Poštnin* plačan* ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din l‘5i. TRGOVSKI LIST V Časopis asa trgovino, industrijo in obrt, ——— III .1.1,11 1111 ...M I UL I —^—————————1 Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V« leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; ea Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v LJublJanL Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-60. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 10. marca 1932. štev. 30. 9. ffl. 1932 9. marca t. 1. je stopil v veljavo novi zakon o obrtih, naš najvažnejši gospodarski zakon. Zato ponienja ta datum zgodovinski mejnik v jugoslovanski obrtni politiki. Z uveljavljenjem novega zakona o obrtih, ki je bil objavljen 9. novembra 1931. se uki;ie 130 raznih zakonov, naredb, pravilnikov ter dekretov, ki so veljali doslej na raznih področjih naše kraljevine. S tam je razveljavljen predvsem tudi obrtni red od 20. XII. 1859. ki je bil torej pri nas v veljavi že celih 73 let. Sicer je stari obrtni red doživel v teku let več važnih izprememb, zlasti z novelo leta 1883 in še posebno z novelo v letu 1907, ki je uvedla obveznost dokaza usposobljenosti tudi za nekatere trgovinske stroke, tako da se je od prvotnih 152 paragrafov Ž3 tedaj pomnožil na 279, vendar je v bistvu s svojimi prvotno uzakonjenimi načeli tvoril bazo za obrtno udejstvovanje v bivši Avstriji do prevrata in v Sloveniji tudi še kasneje vse do včeraj, ko je stopil na njegovo mesto novi zakon o obrtih. Ako smo se že prej, v bivši Avstriji, pritoževali proti dokaj zastarelim določilom obrtnega reda, so bile po prevratu pritožbe še bolj utemeljene. Z izpreme-njenimi prilikami v novi državi je postala neobhodna potreba po novem zakonu, ki naj bi tvoril podlago za novo orijentacijo v naši obrtni politiki in prinesel nov polet vsemu našemu podjetništvu. Vemo, da je bila predložena ministrstvu trgovine iu industrije že takoj po proglasiti zakona cela vrsta peticij in izpre-minjevalnih predlogov. Za enoten zakon, ki naj velja za vso kraljevino so pač potrebne tudi žrtve. Zato najdemo v zakonu več določil, ki se nam zdijo nerazumljiva in niso v skladu z zahtevami nase razmeroma visoko razvite trgovine in obrti. Zakon, ki naj velja enako za vse pokrajine z dokaj različnimi gospodarskimi, so-cijalnimi in kulturnimi prilikam?, ne more zadovoljiti vseh. Zato nas čaka še dokaj dela, da bomo mogli nekatera določila novega zakona prilagoditi specialnim našiin potrebam in prilikam. Predvsem bo treba izdati nič manj ko 90 raznih pravilnikov, da se bo zakon mogel sploh izvajati. Prepričani smo, da se bodo že s pravilniki v izdatni meri popravile nekatere pogreške, ki so bile napravljene pri končni redakciji teksta načrta, ki se je vršila, kakor znano, z uprav mrzlično naglico. Gotove hibe pa se bodo dale popraviti samo z novelami. * • * Navodila o registriranju obrtnih pravic. Dne 9. marca je dobil zakon o obrtih obvezno moč. V šestih mesecih od tega dne se morajo, ne da bi se pobirale kakršnekoli takse, vpisati v registre vsi sedaj obstoječi obrti, ki spadajo v krajevno in stvarno pristojnost, dotičnih občeupravnih oblastev. Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, podvržen temu zakonu, mora v treh mesecih, to je do dne 9. junija, prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje svoj obrt ali poklic. Prijavi je treba priložiti po dva prepisa in izvirnik obrtnega lista oziroma koncesijske listine. Če se prijava v predpisanem roku ne bi izvršila, obrtna pravica omenjenega dne ugasne. Imetniki obrtov, za katere je poslej v smislu § 60 obilnega zakona potrebno dovolilo, morajo v roku treh mesecev zamenjati dosedanjo koncesijsko listino oziroma obrtni list oziroma dovolilo z dovolilom po novem zakonu. Vlogi je priložiti zgolj izvirno listino brez prepisov. Kdor se je doslej bavil s poklicem, ki se smatra po tem zakonu za obrt, pa po dosedanjih predpisih ni bil podvržen določilom obrtnega reda, mora v roku treh mesecev zaprositi za pooblastilo oziroma dovolilo po novem zakonu pri pristojnem občnem upravnem oblastvu. Le-temu se listina izda čeprav ne izpolnjuje pogojev tega zakona, ako je po dosedanjih predpisih pridobil pravico. Pravne osebe, med katerimi se razumejo tudi rokodelske zadruge, ki vodijo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, rokodelske obrti (§ 9. odst. 2.), smejo te obrti še naprej opravljati, če v roku treh mesecev prilagode svoje delo odredbam tega zakona, sicer jim pravica ugasne. Ker določa zakon (§ 443), da se ukinejo vse pravice, vezane na posest izvestnih nepremičnin (realni in radicirani obrti) in vse izključne pravice do izvestnega obrta in panoge delavnosti, ki spadajo pod ta zakon, ne glede na to, ali pripadajo fizičnim ali pravnim osebam odnosno korporacijam, in sedanji imetniki realnih ali radiciranih obrtov, obdrže obrtno pravico kot svojo osebno pravioo, vlože prošnjo za zamenjavo dovolila pri gostilniških obrtih dosedanji imetniki krajevne pravice, dotični hišni lastniki. Ce ti nimajo predpisane strokovne ali posebne izobrazbe, imajo pravico opravljati obrt, čeprav ne izpolnjujejo pogojev tega zakona o dokazu izobrazbe, postaviti pa morajo usposobljenega poslovodjo, s katerim so odgovorni za izvrševanje obrta po § 17. obrt. z., ki pa je poslej nameščenec imetnika dovolila, ne samostojni gostilničar. Do nadaljnje odredbe se smejo dosedanji gostilniški obrti tudi še nadalje voditi z imeni in nazivi kakor doslej, in v obsegu, ki je bil doslej v navadi, toda z dosedanjimi nazivi se ti obrti ne smejo premeščati ali zanje izdajati nova dovolila. Ce se na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, dobe vajenci brez pismene pogodbe, mora službodajalec najkesneje do 9. aprila skleniti za preostali čas pismeno pogodbo. Pogodba se sklene pri obrtni zadrugi, katere član je službodajalec, če pa take zadruge ni, pri občini, ki je pristojna po sedežu obrtne poslovalnice ali delavnice. Občina je pristojna tudi, če gre za banovinsko zadrugo, ali če ima zadruga sedež zunaj področja dotičneg« občnega upravnega ob-lastva prve stopnje, v katerem je poslovalnica ali delavnica. Zadruge ali občine morajo skrbeti za to, da ustrezajo sklenjene pogodbe predpisom tega zakona. Zadruga ali občina vodi za svoje področje register vajencev, ki se dobi v zalogi ekono-mata kraljevske banske uprave, kjer naj občine oziroma zadruge potrebno število izvodov takoj zahtevajo. Prav tako je razdeljena v novem obrtnem zakonu tudi pristojnost glede registracije pomočnikov. Poslovne knjižice pomočnikov v smislu § 307. i sl. se dobe v zalogi ekonomata kraljevske banske uprave, kjer naj občine in zadruge zahtevajo takoj potrebne izvode. Vsi obrtniki in njih nameščenci, vse obrtniške korporacije in občine se vabijo, da določila novega obrtnega zakona vestno prouče radi znanja in ravnanja. Jugoslovanski odbor za pospeševanje gospodarskih odnosa jev z Rumunijo Z ozirom na veliko važnost, ki jo ima rumunski trg za naše produkte in zlasti industrijske ter z ozirom na to, da so naše trgovske zveze s to državo še slabo razvite, se bo v Beogradu osnoval poseben Jugoslovanski odbor za pospeševanje gospodarskih odnošajev z Rumunijo. Ustanovni občni zbor se bo vršil dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Odbor bo imel nalogo: 1. Obravnavati vsa vprašanja, ki se tičejo medsebojnih gospodarskih odnošajev. 