C. C. Postale. — Eace opxi mercoledi e ventrdi — 14 Marzo /9>8. Potamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutrej. Stane za celo leto 15 L » * pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Ši 21 V Gorki v sredo 14. marca 1928 Leto XL Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Oglasl se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdajt konsorcij »Gor. Stra* ie*. — Tisk KatolUka Hskarne v Gorici. Ri< va Piazzutta St. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli Itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Spremenjevanje priimkov. V zadnjem času vprizarjajo vsi italijanski čttsopisi na Primorskem bučno in nepopustno propagando xu poilalijančenje priimkov. Zlasti močno bus a valovjc preko Isfre in Trstct. Duševni očetje tega dela se sklicujejo na zakon o spremembi imen, ki je bil pred časom razteg; njen na naše kraje. Zakon določuje, da se naj spremenijo v italijansko obliko, če treba tudi na ukaz. sumo priimki, ki so italijanskega ali latins skega izvora. Odmev tega gromenja je odjeknil tudi na Goriškem. Tu* kajšnje glasilo fašistovske organis zacije »La vedetta dell'Isonzo« se je že parkrat bavila s to zadevo. V ^tevilki od 10. t. m. ponovno raz? pravlja o tcj stvari in pravi med drugim: ¦>V vsaki vasi in v vsakem mestu hilijske Krajine se množijo prU iniki z novimi italijanskimi končniz cam/. Avgust Turaii (glüvni tajnik fašizma, op. ur.) je v svojih najnos vejsih izjavah opomnil v imenu stranke zamudnike in pohvalil tiste, ki so brez pomisleka ubogali. Mi smo /. veliko odkritosrčnostjo mornli priznuti, chi gre poitalijančes vünje priimkov, ki se vrši v vsej Julijski Krajini z živahno naglico, na Goriškem nekoliko počasi. Trst, dusevno središče Julijske Krajine naj nam služi v opomin: tarn so osebe, ki zavzemajo visoka vodilna in odgovorna mesta, hotela s prosto volio spremeniti svoje priimke, če* prav hi bile lahko ohranile radi svo- je italijanske preteklosti, morda po pravici, svoja dosedania imena. Gorica ne sme ostati v ozadju za ostitlimi mesti Julijske Krajine. Fašisfovska Gorica, o tern smo go* tovi, bo v najkrajšem času porušila zadnje in maloštevilne zapreke in bo dokazala, da je treba brez meh- kočutne obzirnosti vrniti starodav; no lice družinskim priimkom, ki so vsled priiiskov in vplivov postali barbarski. S tem bo še enkrat izprU čalu, da so te zemlje po pravu zgo* dovine, kulture, zemljepisja in na* rodnosti bile, da so in da ostanejo ¦/.a vselej italijanske.« Ko jemljemo na znanje izjave fašistovskega glasila, si dovoljuje; mo samo pripombo, da bo pri nas spremembi priimkov grda predla. Nasa imena so iz dobe, ko so se naši dedje nuselili na tem ozemlju. V njih ni nikakih latinskih korenik. Res je sicer, da mnogi odlični pred? stavniki italijanstva nosijo slovan; ska imena. To pa samo še bolj podt j črtuje resnico, da v naših krajih že dolga stoletja strnjeno prebivajo Slovenci, ki so tudi svojim italijans skim sosedom dali marsikaterega zaslužnega moža. Nikakor pa to dejstvo ne opravičuje zahteve, da se morajo priimki spremenili. Sem pa tja se najde sicer tudi med nami kaksen priimek z italijanskim ali /a* tinskim korenom, toda v tako izgU njajočem razmerju, da bi spremes njevanje dovedlo do nedoglednih zmed in gospodarskih neprilik. Uverjeni smo zato, da bodo meros dajni krogi uvideli neprikladnost te propagandc in je ne bodo gnali do skrajnosfi. V lastnem imenu kakor tudi v imenu onih številnih lialijanov, ki s ponosom nosijo svoje, iz stoven; ščine izvirajoče ime, moramo pa ob koncu ugovarjati, da »Vedetta« označuje naša imena z — barbar-- \ stvom. Ne bodimo vendar nestrpni. J Kdor hoče in ima dobro, iskreno | voljo se vendar lahko vsak dan prei ! priča kako smo se mi Slovenci z last no pridnostjo in brihtnostjo dvigp.ili na tako visoko kulturno stopnjo, da se lahko merimo z dru- gimi omikanimi narodi. Kai se godi po svetu? Besedna bitka, ki je nastala po Seiplovem in Mussolinijevem tfovo* ru v cvropskem in amerikanskem casopisju, je postavila vprasanjc n.arodnih manjšin šc bolj v ospre= dje političnc.aa zanimanja. Razpra- va o Ncmcih v Italiji je dala priložs nost, da so prišle v javnost tudi raz? mere manjšin v drusiih dcželah. Ta* ko je na primer »Corriere della Se* ra« posvetil dolsio razmišljanje na» rodnim manjšinam v nemäki repu* bliki, ki utcjjnc zanimati tudi naše bravee. Na ozemlju nemške države živi vee ko en mil j on in pol ljudi druße* Ua rodu in jezika. Vclika veeina se* stoji iz Slovanov, in sicer so to po najvee Poljaki iz Rusijc. Polesi Po- ljakov so ostali v Nemeiji odlomki C'chov, Litvancev, Dancev in Fri= zov. Na iugu Nemeije biva znana manjsina lužiških Srbov. »Corriere della Sera« se zgraža nad krivicami, ki se godc tem manjs Sinam. »Kar se tiče ljudskosolskcßa po* uka,« pravi namreč list, »nimajo ne ^pljaki in ne drutfe manjšine nobe= °ih šol z lastnim jezikom. Samo ^ve izjemi lahko imenujemo: v ^ornji Šleziji ie 24 poljskih ljud^ skih šol, ustanovljcnih na podlaqi ^osebnc poßodbc z Poljsko, ki jo je m°rala Nemčija podpisati glasom mirovneßa doßovora v Versa.ju. Štiri danskc sole so v Šlczvigu. otvorje= ne leta 1926. kot povraeilo za nem= ške sole v danski drža.vi, kjer žive nckatcri nemški otoki. To je vse. Nad en miljon in pol dru^orodeev je brez šol z lastnim jezikom.« Temu protestu »(>orricre della Sera« se tforiški Slovenci pridružus jemo. kajti tudi mi smo mnenja, da imajo manjšinc pravico do pouka v materinskem jcziku. Boj proti poliskim učiteljem. »Toda pruska oblastva« — nada» ljuje list — »skušaju s prebrisanimi sredstvi zmanjsati, kolikor je v nji= hovi moei, korist tudi tistib svobo* ščin, ki jih je Nemčiju m or a la do^ voliti Poljsikom. Stiriindvajset polj» skih ljudskih šol v Gornji Slcziji (res majhno število za 530.000 dru-- siorodcev) le s te/avo životari. Ka- kor je prefekt v mestu Oppeln iz* rccno izjavil, učitelji ne smejo biti poljskeaa narodnei«a mišljenja. Za* to izbirajo učitelje med nemškimi | nacionalisti, ki poznajo mnotjokrat ' le površno jezik otrok, v katerem , morajo poučevati.