Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA-. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 200 lir
NAROČNINA četrtletna lir 1.500 - polletna lir
3.000 - letna 6.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir
8.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1137
TRST, ČETRTEK 23. JUNIJA 1977
LET. XXVII.
Avstrija in beograjska
Glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev »Naš tednik« je dne 16. t.m. objavilo uvodnik z naslovom »Pravica do emigracije«, članek se nam zdi zelo zanimiv in važen ter ga zato objavljamo v celoti.	(Ured.)
»Začela se je tako imenovana beograjska konferenca, na kateri sodelujejo vse evropske države ter ZDA in Kanada. Njen smisel je, da bo presodila, kako so se ravnale posamezne države po sklepni listini helsinške konference.
Nas koroške Slovence zanima v prvi vrsti priprava republike Avstrije na to konferenco. Opaziti je, da se na Dunaju dobro zavedajo šibkih točk, in sicer prav na področju človekovih pravic, za katere se sicer vehementno zavzemajo, če gre za neke »disidente« na vzhodu, o katerih pa nočejo nič slišati, če gre za dogajanja v lastni državi, predvsem na Koroškem.
Slišati je, da se na Dunaju pripravljajo predvsem na tri možne obtožbe: vprašanje tujih delavcev, situacija remigrantov iz Izraela ter slovenska manjšina na Koroškem. Kar se tiče slovenske manjšine, pravijo, da so našli rešitev, ki se je ni treba sramovati.
Verjetno je izpoved vladnih krogov, da se najnovejšega diktata ne sramujejo, izraz kosmate vesti, kljub temu pa bodo v Beogradu in pred mednarodno demokratično javnostjo odločala dejstva: od podpisa avstrijske državne pogodbe je naša republika nenehno poslabšala stanje slovenske manjšine: ukinila je obvezno dvojezično šolstvo leta 1958, uzakonila je uporabo slovenščine
(Dalje na 8. strani)
Tiskovna konferenca Slovenske skupnosti
ZAKONSKI NAČRT O GLOBALNI ZAŠČITI
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je v soboto, 18. t.m., priredilo v Trstu tiskov-nokonferenco, na kateri je časnikarjem obrazložilo vsebino zakonskega načrta o globalni zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji. Predsednik Andrej Bratuž je v svojih uvodnih izvajanjih predvsem naglasil, kako je nujno, da se obstoj in nadaljnji razvoj manjšine zagotovita z jasnimi zakonskimi normami. Opozoril je na manjšinsko zborovanje, ki je bilo v začetku tega meseca v Gorici in na katerem so predstavniki vseh narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Italiji ter strokovnjaki za manjšinska vprašanja poglobljeno razpravljali o aktualnih in kočljivih manjšinskih vprašanjih, pri čemer je prišla jasno do izraza trdna volja vseh narodnih manjšin, da se zaščitijo njihove osnovne pravice in interesi.
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Drago Štoka je nato obrazložil vsebino zakon-
skega načrta, pri čemer je omenil, da so načrt sestavile pristojne komisije Slovenske skupnosti, ki so svoje delo opravile v šestih mesecih. Načrt je nato načelno odobril drugi deželni kongres Slovenske skupnosti, ki je bil spomladi v Števerjanu. Dr. Štoka je sporočil, da je bil zakonski načrt predložen deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine, in sicer po členu 26 statuta avtonomne dežele. Ta člen namreč priznava pravico deželnemu svetu, da vlaga v parlamentu zakonske predloge za ureditev vprašanj, ki so posebnega pomena za deželo. Slovenska skupnost je poleg tega po členu 50 ustave izročila zakonski načrt predsednikoma senatne in poslanske zbornice. Deželni tajnik Slovenske skupnosti je opozoril, da je njegova stranka že pred leti izoblikovala podoben zakonski načrt in ga tudi predložila deželnemu svetu in parlamentu, zadnji načrt pa je v marsičem izpopolnjen (dalje na 3. strani i
Po političnih volitvah v Španiji
V dobro obveščenih španskih političnih krogih zatrjujejo, da se ministrski predsednik Suarez pripravlja na uradne razgovore za sestavo nove vlade.Na političnih volitvah, ki so bile prejšnji teden, je Zveza demokratičnega centra, ki jo vodi Suarez, prejela v parlamentu 165 sedežev, se pravi 11 manj kot znaša absolutna večina. So-
POGAJANJA SE NADALJUJEJO...
Zaključili so se razgovori med izvedenci posameznih strank ustavnega loka, ki so proučili še zadnja sporna vprašanja. Predstavniki političnih strank so se v sredo srečali z zastopniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, s katerimi so razpravljali o gospodarskih problemih, zlasti o vprašanju cene dela in premične lestvice ter investicij. Gre torej za še nerešena vprašanjja, o katerih niso mogli doseči sporazuma na skupnih pogajanjih tako na tehnični kot na politični ravni. Opazovalci menijo, da bodo ta vprašanja skušali dokončno rešiti jutri (petek),, ko se bodo zbrali na skupnem zasedanju najvišji predstavniki vseh političnih strank ustavnega loka. V petek se bodo
predstavniki političnih strank sestali z odposlanstvom Zveze industrij cev.
V	tej zvezi je treba omeniti, da so ostala nerešena ne samo nekatera gospodarska vprašanja, temveč tudi vprašanje javnega reda. Gre predvsem za sindikat za policijske agente, za nekatera vprašanja, ki se tičejo sodstva, in za telefonsko prisluškovanje.
Poznavalci političnih razmer so prepričan, da bo skupno zasedanje predstavnikov političnih strank trajalo več dni, tako da bo programski sporazum dokončno izoblikovan in potrjen šele v začetku prihodnjega meseca.
cialistična stranka bo v novem parlamentu imela 118 polsancev. Tajnik socialistične stranke Gonzales je izključil možnost koalicijske vlade z ministrskim predednikom Suarezom, vendar nekateri španski listi pišejo, da bo med posvetovanji prišlo do srečanja med Gonzalesom in Suarezom.
V vladnih krogih poudarjajo, da namerava Suarez sestaviti enobarvno vlado, katero bodo morda podprli predstavniki baskovskih in katalonskih rodoljubov. Ti imajo v parlamentu skupno 18 poslancev.
V španski prestolnici se je začelo plenarno zasedanje španskih škofov, ki mu predseduje madridski nadškof, kardinal Ta-rancon. V svojem govoru je kardinal Taran-con ugotovil, kako se je prvič v španski zgodovini zgodilo, da Cerkev ni bila v središču političnega boja. Naglasil je, da je sedanji položaj v Španiji zanimiv, čeprav težaven, in poudaril, kako je nujno, da se Cerkev prilagodi novi dejanskosti. Demokratična struktura bo prav gotovo vplivala na življenje vernikov in bo hkrati pogojevala delovanje Cerkve. Zato mora španska Cerkev še dalje biti kritična vest političnih izbir, je dejal madridski nadškof, kar. dinal Tarancon.
NAPAD NA CARTERJA
RADIO TRST A
:: NEDELJA, 26. j unij ja, ob: 8.00 Poročila 8.15 Dobro jjutro. 8.30 Kmetijska oddajja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Štmaver. 11.00 Poročila. 1,1.05 Mladinski oder: »Tolminci«. 11.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila.
12.15 Glasba po željah. 13.30 Ljudje pred mikrofonom. 13,15 Slovenske ljujdske pesmi. 13.35 Klasično, a ne preresno. 14.00 Operete. 14.35 Orkestri. 15.00 Šport in glasba. 19.00 Poročila.
:	PONEDELJEK, 27. junija ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila. 11.35 Omndibus. 12.00 Glasba po željjah. 13.00 Poročila. 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 14.40 Studio 2 (Pavel Ugrin). 15.30 Poročila. 15.35 Klasični album. 16.15 Melodije. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert, vodi Anton Nanut. Sodeluj je flavtist Miloš Pahor. Igra dunajski k-momi orkester. 18.00 Poročila. 18.05 Čas in družba. 18.20 Slovenski zbori. 19.00 'Poročila.
TOREK, 28. junija, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 111.30 Poročila. 12.00 Glasba po željah. 18.00 Poročila. 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 14.40 Glasbeni vestnik (Mara Žerjal).j 15.30 Poročila. 15.35 Klasični album.
16.05 Melodije. 16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert. 17.40 Glasbena panorama. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Zborovska glasba. 19.00 Poročila.
:■ : SREDA, 29. junija, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Rojstna hiša. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila. 11.35 Omnibus. 12.00 Glasba po željah. 12.50 Komentar. 13.00 Poročila. 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 14.40 Izbirajte sami. 15.30 Poročila. 15.35 Klasični album. 16.05 Melodije. 16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 »Mleža za veter«. Radijska drama. 19.00 Poročila.
: :	ČETRTEK, 30. junij ja, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.30 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 11.30 Poročila. 11.35 Omnibus. 12.00 Glasba po željjah. 13.00 Poročila. 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14.05 Mladina.
14.15 Tri, štiri... (Marjan Kravos). 15.30 Poročila. 15.34 Klasični ailbum. 16.05 Melodije. 16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert tenorista Antona Dermota, pri klavirju Hilda Dermota. 17.25 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Tehnološke spremembe. 18.20 »Primorska poje 77«. 19.00 Poročila.
