NOVI TEDNIK CELJE, 21 DECEMBRA 1972 - ŠTEVILKA 51 — LETO XXVI — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC , SREČANJE BORCEV Z VOJAKI v ponedeljek dopoldne je bilo v vojašnici Slavka šlaindra v Celju sre- čanje, ki so se ga udeležili vojaki ia te kasarne in pa stari borci, udele- ženci narodnoosvobodikiega boja od le- ta 1941. Mladim vojakom so o svojih partizanskih doživljajih na prijeten in neposreden način spregworili gmeral- major v pokoju, noslloc partizanske spomeonice 1941 in narodni heroj ter nekdanji komandant celjske garnizije Franc Rojšek-Jaka, podipolkovnik v po- koju, Vaso Starovič in Stane Kokalj, major m spomeničar. Srečanje je or- ganiziral kapetan Velimir Juškovič v počastitev dneva JNA. Srečanje je bilo izredno prijetno. Vojaki so se na ta način seznanili z nedavno, toda slamo zgodovino naših partizanov, v tistih dneh, ko se je ka- lila naša armada. Povedali so nam, da si taikšnih srečanj še žele, saj tako zve- do veliko več in na po-imemejši način kot iz učbenikov, razen tega pa spo- 23najo tudd borbo sloven.s/kih partiza- nov. MST Teden solidarnosti se pred aobrim četrt stoletja se je tudi naš narod bo- ril. Boril se je za svobodo, za svoje življenje in obstoj. Danes tak boj bije jo Vietnamci. Majhen narod v jugovzho- dni Aziji, ki pa ima mnogo poguma in ljubezni do svobod- nega življenja. In ta mali ter pogumni narod že desetletja krvavi Vendar ga i.e nobenemu sovražniku ni uspelo uni- čiti kljub veliki premoči. Uničiti ga ne morejo zato, ker ve. zakaj se bojuje, ve, da se bojuje za lastno svobodo Ta ko številni borci umirajo pod svetlo zastavo z zlato zvezdo, ki simbolizira njihov boj za svobodo. Na njihova mesta pa stopajo novi borci, ki imajo pred očmi en sam cilj — zma- go VI trdno verujejo, da jo bodo dosegli Z osvobodilnim gi- banjem sodeluje vse ljudstvo. Vojsko ljudje zalagajo s hra- no, pa čeprav jim dajo zadnje, kar imaio, kajti vojna tudi civilnemu prebivalstvu ne prizanaša številni zračni napadi jim uničujejo domove in pnaelek Otroci ostajajo brez star- šev, starejši bratje in sestre se borijo Otroci pomagajo po- sjjravlintt tisti borni ostanek pridelka, ki mu je vojna pri- zanesla. Kljub napornemu delu in strahu pred vedno no- vimi zračnimi napadi hodijo v šolo in se učijo, saj vedo, da bo svobodnemu Vietnamu potrebnih mnogo izobraženih ljudi, čt bodo hoteli ta porušeni in s krvjo prepojeni svet obnoviti. V njihovem boju jnn stoji ob strani ves svet. še pose- bej v tem tednu solidarnosti 3 bojem za svobodo vietnam- skega ljudstva in drugih ljudstev. Tako smo se na naši šoti odločili, da bomo zbirali »pionirski dinar« za Vietnam. Naj- več je zbral 7. a razred. S to akcijo so vsi pionirji pokazali veliko solidarnost do svojih vrstnikov v Vietnamu, za ka- tere pa upamo, da bodo kmalu živeli v miru in svobodi ter brez strahu mislili na to kar jim bo prinesel jutrišnji dan ZLATKA PLAVŠTAJNER, 7. a r. osnovne šole Šentjur pri Celju ENAINTRIDESET let je minilo od tistega zgodovinskega trenutka, ko so v majhni vasici RUDO v vzhodni Bosni položili z ustanovitvijo I. PROLETARSKE BRIGADE temelje naši ljudski arma- di. Po uspešno izvojevani revoluciji je naša JLA vseskozi tesno stala ob naših narodih, saj so njeni pripadniki nenehno sodelovali pri izgradnji naše socialistične skupnosti. Slavna je zgo- dovina naše vojske, slavna njena preteklost in njena usposobljenost je garancija naše bodoče varnosti. Ona nam je porok našega svobodnega ustvarjanja novih družbenih odnosov, ona je po- rok socialistične graditve, saj je skozi vsa desetletja nenehno izpopolnjevala svojo tehnično os- novo in skrbela za čimboljšo usposobljenost svojih kadrov. S ponosom lahko zrejo njeni pripad- niki na prehojeno pot, s ponosom zremo nanjo mi, ki vemo, kaj nam pomeni. Vodnik DRAGIŠA DAVKOSKI, desetar STANE PIPAN in vojaki MITJA ZUPAN, ZORAN MLADENOVIČ in ANTON LEBAR so le manjša skupina med vsemi tistimi,ki se ob sodobnih učilih in pripomočkih usposab- ljajo za obrambo naše domovine. Ob prazniku naše JLA izrekamo vsem njenim pripadnikom najiskrenejše čestitke! (Foto: Berni STRMČNIK) PRESEGLI OSEBNE DOHODKE v deve;;mesečnem letošnjem obdobju Je v celjski občim poraslo število gospodarskih orgamzacij, ki so presegle kalkulativne osebne dohodke Presežek so dosegli v devetih delovnih organizacijah znaša pa 1.411.993 din ah petkrat več kot ob koncu prvega pol letja Izplačila so presegh v Elektro Celju, v bifeju In- grad, v Ključavničarju, v go stinskem podjetju NA-NA in zsa manjše zneske še v drugin delovnih organizacijah. Zaradi tega presežka izplačila oseb nih dohodkov so morale te delovne organizacije vplačali v republiški rezervni sklaa nad 46 starih milijonov di narjev. MOLCANOV V CELJU v pK>nedeijek popoldne je članom komisij za medna rodna vprašanja pri komitejih občinskih konferenc ZKS na celjskem območju predavaj Jurij Leonidov — Molcanov, predavatelj iz oddelka CK KP SZ za propagando m zu nanjo ix>litiko. Molcanov je govoril predvsem o dejavnosti KP SZ in sovjetske vlade pn uresničevanju zunanjei>oIitič nega programa 24. kongresa KP SZ. Z urednikove mize Najprej najpomembnejše novice — zadnji NT v starem letu bo izšel 28. decembra v močno jjovečanem obsegu in s koledarjem P« 2 nagradno križanko, rotrvdili se bomo, da tednika ne boste od- ložili vse do 11. januarja. Kajti takrat bomo v novem letu prvič pri- šli med vas V tiskarni je preveč dela. Prt nas v redakciji razsaja gnjm, a vseeno — gre. Seveda pa mo- ramo napeti vse sile. a-a je Celjski radio vsak dan poln novic in da tudi NT v redu pripravimo. Vseeno pa sporočamo vsem dopisnikom in sodelavcem — pomoč potrebujemo! Danes dopoldne bomo sedli za okroglo mizo $ partijskimi sekre- tarji na celjskem območju. Spregovorili bomo o sedanjem druž- benem trenutku in o tem, kaj nas čaka. V današnjem NT pa preberite — vse... in še tole — vsa pisma Še pridejo na vrsto! In zgodbe prav tako! VAŠ UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 51 — 21. december 1972 Na seje le pripravljeni Buaoči deLegutstci oanosi, ki jih ob uresničevanju ustav- nih dopolnil uvajamo v naš skupščinski sistem, bodo tu- di od delegatov terjali izbolj- šan način dela. Vse preveč smo v preteklosti ugotavlja li primere, ko so odborniki prihajali na seje skupščine povsem nepripravljeni. Nepri- pravljeni kljub temu, da so dobili skupščinske materiale praviloma pravočasno v ro- ke in da so torej po tej pla- ti imeli v«e možnosti, da se za seje skupščine temeljito pripravijo. Na zadnji seji komiteja ob činske konference ZKS v Slo- venskih Konjicah pa je bila v zvezi s tem izrečena kritika tudi organizaciji Socialistične zveze in sindikatom. Zakaj tema dvema organizacijama? Predvsem zaradi tega, ker bi morala Socialistična zveza v krajevnih skupnostih, sindi- kati pa v delovnih organiza- cijah zagotoviti, da bi odbor- niki že v času pred zaseda- njem skupščine pokazali pri- čakovano aktivnost predvsem v tem smislu, da bi se o po- sameznih vprašanjih, ki so prihajala na dnevni red, po- svetovali s svojimi sredina- mi, ki so jih izvolile v občin- sko skupščino. Obe organiza- ciji sta bili v preteklosti v konjiški občini na to prema- lo pozorni (Konjice pa pri tem prav gotovo niso izje- ma!), saj so bili odborniki po izvolitvi praktično več ali manj prepuščeni sami sebi. Niso bili redki primeri, ko so odborniki šele na seji skup- ščine »odpirali kuverte« ter se seznanjali z gradivom, ki jim je bilo predhodno posre- dovano. Tako postopanje pa je prav gotovo neučinkovito in neodgovorno. Predsednik skupščine ing. Franc Tepej je povedal, da je v vsej svoji mandatni dobi (ta traja že tri leta), samo ob zadnjem primeru okoli bodoče stano- vanjske politike prišla pri- pomba na predsedstvo obči- ne, in sicer iz Konusa. Vsa ta leta pa niti ob enem vpra- šanju ni bilo nobenega od- meva, kljub temu, da poši- ljajo skupščinske materiale vsem podjetjem ter vsem družbeno političnim organi- zacijam. Kritiko bi bilo to- rej možno tudi razširiti! Vse torej kaže in to je očitno, da bo potrebno ob uve- ljavljanju novega skupščin- skega sistema marsikaj spre- meniti tudi na relaciji odno- sov do dela v občinskih skupščinah, predvsem pa bo potrebno zaostriti odgovor- nost ljudi, ki v teh samou pravnih telesih predstavljajo občane in delavce iz delovnih organizacij. Brez predhodne- ga posvetovanja s posamez- nimi strukturami, brez zbi- ranja mnenj ter dodatnih predlogov in reševanju kon- kretnih družbenih vprašanj bo- do vsa prizadevanja ob po- glabljanju naših samouprav- nih odnosov jalovo delo. STRMČNIK To, kar je v nekaterih državah že stara praksa, pri nas šele uvajamo. Pa nič zato če kasnimo, samo da ne bi preveč. Kaže pa, da na tej progi ne bo zamude, še zlasti, ker dobiva nakazovanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice v zadnjem času vse močnejšo družbenopolitično oporo. Zdaj ne gre za reklamo celjske podružnice Ljubljanske banke, ki se je akcije lotila (če- tudi bi si, mimogrede zapisano, takšno priznanje zaslužila), temveč veliko bolj za družbeno vrednotenje dela. V tem smislu smo zastavili vprašanje tudi vsem, ki sodelujejo v današnji anketi. Nakazovanje dela osebnih do- hodkov je dobilo pečat današnjega časa, ko vse bolj uvajamo stabilizacijske ukrepe. Tudi ta oblika denarnega varčevanja ima ta pomen! In prednosti tega varčevanja? Sredstva se varčevalcem obrestujejo, krepijo kreditno sposobnost banke in se vračajo nazaj v