« i Tz tlornje^a sledi za naše bravce, | da so oblastva poljske narodne uci? telje iz^jnala iz poljskih sol, in sicer j so bili vpokojeni, premeščeni v no? ! tranjost države ali pa vrženi na cesto, tako da so morali z družina* j mi čcz me jo. Na njihovo mesto so j prišli tuji ljudje. ki ne poznajo na* j vad in večkrat niti jezika ljudstva. i Strinjamo se s Corrierom della Se* j ra, da se z manjšinami ne sme tako ; krivieno ravnati. Dvojezične sole. Kako je z otroci, ki ne obisku.jejo teh 24 poljskih ljudskih šol? Ali se oni sploh ne učijo materinega jezi* ka? »V kra.jih,« — pravi Corriere della Sera — »kjer žive Poljaki v strnjeni enoti in tvorijo veliko ve* čino prebivalstva, smejo otroci ka* toliških Poljakov prejemati pol j ski veronauk in se učiti poljske^a bra* nja in čitanja, a to se vrši istočasno s poukom v nemškem jeziku in le tcdaj, ako starši za to prosijo in se najde jo potrebni učitelji. To pouee? vanje (poljskcjLja branja in pisanja) sc po navadi začne šele s tret j im šolskim letom. Doloeilo, da je za poucevanjc poljskeßa jezika po* trebna izrecna volja staršev, znajo šolska oblastva s pomoejo policijc in vsenemških zasebnih or^aniza* cij prav spretno izrabljati. Prošnje staršev leže dol^o nerešene, dela.jo se najrazličnejše formalne težave, ki traiajo po par let- in med tem ča* som se vršijo na prosilce pritiski vseh vrst, da bi umaknili vlo.^e. V soli se nemško nacionalistični uči* telji, ki bi moral poueevati poljšei* no, a je često ne pozna, norčuje iz malčkov radi njihovetfa ».^rde^a« jezika. Med odmori in za časa i^ra« nja jim je prepovedano i4ovoriti s tovariši v materincm jeziku. Kdor prelomi prepoved, teqa večkrat kaz* nujejo. Malčkov sicer več ne zapi* rajo kakor pred vojno, zato se vrši pa nanje in na njih roditelje iiaj-- hujši moralni pritisk. Slabše so pa še razmere v šolah, kjer se majhni dru.Uortidni otroci sploh ne uče ma* terine.tja jezika.« rPudi v tej stvari smo z milanskim dnevnikom edini. Zakaj naj bi star* ši delali posebne prosnje za dodat* ni pouk materinei^a jezika? Da se uče otroci branja in pisanja v last* nem jeziku šele v tretjem šolskem letu. je krivicno. Pouk bi moral za* četi takoj prvi dan, in sicer popol* noma svobodno, brez vsake ovire od oblastcv. Najhujše je pa- da uči* telji prezirajo jezik otrok. Kakšna vzuoja se more roditi iz sovraštva, si lahko mislimo. Jezik v uradih in imena. Toda manjšinam na Nemškem se ne ^>ode krivice samo v soli. »Jezik sodnij« — piše Corriere della Sera — »jc povsod le nemški. Tolmača pripustijo le izjemoma, samo za slueaj, da stranka res prav nie ne razume nemščine. Pri tem stopijo v veljavo določbe, ki veljajo za tuje državljane. Spisi civilnega reuistra (krstne, poročnc in mrliške knji^e) se se* stavljajo v nemškem jeziku. Urad* nik se lahko poslužuje pri vpisova* nju tujih imen in priimkov nemških črk in ncmške^a pravopisa. Krstna imena v druu;em jeziku so dovolje? na, toda uradnik jih vpiše med oklepaje, dočim stoji na prvem me? stu nemški prevod imena. Ako se krstno ime ne more prestaviti na nemško, se v praksi navadno kar prepove. Te določbe odpirajo, ka> kor vsakdo vidi, pot k ponemčeva* nju krstnih imen tudi proti volii prizadetih oseb.« Corriere della Sera ima zopet prav. Da se mora manjšina poslu» ževati pred sodnijami tujega jezi« ka, je tudi po našem prepričanju, ne, pravilno. Sodnija ni namreč zato ustanovljena, da sc ljudje tarn vezs bajo v tem ali onem jeziku, ampak za to, da deli državljanom pravico. Pravica se pa najbolje spozna in u^otovi tedaj, kadar se pred sod* nijami uporablja jezik, ki ga razu* me jo stranke in sodniki. Najhujša je pa zadeva s krstnimi imeni. Člo* veku se kar kri zmeša, kadar po* misli, da starši ne smejo dati svo» iim otrokom imen, ki jih želijo. Hvala Bogu, da se niso na Nem» škcm še tako zelo spozabili, da bi spreminjali proti volji državljanov celo družinskc priimke. Volitve in drugo. Manjšine v Nemeiji so po Cor=» rieru della Sera močno prizadete nadalje tudi radi tes^a, ker nimajo v državnem zboru primerneßa števila poslancev. Volivni okraji so tako zvito razdeljcni. da nimnjo drugo* rodci, čeprav jih je po podatkih uradne ali zasebne Statistike v dr» žavi dva do stiri odstotkov prebi* valstva, v državnem zboru niti cne> ga zastopnika. V pruskem dežel* nem zboru, ki šteje 450 poslancev, sta samo dva Poljaka.« »V vzhodni Prusiji« — nadaljuje list — »kaže, da je borba proti dru* gorodcem posebno kruta. Žeicžni* ski uradniki in policijski agentje so oeitali veckrat Litovancem, da Ljo^ vore na vlaku ali na cesti v svojem jeziku in jih silili, naj se izražajo po nemško.« »Kdor hoče otvoriti zaseben tečai za drugi iezik, mora imeti dovoljc» nje vlade. Toda čim si po dolgem eakanju dobil dovoljenje, naletiš na odpor občine, ki ti odbijc prostore ali pa zahteva vsa mogoča in nemo* ^oče jamstva. Policija vtika mno* üokrat nos v te zasebne tečaje in v Essenu je šla tako daleč. da jc pre* iskala poljske otroke, ali nimajo pri sebi poljskih knjig. Ker so našli v zepu otroka zvezck poljskih pesmi, so učiteljico odpustili iz službc.