:	PETEK, 1. julija, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Do-
bro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Ženska imena. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila. 11.35 Omnibus. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Glasbeni almenah. 14.00 Novice.
14.05 Mladina. 14.15 PH 104, (Ivo Sosič). 15.30 Poročila. 15.35 Klasični album. 16.05 Melodije.
16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 Vito Levi: II Carso. 17.25 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Kulturni dogodki. 18.20 Domači zvoki. 19.00 Poročila.
SOBOTA, 2. julija, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Pojdimo se glasbo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.05 Omnibus. 11.30 Poročila. 11.35 Omnibus. 12.00 Glasba po željah.
13.00	Poročila. 13.15 Glasbeni almanah. 14.00 Novice. 14 .05 Mladina. 14.15 Tekmujte s Petrom (Peter Cvelhar). 15.30 Poročila. 15.35 Poslušajmo spet. 17.00 Poročila. 17.05 Iz Beethovnovih del.
17.30 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 »Matijja Vertovc, prosvetitelj«, napisal Tone Penko. 18.45 Vera in naš čas. 19.00 Poročila.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovora urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphon Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Medtem ko se v Beogradu nadaljuje pripravljalna konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, je sovjetska tiskovna agen-cijaj TASS objavila oster napad na Carterjevo upravo. TASS očita Washingtonu, da zatira demokracijo in človečanske pravice ne samo na lastnem ozemlju, pač pa tudi v zavezniških državah.
Dokaj nepričakovani in ostri napad, naj bi bil — po mnenju opazovalcev — v tesni zvezi z zastojem beograjske pripravljalne konference.
Vodja ameriške delegacije v Beogradu Sherer je včeraj znova potrdil, da Združene države ne bodo odstopile od zahteve po obravnavi in preverbi vseh točk helsinške listine, torej tudi tistih, ki govorijo o spoštovanju človeških pravic. Sovjeti pa vztrajajo, naj bi razprava potekala globalno in torej ne po točkah, kot zahtevajo Združene države.
Sovjetski komentator opozarja na sklep
14 LET PONTIFIKATA PAVLA VI.
V	Vatikanu so se v torek samo simbolično spomnili zaključka 14-letnega pape-ževanja Pavla VI. Vsi uradi so bili odprti, na obletnico pa so spominjale le zastave, ki so bile razobešene na vseh poslopjih Svete stolice. Obletnico pontifikata Pavla VI. bodo uradno obhajali 30. junija, ko bo v Vatikanu prazničen dan.
Po prisegi, ki jo je položil pred izraelskim državnim poglavarjem, je Menahem Begin v torek, 21. t.m. postal prvi nelabu-ristični ministrski predsednik v Izraelu. Po osmih urah zelo živahne in polemične razprave je izraelski parlament izglasoval zaupnico novi vladi. Zanjo je glasovalo 63 poslancev, 53 jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali ali bili odsotni. Novi ministrski predsednik, ki je hkrati voditelj desničarske zveze Likud, je v svojem govoru v parlamentu večkrat poudaril, kako je glavni cilj njegove politike preprečiti novo vojno med Arabci in Izraelci
Begin je pozval jordanskega kralja Hus-seina, egiptovskega predsednika Sadata in sirskega predsednika Asada, naj končno sprejmejo izraelski predlog o neposrednih
V	Beograd je v torek, 21. t.m. dospel na 4-dnevni uradni obisk libijski vodja Ghedafi. Iz jugoslovanskega glavnega mesta je pot nadaljeval na Brione, kjer ga je sprejel predsednik Tito z ženo Jovanko. Kot piše beograjski dnevnik »Borba«, sta Tito in Ghedafi govorila predvsem o krizi na Bližnjem vzhodu in o položaju na Jugu Afrike. Seveda pa bo govora tudi o sklicanju arabskega vrha, za katerega je dala pobudo Libija, vendar nanj Egipt ni pristal, ko je Ghedafi vztrajal, naj bi bil sestanek v Tripoliju.
Velik del jugoslovansko-libijskih razgo-
vvashingtonske zbornice o podelitvi gospodarske in vojaške pomoči v višini 7 milijard dolarjev. Večina tega denarja bo šla — po pisanju agencije TASS — reakcionarnim režimom, ki dosledno teptajo človeške pravice. Med temi so Izrael, Južna Koreja in Paragvaj.
—o—
ŠPANSKA VLADA V IZGNANSTVU Po 38. letih se je španska vlada v izgnanstvu, ki je delovala v Parizu, odločila, da konča svoje zgodovinsko poslanstvo. To je rečeno v poročilu, ki so ga objavili v francoskem glavnem mestu. Sporočilo so podpisali predsednik španske republike v izgnanstvu Jose Maldonado, ministrski predsednik Fernando Valera in nekateri ministri. V komunikeju je nadalje rečeno, da španska vlada v izgnanstvu sprejema izide nedavnih volitev, čeprav z vrsto pomislekov.
ZAMENJAVA Zahodnonemški dnevnik »Die Welt« piše, da je v skupini 11-tih jetnikov, ki jih je izpustila na svobodo Vzhodna Nemčija v zameno za osvoboditev čilskega komunističnega senatorjja Montesa, tudi fiziolog dr. Adolf Furcht, ki ga je bilo vojaško sodišče leta 1968 obsodilo na dosmrtno ječo. Bonnska vlada doslej še ni objavila seznama jetnikov, ki jih je osvobodila vzhodnonemška vlada in ki so se nastanili v Zahodni Nemčiji.
pogajanjih, češ da je to najboljša oblika za miroljubno rešitev bližnjevzhodne krize. V tem predelu sveta — je dejal Begin — je bilo prelite preveč krvi. Kri so prelivali Judje in Arabci. Zato sedimo za skupno mizo, odgovorno in iskreno, če bo ta poziv naletel na gluha ušesa, bomo vzeli na znanje nepopustljivost arabskih voditeljjev, kar za nas ne bo nič novega
V	torek sta se novi predsednik Begin in bivši izrealski ministrski predsednik Rabin sestala v vladni palači, s čimer je prvi dejansko prevzel dolžnosti ministrskega predsednika, za drugega pa je sestanek pomenil slovo od vlade. Ob tej priložnosti je Begin sporočil, da bo 18. julija odpotoval v VVashington, kjer se bo sestal z ameriškim predsednikom Carterjem.
vorov bodo posvetili tesnejšemu sodelovanju med obema državama, saj je Jugoslavija med najpomembnejšimi izvoznicami. Poleg tega je Beograd podpisal z Libijo vrsto pogodb o sodelovanju, jugoslovanski strokovnjaki pa gradiijo v Libiji tovarne v skupni vrednosti preko 600 milijonov dolarjev.
Član libijskega generalnega tajništva Jalloud pa je ha tiskovni konferenci na Mal ti izrazil zaskrbljenost, ker italijanska vlada ne izkazuje pripravljenosti za uresničitev italijansko-libijskega sporazuma, ki ga že več mesecev pripravlja posebna komisija diplomatov obeh držav.
Nova izraelska vlada
GEDAFI V JUGOSLAVIJI
Zakonski načrt o globalni zaščiti
(nadaljevanje s 1. strani)
in zlasti upošteva dejstvo, da je pred kratkim postal veljaven osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki v 8. členu izrecno omenja zaščito slovenske manjšine v Italiji in italijjanske manjšine v Jugoslaviji.
Zakonski načrt Slovenske skupnosti temelji — tako je dejal deželni tajnik Štoka
—	na 6. členu republiške ustave, na 3. členu statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in na že omenjenem 8. členu osimskega dogovora med Italijo in Jugoslavijo. Obsega skupno 24 členov, ki so zbrani v šestih poglavjih. Prvo poglavje govori o pravnem priznanju slovenske etnične skupine, drugo poglavje obravnava rabo slovenskega jezika v javnih uradih in napisih, tretje poglavje se tiče državnih šol s slovenskim učnim jezikom, četrto poglavje obravnava kulturni razvoj, zaščito zgodovinskega bogastva in ljudskih tradicij ter kulturne izmenjave, peto poglavje govori o zaščiti družbeno-gospodarskih in ambient-nih interesov, zadnje, šesto poglavje pa vsebuje prehodna in dokončna določila.
Dr. Štoka je poudaril, da je Slovenska skupnost pripravljena o tem svojem zakonskem načrtu razpravljati z vsemi političnimi strankami in slovenskimi kulturnimi ter drugimi organizacijami z namenom, da se načrt izpopolni.
Na vprašanje našega urednika, kakšne možnosti obstajajo, da pride ta načrt v razpravo tako v deželni zbornici kot v parla-
mentu glede na slabe izkušnje, ki jih Slovenska skupnost ima s prejšnjim zakonskim načrtom, je tajnik Štoka dejal, da je načrt naletel na veliko zanimanje pri vseh demokratičnih strankah v deželi. Povedal je tudi, da so predstavniki Južnotirolske ljudske stranke in francoske Union Valdo-taine, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu, prav na zadnjem manjšinskem zasedanju v Gorici obljubili vso podporo svojih parlamentarcev. Štoka je poleg tega o-pozoril da so komunistična partija in socialistična stranka ter bivša stranka proletarske enotnosti v prejšnji zakonodajni dobi bile predložile parlamentu podobne zakonske načrte, zaradi česar je treba pričakovati, da se bodo socialisti in komunisti zavzeli za čimprejšnjo razpravo v parlamentu o problematiki slovenske narodne manjšine, kar pa je tudi v skladu z vsebino parlamentarne razprave ob ratifikaciji osim-
skih sporazumov. Štoka je izrazil upanje, da bodo deželni zbor Furlanije - Julijske krajine in obe zakonodajni zbornici čim-prej začeli s proučevanjem zakonskega načrta o globalni zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji.
