* hmov&Uo poliiišUo glasilo J. V. U. - seKcife xa DravsKo banovino v Cfublfani
-	S= UrtdmIMv b, oprtna : Ljmbljanm. FrmxiUktaahm milta tU. Rokopisov M .«mm.. Ntfrajikiranlh pitam nt tprtjtmamo. Uhaja vsak Ictrttk. Naročnina Ittmm
fcSesečna priloga »M*rosvaa« === 0in „« b,.,..^». «e d^ ..*.<> j. u. a. Pi<a*j. «.*. u.*.**.. otu,> p. * doto™™, ««.„* po.tb. />„«. ¿„k. ;7.7*7. r./e/».. sn»
Letnik LXXI1. (šol. leto. 1931132.)
w
3«! *VN0 TlŽiLSTVD v LJU8LJAI
f*«Sinlna plaCana w gotovini.
—- '"J ............
V Ljubljani, dne 14. aprila 1932.
Ustanovitev učiteljskega gospodarskega sveta.
Učiteljski dom v Mariboru.
(Nadaljevanje.)
Konstituiranje odbora.
Po kratki debati se je konstituiral odbor gospodarskega sveta nastopno: Načelnik: Engelbert Gangl. I. nač. namestnik: Anton Gnus. II. nač. namestnik: Andrej Skulj. Tajnik: Anton Urbančič. Tajnikov nam.: Alojzij Škrinjar. Blagajnik: Rado Grum. — Nato prevzame predsedstvo načelnik gosp. sveta tov. E. Gangl.
Učiteljski dom v Mariboru.
O Učiteljskem domu v Mariboru je poročal njegov predsednik tov. Anton Hren in izvajal: Društvo »Učiteljski dom« v Mariboru praznuje letos 10-letnico, kar se je ustanovilo. Danes razpolaga s premoženjem nekaj nad 700.000 Din in sicer v denarju okrog 400.000 Din, v blagu pa ima okrog 300.000 Din, kar je za 10-letno delo lep uspeh. Tri petine tega imetja je daCa gospodarska akcija: izdajanje in zalaganje knjig, zemljevidov, učil, drž. grba itd. Dalje podrobno ne bo poročal, ker je priobčil natančno poročilo o društvenem delovanju Učit. Tovariš zidne 31. 3. 1932. Kakor vse kaže bo Učiteljski dom v Mariboru skoraj imel svojo streho.
Učiteljski dom v Ljubljani.
O Učiteljskem domu v Ljubljani poroča njegov blagajnik tov. Kobal in poda kratko zgodovino o razvoju Učiteljskega doma od njega ustanovitve leta 1894 dalje. Na koncu leta 1931 je naraslo imetje na okroglo 643.000 dinarjev. Ob svoji 25-letnici je podarila Učiteljska tiskarna domu stavbišče, ležeče na dvorišču ob hiši Hedžet*Koritnik in Union. S tem darom je dala tiskarna direkten povod za zidanje doma. Ing. Stanko Dimnik je napravil situacijsko skico, iz ikatere je razvidno, kako naj se postopa, da zraste na mestu sedanjega starega poslopja ob ulici nova impo-zantna stavba in kako naj se zazida prazno dvorišče.
Celo stavbišče bi bilo možno zazidati s štirimi poslopji. Kot prvi objekt naj bi se zgradil 4-nadstropni dvoriščni objekt št. I. na desni strani tiskarniškega poslopja, za katerega bi bila potrebna gradbena svota 1.4 milj. dinarjev (ne vštevši mobiljar, spalnic, jedilnic itd.).
Z ozirom na racionalno in dobro sistematično izrabo stavbišča, dispozicijo prostorov in pa gradnjo samo, naj bi se že sedaj napra; vili generalni načrti za objekte št. I., II. in III. Za objekt št. I., katerega bi se pričelo graditi kot prvega, naj bi se pa poleg tega izdelali takoj razpisni elaborat, detajlni načrti in rentabilitetni ter amortizacijski račun.
Objekt št. I. bi imel vhod na stopnišče ob desnem vogalu sedanje tiskarne na dvorišču. Kletni prostori naj bi služili v skladiščne svrhe in bi bili zato tudi dostopni iz sedanjih skladišč pod tiskarniškim poslopjem. K!i'et na desni strani stopnišča naj bi slu* žila strankam itd. Pritličje in prvo nadstropje bi bilo v traktu levo od stopnic namenjeno za razširjenje tiskarne, provizorno bi se pa lahko uporabili ti prostori tudi v namene konvikta. ako bi jih tis!karna še ne rabila. Na desni strani stopnišča bi bilo v pritličju, I. in II. nadstropju predvideno troje dvosobnih stanovanj z vsemi modernimi pritiklinami. Ako bi potreba pokazala, da bi bili sedanji pisarniški prostori za tiskarno premajhni, bi se vsak čas lahko eno ali tudi dvoje stanovanj adaptirajo za nove pisarniške prostore odnosno bi se stanovanja uporabila za učilnice, zdravniško in izolarno sobo ali za skupna ležišča za učiteljstvo, ki pride po poslih v mesto. — V II. nadstropju na levi strani stopnišča bi se nahajala menza konvikta, obstoječa iz jedilnice, čitalnice (odnosno čakalnice), kuhinje s servirnico, pomivalnico, shrambo in sobo za kuharico ter garderobo in stranišči. Iz menze naj bi bil direktni vstop na streho sedanje tiskarne, katera naj bi se uredila tako, da bi lah'ko služila kot strešno dvorišče. III. in IV. nadstropje naj bi služilo kot spalnice konviktu in bi bilo mogoče namestiti 44 postelj poleg tega pa še v vsa'ki od štirih dvoran stranišča s pisoarji in umivalnico. Postelje bi imele ob konceh omare in ob straneh pa zavese ali pa nizke stene tako, da bi bila posamezna ležišča popolnoma se-parirana. — Na strehi tega poslopja bi se lahko predvidele prhe in ležišča za solnčenje odnosno prostor za telovadbo, kot sestavni del konvikta.
Po končanem poročilu otvori načelnik tov. Gangl debato in nasvetuje, naj načel-stvo Učiteljskega doma sklepa o gradnji doma in detajlnih načrtih, kar naj nato predloži s predlogi načelstvu Učiteljske tiskarne. Oprema v domu naj bi bila preprosta. Po-stelije železne. Podvzame naj se akcija, da naj bi se Učiteljska društva zavezala, da kupijo po 1 ali 2 postelji in prav toliko omaric. Seveda bi bilo treba vso opremo izdelati po enotnem načrtu.
Tov. Dimnik predlaga, naj Šolske izkaze, ki jih bo treba zamenjati z Dačkimi knjižic cami, založi Dom, tiska pa tiskarna. Čisti dohodek naj bi bil izrecno za dom. V to svrho naj se stopi v zvezo s tiskarno.
Tov. Hren pogreša v izkazih malih darov med učiteljstvom (smrt, zapuščine, posebni dogodki itd.). Apelirati bi bilo treba na samopomoč učiteljstva za prostovoljne prispevke. Morda bi se posamezniki zavezali prispevati 100—500 Din.
Tov. Skulj poudarja, da smo prišli sedaj na realno bazo. Zavzeti je treba stališče napram zadrugi »Dom učiteljic«.
Tov. Dimnik predlaga, naj se učiteljice ponovno pozovejo k sodelovanju. Ako odklonijo, naj zavzame gospodarski svet napram »Domu učiteljic« svoje stališče. Na« čelnik tov. Gangl da ta predlog na glasovanje. Bil je soglasno sprejet.
S tem je bilo dopoldansko posvetovanje završeno.
Popoldansiko sejo je otvoril drugi namestnik načelnika tov. A. Skulj. Dnevni red se je izpremenil v toiiko, da je tov. Grum najprej poročal o 6. in 7. točki, to je o organizaciji učiteljev zadrugarjev in narodno gospodarskih delavcev in o zadružnih tečajih za učiteljstvo.
Zadružni odsek.
K točki 6. Tov.Grum omenja, da je organizacija napravila leta 1929 majhen poizkus s tem, da je priredila zadružni tečaj, ki je trajal od 21. do 27. avgusta. Tečaj se je prav dobro obnesel. Udeleženci — 26 po številu — so odnesli prav ugodne utise. Izrazili so želijo, da bi se taki tečaji ponovili. Ker je imela or* ganizacija s tečajem mnogo stroškov, se je leta 1931 obrnila s prošnjo na bansko upravo za podporo. Banska uprava je uvidela potrebo takih tečajev, zato je votirala za delno kritje stroškov 15.000"— Din. Program je bil prvotno določen na tri tedne. Moral se je skrčiti na 14 dni. Zato se je pa predavalo dnevno 8 ur, kar je bilo pri pOietni vročini preveč. Zato je boljše, da traja tečaj 3 tedne po 5 ur dnevno, da udeleženci lahko obvladajo snov. Seveda bo to odvisno od finančne strani. V tečaj je bilo sprejetih 38 učiteljev in učiteljic. Talko je organizacija usposobila 59 zadrugarjev. Ako prištejemo tem še kader starih zadružnikov — 62 — imamo v organizaciji okroglo 120 zadrugarjev. — Predlaga ustanos vitev posebnega zadružnega odseka, ki naj vodi točno evidenco.
Dalje omenja, da je v Dravslki banovini zadrugarstvo najbolj razvito, vendar pa še veftko premalo, vsled česar ostane mnogo narodnega kapitala mrtvega. Treba intenzivnega dela.
Odsek naj bi stopil v stik s sreskimi kmetijskimi referenti. Zadrugarje pa bi morala banska uprava namestiti tam, kjer je dana potreba.
Pri debati se oglasi k besedi tov. Dimnik in poudarja, da je treba začeti z delom takoj. Tavali smo pri prvih izobraževalnih tečajih, ki niso prišli do veljave. Delo pa naj bo sistematično. Se strinja z ustanovitvijo zadružnega pododseka in predlaga:
1.	Sekcija mora javiti ustanovitev učiteljskega zadružnega odseka banski upravi, da jo opozori na svoje delo.
2.	Izda naj se na vse učitelje zadrugarje okrožnica s posebnimi specialnimi vprašanji, da dobimo pregled učit. zadružnih delavcev v svrho stika.