2. Pripomoči vsaki akciji, ki bi stremela k poživitvi trgovskih zvez in zlasti da-vanje incijative. 3. Intervenirati pri državnih obratih za olajšave in pospešitev železniških zvez, kakor tudi delati na tem, da se izdela direktna železniška tarifa in pocenijo prevozni stroški. 4. Delati na poenostavljenju carinskih formalnosti na skupni mejni postaji. 5. Skrbeti za propagando in pospeševanje medsebojnega tujskega prometa. Člani tega odbora so lahko vse trgovske zbornice in gospodarske organizacije ter vse pravne in fizične osebe naše države in Rumunije. Ukinjenje žitnega monopola Kakor je bilo že včeraj najavljeno, je minister za trgovino in industrijo gospod dr. Albert Kramer predložil 9. t, m. Narodni skupščini zakon o likvidaciji žitnega režima. Narodna skupščina je predložitev tega težko pričakovanega zakona pozdravila z viharnim odobravanjem ter je soglasno pristala na ministrovo zahtevo, da se zakonskemu predlogu prizna nujnost. Začasna trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo Dne 9. t. m. ob 12*30 je bila podpisana v ministrstvu za trgovino in industrijo trgu-, vinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, ki stopi v veljavo namesto začasne pogodbe a dne 19. julija 1931. Pogodba jo izpremenjcna % ozirom na sedanji uvozni režim v Avstriji. Ta pogodba ho v veljavi do konca julija t. 1. Pogodbo sta podpisala minister ia trgovino in industrijo dr. Albert Kramer ter avstrijski poslanik Herman Ploe-nies. Manifestacijski zbor za zaščito čevljarske stroke v Celju Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prejela številne spomenice in pritožbe iz vrst čevljarskih obrtnikov proti popravljalnicam, ki jih ustanavlja Bafa, ter proteste proti podelitvi koncesije za tvornico čevljev imenovani tvrdki. O stvari je razpravljal zbornični obrtni odsek na Bvoji seji dne 1. marca 1932. Predvsem je ugotovil, da številne predstavke s strani zbornice in drugih korporacij niso rodile zaželjenega uspeha pri akciji proti ustanavljanju popravljalnic tvrdke Bafa. Brez uspeha so ostali tudi mnogi protestni shodi čevljarskega obrta in industrije, usnjarskega obrta in industrije kakor tudi trgovstva s čevlji, ki so se vršili v raznih mestih naše države. Ker je gospodarski položaj čevljarskega obrta naravnost obupen in ker bi bili » propadanjem domačega čevljarskega obrta ; in industrije občutno oškodovani tudi interesi usnjarskega obrta in industrije in ker tudi trgovina, ki ni razpečevalec samo Bafinih izdelkov, s polnim interesom in simpatijami spremlja borbo čevljarskih producentov za njihovo eksistenco, je obrtni odsek Zbornice za TOI soglasno sklenil, da se priredi v Celju dne 13. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela Union v Celju veliko manilestacijsko zborovanje predstavnikov čevljarskega in usnjarskega obrta in industrije ter predstavnikov trgovine s čevlji. Na tem zborovanju bo podal zbornični delegat uvodni strokovni referat o položaju, govorili pa bodo tudi predstavniki drugih korporacij. Sprejete resolucije se predlože nato na merodajna mesta. CENTRALNI ZBOR INDUSTRIJSKIH KORPORACIJ XVI. Centralni zbor industrijskih korporacij se bo vršil dne 14. in 15. t. m. v Beogradu v dvorani Industrijskega doma v Poincarejevi ulici 25/1. s sledečim dnevnim redom: I. Dne 14. marca 1932 ob 9 30 uri bo interna seja: I. Volitev podpredsednika Centrale industrijskih korporacij radi demisije dosedanjega I. podpredsednika g. S. D. Aleksandra. 2. Poročilo o delu Centrale ind. korporacij v letu 1931. 8. Organizacija industrije na osnovi novega obrtnega zakona in bodoči ustroj Centrale industrijskih korporacij. 4. Sklepni računi Centrale za 1. 1930 in 1931. 5. Proračun za leto 1932. II. Dne 15. marca 1932. ob 9 30 uri bo javna seja: 1. Stanje in potrebe industrije. Poročila predstavnikov organizacij, včlanjenih v Centrali industrijskih korporacij. 2. Smer-j nice naše gospodarske in trgovinske poll-i tike. 3. Socijalna vprašanja. 4. Prisilna po-| ravnava izven stečaja. 5. Slučajnosti. Naši trgovski stiki z deželami Zadnje Indije V ponedeljek je predaval v posvetovalnici Zbornice za TOI g. ing. F. Lupša o gornji temi. Predavanja so se udeležili zastopniki naših važnejših gospodarskih organizacij in večjih tvrdk. Predavatelja je uvodoma pozdravil tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pless, nakar je g. inž. Lupša izvajal približno tole: Premalo smo dosedaj uvaževali izredno konzumno vrednost in gospodarsko ekonomski pomen direktnega stika z nekaterimi narodi daljnega Orijenta. Vzhodno azijski, več sto milijonski narodi so vendar nudili in še nudijo velikansko trgovsko polje n lepe prilike za udejstvovanje dalekovidnih podjetij. Razumljivo je, da zato tukaj mnoga inozemska podjetja izvajajo intenzivno reklamo za svoje pridelke in izdelke ob vsaki dani priliki. Zgodovina nas uči, da je bila še vselej dobro urejena prekomorska trgovina z bližnjim in daljnim Orijentom dobičkanosna za vse tiste narode Evrope, ki so jo gojili. Iščimo si nova tržišča izven Evrope v državah, s katerimi še dosedaj nismo imeli povoljnih stikov, kjer še nimamo ko-mercijalnih zastopstev, ne trgovinskih zvez in kjer smo le komaj imenoma poznani. K temu nas sili obstoječa gospodarska kriza, ki je skrajno zajela vse sloje pridobitnega dela, tako industrijska podjetja, kakor tudi vse poljoprlvredne kroge. V tem pogledu za nas v poštev prihajajoča dežela na daljnem vzhodu je predvsem Siam. To je zanimiva, eksotična, pri-rodno lepa in skrajno bogata, dobro organizirana kraljevina s svojo ohranjeno in neomajeno tradicijonalno samostojnostjo. Siam ima stalno in polnovredno valuto in aktivno trgovsko bilanco. Konzumne zmožnosti so dobre. Splošno svetovna gospodarska kriza je ni mogla zajeti radi njene gospodarske neodvisnosti tako kruto, ka- kor evropske države. Pravna zaščita tujih interesov je hvalevredna. Uvozni predpisi so stalni in povsem za importno trgovino sprejemljivi. Na podlagi pridobljenih izkušenj v dobi 15-letnega delovanja v tej deželi, znanju jezika, običajev in navad lahko rečem, da je siamska gostoljubnost in želja po gospodarsko-ekonomskih in trgovskih stikih hvalevredna napram' realnim podjetjem evropskih držav in sicer takim, ki nimajo teritorijalnih in kolonizatorskih ambicij. Ze leta 1925 je Siamska vabila našo državo na udeležbo Komercijalne