Naš urednik je na tiskovni konferenci še vprašal, kako da zadnji zakonski načrt
—	z razliko od prejšnjega — ne vsebuje člena, ki je določal, da ima slovenska narodnostna skupnost v Italiji po zakonu zajamčeno svoje predstavništvo v obeh osrednjih zakonodajnih zbornicah. Dr. Štoka je pojasnil, da zakonski načrt ima značaj navadnega zakona, medtem ko bi zagotovitev predstavništva v parlamentu terjala zakon ustavne narave, se pravi, da je potrebna sprememba ustave. Slovenska skupnost ni odstopila od svoje zahteve ter se bo za rešitev tega prav gotovo važnega problema poslužila postopka, ki ga določa ustava.
O vsebini zakonskega načrta ne bomo danes podrobneje pisali, ker smo njegovo celotno besedilo objavili v našem listu dne 9. junija.
BEOGRAJSKA KONFERENCA
V	beograjski kongresni palači Sava se nadaljuje pripravljalna konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. Na dnevnem redu je tretja točka španskega predloga, katerega so delegati 35 držav okvirno sprejeli v petek. Vodja sovjetske delegacije Vo-roncov je napovedal pismeno vlogo k tretjemu členu, ker se po njegovem istoveti z določili zadnjega stavka helsinške listine.
PROSTOR MLADIH
»JAMBOR« številka 8
Osma številka tega simpatičnega mladinskega mesečnika — glasila slovenskih tržaških skavtov in skavtinj — se začenja s člankom Ciklame »Naj skavtski duh kraljuje sredi srca...«, ki izraža veselje in pričakovanje glede na letošnji skavtski tabor.
V	članku, ki je napisan v lahkotnem, vedrem in kramljajočem tonu, pa odkrijemo tudi nekaj globokih, zelo iskrenih misli. Tako npr. piše o ljubezni in pravi: »Ni mavrice, če ni še pred njo bele (sončne) svetlobe, ki združuje v sebi vse barve. Ta polnost svetlobe, iz katere lahko zares izživimo svojo posebnost, svojstvenost, svoj lastni in enkratni barvni odtenek, je ljubezen. Osnova za ljubezen pa je priznanje enakopravnosti vseh ljudi. Če se čutimo od koga višji, pa ga kljub temu ljubimo, to ni ljubezen, ampak usmiljenje. ...Če več zmoreš, si zato več dolžan. Zato si tudi bolj kriv za slabo v sebi in okrog sebe...«
Neodločni orel je prispeval članek »Križev pot«, v katerem prisrčno opisuje, kako je skavtska mladina obhajala na letošnji veliki petek svoj Križev pot v cerkvi na Repen tabru. V načrtu je imela popoln križev pot zunaj, na prostem, kar pa je preprečilo slabo vreme. Opiše nam tudi zgodovino te ganljive pobožne šege naših skavtov in skavtinj. Nočni jastreb poroča o pripravah za sedmi zamejski festival slovenske narod-
no zabavne glasbe v Števerjanu. Trobentica opozarja, da potrebujejo v domu hromih pri Banah tudi pomoč skavtov in skavtinj. Delavni gams piše o plavanju in o tem, kako se ga je treba učiti pod vodstvom plavalnih učiteljev. Samouki plavajo bolj ali manj nepravilno, pravi, in imajo pozneje velike težave z odpravljanjem napačnih gibov z rokami in nogami. Kodrasti volk nadaljuje s svojo serijo člankov »Naredi sam, popravi sam!«, v katerih daje nasvete, kako si lahko ljudje sami marsikaj napravijo in popravijo v svojem domu, da ni treba takoj klicati kakega obrtnika.
Tudi ta številka ima rubriko »Za zabavo« s križanko in humorističnim dvogovorom med znanima šaljivcema Zaharjem in Urhom ter z nekaj dobrimi smešnicami. Več člankov uči skavte in skavtinje spoznavati živali in naravo ali pa kako je ravnati v primeru nujne oziroma prve pomoči, npr. kadar piči človeka gad. Precej strani zavzemajo poročila o raznih skavtskih sestankih in prireditvah.
Menimo, da bi starši ali sorodniki dobro naredili,če bi naročili ta skavtski mesečnik svojim sinovom in hčerkam ali nečakom in nečakinjam, tudi če še niso v skavtski organizaciji. Iz njega se lahko veliko nauče, predvsem pa tovarištva, obzirnosti do bližnjega, podjetnosti in veselja.
Govora je še dalje o postopniku sedanjega pripravljalnega sestanka. Vprašanje pa je tesno povezano s pogovori na politični ravni.
Sovjetska delegacija je že načelno sprejela razpravo o vseh točkah helsinške listine, vendar so v krogih zahodnih odposlanstev izrazili sum, da bi v primeru omejitve dela konference na 12 tednov, nekako od 3. oktobra do božiča, delegacije vzhodnih držav zavlekle tisti del preverjanja, ki govori o zmanjšanju napetosti, vojaškega potenciala ter o gospodarskem sodelovanju. Za disidentstvo in človečanske pravice bi tako primanjkovalo časa. Vodja ameriške delegacije pa vztraja na tem, da bi prišlo do obsežnega preverjanja tudi te točke.
Morda se bodo že v tem tednu stališča zbližala, kajti želja vseh je, da bi obe beograjski konferenci — sedanja pripravljalna, kot tudi jesenska — politična — obrodili sadove.
IZRAEL IN VIETNAMSKI BEGUNCI Izraelski ministrski predsednik Begin je izjavil, da bo njegova vlada na prvi seji sklenila podeliti politično zavetje 66 vietnamskim beguncem, ki jih je v sredo prejšnjega tedna rešila neka izraelska trgovska ladja v Južno-Kitajskem morju. Več držav ni hotelo sprejeti teh beguncev, katerih u-soda — je dejal Begin — nas spominja na poskuse Judov, da bi pobegnili iz nacistične Nemčije. Spominjamo se žaloigre naših ljudi in zato dobro razumemo grendo usodo begunca, je pristavil Begin.
NAŠE ČESTITKE Družini Lucijana in Nadje Sosič iz Devina se je rodila hčerka Breda. Srečnim staršem in bratcema iskreno četsitamo, mali Bredi pa želimo veliko sreče v življenju.
Pazimo na življenjska vprašanja naše šole
Zavodski sveti, ravnateljski sveti, politične in kulturne sile, ki zastopajo slovensko narodno skupnost se z veliko in upravičeno zavzetostjo borijo za avtonomijo slovenske šole. Na žalost pa se zavedamo, da gre ob nesramni brezbrižnosti merodajnih krogov, za borbo, ki se bo sklenila v srednjeročnem, če že ne dolgoročnem obdobju, morda v okviru splošnih utemeljenih in nujnih zahtev po vseobsežni zaščiti naše skupnosti.
Opozoriti pa bi morali, naj ta zavzetost, sicer temeljnega pomena v okviru splošnih zahtev, ne osenči bistvenega življenjskega vprašanja slovenske šole, s katerim se moramo pravočasno in odločno soočati pred začetkom vsakega novega šolskega leta- Na žalost ne postopamo dovolj učinkovito, da bi si zagotovili čimvečji vpis v prve razrede osnovnih šol. Razpolagamo že s številnimi študijskimi zavodi ter kulturnimi u-stanovami, ki bi lahko s primemo in psihološko utemeljeno akcijo vzporedile trud številnih šolnikov in zavednih staršev, ki še čutijo dolžnost, da skrbijo za to temeljno vprašanje. Ob vse drugačnih pritiskih, o katerih zasledimo vesti v dnevnem časopisju, kot so uradni pozivi za vpis v šole z italijanskim učnim jezikom, so te pobude nezadostne, še zlasti ker se uresničujejo le
v	strnjenem slovenskem okolju. Popolnoma zapuščene so številne nove mestne četrti kot tudi predmestni okraji pod hudim asimilacijskim pritiskom.
Osnovnošolski priliv pa se gradi že v vrtcih. Gre za nadaljnjo problematiko, kateri ne posvečamo dovolj zanimanja. Poslovanje vrtcev je prepuščeno požrtvovalnemu delu vzgojiteljic, ki se morajo dnevno soočati zlasti v nekaterih občinskih vrtcih, ki gostujejo pod isto streho z italijanskimi odseki, z nerazumevanjem in odporom ravnateljic in celo italijanskih kolegic in osebja, ki še ni doumelo duha časa. Gre za težavno vsakodnevno borbo in živčno napetost. Na žalost nimamo takih primerov samo v tržaški občini. Znana je zadeva, ki jie povzro-
Svetoivanska konzulta v Trstu je v zadnjih letih pokazala veliko razumevanja za življenjska vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Gre za primer, kako enoten in odkrit pristop lahko ob dobri volji vseh lahko vključi v enotno zavzetost tudi sile, ki niso bile dovzetne za ta vpratšanja. Spomnimo le na rešitev prostorske stiske na učiteljišču z uresničitvijo novega montažnega sklopa otroških vrtcev, na posege pri občinskih in poCkrajinskih oblasteh za rešitev gradbenih vprašanj na liceju »Prešeren« in ureditev razvoja tehničnega zavoda »Zois«, na popravilo lonjerskega vrtca in o-snovne šole »Milčinski«. Konzulta se je prva zavzela za avtonomni slovenski šolski okraj, soglasno zahtevala dvojezične napise.