gospodarstvo, zlasti pa v tisto, ki je zajeto v varčevanje. V kolektivih, ki so se odločili za nakazovanje oseb- nih dohodkov na hranilne knjižice, nimajo več problemov okoli izplačevanja osebnih dohodkov, okoli začasnih premostitvenih kreditov! Tu je torej tisto, zaradi česar pišemo o akciji, ki ima povsem stabilizacijski značaj. Kaj so o njej rekli naši anketiranci? ALEKSANDER VIDEČNiK, šef službe za posle s prebivalci pri celjski podružnici LB Etosedanji rezultati naše ak- cije so pokazali, da je usme- ritev pravilna. Doslej nismo šli v preveliko širino. Zdaj pa, ko imamo določene izkušnje, bomo ŠU. Lahko povem, da je stanje sredstev, ki so zbra na v naši podružnici iz naslo- va osebnih dohodkov že nad 680 milijonov starih dinarjev. V to obliko varčevanja je vključenih okoli 3.000 delav- cev. Ce pa bi npr. v celjski ob- čini v to obliko varčevanja vključili vsaj 20 odstotkov vseh delavcev, bi to pomenilo mesečni porast sredstev iz tega naslova nekaj nad 11,7 milijona dinarjev. Kako po- membna bi bila ta sredstva za domače gospodarstvo! FRANC KNAFELC, direktor sektorja poslovnih odnosov EMO Celje Koristi nakazovanja dela osebnega dohodka na hranil- ne knjižice so večstranske. Koristi imajo delovna orga- nizacija, delavci in družba oziroma banka, ki jača kre- ditne sklade. Pomembno za delavca je, da mu večja po- slovna sredstva delovne orga- nizacije omogočajo tudi bolj- še delovne pogoje in večji osebni dohodek. V primeru EMO računam, da bi s takim načinom nakazo- vanja osebnega dohodka pri- dobili v kreditne sklade vsak mesec do 150 milijonov starih dinarjev. IVAN KRAMER, predsednik občinskega sindikalnega sve- ta Celje V to obliko nakazovanja de- la osebnih dohodkov na hra- nilne knjižice je v naši občini vključenih že nekaj kolekti- vov. Zgleden je primer Avto Celje, ki |e v celoti prenesel izplačilo osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic na vse zaposlene. Tako podjetje ni- ma nobenih težav niti z delav- ci Pa tudi ne z vprašanjem, kako zagotoviti sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. Na seji predsedstva občin- skega sindikalnega sveta smo že na začetku letošnjega leta v informativnem smislu raz- p>ravljali o tej akciji, v no- vembru pa smo imeli s pred- stavniki celjske ix>družnice Ljubljanske banke že kon- kretne razgovore, kako naj se občinska sindikalna orga- aizacija vključi v to akcijo. OLGA ČUVAN, finančni direk- tor Železarne Štore Po temeljitih razpravah v kolektivu se je delavski svet podjetja odločil, da preidemo na izplačevanja dela osebnega dohodka na hranilne knjižice. S tem načinom varčevanja se bo E>oglobilo sodelovanje med banko in podjetjem, denar bo hitreje krožil, prihranjena sredstva pa bodo na voljo podjetju da bo laže premosti- lo morebitne težave zaradi po- manjkanja likvidnih sredstev tako pri izplačilu osebnih do- hodkov kot tudi pri uvozu materiala. Koristi pa bo imel tudi sleherni posameznik. ZDRAVKO TROGAR, direktor celjske podružnice LB Zbiranje sredstev v vseh ob- likah je ena izmed poglavitnih nalog banke, tako tudi naše podružnice. To pomeni, da s takim delom krepuno tudi na- šo kreditno ftmkcijo. Ena iz- med posebnih oblik je naka- zovanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Tej' akciji pripisujemo velik pomen, saj z njo jačamo med drugim po- tencial naše podružnice, hkra- ti pa se usposabljamo za odo- bravanje večjih kreditov na- šemu gospodarstvu. Z akcijo smo pričeli pred nekaj leti. Vtem ko je doslej slonela na prostovoljni osno- vi, smo zdaj tako daleč, da bodo delavski sveti v zainte- resiranih organizacijah samo- stojno odločali o takšni odlo- čitvi, ki bo potem veljala za vse. Prvi razgovori v vseh občin- skih središčih za razširitev akcije so naleteli na izreden odmev. Sicer pa sodi ta ak- cija tudi v okvir splošnih pri- zadevanj naših delovnih lju- di v vsej državi po čim več- jem varčevanju v najširšem pomenu besede. FRANC AUBREHT, predsednik delavskega sveta Avto Celje Pri pripravljanju investicij- sko razvojnega načrta do 1975. leta, smo morali anali- zirati tudi potrošili in aku- mulacijski vidik, ki izhaja iz dohodka našega podjetja. Pot na« je nujno vodila k raz- ličnim oblikam varčevanja. Zagotoviti smo si morali sre- dstva za nemoteno rast pod- jetja. Tako po uspelem re- ferendtmiu med člani kolek- tiva že od junija 1971 leta dalje nakazujemo ves osebni dohodek za vse člane kolek- tiva preko hranilnih knjižic. V članih kolektiva smo vzbu- dili varčevalni nagib, kolek- tivu pa omogočih vsaj delno kritje vedno problematičnih obratnih sredstev. FRANC BAN, direktor sploš- nega kadrovskega sektorja Ko- nus Konjice Menim, da bo treba denar- no varčevanje razvijati v vseh smereh bolj kot doslej. Podpiram družbeno akcijo varčevanja, saj prinaša kori- sti neposrednim delovnim or- ganizacijam, kar pa je v ča- su zaostrenih pogojev gospo- darjenja zelo pomembno. Za- vzemam se nadalje za to, da ljudem natančno povemo pre- dnosti nakazovanja osebnih dohodkov na hranilne knjiži- ce in prepričan sem, da bo- do potlej množično odločili zanj. V tej smeri bi bilo tre- ba povečati aktivnost sindi- katov in vseh samoupravnih organov. TONE DELAK, direktor Ferra- lit Žalec V našem podjetju izplaču- jemo že okoli petdesetim za- poslenim del osebnih dohod- kov preko hranilnih knjižic. Pripravljamo pa se, da bo- mo to delali za vse člane ko- lektiva. Tako se ljudje nava- jajo na varčevanje; zbrana sredstva pa veliko pomenijo tudi za nadaljnji razvoj go- spodarstva. MILAN HOHNJEC, pomočnik direktorja celjske podružnice LB Ko že govorimo o likvidno- sti gospodarstva, je ta mo- ment navzoč tudi pri likvid- nosti banke. Pomeni, da je izplačevanje osebnih dohod- kov preko hranilnih knjižic zanimivo tako za gospodar- stvo kot tudi za našo enoto. Zaradi likvidnosti. S problemom se največkrat srečujemo ob izplačilnih dne- vih, to je med 10. in 15. v mesecu. Pri izplačevanju o- sebruh dohodkov ugotavlja- mo, da likvidnost podružnice pada oziroma da zaiaša odhv sredstev okoli' tri do pet mi- lijard starih dinarjev V istem času p>a se pojavlja zahteva po dodatnih kreditnih sred- stvih za izplačevanje osebnih dohodkov. To pomeni, da se v istem razdobju pojavijo ne- katere gospodarske organiza- cije, ki jim primanjkuje sred- stev za izplačilo osebnih do- hodkov, banka pa ima v tem obdboju najnižjo stopnjo lik- vidnosti. Zato menim, da je izplačevanje osebnih dohod- kov na hranilne knjižice zani- mivo tudi iz tega vidilca. Dr. ALEKSANDER HRAŠO- VEC, pomočnik direktorja Za- voda za soc. zav. Celje Nakazovanje osebnih do- hodkov, v celoti ali delno, na hranilne knjižice je merilo go- spodarske razvitosti družbe. Bistvo dobrega gospodarjenja je, da se denar hitro in go- spodarsko koristno obrača. S tako dodatno zbranim de- narjem, bomo lahko kos mar- sikateri gospodarski težavi. Pa še to: vsak dan, ko »leži« denar v banki, prinese obre- sti. Zato akcijo zelo pripo- ročam. Inž. DUŠAN BURNIK, pred- sednik skupščine občine Celje Družbeni pomen naka- zovanja dela osebnih do- hodkov na hranilne knji- žice se odraža zlasti v gospodarstvu. Pri nas v Celju ta sodobna ■ metoda varčevanja in denarnih to- kov še ni prišla do ^^eč• je veljave, čeprav posa- mezne delovne organiza- cije že izplačujejo oseb- ne dohodke na ta način. Izrednega pomena je ta oblika predvsem zato, ker pomenijo hranilne vloge, ki so danes zbrane v ban- kah, zelo majhen del iz- plačanih osebnih dohod- kov. Velik pomen pa predstavlja že sama mož- nost, da se del osebnih dohodkov zadrži v banki nekaj časa, ker to {>omeni večjo likvidnost za samo banko kot tudi možnost dodatnega kreditiranja za delovne organizacije. Ker gre v tem primeru za velike zneske, ki bi lahko dodatno, vendar učinkovito z večjim uspe- hom reševali problem ne- likvidnosti, podpiram tak- šno akcijo. MIHA PROSEN, predsed- nik skupščine občine La- ško Iz naše občine že doslej sedem delovnih organiza- cij sodeluje v nakazova- nju celotnega oziroma dela osebnega dohodka na hranilne knjižice. Vse je nadalje pripravljeno, da bosta tej skupini že z no- vim letom pridružili še dve. Res je sicer, da to varče\'anje ni zajelo vseh članov omenjenih delov- nih kolektivov, navzlic te- nu smo proti koncu no- vembra letos zabeležili več kot 370 varčevalcev s preko 630.000 dinarji skup- nih prihrankov. Torej smo na pravi poti. Me- nim, da bo to pot treba nadaljevati in da se bodo « v prihodnjem letu vključili v oblike kolektiv- nega varčevanja vsi delov- ni kolektivi v občini. Se- veda pa bo treba pri tem delavcem raztolmačiti vse prednosti, ki jih prinaša to varčevanje. St. 51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK stran 3 Seja medobčinskega sveta ZKS Celje Z BITKO ŠELE NA ZAČETKU Na zadnji seji Medobčinskega sveta Zveze komunistov, vodil jo je JA- NEZ ZAHRASTNIK, so podrobno obravnavali letošnjo gospodarsko situacijo v celjski regiji ter analizirali pogoje, v katerih se bo znašlo gospodarstvo ob uveljavitvi takoimenovanega drugega paketa ukrepov za odpravo nelik-i vidnosti ter večjo stabilizacijo našega gospodarstva. Poudariti velja, to je ugotovil tudi SLAVKO VERDEL, direktor celjske podružnice SDK, da je naše gospodarstvo v tem letu doseglo pomembne rezultate. Ob porasti proizvod- nje, porastu dohodka in sredstev za razširjeno reprodukcijo je občutno pa- dlo število podjetij z blokiranimi žiro računi. Kar pa zadeva podjetja z iz- gubo, smo lahko v načelu kar zadovoljni. Bitka