« Tudi v tem smo s Corriere della Sera ene misli. Sleherna manjšina ima pravico do primcrnega zastop* stvit v parlamcntu. Vsak volivni za? kon, ki bi vzel narodni manjšini njenc zakonite poslance v parla* mentu, bi bil kriviecn in za manj' šino žaljiv. Ravno tako pravilen je oeitek mi* lanskega dnevnika gledc zasebnih tečajev »drugega jezika«. Zakaj naj bi se ne smela narodna manjšina učiti lastnega jezika v zasebnih tc* čajih? Ali je to morda zločin? Ne! To je temeljna pravica vsakega člos veka in policija nima v te stvari prav nič stegovati svojih prstov. Zasebna nacionalistična propaganda. »Delovanje pruskih oblastev, ki streme za popolnim potujčenjem manjšin, — nadaljuje ("orriere —¦ »pod.nirajo z vsemi silami še zaseb* ne nacionalistične organizacije, ka* terih program je nemška propagan* da in nemško nrodiranje: sem spa* dajo Ostpreussischer Schulverein (Šolsko društvo za vzhodno Pru^ sijo), Heimatdienst, Ostbund, Hei* matbund. Samo poslednje društvo je ustanovilo na ozemlju narodnih manjšin okoli 300 odsekov in je imelo v enem letu nič manj ko 264 predavanj. K temu je treba se do* Stran 2. »GORIŠKA STRAZA« dati nasilstva in strahovanja oboro* žcnih tolp' ki grozijo manjšinam in jih večkrat dejansko napadajo.« Kar piše Corriere della Sera, so res grdc krivice. Drzava ie zatrla manjšini vse sole, izgnala ie njen materin jczik iz uradov in iavnega zivlienja, a kakor da bi to ne zado? stovalo, se pojavljajo povrhu še za? sebne organizacije. Po vaseh usta? navljajo otroške vrtce, delijo otro? kom čcveličke in oblekc, govore o kulturi, ki jo baje prinašaio uboge? mu ljudstvu, a v resnici ima jo v sreu skriti namen, da bi manjšino čim hitreje potujčili in odtrgali lastnemu rodu. Kdo bi se strinjal s takim početjem? Naravnost ^ubi se pa človeku, ko sliši. da se man isi* nam godc cclo nasilstva. Lepo ju? naštvo pretepati ljudi, ki se ne mo? rejo braniti, in jim požigati hiše! Bruno v lastnem očesu. »Spriea take politike,« — zaklju? čujc Corriere della Sera — »ki se izvaja proti manjšinam v Nemčiji, se prav nie ne cudimo, da • poziva glasilo narodnih manjšin na Nem? skem »Kulturwehr« nemške politi? ke, naj potegnejo prcj bruno iz last? nega oeesa, predno se zanimajo za pezdir v oeesu bliznjika.« Slika, ka? tero ie razvil milanski dnevnik pred našimi oemi. ie res temna in pre= tresljiva. Uboge narodne manjšine v Nemeiji. Plačujejo davke. poši? ljajo svoje sinove pod orožje in vendar jih smatrajo za sovražnike države. Njihova pregreha je samo v tern, da govore drug jezik kakor državni narod, kar „ni njihova krivda. »Corriere della Sera« je jako ogorčen nad temi krivicami in ima prav. Iz tega vidimo, da obsojajo tako ravnanje z manjšinami vsi res? ni listi in vsi pošteni liudje. Kar se tiee bruna v lastnem oeesu in pezdirja v onem tvojega bližnji? ka, je to stara zgodba, ki se ponav? lja skozi vso zgodovino in jo mo? remo opazovati tudi mi vsak dan in kamor koli se ozremo. Okno v svet | Zyeza narodov. i Predsednik Zveze narodov ie po« I slal španski in brazilski vladi pi? j smo, v katerem ie namignil, da bi ne bilo napak, ako bi ti dve državi zopet vstopili v Zvezo- iz katere sta pred par leti izstopili. Poznavalci razmcr sodijo, da bo pismo imelo uspeh. V Romuniji. Stališee romunske vlade ie radi sklepa Zveze narodov v zadevi ve? leposestev madjarskih državlianov na Sedmograškem zelo omaiano. Opozicija v tern vprašaniu siccr podpira vlado, vendar zahteva, naj se razpisejo nove volitvc. Volitve v poljski senat. V nedeljo 11. marca so se vršile volitve v poljski senat. Tudi pri teh volitvah |c skupina maršala Pilsud? skega dosegla velike uspehe. Dobila ie več kot tretjino vseh scdežev. Jugoslovanskositalijanska poga.jan.ja so se menda zopet prieela. Vršiio se v Beogradu. Predmet pogajanj so nerešene zadeve, ki kalijo priiateli? sko razmerje mod obema državama. Kongres radikalne stranke. V zaeetku aprila se bo vršil kon? gres iugoslovanske radikalne stran? ke. Na tern kongresu se bo videlo, katero krilo bo v bodoče gospoda? rilo v stranki. Angleškosegiptovsko razmerje se ie zadnje dni še bolj napelo. An? gleška vlada je namreč sporočila egiptovski, da ne bo dovolila, da bi se spreiel novi društveni in zboro* valni zakon, ki daje liudem prevec svobode. Nacionalisti bi namree lahko tak zakon izrabili in nemo? teno hujskali proti tuicem. Bolgarsko zunanje posojilo. Pogajanja za bolgarsko zunanje posoiilo so zaključena. Bolgarija dobi štiri milijone in pol angleških funtov. To posojilo ii da Zveza na? rodov. Ruska opozicija. Radek, eden voditeljev ruske opoziciie, ie bil izgnan v Sibirijo. Posrceilo pa se mu ie, da je ušel. Prepotoval je vso Rusijo in dospel sreeno do poliske meie. Ko io ie hotel prckoraeiti, ga ie neki poli? cijski agent spoznal in arctiral. Se? dai je v moskovskih zaporih. DNEVNE VESTI. Slovo Davida Doktoriča. V četrtek vzame David Dokto? rič, bivši tajnik Zadružne zveze, slovo od goriške dežele in se pre» seli v Jugoslaviio. Z bridkostio za? pušča kraie, kier ie preživel svojo mladost in pustil najboliše sile svo? ie moške dobe. Vzoren duhovnik je delil z liudstvom dobre in slabe ča? se, vztrajal na Goriškem sredi gro? zot svetovne voinc in bil med prvi? mi, ki so zaeeli graditi leta 1918. na razvalinah našega iavnega zivlje? nja. Niegove zasluge so velike in trajne ter bomo o niih še sprego? vorili. V ponedeljek ie imel g. David Doktorie poslovilni veeer v krogu naiožjih priiateliev in sotrudnikov. »Jaselce«. Uprava »Jaselc« sporoea, da je marčna številka popolnoma pošla, zato se na naknadna naroeila ne more vee ozirati. O dvojezičnih napisih. Z razlienih strani prihaiaio pri? tožbe, da hoeeio nekateri gospodie po deželi prisilno odpraviti dvojc? ziene napise na zasebnih podietiih, kakor so trgovine, gostilne in po? soiilnice ter iih nadomestiti z eno? jezienimi. Posredoval sem radi te muene zadeve pri goriškem prefek? tu in se skliceval pri tern prcdvsem na postopanie županov na Bov? škem. Gospod prefekt mi ie odgo? voril, da ima izkliučno prefektura pravico izdajati ukaze v tern pred? metu, nikdar pa župani. Če želi kdo odstraniti slovenski napis prosto* voljno, ie prav, toda sile in pritiska ne sme izvajati nihee, ker ie temu prefektura odločno nasprotna. Ta? ko mi ie rekel gospod prefekt in te? ga naj se naši liudie držiio. Dr. Besednjak, državni poslanec. Turati v Gorici. 