3.	Na temelju katastra pri banski upravi naj se ugotovi, kje so zadruge in pri katerih se učitelji udejstvujejo in kje ne. Podatki naj se zbero tudi iz službenih spisov o izvenšol-skem delu. Napravi naj se vloga na bansko upravo.
4.	Na bansko upravo je treba takoj na« praviti vlogo, da da potrebne kredite na razpolago za razpis tečaja. Vlogi je priložiti proračun.
5.	Izposluje naj se tudi pri ministrstvu dovoljenje, da se tečaj odobri in izdajo spričevala.
Po kratki debati so se nominirali člani zadružnega odseka za org. učiteljev zadrugarjev, ki ga tvorijo: Vsakokratni tajnik gospodarskega sveta, sedaj Anton Urbančič, dalje tov. Grum, Brezovar in Ivan Demšar. Odsek je sestavni del gospodarskega sveta. Delokrog in odnose se določi pozneje.
Učiteljski zdraviliški dom ob morju.
O učiteljskem zdraviliškem domu ob morju je predvsem poročal tov. Grum in izvajali*: V času glavnih počitnic sva bila s tov. Dimnikom na Omišlju. V pogovoru z občin* skim tajnikom sva zaznala, da ima občina na prodaj zemljišče m2 po 2 Din, ki leži blizu mesta ob morju. V bližini je voda in elektrika. Kraj je ob luki in je najugodnejše zimsko kopališče ob vsem Jadranu. Občinski tajnik je pokazal tudi načrte, ki so jih pred vojno napravili Madžari. Realizacijo načrta te »dru-
Društvo »Učiteljski dom v Mariboru« je kupilo gornje poslopje za 625.000 Din ter ga namerava izročiti s prihodnjim šolskim letom svojemu namenu.
ge Opatije« pa je preprečila vojna. Na parceli bi se dat postaviti majhen, morda dvonadstropen zdraviliški dom, ki bi imel ves komfort za učiteljstvo, lahko bi se gojila glasba in šport. Imeli bi tudi motorni čoln itd. Penzion stane drugod 75"— Din. V domu bi imelo učiteljstvo najmanj 30% popusta. Gradnja doma bi bila poceni. Hotel PiKfcr je s 30 sobami veljal 300.000— Din. Zgradba doma bi stala z inventarjem vred do 800.000 dinarjev. Dom bi imel eno veliko sobo za dame, eno za gospode po 16 postelj, skupaj 32 postelj, 38 sob z 1, 2, 3 posteljami in sicer: 10 sob po 1, 14 sob po 2 in 14 sob po 3 poste* lje, skupaj 80 postelj, vsega torej 32 in 80 je 112 postelj. Skupne postelje bi računali po 10'— Din. Ako bi bilo zasedenih dnevno 20 postelj, bi dalo to v treh mesecih 10X20X90 = 18.000-— Din; po 1 postelja po Din 15 — dnevno, 5 postelj = 75 Din, v treh mesecih 6750.— Din; 50 postelj po 12'— Din je dnevno 600'— Din, v treh mesecih pa 54.000'— Din. Skupaj torej v treh mesecih 78.750-— Din. Ce računamo le 10% od tega ikapitala. moramo imeti 80.000 Din, ker je lahko odprto vse leto. Pri hrani pa: 75 ljudi dnevno po 30 Din je skupdj dnevno 2250 Din brez pijače in drugega. V treh mesecih da to 202.500 Din. Ako računamo od tega le 10% čistega donosa. je to 20.250 Din, manj režija za tri mesece btto 15.000 Din, iz česar sledi, da je še vedno možna amortizacija. Županstvo občine Omi-šaflj je poslalo dopis in kupno pogodbo v podpis. Na nas je, da stopimo k realizaciji.
Tov. Dimnilk je nato priporočal osnovanje »Zadruge za nabavo učiteljskih higien* skih zdraviliških stanovanj ob morju«. — V svojem referatu omenja:
1.	Zalkon o zadrugah državnih uslužbencev (glej »Službeni list« št. 13. od 17. febr. 1932.).
2.	Vrste zadrug po tem zakonu, med katerimi se navajajo stanovanjske zadruge za oskrbo higienskih stanovanj.
3.	Vsaka zadruga mora biti član> Zveze nabavljalnih zadrug.
4.	Glavnica Zveze: a) Po čltenu 70. točka 2. »V teku 5 let se pridržuje na leto po 1U« enomesečne draginjske doklade od vseh državnih uslužbencev. Pobere se naenkrat ali v teku dveh mesecev, b) (Iz odtegljajev od vseh državnih uslužbencev I., II. in III. kat. po 10, od ostalih pa po 5 Din na mesec v 36 mesečnih enakih obrokih od 1. julija 1928. dalje; za nove uslužbence se prične odtegovati pri na* kazilu druge mesečne plače.
5.	V Dravski banovini je okrog 3000 učiteljev vplačalo 1,080.000 Din. Ako se 20% vsega učiteljstva koristi z zadrugami, ostane še 80 odstotkov učiteljstva, ki nima nikake koristi od sedanjih zadrug, torej ima učiteljstvo pravico na 874.000.— Din kapitala, da ga izkoristi za svoje potrebe, ker odpade le 216.000 Din na one, ki se koristijo z zadrugami. Po določilu zadnjega zakona nima nihče več pravice za povrnitev odtegljajev.
6.	Ugotoviti moramo točno
a)	koliko učiteljev je vplačalo odtegljaje in kolika je vsota odtegljajev;
b)	koliko učiteljev se koristi s sedanjimi uradniškimi zadrugami;
c)	podvzeti akcijo, da vsi učitelji, ki se ne koristijo sedaj z zadrugami, podpišejo izs jave, da odstopajo svoje deleže v korist »Obmorske stanovanjske zdraviliške zadruge učiteljstva Dravske banovine«;
č) da ministrstvo odredi izdajo potrdil vsem uradnikom, ki so odplačali odtegljaje, z navedbo časa in skupnega zneska odtegljaja;
d)	po § 108. zakona o narodnih šolah »bo ministrstvo prosvete pomagalo ustanavljati in vzdrževati domove za zdravljenje obolelih učiteljev«. V smislu tega § naj se ministrstvo
zainteresira, da podpre akcijo za ustanovitev »Obmorske stanovanjske zdraviliške zadruge učiteljstva Dravske banovine« v okrilju Zveze nabavljalnih zadrug, kateri se da omenjeni kapital na razpolago. Od take zadruge bi imeli korist tudi oni učitelji, ki se s sedanjimi nabavljalnimi zadrugami ne morejo koristiti.
Z ozirom na vse navedeno predlagam:
»Gospodarski svet izvoli ožji odbor, ki bo proučil gornje predloge ter bo s tajništvom gospodarskega sveta podvzel vse priprave za izvedbo načrta in sestavo pravil za zadrugo.«
Tovariš Voglar predlaga, da bi učitelji postali zadružniki z deležem 1000 Din. Predlaga, da bi banovinska skupščina sprejela sklep za splošni pristop.
Načelnik tov. Gangl: Rešiti nam je dve vprašanji: 1. Nakup zemljišča. 2. Izvolitev odsdka, ki naj uredi to vprašanje.
K temu pripomni, da bo »Učiteljska tiskarna« prispevala JUU 5000 Din za nakup zemljišča. Z zidanjem pa ni mogoče takoj začeti. Rok pričetka naj se v pogodbi podaljša od 3—5 let, kar je sporočiti občini.
Tov. Skulj opozarja, da bi se morda poizkusilo s posojilom med učiteljstvom.
Tov. Voglar predlaga, naj se Savezu pred-lože načrti in rentabilitetni račun.
Nato se izvoli predlagani odsek, ki ga tvorijo tovariši: Ivan Dimnik, Rado Grum in Ivan Kocijančič. Sklep: Odsek naj natančno preštudira ves načrt in pripravi elaborat za prihodnjo sejo.
Sprejeti so bili sledeči predlogi in na* sveti:
a)	Zapisnik o prvi seji gospodarskega sveta naj se razmnoži in pošlje vsem zadrugam in društvom, ki so člani gospodarskega sveta.
b)	Vse zadruge in društva naj poročajo na prvi seji o gospodarskem svetu in sklepajo o prispevkih za gospodarski svet v svrho organizacije in realizacije namena.
e) Na dnevni red prihodnje seje gospodarskega sveta naj se stavi poročilo o Učit. gospodarski poslovalnici.
č) Pri vseh programih in načrtih bodimo skromni in preudarni.
d) Vsi udeleženci naj natančno poročajo svojim zadrugam in društvom o poteku seje gospodarskega sveta in o njegovih sklepih.
Prihodnja seja gospodarskega sveta se bo vršila okrog polovice meseca maja.
Kriza, nadprodukcija in dr.
Na nekatere točke uvodnega članka »Učit. Tovariša« z dne 10. marca bi rada odgovorila, ne da bi s tem hotela kratiti čast in zasluge mnogospoštovanih tovarišev.
Žal, da nimam v rokah »Službenih po< datkov« vsega učiteljstva in da mi silno ne* dostaje časa. Na podlagi »Službenih podatkov« bi s številkami lahko dokazala, koliko odstotkov učiteljev, vzgojenih po državnih ali privatnih učiteljiščih, se je udejstvovalo pri izvenšolskem delu in kako udejstvovalo. Sicer podatki ne bi bili povsem točni, ker mnoge skromne tovarišice niso hotele prositi društev in korporacij tozadevnih potrdil, one pa same od sebe niso izdajale izkazil.
Tu bi mimogrede pripomnila, naj bi ob kaki taki priliki oblastva izdala odredbo društvom, korporacijam, naj kot skromno priznanje za velik trud, ki ga je imel posamez* nik v njih vrsti, izdajo sama od sebe izkaze o delu. Vsaj drugega plačila itak ravno naj-požrtvovalnejši in najagilnejši niso prejeli in še tega ne zahtevali, mnogi celo na poziv nadrejenih oblasti ne, ker se to upira njihovemu značaju. Pa kdo danes po tem vpraša?