za stabilizacijo se šele za- čenja. Nekaterim podjetjem se obetajo težave, še zlasti, če navznoter ne bodo pravočasno podvzeli potrebnih ukrepov. člani medobčinskega sveta so na seji poudarili, da je po- trebno letošnje uspehe gospo- darstva oceniti kot pozitivne. Kolektivom je treba dati v zvezi s tem vse priznanje, saj so rezultati resnično zelo do- bri. Seveda pa nas to ne sme zavajati v pretirani optimi- zem. Bitka za stabilizacijo go- spodarstva se je šele pričela in ob delovanju novih ukre- pov se zna ponekod zasukati na slabše. Blokirani žiro računi so bi- li od nekdai veliko breme de- lovnih organizacij. Vendar je bil tu dosežen velik napredek. Lani jimija so bila na primer podjetja našega območja blo- kirana skupaj za 13 milijard starih dinarjev Trenutno je stanje veliko boljše, saj skup- ne blokade ne dosegajo niti ene milijarde. Blokirana je Cinkarna, Apnenik Pečovnik, Komos v Slovenskih Konji- cah, Tovarna usnja v Šošta- nju ter podjetje Oljka v Šmartnem ob Paki. Seveda pa obstoji možnost, da se bo število povečalo, ko bodo ne- katera podjetja (na podlagi novih predpisov) morala po zakljilčnem račimu odpisati terjatve. Ob tem ukrepu pa vemo, da bo tisto podjetje, ki bo imelo blokiran žiro ra- čun, moralo zmanjšati oseb- ne dohodke na 90 % povpreč- nih osebnih dohodkov pretek- lega leta. To pomeni, da se lahko v posameznih podjet- jih primeri, da bodo realna znižanja znašala tudi več kot 80 %. Nepokrito izgubo iz pretek- lega leta imata na našem ob- močju dve podjetji. Elektrar- na Šoštanj in Slovenija Mer- kur v Celju. V teh dveh delov- nih organizacijah bo seveda nemudoma potrebno podvzeti vse možne ukrepe, da izgubo pokrijejo (za elektrarno to ver- jetno ne bo posebno težko uresničljivo!) kajti sicer bodo prizadeti osebni dohodki. Tam pa, kjer je izguba nastajala v letošnjem letu (Cinkarna) pa bo prav tako potrebno naj- ti možnosti, da po zaključnem računu ne bo p>osebnih težav. V zvezi z novimi ukrepi so na seji veliko govorili tudi o problemu obratnih sredstev Delovne organizacije so do- slej povečevale obseg poslova- nja (to je vsekakor pohval- no), niso pa istočasno skrbe- le tudi za povečevanje lastnih trajnih obratnih sredstev. Kot je bilo slišati na seji, tudi pri bankah v prihodnje ni ra- čunati na večje možnosti za kreKiite za obratna sredstva. Ob uveljavljanju novih uk- repov, ki bodo nedvomno do- prinesli pomemben delež k od- pravljanju nelikvidnosti (se- veda ne brez težav) pa velja opozoriti še na eno stališče medobčinskega sveta. Gre namreč za to, da ob naporih za gospodarsko stabilizacijo ne smemo po2a,bljati na pro- bleme nadaljnjega poglablja- nja samoupravnih odnosov. Uresničevanje ustavnih dopol- nil je še nadalje primarna na- loga, ki ji morajo tudi komu- nisti v delovnih organizacijah posvečati vso F>ozomost. Go- spodarska gibanja so nepo- sredno povezana s samouprav- nimi procesi, zato jih je pol^ rebno občasno tudi uresničeva- ti. Izgovarjanja na reševanje gospodarskih problemov so nesprejemljiva, čeprav bo nji- hovo reševanje v prenekate- rem podjetju osnovnega po- mena. In ne nazadnje je bilo na seji izrecno poudarjeno, da so Za situacijo v delovnih or- ganizacijah v celoti odgovorni vodilni delavci, ki pa mora- jo med drugim preskrbeti tu- di za to, da bodo delovni ko- lektivi pravočasno in izčrpno obveščeni o vseh pomembnih vprašanjih, ki se bodo pora- jala v podjetjih. Le tako se bo mogoče izogniti eventuel- nim neprijetnim situacijam, ki bi se znale pojaviti ob po- sameznih težavah tam, kjer kolektivi ne bodo seznanjeni s potekom sanacije razmer in nastopajočimi težavami, zla- sti Pa je bila na seji izposta- vljena odgovornost komunis- tov, ki morajo še bolj kot do- slej dosledno opraviti vse svo- je številne in odgovorne na- loge. Bitka se torej šele začKija in odgovorno jo moramo izpe- ljati do uspešnega konca! BERNI STRMČNIK Tudi Ženam odločanje Na iniciativo sei^retaria- ta sekcije za družbeno ak- tivnost žensk pri Občinska konferenci SZDL Celje so pred dnevi pripravili jav- no tribuno v dvorani Pio nirskega doma. Na njej naj bi opredelili naš od- nos in izoblikovali dodat- ne predloge in pripombe na gradivo »Samoupravlja nje, sodobni družben:, ekonomski in tehnološki razvoj ter nekatera aktual- na vprašanja družbenega položaja žensk«. Gradivo ie dala v javno razpravo we2na konferenca Sociali- stične zveze. Tribuna sicer ni bila naj bolje obiskana, tudi Vida Tomšič je bila zadržana, vendar je bila razprava kljub temu zelo zanimiva. Uvodoma je podala nekaj misli Olga Vrabičeva. Po- udarila je, da procent že na proizvajalk v Sloveniji zajema 42 % vseh zaposle- nih so pa še vedno ne- kakšna »rezervna arma da«, ki jo uporabljamo v poklicih, za katere se mo- ški ne javljajo, ženo je treba zaščititi kot gospodi- njo in mater, vendar ne pred delom, temveč jo je treba osvoboditi proble mov v zvezi z materin stvom in gospodnijstvom. Tu gre za ustanavljanje gospodinjskih servisov, ob- ratov drjžbene prehrane ter reševanje problemov otroškega varstva. Govor- nica je omenila še prob- lem nočnega dela žensk, ki bi ga lahko rešili z administrativno prepoved jo, rešitev pa bi lahko bila tudi v drugačni raz poreditvi delovnega čas3 ali v njegovem skrajšanju Pomembno je še planiranje družine in problem predstav- ništva žensk v organih družbe- nega samoupravljanja. Poudari- la je ugotovitve, da je žena sicer močno udeležena v ce lotnem našem življenju, - zelo malo pa v družbeno-političnih organizacijah in forumih, kjer se odloča o vprašanjih, ki so važna za položaj žene kot pro- izvajalke. Zelo pomembno je ustanavljanje ženskih aktivov in konferenc za družbeno £ik- tivnost žena ter sekoij v okvi- ru krajevnih odborov SZDL m krajevnih skupnosti. Udeležen- ci posveta pa so poudarjali predvsem problem zaostale nu- selnosti o udeležbi žensk v tako imenovanih »moških po- klicih«, o nezadostni in slabi udeležbi v strokovnem dopol- nilnem izobraževanju ter o problemih kmečkih žena. Zanj mivo je bilo mnenje ene iz med razpravljalk, ki je meni- la, da niso vse ženske enaJco obremenjene. Tiste, ka niso pooročene in in niso matere, pa tudi tiste, ki ostanejo po odhodu svojih otrok osamele, bi lahko veliko bolj aktivno jodelovale v družbeno-politič nem življenju. Razprava je bila zelo bogata in bo nedvomno pripomogla odgovornim organom za druž- beno aktivnost žena, da napra- vijo ustrezne zaključke in ak- cijski program za reševanje perečih problemov žensk v da- našnji družbi Bistvo razprave pa ugotavl.}a, da je večja ude- ležba žensk tam. kjer se dela, in premajhna tam. kjer st odloča. Dokler se ženska ne razbremeni v gospodarstvu in vzgajan,ju otrok, bo njena ude- ležba v družbeno-političnem življenju še naprej otežkočena. D. POŠ Športni delavci govorijo Tokrat smo obiskali trt Športne delavce iz Celja. Be- sedo imajo Ladislav Delakor- da, predsednik Olimpa, Albert Kerkoš, zvezni sodnik v hoke- ju na ledu in atletski trener Valter štajner. Povedali so nam: ALBERT KERKOŠ — HDK CEL.IE — V prvi vrsti mora- mo v Celju določiti program kakovostnega športa. Vedeti moramo, kaj želifo in kako bomo opredelili sprt. Točno moramo, kaj želimo m kako bo deloval na amaterski bazi in kateri na polprofesionaliz- mu. Amaterji, brez redne vad- be, ki gre na račun službe ali študija, ne bodo obdržali ko- raka z ostalimi pri nas. Naj- manj, kar lahko rahtevajo športniki, je refundacija za izgubljeni delovni čas in pov- račilo Za fizični napor. Najboljša športnika v Celju letos sta bila Roman Lešek in Nataša Urbančič. LADISLAV DELAKORDA — ŠD OLIMP — V našem indu- strijskem delu mesta se vse- skozi borimo proti trem prob- lemom. Pomanjkanje športnih entuziastov, kadra in finan- čnih sredstev. Zaradi teh te- žav ne moremo vključiti v svoje vrste vso mladino z na- šega področja, ki bi v mlado- sti nujno potrebovali športni razvoj. Občinska zveza za te- lesno kulturo bi morala vsaj za najmlajše priskrbeti in ho- norirati strokovni kader Po- zneje pa po načrtnem delu naiboljšim omogO'^iti razvoj med najboljše. Po mojem so najiboljši športniki v Ce- lju letos atleti Miro Kocuvan in Nataša Urbančič. VALTER ŠTAJNER — AD KLADIVAR — O strokovnosti in kakovosti je težko govori- ti. Vsi skupaj v Celju zamu- dimo najbolj kritična leta raz- vojne poti naših otrok v letih od 12 do 14. Tem naraščajni- kom namreč premalo nudimo, splošne vadbe v telovadnici pa ni Premalo je telovadnic. Vse preveč je mladine v kavarnah, na cesti in brez športne vzgo- je. Zdravi rod za atletiko je še edino na podeželju Te ta- lente pa ne znamo dobiti v svoje vrste. Vse kaže, da je standard opravil svoje, čaka nas težka naloga. Tip za naj- boliša športnika — Na*aša Urbančič in Miro Kocuvan. