine umreti, namesto da bi za vboge skrbeli, jih še po smrti zasmehujejo. Taki ljudje se silijo v ospredje v občinski odbor! Iz zgorne Radgone. Slavno uredništvo ^Štajerca" v Ptuju! Prosim tudi jaz sa mali prostorček v Vašem cenjenem listu. V ponedelek dne 14. t. m. grem po opravkih iz mesta mimu gostilne Karbaš, v gorni Radgoni. Zaslišim naenkrat veliki hrup, kateri je p uhajal iz navedene gostilne. Mislim si, tukaj je' nekaj posebnega in vprašam zunaj stoječega moža : kaj pa imajo tukaj ? Reče mi, da je danes seja okrajnega ," zastopa! . . . Jaz nikdar „prefein" grem noter in kaj zagledam ? Okrajni načelnik sedi pri prazni mizi in sline požira. Vendar se ga usmili neki sotlar in naroči' liter vina in vidoč, da okrajni načelnik rad vince pije, prigrizniti pa nič ni imel, se ga spet usmili in naroči, ker drugo ni bilo za dobiti, safalade. Dobro je bilo ; seveda pride račun in tega se je pač ustrašil navedeni načelnik in pravi: g. župnik Kunci od sv. Jurja na Savnici so odišli, jaz tudi moram iti! In šel je nemenoč se za račun . . . To je tudi lepo : piti in jesti znajo ti klerikalci na račun drugih, ali kar je drugo potrebno, tistega ne. V sevidoči. Vojnik. -Ker je bivši učitelj A. od Ogrizeka, sedaj župnika v Dramljah, odškodnino za veliko mu storjeno škodo zahteval, se je Ogrizek še predrznil, učitelja zavoljo tega pri sodniji tožit. A čudno, dočim je bila obravnava na 23. novembra t. 1. ob 10. uri odredjena, prikazal se je Ogrizek ves plašen pol ure pozneje, menda je sam rad hotel kontumaciran biti, da bi se potem po svoji sveti navadi tem lože izgovarjal in zavijal, da je zamudil; pa po naključji še ni bil poprej klican. Ko navidez hitro prisopiha, gre on sam naravnost v uradno sobo. Ker pa je bila cela zadeva premnogih, vnobopijoših krivic sodniji že razložena in dokazana, slišal in našel je zagrizeni Ogrizek to, kar je on kot „samo-vladar" iskal. Konečno mu ni druzega preostajalo, nego svojo tožbo preklicat, vse troške poravnat. ter se s tem še neprijetnejšega rešit. A bežal je potem od sodnije in po mestu, kakor da bi ga bili sršeni opikali. Ni čuda, da je Ogrizek že od prvega prihoda v Dramlje do danes v vedno veče homatije zabredel, kar je občeznano. Razvanje pri Hočah. Dragi „Stajerc", kakor sem bral po 2. decembra t. leta, v „Marburger Zeitung" in tudi v tvojem precenjenem listu, se mi prav srce veseli da so na vseh krajih našega visokega vladarja Franc Jožefa I. 60-letni jubilej tako lepo obhajali, ker pač ne dočakamo ne mi pa tudi ne naši otroci takega dneva več . .. Tudi mi v naši občini smo mislili prav slovesno ta 60-letni jubilej našega milega vladarja obhajati. Namenjeni smo bili na dan 2. decembra, se v našo crkvico sv. Mihela h božji službi podati, _ 4 ,_ namreč : naši gospodi učitelji s šolarji, občinski in šolski svet, občinski zastopniki z našo požarno brambo, in bi nas bili tudi naši godci pri tej slavnosti, od hiše našega gosp. obč. prestojnika do šole, in potem v cerkev spremili. Ali kaj se je zgodilo ? Na 30. pr. meseca nam je bilo celo veselje, s katerem smo se pripravljali, v odzeto, ker nam je naš gosp. župnik Grušvunik naznanil, da ne dobimo mašnika, kateri bi nam na ta dan sveto službo božjo v naši cerkvi opravljal; če je prav enemu gosp. kaplanu en teden pred maša plačana bila, reklo se je, da moreta 2 gospoda v hočki cerkvi in eden pri sv. Miklavžu sv. mašo brati. Pa to je bilo menda le zato ker je naša občina nemška, in sv. Miklavža večinoma slovenska, in to je bilo za naše gospode s črnim Irakom veselje, da so nam pa enkrat hrbet pokazati mogli. Naš gospod šolski načelnik in občinski predstojnik M. Pukl se je z našim očiteljstvom pogovoril in so bili naši šolarji in šolski svet, za dan 2. decembra v šolo povabljeni; in nas je tam naš gospod nadučitelj Atzler prav prisrčno pozdravil, in dal besedo našemo učitelju gosp. Legatu, kateri je šolarjem prav zanimivo ta visokopomembni dan na srce položil. Potem so nam zapeli šolarji našo ljubo nemško cesarsko pesem. Naš šolski načelnik se je lepo zahvalil pri gosp. učiteljih in tudi prav lep govor na Šolarje držal, ki gaje potem s trikratnim „Hoch" na našega Franc Jožefa sklenil, in še potem šolarje v njegovo hišo povabil, da jih tam pogosti, za kar mu gre vsa hvala. Opravili pa smo slavnost, čeprav brez maše. —■ Razvančan pa v oči dobro poznan. I' Rdgoznice. Neki dopisun je baje bolehal na telesu in na duši, ker obžaluje da „nemčur-jev" na tem svetu ni. Ker me je v svojem listu napadal, sem mu očital, da je lažnik. Pa je tudi ubogi na duhu, ker je bil zadnji dopis iz Žabjaka lažnjiv. Sedaj pa kot resnicoljub piše iz Ragoznice resnico, da sem Nemcem prijazen. Opomnim s tem : ako ti nisi narodom prijazen, tedaj n e spolnuješ zapovedi božjih, tedaj si odpadnik svete katoliške vere in to bi bilo žalostno. Temu možicelnu bi trebalo mazila, da bi prej ko slej okreval ""od svojega dašnega spanja. Jaz mislim, da kod lovec še ima kaj masti od vrabcev, jaz pa dodam še za en polžji rog komarjeve masti: s tem skupaj ga iz bra-tovske ljubezni namažem, če pa to ne bo nič pomagalo, pa naj vzame njegov oče palico . . . Med drugim mi tudi omeni še ob priliki kaj več pisati. Jaz tedaj prosim da vse omeniš in pišeš kar znaš. Ker potem zamoremo po tej krivi poti priti na pravo pot, ki pelja v tisti kraj, kjer je sveti raj! A. H. Bistrica v Rožni dolini. Komur še ni bilo javno duševno sorodstvo med „S-Mirom" in gospodom Horvatom v Loki, ta naj hitro zadnjo „Mirovo" številko čita. V tej izliva ta list pod krinko nokega posestniškega sina iz Pasje-vesi svoj žolč nad onega Bistričana, ki je Horvata v naprednih listih za ušesa prijel