Učitelj bodi vsem vse; znaj vse, če si se učil ali ne; ukloni se vsakomur. Komu mar tvoje tihe žrtve, tvoje — cesto v solzah prečute ure prepotrebnega nočnega počitka! Ukazi so tu, izvesti jih je treba brezpogojno in to v času, ko ima vsak sedemletni »prvček« pravico, da si sam išče »pota in cilje«.---
Kaj hočemo! »Hlapci« še niso izumrli in kakor kaže, v našem poklicu vsaj ne bodo. Preveč nas je pač in zato s »štreberstvom« izpodjedamo kruhdk drug drugemu, kakor delavci in zlasti delavke tovarn, ki v mnogih krajih prehodijo dnevno po 30 km in več za ubogih 60 do 90 Din tedensko. Sama sem po* znala take in ne pretiravam.
O vzgoji k izvenšolskemu delovanju je pa težko reči kaj pravega. Že z metodiko, ki se podaja na učiteljiščih za posamezne predmete, je težko kaj začeti v oddaljenih gorskih vasicah, zapuščenih kmetskih okoliših, kaj bi šele z drugimi novotarijami in domisleki, ki se morda izvrstno obneso v mestu — a zunaj ne koristijo prav nič! — Tu treba razumevanja ljudskih potreb, srca in volje! To treba vzgojiti v mladih ljudeh. Delo se pokaže samo. Spoznamo in učimo se ga pri izkušenih tovariših (icah) v domačem kraju, okolišu.
Začetniki pa, ki še v razredu niso sigur* ni in biti ne morejo (vsaj vendar to vsi vemo iz svojih prvih let!) —, bodo narodu veliko več koristili, če se poglobijo predvsem prav intenzivno v svoj toliko zahtevajoči poklic, študirajo svoj okoliš in skušajo po vzgledu starejših, izkušenejših tovarišev (ic) prilagoditi svoje žitje in bitje kraju in času, ne da bi slepo posnemali krajevne in časovne raz* vade in napake. Cim se količkaj ustale, utr* dijo in pokažejo smisel za ljudske potrebe, bo vsak starejši tovariš rad odstopil dober del izvenšolskega dela. Tako delo bo potem tudi res imelo uspeh in bo rodilo zadovdljnost ljudsko in učiteljevo (ičino), dočim se prera-ni poizkusi navadno izjalovijo ter rode gnev in celo obup.
»Priletna.«
POSETITE KONCERT
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA TRBOVLJE-VODE
V NEDELJO 17. T. M. DOPOLDNE tmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmm
Splošne tresti.
UČITELJSKA STANARINA
IN NATURALNA STANOVANJA
Sekcija je poslala predsedstvu JUU v Beograd v zadevi učiteljske stanarine in na-turalnih stanovanj nastopno brzojavko:
»Po členu 66. finančnega zakona se ne odbijajo naturalna stanovanja, ki pripadajo po specijalnem zakonu. Ukinjen je tudi drugi odstavek člena 29. činovniškega zakona, po katerem se je odbijala stanarina samouprav* nih teles. Udruženje naprošamo, da izposluje odredbo banskim upravam, da ne bodo odbijale stanarine in naturalnih stanovanj učiteljstvu.«
Selkcija je prejela od Udruženja nastopni odgovor:
»Učinjeno je sve, da hitno blagajne do-biju naredenje za pravilnu isplatu.
Glavna kontrola če poslati objašnjenje jer je u drugim mestima isplata izvršena pravilno.«
Sekcija bo podvzcla še vse potrebne korake, da izpade zadeva ugodno za učiteljstvo.
Znižanje davka od zmanjšanih službenih prejemkov ni bilo mogoče izvršiti že za mesec april, ker bi se bilo z zaračunavanjem znižanja davka zakasnila likvidacija in izplačilo prejemkov tako, da bi ne bili prejeli učitelji plač 1. aprila, ampak šele kasneje. Za= deva bo urejena z majskimi prejemki.
—	Knjige Slovenske Šolske Matice za
leto 1931. so dotiskanc. Ljubljanskim šolam ozir. članom so na razpolago vsak dan ob 10. uri prcdpoldnc v i. deški osnovni šoli na Ledini, zunanji člani jih dobe pri svojih poverjenikih enkrat drugi teden. Z ekspeditom knjig pričnemo takoj. — Odbor Slov. Šol. Mat.
—	Koncert Mladinskega pevskega zbora Trbovlje - Vode. Kakor je bilo že javljeno, priredi ta zbor v nedeljo 17. t. m. dopoldne svoj drugi koncert v Ljubljani. Koncert bo zanimiv, ker se izvaja po večini nov program. Vsem je gotovo še v spominu prvi koncert in velikanski uspeh. Pevski zbor je pa med tem časom še pridobi1!', ker je priredil veliko koncertov po Dravski banovini in v Beogradu. Učiteljstvo naj opozori v šoli svoje otroke na koncert, ter nabavi vstopnice v predprodaji po znižani ceni. Trbo* veljska mladina, dirigent Šuligoj in njegov sodelavec Pertot, pa bodo spoznali, kako visoko ceni Ljubljana njihovo delo.
—	Koncert UPZ »Ivan Filipovič« iz Zagreba. 2. maja priredi učiteljski pevski zbor iz Zagreba v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union svoj prvi koncert. Zbor je bil ustanovljen pred letom dni in šteje 50 učiteljev, po večini iz Zagreba. Zborov dirigent je znani hrvaški glasbenik in komponist Boris Papan-dopulo. Z vso resnostjo se je vrgla ta mlada pevslka družina, po vzgledu našega UPZ, na delo, ter priredila pevsko turnejo po Jugo* slaviji. Ob priliki koncerta v Beogradu, je bil ves zbor predstavljen Nj. Vel. kralju, ki jih je tudi bogato nagradil. Glasbena kritika jih je enoglasno dobro ocenila. Že njihov program: »Sto godina jugoslovenslke glasbe« in dejstvo, da je to prvi njihov poset, zaslužita naše vsestranske pozornosti. Naš pevski zbor je bffi v Zagrebu trikrat in vedno je bil vsestranko zadovoljen. Pozivamo tovarišice in tovariše, da agitirajo od osebe do osebe in storijo vse, kar je v njih močeh, da bo poset res dober. Verujte, da alko ne bo podrobne agitacije, bo dvorana prazna! Učiteljstvo pa ima moč zainteresirati publiko za to prireditev in se tako revanžirati enkrat za ono, kar so oni nudili našim pevcem že večkrat.
—	Občinske dajatve krajevnim šolskim odborom. Mnoge občine so precej zaostale s svojimi prispevki, Iki so jih dolžne dajati po § 130 zakona o narodnih šolah krajevnim šolskim odborom. — Da bi se ti zaostanki ne večali, je odredila kr. banska uprava za Dravsko banovino, da morajo občine te svoje ob* veznosti poravnati sproti. Ugotoviti je, koliko procentov občinskega proračuna odpade na šolski proračun in pristojni del mora občina sproti dajati krajevnemu šol. odboru.
—	Otvarjanje gospodinjskih tečajev. Mi* nistrstvo prosvete je opozorilo z odlokom ON br. 21.808 z dne 25. marca 1932, da je treba za vsak novi gospodinjski tečaj predhodno zaprositi ministrstvo prosvete za odo-brenje otvoritve tečaja ter se ne sme noben tak tečaj otvoriti, preden ni izdano zadevno odobren je.
—	Obiski pri banski upravi. Ker se intervencije pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave še vedno tako pogosto ponavljajo, je ta objavila, da so osebne intervencije popolnoma brezuspešne, ker more prosvetni oddelek poslovati le na pismeno uradno predloženo vlogo (prošnje, pritožbe itd.) — Prepričani smo, da bodo vsi zavedni in discipli* nirani člani pozdravili ta ukrep, ki naj zatre grdo razvado, ki se je vkoreninila pri nekaterih učiteljih, da za vsako malenkost in povsem nepotrebno iz osebnih koristi nadlegujejo sami, ali pa po drugih osebah prosvetno upravo.
—	»Madison Square garden« v Čehoslo-vaški. Bat'a gradi v svojem sedežu največjo dvorano v Čehoslovaški za športne in društvene prireditve. — Poleg največjega kinematografa in največjega hotela, ki se dozi-davajo v Zlinu, se bo mesto sedaj odlikovalo
tudi na športnem polju. Zlinski »Madison Squaere garden« bo velika dvorana s prostorom 1000 m1, v kateri se bodo lahko prirejale boksarsike tekme, teniške tekme in druge športne prireditve. Dvorana bo zgrajena ta* ko, da jo bo zelo lahko preurediti v plesno dvorano in za javno telovadbo, a po potrebi se bodo v njej vršila tudi javna predavanja.
—	Tehniški bo urejena popolnoma dovršeno, s postranskimi galerijami, z moderno urejenimi kopalnicami in z veliko garderobo.
—	Pomoč slabim učencem. V srednji šoli delajo mnogim dijakom nemale preglavice posamezni predmeti. Posebno proti koncu šolskega leta se vrši navadno nekaka odločilna borba za pozitivne rede iz teh predme* tov. Mnogi si pomagajo z inštruktorji, oni ki pa nimajo za to denarnih sredstev, naj se obrnejo na: Direkcijo Vidovičeve dopisne šole za samouke v Sarajevu, Ulica kralja Aleksandra 53, ki nudi s svojimi bogatimi izkušnjami vsakomur sigurno pomoč pri učenju.
t Matija Lavrenčič. V Ljubljani je umrl upokojeni šolski upravitelj Matija Lavrenčič, oče naših vrlih tovarišev Lojzeta in 'Ivana Lavrenčiča. Krepak na telesu je tudi kot upokojenec še mnogo let poučeval v vojaških analfabetskih tečajih. Njegovi? življenje je bilo en sam delaven ;dan in do zadnjega je ohranih svoj zdravi humor. Nenadna smrt ga je iztrgala v visoki starosti iz naše sredine.