25. marca bo prišel v Gorico po? slanec Turati, glavni tainik fasi- stovske stranke. Novi podtajnik v notranjem ministrstvu. Dosedanji podtajnik v notranjem ministrstvu grof Jaka Suardo ic iz zdravstvenih ozirov odstopil. Na njegovo mesto je Mussolini imeno? val poslanca Miho Bianchija, ki je bil dozdai podtajnik v ministrstvu za javna dela. Bianchi ie kvadrum- vir, to ie, eden tistih štirih mož, ki so 1. 1922. vodili pohod na Rim. Grof Suardo ie bil tudi podta.jnik v ministrskem predsedstvu. Tarn ga ie pred kratkim nadomestil posla? nee Giunta. Listi praviio, da se via» da vraea k svojemu izvoru, k nazi? raniu svoiih prvih dni. Proti plesom. Videmska prefektura je razglasi? la, da sedaj v postnem cajsu ne bo dovolila nobenega javnega pies a. Prav primeren ukrep. Poklic pod orožje. Vojaški novinci 1. 1908. bodo za* eeli odhajati v vojaško službovanje 23. apriia. Tako poroča vojaški uradni list. Istrska posojilnica v Pulju. »Istarska Rijee« od 8. marca po? roea o Istrski po'sojilnici v Pulju sledeee: »Istrska posojilnica v Pu= Iju ima tudi podružnico v Pazinu, kar je vsakomur znano. Lansko Ie? to je puljs'ki prefekt dal pazmski podružnici komksarja. Po znanem vlomu v Istrsko posojilnico v Pulju je tudi ta dobila komisarja. Komi? sar prof. Bigi je pregledal knjige, f estavil bilanco in jo predložil pulj? skemu sodišču s prošnjo, naj pro? glasi konkurz nad imovino Istrske poisojilnice, ker znaša primanj? kljaj okrog pol milijona lir. Istrska posojilnica je, kar zadeva njeno imetje v Pmlju, pasivna od 1. 1920., ko so zažgali njeno palaeo. S prcmoženjem, ki ga ima njena po? družnica v Pazinu, je pa aktivna za najmanj 100.000 lir. To niso naši računi, temveč raeuni drugih in na? zadnje racuni gospoda Segnana, ki je pred božieem v imenu italijan* ske zveze naredil bilanco. Njegovi bilanci moramo verjeti. Bilanco pa so napravili tudi drugi in vsi so ugo? tovili nad 100.000 lir'prebitka. Istar? ska posojilnica torej ne more biti pasivna. V tern smislu smo predla? gali pri sodišču, naj se po posebni komisiji poslovanje še enkrat pre? gleda in naj se sestavi nova bilanca. Zaupamo v sodisee, da bo stvar pravično rešilo.« Iz slovenskega časnikarstva. Znani liubljanski list »Narodni dnevnik« ie v sobotni številki (10. marca) javil. da bo z isto številko prenehal izhaiati. »Narodni dnev? nik« ie bil neodviscn političen list, ki se ie skoro pet let vneto boril za slovensko narodno miscl. Sedai so izdaiatelie prisilile težke gmotne razmere, da so ga ustavili. V sloven? skem easnikarstvu onkrai meie bo nastala občutna vrzel. Skrivnostno letalo, Bivši ncm.ški poslanec v italijan- skem parlamentu dr. Reut?Nico? lussi, ki je pred meseci zbežal čez mejo, jc iz Avstrije siri'l med svoje rojake na južnem Tirolskem neke letake, od katerilh ne vemo, kako so prišli čez mejo. Ker se je v istem easu pojavil v hribih skrivnosten zrakoplov, so italijanski časniki tr? dili, da je to letalo spuščalo proti? državne pozive na zemljo. »Picco? lo« pravi, da se vest ne sklada z resnico. Dr. Jan- Ev. Krek. 1865—1917. Za 10?letnico njegove smrti. Tudi v Rim ie Krek potoval, in sicer je vzel s sabo prtovškega cerkvenika Petra Pav* liča, pri katerem ie stanoval dolgo let o počit? nicah. L. 1913. se je mudil vcč časa po Zgor? nji Italiji ob vznožiu veličastnih Alp in ob tamošnjih divnih jezerih. Znano je tudi, da se ie Krek pred vojno zelo zavzemal za italiianske delavce v Liub? ljani ter imel tudi leto za lctom zanie misijo? ne in duhovnc vaje v italijanskem ieziku, — kakor ie na drugi strani oskrbel v dušnem oziru slovcnske delavce na Westfalskem v Nemeiii. Kako ie Krek skrbel med voino za veliko kolonijo italiianskih voinih beguncev v Liub? ljani, o tem boino slišali kasneje v zadnjem poglaviu. Na tem mestu le šc to: Kar se tiee Krekove miselnosti z ozirom na druge na? rode in še posebei na Italiianc, nam služi za klasično prieo sedan ii tržaški škof dr. Fogar, ki je bil tudi sam oče italiianskih vojnih be? guncev v Ljubljani in ki iim ie skrbel za kruh in pristno italiiansko vzgoio. Krekovo delo usmiljenja za vojne begunce. Dr. Krek ie posvetil Bogu in ubogemu liudstvu celo živlienje. Povsod ga ie sprem? lialo usmilicno sree materino — cut za reve in težave siromakov. Marijo, Mater usmiljeno, je posebno častil in pogosto pel: Čcščcna bodi, o kraljica, nebes in zemlje ti Gospa, mogočna, usmiljena Devica, vsa čista in bre/ madeža! Marija k tcbi, ubogc reve, mi /apuščcni vpijemo, objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo! Ni čuda, da se je Krek tako zavzcmal tudi za našc voine begunce. Komai so došli v Liubliano, jih je spreiel z odprtimi rokami in — solznimi oemi. Tolažil iih je s toplimi be? sedami ves čas in jim vlival v srea poguma in zaupanja v Boga: »Potrpite, počakaite in spet se vrnete v svoio liubo Goriško, v svoie liub= licne rojstne kraie, v svoje vinograde in sa? dovnike, na svoie liubo božje južno solnce!« Krek jc Primorce že od nekdai zelo rad imel in zato tudi kai rad zahaial v na.se kraie. Silno mu ie ugaial primorski mehki, odkrito? srčni značai in dobro sree. kakor jc veekrat priznal meni in drugim. »Ko grem dol na Pri? morsko, ko da bi šel domov k materi, bratom in scstram!