razstave v Bangkok, ki je glavno mesto. Zal, da je takrat ostalo le pri dobri volji tedanjih merodajnih faktorjev. Po tem pa je preteklo pet let in še vedno se od naše strani ni storilo nič, da bi se navezali trgovski stiki. Majhna Danska ima na daljnem vzhodu izborno organizatorno trgovino. Na čelu vseh podjetij stoji velikopotezna >East asiatic Company«, ki deluje z milijonskim kapitalom v prid svoje domovine. V Siamu je nekako središče tega podjetja, odkoder gredo vajeti na vse strani čez Zad-njo Indijo tja do Kitajske. Delo tega podjetja je izredno plodonosno, ker so Azijati prepričani, da Danci ne streme, kakor nekatere evropske države, po kolonialni pridobitvi in nadvladi, ampak po solidnih gospodarskih koncesijah in trgovskih stikih. Danska, ki uživa radi tega pri vzhodnih Azijatih velike simpatije, ima na vseh važnih azijskh postojankah za svoje konzularne in komercijalne zastopnike le take ljudi, ki so živeli desetletja med dotič-nim azijskim ljudstvom. Ti posredovalci danske trgovine imajo ne samo vsestlanske skušnje v občevanju, ampak znajo tudi domači jezik, kar je izredno velikega pomena, poznajo podrobno tudi vse gospo- darsko-pridobitne in konzumne vrednote. Zgodovinsko dejstvo je, da je majhna Danska našla osobito na azijskih tržiščih glavni vir svojega narodnega blagostanja. Slično je razmerje glede trgovskih uspehov in rentabilnih koncesij Švedske, Norveške i. dr. na vzhodno azijskem ozemlju delujočih narodov. Le v azijskih problemih dobro poučeni in kvalificirani zastopniki si znajo pridobiti zaupanje merodajnih faktorjev vzhodno azijskih tržišč. Mnogi naši predmeti so na posameznih tržiščih Zadnje Indije, kakor tudi na Kitajskem, poznani še iz predvojne dobe. Z vojno pa so se vse trgovske vezi poizgu-bile. Treba je, da jih obnovimo. Naši kmetijski pridelki so sposobni konkurirati s švicarskimi, danskimi, holandskimi in drugimi, ki se nahajajo na teh trgih. Naše kvalitetno vino bo našlo med narodi daljnega vzhoda dobre odjemalce, ker verskih predsodkov glede alkoholnih pijač ta budhiški svet ne pozna, posebno v Zadnji Indiji, Sundaneških otokih in na Kitajskem se konzumira mnogo alkoholnih pijač najrazličnejših varijant (vino, angleški whisky, dansko pivo, francoski konjak, rum itd.). Ljutomersko in ormoško vino sem pred svetovno vojno uvedel v Siam in je bilo čislano celo na siamskem kraljevem dvoru. Pri vseh dvornih banketih se je zadnje leto pred vojno pilo tudi naše vino. Siamezi smatrajo vino kot čislano in žlahtno pijačo, če tudi so mnogokrat manj vredna italijanska in francoska vina zmanjševala vinski sloves. Naše vino se je torej na siamskem trgu že preizkusilo in dobro obneslo kljub francoski in italijanski konkurenci. Tudi na Javi in na Kitajskem se je pred vojno še konzu-miralo naše vino tu in tam celo pod tujim imenom. Ko sem bil pred vojsko v interesu in službi siamske vlade ob neki priliki delegiran v Indijo, tedaj sem videl naša sveža jabolka (mošančkarje) celo na trgu v Madrasu. Prišla so kot nekaka delikatesa preko Češke, Nemčije in Anglije na indijski trg'. Uverjen sem, da bo naše kvalitetno sadje v enem ali drugem stanju za-moglo uspešno konkurirati z avstralskim sadjem, ki sem ga videl na indo-azijskih trgih in se ne more ne glede arome, ne glede okusa meriti z našimi. Naše suhe slive so prišle kot danski ali italijanski predmet na trg daljnega Orijenta. Danci so uvažali celo naš fižol v Siam. Naše kislo zelje z vloženimi hrenovkami je v konzervah prišlo na azijska tržišča po Nemcih. Te konzerve in še mnogo drugih sem videl po kitajskih trgovinah tuli v najbolj oddaljenih osrednjih krajih iadnje Indije, kjer so se prodajale z več kakor 100% dobičkom ne glede na tam )bičajni 100—150°/o dobiček importerjev. Tudi naš sladkor v kockah je iz prejšnjih lasov tamkaj poznan. Posebno čislan pa je bil nekdanji »hercegovski tobak«, ki je izšel iz naših tovarn in je prišel na daljni vzhod pod različnimi imeni, tako kot egiptovski ali turški tobak, oziroma cigarete. Ne le za novo oživljenje našega ekspor-a zgoraj navedenih produktov našega kmetijstva, bi se bilo treba pobrigati v leželah Zadnje Indije, ampak sploh za lobavo tržišč za našo suho in konzervira-dobavo tržišč za naše suho in konzervira-•ano sočivje, mineralne vode (ki se dobe 5e le tu in tam za drag denar samo po izijskih lekarnah), sadne soke, likerje, čokoladne preparate, mlečne izdelke (surovo maslo, sir, mleko, kondenzirano) itd. Osvojiti bi se dala prej ali slej tudi tr-išča za marsikatere industrijske predme-e, kakor emajlirane posode (poznane kot dobro blago na vzhodno azijskih tržiščih še iz predvojne dobe), papir (n. pr. kon-•eptni in pisalni ter siamski ljudsko-šol-ski zvezki so bili pred vojno osobito produkt naših tvrdk), stroje za obrt in agrar-stvo, navadna in primitivna pomožna orodja za obrt in agrarslvo (lopate, sekire, žage, kose), izdelki iz cinka, kemikalije, žveplo in njega preparati, izdelki mineralne rafinerije, keramične posode (Stein-•;ut) in druge reči, ki spadajo osobito k modernizaciji tropičnega poljedelstva in obrti. Pred svetovno vojno je siamska armada dobivala vse usnjarske predmete: čevlje, sedla, jermen je iz naših, tedaj Avstriji pripadajočih tovarn. V tem pogledu bi se morali pobrigati za to, da bi se pridobila nazaj minula zveza. Upognjeno pohištvo naših tovarn je bilo pred vojno upeljano v Singaporu, v Holandski Indiji, tja do Kitajske, kamor je dospelo preko nemških eksportnih podjetij. Danes je to izločeno iz tega trga, ker na licu mesta ni nikogar, ki bi obnovil v interesu te domače industrije zgubljene zveze, Siam, kakor tudi druge dežele Zadnje Indije in Sundaneški otoki nudijo važne vire za dobavo kolonijalnih produktov in surovin. Siamska producira ogromne množine riža, ki je na svetovnih tržiščih znan kot prvovrsten. Drugi V poštev prihajajoči kolonjjalni produkti in surovine iz teh krajev so: kava, kakao, čaj, cimet, poper, vanilija, klinčki, muškat, karda-mom, ingver, tamarinde, razne drože (ki-naskorja ali kinin, kofra, ricinus brecha de mer, cucli, nux vomica, agraiskorja i. dr.), bombaž, kapok, surova svila, sticklac lak (pod imenom japonski lak), bencoa, surovi gumi, kaučuk, drevesno olje, mau-grova skorja, araka, rotang ali tistika, bambus, bisernice, cin, wolfram, bizmut itd- Direktna trgovina z deželami Daljnega Orijenta bi izločila v veliki meri inozemsko prekupčevalstvo. Donesla bi nam cenejše surovine in kolonijalne produkte, naši predmeti pa bi lažje tekmovali s tujo konkurenco na azijskih trgih. Glede na ondotne dobre izglede za razpečavanje našega blaga v deželah Zadnje Indije je predavatelj ob koncu svojili zanimivih izvajanj predlagal, naj bi kr. vlada v svrho navezan ja trgovskih stikov ustanovila Jugoslovansko trgovsko agenturo v Bangkoku, glavnemu mestu Kraljevine Siam za poskusno dobo enega leta, oziroma kr. vlada