Izrednega pomena pa je bil boj proti razlastitvam, ki se je v nekaterih primerih
čila odločen odpor v miljski občini, kjer so si letos po tridesetletju Slovenci vendarle priborili otroški vrtec. O teh vprašanjih se premalo razpravlja, še manj pa ukrepa na politični in sindikalni ravni.
Vprašanje zase je zadeva ONAIRCA, kjer blestimo po popolni odsotnosti. Upoštevati pa moramo, da je ta ustanova, naslednica Italie Redente, bila pred kratkim z zakonom ukinjena kot nepotrebna ustanova. Gre pa za ustanovo, ki upravlja večino slovenskih vrtcev na Tržaškem in Goriškem. Nihče uradno ne ve, kaj bo s temi vrtci, čeravno predpisuje zakon njihovo podržavlje-nje. Prepričani smo, da bo isto vodstvo še več let »začasno« vodilo iz Trenta preko go-riškega in tržaškega zastopstva slovenske vrtce. Ustanova se je odlikovala v vseh teh letih z nedemokratičnim pristopom do osebja in staršev. Priča nam zadnji primer v Štan-drežu pri Gorici, kjer bo med drugim ob že hudem asimilacijskem pritisku prišlo do prvega preizkusa poosimskega duha v zvezi s primernim in pravičnim pristopom k napovedanim razlastitvam. Ustanova ONAIRC
Od železne ceste nam je pisal pesem še Prešeren, ko se je ta bližala Ljubljani: »Po nji peljal te ženico — bom na Dunaj, v Gradec, v Trst, — zvesto kazat jim Kranj i-co, — ak ne bo na poti — krst.«
Prvi hlapon je pa prisopihal v Ljubljano
17.	septembra 1848. Še mesec dni ni minilo, ko so se odločili za nadaljevanje gradnje proge proti Trstu. Dogradili so jo v osmih letih, kar je izredno hitra doba, če pomislimo na velike naravne zapreke, ki so jih srečali na poti. Kaj pomeni speljati primeren nasip preko Ljubljanskega barja, lahko vidimo še v današnjih dneh, ko so morali tehniki izbrati za gradnjo avtoceste sistem plavajočega nasipa. Ob takratnih pogojih tehničnega razvoja so pa morali zgraditi
zdel brezupen, saj so bila nekatera področja določena za javne storitve že s starim ureditvenim načrtom. Z ogromnim trudom je konzulti uspelo rešiti vsa odprta vprašanja na tem področju. V pajčevini novih cestnih povezav na Katinari, je uspelo najti tako rešitev, da ne bo oškodovala že ogroženih hiš, pa čeprav je bil izvedbeni načrt za povezavo z bolnico že pred podpisom. Z varianto za javnokoristna področja, ki je v teh dneh na ogled občinstvu, je bila odpravljena služnost področja ob srednji šoli sv. Cirila in Metoda na Katinari ter področja ob Brandežiji na ulici Paglieric-ci, kjer nameravajo zgraditi novo študentsko hišo. Rešene so bile torej tudi tamkajšnje hiše. V vseh teh primerih, ki so bili zelo zahtevni, je zavzetosti konzulte botrovala tudi odprtost in dobra volja pristojnega odborništva.
je svetovala staršem že prenatrpanega slovenskega vrtca, naj jih vpišejo v italijanski odsek.
Pri tem pa moramo poudariti, da ne bi prišlo do nesporazuma, da je učno in ne-učno osebje vrtcev te ustanove vsa ta leta s požrtvovanjem in zavzetostjo odlično o-pravljalo svoje poslanstvo omenjenim težavam navkljub. Občinski vrtci imajo po dve izmeni dnevno, medtem ko je v vrtcih ONAIRCa le po ena vzgojiteljica. Si ne delamo ustvar torej, da bo prišlo do takojšnjega podržavljeni a vrtcev v skladu z zakonom, zahtevati pa moramo, da bodo že z novim letom pogoji v teh vrtcih enaki državnim. Delo vzgojiteljic in učni pristop bi bila znatno izboljšana, saj bi morali uresničiti dvojno izmeno. Podvojili bi tudi delovna mesta ter tako rešili vprašanje abitu-rientk vzgojiteljskega tečaja na učiteljišču.
Sindikat in drugi dejavniki bi se morali soočiti učinkovito, občasno izjava je vse prej kot zadostna, tako z vprašanjem ONAIRCa, kot tudi za namestitev ali imenovanje usklajevalca učne dejavnosti za slovenske otroške vrtce tržaške občine. Odbornica Bennijeva je pozitivno odgovorila na to zahtevo v svetoivanski konzulti. čas je že, da se pristojnejši krogi za ta vprašanja vendarle zavzamejo.
na stotine mostov, zidov proti burji in zametom in usekov v živo skalo, da ne omenimo borovniškega mostu in krasnega na-brežinskega viadukta. Dolžina proge med Ljubljano in Trstom je znašala 144,9 km, najvišja točka pa so bila Postojnska vrata s 609 metri nadmorske višine. Celotni stroški so znašali 40 milijonov goldinarjev, za gradnjo so se poslužili za tiste čase najsodobnejših tehnik. Velika ovira ni bilo samo barje ampak tudi kraški teren s številnimi jamami in dolinami. Veliko težavo je predstavljalo tudi pomanjkanje vode. Našli so jo v Brojnici pod Križem in jo s parnimi stroji dvigali do nabrežinskega stolpa. Služila je celotnemu Krasu in tudi Trstu.
S prvim vlakom je 28. julija dospel v Trst sam cesar seveda. Ob 120-letnici je železniški muzej ZG — Ljubljana v sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi železnicami ter ljubitelji železnic izTrsta in Ljubljane pripravil jubilejni vlak. Krasna kompozicija, sestavljena iz samih muzejskih vozov slovenskih železnic, je dospela v Trst
18.	junija. Šlo je za res izredno uresničitev, saj je bil to edinstven primer za vožnjo usposobljenega muzejskega vlaka. V Trst je dospelo okrog 300 potnikov iz Ljubljane z avstrijskimi gosti. Na nabrežinski postaji jih je pričakala godba in številna množica z županom škerkom in mladenkami v narodnih nošah. Prvo dobrodošlico v Trst pa je gostom nudila mestna godba s člani tržaške slovenske folklorne skupine Stu ledi v narodnih nošah. Pozdravni govor je imel županov zastopnik odbornik Lanza, ki je poudaril pomen pobude ob vse-tesnejšem sodelovanju med Slovenci in Italijani. Isti vlak je tako zatem odpeljal proti Ljubljani s tržaškimi potniki in tujimi gosti. Na Opčinah jih je pričakal domači (Dalje na 7. strani)
Uspešen	boj	proti
JUBILEJNI VLAK
Ob 25-letnici Vinka Vodopivca
Slovenski tabor v Doberdobu
V	soboto in nedeljo (18. in 19. t.m.) je bil v Doberdobu Slovenski tabor, ki ga je priredil Svet slovenskih organizacij v deželi Furlaniji - Julijski krajini ob 100-letnici rojstva in 25-letnici smrti velikega slovenskega primorskega skladatelja Vinka Vodopivca. V soboto je bil osrednji dogodek na taboru otvoritev razstave, na kateri sta prikazani delo in življenje Vinka Vodopivca. Razstavo je uredil Jožko Kragelj, župnik na Ligu nad Kanalom in znani kulturni delavec, ki je hkrati odličen poznavalec skladateljevega opusa. Jožko Kragelj je med drugim avtor zanimivih zapisov iz beležnice Vinka Vodopivca, ki jih že vrsto let objavlja Goriška Mohorjeva družba v svojih koledarjih. Razstava je skrbno urejena in zelo zanimiva ne samo za poznavanje glasbenih stvaritev našega velikega skladatelja, temveč tudi za poznavanje slovenske zgodovine na Primorskem, zlasti v dobi med obema vojnama, se pravi za časa črne fašistične diktature, To razstavo, o kateri bomo še pisali, bi morali zato prirediti tudi v Gorici in Trstu.
Novice z Goriškega
V soboto 25. in v nedeljo 26. junija bo v Šte-verjanu sedmi zamejski festival domače zabavne glasbe, ki ga prirejata domače prosvetno društvo »F.B. Sedej« in ansambel -Lojze Hlede«. Organizacija festivala zahteva vsako leto od domačinov veliko organizacijskih in drugih naporov, zato jim želimo, da bi potekal čimbolj nemoteno in ob dobri udeležbi poslušavcev. Prireditev bo oiba dneva v Formentinijevem parku.
