Dopisi. Iz Frauheima. (Letiua — tutje). Spomladi smo se močuo veselili dobre letiue. V,se je lepo kazalo: paenica, rž, jecmen, turšica, krompir, 7inogradi, tra^uiki. Začcli smo na travuikib kositi, rž žeti, ko due 18. jul. t. 1. pribruje strašua burja. Celo uro tolkla je gosta iu debela toca ueuHiuiljeno po našem silji. Poteru je pa pridrla tuka povodenj, da njcj najstarejši Ijudjc ne pomnijo jednake. Voda je drla dievje iz zemlje, rovala trso7je, zagrajc, mostove, brvi, rušila zido7jc pri mliuib, pri občinskej costi. Etualu zavalila se je na polje in tra^uike jih zasipalii s kamcnjcm, piodom iu leso^jem tako, da uiaraikteri poseatuik 87oje lastne zemljc ni 7cč spoznal. Žalost bila je 78eob8na iu 7elika. Ljudjc so se zanašali scdaj ua ajduo in kroinpir. Toda krompir je zavoljo 7ečuega deževja 7 naaej ilastej zemlji zgnjil iu ajduo je vbajajoSa pšeuica in rž zadušila, ker stno uji^e po toči oškod()7aue bili podorali z iztepeiiim in 7 zeuiljo vbititu zrujeui vied. Nuinlatilo je se iz pobite slauie tako-Ie: iz posejanib 8—10 7agano7 pšenice 3—4 7agane, od 6—8 7agano7 rži 2—2]/2 vagana slabega zrnja. Ječmen in oves ni bil za mlatitev. Pokošeno blatno slamo smo takoj spravili pod streho. Tursice pridela tukaj kmet navadno 30—40 7agano7. Sedaj je dobi komaj 2 do 3 7agane. Bu6e in fažol niso dozorele. Nimamo tedaj nič. Vinogradi niao dali nič in kažejo alabo tudi za prihodnja leta. Trs je preve6 zbit in skvarjen. Sedaj nas pa tlači še druga nesreča. Pereei ogenj nam svinje pokon6ava. Nekaterim posestnikom so uže vse s^inje poginile. Naposled omenim še tatov, ki so sedaj posebno nevarni, ker je zima brez snega; 7 no6i od 14—15 t. m. so odprli Koder6evo klet; domači pes zalaja in vzbudi gospodarja; ta 78tane, zgrabi puako in hiti proti kleti, zapazi človeka, ki hoče vbežati. Goapodar kriči: stoj! Tat se obrne in sproži pištolo pa ne zadene. Sedaj ustreli gospodar in rani tatu tako nevarno, da ta obleži. Bliže pogledavai ga spozna. Bil njegov — bratranec! D. Iz Šoštanja. (Javna prošnja do drž. poslanca g. dr. Vošnjaka). Prinesel 8em danes k tukajanjemu sl. da6nemu uradu pobotnico za neko vsled nakaza via. c. k. namestništva v Gradci od 27. novembra 1880. stev. 3656 izplačati mi se imajočo svoto denarja. Pobotnica je bila pisana 8lovenski — in al. davkarija je nij botela sprejeti, rekai, da mora biti nemaka, kajti je oni nakaz bil iziael 7 nemščini; ko bi nakaz bil slovenski — reklo mi se je — samo tedaj bi veljala tudi slo^enska pobotnica. Na mojo proanjo pokazala mi se je tudi ta odloka glede nemakih pobotnic, namrec: odloka c. k. deželne fiuančue direkcije v Gradci dne 17. septembra 1880 štev. 11929 namenjena c. k. glavnemu dačnemu uradu v Ptuji, glaseca ee tako, da 7 stvareh ticočih se — ,,Waai enerklarungen, Anmeldungen dea steuerpflicbtigen Verfahren8, Bescbeinungen und Auszlige aus auitlicben Registern und Vormerkungen, auf KasaaDokumente und alle Recbnuugsstucke, welcbe der Censur einer Rechnungsbehorde, unterliegen" — slovenski jezik ne more veljati. Čital sem v štev. 43. ,,Slo7. Gospodarja" od 21. oktobra t. 1. ukaz visokega c. k. finančnega ministra od dne 15. avgusta 1880 štev. 24321: dass von den SUiueramter Quittungen, welche in sloveniscber Spracbe verfasst sind, anstandslos anzunebmen und zu beamtshandeln sind. To objavljajoč prosini uljuduo uašega poslanca g. dr. Voanjaka, naj omenjeuo stvar blagovoli na znanje vzeti ter na doticnem meetu potrebno učiniti. Iz Griž pri Žavci. (Slovensko urado7anje). Naš novi občinaki odbor je 7 svojej seji 15. t. m. vnovič enoglasno skleuil slovenako uradovanje pri ob6ini in ta sklep c. k. okrajnemu gla7ar8t7u 7 Celji naznanil s prošnjo, da naj obcini Grižkej dopošilja le sloveuake dopise. Prišle bo tudi na občino neinške tiskovine za stetje ali za občni popis ljudij. Te nemške tiskovine se b<do ua c. kr. okrajno glavai^tvo poslale nazaj s proa- njo, da se naj slovenske tiskovine pošljejo k nam. Tudi ae poprosi, da se bodo državne postave slovensko pošiljale. Doma6emu naaemu jeziku ne bode prej veljave, dokler ne bomo Slovenci sami terjali jo. Iz Celja. (Katoliakemu podpornemu druatvu) je pristopil kot ustanovnik M. Kaučič, trgoveo