naj v ta namen imenuje in odpošlje v Bangkok trgovskega atašeja. — Delokrog trgovske agencije oziroma trg. atašeja naj bi obsegal osobito vse ozemlje Zadnje Indije, to je celo siamsko kraljevino, sultanate malajskega polotoka, Sin-gapore, Burneo in Sundaneške otoke t. j. Holandsko Indijo (Java, Sumatra). — Ta naloga naj se poveri našemu državljanu, ki je zmožen angleškega, siamskega in malajskega jezika, ki pozna gospodarske prilike in konzumne vrednote glavnih tržišč Zadnje Indije in ima kolikor mogoče obširno prakso v občevanju z azijskimi narodi z ozirom na njih kulturne običaje. Za izredno zanimivo predavanje se je tajnik dr. Pless zahvalil g. ing. Lupši najlepše v imenu vseh navzočih, ki so predavatelju živahno aplavdirali. žntoaM Problem elektrifikacije v Dravski banovini je predmet predavanja, ki ga je ljubeznivo prevzel vseučiliški profesor gospod dr. Milan Vidmar. Odličen govornik je v prvi vrsti poklican vsestransko pojasniti to aktualno vprašanje. Predavanje bo na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani danes ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli. XIV. kožuhovinarski sejem v Ljubljani se vrši nepreklicno 21. in 22. t. m. Ker je to letos zadnja taka prireditev, je nujno potrebno, da lovci pošljejo vso kožuhovino, ki so jo morda obdržali doma ali pa jo pridobili kesneje po prvem letošnjem sejmu, takoj na »Divjo kožo«, Ljubljana — velesejem. Za ta drugi letošnji sejem je prijavljenih že več uglednih, dobrih kupcev, zlasti iz inozemstva. Na članek, katerega smo priobčili 3. t. m. pod naslovom »Kupujte domače blago«, smo prejeli od domačega podjetnika dopis, v katerem nam popisuje vse težave in muke, ki jih ima pri razpečavanju svojega izdelka, dasi je priznano najmanj tako visoko vreden, kot inozemski in pri tem še cenejši. Skoro dvajset let se trudi, da prepriča konsumente, kako napačen in škodljiv je predsodek, da je domači izdelek manj vreden kot inozemski, toda proti taki mentaliteti je njegov boj skoro brezuspešen. Dočim prodaja inozemec svoje blago z lahkoto, se mora domačin truditi od človeka do človeka, kot pravi pijonir našega nacijonalnega gospodarstva. V svojem dopisu pravi dobesedno: »Posebno poglavje tvorijo razen nekaj častnih izjem naše »Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev«. Moja tvrdka obstoja 16 let. ter jo večina poslovnega sveta pozna kot strogo solidno in zmožno. Skozi celih teh 16 let mi ni bilo dano, da bi pri eni izmed teh zadrug v večjem kraju Slovenije — prodal niti najmanjše količine svojega izdelka. Pred meseci sem si dovolil Tvrdka Sorgafo Donicnieo, Bergamo, Borgo Palazzo 87, Italia, želi stopiti v kup-čijske zveze s tukajšnjimi tvrdkami, ki prihajajo v poštev za eksport stavbenega lesa (tramov itd.) in drv. Interesentom se je'direktno obrniti na prej navedeno firmo. Udeležba Jugoslavije na Mednarodnem velesejmu v Milanu Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča, da se bo naša država, kakor lanskega leta tudi letos oficijelno udeležila mednarodnega velesejma v Milanu, ki se bo vršil od 12. do 27. aprila 1932. Blagovni vzorci se bodo razstavili v našem nacijonalnem paviljonu, ki se je zgradil v te svrhe že lansko leto. Stroške za prostor v paviljonu in prevoza od Beograda do Milana in nazaj, no^i muzej za vse firme, katere želijo razstaviti samo vzorce svojih proizvodov za prodajo na veliko in v svrho propagande naše izvozne trgovine na italijanskih tržiščih. Ker ni v nacijonalnem paviljonu dovolj prostora, da bi se moglo poleg razstavljal-cev na veliko dobiti mesto tudi za prodajo na drobno, morajo tvrdke, katere želijo prodajati svoje proizvode tudi na drobno, v svrho propagande in reklame za svoje proizvode razstaviti v nacijonalnem paviljonu samo vzorce teh proizvodov, dočim morajo za prodajo na drobno najeti prostore v drugih paviljonih, pri čemer morajo naravno same prevzeti stroške za primerne prostore, prevoz in zavarovanje. Prav tako morajo imeti tudi svojega zastopnika pri blagu, ki je namenjeno za prodajo na drobno. Ker predstavlja Italija za eksport jugoslovanskih proizvodov eno izmed najvažnejših tržišč, bi bilo želeti, da naši producenti in izvozniki akcijo ministrstva trgovine in industrijskega muzeja s svojo udeležbo na velesejmu najizdatnejše podprejo. Razstavni materijal je poslati »Trgovinskemu muzeju, Beograd, Miloša Velikog 29« najpozneje do 20. marca t/1., dočim je poslati prijavo za udeležbo muzeju nemudoma. Po daljšem bolehanju je v ponedeljek popoldne umrl v Parizu bivši ministrski predsednik Aristid Briand. Največjega sodobnega francoskega državnika smo šteli med najzvestejše prijatelje Jugoslavije. poslati na to zadrugo manjšo količino blaga v komisijsko prodajo; priznam — brez naročila, a zato z vljudnim dopisom, naj ga blagovolijo sprejeti in skušajo vpeljati. Nisem bil vreden niti odgovora, niti so mi poslali tozadevni račun nazaj. Čez približno 14 dni sem dobil obvestilo od železnice, da stranka ne sprejme blaga, ker ni bilo naročeno. Sem že priznal, res ni bilo naročeno, a trgovski običaji so, da se da vsaj odgovor. Na obvestilo železnice sem nato zadrugo ponovno prosil in to za prijaznost, naj blago razrešijo na železnici in shranijo, da ga ob priliki sam prevzamem ter da nimam stroškov za povratek istega. Tudi na ta dopis nisem prejel odgovora — naj-brže ga kot domača tvrdka; tvrdka, katera drži v šahu cene tuje konkurence — nisem za tako gospodo odgovora vreden.« Menimo, da bi domači podjetnik zaslužil vsaj toliko ozira, kolikor smo ga dolžni napram vsakemu vljudnemu človeku. Ako že dajemo zaslužka inozcmcu, ne smemo biti napram domačinu nevljudni. To sc pač sme zahtevati tudi od zadruge državnih uslužbencev. 9oivelu ■i11 11’ ... Banca di Milano je postala insolventnu; pasivom v znesku 23-8 milijonov lir stojijo nasproti aktiva s samo 8 milijoni. Polom banke pripisujejo brezvestni špekulaciji podjetnika Manzonija in ga označajo kot narodno nesrečo. Veliki Lloydov parnik »Bremen« je kljub neugodnemu vremenu napravil s 4 dnevi 17 urami in 10 minutami nov pre-koatlantski rekord. Mednarodna pogajanja porcelanske industrije so se ob odporu Belgijcev razbila. Šlo je za razdelitev belgijskega prodajnega trga. Nemška Državna banka je znižala obrestno mero od 7 na 6%, lombardno obrestno mero pa od 8 na 7 odstotkov. Mednarodni kartel umetne svile se bo menda izpopolnil s pristopom Francije, ki ustvarja sedaj najprvo domači kartel. čisti dobiček dvanajstih ameriških zveznih rezervnih bank je padel od 71 milijonov dolarjev v letu 1929 na 36-50 milijonov v letu 1930 in dalje na 29'75 milijonov v preteklem letu. število brezposelnih v Češkoslovaški jo naraslo v februarju za 50.000 na 630.000; lani ob istem času jih je bilo 344.000, pred dvema letoma 65.000. Atensko borzo so začasno zopet zaprli in se je razvila medtem živahna prosta trgovina z močno