in mu resnico povedal. Ali v celi občini ni človeka, ki bi bil le za polovico tako nesramen kakor „Mirovi" dopisuni. To je čisto ton iz lepega časa, ko je bil „Mir" iz same poštenosti nekaj mesecev v Ljubljani. Gospod Horvat je lahko na tega „špecija" kod nadučitelj ponosen. Mi pa se veselimo, da so naše dosedanje trditve vsled „Mirovega" psovanja dokazane, zagotovimo, da živimo drugače popolnoma prijetno, kakor vsi oni, katere je „S-Mir" tekom zadnjih let s svojim blatom ometavel. Ako pa ti prvaki celo grozijo, potem je to njih stvar, ako se hočejo osmešiti. Mi naprednjaki se požvižgamo na te grožnje. Iz Jesenic na Gorenjskem. Vsak po svojem, Bohinjc pa s svedrom, je stari gorenjski pregovor, čegar se pač naši jeseniški duhovniki prav pridno poslužujejo. Pa za kaj ne, saj so neume-jeni gospodarji na Jesenicah in dokler jih bode podpiral ubogi zmučeni tovarniški delavec z svitlimi kroncami, bode gotovo ta gospoda popolnoma zadovoljno živela. Duhovnik ne orje in ne zanje, pa vendar živi tisočkrat bolje, nego vsak kmet, uradnik, delavec, obrtnik. Da pa več v nesito malho pade, je treba seveda ustanoviti kako „ moderno šparkaso" „ Krekovo konsumno društvo", „Streikverein", „Ajmoht", /feater" tem na pomoč pa še Marijino društvo. Vse to t imamo na Jesenicah in le v zabavo naših bla-fl ženili gospodov in radi svitlih krone! — Za H enkrat se hočemo zabavati samo z našim teatrom I v kat. delavskemu društvu. Pred več leti je pre-1 vidil naš učeni mož in župnik Janez ZabukovecJ da je potreba ubogemu izmuzganemu delavcu ml Savi, boljše starostno zavarovanje, saj toliko dal bode imel delavec na stare dni pusto stanova-B nje in po dnevu prosta luč. Radi tega je po-1 stavil on na Savi veliki katoliški delavski dom, I v katerega sedaj za enkrat zahajajo mladeniči, ■ delavci, modrijani, učenjaki obojnega spola in se I posvetujejo, kako bodejo Jeruzalem razdelili in I veliki tempelj razrušili, nad katerem bodo sraer-H dakavca smrtna ppsem zapela!! — Vrh tega I so pa v temu blaženemu tempelnu, vsako ne- I deljo in praznik razne pobožne predstave, po- I božne pravim na odru in ne pobožne pred I odrom. Pred predstavo pa pride abstinent dr. I Krek iz Ljubljane, da si razlije malo žolča nad I tovarniške prihomterje! — Ves ta šmom pride potem v „Slovenca" i tam lahko bereš, kako je bilo fajn z ukradeno godbo delavcev! — Ja pa nbogi trpin, izmozgaui delavec, ti si še tako neumen, da v temu slabemu času, rajo pustiš stradati tvojo družino doma, da imaš le kronco za bisago katera ni nikoli polna, ti imaš kronco za škofove zavode, ti imaš kronco za papeža, za domačega kapelana in župnika, samo da bode tvoja duša gorka v nebesa prišla! ! — Ali ti ni dovelj ako pošteno in pobožno živiš? Ali ti ni dovelj ako obiskuješ vsako nedeljo službo božjo ? Ali res misliš, ako se ne bodeš farja za frak držal, da padec z njemu vred naravnost v breznjo, koder bode večni jok in škripanje z zobmi? Vse to ti ne bode nič pomagalo! — Za toliko in toliko krone bodeš v letu samo lažje in toliko in tolikrat bodejo tvoji nedolžni otroci stokali in jokali od gladu, katerim ne bodeš mogel kupiti kruha v tvoji bolezni in nesreči! — Tempelj jeruzalemski bode pa razdjan in otihnile bodejo potem tudi v njemu besede : veselite se z veselimi in žalujte z žalostnimi. Amen. O pretakanju Tina. Letošnje suho in toplo vreme o trgatvi je zelo pripomoglo, da je grozdni mošt v kratkem času povrel in se vsled tega tudi prej učistil nego druga leta. V nekaterih krajih se pritožujejo, da so mošti celo prehitro dovršili burno vrenje in da nimajo več sladkega vina, po katerem se pogostoma poprašuje. Za ono glavno, kar se mora zvršiti v vsakem moštu t. j. da po vre sladkor v alkohol, ki ostane v vinu, in v ogljenčevo kislino, ki uide v zrak, poskrbela je narava sama z blagodejno svojo toploto, nas pa čaka drugo velevažno opravilo t. j. pravočasno in pravilno pretakanje. Kakor hitro se je gošča polegla na dnu soda ali se je mlado vino učistilo, treba je, da ga presnameno ž nje, to bodi pravilo za vsakega vinorejca. Zdravo, mlado in povreto vino se mora učistiti v drugi polovici novembra, kvečem do konca decembra; če se ni, lahko računamo, da imamo opraviti s prehlajenim, nepovretim moštom, z bolnim mladim vinom ali s takim, ki se je že učistilo in so se drože ali same ob sebi vzdignile ali pa se je sod stresel. Kedaj naj se ga pretoči, ni možno reči natančno, kajti nekateri mošti se učistijo poprej, drugi zopet pozneje; pretočiti pa ga moramo najprvo kvečem do konec januarja. Dokler se ni učistilo in je drugače zdravo, naj se ga pusti na miru. Ce je še kalno in sladko, naj se na primeren- način ogreje in poskrbi, da povre popolnoma, ker le tedaj se bo popolnoma učistilo, ko konča vrenje ali pa se tako shladi, da ne more vreti dalje. Drože in drugo, ki se je izločilo iz mladega vina in sesedlo se na dnu soda, je taka tvar, ki vinu ne more koristiti, ampak le škodovati. Drože same na sebi so stvar, podobna beljaku, ki se ne da ohraniti v vodi in tudi v vinu ne, ampak le v alkoholu in nekaterih drugih kaplji-nah. V takih zmeseh, kakor je vino, ki ima v sebi le primeroma malo alkohola in mnogo vode, se pa drože razkroje ali gnijejo in v vinn se izcimijo nato razne bolezni in napake. Posebno v takih letinah, ko je treba mnogo žveplati in ni pred trgatvijo dež zadostno opral grozdja, - 5 - kakor se je godilo letos, se je bati, da dobi vino, če leži dalj časa na drožah, duh po žveplu oziroma gnilih jajcih. Včasih se potem, ko seje vino uže očistilo in leži še na drožah, posebno če ni v kleti stalne topline ali se pa sod slučajno ali zgane, drože vzdignejo in pomešajo