« Kr€k jc s pomočjo »Gospodarske zveze«, ki ji ie bil naeelnik ,takoi oskrbel begunce za prvo silo z vsem potrebnim. »Gospodarska zveza« iim ic po niegovem naročilu darovala 2 vola. Izdal ie tudi poziv na Ljublianeanc, nai prispevajo z denarjem, oWeko i. dr. Pre? lat Kalan je v imenu deželnega odbg-ra izročil večjo svoto in darovi meščanov so prihaiali od povsod. Tovarnar usnia K. Polak iim ie dni veliko usnia zastonj, mnogo pa po zniža^ ni ceni — tudi v nadaljnih lctih. Pokojni naš Teodor Hribar, ki ie prenesel svojo zalogo v Liubliano, iim ie tudi daroval prccei blaga za obleke ali iim ga odstopal do nizkih cenah iz sklit.dišč, čeprav ni trgoval. Bil je v vojaski službi in ie prihajal pogosto v Liubliano. Krek je takrat tudi takoj posredoval da so dobili begunci stanovanja po Liubljani in okolici, dokler iih ni vcčina odšla v taborišča i'li na kmete po Kraniskem in v druge dežele. Pri dunajski vladi se je trudil, da bi takoj poskrbela za primcrna stanovania. Sam ie obiskoval begunska taborišča, zahtcval od vlade liudomilo oskrbo in ravnanje s temi ve? likimi ubožci in tudi to, da so se po vseh tabo? ri.ščih takoi otvorile vse potrebnc liudskc in tudi razne obrtne sole. Ker je bilo iz taborišč zlasti v počctku vse polno pritožb čez glavarje in druge oblasti, je naročil Krek, nai se točno sporoče vsi ne* redi in pritožbe njemu oziroma zato postav? Ijenim delegatom. Po taboriščih. pa tudi drugod so begunci gotovo veliko neprijetnega in krivic užili. Toda pomisliti moramo: kai in kako bi bilo, ko bi ne culo — vsaj od daleč — nad njimi očetovsko skrbno oko Krekovo! Zal. da so pa mnogi. ki je bila njihova dolžnošt govoriti, Krcku marsikai zamolčali. Ako bi bil dobro poučen, bi se bil šc bolj zavzel za uboge be> gunce. Tudi o tem bo še govorila zgodovina! »GORISKA STRA2A« Stran 3. Quo vadis? Goriška Mahorjeva družba bo letos poslala svojim članom krasen roman »Quo vadis?«. To je ena najlepših povcsti svetovne književ* nosti. Spisal jo je Henrik Sienkic* wicz, ki je zanjo bil odlikovan z Noblovo nagrado. Knjiga opisuje starorimski svet v dobi cesarja Ne* rona in boj in mučeništvo prvih kri* stjanov v Rimu. Lctos izide v Go* riški Mohorjevi družbi prvi del te povcsti v obsegu 250 strani. Vpišite se brž v Gor. Mohor jevo družbo! Ttalijanski list prepovedan v Franciji. List »II Telegrafo«, ki izha.ja v Li* vornu, se je v posebni izdaji zelo podrobno bavil z italijansko narod* no manjsino na francoskem otoku Korzika. Kcr sc ie list vmešaval v francoske notranjc zadeve, mu ie vlada prepovedala vstop čez mejo. Po italijanskih listih ie radi tega na- stalo veliko razburjenje. Sirotišče sv. Družine v Gorici Obeni zbor Slovcnskega sirotišča, ki je bil dne 8. t. m., je sprejel ob soglasnem odobravanju vsch nav* zočih ta.*le sklep, ki ga je predlagal odbor: Paragraf 1. društvenih pra* vil, ki se glasi: »Ustanovil se je za* vod pod varstvom sv. Družinc. Ime* nuje se Slovensko sirotišče in ima sedež v Gorici«, se spremeni tako* Ie: »Ustanovil se je zavod pod var- stvom sv. Družine. Imenuje se Si- rotišče sv. Družine in ima sedež v Gorici.« Vodstvo Sirotišča. Belgrajska vlada in italijanski delayci. »Piccolo« ponatis'kuje iz Zagreb* ških »Novosti« sledeeo vest: Trgov* ska zbornica in delavsko nadzor* ništvo v Splitu sta hotela odpove* dati delo vscm italijanskim delav^ cem v Dalmaciji. Vlada je nato ukazala, da se mora tako postopa* nje ustaviti. Ta ukrep vlade je v zavednih narodnih krogih v Dab maciji vzbudil veliko razburjenje. Beograjska vlada ščiti italijanske delavce. medtem ko italijanska via? da jugoslovanski živelj z vso silo in nemoteno raznaroduje.« Tako po* roea »Piccolo«. Sveta vojna v Arabiji. Zadnjič smo poročali, da je krali Hedžasa Ibn Saud proglasil sveto vojno proti Angležem. Angleški li* sti pišejo, da ga je k temu koraku nahuiskala sovjetska vlada, ki mu ie baje tudi obljubila mnoßo letal, streliva in denarja. Knjige Gor. Mohorjeve družbe. Goriška Mohorjeva družba bo letos izdala sledeče knjige: 1. »Quo vadi?«, zgodovinski ro* man. Spisal Henrik Sienkiewicz- prevedel dr. Joža Glonar. — 2. »Pravni nauki«, spisal advokat dr. Stojan Brajša. — 3. »Zgodbe. sv. pisma nove zaveze«. S slikami. — 4. »Vipavske korenine«. Povest. Spisal Alojzij Remec. — 5. Koledar za 1. 1929. — Ude za bratovščino Goriške Mohorjeve družbe spreje* majo poverjenikj, gg. duhovniki, in sieer na pniznik sv. Jožefa. Člana* rina znaša 6 lir, ki iih je treba na? prej plačati. Kjer ni poverjenikov, obrnite se naravnost na tajnistvo G. Mohorjeve družbe, Gorica, Via Orzoni 36 A in priložite 7 lir za ud* nino in poštnino. Redni udje imajo pravico prejeti skupaj z družbenimi knjigami dva molitvenika po znižani ceni, in si* cer: — »Reši dušo!« Molitvenik z velikimi črkami. Vezan, rdeča obre? za po 4.70 L. (V trgovinah 7 lir.) — 2. »Živl jenja srečni pot«. Molitvenik za odrastlo mladino. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Vezan, rde* ča obreza, 400 strani. Cena 4.50 lire (v trgovinah 7 lir). Tiskarski škrat. V predzadnji številki mora stati pod rubriko »Cerkvena glasba«: Mav, 11 blagoslovnih (zelo lepe) in Zeleznik, 6 blagoslovnih (v zna* čilnem Železnikovem slogu). I Najdeno. V knezonadškofijskem vrtu v Gorici se je na.šel srebrn predmet. Kdor ga je zgubil, naj se zglasi pri upravi »Gor. Straže«. Kadar vabiš na krst ali praznus , ješ ženitovanje, kadar obhajaš god , ali rojstni dan, ali kadarkoli sploh vabiš goste v tvojo hišo, vedno jih S boš dobro postregel, ako jim servis I raš izborne testenine PEKATETE. Zanesljivo prave iih dobiš v V» kg zavojih z napisom PEKATETE. Valuta. Dne 12 marca si dobil: za 1U0 franc, frankov 74.35 do 74.65 Lir za 100 belg. frankov 263.— do 260.— „ za :0U švic. frankov 363.50 do 365.50 „ za 100 češ.-slov. kron 55.95 do 56.25 „ za 100 dinarjev 33.16 do 33 46 „ za 1 sterling 92.26 do 92.46 „ za 1 dolar 18.M8 do 18.94 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 264.