špekulacijo. Jugoslovansko-rumunski dogovor o rečni plovbi je parafiran. Gre za hidrotehniška vprašanja plovbe po Donavi med obema državama. S 1. aprilom bodo pričeli razpravljati o nekaterih še nerešenih vprašanjih. Med Ogrsko in Italijo se je dosegel v Rimu sporazum, »z namenom pospeševanja blagovne izmenjave v interesu vsega evropskega gospodarstva«. Osnovan bo skupni svet za ureditev vprašanja železniških tarif in tranzitnega prometa. Mednarodni kartel cinka v nevarnosti. Nemški producenti cinka propagirajo ustanovitev kontinentalne evropske cinkove carinske zveze, ki naj bi ji pripadale vse dežele razen Anglije in njenih kolonij. Hkrati se računi z razpustom mednarodnega cinkovega kartela. Seveda bo pa preteklo dosti časa, preden bo do tega prišlo, če bo sploh prišlo. Tezavriranje bankovcev v Franciji. Obtok bankovcev v Franciji je narasel od 52 milijard frankov v letu 1926 na 83 milijard 31. dec. 1931. Od 31 milijard novih bankovcev je bilo 23 milijard po 1000 frankov, 3 milijarde po 500 frankov, ostalo na po 5 do 100 frankov. Od skupne vsote 83 milijard frankov se ceni vsota težavriranih bankovcev na najmanj 20 milijard frankov, od česar se nahaja del tudi v nefran-coskih rokah. Ogrska vinska produkcija ogrožena. Iz Budimpešte poročajo: Ogrski producenti vina izjavljajo, da ne morejo več vzdrževati vinogradov. Lanskega pridelka ne morejo niti deloma prodati in nimajo denarja, da bi plačali delovne moči ter izvedli potrebne investicije in nakupe. Ves z vinogradi pokriti svet v Ogrski meri 380.000 oral, in od te vsote je vsled popolne nerentabilnosti vinske produkcije 100 tisoč oral v nevarnosti, da jih sploh ne bodo več obdelovali. ONIM, KI IŠČEJO DELO V TURČIJI Konzulat republike Turčije v Zagrebu sporoča, da se nanj obračajo v zadnjem času številni delavci raznih strok, ki žele najti v Turčiji delo. Ti delavci tudi pripovedujejo, da potujejo po naši državi razni agenti, ki obljubljajo, da jim bodo preskrbeli vse potrebno za izselitev in zaposlitev v Turčiji; ob tej priliki običajno tudi zahtevajo kake predujme. So to brezvestni agenti ki žive na račun lahkomišlje-nosti in stiske drugih. Konzulat sporoča vsem interesentom, da on ne pošilja nika-kih takih agentov ter da tudi niso ti sicer kako upravičeni izvrševati take posle. V primeru, da bi v Turčiji iskali delavce, se konzulat obrne na izseljeniški komisarijat v Zagrebu, s katerim ukrene vse potrebno. Že v 24 urah S ST££ klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Konsumi in »kupujte domače blago« Prometne pot rebe Slovenije Velik govor poslanca Ivana Mohoriča v Narodni skupščini Pii razpravi o proračunu prometnega ministrstva je narodni poslanec in pomočnik ministra trgovine in industrije g. Ivan Mohorič obširno govoril o prometnih prilikah in potrebah v Dravski banovini. Žal nimamo še stenografskega zapiska, da bi mogli n.jegova zanimiva izvajanja v celoti priobčiti, zato se omejimo le na nekatere momente. Ivan Mohorič je v uvod« svojega govora izrazil priznanje železniški upravi in posebej še železniškim nameščencem in delavcem, ki v težkih prilikah pri vednem zmanjševanju prejemkov vztrajajo v vzornem službovanju na svojih mestih in v svoji odgovornosti polni službi. Proračun prometnega ministrstva je treba presojati po drugih kriterijih, kakor proračune administrativnih resorov. V prvi vrsti je potrebno, da se zajamči varnost prometa ter se omogočita izgradba omrežja in tehnični napredek. Redukcije v predloženem proračunu gredo že preko meje. je v interesu službe dopustna Redukcije osebnih prejemkov se vrše že od 1. 1927. naprej stalno; pričele so se pri ukinitvi delovnih oblek delavstvu, nadaljevale z redukcijami akordnih premij v kurilnicah in delavnicah, z zmanjšanem prejemkov osebju, z odtegljajem za nabavljalne zadruge itd. Nato so bile zmanjšane draginjske doklade na račun poplav, uvedel se je kuluk in ukinila stanovanjska zaščita. Veliko redukcijo prejemkov pomenijo prispevki za starostno zavarovanje delavstva. Dasi je pretežna večina delavstva plačevala prispevke v obstoječe penzijske fonde, so morali še enkrat plačati prispevek za ves čas članstva nazaj v relaciji en dinar za eno krono, zaradi česar mora v 120 obrokih plačati na primer profesijonist za lOletno članstvo okrog 8000 Din, za SOletno članstvo pa 24.000 Din. Delavci so bili hudo prizadeli Se s skrajšanjem delovnega časa. Govornik navaja primer prejemkov delavca v mariborskih delavnicah, ki ima 5 Din od ure in bi moral pri 25 delovnih dneh dobiti 1000 Din. Zaradi raznih odtegljajev pa dobi le 600 Din mesečno, kar ne zadostuje niti za preživljanje samca, kaj šele za družino. Govornik navaja nato nerešena vprašanja železničarjev v prvi vrsti potrebo izplačila delavskih diferenc, ki jih dolguje državna prometna uprava iz leta 1923. S 1. januarjem t. 1. so bili po sklepu glavne kontrole ukinjeni postranski prejemki železniških uslužbencev. Novi pravilnik še ni bil izdan, vsled česar se ne izplačujejo več premije za ki-lometražo, potne stroške itd., dasiravno mora osebje še nadalje vršiti vso naporno službo na progah. Dalje omenja poslanec Mohorič izenačenje kronskih staroupoko-jeneev z ostalimi upokojenci in zahteva, da se dovoli upokojencem večji obseg voznih olajšav. Ponovno opozarja, da so redukcije v proračunu za 1. 1932./83. šle predaleč, ker se je že dosedaj občutilo veliko pomanjkanje kreditov pri progovnih sekcijah in v železniških delavnicah. Vse te redukcije lahko kvarno vplivajo na kvaliteto službe. Zato apelira na prometnega ministra, naj ne dopusti nikakih nadaljnjih redukcij, ki bi bile v vsakem pogledu nesprejemljive. Prehajajoč na razpravo o stanju prometa, navaja govornik, da so bili na področju ljubljanske železniške direkcije ukinjeni vlaki, ki so imeli zadostno frekvenco in so bili popolnoma rentabilni. Ukinitev je izvedla generalna direkcija kljub protestu in opozorilu ljubljanske direkcije. Med ukinjenimi vlaki je tudi jutranji vlak, ki je odhajal ob 6. iz Ljubljane na Gorenjsko in je prevažal nad 200 delavcev v Kranj na delo v tamošnjih industrijskih podjetjih. To delavstvo je izgubilo s tem možnost, da pride pravočasno na delo, vsled česar so jim tovarne odpovedale službo in so zaradi ukrepov železniške uprave postali brezposelni. Ravno tako sta bila ukinjena dobro frekventirana vlaka št. 617 in 519 med Ljubljano in Mariborom z odhodom ob 7.27 iz Ljubljane proti Mariboru in ob 9.10 iz Maribora proti Ljubljani. S tem je lokalni promet, pa tudi promet na daljše razdalje zelo oviran, ker so imeli ti vlaki ivezo na vlake proti Postojni, odnosno proti Gradcu. Govornik zahteva, da se ti rentabilni vlaki zopet uvedejo, ke^, ta ukrep ne pomeni nobene štednje. Vozni park ostane neizkoriščen, prav tako pa tudi osebje in lokomotive in ni s tem dosežen prav noben prihranek. Glede gradbenega programa želi govornik, da se v