—	Bodi mu žemljica lahka! Prizadetim naše sožalje!
—	Zdravniški pregled otrok pred vpisom v šole. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo poseben pravilnik o zdravniškem pregledu otrok pri vpisu v šolo. Pregled je obvezen za vse otroke, ki se vpišejo v šolo; izvrši ga šolski zdravnik, če tega ni, pa pristojni občinski ali okrožni zdravnik. Običajno naj se vrši pregled ob priliki, ko cepijo otroke proti kozam. — V osnovno šolo se ne smejo vpisati otroci, ki so preslabo telesno razviti, dalje tisti, ki zaradi telesne nesposobnosti ne morejo hoditi v šolo ali ne morejo sedeti v klopi, ter otroci, ki ne morejo z uspehom slediti pouku zaradi defektov čutnih organov.
SLOVENSKI JAVNOSTI!
Glasbena Matica v Ljubljani proslavi o Binkoštih letošnjega leta, to je od 13. do 16. maja 1932 60-letnico svojega delovanja ter priredi ob tej priliki I. slovenski glasbeni festival in otvori razstavo, ki naj pokaže razvoj glasbe v našem narodu. Razstavo pripravlja poseben odsek G'asbene Matice, pod vod* stvom odličnega strokovnjaka in glasbenega zgodovinarja prof. dr. Josipa Mantuanija.
Razstavljeni bodo po možnosti vsi predmeti, ki se nanašajo na našo glasbo kakor: slike skladateljev, njihova dela v rokopisu ali v tisku, dalje izdaje raznih muzikalij starejšega in novejšega datuma, knjige posvetne, nabožne in pedagoške vsebine, ki vsebujejo tudi pesmi z notami, fotografije in slike glas* benih instrumentov ter raznih krajev in poslopij, 'ki so važni za našo glasbo, programi koncertov in glasbenih prireditev sploh, umetnine naših umetnikov, katerim služi glasba kot motiv, itd., itd.
Zaradi tega se ponovno obrača Glasbena Matica do slovenskega občinstva, cerkvenih predstojništev, šolskih vodstev, naših društvenih knjižnic, arhivov in drugih ustanov, ki imajo v svoji posesti gori navedene ali podobne predmete, da jih posodijo Glasbeni Matici za čas razstave od začettka do konca meseca majnika t. 1.
Prejem vsakega predmeta, posojenega za razstavo, potrdi gdbor Glasbene Matice, ki jamči tudi za točno vrnitev. Glasbena Ma* tica prosi predvsem za prijave in to najkasneje do 20. aprila t. 1. Način dobave bo potem pismeno dogovorjen.
Za odbor Glasbene Matice v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik:
Dr. Vladimir Ravnihar. Prof. Anton Lovše.
Oseb
mm
i Napredovali so v VI. skupino: Kavčič Barbara, Sv. Martin; Sevnk-Železnifc Adela, Vransko; v VIII. skupino: Žehelj Alfred, Bočna; Štukelj Vida, Frankolovo; Sojer -Kaluzinsky Štefanija, Kočevje; Stopar Ivan, Tržič; Pavlic Iva, Kebelj: Pavlic Albina, Ke-belj; Petelin Albin, Škrilj; Predan Lea, Sveti Andraž; Podboj Marija, Ljubljana; Pucelj Iva, Brežice; Lorger Vida, Šmarje; Kramber-ger Joško, Murska Sobota; Kraševec Danica, Vitanje; Krebelj Marija, Maribor; Kogoj Ana, Griže; Kozjck Ana, Dol. Nemška vas; Križ-man Angela, Gor. Ponikva; Kulovic Viktorija, Valta vas; Kuljiš Helena, Rudnik; Sto-par-Novalk Štefanija, PlešSvec; Planine GU zela, Videm na Savi; Pečarič Jerica, Studenec; Peunik Erna, Mozirje; Pleskovič Martina, Gor. grad; Primožič Terezija, Sorica; Podvršnik Anton, Sv. Martin: Povh Vaclav, Sv. Rupert; Puncer Marija, Vransko; Klemene Franc, Sevnica; Honigman Zofija, Višnja gora; Gerlanc Bogomil, Laško; Gole Ma* rija, Preval je; Ferenčak Edo, Dol p. Laškem; Kukovec Cecilija, Sv. Tomaž; Grogl Feliks, Sv. Rupert; Hudales Jadviga, Šmartno - Slo-venjgradec; Grom Milan, Babno polje; Go-rup Franc, Sv. Florjan; v IX. skupino: Ma-karovič Marija, Krka; Majnik Ferdinand, Preddvor; Šemrl Darinka, Polom; Hauke Natalija, Sv. Benedikt; Mahkota Milan, Hrast* nilk; Veber Marija, Mirna Peč; Kramar Magdalena, Sv. Marjeta; Bavdek Dušan, Lovrenc Franc, Cirkovci, Belec Ivan, Križevci; Erker Berta, Dolž.
IZPRAZNJENE IN RAZPOLOŽLJIVE UČITELJSKE SLUŽBE NA OSNOVNIH ŠOLAH DRAVSKE BANOVINE.
SREZ BREŽICE: Brežice za 1 šolskega upravitelja. * Blanca za 1 učitelja; Dobova za 1 učitelja in 1 učiteljico; Kapele za 1 učitelja; Rajhenburg za 1 učitelja; Senovo za 1 učitelja; Sromlje za 1 šolskega upravitelja in 1 učiteljico; Zabukovje za 1 šolskega upravitelja.
SREZ CELJE: Blagovna za 1 šolskega upravitelja.
SREZ ČRNOMELJ: Adlešiči za 1 šolske ga upravitelja; Bojanci za 1 šdllskega upravitelja; Dragatuš za 1 šolskega upravitelja in 1 učiteljico; Rožni dol za 1 šolskega upraviteljai Stara Lipa za 1 šolskega upravitelja; Talčji vrh za 1 šolskega upravitelja.
SREZ DOLNJA LENDAVA: Beltinci za 1 učiteljico: Čentiba za 1 učitelja; Črenšov-ci za 1 učitelja; Dolga vas za 1 učitelja; Do= lina za 1 šol. upravitelja in 1 učiteljico; Dol, Lendava za 1 učitelja in 1 učiteljico; Gaberje za 1 učitelja; Ivanci za 1 učiteljico; Kobilje za 1 učiteljico. Mala Polana za 1 učiteljico; Melinci za 1 učiteljico; Odranci za 1 učitelja; Petišovci za 1 učiteljico; Pince za 1 učiteljico; Turnišče za 1 učiteljico; Velika Polana za 1 šol. upravitelja in 1 učiteljico; Zamostje za 1 meš.
SREZ GORNJI GRAD: Mozirje za 1
šol. upravitelja; Skorno za 1 šol. upravitelja; Šmartno ob Dreti za 1 šok upravitelja.
SREZ KAMNIK: Čemšenik za 1 meš.; Domžale za 1 šol. upravitelja; Komenda za 1 šol. upravitelja.
SREZ KOČEVJE: Banjaloka za 1 šol. upravitelja; Faravas za 1 šol. upravitelja; Kočevska Reka za 1 učiteljico; Loški potok za 1 učitelja; Ovčjak za 1 meš.; Polom za 1 šol. upravitelja; Ribnica, deška osnovna šola za 1 učitelja; Ribnica dekliška osnovna šola za 1 učiteljico; Sodražica za 1 učitelja.
SREZ KONJICE: Čadram za 1 učiteljico; Kebelj za 1 učiteljico; Sv. Kunigunda za 1 šol. upravitelja; Skomarje za 1 šol. upravitelja; Špitalič za 1 šol. upravite-ja in 2 učiteljici; Vitanje (trg) za 1 učiteljico; Rakovec za 1 šol. upravitelja.
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne I
LISTEK
Po koncertni turneji pevskega zbora moravskih učiteljev
- JPSMU) po Španiji in Portugalski.
Kakor je bilo že javljeno v eni prejšnjih številk, je priredil PSMU pevsko turnejo po Španiji in Portugalski. Ta velika in velepo-membna pevska turneja, združena s kulturno propagando, je trajala 21 dni. Zbor je priredil 17 koncertov, 19krat je priložnostno zapel. Prepotoval je 8100 km v 212-urni vožnji in prespal — oziroma prečul n— 7 noči v vlaku. Domov je prinesel velik moralni uspeh in 60 tisoč čeških kron deficita — kratka — sodobna in za delovanje vseh pevskih zborov običajna bilanca. Pristaviti bi morali samo še to, koliko so potrošili posamezniki in koliko dni po turneji bodo prenašali razne — »malenkostne« težave v žepu. križu, glavi itd.
Poglejmo si pa vso turnejo tudi od dru* ge — kulturne strani — od one, ki je vsem neidealistom tako nepotrebna. Uvideli bomo, da so vse take turneje in nastopi v materialnem pogledu, naj bo to v Španiji, Portugalski ali pa »na Kranjskem«, momentano vedno deficitni. Kulturni suficit pa spremeni tekom časa f;udi materialno stran v sufi-citno — toda ne za pevca! Prav bi torej bilo, da bi polmočni krogi podpirali pevslka udruženja. Na ČSR je v tem pogledu boljše. Toda pri nas?! — Prve vrste pri vseh domačih koncertih so prazne in še povabljeni ne pri-
dejo. PSMU je pod vodstvom svojega očeta, voditelja in dirigenta prof. g. Vacha priredil koncerte v sledečih mestih: Bilbao, Gijou, Santander, Madrid, Perto, Lisabon, Tartago* na, Barcelona, Reus, Manresa, Gerena in Fi-gueras. Prepevali so v .petih jezikih in sicer: češko, latinsko, špansko, katalonsko in portugalsko. V vseh dnevnikih in revijah so pisali o zboru, njegovih zmožnostih, o nastopu, o češkoslovaški kulturi in češkoslovaškem učiteljstvu kar najlepše in zelo obsežno. Kolikega pomena za narod in učiteljstvo, katerega zbor dela propagando s pesmijo po tujini, naj izpričajo besede češkoslovaškega poslanika v Lisaboni g. dr. Štruppa: »Vi pev-ci> ste naredili za poznavanje češkoslovaškega naroda in njegove kulture z 2 koncertoma v Lisaboni več, kot na propagandah literature v večih letih!« Da je to resnica, naj govorijo številke: O PSMU je pisalo 63 časopisov v 122 člankih. Med temi je bilo 43 kritik, 39 kulturnih referatov in 40 slik. V vseh člankih in kritikah se stavlja češkoslovaški narod in učiteljstvo za vzgled španskemu in portugalskemu.