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ LOJZE SELAN, DIREKTOR DELAVSKE UNIVERZE V CELJU Vsa pretekla leta smo imeli v Celju tedenska predavanja, ki jih je or- ganizirala Delavska uni- verza v Celju. Izteka se že mesec de- cember, pa v tem trome- sečju še ni bilo nobenega predavanja in nobenega razgovora za okroglo mi- zo. Redno sem obiskoval predavanja, bila so pouč- na in res vzorno priprav- ljena in prav zato me za- nima, če letos tega ne bo ali pa je morda celo Te- meljna izobraževalna skup- nost črtala svoja sredstva za ta predavanja — lani je bilo enako, pozneje pa smo v nekaterih časopi- sih brali, da je treba kriv- do za nejasnosti iskati v slabi obveščenosti Res, zamudili smo vse te jesenske mesece, ki so ostali brez predavanj, bo pa morda zato v drugi po- lovici decembra in pa v prvih treh mesecih novega leta bolje. Zelo me boste razveseli, li, če boste v eni prihod- njih številk NT pojasnili vzroke, zakaj po skoraj devetih letih ostaja Celje brez predavanj in razgo- vorov. STANKO LESKOVŠEK, Celje ^^^^^^^^^^^ JAVNEGA DELAVCA UREDNIŠTVU NT Vprašanja, ki jih nastav- ljate predsednikom komi- sij za ugotavljanje izvora premoženja, so dokaj eno- stavna in preprosta, težje pa je nanje odgovoriti; še težji in zamotani so po- stopki in obdelava, da se komisija ob sodelovanju najrazličnejših organov, pristojnih za odkrivanje in pregon družbeno škodlji- vih primerov neupravičene- ga bogatenja, dokoplje do podatkov, predvsem pa do neizpodbitnih dokazov, ki jih teoretično lepo zapi- sane terja 183. člen zako na o davkih občanov. Ta namreč jasno oprede- ljuje in pove, da se p>ose- ben posU>i>ek za odmero davka od nenapovedanega dohodka lahko uvede zo per občana, ki ima premoženje ali razpolaga s sredstvi oziro ma trosi sredstva, ki so znatno večja od dohod- kov, ki so mu ostali po plačilu davkov. Ob takšni dilkciji zakona, k« )o prelijemo v prakso, pa po- stane jasno vsakomur — naj- bolj pa komisiji, da ustva- ri okrog njenega .dela In dela organov, ki so pristojni za od- krivanje teh pojavov, vendar- le ni.so tako preproste In eno- stavne. Nasprotno: bolj kot kateri- koli drugi postopeh prav ta jostopok terja strokovno dobro usposobljene kadre in njihovo vsestransko iznajdljivosi orl zbiranju konkretnih, na števil- ke oprtih podatkov, od raz- ličnih vrst dohodkov do vla- ganj in načinov potrošnje ne ie za eno, ampak za več let nazaj. Zato je za tako akcijo poleg tega potrebno sodelova- nje vseh vrst služb s številčno dobro zasedbo. Ne nazadnje pa vse to terja od ljudi, ki de- lajo na tem, ogromno napo- rov, osebne zavzetosti In konč- no seveda tudi — časa. Zelo enostavno Je brea do- kazov in po pavšalni oceni pribiti, da ta ali oni občan neopravičeno bogati, težje, ve- IBco težje pa Je za takšno ugotovitev za vrsto let nazaj zbrati take konkretne in- za- nesljive podatke, da bo priza- deti občan pod njihovo težo klonil ob prvem ali vsaj dru- gem srečanju s komisijo Prav zato, ker menim, da postopki, ki jih bo uve- dla komisija, ne smejo zvodeneti, če dokazno gra- divo ne bo skrbno m pre- pričljivo zbrano in dovolj obtežilno in ker ti postop- ki ne smejo izzveneti »v lov na čarovnice«, če bi se končali s »porazom« ko- misije, je prav, če se pri- pravam pri zbiranju do kaznega materiala posveti več časa in d^ zbranemu gradivu čimbolj poF>olno dokazno moč. V tem pa vidim uspeš- nost dela komisije, učin- kovitost postopka, smisel in namen zakona. Ne na- zadnje pa tudi pozitiven odmev med občani, ko bo do po uspešno zaključe- nem postopku seznanjem ' z rezultati kdo so tisti ob- čani _ katerim smo po tako izvedenem postopku stoi>i- h na prste. Zato, In samo zato sodim, da sta vsaka neučakanost, še manj pa malodušje nekaterih, ki v svoji nestrpnosti že na- povedujejo, da delo ne bo ro- dilo sadov in podobno, naj- nanj na mestu. Rek iz zaklad- nice ljudske modrosti da božii mlin! rpeliejo pf"" sigurno, bo dobil svojo po- novno potrditev tudi v teh postopkih in primerih, ko bo- jo dozoreli. In ker tudi pn nas — ka- sor povsod — zlasti z zasedbo kadrov v posameznih službah il trenutno tako, kakor bi že- leli, pa tudi drugi opisani po- foji niso najbolj optimalni lela pri zbiranju podatkov to. iko počasneje napredujejo Morda je ena poglavitnih po- manjkljivosti prav v tem, da je celotno breme pri zbiranju podatkov in dokaznega gradi- va zaenkrat obtičalo le na davčni upravi in da druge službe med seboj še ne so- delnlejo dovolj. Intenzivno delamo in bo- ni-* pn tem vztrajali, pa tudi poskrbeli in zagotovili, da se splošni pogoji čimprej in čim- bolj popravijo, neposreden stik In sodelovanje med vse- mi službami pa vzpostavi ta- ko, da bodo t bodoče navz- ven nastopale enovite in z vso avtoriteto. Komisija je doslej obravna- vala nekaj načelnih vprašanj in sprejela poročilo davčne u- prave o dveh postopkih, ki jih vodi zaradi davčne utaje ter enega primera za ugotovitev Izvora premo-ženja. Razen te- ga je po širši razpravi dala upravnemu orcana pobudo še za dva primera, ki jih naj razčistijo In pripravijo za de- lo komisije /aradi ugotovitve izvora jjremoženja. Konkretno o sami vsebini navedenih treh primerov ko- misija še ni razpravljala, ker gradivo še nI zbrano. Zato s kakršni-Tiiko! podatki ne bi mogel postreči. niti ne bi b''o umestno objaviti imena, do- kler postopek pred komisijo le bo stekel in ne bo o teh primerih odločeno s pravno- močno odločbo. Tudi o tem, kdaj bomo kon- čali z obravnavanjem prime- rov, bi bilo prcuranjeno na- povedovati karkoli, ker je še vs« odvisno ne le od aktivno- sti In pripravl,jenosti komisi- je za to delo, ampak od po- gojev in načina zbiranja po- datkov. od teže in zapleteno- sti prUnerov ter od zaključne obdelave ter ugotovitev /bra- nih podatkov. Za zaključek na.j še pouda- rim, da .ie bila komisija v na- ši občini sorazmerno oozno ustanovl.iena. Vendar lahko tr- dim, da nam sestav komisiie daip potrebno zagotovilo, da bodo naloge komisije vestnn In d sredno po III konferenc; ZKJ in s tem v Celju dajemo svoj prvi konkretni prispevek k uresničevanju vloge ZK pri uveljavlja- nju mlade .generacije v naših družb-anoekonomskih prizadevanjih. O dopolnilih %l PREPOČASI Kako uresničujemo ustavna dopolnila? Kako smo pnprav- lijeaii na drugo fazo ustavnih sprememb? S kakšnimi teža- vami se srečujemo v delovnih organizacijah? Kakšna je vlo- ga socialistične zveze še po- sebej glede na sprejetje us- tsmie spremembe? To so vp- rašanja, o katerih so govori- li na posvetih SZDL v zadnjih dneh, pripravili pa so jih v vseh občinah celjske- ga območja na pobudo repu- bliške konference SZDL. Ta bo nanMieč še v tem mesecu razspravljala o uresničevanju ustavnih dopolnil in nalogah socialistične zveze. Kakor je znano, bo o isti temi na eni izmed prihodnjih sej govoril tudi CK ZKS. Celjski jx>svet, na katerem je Ivan Kramar podal kon- kretno poročilo o opravlje- nem delu pri uresničevanju ustavnih sprememb, Janko Ževart pa je predvsem govo- ril o vlogi SZDL in o njenih nalogah pri oblikovanju de- legatskega sistema, je poka- zal, da bo potrebno še mar- sikaj storiti. Nekatere posa- mezne akcije, od konkretnih iskanj ni m.alo. Predstavniki podjetij so zelo izčrpno poro- čali, do kam so pršli. Opo- zorili so na nejasnosti m te- žave, pa tudi na odgovo-.nost republiških strokovnjako-v in drugih institucij za dosledno izpeljavo dopolnil v vsaki de- lovni sredini. Predvsem manj- ka strokovnih kadrov, ki bi se znali tvorno vključitj v oblikovanje novUi samoupr-r/- nih zgradb in odnosov v de lovnih organizacijali. To se- veda pomeni, da so se neka- tera strokovna društva (prav- niki, ekonomisti, kadroviki itd.) premalo vključevali v ustavne razprave. Občutek, da so delavci še premalo obveščeni o pomenu ustavnih dopolnil in o neka- terih konkretnih predlaganih rešitvah v podjetjih, je upra- vičen. Potrdil ga je celjski posvet. Mnenja, da sistem ob- veščanja ni dober, bi niorali nadrobno razčleniti v sin- dikatih in v socialistični zve- zi. Kajti sodobna informaci- ja ni in ne more bita le živa beseda. Pa če je še tako ko- ristna. Tudi o tem bi morali razmišljati. Preolitiki. To- da tudi znanje dialektike, ki si jo je pridobil ob tre- nutkih proučevanja marksi- zma, mu ni bila v pomoč, ko je bilo treba 11. jimija obrniti Soči hrbet_ prepu- stiti Tržič zaveznikom. Do kod se bomo tokrat umak- nih, je kljuvalo v njem. Ves v gesla, cvetje m za- stave odet Koper, Piran in Portorož ga je ohrabril. V Istri se je brigada ustali- la. Nastali sta coni A in B v Istri in Slovenskem primorju. Začel se je poli- tični, diplomatski boj za nove pravičnejše meje. Leto dni je bil Tone Ma- slo še pod orožjem. Ko so v bojih preizkušene borce zamenjali mladi vo jaki, se je Tone poslovil od vojaškega stanu. Na- vojskoval se je. Potešil ti- sto grenkobo iz leta 1941 grenkobo iz ujetniških let. Konec vojne ni dočakal kot poraženec, marveč v vrstah, fflpciafiovalcevj........ _ St.51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK stran 5 Bralci pisem PRIJAZNA PRODAJALKA Ko v raznih časopisih prebiramo sestavke in članke, se nam večkrat oko ustavi ob pismih bralcev, oziroma njihovih kritikah na račun naših avtobusnih sprevodnikov, šoferjev in podobno. Ža- lostna je tudi ta ugotovi- tev, da se ti neljubi do- godki cesto ponavljajo, jo. V svojem pismu nimam . namena kritizirati, temveč osebno pohvaliti trgovsko podjetje »Zibica« oziroma trgovsko osebtje v Vele- nju. Pred nekaj dnevi sem po vseh celljskih tr- govinah iskala primemo zimsiko oblačilo za svojo hčer, vendar brez uspeha. Priznam, da je moja hčerka za svoja leta zelo močna in to so mi dali jasno vedeti tudi celjski trgovci, rekoč, da za moč- nejše postave nimajo pri- mernih oblačil. V Velenju v trgovskem podjetju ))Zibka« pa me je čakalo prijetno preseneče- nje. Zelo vlijudna trgovka mi je z nasmehom poka- zala celo vrsto različnih zimskih oblačil m mi po- magala izbrati najprimer- nejše. Zato se v pismeni obli- ki najiskreneje zahvalju- jem za vljudnost in pozor- nost trgovskemu osebju »Zibka«, enalca pohvala pa velja tudi trgovkam v bližnji samopostrežni tr- govini. 