V okviru letošnjega tedna muzejev so na goriškem gradu odprli razstavo predmetov iz bronaste in mlaj še železne dobe. Jutri, v petek, pa se bodo v Gordici abrali arheologi, ki bodo razpravljali o bronasti in železni dobi v Posočju. Na srečanju bosta predavala tudi priznani domači strokovnjak Ugo Furlani in kustos Goriškega muzeja Drago Svoljšak, ki trenutno vodi obsežna izkopavanja na prazgodovinskem najdišču v Mostu na Soči.
V	nedeljo se je v Vidmu zaključilo zborovanje kristjanov iz videmske pokrajine. Razpravljali so o materialni, socialni, kulturni in pastoralni obnovi v videmski škofiji. Mnenje o tem zborovanju nam je posredoval prof. Mario Qualizza, ki poučuje teologijo v videmskem semenišču. Pred,-vsem je naglasil, kako se je na tem shodu pokazalo, da so problemi Furlanov in Slovencev v videmski pokrajini isti. To pomeni — je dejal prof. Qualizza — da Slovenci niso več osamljeni, ko gre za uveljavitev in priznavanje pravic za celotno narodno skupnost v videmski pokrajini.
Veliko zanimanje je vladalo za poročilo, ki ga je podal Ferruccio Clavora. Govoril je o skrbeh in težavah slovenskega prebivalstva v beneških dolinah, ki jih je prizadel
V	nedeljo je bilo težišče tabora na kulturnem sporedu, ki se je začel z govorom predsednika Sveta slovenskih kulturnih organizacij dr. Damijana Paulina. Govornik je v klenih besedah poudaril vpliv, ki so ga imele Vodopivčeve skladbe med slovenskim primorskim ljudstvom za časa fašizma, ki je bil Slovence obsodil na narodno smrt. Nato so nastopili pevski zbor »Mirko Filej« iz Gorice (dirigent Zdravko Klanjšček), pevski zbor Fantje izpod Grmade (dirigent I. Kralj) ter Primorski akademski zbor iz Ljubljane, ki je bil ustanovljen pred 24 leti in je poimenovan po Vinku Vodo-
V	sredo, 15. junija, je bila v Novi Gorici tiskovna konferenca, na kateri sta bila prisotna goriški župan Pasquale De Simone in predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj. Na konferenci so razpravljali o obveznostih in pobudah, ki izhajajo iz o-simskega sporazuma, zlasti še v goriškem prostoru. Določeno je, da bo nov prehod v Škabrijelski ulici oziroma na Erjavčevi cesti odprt do konca letošnjega leta. Kot je znano, bo namenjen samo pešcem, skozenj pa bo potekala tudi avtobusna proga, ki bo povezovala obe sosednji mesti. Govor je bil tudi o gradnji jezu v Solkanu, ki bo med drugim omogočil namakanje kmečkih površin v okolici Krmina in Gradišča.
Med vprašanji, ki pobliže zanimajo slovensko narodnostno skupnost, omenjamo gradnjo nove povezovalne ceste med Novo Gorico in jugoslovanskim delom Goriških Brd, ki bo speljana po italijanskem ozemlju. Sklepamo lahko, da bo tekla nekje v bližini Štmavra, zato je razumljvo, da vzbuja zanimanje prebivalcev pod Sabotinom, ki so zainteresirani na tem, da načrtovalci ceste čimbolj upoštevajo njihove interese. Na sestanku so razpravljali tudi o gradnji novega mejnega prehoda štandrež - Vrtojba, ki so ga na italijanski strani že začeli graditi, na sosednji jugoslovanski strani pa
lanski potres, še prej pa dolgo časa tudi politika prejšnjih let. Oblasti je pozval, naj priznajo storjene napake in odstranijo vse, kar zamegljuje resnico. Z videmskega zasedanja kristjanov je važno tudi delo komisij, zlasti tretje. Postavljena je bila zahteva priznanja furlanske, slovenske in nemške skupnosti v videmski pokrajini, in sicer po določilih ustave in vatikanskega koncila.
Dolgotrajna suša povzroča kmetovalcem na Goriškem resne skrbi, saj grozi, da bo velik del pridelka uničen, če ne bi kmalu prišlo do dežja. To je poleg spomladanske zmrzali že drugi letošnji udarec kmetijstvu in vrtnarstvu na Goriškem. Letošnja suša opozarja na potrebo po u-reditvi namakalnih naprav na goriškem polju.
pivcu. Ta zbor sestavljajjo povečini primorski akademiki, ki študirajo na ljubljanski univerzi. Pod vodstvom Braneta Demšarja so pevci izvajali povečini Vodopivčeve skladbe.
O delu in življenju Vinka Vodopivca je spregovoril prof. Zorko Harej, nato pa so tržaški pevci izvedli še spevoigro »Kovačev študent«, ki je prav tako ena priljubljenih Vodopivčevih Skladb. Naj še omenimo, da so bile na taboru na sporedu tudi športne tekme in risarski ex tempore. Tabora se je zlasti v nedeljo udeležilo lepo število ljudi z obeh strani meje, s čimer je lepo prišla do izraza enotnost slovenskega primorskega ljudstva ne glede na mejo. V soboto zvečer je udeležence tabora zabaval ansambel Lojze Hlede iz Števerjana, v nedeljo pa ansambel Igo Radovič iz Nabrežine.
bodo z gradnjo pričeli v letošnji jeseni. No-
vi	blok, prav tako tovorno postajališče na Jeremitišču, bosta štandreškim kmetom odvzela nove kmečke površine, zato bi ne bilo odveč, ko bi pristorjne oblasti začele razmišljati tudi o zamenjavi zemlje, ki je na Goriškem še na razpolago. Res je, da so dosedanje razlastitve že hudo prizadele obdelovalne površine, vendar je v okolici Gorice še opaziti precej zemlje, ponekod tudi neobdelane, ki bi jo lahko bolje izkoristili v kmečke namene. Tu mislimo predvsem na področje v bližini mirenskega letališča, kjer pa bi morali najprej rešiti vprašanje namakanja. Ne vemo sicer, kakšni so načrti
Poravnajte naročnino!
urbanistov, vendar menimo, da bi bilo vredno razmisliti o tem predlogu, saj je sedanja površina letališča prevelika za potrebe športnega letalstva.
Na tiskovni konferenci v Novi Gorici se je tudi zvedelo, da bodo solkanski blok prekvalificirali v prvo kategorijo, v njegovi bližini pa bo nastala obrtniška cona.. Goriški župan je med drugim omenil tudi možnost izgradnje manjše industrijske cone ob reki Vipavi. Pobuda očitno izhaja iz teženj gori-ških gospodarskih krogov, ki hočejo izkoristiti prednost proste cone, zato naj bi je ne gradili samo na Krasu, ampak v manjšem obsegu tudi drugod, to je na Goriškem, pojavljajo pa se tudi predlogi za namestitev dela proste cone pri Trbižu.
Tiskovna konferenca v Novi Gorici je opozorila na cel sklop vprašanj, ob katerih slovenska narodnostna skupnost ne sme stati ob strani, zlasti pa naj bi se z njimi začele ukvarjati slovenske politične in strokovne organizacije.
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti za Goriško je na svoji zadnji seji dne 15. t.m. obravnavalo tudi politični položaj v goriški pokrajini, ki je nastal po sedanji hudi krizi in prekinitvi delovanja. Slovenska skupnost meni, da bi morali še to jesen sklicati predčasne volitve v novi pokrajinski svet.
Zborovanje kristjanov v Vidmu
Uresničevanje določb Osima na Goriškem
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Razprava Nika Kureta o folklornih problemih na mejah
Kot poseben ponatis iz zbornika »Siidost-deutsches Archiv«, ki ga izdaja Južno vzhodnonemška zgodovinska komisija, založila pa ga je založba Aldenbourg v Miinchenu, je izšla že pred časom nemško napisana razprava znanega slovenskega etnografa Nika Kureta »Fol-kloristische Probleme im Grenzland«, t.j. Folklorni problemi v obmejnih deželah. Razprava obsega deset gosto tiskanih strani večjega formata. Dejansko gre za zgoščeno besedilo predavanja, ki ga je imel Niko Kuret septembra 1971 na letnem občnem zboru Južnovzhodno-nemške zgodovinske komisije na gradu Seeg-gau pri Lipnici na avstrijskem Štajerskem. V njej obravnava problem etnografske sorodnosti obmejnih dežel različnih narodov, konkretno predvsem sorodnost narodopisnih prvin oziroma prvin stare ljudske kulture na obmejnem ozemlju med Slovenci in Nemci in med Slovenci ter Furlani oziroma Italijani. Niko Kuret poudarja, da državna oziroma politična meja ni vedno dejanska meja in da se ljudska kultura pogosto le malo briga za take meje. Izrazit primer za tako sorodnost preko državnih in celo narodnostnih mej vidi Niko Kuret na vzhodnoalpskem področju, kjer se stikajo štiri različne jezikovne skupine v štirih različnih državah in je vendar mogoče govoriti — po njegovem — o enotni vzhodnoalpski ljudski kulturi.