v St. Jurji ob južni železnici s 40 gld. Za boži6nico so darovali: Vel6. gg. Fr. Ogradi v Mariboru, Anton Šlander, vikar v Celji in J. Ž. po 5 gld. Društvu so darovaii: 6. g. Anton Vraz kaplan 7 Kapelab pri Radgoni 5 gld., gosp. M. Alziebler, lončarski mojster v Celji 2 gold., B. Brence, posestnik na Zg. Hud. 2 gld., Jan Balob, pos. na Zg. Hud. 2 gld., J. Matko v Sovodnjah 2 gld., 2 neimenovana 2 gld. Cisti znesek zadnje tombole: 26 gold. 14 kr. Bog blag08lovi dobrotnike in njihove darove! Iz Ptuja. (Dorfbotemed Slo^enci. — Slo^ensko urado^anje.) Te dni mi je priala 7 roke štev. 35. nemakega lista nDorfbote", katero izdaja štajersko društvo za olikanje ljudstva. Že v uvodnem članku ta list ostro udriha po sedajni vladi in večini državnega zbora in sicer za tega voljo, ker državni zbor 8e ni v enem letu popravil, kar so liberalci blizu v 20 letib zagazili. Vladi očita, da namesto zasluženih skušenib nemakih vstavovernih uradnikov Slavjane nastavlja (?) da Slovencem celo slovenske srednje aole napravlja. — To se mora nekde dalec na Kinežkem goditi, ker mi, saj v Ptuji, niti trohice tega ne vidimo. Vendar pustimo to zabavljanje, takih 6enč smo od prenapetib Nemcev 7ajeni. Če mislijo, da s tako debelimi lažmi ljudatvo likajo, naj jim bo, Slovence to malo briga ali čudom smo se za6udili, ko smo na zadnji strani tega čudnega lista pod naslovom: ,,Vereins-Anzeiger" šteli: Stajerskemu druatvu za olikanje ljudatva so kot udi pristopili poleg 10 Nemcev so zraven zapisani: g. Mibelič Jož,, Oberlebrer in St. Georgen an der Stainz, Šijanec Franc, Oberlehrer in St. Lorenzen, Peltau; Golob Martin, Gastvvirth in Polenšak, Pettau; Woisk Jož., Gastwirtb in Gabernik, Pettau. Tedaj 4 Slovenci. Kaj ta dva krčmarja zadevlje, ni druga omeniti ko Bog naj jima razsveti pamet, pa gg. u6itelja, ki sta veljala do sedaj kot narodnjaka in stanujeta v narodno prebujeuem okraji, moramo resno posvariti, da bolj ostrejse besede sedaj ne rabiuio. Gg. učitelja saj bi morala vedeti glavni smoter tega nemakega druatva glede Slovencev naštajerskem. Tukajanji c. k. glavni dačni urad je že dobil od nzgoraj" ukaz, da ima v slovenačini piaane pobotnice sprejemati ter izplačevati, toda le tiate, kizadevajo deželnizaklad. Slovenske pobotnice deželnib profesorjev, kakor tudi vseb učitelje7 ali splob deželnih uradnikov se morajo toraj sprejemati. To je sicer nekaj, pa prav inalo. Veduo se moramo piitoževati, kjer se nam pravica jenilje, počasi bodemo že nekaj dosegli! Iz SredišČa. (Neinškutarija) se hoče pri nas vgnjezditi. 0 začetku minulega meseca se je tukaj odbor za ,,feueiwehru ali gasilno druat^o oano^al, katero bi pri nas reaen potrebno bilo, 7ečjidel so hiše s alamo krite. Pa ta nfeuerwehr", ki 8e snuje, ima 7se druge muhe 7 gla^i, namreS le narodnost slo^ensko pogasiti in posebno stranko napra^iti. UBtano^itelj tega druat^a je ae mladoleten 81o7ek, ki slo^enako go^oriti neče, rnur deutsch ist die Hauptaache", to on reče in to modrost si je 7 Mariboru pri 87ojem bratu nasrkal, ki je nekdaj tudi za nemakega poslanca agitiral. Pa dosti od tega. Omenjeni odbor obstoji iz šest udo7, namreč iz d?eh žido7, d7eb nem6urje7 in d^eh Slo7ence7: ti bodo lahko gasili, samo da zdaj žido^a imata pie^eS s kupo^anjem zrnja opra^iti. Za predsednika je 7oljen žido7, ki je sprego7oril pri izvolitvi: Geld miissen wir auch haben, was iat zu macbenV Ustano^itelj E. odgo7ori: Tombolo werden wir zu diesem Zwecke 7eranstalten und Geld ist da. Kaj ne? Eak Srediačane no^ci za tako nemčurijo tiačijo! Dalje se je 7prašalo, kaj da je s štatuti? E. odgo^ori: z Maribora jih že dobimo (aus Marburg bekommen wir sie scbon.) Drugi reče iz Ptuja ao tudi dobri za nas. Tako daleč smo prišli! Eakor da bi mi ne imeli domačih za to sposobnih ljudij. Eakana bo ,,kotnanda1' pri gaseuji, to iz odbora 7idimo, to bo hajkanje, kakor 7 babilonskem turnu. To je pm ,,auiboss" za Središčane, kakor je 7 Ormoži ,,Schutzen7erein", kojemupaježe strelnega praba zmanjkalo. Samo eno želini, da bi, ker se bodo toti ,,feuer7erci" vgnezdili, drugi še ne pok^arjeni 7 njih družbo ue zahajali, kajti to se prime kakor suiola. Eako bodo ti gasili, to 7am se Iiočem naznaniti.