okviru zgradb, ki se sedaj vrše za dopolnitev železniškega omrežja, čim prej zgradita tudi progi št. Janž—Sevnica in Kočevje—Sušak Prva bo dolga samo 12 km in bi znašali gradbeni stroški le okrog 30 milijonov. Ta zveza bi znatno skrajšala spoj med Dolenjsko in Savsko dolino ter poživela že obstoječe železnice Proga Kočevje—Sušak naj se prične graditi na sličen način, kakor se financirajo proge v Dunavski in Vanlarski banovini, potom najetja dolgoročnih posojil. Gradba kočevske proge je važna tudi kot javno delo za pasivne kraje, kjer prebivalstvo nima drugega zaslužka. Proga bi bili rentabilna, ker vodi skozi šumske predele in bi se gotovo tudi industrija zaradi premogovnikov v Kočevju naselila ob tej proti. Govoreč o železniških tarifah izraža željo, da naj se reforma splošne kvalifikacije blaga pospeši ter čim prej poš',ie gospodarskin korporacijam na proučevanje. Naše sedanje železniške tarife še vedno nimajo jugoslovenske gospodarske orijentacije, nego so komplikacija bivših avstrijskih in ogrskih tarifnih koncep- TnmiiiiBi Devizno tržišče Tendenca nespremenjeno čvrsta; promet Din 7,338.171-53 Na prvih treh borznih sestankih pretečenega tedna se je vršilo devizno trgovanje na naši borzi v še razmeroma normalnem obsegu, kajti skupni dnevni devizni promet je znašal po spodnji tabeli: 29. febr. Din 2,183.094.30 New York—London, 1. marca Din 1,927.117-71 Curih—1’ralia. 2. marca Din ,2,265.784-05 Praha—Curih. v 3. marca Din 286.183-71 Italija—Curih, 4. marca Din 675.991-70 Curih—New York, od ca dveh milijonov do 2 in % milijona dinarjev, medtem ko je na četrtkovem borznem sestanku Narodna banka ustavila svoje posredovanje v dosedanjem obsegu ter dala na razpolago deviz v skupnem iznosu samo stotisoč dinarjev za izvršitev le najnujnejših deviznih nakazil. Ker pa tudi privatnega blaga ni bilo ponudenega v zadostni meri, je zaključil četrtkov borzni dan s komaj 286 tisoči dinarjev, petk >v pa s približno 676 tisoči dinarjev. Po naših informacijah pa bo t» omejitev trajala te kratek čas in bo Narodna banka potem redno krila vso opravičeno potrebo po deviznem blagu. Od celokupnega deviznega prometa v minolem tednu je bilo samo s posredovanjem Narodne banke perfektuirano za preko 6*811 milj. dinarjev deviznih zaključkov, med drugim največ Curiha (2-156 milj. Din), Prage (1-920 milj. Din) in Nesv Yorka (1-405 milj. Din). Nasprotno je bilo vsled privatne ponudbe zaključeno največ Curiha (446 tisoč dinarjev). V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil tekom pretečenega tedna v posameznih devizah dosežen sledeči skupni promet (vse v. milijonih dinarjev); Curih 2-602 (1-618), Praga 1-920 (1-664), New York 1-405 (1-539), London 0-595 (2-475), Berlin 0-455 (0-904*, Pariz 0-002 (0-522) in končno Stockholm 0-005 (0). V devizni tečajnici prejšnjega tedna je omeniti predvsem nadaljnjo okrepitev malone vseh deviznih tečajev (glej tabelo): Dne 29. febr. 1932 najnižji najvišji 2277-53 2288-89 1342-57 1353-37 ‘ 787-27 791-21 1094-95 1100-45 197-11 198-71 5060"97 5689-23 5638-97 5667-23 222-71 223-83 167-07 167-93 293-80 296-20 cij, ki so imele čisto druge interese, kakor pa jih ima gospodarstvo v spremenjenih prilikah v Jugoslaviji. Nadalje opozarja govornik na nezadostne telefonske zveze posebno pa na dejstvo, da se zelo ovira gospodarski promet zaradi tega, ker imamo med Ljubljano in Beogradom samo en telefonski vod, dočim bi nujno potrebovali tri in bi se taka investicija v najkrajšem času amortizirala. Opozarja, da je treba opustiti posebno pri telefonski službi razne omejitve, ki jih povzroča zakon o državnem računovodstvu. Danes mora stranka, ki se priglasi za telefonski abonma, čakati cele mesece, predno dobi abonentsko postajo, dasi mora plačati naročnino in tudi instalacijsko takso v naprej ter so torej za poštno upravo stroški kriti. Stalež poštnih nameščencev je že davno padel pod normalo iu se zaradi tega ekspresna pošta in brzojavke ne morejo nujno dostavljati, vsled česar trpi gospodarstvo veliko škodo. Vprašanje izboljšanja naših telefonskih zvez se ne sme odlagati v nedo-glednost, češ, da se bodo zgradili mednarodni kabli, ker gospodarstvo nujno potrebuje te zveze. Redukcije, ki so bile izvršene v poštnem resoru, gredo samo na škodo kvalitete službe in na sigurnost poštne službe ter niso v prilog gospodarstvu. Končno govornik z odobravanjem jemlje na znanje izjavo prometnega ministra, da se bo materijal za gradnjo novih železnic naročal v prvi vrsti pri domačih tovarnah in s tem omogočila zaposlitev onih industrij. ki izdelujejo železniške potrebščine. Dne 4. marca 1932. najnižji najvišii Amsterdam 2280-12 2291-48 Berlin 1343-48 1354-28 Bruselj 788-49 792-43 Curih 1094-35 1099-85 Lonfton 197-66 199-26 Newyork, kabel _•— —■— Newyork 5641-36 5669-62 Pariz 222-86 223-98 Praga 167-64 168-50 Trst 292-82 295-22 izvzemži Curiha, ki je od ponedeljka na petek za malenkost popustil. Budimpešta in Dunaj Še vedno nista beležila, dočim so notice drugih deviz izostale. Efektno tržišče Tendenca skrajno mlačna, brez zaključkov Industrijski papirji so tudi skozi ves mi-noli teden beležili ob nespremenjenih tečajih, dočim so bile notice Blairovega posojila naslednje: za 8% 54-— in za 1% dne 29. februarja ter 1. t. m. 48-— a na ostale borzne dneve 47-—. Lesno tržišče Tendenca še vedno slaba V zadnjem času so se pojavili za tesano blago interesenti, ki iščejo za pomladansko sezono tako trame kakor drug stavbni les. V tramih se iščejo večinoma dimenzije od 6 do 12 m. Za tramiče-filerje, ki so se iskali za Grčijo, pa še ni povpraševanja. Izgleda, da se bodo cene za blago produkcije 1931 nekoliko zboljšale. V ostalem se pa išče le stavbeni les III. vrste, ki se pa radi zelo nizkih cen le malo izvaža. V bukovini se prodaja le suho blago v I. in II. kakovosti. Išče se poleg bukovine tudi orehovina, lipa, jesen in javor. V drvah in oglju pa ni skoro nobenega izvoza. Povpraševanja: Hrastovi pragi v dolžini od 2'00 m X 14 X 24 cm. Navesti množino, dobavni rok. in ceno frnnko meia Postojna tranzit. Jelovi'odpadki, povezani v butare, zdravi in suhi. Franko meja via Postojna tranzit. 400 m8 madrierov, smreka in jelka, monte. 220/75 nnn, od 3 do 8 m dolžine (od 33 do 33 cm) in to: ca. 50% od 3. 4, 5. 6 m: ca. 40% od 3-33 do 5-66 in 7-08 m: ca. 10% od 6‘33 do 7-66 m. — 150 m3 madrierov, IV. kvalitete 220/75 nun. od 3 do 8 m. — 100 m® madrierov. 218/74 mm. I., II., III., od 3 do 8 m, stopnje-vaje po 33 cm: 40 m3 madrierov. 218/74 mm, IV., od 3 do 8 m. stopnjevale po 33 cm: 20 m3 desk, 24 mm. od 2 do 3-75 m, stopnievaje od 25 do 25 cm; 20 m3 desk. 24 nnn. od 4 m. od 17 do 36 cm (francoske Širine); 20 m* desk, 24 mm, od 4 m, ozko, od 8 do 16 cm. — 100 m5 desk, 24 mm, I.. II., III.. 4 m, od 17 do 38 cm, media 27 cm (francoske širine); 20 m’ desk, 24 mm. monte, 4 m, ozko 8 do 16 cnr, 80 m* desk. 18 mm, I., II.. III.. 4 m, od 17 do 36 cm, media 25 cm (francoske širi- ne); 30 m’ šini ret. 12 mm, 1.. II.. 11!.. monte, 4 m, oil 17 do 30 cin (francoske širine); 40 m* tramov, 220X220 do 300X300, od 8 do 12 m (od 50— 50 cm); 60 mn letev. 