Torej! Kulturna bilanca je resivisoko pozitivna in daleč presega deficit 60.0001-« Kč. Češkoslovaški narod, ki ima v svojem učiteljstvu tako močne borce za konsolidacijo doma in propagando v tujini, bo z lahkoto ne samo poplačal, ampak preplačal ta »d e f i c i t«.
Prepričani smo, da naš pevski zbor ni končal z dosedanjima dvema turnejama, am= pak bo nadaljeval ter. nam donašal velik kulturni suficit, ter materialni deficit v deset-tisočih »jugoslovanskih dinarčkov« po vzgledu PSMU. Našim severnim bratom moramo pa iskreno čestitati, ter jim zagotoviti, da tudi mi pazno sledimo njih velikemu, težavnemu, a uspešnemu delu!	—čo.—
Fr. Rogl:
„Ciciban" pa „Mihec in Jakec"*
»Kaj ne, atok, samo Miklavž ima take knjige ?« me je vprašala 4-letna hčerka, ko je dobila »Mihca in Jakca«. Vse, kar je bil Mi* klavž h knjigi priložil, ni imelo nobene vred* nosti; lahko bi prinesel samo »Mihca in Jakca«; otrok je bil presrečen. Kar takoj sva morala na delo! Dan za dnem sva čitala, se smejala in zopet resno premišljala. Vsak prosti trenutek je zapazila mala Cicibanka in mi pravila: »Atek, tam pri »Pustu« (ali kjerkoli je bilo, — vedno pa je bilo točno) sva nehala, dajva dalje!«. Do božiča je atek znal že vse in mu je bilo dovolj. Tudi mamici se je godilo enako.
V pravem času je prišel na počitnice Ci-cibankin 8-letni bratranec. Vse počitnice smo imeli blažen mir. Otroka pa sta se zabavala in učila. Ker je Cicibanka predobro poznala vse slike, je bil bratranec včasih v zadregi. Nekega jutra smo ga našli, kako je v polmraku — še v postelji — »študiral» »Mihca in Jakca«. Pač ni hotel zaostajati v znanju. — Ne želja po znanju, privlačnost, otroškost, zanimivo pripovedovanje in slike so ga pri* vlače vale h knjigi.
Počitnice so prehitro minile. Cicibanka je spet sama. Zopet je bilo treba mamice in ateka, iki pa sta imela »Mihca in Jakca« že polna ušesa. Nista hotela več citati, nevoljna sta bila. Cicibanka je gledala in si menda mislila,, da nisva pri pameti, da ne marava take zanimive knjige. Stiskala je »Mihca in Jakca« k sebi, gledala izpod čela, sedla na stol, potegnila ateka za rokav in dejala: »Bom pa sama čitala!« Dal sem ji svinčnik.
Od sličice do sličice je hitela, besede so kar same vrele iz navdušenih ust, kar podobice so jih govorile. Prišla sta Mihec in Jakec na svet, bila sta krščena — vse kakor v knjigi. Tako poglavje za poglavjem — vsa knjiga. — Zaskrbelo me je, kako more štirileten otrok toliko napenjati možgane. Pa je prišla žena: »Ti, kaj bo z otrokom, v šoli pa ne bo nič z njim, boš že videl!«
Cicibanka, ponosna na svoje znanje, je začela citati znova. Pa sva se potolažila z ženo. Saj samo slike pripovedujejo, živijo. Otrok ne pozna niti ene črke.
Menda nisem ob nobeni knjigi užival to* liko sreče, kakor ob »Mihcu in Jaikcu«. Nihče od doraslih ne more pripovedovati tako živo in navdušeno, kakor zmore to otrok, ki ga kaj navduši, prevzame ali ga osvoji. To je gotovo napravila pri vseh mladih bralcih knjiga »Mihec in Jakec«.
Cicibanka me je še vprašala, zakaj je kovač različen od očeta, ki je ista oseba včasih ima brado, včasih pa samo brke. Pa zakaj je narisana glava, ki naj bi bila Jakče-va, tako stara (plešasta)? Kadar se Mihec ali Jakec smejita ali jočeta, delajo za njiju to drugi obrazi, ne njuna. Tudi si nista podobni risbi dečkovih obrazov v prvih poglavjih z onima v poznejših.
Mislim pa, da so to — in še nekatere netočnosti — malenkosti, 'ki bi se pri prihodnji izdaji mogle popraviti, in ne morejo vplivati na veliko umetniško in vzgojno vrednost te odlične Ribičičeve knjige, ki naj bo tudi v drugič opremljena z Gasparijevimi slikami
SREZ KRANJ: Sv. Ana za 1 meš.; Kokra za 1 meš.; Križe za 1 šol. upravitelja; Mavčiče za 1 šol. upravitelja; Naklo za 1 učitelja; Smlednik za 1 učiteljico.
SREZ KRŠKO: Boštanj ob Savi za 1 uči telja; Dobovec za 1 šol. upravitelja in 1 učiteljico; Št. Jurij za 1 učitelja in 1 učiteljico; Sv. Križ pri Kostanjevici za 1 šolskega upravitelja; Leskovec za 1 učitelja; Mokronog za 1 učitelja; Veliki Podlog za 1 učiteljico; Radeče za 1 učiteljico; Veliki Trn za 1 meš.
SREZ LAŠKO: Dol pri Hrastniku za 1 učitelja; Jurklošter za 1 učitelja; Trbovlje, deška osnovna šola za 1 učitelja.
SREZ LITIJA: Javorje za 1 šal. upravi» telja; Primskovo za 1 učiteljico; Toplice za 1 učitelja; Višnja gora za 1 učiteljico.
SREZ LJUBLJANA-OKOLICA: Zg. Šiška za 1 učitelja; Grosuplje za 1 učiteljico; Ježica za 1 učitelja; Studenec-Ig za 1 učiteljico; Šmarje za 1 učitelja; Šmartno pod Šmarno goro za 1 učiteljico; Škocijan pri Turjaku za 1 šol. upravitelja.
SREZ LJUTOMER: Kapela za 1 učitelja in 1 učiteljico; Ljutomer, deška osnovna šola za 1 učitelja; Mala Nedelja za 1 učitelja; Stogovci za 1 meš.
SREZ LOGATEC: Cerknica za 1 učitelja; Grahovo za 1 učitelja.
SREZ MARIBOR DES. BREG: Laporje za 1 učitelja; Limbuš za 1 učitelja m 1 učiteljico; Makole za 1 učitelja; Planica za 1 šol. upravitelja; Reka za 1 šol. upravitelja in za 1 meš.; Ruše za 1 učitelja; Studenice za 1 uči* telja; Slov. Bistrica za 1 učitelja; Pragersko za 1 šol. upravitelja; Sv. Martin na Pohorju za 1 učiteljico; Sv. Jurij v Slov. goricah za 1 učiteljico.
SREZ MARIBOR LEVI BREG: Sv. Be* nedikt v Slov. goricah za 1 šol. upravitelja in 1 učiteljico; Gradišče za 1 učitelja; Št. IIj v Slov. goricah za 1 šol. upravitelja; Sv. Jakob v Slov. goricah za 1 učitelja in 1 učiteljico; Sv* Lenart v Slov. goricah za 1 učitelj ar Selnica ob Dravi za 1 šot. upravitelja; Sv. Trojica v Slov. goricah za 1 šolskega upravitelja in 1 učiteljico; Maribor, III. deš. osnovna šola za 1 šolslkega upravitelja.
SREZ METLIKA: Božakovo za 1 učitelja.
SREZ MURSKA SOBOTA: Gerlinci za 1 šol. upravitelja; Gornja Lendava za 1 učitelja; Kančevci za 1 meš.; Kramarovci za 1 učiteljico; Pertoča za 2 učiteljici; Prosenja-kovci za 1 šoL upravitelja; Sv. Jurij za 1 učitelja; Trdkova za 1 šol. upravitelja in 1 učiteljico.
SREZ NOVO MESTO: Dobrniče za 1 učitelja in 1 učiteljico; Dolž za 1 šol. upravi* telja; Gabrje za 1 šoL upravitelja; Laze za 1 šol. upravitelja; Mirna za 1 šol. upravitelja in 1 učiteljico; Mirna peč za 1 učitelja; Dol. Nemška vas za 1 učitelja^ Orehovica za 1 me?.; Št. Peter za I meš.; Dol. Topla reber za 1 šol. upravitelja; Selo-Šumberk za 1 šolslkega upravitelja.
SREZ PREVALJE: Guštanj za 1 učite-ljico; Kapla za 1 učitelja in 1 učiteljico; Ma-renberg za 1 učitelja; Muta za 1 učitelja; Preval je za 1 učitelja; Remšnik za 1 učitelja; Trbonje za 1 šol. upravitelja; Vuhred za 1 učiteljico.
SREZ PTUJ: Sv. Andraž v Slov. goricah
za 1 učiteljico; Sv. Bolfenk na Kogu za 1 učiteljico; Sv. Miklavž pri Onnožu za 1 učitelja; Ormož za 1 učitelja; Ptujsokolica, deška osn. šola za 1 učitelja; Velika Nedelja za 1 učitelja; Sv. Barbara v Halozah za 1 učitelja; Sv. Duh v Halozah za 1 učitelja; Sv. Lovrenc na Dravskem polju za 1 učitelja in 1 učiteljico; Majšperg za 1 učitelja.
SREZ RADOVLJICA: Bohinjska Srednja vas za 1 učiteljico; Jesenice, deška osn. šola za 1 učitelja; Javorniški Rovt za 1 učitelja; Koprivnik za 1 šol. upravitelja.