Pogosto so pojavi ljudskega življenja na obeh straneh meje enaki ali sorodni. V takem primeru bi se morali vprašati, ali gre za skupno kulturno dobrino iz indoevropske dediščine ali za posledico določenih razmer, ki so povzročile povsod enake pojave, in končno, ali gre za pojave, ki so nastali na eni strani, pa vplivajo na druge ter so jih ti prevzeli — piše dalje Kuret. Potem opozarja, da etnične in jezikovne skupine niso edini nosivci posameznih vrednot ljudske kulture, navadno so, kot pravi, le deli določenih kulturnogeograskih ozemelj. Kot primer spet navaja slovenski jezikovni prostor, ki spada k alpskemu, panonskemu in sredozemskemu ozemlju in obsega poleg tega še pre-
Pretekli teiden so na gradu svetega Jpsta v Trstu odprli veliko antološko razstavo del vodilnega tržaškega likovnika Lojzeta Spacala ob njegovi sedemdesetletnici. Gre za najpomembnejši tržaški kulturni dogodek ( s katerim je poudarjena vrhunska, .aktivna in izvirna slovenska ustvarjalnost pri nas, še zlasti če se spomnimo tudi na nedavno antološko razstavo nestorja slovenskih pa tudi številnih italijanskih likovnikov na Tržaškem, Avgusta Černigoja, ki jo je muzej Revoltella v sodelovanju s tržaško občino priredil v palači Costanzi.
Spacalovia dela, ki sodijo v vrh evropske likovne umetnosti — spomnimo le na uspehe na beneškem bienalu ter na veliko nagrado ljubljanskega bienala grafične umetnosti in na Prešernovo nagrado — so razstavljena v treh razstavnih prostorih. Gre torej za obsežno trodel-
hodno ozemlje, ki je označeno za osrednjeslovensko.
Nadalje obravnava Kuret v svoji razpravi tudi poskuse asimilacije ene ljudske kulture po drugi, navadno v obliki, da številnejša in pogosto tudi kulturno in gospodarsko bolj razvita skupina prebivavstva hote izvaja pritisk na manjštevilno in včasih manj razvito skupino, da bi jo asimilirala in jo oropala njene ljudske kulture. Kuret meni, da se lahko v takem primeru govori o genocidu. Potem podrobneje spregovori o problemih sorodnosti ljudskih kultur na slovensko-madžarski, slovensko-nem-ški in slovensko-furlanski oziroma slovensko italijanski meji ter poudarja, kako so Slovenci trdno držali svojo narodnostno mejo tako proti Madžarom kot proti Romanom, da pa so stalno šli nazaj pred narodnostnim in kulturnim pritiskom na severu, s strani Nemcev. Nemci so ustvarili v zadnjih 150 letih tako psihozo na
Majska številka
Majska številka »Nove Mladike« prinaša med drugim članek filozofa in sociologa An to na Trstenjaka »Več odkritosrčnosti«, spadajoč) k seriji, v kateri obravnava probleme zakon skega življenja. »Mnogi menijo, da odkrito srčnost v zakonu ni dobra, da je bolje ohranja ti pred drugim lepo pročelje ali podobo samega sebe; da je v ta namen dobro včasih celo nekaj prevare, laži in zvijače, samo da se človek ne razgali« — piše Trstenjak. »V času, ko so padli prejšnji spolni tabuji in ljudje brez sramu razgaljajo svoja telesa eden pred drugim, so prav taki ljudje za čuda nedosledno sramežljivi v odkrivanju svoje duhovne notranjosti. »Golo resnico« povedati je surovo, okrutno, tako se izgovarjajo. Toda pri tej »goli resnici« zamenjavajo odkritosrčnost z brezobzirnostjo. Ko govorijo o goli resnici, mislijo le na brezobzirno surovost. Toda gola resnica ni isto, kar je čista resnica. Čista resnica je lahko pol-
no razstavo. Spacal je s svojimi deli prisoten v treh idealnih vozliščih tržaškega življenja in zgodovine. Olja, matrice in umetniške stvaritve v raznih tehnikah so razstavljena na gradu svetega Justa. Nad sto grafik prikazuje prerez umetnikovega grafičnega opusa v veliki dvorani tržaškega vseučilišča. V tržaški Rižarni, spomeniku trpljenja v tem uničevalnem nacističnem taborišču, kjer so tisoči naših ljudi zgoreli v krematorijski peči, za desettisoče pa je bila prehodna postaja v druga uničevalna taborišča, razstavlja Špacal dela posvečena odporništvu in boju za svobodo.
Antološka razstava, katero je priredila tržaška občina v sodelovanju z vseučiliščem in avtonomno turistično ustanovo bo odprta do konca septembra.
Koroškem, da je nastal pri Slovencih nezdrav manjvrednostni občutek. Iz tega manjvrednostnega občutka ljudje opuščajo svojo folklorno dediščino, se iztrgajo iz svoje narodnostne skupnosti in se odrečejo stari ljudski kulturi. Toda tako ostanejo vse svoje življenje razdvojeni, brez povezanosti s pravo ljudsko kulturo in šele njihovi otroci se vrastejo v nemško ljudsko skupnost.
V	drugem delu svoje razprave govori Niko Kuret o nekaterih konkretnih primerih etnografskih sorodnosti na mejah, nekatere pa so tudi na daleč razširjene. Tu ga zanese njegova teorija, da nastajajo določeni enaki ali podobni pojavi folklore in ljudske kulture daleč vsaksebi in neodvisno od drugega, ker so nastali enaki pogoji zanje, do tega, da iišče nekaterim tipičnim slovenskim folklornim pojavom sorodstvo daleč na spodnjem Balkanu in še dalje. Pri tem pa prezre dejstvo, da ima vsak tak pojav svoje lastno in značilno ime in da je navadno prav v imenu skrit ključ za razvozlanje njegove skrivnostnosti oziroma nastanka in izvora. Saj so si tudi vsi ljudje v glavnem, po svojih telesnih značilnostih, kot vretenčarji, dvonožci ali belokožci itd. podobni, pa jih zaradi tega pri identifikaciji nihče ne zamenja prav zaradi njihovega imena, saj ima vsakdo svoje lastno ime in pokolenje. Enako je s pojavi ljudske kulture.
»Nove Mladike«
na obzirnosti do samega sebe in do tistega, ki smo mu jo sporočili. »Gola resnica« ni več »čista« resnica, ker je že pomešana s surovostjo, žalitvami, sebično brezobzirnostjo; je krivična, ker ni izraz resnicoljubnosti, temveč le trenutnega nerazpoložen j a... Sicer pa ljudje govorijo navadno drug mimo drugega, kadar si ponujajo »golo resnico«. Sobesednik v prepiru malokdaj prav posluša, kaj mu pove njegov partner, pač pa misli le na to, kaj mu bo odgo. voril, kako ga bo »nazaj zabil«... Zelo bi bilo vzgojno, če bi zakonci dali svoje pogovore posneti kdaj na magnetofonski trak — pripominja Trstenjak. To nekateri tudi že delajo; zlasti če jih kdo posname, ko se tega niti ne zavedajo, da kar zardevajo, ko slišijo sami sebe, kako nemogoči so v medsebojnem občevanju...«
Drug članek ima naslov »S svojimi otroki na novo pot« in nam nudi modeme, hkratit pa preizkušene vzgojne nasvete, ki so v našem času, ko je toliko odtujenosti med starši in otroki.
Nekaj člankov je religiozne vsebine, npr. o birmi, ki je ta mesec. Zanimiv je »Dnevnik izseljenskega duhovnika«. Tam lahko preberemo tudi tele stavke: »Poznam družine, ki živijo v razmeroma težkih okoliščinah, a vendar vlagajo skrajni napor v to, da se otroci učijo tudi slovenskega jezika. In piznam družine — žal so te veliko številnejše — ki imajo lepe pogoje za to, da bi otroke učili materinščine, pa ne storijo ničesar, ali pa so celo ponosni, da njihovi otroci tako »čudovito« govorijo nemški...« Pomemben je tudi članek Vekoslava Grmiča »Kaj me moti v krščanstvu?«, kjer opozarja na nekatere nevšečne plati v življenju Cerkve, katere naj bi odpravili. Med drugim piše, da bi morali pridigarji močno paziti, da bi imeli dovolj posluha za človeške stiske. Naj omenimo še članke »Na kakšnem soncu danes versko zorijo mladi«, »Jezusovi čudeži so znamenja«,, »Tudi v medicini ima človek dušo«, »Podobe za nesmrtnost« iz sveta likovnih umetnosti, roman in žensko rubri ko. Revija je ilustrirana.
Velika Spacalova antološka razstava
Dan lugoslanile na tržaškem velesejmu
Za dan Jugoslavije na 29. mednarodnen. velesejmu v Trstu — v soboto 18. t.m. — je bila v konferenčni dvorani na sejmu raz-gibana tiskovna konferenca, na kateri so krajevni gospodarski operaterji zastavljali zelo konkretna vprašan j ja o gospodarskih stikih med obema državama, zlasti o maloobmejni trgovini.