— do 270.— „ Benečijske obveznice dne 13. marca 1928. 77.25. kite „tioriško Stražo" Kaj je novega na dežels? Prvačina. (Zlata poroka.) Dne 4. t. m. sta cbhajala zlato poroko gospa Jc/efa Zorn, roj. Gre^orie in g. France Zorn, iz dobro znane družine »Kr? vinave«. Oba slavljenca sta kljub visoki starosti še pri zadostnem zdravju, zato jima hvaležni otroci in vnuki želijo vse najbolje in jima kličcjo: na mnoija lcta! Logje. V letošnjem pustnem času smo imeli izredno veliko porok; kar šest parov se [e v naši neveliki vasi poročilo. Želimo vsem obilo sreče v novih družiliah! Še nekaj smešnega in grešnega. Po navadi lisice odnašajo kokoši poleti, ali tuikaj pri nas je drugače. Že nekaj let vršijo svojo obrt na zimo; v eni noči so jih odnesle 7 od ene hišejnisamo ena lisica, ampak jih mora biti vcč. Psi in lovci, Ie korajžno na delo! Kamno. Začeli so pripravljati materijal za zgradbo novega betonsikega mo* stu, ki bo vezal vas Kamno z držav* no cesto, kar bo velikcga pomena ne samo za našo vas, ampak za ves levi breg, ker most pri Iderskem najbrže ne bo več postavljen v pro* metno stanje. Srpenica. Od 7. februarja do 8. marca smo imeli pri nas kmetijsfci tečaj, kate* rega je vodil g. Šauli iz Tolmina. V začetku se je vpisalo 31 učencev. Do konca je pa tečaj obiskovalo 24 učencev. Z uspchom je bil gosp. Šauli, kakor se je sam izrazil, jako zadovoljen. Istočasno smo ustano* vili tudi zadružno mlekarno, ki prav živahno deluje. Zahvaljujcmo se g. občinskemu nacelni'ku, da nam je pripomogel do tega tečaja, in pa gospodu Savliju za njegove nauke. — Minuli tcden smo sprcmili k veenemu poeitku tuk. posestnico Katarino Trebše št. 56. Doisegla je visoko starost 91 let. Bila je mati 12tih otrok, od katerih jih živi še 6, in babica 41 vnukov, od katerih je še živih 33. Vrli slovenski materi bodi Bog plačnik! Tolmin. Za prihodnjo soboto 17. t. m. je napovedan pri nas pies. Poscbnost tega plesa bo, da bodo nastopili pa* ri v slov. narodnih nošaK. Pri ne» katerih ljudeh vlada jo težke skr* bi, kje najti narodno nošo. Odkod izvira to zanimanje za našo narod* no nošo, ne vemo. Kobarid. Zadnje dneve se vrti vse naše vsakdanje govorenje okrog dvoje* zičnih napisov. Naš fašistovski taj* nik je že od raznih strank zahteval, da morajo dvojezične napisc nado* mestiti s samolaškimi. V noči od ponedeljka na torek ie bilo nekai slovenskih napirfov prcbarvanih. Iz kobariškega okraja. (Odgovor »Piceolu«). Priprost kmet sem, pa odgovarjam na »Pic* colovo« pisanje od 6. t. m., da se grdo moti, ko pravi, da kaki štirje slovenski odvetniki hujskajo tukaj* šnje slovensko ljudstvo. Slovensko ljudstvo se dobro zaveda svoje na- rodnosti. Kaikor vsak pošten Ita* lijan ljubi svoj matcrini jezik, tako ga tudi vsak pošten Slovcncc. Nc* značajnežev in koristolovcev pa ne manjka nobenemu narodu. Ako pa mi spoštujemo in izpolnjujcmo dr* žavne zakone in ukaze, je to Ie znak, da smo disciplinlrani in lojal* ni državljani. A s tern nič manj ne ljubimo svojega materinega jezika. Vi vidite naše zunanjc obnašanje, v naša srea pa ne vidite in ne vestc kako je tarn notri. To vemo Ie mi in pa Bog. Zatorej naši izobraženci ni* so nobeni hujskači, ampak so naši voditelji, ki tolmačijo naše želje javnosti. Kar se pa tiče naše duhovščine, vam pa še odgovarjam ne, ker sto* jite še prenizko pod našo duhovšči* no. Prej ko boste storili slovenske* mu ljudstvu toliko dobrega kakor mu je storila slovenska duhovščina, boste porabili še nekaj časa in tru« da! Če pa ne verujete, pojdite med ljudstvo in skušajte razkriti srea naših poštenih ljudi in našli boste vso resnico, ki je tukaj zapisana. Tisti pa, ki niso nam zvesti, tudi vam ne bodo! Slovenski deželan. Opatjeselo. (Novi zvonovi.) Dne 8. t. m. je prevzvišeni g. knez in nadškof po* svetil ob asistenci našega g. kurata in 4 bogoslovccv med drugimi tudi naše zvonove, ki jih je ulila dobro* znana tvrdka G. B. De Poli v Vide mu. Za botre so bili gg. Ivan Jelen, Rudolf Peric in Jožef Vižintin in gospe Karolina Jelen, Marija Pahor in Justina Peric. Slovesnosti v ško* fijskem dovrcu se je udeležilo več domačinov, med njiini tudi g. ob* činski naJČdlnik Jožef Frandolič in g. tajnik Karlo Nigris. Dckleta so vse tri vozove okusno okrasila, tako da so med potjo in zlasti v mcstu vzbujali splošno pazomos^. — Po* poldne so botri in botre spremljali zvonove na poti proti domu. Belo* oblečena dekleta so prišla naproti do Gaberja. Na Čakišču je priča* kovalo zvonove še več občinstva, šolski otroci pod vod st vom gospoi* dičen učiteljic, g. kurat, g. občinski načelnik s tajnikom in g. brigadir* jem. — Ko so prisli zvonovi, je pevski zbor pod vodstvom organi* sta g. Karla Jelena prvikrat /apel Vodopivčev »Pozdrav no vim zvo* novom«. Na to se je zvrstil spre* vod, pred vozovi so šli šolski otro* ei, za vozovi blagi botri in botre in drugi spremljevalci, ki so radost^ nega obraza spremljali svoje »mile prijatelje« proti domu. Nad vse ve« ličasten je bil sprejem v Opatjem* selu pred cerkvijo. Tu je številno občinstvo nestrpno pričakovalo zvo* nove. Sloveno pritrkovanje na za* silna zvonila je naznanjalo, da so zvonovi že blizu. Kmalu smo za* gledali okrašcnc vo'zove s posveče» nim bronom, ki so se ustavili tik pred cerkvenimi vrati. — Pred zbra* nim občinstvorn je pevski zbor še enkrat zapel »Pozdrav«, nakar je imel g. kurat primeren nagovor, ki je marsikoga ganil. — Redka in ganljiva slavnost, ki nam bo ostala v trajnem spominu, se je končala v cerkvi z zahvalno pesmijo in slo* vesnim blagoslovom. Socialni vestnik. Od kod in kedaj je dobil kapitalizem svo.j razmah? V tem vprašanjem se resno ba* vijo sociologi cclega svcta. Vsi pri* znava.jo, da kapitalizem ni mogel zrasti na katoliških