24 in 28 mm, monte, od 2 do 4 m, stopnjevaie no 50 cm. vezano po 25 in 16 kom.: 20 m3 letev, 6X24 nun, od 1 'A do 4 m. stopnievaje po 50 cm. vezano po 72 kom. — Fob Sušak (pod brodi. 1 vagon borovih desk, 50, 60 nnn. I.. II.; 1 vagon mecesnovih desk. 18. 40, 50, 60 nun, I., II. — Franko vagon nakladalna postaja. 1 vagon bukovih subij, 1.. II-. III.. 4/4, v dolžinah 3-20. 4 in 5 m. Cena Iranko vagon Sušak pristanišče. 4 vagone kratic, smreka, jelka. 1‘2 in 18 mm debeline, od 2 in naprej, od 10 cm naprej, nekaj lahko od 8 do 9 cm naprej, lepo belo blago. vezano, suho; cena franko meja Postojna tranzit. Tečaj 9. marca 1932. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2272-84 2281-20 Berlin 100 M 1342 19 135299 Bruselj 100 belg 785-31 789-25 Budimpešta 100 pengS . . — •— _•— Curih 100 fr 1093 75 109926 London 1 funt 210-27 211-87 Newyorlt 100 dol., kabel —"— —•— Newyork 100 dolarjev . . 5645-11 5073-37 Pariz 100 Ir 222-13 223-25 Praga 100 kron 167-77 1C8-G3 Stockholm 100 Šved. kr . •— - ’— Trst 100 lir 29293 295-33 Dobave. Direkcija državnih 'železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave vijakov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državne železarn« Vareš sprejema do 16. marca t. 1. ponudt be glede dobave železa. — Direkcija drž, rudnika Kakanj sprejema do 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg riža, 4000 kg svinjske masti, 2000 kg namiznega olja ter glede dobave pralnega mila. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih knjig. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 21. marca t. 1. ponudbe gleda dobave 1000 kg rafiniranega destilata mineralnega olja. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 5. aprila t. 1. pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 300 tisoč kg kartona. — Dne 6. aprila t. I. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave bombaževega platna; dne 8. aprila t. 1. glede dobave lanenega platna; dne 9. aprila t. 1. glede dobave volnenega in polvolnenega materijala; dne 11. aprila t. 1. glede dobave pletenin iz bombaža; dne 12. aprila t. 1. glede dobave dežnih oblek; dne 13. aprila t. 1. pa glede dobave posteljnih odej. — Dne 13. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 6. aprila t. I. se bo vršila pri Smodnišnici v Kamniku licitacija glede dobave 130 m“ smrekovih hlodov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa v pisarni Dravske radionice v Ljubljani in v Smodnišnici v Kamniku.) — Dne 22. marca t. 1. se bo vršila pri lntendanturi Komande osečke divizijske oblasti v Osijeku licitacija glede dobave 8875 m8 drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Dne 23. marca t. I. se bo vršila pri Inten-danturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobavo 1800 ton premoga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Prodaja lesa. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 29. marca t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Velikonočni izlet s parohrodom »Prestolonaslednik Peter« priredi Jadranska plovidba v času od 26. do 30. marca t. 1. po sledečem voznem redu: v soboto 26. marca odhod iz Sušaka ob 23., v nedeljo 27. marca prihod v Split ob 10., odhod iz Splita ob 24., v ponedeljek 28. marca prihod v Dubrovnik ob 8., 29. marca v torek odhod iz Dubrovnika ob 6., prihod v Kotor ob 9., odhod ob 15., v sredo 30. marca prihod na Sušak ob 13- Cena tega potovanja je Din 1000-— za osebo. V tej ceni je všteta vožnja po morju, prehrana in prenočišče na parniku za časa celega potovanja. Razlike v razredu ni. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 22. marca t. 1. Amsterdam Berlin Bruselj Curih London Newyork, kabel Newyork Pariz Praga Trst Dr. Viktor Murnik: Narodno gospodarstvo in Sokolstvo (Nadaljevanja) I. 1. 0 domovini in gospodarskem dolu »Sveto služimo domovini sveti!« Tako in podobno nas cesto izpodbujajo domoljubni go.vorniki. Prav je, če se poudarja, da mora domovina biti vsem sveta in da ji je treba služiti z vsemi močmi in z ljubezni, polno navdušenostjo. Saj se vedno najde kdo, ki misli, da mora domovina služiti njemu, on sam pa ne njej; kdo, ki mu je domovina samo tam, kjer mu je dobro: ubi bene, ibi patria! Pa kaj je domovina in kaj se pravi delati zanjo? Kdo, ki je pesniško navdahnjen, si bo domovino morda mislil kot lepo ženo, milo mater Jugoslavijo, ki stoluje tam gori v višinah na belih, zlato obrobljenih oblakih in gleda dol na nas, svoje otroke, se zadovoljno smehlja, kadar smo pridni, če pa smo poredni, pa solze pretaka, za kar je imela, žal, doslej le prevečkrat povod. No, se ve, domovina ni nekaj, kar živi samo v fantaziji pesnikov. Ampak nekaj jako realnega je. Vsi ti širni, lepi kraji, ki imajo toliko prirod-nega bogastva na sebi in v sebi, so naša domovina. Pa to še ni vse, iz česar je domovina. Ne bi ljubili vse naše domovine, ko bi ljubili samo lepe naše dežele, samo te prostrane ravnine in širne gozdove, te mogočne gore in to veličastno morje, ta prelestna jezera, te sinje reke, te srebrne potočke. Vsi ti kraji s svojo prirodno lepoto in s svojim prirodnim bogastvom dobe svoj pomen šele, ako jih vidimo v zvezi z ljudmi, ki v njih prebivajo, v zvezi z našim narodom. Šele z njimi so vsa naša domovina. Nasprotno pa seveda ti ljudje #tmi, brez teh krajev, tudi niso vsa naša domovina. Kdor pravi Mibi bene, ibi patria«, nima domovine. Sto- prav oboje skupaj, naši kraji in naš narod, so naša domovina, in za oboje se je že tolikrat prelivala naša kri. Za domovino delati se pravi, delati za oboje, za kraje in ljudi na njih, za vsestransko povzdigo obeh. Podlaga za to vsestransko povzdigo pa je gospodarsko delo. Gospodarsko delo pribavlja najprej sredstva za življenje, potem pa sredstva za vse drugo, zlasti za povzdigo kulture v obeh smislih te besede: kulture krajev, ki jim gospodarsko delo povišuje vrednost in korist za človeka, pa kulture ljudi, kulture naroda, ki bi bila nemogoča brez sredstev, ki jih pridobiva gospodarsko delo. 2. Kaj je gospodarsko produktivno delo? Za gospodarsko delo je treba samo po sebi umevno, da človek udejstvuje svojo moč, svojo delovno silo. Ako napravlja nekaj za koristno, kar prej ni bilo koristno, opravlja produktivno delo. »Rendre utile une chose inutile c’est tout le secret de la production« (»narediti iz nekoristne stvari koristno, to je vsa skrivnost produkcije«), pravi znani francoski narodni gospodar Charles Gide.1 Produktivno pa je seve tudi ono delo, ki iz manj koristnega nareja bolj koristno. Poljedelec, ki obdeluje polje in prideluje poljske pridelke; rudar, ki dviga prirodne zaklade in jih spravlja