V	zvezi z maloobmejno trgovino je bilo v ospredju vprašanje, kdaj bo prišlo do izvajanja priporočil, katera je mešana italijansko-] ugoslovariska komisija odobrila na zasedanju, ki je bilo 7. in 8. marca letos v Portorožu. Po teh priporočilih naj bi izmenjave po listah A in B tržaškega sporazuma povišali od 4,8 milijarde na 11 milijard lir v obeh smereh in po listah C in D brez carine od 2,8 milijarde na 13 milijard lir v o-beh smereh. Izmenjave po listah A in bo goriškega syorazuma pa naj bi se dvignile od 0,9 milijarde na 5,7 milijarde lir. Istočasno naj bi spremenili strukturo blagovnih list, da bi bolje ustrezale izvoznim in uvoznim možnostim ter potrebam obmejnega področja.
Jugoslovanska vlada je že odobrila novo vrednost in strukturo blagovnih list za maloobmejno trgovino. Na vrsti je še italijanska stran, čeprav ima vsaka medalja dve plati, kar so predočili italijanski operaterji na tiskovni konferenci.
Spomnili so, kako je italijanska vlada na posredovanje krajevnih gospodarskih krogov s tržaško trgovinsko zbornico na čelu privolila, da omejitve za meddržavno trgovino — od vnaprejšnjih bančnih pologov do valutnih financiranj — ne veljajo za maloobmejno trgovino. Po drugi strani v Jugoslaviji omejitve meddržavne trgovine še vedno veljajo tudi za maloobmejno trgovino ter jih je treba odpraviti — kot obljubljajo — če naj se uveljavi duh portoroških dogovorov.
Drugo zelo aktualno vprašanje za krajevne gospodarske operaterje je tristranski sejem Alpe-Adria, za katerega bi bilo treba odobriti blagovne liste in kontingente že v
sejemskem času, ker birokratsko zavlačevanje ter predolg časovni razmah med sklepanjem in izvedbo kupčij vzameta kupoprodajam vsako realno vrednost.
Iz odgovorov jugoslovanskih izvedencev je razvidno, da sta letos obe vladi že potrdili blagovne liste in o kontingentih bodo razpravljali avgusta. Krajevni operaterji so bili pozvani, naj čimprej zaprosijo za zadevne licence, ker razpisni rok traja en mesec.
Meddržavna trgovina med Italijo in Jugoslavijo se je lani precej približala ravnovesju. Jugoslovanski primanjkljaj v trgovini z Italijo je leta 1974 znašal 462 milijonov dolarjev in leta 1975 celo 497 milijonov, medtem ko se je lani znižal na 164 milijonov dolarjev.
Lani se je jugoslovanski izvoz povečal, vendar samo nekaterih vrst proizvodov. Negativno je dejstvo, da je šlo v izvoz le malo novih proizvodov.
Spričo napredka, ki ga je dosegla jugoslovanska industrija, bi bilo mogoče razpe-čati na italijanskem tržišču večje število
jugoslovanskih izdelkov, a jugoslovanski poslovni krogi sami priznavajo, kako morajo za ta namen pokazati večjo iniciativnost. Razširiti je treba industrijsko sodelovanje na daljši rok, ki že več let životari, pa bi pospešili tudi trgovinske izmenjave.Nadalje je treba najti nove sektorje za industrijsko sodelovanje, ki je bilo doslej preveč omejeno na določena področa, kot so gospodinjski stroji in motorna vozila.
Paziti je treba na točno izvajanje pogodbenih obveznosti.Vsako odlašanje zadržuje trgovinske izmenjave in vzbuja nezaupanje med partnerji.
Dokaj možnosti za sodelovanje se odpira v sektorjih celuloze, papirja, barvastih kovin, energetike in prevozništva.
Enako je potrebna večja iniciativnost italijanskih in jugoslovanskih poslovnih krogov na področju Skupnih naložb kapitalov, vštevši tržiška tretjih držav. Glede skupnih naložb je treba bolje proučiti zadevne predpise obeh držav, ker ni ovira zanje samo sedanja gospodarska kriza v svetu.
Poslovni krogi obeh držav so nadaljevali pogovore med sprejemom, ki je bil v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu.
JUBILEJNI VLAK
(Nadaljevanje s 4. strani)
zbor Tabor, dramska skupina pa je odigrala odlomek igre »Rusa riga črjez uogra-de«, ki opisuje prav dogodke v zvezi s tra-siranjem proge.
Z ljubljanskim vlakom so dospeli v Trst tudi številni nekdanji železničarji, ki so službovali do prvih let po prvi vojni v Trstu a so se morali izseliti pred grožnjo nasilne premestitve na Jug. Zlasti njih, ki so zapustili naše kraje v hudih časih, ko se je pri nas prej kot drugje v Evropi že porajal fašizem, je slovenska prisotnost zelo ganila in razveselila. Najstarejši potnik 90-letni Lavrenčič je služboval veliko let na postaji sv. Andreja in se še danes bistro spominja tistih let, sodelovanja v rojanskem društvu, kjer je vodil orkester in zbor Emil A-
Veliki aljaški naftovod
Prva nafta je stekla po velikem aljaškem naftovodu, ki povezuje ležišča na severu Aljaske ob zalivu Truhhoe s 1287 kilometrov oddaljenim mestov Valdes na jugu Aljaske ob zalivu Truhoe s 1287 kilome-dišče za nafto, ki jo bodo iz tega pristanišča z ladjami prevažali do pristanišč zahodne obale Združenih držav. Prvo nafto so 20. t.m. spustili v jekleno cev s premerom 120 cm ob 10.06 minut po krajevnem času.
Aljaški naftovod je ena izmed najpomembnejših in najveličastnejših uresničitev sodobne tehnike. Gradili so ga 9 let, stroški so pa znašali po milijardo dolarjev na leto. Naftna masa se po veliki cevi pomika s hitrostjo poldrugega kilometra na uro ter bo dospela iz severne puščavske tundre do pristanišča v Valdesu v približno 30 dneh.
V	začetku obdobja bo po naftovodu teklo 600 tisoč sodov nafte dnevno, a v enem le-
tu bo znašala količina milijon 200 tisoč sodov dnevno.
Naftno ležišče na severu Aljaske obsega 400 tisoč kvadratnih kilometrov ter bo nudilo 15 odstotkov naftne proizvodnje Združenih držav, kar krije 7 odstotkov porabe v Združenih državah. Priv tankarji bodo dospeli iz Valdesa v zahodne obale v polnem poletju. Gradnja velikega aljaške-ga naftovoda je zahtevala znatne ekološke in krajinske raziskave. Trasiranje naftovoda je zahtevalo veliko truda, saj je bilo treba premagati številne naravne ovire, gorovja in deroče reke, kot je na primer reka Yukon. Aljaški petrolej bo pa le delno omilil energetsko krizo v Združenih državah Amerike, ker bodo prevozni stroški dragi prav zaradi velikih naložb, ki jih je zahtevala gradnja naftovoda. Po drugi stra-(Dalje na 8. strani)
damic, ter razmer, ki so ga prisilile na odselitev.
Umrl je prijatelj
V	ljubljanski bolnišnici je v nedeljo, 19. t. m., po daljši in mučni bolezni umrl Herman Vrečko, velik prijatelj zamejskih Slovencev, tako nas v Italiji, kot koroških Slovencev v Avstriji. Pokojnik, ki je v letošnjem maju dopolnil 68. leto starosti, se je rodil v Vodnjanu v Istri. V mladih letih je bil mornar, med vojno je bil eden prvih internirancev v taborišču v Gonarsu, ki ga je septembra 1943 zapustil hudo bolan, po vojni pa je do upokojitve bil tehnik pri PTT podjetju v Ljubljani. Že od mladih let pa se je ukavarjal s slikarstvom in kiparstvom ter bil odličen krajinar in ilustrator.
Kljub svojim nedvomnim taJlentom ni nikdar silii v ospredje, nikomur za denar ponujal svojih del, ki so bila le izliv njegove umetniške duše in njegovega zares plemenitega srca.
Do zadnjih dni svojega življenja se je živo zanimal za dogajanje v našem zamejstvu, kjer je tudi zapustil nekaj svojih del, od katerih omenimo bronasti relief Iga Grudna na srednji šoli v Nabrežini, kip Frana Levstika na srednji šoli na Proseku ter zadnje svoje večje delo, in sicer velika bronasta plošča z imeni padlih na spomeniku v Nabrežini, ki jo je bil izdelal pred dvema letoma. Omeniti moramo poleg tega, da je s svojimi ilustracijami obogatil več božičnih in velikonočnih številk Novega lista.
Značilno za pokojnikov značaj je, da je strastno ljubil tako morje kot gore, saj je bil med drugim navdušen in vešč planinec, ki je naše gore tako dobro poznal kot malokdo. Njegovi prijatelji ga bomo hudo pogrešali, kajti v njegovi družbi je bilo vedno veliko veselja, petja in smeha. Od nas se je skratka poslovil človek, ki si ga zaradi njegove zares plemenite duše moral imeti rad. Pokopali smo ga v torek v Ljubljani. Njegovi ženi Majdi izrekamo globoko občuteno sožalje.
ČLOVEK PROTI LETU 2000
LDS-25
Doktorju D. Hoffmannu ni bilo dobro. Lahko pravzaprav zapišemo, da se je počutil kar pošteno slabo, celo zelo slabo, tako da je moral zapustiti laboratorij sredi delovnega popoldne. Vso pot ga je spremljal nadležni občutek nemira. Vrtelo se mu je v glavi, in prav olajšana je doma legel v posteljo.Kma lu se ga je prijela omamljenost, ki je bila znosna, po svoje morda celo nekako pijano prijetna. Ko bi ga le dnevna svetloba toliko ne motila! Zaprl je oči in se nenadoma znašel sredi čudovite ka-leidoskopske igre živo obarvanih podoib izredne plastičnosti, ki so se nadaljevale kaki dve uri...