2elim poudariti samo to, da ljubezniva beseda in morda še majhen nasmeh zelo pritegnejo kupca in se v tako trgovino potem vedno rad vrača. Lidija Krumpak Celje PRIZADEVEN UPRAVNIK Dan mrtvih je za nami. V lepih jesenskih dneh smo ga prežjveh Tudi drameljska vasica ga je sicromno počastila pri spomeniku padlih borcev ta dan. šolska mladina je okrasila pred spornem- kom grob, sledil je govoi m nato žahia svečanost. Tudi pokopališče je bi- lo letos izredno lepo ok- rašeno, vse poti so bile posute z behm peskom Za to ureditev ima goto vo največ zaslug upravnik Roman Seko^ec Ni bilo malo tujcev, ki so se či- dih nad tako ureditvijo ;n bogato okrašenimi gro bovi s svežim cvetjem Njegova zasluga je tudi, da imamo okoli pokopaU- šča tako lepo ograjo, za kar ni bilo potrebno le malo truda. Želimo da bi nam po fcopališče še naprej ureje val. z besede in spodbudo ljudem, da ne pozabilo tu- di čez leto, da imajo tu pokopane svoje najdražje. Drameljčanka M. Z. O TEDNU SREČANJ S KNJIŽEVNIKI Pišem vam glede literar- nega večera v gledališču v petek, 17. novembra Ta, »jublejna proslava« nas je' izredno navdušila Res le-1 po ste jo izpeljali še sil želimo kaj takega. Zelo bij bili veseli, če bi se to po j novilo vsaj vsako leto en-< krajt. Tako smo malo po- drobneje spoznali našo mlaijšo generacijo književ- nikov. Zelo prijazni so bi- li, zelo radi so odgovarja- li na naša vprašanja. Ve- seli so bili, ker so videli, da se zanimamo za njihovo delo, za način dela. In za- to smo bili navdušeni nad njimi, ker nismo povsod vajena prijaznosti. Posebno so nas navdušili s svojimi pesmimi Tone Kuntner, Niko Grafenauer, vsi .. Videli smo, da jemljejo snov iz vsakdanjega živ- ljenja. Škoda je bila samo ta, da niste naredili dovolj reklame, ker je bilo pre- malo ljudi, posebno, če go-. vorimo o Celju. Lahko bi se malo bolj izkazali. j Milka Dobrave, Gimna- zijci s Kozjanskega ODGOVOR: Veš, Milka, reklame je bilo bržčas do- volj, le da morda neka- terim Celjanom kaj dru- gega manjka . .. ZAHVALA VEGRADU Na veliko presenečenje in nam v veselje in raz- vedrilo m je Icnalu po lan- skem novem letu začel v naš dom prihajati NT Nismo ga pričakovali, pa tudi vedeli ne, od kod pri- haja. Ker pa je mož zapo- slen pri SGP vegrad, je kaj kmalu zvedel, da ga je mnogim zaposlenim na- ročilo in podarilo vodstvo tega podjetja. Sedaj, ob koncu leta, se čutiva dolž na, da oba z možem izre- čeva zahvalo SGP vegrad za naročeni NT, ki naju je razveseljeval skozi vse leto. Že prva številka in tako tudi vse ostale so nama bi- le zelo všeč. Zato sva se odločila, da ostane mož na- ročnik še naprej. Vas pa prosiva^ če pošljete naro- čilnico, da bo plačal na- ročnino. Kot sem že povedala, nam je NT zelo všeč, sa- mo to mi je žal, ker ne morem sodelovati v nobe- ni igri, čeprav bi mnogo- krat znala odgovoriti na razna vprašanja To pa za to, ker dobivam NT ved no z veliko zamudo Smo precej oddal leni od pošte tako da v tem kraju pismo- rtoše ne nosijo pošte po domovih, temveč jo pušča jo kar pri šoh Ta pa je od našega doma oddalje na okrog 5 km, pa so naši pismonoše kar sosedovi šo- larji čeprav ne spadamo več v celisko območje, je kljub temu vsebina tudi za nas zelo zanimiva. Zanimivi so zapisi iz raznih krajev Spoznali smo že precej krajev in navade raznih ljudi, le o tem kraju, kjer živimo ml še ni bilo nič zapisanega. Ceorav le živ Ijenie ljudi v Završah pre- cej skrommo in preprosto. bi se vendar dalo zapisati mnogokai zanimivega Tu- di v tem kraiu so kar tri sosede mamice enajstih otrok, le škoda da zunaj (jeliskeara območia eotovo ne s^^-e nero vaših novinar jev. Smo namreč že ood občino Sloveni Gradec Tončka Gaišek 7aviše, M-isljnja ODGOVOR: Naročilo Ve^ grada za n.iihove delavce šp vedno velja, tako da bo NT še vedno prihajal k vam domov. Čeprav ne spa. date več pod celjsko ob- močje, pa seveda to ne po- meni, da kdaj na.ši novi- narji ne bi prišli k vam. NE Z MIZE V KOŠ Oglašam se vam prvič, a tokrait s precej veiliko željo. Rad bi namreč, da bi moje pismo m odgovor nanj objavili v Novem te- dniku, ker podobna vpra- šanja zanimajo morda še koga dragega, študiram v Ljubljani, a moj hobi je pisanje črtic in novel. Imam jih že precejšnjo zbirko in bi jih rad ne- kje obja.viii in dobil tam tudi kritično oceno moje- ga pisanja. Vem, da vi teh pisarij ne bi objav- ljali, ker niste časopis za iskanje pisateljskih talen- tov, morda pa veste na- slove katere izmed revij, ki se ukvarja s temi pro blemi. Ne gre mi samo za golo objavljanje tek stov, gre mi za kritično oceno. M:slim, da sva se tovariš urednik razumela, in da me ne boste odpra- vili po naikrajši poti. na mreč z mize v koš. Zvesti bralec iz Ljubljane ODGOVOR: Kaj čakate! Pogum velja in pošljite! Ne pozabite pa, da tudi mi objavljamo dobro na- pisane literarne reči. NEUPRAVIČENA KRITIKA SestavKa v NT, ki kriti- zirata šoierje m sprevodni- ke (zaradi nepravilnega odnosa do potnikov, če ta bolj močno zapre vrata), sta me spodbudila, da sem napisala ta članek. Vprašala bi rada potni ke, če je pravilno, da tre- skajo z vrati. Mishm, da ne. Priznam, da se vča- sih komu ponesreči. Am pak to je enkrat, ne pa za vsakim potnikom, ki vsto Pi m izstopi. Voznik je odgovoren za svoj avtobus, zato mu ni vseeno, kako potniki ravnajo z njim. Po leg tega avtobus ni name njen enemu potniku in tudi ne za mesec dni. Več- krat voznik reče potniku: »Prosim, zaprite rahlo vrata.« Vendar kljub dva kratnemu opozorilu (saj piše tudi na vratih), se potnik ne čuti dolžan, da bi lepo zaprl, Niti na to ne pomislimo, da oni de lajo več ur na dan kot kdo drugi in če morajo za vsakim potnikom poslušati treskanje, postanejo nervo zni, kar pa je za njihove razmere opravičljivo če bi potniki zapirali rahlo iim ne bi nihče rekel osor- nih besed Čudno pa se mi zdi. da se pri tem sploh ne čutijo krive Le zakaj moramo obtoževati vedno le dru.ge, sebe pa ne vi dimo. Zaka.i''Marta Golež ŠE ENKRAT DOM POČITKA IMPOLCA v zvezi s člankom v vašem tedniku št. 47 bi pozdravil sodelovanje naših oskrbovancev v časopisu Le-to razodeva vaš tenak posluh za poeroje bivanja in doživljae naših varovan- cev, hkrati pa .}e to dokaz, da naše domsko varstvo ni le družbeni torzo. usedlina, mi- lost, mozaik usod. ki jih na- plavlja živl.ienie. ampak pred- vsem živo čuteče tkivo družbe, labirinta človeškega srca. du- ševnosti, žgoč utrip naše druž- bene zavesti in vesti ter vredno- ta slehernega človeškega življe- nja. Naš varovanec je v dveh člankih opisal sončne in senč- ne plati (speče idile domskega varstva) dražeče zagreto. Vaše uredništvo pa je v želji po iz- črpuioči diskusi.ji In resnico- ljubnosti objavilo članek, ne da bi osvetlilo obe strani objektivno. Preverili smo na- vedbe našega varovanca glede pomanjkanja kruha, nohištva v n"egovi sobi in dovol.lenega izhoda ter njegovo zapostavile, nost. Kot marsikje v življe- niu seveda tudi pri nas nI Idealnih pogojev. Veliko stva- ri bi bilo treba še izpopolniti, izbolj.šati pogoje bivanja, po. čutja, biti bi moral se večji priiiiuh za želje in zahteve posameznika, tvonia-etuo ob- časno resnično zmanjka kruiia, predvsem zaradi neuvidevnosti prizadetih (mentalno in so- cialno), lu pri kosUu jemlje- jo kruh drugiim, si delajo za- loge. Hrana pa je pn nas, koi vsaiiodnevno zatrjujejo o- skrbovanci in obiskovalci ter po naših izračumii, obilna in kvalitetna. l'oprečno je na dan po 15 dkg mesa, dosti žele- nj^ive iz lastne ekonomije, po- zimi pa tudi obroki sadja. Pohištvo iz oslu-bovančeve sobe je bilo odstranjeno za- radi čiščenja dnevnih prosto- rov. Ima sobo, kjer sta dva oskrbovanca, dodelili pa smo mu jo glede oa prizadevnost v. delovni terapiji, ki je sicer občasno kampanjslta. Stiriurni delavnik omogoča našim varovancem material- no nadomestilo, za njega kon- kretno 270 dinarjev mesečno, poleg celatae oskrbe. Glede dovoulnic pa velja pripomniti, da smo bili zaradi enotnejšega pristopa in «5kscesov, pired- vsem alkoholizma, prisiljeni uvesti dovolilnice za enkratni in stalni izhod. Naša odločitev se je pokazala kot pravilna, le po.samezniki so to sprejeli kot napad na osebnost. Meni- mo, da s tem, kot tudi v dru- gih ustanovah in bolnicah izgrajujemo motivacijsiiii sih stem, vzajemno odgovornost in boljše pogoje življenja, pri- stop k ustvarjalnemu izživlja- nju in težnjo, da bi imeli vsi stalne dovolilnice. Čeprav je vsako človeško življenje deter. minirano, pogojeno z biološki- mi, psihološkimi in socialnimi dejavniki, pa lahko imamo do- volilnice ter je n ihova vsebina miamnahio pravilo družbenih norm za posameznike, gledano v celoti na sedanji stopnji družbenega razvoja. Tako ta ukrep ni več povračilni ukrep, prevzgoja ali celo Korekcija, temveč varstveni ukrep, ki naj da, zaradi enotnejšega kri- terija, tudi prizadetim oseb- nostim m njliiovi eksistenci določen pomen. Velika ui raz- nolična družina smo. .Nespo- razume, kontlikte in motnje absorbirajo v celoti naši oskr- bovanci sami. Večkrat smo pri- ča, kako upokojenci pokro- viteijsko pomaga o pri neoog- Ijenosti in okmjenosti posd- meznih duševnih bolnikov, po- vsem po lastni pobudi. Bole- zen in alkoholizem sla vzroka za pobege, klateštvo, alkoho- lizem in poškodbe pa so po svoje prispevali k zanesljivosti našega varovanca, ki včasih za- hteva tudi izjemnost svo.iega poioza,ja, svojsko razlago ter udobje samoprevare. Omeniti velja še naše pogoje življenja osicrbovancev, ki jim skuša naš kolektiv ustvariti emita. cijo vsakoduevnosti, vzposta- viti ritem življenja z delovno teriipi o, notranjo obogatitev z giupno psihoterapijo, odpre- ti vrata domskega varstva na steza j, pi-edvsem pa razbiti t razgibanim družabnim življe. njem sivino monotonosti. Tu so še obiski sorodnikov, kon- certi, piknild, izleti, skrbniško varstvo, ki pa naj po svoje prispevajo, da najdemo naj- bližjo in najbol šo pot do člo- veka Težimo k temu, da ne bi varovanci sprejeli življenja in domskega varstva kot grož- njo, amp^ik kot kreativni prin- cip, ustvarjalno izživetost, osamosvojitev m uspeh pri delu, ki oživi a, veselje do živ- Ijenja in odkrivanje njihove dremajoče sposobnosti. Re- kreacija predstavlja še po- sebno oblijio odružablje» nosti, zlasti aktivne oblike (ureditev športnih igrišč, u- smerJanje telovadbe, trim iz- leti) ter skorajšnja predvidena nabava kombija, ki bi premo- stil ik.