SREZ SLOVENJGRADEC: Sv. Andraž pri Velenju za 1 učiteljico; Razbor za 1 šol. upravitelja; Škale za 1 učitelja; Šmartno pri Slovenjgradcu za 1 učiteljico.
SREZ ŠKOFJA LOKA: Železniki za 1 šol. upravitelja; Martinji vrh za 1 šolskega upravitelja.
SREZ ŠMARJE PRI JELŠAH: Buče za 1 učiteljico; Dobje za 1 učitelja in 1 učiteljico; Kozje za 1 učitelja; Pečice za 1 šoli. upravitelja in 1 učiteljico; Polje za 1 učiteljico;Sladka gora za 1 učiteljico.
Prošnje za te službe morajo biti predložene kraljevski banski upravi v Ljubljani naj» kasneje do 20. maja 1932.
Pri sestavljanju in predložitvi prošenj je postopati točno po naredbi ministrstva pro-svete O. N. br. 23296 z dne 23. marca 1931., ki je bila izdana z odlokom kraljevske banske uprave IV. No. 5696/1 z dne 1. aprila 1931.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
MIROSLAVA LEITGEB
mmammmm LJ"8L jam a. Jurčičev trg štev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje Šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in pred tisk.
«■■•■•■■■■•■•■•■•■■••••■■■■■HaHHHnMHuaaiai
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU!
Oamski
modni atelje
J o v. Potočnik — I Juhlj^na,
sedaj Šmartinska cesta št. 24
(kavarna „Viadukt"), izdeluje damsko garderobo po najnovejših inozemskih journalih. Kostumi — plašči — specialno krojaško delo - Izdeluje tudi kroje po •neri — Zunanjim po sliki in meri poštnoobratno.
Oorambni ves t m k.
KAKO SODIJO UČITELJSTVO IN ŠOLSTVO !
»Kmetijski list« prinaši v 13. številki od 30. marca 1932 sledeči članek:
In naše narodno šolstvo!
»Kmetski list« je prinesel že marsikaj, kar smo na javni pozornici željno pogrešali, a je bko uprav zato pravcati odtis narodovega duševnega občutja.
Naj zato danes obelodani še ugotovitev, ki ni vzklila pod piščevim klobukom, ampaK. že dolgo, dolgo sili k izhodu v srcih širokih slojev. Zavedam se, da je moja naloga težka, a tudi več ali manj nehvaležna. Vendar, potreba in čas sta me v to privedla:
Da je naša narodna šola najvažnejši či-nitelj, na katerem teme.ji ves bodoči narodni napredek, se dotlej naš povprečni človek še precej trdno strinja. Ne vidi pa — z ozirom na podvojene, potrojene in neredko tudi po-petorjene investicije v naše šolstvo — temu odgovarjajočega napredka istega, pa čeprav ga je upravičeno pričakoval. Res je, da so tudi v tem pogledu izjeme, da celo častne izjeme, toda one so odločno preredke!
Tu moramo imeti pred očmi predvsem suho dejstvo, da je tudi v tem pogledu še vse preveč žalostnih posledic nečastne naše politične zgodovine preteklega desetletja. Takrat je vsakokratna vladajoča politična stranka odn. skupina, gledala v učiteljstvu samo njegovo agitatorsiko in politično * orga-nizatorsko vrednost, dočim se je strokovno sposobnost, učni uspeh ali krajevno potrebo kratkomalo preziralo kot da je to povsem postranska stvar!
Zato ni čuda, da se opažajo čedalje pogostejše trditve roditeljev, da njihova deca ne dobi v šoli niti toliko, kakor so bili deležni sami v času, iko je bilo naše šolstvp šie. v povojih — v času ko je v delokrogu, iki ga ima danes v rokah 4—6 učiteljev, učil en _sam učitelj, a je vrhu tega še opravljal službo cerkovnika in organista! Zato mora danes dotični davkoplačevalec, ki je preje preživljal eno, sedaj vzdrževati kar 6—8 moči, a mu zato nudijo komaj toliko, Ikakor preje ena sama oseba!
Menda se ne nudi dosti ugodnejša slika tudi v višjih šolah, toda o njih.naj se izrazijo oni, ki imajo več praktičnih izkušenj v tem pogledu. Na tem mestu naj le pribijem dejstvo: Ako pogledamo v vrste naših vrlih javnih delavcev, moramo z žalostjo, ugotoviti, da njih uspešno delo ne zavisi v posebno častni meri z ozirom na njihovo kvalifikacijo po absolviranju števila šol na njihove mature, doktorske diplome itd.
Sicer bi uvidevnost roditeljev še ne nasprotovala dajatvam za naše šolstvo, ako bi se te težke žrtve plodonosno nalagale v prid vsaj toliko večje izobrazbe njihove dece. Ako pa ji današnja šola nudi komaj toliko, kolikor je ista nudila prejšnji generaciji in katere šola je bila neprimerno cenejša — potem naj se v današnjih težkih prilikah raje črtajo državne in samoupravne proračunske ogromne šolske postavke kakor kake druge, ki se vse občutnejše kažejo v njihovih tozadevnih škodljivih posledicah.
Današnja težlka kriza zahteva občutnih žrtev. Žrtvovali smo v to svrho že toliko gmotnih in drugih sil, da že 'jedva dihamo pod pezo tozadevnih dajatev. Ako neizprosna usoda zahteva novih — potem žrtvujmo to, kar bomo še najlažje pogrešali!
Pa bo kdo ugovarjal: Kam pa z ljudmi, ki je že itak preveč reduciranihV
Na deželi inteligentnih in podjetnih de* lavcev naravnost krvavo potrebujemo! Koliko prosvetnih, strokovnih in gospodarskih organizacij komaj životari uprav vsled pomanjkanja sposobnih in agilnih krmarjev. Kmetovalec sam, kakor njegova deca, so pod silo razmer duševno kakor telesno tirani v nejenljivo borbo za svojo eksistenco, običajno pa se vrhu tega prečesto opaža tudi pomanjkanje njihove sposobnosti. Seveda se pri vsem takem delovanju človek ne sme sam sebi smiliti — in baš to je doslej od tega deja gdbijalo pretežni del naše inteligence. Potreba in čas pa ne zahtevata samoljubne komodnosti, pač pa požrtvovalnega vsestran* skega dela. To polje nudi dovolj dela, a tudi jela. Vendar pa bo enkrat treba ugotoviti, da življenje ni 'nedolžna igra — pač pa oster in neprestan boj!
Sicer marsikateremu te vrstice ne bodo prijetne, a tuai ne preveč častne. Zato sem z dne v dan čakal, da to tvarino iznese kdo drug. Ker pa je zadeva vsak dan bolj pereča, sem ugriznil v kislo jabolko.
Bavantič J.
Takih in enakih člankov je že učiteljstvo vajeno, saj se dobro zaveda, da je imelo vedno več nasprotnikov, kakor pa odkritosrčnih prijateljev. Vsa globina članka izvira že iz znanih motivov — dajatve in nerazumevanje za kulturne zadeve. Nelogika je v tem, da člankar na eni strani poudarja delo v šoli, na drugi strani mu je pa delo zunaj vse — odrešenilk vsega, šola pa nič, odnosno ono »kar žrtvujmo in kar bomo še najlažje pogrešali!« Krilatica o enem in šestih učiteljih je že tako običajna, kakor plehka. Brez globljega pogleda v stvar in ne oziraje se na to, da je svoječasna učna snov in današnja brez primere, da so tu moderni učni principi po katerih se ravna in napreduje ves svet. Z eno besedo: člankar bi rad imel in zahteva od šole, da bi otrok v osnovni šoli znal že vse_ to, kar ve in zna on sam, pozablja pa, da v časih, ki jih omenja kot vzor, niso znali niti odrasli tega, kar zna in ve danes otrok, ki je absolvira? osnovno šolo! Pozablja na razvoj občih razmer in na vedno večje in vedno nove zahteve. Istočasno, ko pobija strankarsko politične razmere, je pobral sam
iz ropotarnice zarjavelega strankarskega boja puhlo frazo o enem in šestih učiteljih, ki so jo uporabljali proti učiteljstvu in šoli svoje-časni strankarski fanatiki in demagogi. Glede odbijanja inteligence bi spominjali samo na dva primera: na primer, ko je stranka, ki bi rabia najtesnejšega sodelovanja izrecno izključila in odklonila učiteljski stan od so* delovanja in na primer Kmetijske družbe, ki je storila isto.
No, učiteljstva ne spravijo take geste iz ravnovesja. Ono gre svojo začrtano pot v trdni veri, da dela nesebično in ga od idealnega dela ne bo spravilo tako odbijanje, kakor ga ni kritika gospodov banskih svetovalcev v banskem svetu.
Ustvarjati nezaupanje in nerazpoloženje med narodom in ovirati že tako težko delo učiteljstva, ni posebna umetnost. Če pa to koristi šoli in narodovi prosveti, je drugo vprašanje. Učitelj je prenesel že marsikak udarec, pa bo tudi tega v trdni zavesti, da dela prav in več kakor more. Če bi vsi vršili svojo nalogo s toliko požrtvovalnostjo /in tako nesebičnostjo kakor učitelj — pa bi bilo na svetu boljše kakor je.
Glede vprašanja, kateri faktorji in kateri stan se je dejansko brigal in žrtvoval', da se učiteljstvo usposobi za prepotrebno kulturno in še posebej gospodarsko delo med narodom, bomo na to zelo zanimivo vprašanje odgovorili v eni naslednji številki.
Naša gospodarska ofgamzacija.
—g Učiteljski dom v Ljubljani. B e n e -
d i č i č Ivan, šol. upravitelj v pok. v Višnji gori, 100 Din; J an kov i č Janko, učitelj sedaj med slovenskimi izseljenci v Tucque* gnieux na Francoskem, je poslal skupaj 172 dinarjev 14 par. Tovariš se spominja v daljni tujini svojega doma. Posnemanja vredna za vednosti. Weber Lojze. iz. Žalne 100 Din. V ožjem krogu so zbrali tovariši ob 50-letnici podpisanega 100 Din. — Iskrena hvala vsem!