v območje človeka; obrtnik in industrijalec, ki predelujeta različne snovi: vsi ti delajo stvari ali šele koristne ali pa bolj koristne nego so bile prej. Gospodarsko produktivno delo opravljajo. Opravlja ga pa tudi trgovec, ki s pomočjo prometnikov spravlja blago iz krajev, kjer ne more koristiti ali ga je preveč, v kraje, kjer more šele koristiti ali pa ga je premalo; opravlja ga pa tudi s tem, da blago pravilno shranja in ga ohranja koristnega. Ali smatrati moramo, da je gospodarsko produktiven tudi oni, ki koga usposablja za to delo. Saj brez te usposobljenosti ni ne pridelave stvari ne njih predelave v koristne ali bolj koristne. To delo usposabljanja seve šele posredno ustvarja 0 1 >Cours d’£conomie politiquec, I. zvezek, str. 155. gospodarske koristi. Toda tudi delavec, ki samo seka drevesa v gorovju, ali rudar, ki samo koplje rudo, še ne ustvarja sam, neposredno, gospodarsko korist. Treba je še debla spravljati v dolino in v podjetja, kjer se šele pretvarjajo ali pripravljajo za neposredno korist. Treba je za ono rudo, ki bi bila brez nadaljuje predelave ali manipulacije še neporabna, še drugega dela. In vendar ne porečemo, ta delavec in ta rudar nista gospodarsko produktivna delavca. Prav tako je gospodarsko produktivno ono delo, ki usposablja za gospodarsko delo sploh ali pa za boljše gospodarsko delo, nego bi bilo sicer. V verigi različnih vrst dela, da se doseže končni produkt sploh ali pa čim boljši končni produkt, je prav tako treba dela usposabljanja za delo, kakor nadaljnjega nmnj posrednega in naposled neposrednega dela. Za gospodarsko delo pa ne usposablja samo oni, ki koga uči delati določno gospodarsko delo. Se pred njim ga usposablja oni, ki mu delovno silo ohranja ali celo šele ustvarja. Tem produktivnejše delo pa opravlja, kdor mu jo ne samo ohranja, ampak tudi pomnoži in okrepi do najvišje njemu možne mere in v tej najvišji meri ohranja kar mogoče dolgo: tako ustvarja in ohranja delovno silo višje vrednosti in večje koristi. Kolikost in kakovost delovne sile človeka sta odvisni od zdravja, moči in vztrajnosti telesa ter od moralnih in duhovnih vrlin. Zdravje, moč in vztrajnost telesa ohranja, množi in krepi prava telovadba, prav vodena in prav izvajana telovadba. Taka telovadba pa človeka oborožuje tudi z moralnimi in duhovnimi vrlinami. Na čim večjo kolikost in čim boljšo kakovost delovne moči dela torej pravo sokolsko delo. Ker je delovna sila prvi pogoj za vse gospodarsko delo, dela pravo sokolsko delo potemtakem na viru vsega narodnega gospodarstva. Cim popolnejša je delovna sila, tem popolnejše je gospodarsko delo, tem obilnejše in tem boljše. Gospodarskega dela bo zatorej narejenega ne samo tem več, ampak tudi tem boljšega, čim več ljudi bo vadilo pravo telovadbo. (Nadaljevanje prih.) » S o ^ a* I 2 a' 9P S« (S* s* & s- ^ S: ® a a. n a C* a* ^ S*‘S - S o* <3 a S5 * Pr* r«. 3 0 <2 S - -»-5 e 5 S. *■< a* 1 I? S 'a o a <6 c* H 1 s' s a to 3- S. s a C* S 00 i. o *** <3 <* ■a -53 §>' 3 o a a s- §3« 2 » * § a. Ss « §: a ^ e* ^ a- a o" TO o’ a TO TO* N< TO to 5* 2 5’ c;l **jf Jrjiu iiorflfiLi Tržne cene v Colju, dne 1. marca 1932. 1 kg volovskega mesa I. vrste Din 10—12, II. 8—10, III. 6—8, kravjega mesa 8—10, vampov 7—8, pljuč 7, jeter 10, ledvic 12, loja Din 8, 1 kg telečjega mesa I. Din 12 do 14, II. 10—12, jeter 12, pljuč Din 12, 1 kg prašičjega mesa I. Din 12—14, II. 10 do 12, III. 10, pljuč 10, jeter 10, glave 10, slanine I. 16, II. 14, na debelo 11—12, suhe slanine 18—22, masti 16, šunke 20 do 22, prekajenega mesa I. 18—20, II. 16, prekajenih parkljev 5, prekajene glave 8, jezika Din 20, 1 kg konjskega mesa . I. Diu 5, II. Din 4, 1 kg krakovskih klobas Din 24, hrenovk 28, safalad 24, posebnih 24, tlačenk 15, polsuhih kranjskih 30, suhih kranjskih 32, braunšviških 12, salami Din 50—60, ena kokoš Din 25, petelin 25, raca —45, gos 75—100, puran 50—75, domači zajec, manjši 8, večji Din 10, 1 liter mleka Din 2 50—3, kisle smetane 12 do 16, 1 kg surovega masla 32, čajnega masla 36, masla 28, bohinjskega sira 24, trapi-stovskega 24, ementalskega 28, sirčka 12, eno jajce Din 095, 1 liter starega vina Din 16—24, novega 8—16, piva 10—12, žganja Din 25, 1 kg belega kruha Din 4-40, polbelega kruha 3-80, črnega kruha 3-20, žemlja, mala 0-50, velika Din 1, 1 kg luksuznih jabolk Din 5, jabolk I. 4, II. 3, III. 2, orehov 8, luščenih orehov 16, suhih češpelj 8—16, suhih hrušk 6—8, ena limona Din 0-75, 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos 52, Rio 40, pražene I. 92, II. 68, III. 48, čaja 76—140, kristal belega slad- korja 14, v kockah 16, medu 18, kavne primesi 18, riža I. 12, II. 9, III. B, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 19, bučnega olja 14, vinskega kisa 5-50, navadnega 4, petroleja 7, špirita denat. 7'50, 1 kg soli 2-50—2-75, celega popra 38, mletega 40, paprike 28, sladke paprike 30, testenin I. 12, II. 9, mila 13, karbida 7, sveč 7—14, kvasa 32, marmelade 9—30, sode za pranje Din 2,1 kg moke št. 00 Din 4-30, št. 0 4-30, št. 2 4-10, št. 4 3-90, št. 5 3-65, št. 6 3'40, ržene enotne moke 3-50, pšeničnega zdroba 2‘50, koruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 4-70, koruzne moke 3-60, ajdove moke 4-70, kaše 3-60, ješprenja 3-60, ovsenega riža Din 7-30, q pšenice Din 240, rži 200, ječmena 190, ovsa 190, prosa 220, koruze 115, fižola 400, graha 1100, leče Din 950, q premoga, črni trboveljski ko-sovec Din 38, zabukovški kosovec 48, rjavi 24, kub. m trdih drv 90, 100 kg trdih drv 60, kub. m mehkih drv 32, 100 kg mehkih drv Din 20, q sladkega sena Din 80, polsladkega 70, kislega 60, slame Din 50, 1 kg glavnate solate Din 24, endivje 15, 1 krožnik regreta 2, motovilca 2, zgodne drobne solate 12, 1 kg radiča 24, poznega zelja 2, kislega zelja 4, ohrovta 10, karfijola 10, SODE rabljene, do-broohranjene, _______________od strojnega olja, nudi vsako množino zanesljiva tvrdka. Vprašanje pod šifro »Rabljeni sodi“ na upravo lista. oseh orst eno- m večbarvne Jugografika Liubljana, So. Petra nasip 23 ANGLEŽI SO ZADOVOLJNI Z ZAŠČITNO POLITIKO Dočim je prinesel januar v Angliji 220 tisoč novih brezposelnih, se je njih število v fcbruaiju skrčilo la 27.000. Gospodarsko zboljšanje se pozna slasti v tkalstvu, stavbarstvu, v gradbi ladij in v kovinski industriji. Tudi bombaževe predilnice imajo mnogo naročil, tako da se more računiti s zopetno otvoritvijo številnih tovarn. Priti ciljajoče se poživljenje je prineslo splošno olajšanje in prostejše dihanje. v; s Vinccci Tovarna vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana nudi najftneiši in najokusnejši MAMIZ11KIS iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo! lekničn« in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarua: Ljubljana, Danajska cesta la II. nadstr. Telefon št. 23-89 Kreditni zoved z« fegcvinc in industrije Ljubljana, ‘Pvcševncva ul. 5C