mtd vino, kar je še slabše. Drože so namreč kot nekaki mehurci, ki so, kadar dozore, polni nekakega drobnega prahu in razpočijo. Ce seta prill vzdigne in pomeša med vino, se iz njega ne .sesede, začne se razkrojevati in provzroči potem v vinu takozvano zavrelioo ali kakor pravimo: vino dobi duh po repenci. Se drogi uzrok je, radi katerega moramo fino ne le enkrat pretočiti, ampak pretakati ga ponovno od časa do časa. Ko se je mlado vino po dovršenem vrenju učistilo in smo ga pretočili na čisto, ločili smo ga od drož in druge nesnage, ki je bila v njih. Ali že po onem prvem, pretakanju bo vino, ki je bilo takrat na videz čisto, postalo par dni pozneje zopet kalno ali motno. T dozdevno čistem mladem vinu se nahaja na:nreč raztopljena neka tvar, zvana beljakovina in dušečnata stvar, ki se pozneje, ko pride vino na zrak, deloma strdi in izloči. Ce toraj mlado vino pretakamo, ne ločimo ga le od gošče, ki se v njem že raztopljena in ki ni vinu v nikako korist, iz vina izloči. Ce vino toraj pretakamo, f'otmemo ga marsikake bolezni in napake, vino [•pa postane po prezračenju tudi okusnejše ali zori in brezbarveno belo vino zadobi s tem lepo | slamnato barvo, ki je dandanes priljubljena. Drože ne dado vinu toraj nikakc moči, [ločimo toraj vino od njih, ker so mu le v kvar ! i Marsikateri misli še dandanes, da postane vino po pretakanju šibkejše. Res je, da je vino po kanju kakor pravimo nekako ubito, ali mi lahko verjame, da izvrši pri pretakanju tako malo moči iz vina, da ne more priti [to niti v postov. Pri pretakanju spuhti iz vina |ie neznatna množina moči ali alkohola, iz njega Ispnhti pri prvem pretakanju večinoma le ogljen-l^eva kislina. Vpliv gozda na odtok lavin. kdo padi Oni del vode, ki teče ob času deževja v jpotoke, je, neglede na razdelitev padavin na po-,mezne letne čase, zagotovo pod vplivom oblike sestave ozemlja, črez katero teče, kakor tudi d vplivom rastlinja v okolišu padavin. Na veličino padavin in na čas, v katerem odtečejo 6 kakega površja, vpliva najneugodnejše, če tisto površje ni nič poraščeno. Ravno tako nepravilno je, dobro ohranjenemu gozdu, kajti samo tak pride pri rešitvi jiega vprašanja v poštev, odrekati vsak vpliv pri nastanku in zabranitvi velikih povodnji, posebno v gorovju. Dasi je vpliv gozda na zmanjšanje jodtoka vode in na bolj počasen odtok le omejen, vendar je mnogo večji, kakor pri kateri koli drugi kulturi. Odpadki z dreves, ki gnijejo na tleh in drevesna krona zadržujejo v mejah, ki so jim določene, en del padavin — približno ga cenijo (na 10 mm višine — in tvorijo mehaničen zadržek da padavine ne morejo tako hitro odteči. Ker vlaga, ki je nabrana v gozdn, le zelo počasi izhlapeva, je toplota zemlje in zraka v u mnogo nižja, kakor zunaj na prostem. IŽato gre pod normalnimi razmerami taljenje snega na poraščeni zemlji mnogo počasneje in odtok snežnice se razdeli na mnogo daljšo dobo, lako da ne leti takoj vsa voda v potočne struge, ampak ostane zemlji precej vlage na dolgo časa, ka: je za njeno rastlinsko življonje neobhodno ,rebno. Gozd prepreči na strminah tudi, da se prst e odplavi in da se zemlja ne trga; tudi zabra-uje s svojimi globoko segajočimi koreninami, se zemlja ne seseda in ne leze. Na ta način ostane površje zemlje pri mirn. v potoke ne pride gramoz, ki jih sicer zasiplje in povzroči tako velike nevarnosti. Pri velikih povodnjih se je že večkrat pokazalo, kaj lahko gozd opravi; na strminah je voda kratkomalo odplavila ali odtrgala ruševje, na gozdnatih krajih pa je ostalo ohranjeno. Voda, ki jo jo gozd nabral, leze, kolikor izhlapi in se ne porabi za rast drevja, vedno globlje v zemljo, kakoršna je pač. zemlja, na kateri gozd raste. Ce je ta zemlja za vire ugodna, teče voda po teh virih naravnost v potoke. Vpliv gozda se kaže torej na dva načina, ker varuje, seveda v določenih mejah, pred preveliko množino vode, na drugi strani pa tudi pred pomanjkanjem vode. Prvi učinek je le tedaj mogoč, če količina padavin, ki padejo na gozd, ne presega mnogo količine, ki jo lahko gozd povzame; take slučaje imamo ob času dolgotrajnega deževja, ali če se začne naglo sneg taliti, če pride k temu še dež, zemlja pod snegom pa ostane še zmrznjena. Proti pomanjkanju vode deluje gozd na ta način, da drži v sebi vlago, ki zelo počasi izhlapeva in da lahko zaradi tega v času splošne suše daje potokom več vode, kakor ona zemrja, ki ni pogozdena. Na ta način ostane višina vode v potokih, ki jih gozd regulira, skoro vedno na neki določeni višini, kar je za porabo potokov in njihove vode velike gospodarske važnosti. Dasi se te prednosti, ki jih daje gozd sicer v določenih, ozkih mejah, ne dado v številkah izraziti, vendar jih je dolgoletna skušnja že dokazala. Najbolj vidne so tam, kjer so v gorovju gozd iz same nagle dobičkaželjnosti popolnoma posekali. Ob dolgotrajnem dežjn hitijo s takih goličav množine vode, ker jih prst ne zadržuje in delajo v nižini škodo, po leti pa vlada velika suša, ker manjka vlaga, za katero je drugače, gozd skrbel. Gozdovega vpliva na odtok padavin pa ne določa toliko njegova velikost kakor glavno njegovo stanje, torej kako je obdelan in kako se zanj skrbi. Čim večja je torej površina takih gozdov, tako da se jih lahko primerno oskrbuje in kjer se to re3 godi, tem manj bo treba kaki posebnih predpisov ali celo postav, da se taki gozdi ohranijo, kjer so veliki in nevarni hudourniki. Dasi se namen teh predpisov, ki omejujejo prosto voljo in odločitev posameznikov, še ne ocenjuje po vsej dalekosežnosti njihovega pomena, vendar so opravičeni, ker so v varstvo splošnih koristi in v varstvo gospodarstvu do-tičnih krajevnih razmer, za