Doktor Hofmann tedaj tega še ni mogel vedeti, toda na sebi je pravkar preizkušal učinke najmočnejše halucinacijske snovi (to je take, ki daje privide), kar jih je kdaj človek odkril. Prav tako ni mogel vedeti, da se bo okoli snovi, ki jo je bil izdelal za solidno švicarsko zdravilsko podjetje Sandoz, rodila meglena kemična mistika današnje psihedelične kulture.
Sicer pa prehitevamo! Naš doktor je eksperimentiral z lisergično kislino, katero pridobivamo iz rženih rožičkov, temne glivice z znanstvenim imenom Claviceps purpurea, ki se pojavlja na rženih klasih, pa tudi na drugih žitih in travah. Množične zastrupitve z moko, okuženo z rženimi rožički, so znane že iz davnih časov: prvi opis epidemije, ki jo lahko z gotovostjo pripišemo strupenim sestavinam te glivice, najdemo v letopisih Xantenskega samostana iz leta 857. V naslednjih stoletjih zasledimo več podrobnih opisov tovrstnih množičnih zastrupitev. Dramatični so zlasti oni iz desetega in e-najstega stoletja na Nemškem, Angleškem in Francoskem, ko so bolezni nadeli ime sveti ogenj — ignis sacer. Še zlasti hudo je bilo leta 994 v Franciji, ko je »mal des ardents« terjal
40.000	človeških življenj. Epidemije se kot rdeča nit vlečejo do našega stoletja, saj se je zadnja večja primerila še leta 1927-1928 v Rusiji na u-ralskem in permskem področju, ko so zabeležili preko 11.000 primerov, od katerih je bilo 93 smrtnih.
Vendar pa pridobivamo iz rženih rožičkov tudi več koristnih zdravil. Eno med temi preprečuje prekomerno porodno krvavenje, drugo lajša hude bolečine kronične migrene. Lisergična kislina sama na sebi ni zdravniško koristna, a Hofmann tistega šestnajstega aprila 1943 ni
(Nadaljevanje s 1. strani)
pred sodišči le v 3 od 9 sodnih okrajev leta 1959, izvedla kot edina država na svetu zloglasno ugotavljanje manjšine leta 1976, potem ho je leta 1972 dopustila podiranje dvojezičnih napisov ter naposled kapitulirala pred šovinisti in neonacisti. In letos bo 1. julija začela izvajati sadove trostrankarskega sporazuma, ki nasilno zmanjšuje avtohtoni naselitveni prostor koroških Slovencev na 1/3 pri uradnem jeziku in na 1/6 pri topografskih napisih. Ne gre prezreti, da s tem spet padeta Newoletov in Hauerjev odlok, ki dajeta Slovencem vsaj teoretično
imel opravka s čisto kislino, pač pa z moleku-labi, katerim je dodal poseben »repek«, dietila-monsko skupino, tako da je dobil dietiLaminski tartarat d-lisergične kisline ali, na kratko, LDS-25.
Ko je kriza, ki ga je spravila v posteljo minila, se je začel ukvarjati s čudnimi simptomi, ki jih je bil doživel. Po sistematičnem sklepanju je prišel do spoznanja, da je pojav moral nekako biti v zvezi z novo snovjo. Hipotezo je bilo kaj lahko preveriti: vrnil se je krat-komalo v laboratorij in zaužil 250 milijonink grama LDS-ja. Po vseh dotlej veljavnih merilih je to zelo skromna doza, saj je bilo prav mailo snovi, če izvzamemo vitamine in hormone, ki bi pri taki odmeri povzročila vidne posledice. Njegovo utvaro, da se je odločil za varno količino, je precej lahko razumeti. Dejansko se je uštel za približno dvanajstkrat.
No, ko se je izvlekel iz krepkega »mačka«,
Profesorski zbor znanstvenega in klasič-neka liceja »France Prešeren« v Trstu je na svoji skupni seji dne 14. t.m. med drugim razpravljal tudi o dopisu prot. 7010 z dne 3. junija 1977, ki ga je na naš zavod naslovilo Deželno odborništvo za šolstvo, poklicno usmerjanje in kulturne aktivnosti, v zvezi z »Razpravo o jezikovnem stanju v Furlaniji - Julijski krajini«.
Ker slovenščina, ki je drug jezik v naši deželi in je kot tak uradno uveljavljen v tržaškem pokrajinskem svetu, številnih občinah naše dežele, radiu, tisku, šolah in mnogih drugih ustanovah, v tem dopisu sploh ni omenjena, (omenjena pa je n.pr, furlanščina), pač pa je zreducirana nastop-
VELIKI ALJASKI NAFTOVOD (Nadaljevanje s 7. strani) ni pa je zahodna obala Združenih držav dobro oskrbovana z nafto. Ni pa naftovodne povezave z vzhodno obalo, kjer je potreba po nafti znatno višja. Prevažanje nafte s tankerji po panamskem prekopu pa bi bilo predrago.
pravico do uporabe svojega jezika na celotnem naselitvenem območju.
To je realnost avstrijske manjšinske politike ob začetku beograjske konference, ki jemlje Slovencem, po zakonskih ukrepih gledano, vsako realno možnost nadaljnjega razvoja. Zato je tudi razumljivo, da se avstrijska vlada boji stvarnega prikaza situacije in se raje zateče na področje morale in vesti v upanju, da svet dejstev ne bo spoznal. Ob taki situaciji izzveni izjava zunanjega ministra dr. Pahra tragikomično, da se bo dunajska vlada na beograjski konferenci najbolj zavzemala za pravice do emigracije...«
mu je bilo popolnoma jasno, da je naletel, na nekaj zelo močnega in tudi sicer zanimivega. Podoba sveta, ki jo podoživljja človek pod vplivom LDS-ja, zelo spominja na tisto, ki jo imajo razni umski bolniki, zlasti shizofreniki. Na Hofmannovo odkritjje so se zato najprej vrgli psihiatri, ki so računali, da si bodo na ta način preskrbeli laboratorijski vzorec za duševne bolezni. Resnici na ljubo moramo omeniti, da je LDS samo eden (morda najpomembnejši, gotovo najmočnejši) izmed članov družine haluci-nogenov. Vanjo spadajo še hašiš in marijua-na (smola in listi konoplje — Cannabis sativa), mehiška »goba indijanskih vračev«, ki daje psi-locibin, ter kaktus peyotl (Lophophora vvilliam-sii), ki vsebujej meskalin, toda LDS je stokrat močnejši od psilocibina in sedemkrat močnejši od meskalina. Kot zanimivost navajamo na tem mestu, da je prav preučevanje meskalina in LDS-ja ovrednotilo teorijo, ki pravi, da je duševna bolezen sad kemičnih motenj v telesu. LDS je namreč precej podoben serotoninu, snovi, ki je vpletena v kemični prenos dražljajev med živčnimi celicami.
S.M.
njo navadne govorice (»parlata«), profesorski zbor soglasno ogorčeno zavrača in obsoja tak odnos do materinščine velikega dela prebivalstva naše dežele.
Profesorski zbor pa je vsekakor pripravljen sodelovati pri tej in vseh pozitivnih pobudah omenjenega deželnega odborništva, v zvezi s slovenskim jezikom, vendar s pogojem, da si to odborništvo ne dovoli več zavzeti do našega jezika tako nedopustnega, diskriminatorskega stališča.
—o—
SIMPOZIJ O MANJŠINSKEM PRAVU
Društvo Pravnik v Trstu bo imelo 25. junija t.l. v gosteh zastopnike Zveze društev pravnikov iz SRS.
Ob tej priložnosti bo ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu simpozij na tematiko manjšinskega prava v Italiji in Jugoslaviji.
Pred simpozijem bodo ob 10. uri položili pravniki iz Slovenije venec v Rižarni
STARŠEM MESTNIH OSNOVNOŠOLSKIH OTROK
Svetoivanska rajonska konzulta se je na pobudo svetoivanskih staršev zavzela za uresničitev dnevnega poletnega središča za otroke slovenskih osnovnih šol v Trstu. Pristojni odbornik Zanini je predlogu svetoivanske konzulte ugodil. Središče bo poslovalo v prostorih in na vrtu dijaškega doma od 8. do 27. avgusta. Zagotovljena je popolna dnevna oskrba s primernimi izvenšolskimi dejavnostmi, za katere bodo ooskrbeli mladinski izvedenci. Razpoložljiva so še številna mesta. Starši se lahko prijavijo po vseh konzultah z navedbo družinskih anagraf-skih podatkov. Raspoložljivih je še nekaj mest za mladinske animatorje tega občinskega središča. Prošnje lahko vložijo na občinskem zdravstvenem uradu v ulici Torino. Rok za vpis otrok v občinsko poletno središče za otroke slovenskih osnovnih šol tržaškega mesta poteče 30. junija.
5 TRŽAŠKEGA
Pismo deželnemu odborništvu za šolstvo
Avstrija in beograjska konferenca