tleh. Cerkev je v začetku prepovedovala jemanje obresti od kapitala in je učila, da se ne sme zatirati ubogih slojev, ker so ljudje med seboj bratje. Tudi je s cerkvenimi kazniki kaznovala oderuštvo. Scle ko se je s protestan? tizmom uprl del Evrope proti kato* | liški Cerkvi, je razevetel kapitali* i zem. — Kot nekaka božja kazen radi upora lastnih sinov proti svoji materi —- je nastalo moderno su* ženjstvo kapitalizma. To priznava* jo sociologi vedno bolj in bolj. An* gleški učenjak B. H. Tavny je to znova ugotovil v knjigi »Vera in razmah kapitalizma«. Dokazal je, da se je na Angleškem začel raz* vijati kapitalizem z nastopom kri* voverskega puritanizma. Puritanci so smatrali nakopičenje bogastva, brez ozira na dolžnost do ubodih, za ppseben dar božji. Usoda takrat* ne države je bila v rokah Punitan? cev. Torei uprav iz protestantizma se jc pojavil in razvil moderni ka^ j pitalistični duh. Razlika med komunistiškim in katoliškim naziranjem. Koncem februarja letošnjega leta so priredila vsa katoliška društva v Berolinu bogato obiskano zboro* vanje. Na tem so razpravljali v sta? novanjskem vprasanju. Profesor Osvald pi. Nell Breunig S. J. je pri' tem načelno govoril o lastninski pravici glede zemlje in stanovanja. Kekel je med drugim: »Teoretično tudi te stvari Cerkev zadevajo. Gre za pravico posameznika do clove* štva in človeške družbe do posa* meznika. Te lastninske pravice ure* ja 7. in 10. božja zapoved z obvez* nostmi in omejitvami, katere zah* teva velika zapoved ljubezni. A tu* di praktično ie to zadeva Cerkve. Gre namree za to, da se ustvarijo predpogoji, ki so potrebni za kr* ščansko družinsko življcnje. za kr* ščansko vzgojo in nravnost. Da so sedanje razmere nevzdrž* nc. v tem vsi soglašajo. Po dveh po* teh se zamore spraviti v sklad ne? soglasjc, ki obstoja med lastnino, to je med izobiljem na eni strani in bedo na drugi strani, med razko* sjcm stanovanj v gradovih in vilah ter stanovanjsko bedo, ki vlada v podzemeljskih luknjah in stranskih dvoriščih. — Prva pot je ta: Vzemi vsakemu kar ima, potem srno vsi enaki. To je pot socializma in ko? munizma — pot, ki jo Cerkev za* metava in prepoveduje. — Druga pol pa je ta: Preskrbi vsakemu kar mu manjka, potem je vsem puma* gano. To je pot pametne reforme, pot ki jo Cerkev odobruje in hočc. Prvo postopanje hoče pahniti vse v revščino, drugi način postopanja hoče vse dvitjniti iz proletarijata- k varnemu. dasi priprostemu, vend.ir domačemu in samostojncmu živlie- nje.« Za izseljence. Na škofijski konferenci v Fuldiv Švici so se tarn zbrani škof je zavze* li za društvo sv. Rafaela, ki daje iz* seljencem potrebna pojasnila- in skrbi za službo Božjo med izseljcn* ei ter jim tudi z dobrodclnostjo po* maga. Veleva potreba, ki jo nareku* jejo sedanje razmere, ko se mnogi izseljujejo v Francijo, v Ameriko, Aleksandrijo, da se tudi pri nas ob* novi omenieno drustvo sv. Rafaela. Oglaša se čedalje več izscljenccv za katere je treba imeti že zbrano gra* divo glede razmer v posameznih krajih, da se jim čimpreje postreže. Ker se je prejsnja Rafaelova druž* ha naslanjala na centralo na Duna* ju, se mora nova podružnica nasla* njti na centralo v Italiji. Stran 4. »GORI5KA STRAZA« Postopanje registrshih uradQu y Bopici in dnigod. Od vsepovsod prihajajo na naše uredništvo prito/bc proti retfistr* skim uradom, ki znatno zvisujejo vrednost zcmljišč, his in drußih predmetov pri prenosnih po^odbah. N. pr.: Pavel je prodal Pctru zemljišče. Pri notarju sta sklenila kupnoprodajno pot>odbo. Zemlji? see sta ocenila na L. 8500. Od te^a zneska sta potcm notarju plačala prcdpisano takso 6%. Re^istrski u- rad sporoei stranki. da s tern ni za* dovoljen in predpi.se takso od L 19750. (Rej^istrski urad postopa pri tern šablonsko in nima nobenih ozi? rov na konkretne okoliščine.) Kaj pravi k temu zakon? Re<*istrski urad sme na podla.^i el. 33 re^. zakona od 30. decembra 1923 zvišati vrednost v po^odbi označenc^a predmeta, ee je ista za ftio (pri daritvenih po^odbah) ali pa za Vs (pri obveznih pogodbah) nižja, ko je njena trgovsk aCprodaj* na) vrednost. To mora registrski urad napraviti vsaj tekom 1. leta, ko .je bila plaeana taksa od vredno- sti, ki sta jo stranki sami oznaeili v poßodbi. Retfistrski urad ima torej pravico zvišati po strankah ocenje- no vrednost po^odbene^a predme- ta. Merodajna je za odmero takse prodajnaskupna vrednost. Kaj lahko napravi stranka proti uradnemu zvišanju vrednosti? Stranka mora tekom treh meses cev, ko je dobila tozadevni odlok rei^istrske^a urada, rekurirati na kolekovanem papirju (2 lir), ee misli, da je po registrskem uradu usiotovljena vrednost pretirana in zahtevati sodno eenitev. Čc preseßa vrednost L. 50.000, doloei stranka tudi svojr"a strokovneßa cenilca. Kdo plača stroške cenitve? Člen 39. imenovane^a zakona do? Joea, da plaea prizadeta stranka ce? nitvene stroške, ee sodni cenilec u.^otovi vrednost. ki je veeja od na? povedane, ko se od te vrednosti od« bije ena desetina, oziroma ena os? mina. V našem slučaju bi morala stranka že plaeati cenitvene stros- ke, če bi cenilec u^otovil, da je vrednost zemljlšea L. 9.800. Od 9.800 se odbije ena osmina, to jc L. 1.225. Ostane 8.575. Ker prese^a ostanek za 75 lir vrednost, ki sta jo napovedali stranki v poßodbi, mora stranka sama placati cenitvene stroške. V mnoßih slueajih smo ußotovili, da je postopanje reßistrskih ura* dov nepravilno in pretirano pri ce? nitvah, kar povzroea strankam ve? like sitnosti in nepotrebne stros'ke. A to sc godi radi tcga, ker postopa rei'istrski urad pri u^otavljanju vrednosti zemljiše in drugih pogod? benili predmetov šablonsko in uU maozirov na konkreten razmere. Merodajna je zanj n. pr. posestna pola in ne dejansko stanje zemlji? sea. Zato je svetovati retjirstim u* radom. da pravieno in zmerno po? stopajo pri tern svojem poslovanju. Drußace se je bati, da bo gospo? darstvo zclo oškodovano. Tržne cene dne 13. marca 1928. Česnik L 1 do 1.20 kg; brocoli L 80 cent, do 1.20 kg; zelje kislo L 1.60 kg; cvetaea L 1.60 do 1.70 kg; ecbula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; krompir 60 do 70 cent, kg; repa sladka cent. 20 do 30 kg; repa kisla 80 cent, do 1 L kg; radie rdee L 2.40 do 4.80 kg; špinaea L 1.30 do 1.50 kg; zelena L 3.60 do 4.40 kg; motovilec L 2.80 do 3.