katere pridejo v vpoštev in za katere so dani. Dobiček, ki ga imamo, če gozd brezobzirno posekamo, je v primeri s škodljivimi posledicami ki jih taka brezobzirnost lahko ima, zelo majhen in hitro minljiv; če hočemo namreč te posledice odpraviti, kar se da le v zelo redkih slučajih popolnoma doseči, rabimo za to svote, ki so navadno mnogo večje, kakor pa je bil trenoten dobiček, ki smo ga dosegli s tem, da smo gozd popolnoma posekali. Gozd se lahko uniči v razmeroma zelo kratkem času, leta in leta pa traja, da so razraste zopet do primerne moči in velikosti, da je lahko odporen raznim vremenskim nezgodam. Na vseh poljih zemeljske kulture se kaže stremljenje, da se rodnost in plodnost zemlje s primernim gojenjem in oskrbovanjem ohrani in kolikor mogoče izkoristi; zato pa je treba, da se tudi gozdu, temu branitelju vseh kultur, zaradi njegove važnosti v interesu narodnega gospodarstva posvetiti več pozornosti. Našim vinorejcem darek! v preu- jih [ne 4. Prejšnja sredstva bi bila zmožna ohraniti mnogo starih in pridobiti mnogo novih prijateljev našega pristnega vina v krajih, kjer je to že vdomačeno. Našlo pa bi se lahko še mnogo odjemalcev v drugih deželah. Za to pa bi trebalo potovati in študirati okus dotičnih krajev, da bi se mogli ponujati tam primerni tipi vina. Potovalci za to bi morali biti ne samo trgovsko temveč tudi strokovno spretni. Sedaj mora marsikateri producent sam potovati in ponujati z manjšim vspehom in razmerno z večjimi stroški kakor kakšen izvežban in spreten potovalec. Seve bi moglo vzdrževati le več producentov skupaj zadružnim potom take potovalce. Vspeh takega delovanja bi se podpiral in povečal s primerno vporabo prejšnjih navodil. 5. Kdor pride v vinske kraje, kjer je bila dobra trgatev, opazi takoj, kako potrebno je vinogradnikom posredovanje. Ta in oni se oglasi s prošnjo, da se mu proda vino. Ce se je komu enkrat posrečilo nekaj polovnjakov prodati, ga prihodnjič kar oblegajo s ponudbami. To jasno kaže, da je posredovanje za vinsko kupčijo vrlo važnega pomena, da je v tem ozira treba nekaj ukreniti. Nekaj posredovalnih sredstev sem že zgoraj navedel. So pa še druga posredovalna sredstva. V obsežnejših vinskih okoliših posredujejo mešetarji. Teh mešetarjev je več vrst. So mali, ki nakupujejo le za gotove tvrdke primeroma male množine. Ti so zaradi malega prometa precej dragi. Po nekaterih drugih krajih pa „delajo" mešetarji na veliko, animirajo, potujejo, sklepajo, sploh nekako vodijo celo vinsko kupčijo. Pri velikem prometu so ti ceneji, pa prav dobro shajajo in so sem pa tja vinskemu prometu v veliko korist. Toda zasebnik, ki zasleduje svojo lastno korist, je !e zasebnik. On ne upošteva vedno najbolj koristi vinorejcev temveč večkrat raje dela v blagor kupca. Kletarske zadruge imajo namen posredovati in sicer vino ali že grozdje od svojih članov prevzeti, grozdje v vino podelati, z istim po kletarskih pravilih primerno ravnati, ga spraviti v dober stan in ga z raznimi kupčijskimi sredstvi razpečavati. Ustroj teh zadrug je lahko različen in sicer ali vpošteva bolj tehniko kletarstva, napravljanje in pripravljanje vina ali pa ima svoje težišče v razpečavanju gotovega vina. Seveda je lahko med tema skrajnima smotroma mnogo različnih stopinj in kombinacij. Delniška ali zadružna podjetja, ki zasledujejo obe imenovani smeri, so umestna zlasti tam, kjer je kletarstvo na jako nizki stopinji ali kjer nimajo vinorejci priprav stiskalnic, posod, kleti itd. za pripravljanje in spravljanje vina. Pri nas nimamo neobhodne potrebe po takih v elementarne razmere sezajočih zadrugah, ki so pri nas skoraj nemogoče, ker kmetje kakor se je že večkrat pokazalo, grozdje le neradi oddajajo. (Naprej prihodnji«). Gospodarske. Vino ima okus po hlastinah. — Surov, trpek ^ okus v vinu, ki spominja na okus soka, ki se ga dobi iz zmaščenih in oprešanih hlastin, ni nikada posebna lastnost grozdnih vrst ali tipična lastnost vin, pridelanih v nekaterih vinorodnih krajih, ampak je le posledica nepravilnega podelavanja grozdja v mošt, oziroma vino. Ta okus dobi vino, če se grozdje ni orobkalo in se ga je pustilo predolgo vreti na tropinah. Pa ludi tedaj dobi vino močan okus po hlastinah, ako so bili valji v mlinu preblizo drug drugega in so zmastili sočne in še ne odvrnele hlastine. Ta pogrešek se da odpraviti iz vina deloma le s pomočjo ponovnega čiščenja z ribjim klejem ali želatino. Pri črnih vinih se ta pogrešek ne opazi tako zlepa, a da se tudi laže odpraviti s čistilom. Kako naj se ravna s konji, da se brž ne prehlade ? — Marsikateri konj bi se ne prehladil, ako bi se nekoliko bolj pa2ilo nanj, ko se je močno segrel in spotil ali pa se zmočil na dežju. Če se je pripetilo konju kaj takega, sname naj se takoj oprava, ko je prišel domov in naj se ga dodobra obriblje s slamnatimi' povezki. Ako se pusti, da se moker konj sam ob sebi osuši, se luža, obstoječa iz prahu in vode, na konjski koži presuši in zamaši kožne pore ali ali rupice. Posebno pri konjih, ki se hitro spote, se nabere o toplem in suhem vremenu na koži mnogo nesnage, ki se potem zlepi skupaj. Ako se ta mokra nesnaga ali luža odstrani z ribanjem takoj, ko se je konj vrnU z dela ali s poti, je poznaje veliko laže očistiti konja tudi s štrigljem in ščetjo. Predem se pelje spotenega ah mokrega konja v hlev, naj se zapre vsaj nekatera okna tako, da ne bo stal konj na prepihu. Zakaj žre žrebe včasih gnoj ? — Marsikedaj žre žrebe mesto druge klaje rajše gnoj, sicer pa ne iz razvade, ampak radi nerednega prebavljanja, ki ga prouzroča pogostoma nepravilno krmenje. V takem slučaju ne izdajo sama zdravila, ampak premeniti je tudi krmo. Navadno