K o b a 1 Jos., blagajnik.
—g Učiteljska gospodarska Poslovalnica v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, prosi vsa šolska vodstva in krajevne šolske odbore, da naročajo vse potrebščine potom U. G. P. — Naj ne bo šole v naši banovini, iki bi se ne posluževala naših naročil-nih listov. Vsa naročila se izvrše točno in solidno, ker jih vrši osebno naš poslovodja. Geslo: Le v gospodarski združitvi je moč nam in zanamcem v pomoč.
' —g Učiteljski dom, r. z. z o. z. v Ljubljani. Vabilo na IV. redni občni zbor Učitelj* skega doma v Ljubljani, r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 8. maja 1932 v sobi odsekov JUU, Frančiškanska ulica 6 (sprednja hiša) v Ljubljani. — Začetek ob 9.30. — Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnice.
3.	Računski zaključek za IV. poslovno leto.
4.	Poročilo nadzorstva. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število zastopanih zadružnikov. — V smislu § 16. zadružnih pravil je Tačuraski zaključek s prilogami razpoložen v zadružni pisarni vsem zadružnikom na vpogled 14 dni po razglasitvi tega vabila dnevno od 8—9. — Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani, dne 10. apri* la 1932. ^-i-Vr ho ve c Stanko s. r., načelnik. Uše nični k Gizela s. r., tajnica.
■■■■■■■■■■■■■■■MHHI^HB
Mladinski Hitk«,
RAZPIS NAGRADE
Za naslovno stran IV. letnika »Našega roda« in 8 malih vinjet razpisuje Mladinska matica 1000 Din nagrade. Konkurenti lahko pošljejo zaenkrat samo skicirano naslovno stran in načrt ene vinjete. Nagrajeni slikar bo moral izdelati naslovno stran in 8 malih vinjet, ne da bi bil zato še posebe honoriran. Risbe sprejema tajništvo M. M., Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, in sicer do 1. julija t. I. Tam dobijo lahko konkurenti vsa druga potrebna navodila.	'
—mm Uradne ure tajništva M. M. so vsak dan od 16. do 18. ure.
—mm V zalogi imamo večjo množino 7. številke I. letnika »Našega roda«, od II. letnika pa 3., 4., 5., 6., 7. in 8. številko. Te prodajamo samo po 20 par. — Interesenti dobijo lahko še kompletno garnituro lanskega letnika »Našega roda« in knjig M. M. za skupno ceno 22 50 Din. Dalje vezane lanske in pred* lanske letnike »Našega roda« po 28 Din. — Nove naročnike, ki dobijo letos Bevkovo povest »Lukec išče očeta«, opozarjamo, da lahko dobijo za 5 Din tudi prvi del te knjige, povest »Lukec in njegov škorec«. Po 5 Din imamo v zalogi še tele knjige: Radivoj Re-har: »Začarani krogi«. Radivoj Rehar: »Vijo* lica Vera«. Grimm-Slapšak: »Mizica, pogrni se«. Tone Seliškar: »Rudi«. Jack London: »Zgodbe z južnega morja«. Zmagoslav Pipan: »Kaiko smo delali radio«. Andrej Skulj: »Sadjarčki«. Andrej Skulj: »Vrtnaričice«. Josip Ribičič: »Miškolin« in vse štiri letnike Kresnic. Po 12"— Din pa Ribičičevo knjigo »Mihec in Jakec« in Lovrenčičevo »Tiho življenje«.
V rednih publikacijah M. M. izidejo letos sledeče knjige: 1. Bevk: »Lukec išče očeta«.
2.	Hafnerjeva: »Botra z griča«. 3. Edo Der-žaj: »Življenje hudobne kavke Katke«. 4. Kresnice V.
—mm 7. številka »Našega roda«, ki izide te dni, jc izredno pestra. V verzih ro zastopani Klemenčič, Ocvirk in Kozinc. Prvi z močnim socialnim motivom, drugi s pesmijo o materi, tretji z veselo aprilsko šalo. Tudi proza je bogata. Ribičič nadaljuje svoje vedno bolj zanimive »Žabe«, Pokorn priobčuje
zgodbo o hlebu kruha, Milčinski nas zabava s svojim Poldrugim Martinom, ki prodaja kukca. Klemenčič pa piše čisto v narodnem duhu o dušici v raju. Zanimiv je Cicibanov rod z zgodbo o treh muckah, ki prinaša našim najmlajšim toliko veselja, nadaljuje pa se tudi lepa Deržajeva pravljica »Palček in lastovici«. V rubriki Naši možje piše Pod* bevšek o Veselu, o tem najbolj zanimivem slovenskem slikarju. V rubriki Doma in po svetu nas vodi dr. Reya po norveških fjor-dih, Gledališka njivica pa se je spomnila zo* pet koroških Slovencev z lepo igrico »Študent Ivan«, ki jo je napisal Pečjak. — Zanimive so tudi vse ostale rubrike. — Tudi ilustrativna stran lista je zdaj izredno pestra. Poleg naših znancev kot Justin, Prunkova, Deržaj, Vokač in Gorše, se nam predstavljajo sedaj tudi Ferdo Vesel, Milko Bambič in Hvala Justin.
Učit l|Sn pevNki ¿Dor JUU.
—pev. K pevskemu tečaju, ki se bo vršil radi nastopa na festivalu 5., 6., 7. in 8. maja, prinesite koncertne obleke. Potrebujemo sliko zbora v sedanji sestavi za almanah, ki bo izšel za vseslovanski pevski festivali1, ki se bo vršil leta 1934 v Beogradu. Pevke in pevci iz Ljubljane in oikolice, se pridno vež-bajo vsako soboto od 19. do 21. ure v Glasbeni Matici. Pevske vaje vodi tov. Cerut. Priporočamo onim, ki niso tako srečni, da bi bili v Ljubljani, ali vsaj v bližnji okolici in nimajo Ceruta, da sami pridno vežbajo. V teku tega tedna bomo poslali note vsem tistim, ki niso napovedanih pesmi še študirali. Pri pev* skem tečaju, pa mora biti navzočnost polno-številna. —.Naslednji pev. tečaj bo 14. maja. 15. maja pa koncert.
Šolski radio.
—r Program za XXIII. teden. V torek 19. aprila bo predaval g. Viktor Pirnat: Strupene pomladne rastline I.—II. — V petek 22. aprila bo koncert meščanske šole v Novem mestu. I.—III.
Novosti na knjižnem trgu.
»Sedaj vem, kaj je radio«. V esperantu spisal E. Aisberg, radio*inženjer v Parizu, v slovenski jezik prevedel Leopold Andrée, profesor v Ljubljani. S 85 slikami in mnogi" mi stranskimi risbami 81 strani 8° — 1932. — Din 48—,
Nihče ne more pogrešati te knjige, kdor se hoče temeljito seznaniti z radiem. Ne samo znanstveniki, marveč vsakdo, ki posluša radio, se bo mnogo naučil iz te knjige, ki je prevedena doslej v 11 evropskih jezikov. Vsakomur pa, ki že ima kako knjigo o radiu, bo dobrodošlo dopolnilo v vrzeli tozadevne naše literature.
Knjiga je pisana v dialogu preprosto in izčrpno obravnava uvod v radiotehniko in je namenjena začetniku. Kdor bo predelal to knjigo, bo razumel vsako knjigo iz radioteh-nike.
To je ona knjiga, po kateri je priredil prof. L. Andrée okoli Božiča 8 predavanj v dialogu na podlagi slik, ki sta jih prinašala »Učiteljski Tovariš« in vestnik »Radio-Ljub-f jana« kot priloge.
Knjiga je izšla v bolgarščini, češčini, es» tonščini, francoščini, grščini, italijanščini, ma-djarščini, nemščini, portugalščini in romun-ščini, kar kaže, da je knjiga svetovnega slovesa in je res dobra.
Pisatelj je s knjigo popolnoma dosegel svoj namen ter je v poljudni obliki, nad vse nazorno podal osnovne pojme o radiofoniji, ki mora zanimati danes vsakega inteligenta. Snov je obdelana v dialogih, ki napravljajo knjigo zanimivo ter mora čitatelj z napetostjo slediti razpravam. Skoro vsakemu novemu vprašanju in pojasnilu —.razlagi — so prit dejane nazorne slike, ki napravijo snov ra» zumijiVo tudi vsakemu začetniku v radîofoi niji. Kdor bo predelal to knjigo, -bo lahko prebral vsako knjigo iz radiotehnike.
G. profesor Andrée je izdal že pred to knjigo dvoje knjig iz radiofonije in sicer lletà 1927. prvo slovensko knjigo »Radio, osnovni pojmi iz radiotehnike« in leta 1929. drugo knjigo pod naslovom »Radio-aparat, njega sestava, napake in motnje«. Iz tega sledi, da je tudi nova knjiga, t. j. prevod, popolnoma strokovnjaško izdelan. Kdor prvih dveh knjig zaradi strogo znanstvene podlage ni povsem razumel, ta mora prečitati novo delo in bo pojmil ter mu bo razumljivo vse, kar mu.je bilo nejasno v prvih knjigah. G. profesor Andrée je imel pa lansko leto tudi tečaj o radiu za učiteljstvo, zato je iz prakse zadel tudi metodično stran prevoda, ki mu prednjači jasnost v razlagi in pojmih. Kot načelniku od* bora za šolski radio za Dravsko banovino, je bilo g. profesorju mnogo ležeče na tem, da se radio v naši banovini čimbolj razširi in najde čimveč prijateljev, to je videti iz knjige same in iz prevoda, da je izdelan z vso ljubeznijo do stvari.
»Učiteljska tiskarna« je dala knjigi elegantno moderno vnanjo opremo. Knjiga je lepo vezana ter tiskana na prvovrstnem papirju. Tudi tisk sam je velik in lep, t^ko da je za oči naravnost prijeten. Ker je radio danes ena najepohalnejših iznajdb, s katero se mora seznaniti vsak inteligent, ne bo mogel pogrešati te knjige nihče, ki hoče "vedeti, v čem obstoji umetnost radia in kaj je radio?