— kg; vrzote Lir 1.50 do 1.70 kg; pomaranče L 1 80 do 3 kg; li* moni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; hruške L 2 do 4.20 kg; češplje suhe L 3 do 4 kg; maslo sveže L 14 kg; maslo presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 do 1.10 1; med L 10 kg; jajca 45 do 50 cent, komad. Darovi. Za Sirotišee: Dobri ljudje daru* jejo 100 L; preplaeida za Nova pota 15 L. — Bog stotero poplačaj! Posojilnica Biljana—Medana vabi na OBČNI ZBGR, ki bo 25. marca 1928 ob 4. uri po= poldne na Dobrovem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 3. Odobritev računov za 1. 1927. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slueajnosti. Odbor. Iščem malo posestvo z zemlji* seem v najem. Ponudbe na upravo »Goriškc Stra/c«. Čistokrvnega bika švicarske pa? sine, potrjenega od komisije, 11 me* secev starega prodam. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Semenski krompir iz vasi pod Krnom in iz okrožja Šentviškagora prodaja v poljubni množini in po ugodnih cenah Zadružna zveza v 1 Gorici, Ulica Via Morelli št. 36. POZOR VINOGRADNIKI! Naznanjam vam, da sem izvršil na nov sistem škropilnico najmo? dernejšo in trajajočo. katero jam? čim 10 let. V zalogi imam tudi vsa- kovrstne škropilnice, šprice, žve» plalnike (mehe) in sploh vse po* trebščine. Sprejemam vsa popravi» la. Velika zaloga kotlov, katere pri> poročam tudi mlekarnam. Alojzij Leban, kotlar, pri »Zvezdi« na Trgu Sv. Antona — Gorica. Podpisani naznanjam slav. ob? einstvu, da sem na novo odprl v Aj? dovšeini ženski salon za moderno striženje las, pranje glave, onduli? ranje in eiščenje nohtov. Ženska moč. Priporoča se Ergaver Anton, brivec in lasničar v Ajdovščini 36. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologien« kabinct ie odprt- I v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dnP ' v Gorici: Via Barzellim 3 (ob sr*:- dah in petkih ob pop. urah). Tudi zn najmanjšega kmetovalca se izplača v najkrajsem času nakup posnemalnika „ Diabolo" je prvovrstni svetovni izdelek. Je pri- prost, močan in vztraje . Plačilni pogoji so ugodni. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSON, BOLZANO Pojasnila prebivalccra goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke Vltlorlo; Jonson, Gorica Via Contavalle 4sII. EJ3 Brivnica And. Rojic se priporoča, Via Seminario, St. 2 Gorica. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATIČNE BOLEZNI Dott. A, Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—14. Zavod Dr. BOHGINMlNETTi TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE« (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRA10HER sprejema V GORICI Piazza della Vittoria §tev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 ÄCOPI DEI,r ALABA8BI proti ixpadftnju laa. Vsebuje kinin in je vsled teg* po« sebnc priporočljiva proti prchl»/Iv: in za ojačenje korenin. Steklen?ca po 6 lir — se dobiva v lekarni C*^ stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici Via Carducci 9 pri Fiegel. cfer<; IB ONSTRAN B^ OG RAJE obuarouani pred vsaku nevarnostio Žalibog so vsi otrocl do §estega leta podvrženi d«- varnim Crevesnim parasi- tom, ki Jim pravimo glisja. Posledicc so večkrat n«- varne in v mnogih sluiajlh (kakör dokazujejo »tatl stike) tudi smrtnonevarn«. Potrebno je vsled lega. (fa se da otroku kak pripo- moček proti glistam. Dajtc vašim otrokom čistil- no sredstvo proti glistam, ki se imcnuje AKRIBA. Je to izboren tokoladnt bonbon, ki je znanstveno priprftvljen in ki uničigllste takoj in popolnoma. Zahtevajte pri vašem l«el*arnLirfu ! Plug! znamenite tovarne Eberhardt (varstvena znamka: divja svinja), nalašč izdelani za našo zemljo; imajo kolca, premenljiv lemež in ključ: Št. 6 teža 68 kg. cena . L. 36O.- „ 7 „ 78 „ „ . „ 42O. „ 8 „ 86 „ „ . „ 45O.- „ 10 „ 102 ... „ 58O.- „ 14 „ 154 „ „ . „ 82O.- „Bacchus", mal plug z enim kolesom za vinograde Plu^I za gričasto zemljo, hihko. obračljivi, za ofcdelavo spoenjih plasti ztmlje, (cžki za globoko oranje itd. Plugs, čehoslovaški izdelek: St. 5 teža 70 kg. za ceno . . ..............L- 3*O.-^ 7 «4 .....„ 34O,- n 8 » 94 „ . , ...................„ 39O- „10 „ 125 „ „ „ ...................„ 5OO. Kultivalorji na kolca, kg. 150, cena .............L- 32O.— Stroji za okopavanjc krompirja in iuišiic, bisre iJhke in 1 c>Vt-. i.a 2 ali 3 de;e; do- mace in inozemske pod najugodnejšimi pogoji. Sesalke za gnojnice iz vlitega zeleza, cev Manncsmann L3 mm, doižina 3 - 4 m, teža 65 kg. zajamčene v vsakem pogledu od L. 300 - 350. V zalogi so vsakoirsini pljedellski stroji. Bte2pla(ni proratuni. Ing. High! I ft' Vidovich, Trst [13) slum Eoldditf St. 10 PODRUŽNiCA Ljubljanshe kreditne bantie v fiorici Corso Verdi vrTrfjovslc! I>o«ki" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: LJui>ljanska baoka Din! 5o,(mooo uEItfrSlS yUEyflnP d^. w,m.ooo PodruŽnice in agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalie, Kakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozttura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 % Vloge v tekočem pačunu lir ali dinarjev, (najugodnejže obrestne mere). Nakup valut, fcekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.