pomaga že prememba krme. Skoraj gotovo je krivo temu to, da se poklada žrebetu preveč surovega krompirja in repe, a premalo druge krme. Zato se priporoča, naj se poklada v takem slučaju le prav malo surovega krompirja in naj se oni razrezan krompir poprej izluži. Razrezan krompir naj se dene namreč vsakikrat pred krmenjem v vodo in pusti v isti od enega krmenja do drugega. Obenem naj se poklada žrebetu več sena nego poprej in če tega ni, naj se mu daje več rezaniee iz slame ali pa pšeničnih otrobov. Zakaj peša detelja? Pogostma se zapazi, da detelja od leta do leta vedno bolj peša in celo na takih njivak, na katerih je rastla poprej vedno dobro. Prvo leto, dokler je še mlada, je videti še lepa in čvrsta, prihodnjo pomlad pa že začne pešati in da le revno košnjo. V mnogih slučajih so temu krivi živalski in rastlinski škodljivci, ki se polotijo detelje, a vselej ni tako. Ako je rastla detelja prvo leto bujno in čvrsto pa začne vkljub ugodnim razmeran v drugem letu pešati, tedaj smo lahko gotovi, da je temu krivo pomanjkanje redilnih snovi v spodnjih plasteh zemlje ali pa da je bila detelja že preveč pogosto na istem prostoru. Če je — 6 — P« te z; j« P O ii b (1 d S* v č ii r s r I č I i 1 1 ! I ! ] pro dne gost. enkr; gostiL vjjraša rastla detelja prvo leto bujno in čvrsto, sklepamo lahko > iz tega, da je našla takrat v gornjih plasteh dovolj hranilnih snovi. Ker pa poganja detelja korenine globoko t zemljo in ker dosežejo te v drugem letu one plasti, do katerih ni prišel gnoj med oranjem, je jasno, da ne najde tam dovolj hrane. Če se seje, deteljo ponovno na eno in isto mesto, se gornje zemeljske plasti izrr.olzejo in če ne najdejo njeno korenine pozneje v spodnjih plasteh dovolj živeža, ne more detelja tudi potem uspešno tasti. Odpomoči pa se da temu, ako na preorano de-teljišŽe sejemo ali sadimo nekaj časa kakšne druge poljske rastline, katerim obenem močno gnojimo z umetnimi gnojili. Zato naj se pa zemlja ob vsakokratnem oranju globoko preorje, da dospe raztrošeni kajinit in Tomaževa žlindra v spodnje zemeljske plasti. Najbolje je, če se gnoji že onim rastlinam, ki rasto na njivi, na katero se misli potem vsejati deteljo in sicer se priporoča vzeti 500—600 kg kajnita in ravno toliko Tomaževe žlindre. Če bi se gnojilo le s Tomaževo žlindro in ne obenem tudi s kajnitom, bi bila to velika napaka, kajti ravno detelja potrebuje mnogo kalija. Če so dospela umetna gnojila z oianjem globoko v zemljo, takrat se je namen gotovo dosegel, kajti mladi detelji, ne bo manjkalo potem v spodnjih plasteh tudi V naslednjih letih redilnih snovi. Da tako ravnanje res odpomore pri detelji, prepričali so se o tem v onih krajih, kjer je detelja pešala vsled neprestanega in izkjučnega gnojenja s samim hlevskim gnojem. Pri jelkah in smrekah naj se ne odrezava vej nikdar tih debla ali na vejni prstan, ampak naj se pusti 1—2 cm dolg palec ali iogelj. S takim otlrczavaiijem vej se prepreči izcejanje smole iz debla, katero drevo šibi. Seveda ne isgleda tako rogljasto drevo nič kaj lepo, ti roglji se pa kmalu posule in če le nekoliko udariš pozneje po njih, se odlomijo tik veinega prstana in rane se potem kmalu zacelijo. Če puščaš roglje, nt se bati, da bi pričelo deblo pri odrezani ali odsekani veji gniti, kar bi se pa v nasprotnem slučaju zgodilo. Taka debla, ki so nagnita, pa niso veliko vredna. Lastovka pokončevalka mrčesa. Vzemimo, da leta lastovka nekako od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer okrog ter lovi mrčes in da prinese mladičem vsako uro po desetkrat, znaša to na dan 120 krat Naj prinese vsakikrat najmanj 10 mrčesov svojim mladičem, tako požro samo ti, brez starih, 1200 na dan, 36.000 na mesec ali v 6 mesecih vsega skupaj 216.000 mrčesov. Ce je v vasi le 100 parov lastovk, tako požro v dotič-nem okolišu v enem poletju ali v šestih mesecih skoraj l'/i milijona mrčesov, če ne več. Na čem se pozna, ali je čilski solitar pristen ali ne? Čilskemu solitru primešavajo včasih kuhinjsko sok katere se ne dado razločevati s prostim očesom. Da se to cioi-one, naj se dene nekoliko solitra na kako kovinsko ploščo in drži nad žrjavico. Ko se je plošča segrela, se čilski solitar v petih minutah mimo raztopi in zgori z višnjelkastim plamenom. Ako mu je bila primešana kuhinjska ali katera druga sol, začne soliter takoj pokati, kakor hitro se je segrel. Nadaljevanje teksta v prilogi. Pridni prodajalec, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme za eno največjih tvrdk proti stalni plači 60—70 K na mesec,- odškodnini potnih troškov in visoki prodajalni proviziji. Kavcija v gotovini ali jamstva K 600 potrebno. Ponudbe se pošlje upravi »Štajerca" pod „Lebens.stellung". 823 Naprodaj je 816 gostilna z posestvom na Koroškem pri farni cerkvi ob železniški postaji ter je tudi zraven premogokop, oddaljeno 'šarno. 2 postaji od Celovca. Hiša je ednonadstropna poleg je naravna prostorna skalna klet, kar bi bilo zelo pripravno za večjega vinogradnika ali vinskega trgovca1. Kupci naj se blagovolijo obrniti na upravništvo »Štajerca« v Ptuju. Pozor kmetje in tkalci! En pakelc pavoljnega blaga iz ces. kfWlj. pavi. predilnice in tkalnice v Ljubljani, stare vage 10 štren kakor običajno košta pri meni samo 4 K 06 h ali 2 g. 3 K. En pakelc izvrstnega istega druge vrste istotako 10 štren stare vage 3 K 70 h ali 1 g. 85 kr. Naj nobeden tkalec ali kmet ne zamudi, da bi si nabavil to blago od mene. Iz varaždinske tovarne : platno za plahte in za vsako rabo 156 cmt. široko meter samo 1 K, eno krono. — Platno 75 cm. široko, dobre vrste, 44 h meter. Priporočam svoje bogato skladišče manufakturne robe kakor koene in dekne, ženske in moške konfekcije, klobuke, čevlje, potnih potrebščin, igrače, galanterijske in pomodne robe in vozove za otroke. 