šo dislokacijo (6 km do Sevnice) m omogočil skoraj vsakodnevni stik z živim in vernim utripom življenja. Vsem pomanjkljivostim navkljub, ki se jih zavedamo in jih posto- poma tudi odstran ujemo, si upamo trditi, da smo organi- zirali domsko varstvo, ki ve- lja po zakonu o socialnih za- vodih za posebne oblike so. cialno, duševno in telesno pri- zadetim 2n ogroženim osebam, ki niso sposobne minimalne eksistence ali pa žele spremeni- ti utesnjene pogoje življenja. Brez dvoma bo šel razvoj so- cialnega varstva v odprt si- stem nočnega in dnevnega skrb- niškega varstva, ki naj omogo- či varovancem stik z domači- mi, občutek družinske pri- padnosti, zgovorne in verne govorice človeškega srca s tem, da bi odstranili občutek spod- nesenosti, suhe veje ter izjem- nega položaja in pogojev tistih, ki jih je življenje vrglo ob tla. Družbena skrb in osvešče- nost posameznega družinskega člana tako ne bi bila več pro- vizoričen in sintetičen huma- nizem v času, ko se večajo proračuni, srce pa ostane mi- niaturnejše. V srcu imamo pepel, ko se za ceno neizpros- nega boja za uspehom in uve- I avljanjem u-sposabljajo nivoji inflacije človekove duše. uži- vaštvo, fetišizem in zlepi je- nost z minljivo predmetnostjo materialnih dobrin v času, ko se človek zapira v krčevite nrivnfizme Želeli bi maksimi- rati naše težnje in zmanjše. vati tako s celotnim našim družbenim dogajanjem in raz- položenjem po zmanjšanju so- cialnih razlik, kajtd bogatejši je človek, ki pAedstavlja veli- ko, a malo ima, in je bogat zato, ker ima oživljajoče slo za zbližan em med ljudmi in to doživi kot notranjo obogati- tev, se i-stoveti s človekovo bolečino in se čuti zanj od- govornega. Dr. Oeto (iradišar BUTEJEV MOST Vsak Celjan pozna be- tonski most, ki veže levi in desni breg Ložnice, ko le-ta malo pred svojim ustjem v Savinjo preaka Ljubljansko cesto. TO'da le malokdo pomisli, od- kod izvira njegovo ime. Današnji most je že četrti, ki nosa to ime. Ka- ko so se imenovali prejš- nji, ne vem Ce bi imeli mostovi rodovnik, bi bil to torej pravnuik onega, kateremu je ljudstvo dalo to ime. Zgradil ga je za časa Avstro-ogrske gradbe- ni svetnik inženir Butha, ki je bil uslužbenec na Glavarstvu v Celju. Ljud- je so mu rekli gospod Bu- tej in tako se je tudi mo- stu prijelo to ime. Ta most je bil ves i^esen in tako ozek, da so morali furmani počakati, kadar je vozil preico velik voz sena. Ker tudi konjska ko- pita ne prizanašajo lese- nim podnicam, se je seve- da že med prvo svetovno vojno čisto izrabil. Kma- lu pO tej vojni so postavi- li novega, širšega, toda tu- di le lesenega, preko ka- terega so že vozili prvi motocikU in redki avto- mobili. Temu mostu je sledil tik pred II. svetov- no vojno spet nov lesen most Za časa II. svetovne voj- ne je bil cilj bombnih na- padov, toda mosta niso zadeli, pač pa sosednje hi- še, pri katerem so postali žrtve zlasti otroci. Pred leti so postavili nov betonski most, ki je najlepši od ■ vseh predni- kov, vendar je zaliteval največji krvavi davek, do kler ga niso razširili. R. KRUŠIČ Celje, Stanetova 6 SEM MAJHNA KMETICA Rada čitam NT, ki pri- naša marsikaj novega m piše tudi o raznovrstnih poklicih. Etovolite prosim, da vam tudi jaz napišem nekaj o kmečkem poklicu Ko zlata zora dela dan, že koš na hrbet dam, me kliče živinica v hiev_ se že sliši ven odmev. Ko' živin- co nakrmim, na polje že hitim, so žuljave dlani in s čela znoj kipi. Ko sonce gre za gore, se moram spet domov podat in zopet živino hranim v noč, da ura bliža se polnoč. Ce polje daje rast, se prideia mleko, kruh in mast. To vsakemu dobro gre v slast. Pa meso, krompir in tudi fižol, če ne pride z neba kakšen karambol, da toča E>olje ubije in po plava ga zalije, se kme- tu debela solza uMje Kdo se ga usmili, ko je v taki sili? Terezija Samec, Arolm 4 Skofja vas ODGOVOR: Tole ste pa čisto Vodnikovo zasukali! Malo sem skrajšal, pa mi- slim da je v vseeno v re- du. HIŠNIK Miha, star cinkamiški delavec v pokoju, je op- ravljal še hišniška dela za par starih tisočakov v hi- ši, kjer je stanoval. Ni bilo ravno dosti dela, to- da to, kar ga je čakalo vsak dan, je bilo dovolj, da se je končno raje od- rekel tistim nekaj tisoča- kom. Ker je hiša, v ka- teri je stanoval, stala v glavni celjsld ulici, so mi- moidoči opravljali v tej veži svoje potrebe. Ubogi Miha pa je moral vsak dan čistiti to nesnago. Pa tisti, ki to še danes za- grešijo, prav nič ne po- mislijo, da so tisti, ki morajo to potem čistiti, tudi ljudje? Iste težave imajo tudi druge hiše v glavnih ulicah CJelja. Le zakaj ni v Celj,u javnega stranišča? K. KNJIGE IN JAZ Majhni, petletni deklica so dajali v roke slikanice, ta pa je z barvnimi svinč- niki barvala slike, risala tudi na razrie prazne liste in slikanice rada jemala s seboj v posteljo. To je bO njen prvi stik s knjigami. Pozneje, ko je začela ho diti v šolo, je znala tudi brati, čeprav je šlo v za- četku še ix>ča&i. Potem pa je brala tudi debelejše knjige, dobila pa je tudi zbirko Grimmovih prav Ijic, ki jih je z veseljem prebirala in se poglabljala v svet domišljije. Ta de^ klica sem bila jaz. Zdaj sem že zrasla in berem zgodbe z divjega zahoda, razne pustolovske in kri- minalne zgodbe, toda še vedno rada prebiram pra vljice. Moja najljubša knjiga pa je delo Charlote Bronte Sirota iz Lovvooda To knjigo sem že dvakrat prebrala, a jo še vedno rada prelistavam. Ker mnogo in rada berem, m: bo čez mesec dni všeč še kakšna nova knjiga. Največ sem brala med šolsldmi počitnicami, saj sem se skrila tudi na pod- strešje in tam presedela pri knjigah cele popoldne ve vse do mraka^ ko že ni sem mogla več razločiti črk. Med šolskim letom liodim v knjižnico po knjl ge, ki jih rabim za obvez- no čtivo in branje pusto- lovskih z.godb se mora umakniti šolskim obvez- nostim. Zdaj pa naj kdo vpraša, zakaj berem. Tega ne b: znala odgovoriti. Mishm, da berem zato ker v knji- gah najdem razvedrilo in tafeo tudi izkoristim svoj prosti čas. V knjigah naj dem svoj mali svet, ki se razblini v nič, ko odložim knjigo in postanem kaplja v morju ljudi, ki jih vsak dan srečujem in ki jim m mar, če neko dekletce živi v svetu izmišljenih kra jev, čarovnic, škratov, če v domišljiji jaha po pre riji in strelja Indijance in spet drugače razkrinka tatove in morilce ter 2 raketo odkriva neznane planete, v resnici pa je eden od milijonov otrok, ki imaio oodobne utvare Simona Brenčič, 8. c, I. osnovna šola. Celje PROSIM ZA IME IN SLIKO Ne vem, ali mi lahko Vi pošljete shko New Swiiug (^uarteta. Ansambel mi je zelo všeč najbolj pa pevca Oto Pestner in Marjan Petan. Pevko, ta je z njimi, nisem spozna- la, zato vas prosim, če nu lahko vi poveste, katera je. Marjana ODGOVOR: Pevka je Ta- tiana Dremel. Slik ne po- šiljamo. Zadnjič je tudi po- motoma izpadel odgovor bralki Seličevi, ki je žele- la besedila popevk. Vsega tega za sedaj še ne zmore- mo. Morda kasneje, ko nas bo v redakci.ii več 6. stran NOVI TEDNIK Št. 51 — 21. december 1972 Javna radijska oddaja v Šempetru VESELO IN BUČNO! Kar tradicija je že postala, da ob sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom iz Žalca, vsako leto ob izteku delavsko sindikalnih športnih iger pripravimo javno radijsko oddajo. Letošnja v Šempetru je bila namreč že četrta po vrsti. Kot pa se spodobi, smo pri izvedbi oddaje imeli tudi pokro- vitelja. To je bil letos kolektiv STROJNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA »SIP« ŠEMPETER. V dvorani Hmeljarskega doma se je zbralo nekaj manj kot šti- risto obiskovalcev, ki so spremljali potek programa. Seveda pa je bilo ve- liko pozornih poslušalcev pri radijskih sprejemnikih. Pred mikrofoni so se zvrstili številni nastopajoči: Ansambel Borisa Terglava z vokalnim kvarte-l tom Vasovalci; moški pevski zbor iz Tabora; mladi harmonikaši Zavoda za; glasbeno vzgojo iz Žalca in zabavni orkester ŽABE iz Celja. -\ Komaj so dodobra izvenell zvoki poskočne jx>lke Tergla- vovega ansambla že je stekla v eter pesem »BORI«, ki jo je zapel moški pevski zbor iz Tabora. Ni kaj reči, ubra- no petje je poželo aplavz v dvorani, verjetno pa so ga enako sprejeli tudi radijski poslušalci. Uvodna trema, ki se je po- lotevala nekaterih nastopajo- čih je bila hitro mimo in od- daja je stekla. Vrstili so se ansambU, vrstili razgovori. Predstavnik SIP-a, Tone Hor- vat je spregovoril o dosežkih pK>djetja, njegovih težavah in seveda perspektivnih načrtih. Na letošnjih sindikalnih igrah si je prvo mesto, z velikim naskokom števila točk, pribo- ril kolektiv SIP-a. Predsednik Občinskega sindikalnega sve- ta VENO STALER jim je iz- ročil prehodni pokal in še pokal v trajno last. Veselje med člani