KNJIGE O VRTNARSTVU.
Böttner Jo h.: Gartenbuch für Anfänger. — 195 tisoč. 650 strani. Vez. Din 150. — Praktična navodi'a za ureditev, posaditev, nego domačega vrta, sadjarstvo, zelenjadar*

rojno
V SB
H3'
ucinsce
Liuoijana, Šmartinska cesta št 24
(kivarna „Viadukt', preje Mestni trg 5) izdeluje kroje po meri in sliki. Zunmjim tudi poštnoobratno.' Za učit aljice je za časa počitnic posebni krojni te^aj. Prijave je poslati že sedaj.
stvo in gojitev cvetlic. — Kdor si hoče zvišati dohodke iz vrtnarstva, obvarovati se občutnih izgub, kdor hoče imeti veselje z vrtom, naj toliko časa ničesar ne prične, dokler ni prečital te knjige, ki se dobi v knjigam l.'Oi-teljslke tiskarne za zgoraj navedeno nizko ceno.
PAREYEVE PRIROČNE KNJIGE
O PRAKTIČNEM VRTNARSTVU.
Knjiga I.: Praxis des Schnittblumengärtnerei. — Učna in priročna knj.ga za novodobno vrtnarstvo. Spisal Curt Reiter, vrtnar: ski nadzornik v Dresdenu. — 288 slik. V platno vez. Din 290"—. — Knjiga seznanja z vsem potrebnim za gojitev okrasnih cvetlic in lončnic ter razodeva mnogo koristnega iz vrtnarske vede in znanosti. Lahko umljiva ponazoritev nudi poleg izbornih slik najboljših okrasnih cvetlic in lončnic tehnične podrobnosti v napravi modernih rastlinjakov, toplih gred itd.
Knjiga II.: Aliendorfs Kulturpraxis der Kalts und Warmhauspflanzen. — Priročna knjiga o kulturi lončnic za obrtne in zasebne vrtnarje. 5. izdanje. 32 umetniških prilog. V platno vez. Din 255"—. »Aliendorffs Kultur-
praxis« je tako poznana knjiga, da ne potrebuje še posebnih utemeljevanj glede važnosti za domače vrtnarstvo.	i
Knjiga III.: Die Praxis der Gartentechnik. Učna in priročna knjiga za vrtnarje po poklicu, osobito zunaj inesta za vrtnarske arhitekte in tehnike. Spisal Carl Riemann, dipl. vrtnarski nadzornik. 277 slik in 4 načrti. V platno vez. Din 290-—. »Die Praxis der Gar» tentechnik« je nesporno ena najboljših priročnih knjig o vrtnarstvu.
Knjiga IV.: Die Praxis der Friedhofgärtnerei. — Spisal Hempelmann. 191 slik. Vez. Din 255-—.
Knjiga V.: Die Praxis der angewandten Dendrologie in Park und Garten. — Spisal G. kujVnaldt 142 slik. Vez. Din 305-—.
Knjiga \'«.: Die Kulturpraxis der Alpenpflanzen und ihre Verwendung im Steingarten und Alpinum. Spisal E. Wocke. — 143 slik. Vez. Din 290—,
Knjiga VII.: Die Praxis des Baumschulbetriebes. — Spisal Pavel Kache, drž. ravna» telj vrta v Sanssouci. 209 slik. Vez. Din 333-50. D:.slej ni bi,o posebne knjige o šolskih dre-vcsnicah. Pisatelj knjige »Die Praxis des Baumschulbetriebes« daje na 500 straneh z nad 200 slikami toliko preizkušenj in vzpodbud, da jo bo tudi najboljši strokovnjak z velikim zadoščenjem prečital in ponudil tudi svojim ljudem. Vsem, ki kakorkoli delujejo v šolskih drevesnicah, predvsem pa tistim, ki se nameravajo posvetiti temu poklicu, kakor tudi vsakemu pomologu, se knjiga kar najbolj priporoča.
Knjiga VIL: Die Praxis des Gemüsebaues. — Učna in priročna knjiga za praktičnega poljedelca in za uporabo v šoli. Spi» sal dipl. vrnarski nadzornik K. Reichelt. — 167 slik. Vez. Din 180-—.
Illustriertes Gartenbau-Lexikon. — 4. predelano izdanje. S sotrudništvom ravnatelja mestnega vrta F. Enke, Köln, itd. 2 knjigi. — 1. knjiga: A—K. 561 slik in 8 barvnih prilog. Vezana v polusnjc Din 350-—. II. knjiga: L—Z. 603 slike in 3 barvnih prilog. Vez. v polusnjc Din 355y-. Z vso marljivostjo so ti sotrudniki vložili v to knjigo vse, kar jo upravičeno usposablja za važno priročno knjigo. Delo je izborno in lahko nadomešča vsako knjižnico o vrtnarstvu v vseh vprašanjih, najsi bo iz sadjarstva in zelenjadarstva, vrtnarske umetnosti, vremenoslovja, o rastlinskih zajedavcih, boleznih itd., iz socialne za» konodaje, vse pa pojasnjuje točno v besedi in s'iki. Knjiga se kar najbolj priporoča vsem strokovnim knjižnicam.
Gartenentwürfe, Haus-, Siedlungs- und Laubengärten. — Spisal Willy F. Rosenthal, drž. dipl. vrtnarski nadzornik itd. 75 načrtov s pojasnili in slikami. Vez. Din 165—. — V tej knjigi je z največjo marljivostjo zbranih 75 načrtov za vrtne lope. naselja, majhne domače vrtove kakor tudi srednjevelJke podeželske vrtove in vse podrobnosti. Lične risbe s točnim opisom posaditve. Knjiga bo vsakemu ljubitelju vrta, osobito začetnikom v vrt» narstvu zvest in vesten svetovalec.
Anleitung zum gärtnerischen Planzeichnen. — Spisal Fritz Zahn, vrtnarski ravnatelj in docent za vrtnarsko umetnost. 10 deloma večbarvnih in 88 slik med besedilom. Vez. Din 22"50. — »Anleitung zum gärtnerischen Planzeichnen« daje točna navodila za izvršitev vrtnarsko-tehničnih risb in za risa» nje načrtov za vrtove.
Der Grossobstbau. — Priročna in učna knjiga z navodilom za vrtnarsko in poljedelsko pridobitno sadjarstvo z raznovrstnimi sadeži. Za vrtnarje, poljedelce kakor tudi za
šolsko rabo. Spisal A. Janson, vrtnarski ravnatelj. 145 slik med besedilom. V platno vez. Din 160—.
Hempels Handbuch der Frucht- und Gemüsegärtnerei. Izčrpno navodilo, kako se z uspehom prideluje s siljenjem ananas, rdeče jagode, breskve, marelice itd., kakor tudi vse boljše sočivje ob vsakem letnem času. Iz prakse za prakso. 5. naklada. 77 slik. Din 97'50.
Botanisches Hilfs» und Wörterbuch für Gartenfreunde und Pflanzenliebhaber. — Pojasnilo najvažnejših botaničnih umetniških izrazov s kratkim navodilom za samouke v rastlinstvu pri izbiri rastlin. — Spisal Andr. Voss. 8. pomnoženo izdanje, ki ga je predelal Martin Tessenow. 294 sllik med besedilom. — Vez. Din 67'50. Z izrednim strokovnim znanjem predelani besednjak vsebuje več kot 6000 besed.
Obširni katalogi so interesentom brezplačno
na razpolago. KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialn* namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjU znesek Din 5* —
Ure, zlatnina
so najprimernejša
birmanska darila
katera kupite najceneje pri FRa P. ZAJEC» Ljubljana — Stari trg št. 9
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
r
Ugodnost !
Dnuk« faloftt . . Mofike galoie . . . Danski snežni šerl{i Molki snežni éerijl .
70 Din 75 Din 100 Din 110 Din
UTOB Klisra. UaUlan
MritriK »S&BstniillaJ
DRAGO GORUP & (o.
m^mammmm ljubljana
MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. 16/1.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
EN GROS EN DETAIL
•	Velika izbira damskih in otroških
i klobukov
•	;
; po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih. S • Za g. u č i t e I j i c e 10 "/t popust pri
j Mary SmoBniker — Celie j
: v palači .Prve hrvatske štedionice* ;
I

an
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
razmišljamo, kako naj si ugodno, ceneno in dobro nabavimo spomladanska oblačila. — Veliko izbiro zase kakor tudi za svojce raznovrstnega modnega blaga angleškega in češkega izvora, krasne svile in trpežnega perilnega blaga Vam r a z k a ž e
I A. Zlender,
manufakturna trgovina
I Ljubljana — Mestni trg štev. 22
Gostilna
Ražem
LJubljana
nažabjaku št.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
restavracija
NOVI SVET
ljubljana
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev
BAJD^OSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
VSE- KNJICœ
SLOVENSKE
Šolske
MATICE
IMA NA RAZPOLAGO
KNJIGARNA
UČITELJSKE TISKARNE V LJUBUANI
ZAHTEVAJTE CENIK!
Znižane cene !
Tvrdka A.ŽIBERT
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
Znižane cene !
naznanja cenj. učiteljstvu, da je došla za pomladansko sezijo velika izbira najlepših modernih čevljev domačega in tujega izdelka za dame in gospode po znatno znižanih cenah. — Prepričajte se, preden kaj kupite!
\í I i icci izbirav manufakturnem b,agu nai.n°vei®*
Blago tudi na obroke!
Postrežba točna in solidna !
mode nudi se Vam pri znani tvrdki
JOS. SNOJ — Ljubljana
Palača Mestne hranil-nice
LJUBLJ AN A - STRITARJEV A ULICA
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Zima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste.
Daje tudi na obroke. — Postrežba točna In solidna.

______M„I„MI,M1, .................................. IIIMU ■■■II m.......III................mi i—miiiini—iMfini—mmin	« «■■	-