815 „Varaždinska cenost", trgovska hiša, = Lazar Deutsch, = Franjovački trg br. 6. Telefon br. 42. dobro za molžo, kupi W. Blanke v Ptuju. 826 Učenec se sprejme s popolno oskrbo (obleko) v moji zelo dobri hiši. VpraSa se v pekariji P. Wilflinff. Gaiser's Nflff. Leoben. 75a Lepo posestvo z zidano hišo in gospodarskim poslopjem blizo kolodvora v Mestinjem se prodav Več pove g. Tomaž Smeh, Šmarje pri Jelšah. 814 "Viničar B 3 delavskimi močmi, ki so zmožni -delati nove nasade, se sprejme. Naslov pri upravi »Štajerca'. 818 Pridni pekovski učenec se sprejme f na tri leta v učenje, zelo dobro hranilo in tudi obleko dobiva pri meni. Job. llofer, pekarija, MUrzzuschlag (Obcrsteier). 822 Izgubil se je pes z dolgimi užesi,j odrezanim repom, noge, prsft in polovica glave belo-pisani, čuje na ime „Rigo". Odda se proti dobri odškodnini v Ptuju, Brandgassc 3. 817 Pohištva! v .veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje, posteljne vloge, pod-Iglavaike itd. itd. po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebre v Maribora. Tegetthoffova cesta 23. 642 Domača dekla se išče; oskrbeti ima poleg domačega dela 2 kravi in * svinj. Plača 10—li K na mesec ter darilo ob Božiču in Nuvumlctu. Pogoj, da zna i malo nemščine; katera je že v gostilnah služila se odlikuje. Po 1 mesecu possušnega časa službena pogodba za 1 leto. VpraSa se pri flBrunnenver-waltung Romerquelle Post Kottelach, Karaten". 825 Učenka v starosti od 15 do 18 let, ki govori nemško in slovensko, se sprejme v neki trgovini z mešanim blagom v Celju. Več" pove uprava „Štajerca". 811 Posestvo veliko, lepo, krasna lega, pri glavni cesti, 1 uro od mesta, na prodaj. Host;; in fundus, vse v prav dobrem stanu. Vpraša se pod „ Progo gemišt verain Nr. llu, poste rcatanto Celje. 804 Kupil sem 4.000 ur-budilnic od falitne firme ; preje K 4'—, zdaj K 2-40 komad s 3 letno garancijo. Pošlje po naprej- Slačilu (tudi marke) Max Biihiel unaj IV. Margaretenstrasse štev. 27/27. 752 Pekovski učenec se takoj sprejme ;>ri g. Franz Dobaj, Judenbiirg Zg. štajersko. Plačilni pogoji po sporazum- ljenju. 783 Na prodaj krčma zraven lepo malo posestvo, na dobrem štacijoni; nadalje se izve v gostilni pri Harterja v Slov. Gradcu. 820 Lepo posestvo se proda, 1 uro od Maribora, obstoji iz 4 slanovalnih hiš, 4 gosp. poslopji, 3 orali vinograda, 12 oralov izprašenega gozda, drugo sadonosniki travniki in polja, na lepi cesti, lahki dovoz, z živino vred, z mostom in krmo; cenilna vrednost 40.000 K. Polovica lahko ostane. Vpraša se pri g. fleorg Lendler, Maribor, Kltrnlner-slraBe Nr. 6. 819 Najbolj koristno božično darilo se dobi le v naših prodajalnah SINGER Co. akc. dr. za šivalne stroje Ptuj, Hauptplatz 1. Učenei ^ i. s. 1 kolarski, 1 kovaški in 1 et lakirerski se spremejo s 1. januarjem 1&8 Jk fabriki vozov g. Franc Pergler, Maribt | Miihljjasse 44. Najboljša pemska razprodaja! »ing Ring Mine Ceno perje za posltj Hin« How Cylii Del [mat »lač 1 kg. s vili slišanih 2 K; boljsll 40 h; na [ml belili 2 K 80h;K 4 K; belih mehkih B K 10 h; lj> najfinejših, sneženo-bclih, sli* ' t^OEjTft^ K 40 h. 8 K; 1 kg. Itamnaflt ^^^SiS^ncn) sivega 6 K, 7 Kr belega■ najfinejši prani 12 K. Ako se vzame 5 K, potem Iranlfl Gotove postelje iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega naokij. 1 tiilient. 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 glavnima blazin ' vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. široka, napolnjene z novim, daj trajnim in llavmastim perjem ca postelje 16 K; pul-ihnnuSI danne 24 K; posamezni tuhenli 10 K, 12 K, 14 K. Ill glavne blazine 3 K, 3 K 60, 4 K. Se posije po povzetiH 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovojfl Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisoh, Deschenitz Nr. ^j BOhmcrwald. Cenik gratis in franko. I Prilični Gostilna s prenočišči ..Elefant" v Ptt Jjj obstoječa iz 14 sob za tujce, 1 veli imi amerikanske ledene kleti, blev za kf^ in svinje, se takoj iz proste roka 33.000 K proda. Naplaček (Auzahhf 7.000 K. Prevzame se lahko s 15. sinceni 1909. Več se izve pri lastil g. R. Wratschko, štacnnar v Ptuju. Posestvo na Kanci (Gams) pri Mariboru, 5 oralov. dobro, se da s 1. prosincem 1909 v piši na g. IVI. L i p p r!°'"° 9R K najem. Gams 35 bei Ma Rane vseh vrst naj ae varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna im \ lika. Ze 40 let sem se rabi oraehkajočo Prajeraka Al žavto kot zanesljivo obvezno sredstvo. I;ta varoje zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in — sploh zdravljenje. ■■V ruzpoSUja ur. kkoJc dam. ~&m 1 ctla doza 70 via., '/, 50 vha. po poŠti preti napiej-plačihi 8 K 16 vin. se poSljc franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ograke Stacijone. Tsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. ---------Glavni depot: ===== B. FRAGNER, c. i ironl Ilferut. j Apoteka ■zum schwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagatt No. SOS. Skladišče v apotekah Austro-Ogrske. HH Priznano najboljše Brane (Eggen), valene, STROJI za kositi za travo, deteljo in žitje, Obrača za mrvo, grablje za žetev in mrvo, Preše za mrvo, preše za slamo, PrešB za vino in sadje, Hidravlične preše, Mlini za grozdje, rebleiji za grozdje, Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline, same delujoče Aparati Za SUŠenje sadja in zelenjav. Etablirano 1872. Najbolji mlatilni stroj L^t^S' ——— gepeljnom ali niotorjei __ živino. - ČiŠ- Čilni mlini za žitje, trie-rji, rohlerji vsi knrn/o, Mašine za rezanje krme in rezanice s pa- tent-rolen-ringsmir-lagcr za najlažji promet, Rez za repo, peči s štedilnim kotljem y Mjt stvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in XM^ih?Mnrk0 drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni ° ' nedosežno zdravilni proti kašlju, oslovskemu r. j ■ • kasliu, astmi itd. Pred ponarejenjem ' ' .,.,.