kolektiva je bilo priča kronanemu uspehu. Kot je i>ovedal vodja rekreacije v tem podjetju, prehodnega "pokala ne mislijo kar tako hi- tro izpustiti iz rok. No, bo- mo še videli, kajti tudi dru^ kolektivi ne držijo križem rok. Nemalo zabave in smeha pa je bilo v dvorani ob izvedbi nagradne igre. SIP je prispe- val resnično lepe nagrade in sicer velik popust pri naku- pu njihovih izdelkov. Za na- grado pa se je bilo seveda treba potruditi. Tri obiskoval- ce iz dvorane smo dobili na tak način, da smo v dvocra- Q0 vrgli tri žoge, kdor jo je ujei je prišel rm oder. Ker pa se vedno in pK>vsod rado za- takne, se je zataknilo pod stropom ... Vse je kazalo, da bodo z igro težave! No, reših smo tudi ta problem. Ob dru- gi žogici je bilo tu še drugo presenečenje ko je na oder prišel petletni fantek, mi pa smo za nagradno igro ix>tre- bovah le odrasle udeležence. Poprosih smo fantiča, da je na oder povabil mamico, ki pa se je kaaieje v svoji spret- nosti resnično Izkazala in os- vojila prvo nagrado. Udele- žencem igre smo obesili oko- li vratu velike obeske in z njimi (brez pKMnoči rok) so morali porivati žogice v pri- pravljene gole. Kar precej bu- čen smeh v dvorani je sprem Ijal »naporno tekmovanje«. No po hudih zapetljajth smo nagradno igro le srečno pri- peljali do konca in ob ved- rih zvokih zabavnega orkestra ŽABE so bih napori tekmoval- cev in tistih, ki so igro vo- dili kmalu pozabljeni. Ni kaj reči, tudi mladi gla- sbeniki Zavoda za glasbeno vzgojo iz Žalca, ki so tokrat nastopili prvič so se izkazali. Tremo so preboleli že na va- ji, pa kasneje res ni bilo te- žav. Lepo so odigrali izbrane skladbe in poželi vehko priz- nanje publike. Po končanem prenosu pa so se obiskovalcem v dvora- ni predstavili tudi celjski Olimpijci: NATAŠA URBAN- ČIC, MIRO KOCUVAN in JO- ŽE URANKAR. Pripovedovali so o svojih vtisih z nedavne oMmpijade ter spregovorili o svojih dosežkih In načrtih za v bodoče. Srečanje v Šempetru je bi- lo prijetno, čeprav je poteka- lo v že nekako ustaljenem vzdušju. Za nami je zopet ena izmed številnih radijskih od- daj, ki jih prirejata naše ure- dništvo in Radio Celje, za šiK)rtnimi delavci žalske ob- čine pa je zopet uspešno le- to, ki je prineslo nemalo po- membnih dosežkov. Za zak- ljuček le še to: na svidenje na prihodnji javni radijski oddaji! Kdaj in kje, pa bomo seveda pravočasno sporočili. TEKST: BERNI STRMČNIK SLIKELimfiQJiM>¥£D Nekaj manj kot štiristo obiskovalcev je napolnilo dvorano Hmeljarskega doma. »2abarji« pa »o poželi nemalo priznanja številnega občin- stva. NATAŠA URBANCIC, JOŽE URANKAR in MIRO KOCU- VAN. Predstavnik SIP, TONE HORVAT je odgovarjal na vpraša- nja našega uovinar^BerniJa Strmčnika. Tekmovanju v kotaljeriju žogice v gol, s pomočjo ol)eska okoli vratu je zbudilo veliko smeha. Prvič pa so pred radijskimi mikrofoni nastopili tudi mladi glasbeniki Zavoda za glasbeno vzgojo iz Žalca. Pod vod- stvom Dirigenta Marjana Kozmusa, so se dobro odrezali. Hči Antona Miklarana iz Šempetra je bila nagrade zelo vesela. St.51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK stran T Akcija Na svojem tretjem zaseda- nju je skupščina celjske Kul- turne skupnosti zastavila in izoblikovala program o izva- janju kulturne akcije v na- slednjem letu. Program iina zelo konkretizirano vsebino in predstavlja velik korak naprej. Zakaj? Zaradi tega, ker je program za naslednje leto povsem konkretiziran — po vsebinskih, programskih zahtevah kakor tudi glede na izvajalce programa o izvaja- nju kulturne akcije Razprava je pokazala vrsto zanimivosti pa tudi novosti. Gre predvsem za ugotovitev in enotno mnenje, da mora biti kulturna akcija kar naj- širše zasnovna in mora priti do slehernega delovnega člo- veka. Oblikovalci kulturne politike in kulturnega življe- nja, poklicni delavci na tem področju naj strokovno de- lajo na načrtovanju progra- mov, vse ostalo pa je stvar nas vseh. Večji delež bodo morali k realizaciji kulturne akcije prispevati družbeno politične organizacije, saj je dejstvo, da ravno sindikati, SZDL in Zveza komunistov niso mnogo ali skoraj nič storili pri konkretnem izva- janju kulturne akcije. V zad- njem času pa so že organi omenjenih družbenopolitičnih organizacij pristopili h kon- kretnim razpravam in načr- tovanjem za aktivno vključi- tev v kulturno akciin. In ra- vno v tem ie napredek nore- ga programa. Vsa prejšnja leta je sicer bilo marsikaj storjenega pri izdelavah pro- gramov, vendar nikoli ni bi- la opazna tista aktivnost, ki bi dala nujno življenjsko vre- dnost programu. Takšnega zdaj imamo in resnično smo lahko ponosni, kajte vse ka- že, da se bo še vrteče po- gonsko kolo zavrtelo še hitre- je. Nekatere kulturne insti- tucije so že pristopile h kon- kretnemu izvajanju kulturne akcije Med njimi velja ome- niti gledališče, likovni salon in še nekatere. Zadnja obno- vitvena dela v celjskem Po- krajinskem muzeju gredo h koncu in potrebno bo precej dela pri aktiviranju, popula- rizaciji novo urejenih zbirk in vseh razstavnih prostorov prvega nadstropja stare q^o- fije. Likovni salon se je od- ločij za stalne, vsakoletne prodajne razstave v mesecu decembru. Društvo obliko- valcev bo skušalo z razstava- mi popularizirati razne zvrsti oblikovanja. Tukaj je pred- vsem zelo važno sodelovanje z gospodarskimi oroanizaci- jami. Zavod za spomeniško varstvo bo prirejal razstave o svojih obncnntvenih akci- jah, celjski vokalni ansambli pa bodo prirejali koncerte za delavce pod geslom »glasbo v tovarne«. Glasbeni in vokal- ni ansambli bodo tudi redno obiskovali zdravstvene zavo- de (Vojnik, Novo Celje). Filmska dejavnost je že oži- vljena. Filmska srečanja so nam prinesla že prvo pred- stavo, ob slovenskem kultur- nem prazniku pa se nam. obeta teden slovenskega fil- ma V načrtu so tudi kino- tečne predstave. Posebno po- glavje je založniška dejav- nost, saj namerava Celjski zbornik razširiti krog kup- cev rednih in izrednih izdaj, skušalo pa bo tudi pritegni- ti k sodelovamu ljudi iz de- lovnih organizacij in bo Celj- ski zbornik po vsebini postal zanimiveiši za gospodarstvo. V mladinski literarni reviji Obrazi ie bil razpisan nagra- dni literarni natečaj, na ka- terega se ie odzvalo prese- netljivo število mladih liiera- tov. Skratka, v Celin dohiva kulturna akcija tiste dimen- zije, ki nam dajo upanje ob pomoči družbeno političnih in drugih organizacij, pred- vsem pa delovnih, da bo njen razmah zajel slehernega med nami. To pa je abeceda za prebujanje potrebe po kul- turni dejavnosti v vseh de- lovnih ljudeh. DRAGO MEDVED Prejeli smo zapis ob filmu Križ na ^ori Kakih sto nas je bilo za- nesenjakov, ki smo si pretek- lo soboto v sejni dvorani to- varne »Emo« v Celju ogleda- li nov film našega celjskega amaterskega filmskega ust- varjalca Stanka Josta v pro- izvodnji kino kluba Ljudske tehnike EMO. In ni nam bi- lo žal, da smo prišli, kljub dežju, ki je padal curkoma. Imeli smo priliko, da smo prvi videli spet en zares do- ber amaterski film. Po nekajletnih filmskih iz- kušnjah je režiser in scena- rist Stanko Jost posnel na filmski trak (žal le 8 mm) zgodbo o pravi in čisti lju- bezni, zgodbo po motivih Cankarjeve povesti Križ na gori. Skoraj debelo uro smo lahko gledali na platnu barv- ne slike in prizore, ki jih je Jost mojstrsko znal zdiTižiti v učinkovito celoto, v film brez lažne patetike, v film enega samega pravega čustva ljubezni. In vse okoli tega filma je enako odsevalo ljubezen. Pa morda še konček požrtvoval- nosti. Kako so sijali obrazi organizatorjem in igralcem, snemalcu in režiserju, ko so videli, da njihovi napori in odrekanja niso bili zaman. Tudi v besedah predstavni- ka celjske Kulturne skupno- sti prof. Aškerca je bila lju- bezen, ko je dejal: »Cankar je sovražil sentimentalnost, rad je imel čisto in pravo čustvo, in to njegovo izročilo ste vi v celoti spoštovali.« Menda je res postala to osnovna vrlina tega filma. Pristnost. Čeprav je to film o ljubezni, ni nepotrebnih »opolzkih« scen, ki jih danes zasledimo v skoraj vsakem »ta pravem« filmu. Ne, vse je tako preprosto in jasno ter čisto. Snemalec Franci Gaber je znal poiskati tisto pravo kmečko panoramo, ki je da- nes skorajda nikjer ne vidi- mo več, skupaj z režiserjem sta poiskala pokrajino, ki je p>odkrepila filmsko zgodbo, če je kaj v filmu res dobrega, prav nič amatersko, potem je to slika. Ton včasih zašepa. Morda je bilo v filmu preveč govor- jenega besedila, marsikaj bi se dalo povedati bolje s sa- mo sliko, in zato je tudi ton- ski zapis včasih bil slabši. To- da ali naj zamerimo tak ne- dolžen spodrsljaj ljubitelju, ki nam je skorajda zastonj pripravil edinstven kulturni dogodek?!! In ne nazadnje, ob tem fil- mu ne smemo pozabiti, kako sta si uspešno podala roki amaterska filmska »Ljudska tehnika« in celjsko ljudsko gledališče. Upajmo, da to ni bilo zad- njikrat. Uspeh nas obvezuje. BORUT ALUJEVIC Koroški liolcdar 197B Koroški Slovenci so te dni dobili v roke KOROŠ- KI KOLEDAR 1973, ki ga je izdala in založila Slo- venska prosvetna zveza v Celovcu (Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje, strani 128). Na uvodni strani kole- darskega dela zvemo med dmgim za spominske dne ve koroških Slovencev, ki 3o: slov. kulturni praznik 8. februar, obletnica nasil- ne izselitve koroških dru- žin 14. m 15. aprila in ob- letnica obglavljenja 13 sel- ških žrtev na Dunaju 29. aprila . .. Naslovne ilustracije me- secev ponazarjajo zgodo- vinske dneve posamezne- ga meseca ter velike oseb- nosti našega naroda, za- ključek koledarskega dela pa je z Aškerčevim krona- njem v Zagrebu ter s kraj- šim zgodovinskim zapi- som posvečen 400-letnici kmečkih uporov. Drugi del koledarja iz- polnjuje nekaj prispevkov iz polpretekle politične zgodovine koroških Slo- vencev, nekaj pa o njiho- vem današnjem kultumo- prosvetriem, gospodarskem in društvenem življenju. Pestrost tega, zborniško urejenega dela povečujejo tudi z domovinskimi čust- vi prežeti prispevki koroš- kih literatov — Andreja Kokota, Milke Hartman, Stanka VVrulicha, Valenti- na Polanška in drugih. Posamezne sestavke iz sodobnega življenja naših rojakov onstran Karavank dopolnjujejo številne fo- :ografije, med katerimi sta nas pritegnili tudi dve fotografiji s koncerta celjskega komornega mo- škega zbora na Bistrici v Rožu in v Škocjanu. Žalostna fotodokumenta- cija na koncu koledarja pa opozarja, kako »dvih fašizma še po tridesetih letih grozi koroškim Slo- vencem s smrtjo ...