„ naj se varuje s tem, Ernst Hess, Klingenthal 1. S. da se ozira na to ^bj , di p j ?36 varnostno marko. ,"* „ ,. apoteka „zum Mohren" H. Molitor. Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo i*- vrtujem te več nego 90 let, s« mi je posrečilo iznajti najboljše SbIm ^edstvo a" ra9t 'a8 '" Prr'1' "j'a 4- Wf izPadanju — KAPILOR št 2. Povzroča, da postanejo las)« dolgi in gosti, edstranja pra- haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si g« vsaka družina. Imam premnogo »•hvalnic in priznanje. Stane poštnine proeto na raake potto lonček S K 40, 2 lončka S K. Naroča naj m samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v fakracn itev. 20Q v Slavoalji. „Trlampf flrez konkurenco! Ni baiarsko blago Najvišje odlikovanje: Odlikovana z veliko zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904. 3 mesece za 1 krono. Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in zanesljivo električno žepno lampo, znamka ..Trinmpf" kajti mi garantiramo, da zamorete svetiti s to lampo, katero napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi [3 nieseee. Tisočkrat najboljše dokazano. Ni igrača ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati. 707 Absolutno brez nevarnosti se lahko in brez teuw v %epu nosi. Neodvisna od vetra in vremena. So lahko rabi; baterija seda iz m en j a l i. Nedoseženi efekt svetlobe! Najdaljše trajanje! Cena ene kompletne lanjpe ,...'"..........K 8"— 3 komadi . ..................K 810 Z povečevalno linzo 1 komad.............K 4*— 3 komadi . .................. K 10-80 Dvnjiin-iuiieno nadomestne baterije komad......_.K i— Z trajuim (Stell-) kontaktom (obe roki prosti) kom. K 4 — in K 5 — Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno praktično komad.............K 5— in K 6'— ^ Edina razpošiljatev proti povzetju samo po „Export-Union" Abt. 92, Dunaj 55. Popolni ceniki tudi vseh drugih ednakih predmetov zastonj in franko. Pravo domače platno za rjuhe in Obleko priporoča vedno v veliki zalogi trgovina Brata Slawitsch t Ptuju (pri mostu Wagplatz). 696 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ftaji iraven klalnice in pluanke bide pMUvijeu j« ■dva parna žaga vsakemu v porabo. Vtakema se les blodi, Hd. po lahtevi takoj nalaga. Vaakdo pa »me tudi um oblati, vrtati m •pahati i. t. d. « Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica St. 6 V CeljU. 408 Bukovi les T polenih, nekaj vagonov od Saldenhofna proda 790 Franz GleinSOich, Tvimberg na Koroškem. j ifftuške?! j Lancaster od K 26-—, flobert-puške od K 8-50, pištole od K 2, samokresi od 5"—. Popravljanje po coni. 587 = Cenik s slikami franko. == F. Dušek., Opočno it 104 na državni železnici, Češko. 1 in malim gospodarstvom v trgu Vuzenice (Salden- hofen) se po ceni proda. Cena 15.000 K. Vpraša se pri g. Essifl V Vuzenici (Saldenhofen). Oženiti . se želi mladenič in to na malo posestvo; star je 29 let in zmožen slovenskega ter nemškega jezika; denarja ima 1.800 K gotovega kapitala. Prednost imajo dekleta od 21. do 29. leta ali vdove brez otrok; pošten in marljiv je. Vpraša se pod št. 102 v upravništvu »Štajerca«. Prostovoljna sodnijska prodaja posestva. Od c. kr. okrajne sodnije v Velikovcu se po naproSbi ud. dedičev po Tomažu Škofič vlg. Murko in Pinkesch v sv. Jurju a, W. v zapuSČino zadnjega spadajoče premičnine ter Murkovc-realiteto v Sv. Jurju K. J. 26 k. obč. Waisenberg ter Pinkisch'ovo posestvo, E. J. 26 k. obe. Waisenberg javno proda. ■ Ta posestva imajo razmerja 45 ha 25 a 71 m« in čisti dohodek od 001 K- 42 h; izkljičejo se akupno 8» U.00Q K is----*y vadij 1.400 K. Največjo ponudbo se od dneva prodaje s 6%"TJDreT-stuje; plačati se ima po eni tretini od dneva oddaje vsakiK 3 mesecev pri tukajSni sodniji. Kupec zamore tabularne zahtevke t znesku od 9974 K 69 h na račun najvišje ponudbe prevzeti. Premičnine se le po ali nad cenjeno vrednostjo proti takojšnemu plačilu odda. • Razprodaja se vrši na ponedelek 21. decembra 1908 dopoldne ob 9. uri na lici mesta v St. Jurju (SI. Georgen a. W.) Ponudbe pod izklicno ceno se no sprejemajo. Na posesti zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez ozira na prodajalno ceno ohranjene. Pogoje o dobah ■ In kraju plačila itd. se lahko pri tej sodniji izve. C. k. okrajno sodišče Velikovec odd. I. dne 3. 12. 1908. Gallinger m. p. pred asleparjenjem I Opozarjam cenjene eitatelje tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje inzerate ter da prodajajo navadne plehnate ure, ki te jih dobi povsod po K 3—, kot prave „zele««iik« Rsskupi". Prave „4elezniSke Roskopf-uro, katere prodajam le mnogo 1st v polno zadovoljnost c. k. državnih železnic, se dobijo le z zgorajšno varstveno marko po moji firmi in so vsa druga naznanila navadne sleparije, Moja originalna ..železniška lUskopf" košta brez sekundnega kzzalca K 7'—, s sekundnim kazalcem K g-—. 8 leta garancija. Se polije po povzetju Max Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 orar, soil, zapri), cenil n ik in strokorajak. Katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 60S Predno 705 prosite za osebno, hipotekarno ali realno |C posojilo zahtevajte brezplačni prospekt Meller L. Egyed, Budapest XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurban 46—31. Ceno perje za postelj ena kila sivega, Slišanega K 2 —, rfa pol belega K 280. belega K *•—, prima mehke K 6-—, visoko prima, najboljša vrsta K 8-—, peresje (dauncn) sivo K 6—,belo K 10—, od 5 kil naprej franko! —^^_^__~_ Hnimin M**r.«nBfm —^------...__.____ Gotove postelje ena cm., per- sama iz lesnega, rdeče, plave, nimeno ali belega inleta (Nanking), tubna, velikost 17 < dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim ; jem K 10 —. Napol-d ituiie K 20*—, da'.ne K 24*—', lunini s< K 12'—, 11—, 16-—, slavne blazine K 8>—, 2-50, £■—, pošlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10— naprej franko 728 Max Berger, Deschenitz št. 229, B&hmerwald. Kar ne dopade, denar nazaj aH izmenjava. Cenik zastonj in franko. y&atert xciifo -cf&o/xs, pa ceni in xxisTi-potovali n J^jji^ 1*8 lekarnarja v 1'akracu St 200 (Slavonija. z zvonovi kakor v stolpu I-a kvaliteta, 3 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo polirano okvirje, meri 80 cm. 3 leta garancija. Pošiljatev po povzetju. IV. Margaretenstrassa 27/27. Katalog 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 Pozor, gospodje in mladeniči! V avoji lekarniški praksi, ki jo i*-vrtujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše •redatvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAPIL0K št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti iH dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj sd vsaka družina. Imam mnogo priznalic in znhval-aio. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K HO k 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič lekarnar v Pakraeu štev. 200 v Slavoniji. Tovarna za poljedelske stroj Prosch-a v Celo priporoča izbo »Stale (0 mlati, ni z najnovejšimi (lagerji) lahko Daljo stroje za nico delati, trij mline za r Kupcu se postavi vsak njegovo železnično f: znine prosto. Prodaja obroke, ceniki se .-co stnine prosto in ' Lastna zaloga v Mariboru v Viktringho Varstvena marka „Anfaer- Liniment Caspici comp. nadomestilo aa S^T* anker-paiivexpeUar -Sa je znano kot odpeljajoče, Izvrstno in bolečine odstrs . sredstvo pri prehlalenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 1*40 in K 2*—. pri nakupu tega priljubljenega don: sredstva naj se pazi na originalne steilen'ce v ska'ljs naSo varstveno znamko „Anker", potem se dobi p"' to sredstvo. Dr. Rlchter-jm apoteka ..ilatl lev" B i v Prafli, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 T ptujskem mestnem sopar-. nem kopališča m dobijo odsihmal kopele S hlaponom po alede-ttk jeio sraiianih cenah. Vsak navaden dan ob I Mri popoldan in vsako nedeljo in vsa!' tfe V.H uri prodpoldan za 60 vis., (30 kraj-.^^ , uujev.) a*" Vtriftvs ptujskega mestnega kopališča (Pottausr Badeanstslti. Gospodska ulica št. 11. — Herrengasse Nr. 11. trgovina z meianim blagom in ces. kr. skladišče smodnika = r Ptuju štev. ii = priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, Olj«, rlž, »ladkor, eaj, rum, vonjave, potrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko ' blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške in revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja iveplenokisleg* amonjaka in snperfoafata za gnojenje vinogradov. —---------■ Poetrežba Jako urna in solidna ———• Vzdržanje zdravega želodca m temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstraitjenju neprijetnega za-roasenja (StuhlverstopfungV Dobro, iz zdravilnih ze lenjav pripravljeno, apetit in prebai ljenjn, pospešujoče stvo, ki odstrani znane posledice »czmtrnosti, »opata jote. preblajenje, zamasenje, sestava preobilne kisli*« .Sodbrennen", napenjanje itd. in krčne bolečine odslr" zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apotek« B. Fragner v Pragi. ft varilo! v*' ""'^ '"rilka nosijo po- N----------- stavno deponirnno varstven« " »arko. ■—-------z— ■ ----- Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, e. kr. dvorni lifer.« „zoal schwarzen Adlsr" PRASA, Kleinseit« 203 kot Nant" BEST" Poštna ]-iišiljatev vsak dan. ~$B 1 ecla steklenica 2 R. '/, stekl. 1 K. Po posti proti na poiiljaivi K 160 se 1 malo steklenico, K 2-f" S a 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8--velike, K 22— 14 velikih steklenic franko •fc I vseh staciouov Avstro-Ogrsk« poiilja. Dtpoti ^ B v ap*"'t-kah avstrijskih. Štiri polne dni v Rimu z vožnjo tja in nazaj za ISO kron Podpisani biro priredi iiGSr* vožnjo v Rim. 'SN 0d Gradca dne 2. jannarja 1909, 1.45 zjutraj. Odhod od Rima dne 7. jannarja 1909 zjutraj. Prihod v Rim dne 3. januarja 1909 zjutraj. Prihod v Gradcn dne 8. jannarja 1909 popoldne. P olna oskrba In \ odstvo v Rimu. — Vožnja Gt atec- Rim |n nazaj kosta v I. razredu K 320'—, v II razredu K 220—, v III. razredu K Naznanila in prospekt pri podpisanem biro S. Schvvarz, Gradec, Annenstrassc 61. — Vožnja samo v brzovlakih z 1 dnevnim prestankom v Florenci in Benetkah košta 130 kron več. — Xaplacck 10 kron, ostanek v obrokih vsaki teden 10 zadnji obrok se plača pred nastopom potovanja. Vsa plačila na ' Uniotlbank in Graz, Bi8markpl. I. Konto: S. Schvvarz, biro za potovanja Gradec, potovanje v Štiri polni dnevi v Rimu, I dan v Florencu, I v Benetkah, tja in nazaj 160 K. Konec naznanil 26. decembra |90a Vstanovljena leta Čekovnemu ra- I čunu št. 808051 pri c. kr. poš- tno-hranilničnem uradu. Mestni de-Inariii zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne nrej za poslovanje s strankami ob de lavnikih od S -12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada- j [past umnem: jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ■BSasni O&čenje z av$t. »gersko fatsko. Ravnatelj stv Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke t Ptuju.