« G. G. iz dnevnika slg Veliki gledališki vizionar Antoin Artaud je nekoč de- jal, da je drama izraz človekovega položaja na svetu. Na Artauda mislimo^ na njegovo gledališko revolucijo, na nje- govo zanikanje pripovednega in psihološkega gledališča, na njegovo posebno, magično gledališče, ko se te dni lotevamo študija nove izvirne slovenske drame, ZVONOV pisatelja Smiljana Rozmana. Tudi to delo je bilo napisano že pred nekaj leti in doslej je cbromalo še nekaj gledališč, le aa bi mu bila dana možnost odrske verifikacije. O čem pri- povedujejo in o čem ne pripovedujejo, kakšna je odrska govorica, osvobojena fu.rkcije »samo besede«? ZVONOVI izražajo upor proti moderni, iehnokratizirani in urbanizira- ni družbi, kjer človek ni oropan samo narave in čistega zraka, kisika, marveč tudi pravih, toplih, pristnih človeških čustev. Obdajata ga tesnoba, strah, radosti so nesproščene in celo strasti (kolikor jih lahko veže na svojo ustvarjal- nosti) so zgolj površinske, niso več prave strasti. Njegovo kreativnost določajo mehanizmi, ki jih je sam postavil, ki pa jih danes ne razume več. Postali so nekakšna iracioriol- na sila. ZVONOVI so drame protesta. Celjsko gledališče pristopa k realizaciji te krstne uprizoritve z veliko skrbjo, računajoč na odzivno občinstvo. Delo samo se giblje v smeri eksperimenta, kcmčni »produkt« pa naj bi bilo pra- vo gledališko doživetje. Premiera je postavljena na 12. ja- nuar, skušali se ga bomo držati. Režiser predstave je Du- šan Mlakar, scenograf in kostumograf Melita Vovkova, na- stopili pa bodo Jana šmidova. Jadranka Tomažičeva, Bran- ko Grubar, Sandi Krosi, Bogomir Veras in Štefan Volf. J. 2. Premiera filma „Križ na gori'' Nepotvorjena liotenia Le nekaj dni nas loči od uprizorjene premiere filma mladega režiserja in scena- rist;a Stanka Josta. Posnel ga je po povesti Ivana Cankar- ja, mu dodal nekaj povsem svojskih prijemov, predvsem pa je spremenil kOnec zgod- be in ga »optimistično« za- ključil. »Križ na gori« pa vendarle ne moremo tako dobro oce- njevati kot njegovega pred- hodnika »Na kmetih«, ki je bil predvsem bolj prepriče- valen. »Križ na gori« pa pu- šča gledalca hladnega in ne- prizadetega, četudi odšteje- mo nekatere tehnične po- manjkljivosti. Nekaj je tudi takih, ki ne bi smele za no- beno ceno ostati na filmskem traku. In zakaj pravzaprav gre? Mislim, da je celoten problem, ki je avtorju dal največ dela, ravno dramatur ški pristop k zgodbi in pa seveda po »filmsko« — scena- rij. To pa iz preprostega raz- loga, ker je že sama ideja, da bi takšen film posneli, po- snemanja vredna in odraža določen odnos režiserja (av- torja) do naše literarne za- puščine. In ne gre samo za to. V celem filmu je bilo ču- titi kljub vsem napakam ti- sto človečnost In iskrenost, ki nam zagotavljata resen od- nos do dela, idejnost in ne- potvorjennost želje po izraža- nju. To je čutiti za filmom kot nekakšen podton. Gleda- lec pa ne more mimo slabe igre nekaterih poklicnih igral- cev, ki bi ravno pri takšnem delu morali dati več svoje profesionalnosti v filmsko ce loto. Zakaj? Zato, ker se je režiser lotil, po vsej verjet- nosti, tega dela zato, ker je čutil spontan vzgib po stva- ritvi, ki je danes aktualna, zaradi njene »romantične« či- stosti jo je angažiral in vrgel v svet materializma. Anica Kumrova je dala v kreacijo svojega lika vse mo- či in je tudi ostala na tej vi- šini, deleža poklicnih igralcev pa ne moremo upoštevati k resnemu prizadevanju za kva- liteto filma. Tudi kamero bi lahko bolje izkoristili, še posebno pri .sne- manju interierja (kmečka iz- ba), ki je bila brez vsakih senc, kljub svoji plastični in razčlenjeni postavitvi, premo- čne pa so bile zvočne kulise in tudi to Je težko spregle- dati, da če tekst govori j večeru, skozi okno pa se vidi zunaj sončna svetloba itd. Povsem nepotreben je na koncu napis »konec« na ze- leni podlagi, ki povsem raz- bije ustvarjeno razpoloženje predhodne »rdeče« sekvence, ki sama dovolj zgovorno go- vori o svoji vsebini. Tudi ne- kateri tonski posnetki niso v ponos filmu. Torej, to naj bi bila druga plat filma. Nekdo je rekel, da je imel fihn pred samim snemanjem že preveč rekla- me in zdaj pa je razočaral. Prepričan sem, da ni šlo za nobeno reklamo. Rad bi po- udaril samo to, da se še pre- malo piše o mladih, resnič- nih entuziastih, ki zavračajo trditev in prepričanje, da se da vse dobiti zgolj z denar- jem. In še bomo pisali o pri- zadevnih ljudeh. Že zaradi njihovega dosedanjega dela in pa seveda zaradi načrtov. To- da dolžni smo spregovoriti o njihovem delu, čeprav včasih tudi z nekoliko trpko besedo. Tako kot danes. A kdor je ustvarjalen in tega ne izkori- šča z nekimi kvazi višjimi interesi, je tudi dovzeten za kritično besedo. Predvsem pa želim s tem zapisom samo prispevati k razmišljanju ob tem filmu z druge plati — ti- ste, ki morda pripomore k novemu filmu. In kakor ml je znano, Stanko Jost ga že pripravlja. DRAGO MEDVED B ure barvnega filma v soboto, 16. decembra, je bil v Velenju I. klubski fe- stival amaterskega filma Ki- no-kluba »Gorenje«. V sla- bem letu obstoja je to /Aru- ženje zaživelo s polnim ela- nom: predstavili so nam m seveda številnemu velenjske- mu Občinstvu 14 kratkih barvnih filmov v skupni dol zini 15p minut. Vsi filmi so bili posneti na S 8 mm barvnem filmskem traku m so jih razvrstili v dokumen- tarno,^ potopisno. Igrano m žanrsko skupino. Med doku- mentarnimi filmi so izbrali naslednje tri najboljše filme: I. mesto — film o rekorder- ju Romanu Lešeku, ki ga je posnel Stane Hafner; II. :iie- sto — film istega avtorja »Sedaj smo trije« m III mesto — film Zorka Kotni- ka »Piknik«. Med potopisnimi filmi sta se najbolje odrezala filma »Atehe<( m »Varšava« — oba je v kratkem časovnem raz- maku posnel Zorko Komik. Edini predstavnik igranega filma; film »Spoznanje« > po kriteriju strokovne žirije, ki so jo sestavljali Mija Kemperle, lunetnostni kritik, Franci Križaj, režiser v SLG Celje, Peter Božič, samostoj- ni filmski delavec, Jože Vol- fand, glavni m odgovorni urednik NT in Radia Celje ter Viktor Berk, mojster fo- tografije, dobil II. nagrado — I. in II. nagrada ni bila po- deljena. Avtorica filma Na- da Dolenc je bila svojega prvenca zelo vesela. O filmu »UtripK< bi lahko stekla beseda s posebnim poudarkom, kajti takega amaterskega filma še nismo videli. Koliko idej, tempa, mojstrske sinhronizacije! Re- snično, to je fihn, ki bi ga lahko v tej zvrsti poslali na katerikoli amaterski festival. Za vse odlike je dobil več kot zasluženo priznanje. Av- tor filma Miro Kermelj je pokazal veliko sp)osobnosti, ki jih ne gre kar tako pre- zreti. Čestitamo! Drug, nič manj uspešen je bil Stane Hafner, s katerim smo ob koncu projekcije na- vezali razgovor. V klubu de- luje že od začetka, prej se STANE HAFNER s to zvrstjo dejavnosti ni ukvarjal. Po poklicu je elek- trotehnik in opravlja pri »Go- renju« delo detajlista pri ob- likovanju dokiunentacije za elektronsko obdelavo. Ima lastno kamero in od takrat, za prve nasvete se lahko za- hvali Miru Kermelju, stalno snema. Njegov dokumentarni .^IRO KERMELJ fihn »Rekord« je dobil naj- več glasov občinstva. V skupščinski dvorani smo si torej ogledali lepo enolet- no bero zanimivih amater- skih filmov, to pa je tudi porok za dobro delo v pri- hodnje. &. D. 8. stran NOVI TEDNIK St.51 — 21. december 1972 RECIMO BOBU BOB! Predsednik Tito je pred dnevi na razgovoru s slo- venskim političnim akti- vom v Ljubljani dejal, da bo v prihodnje slišati tu- di ostrejše besede v samo- upravni praksi. S tem je mislil predvsem na moč- nejše uveljavljanje intere- sov delavskega razreda. No, ena od takih prilož. nosti bo brez dvonna kma- lu dozorela. Z novim le- tom bodo začeli veljati no- vi gospodarski predpisi, takoimehovan paket stabi- lizacijskih ukrepov. Le malo kolektivov bo, ki ta- ko ali drugače ne bodo udeleženi v razčiščevanju posledic dokaj težkih gos- podarskih razmer — zlasti medsebojne zadolženosti, ovrednotenju proizvedenih zalog itd. Ko bodo nasto- pile materialne posledice neuravnamh odločitev v preteklosti, bodo napos- redni proizvajalci, bo de- lavski razred seveda hotel tudi vedeti, zakaj nosi bre- me. Ko bodo delavci rekli, da so še najmanj krivi za premalo premišljene pro- izvodne usmeritve, za tve- gane in tudi dvomljive po- slovne odločitve, bodo — roko na srce — imeli prav Res je, da so za take po- slovne odločitve, za takšne in drugačne proizvodne in tehnološke usmeritve sicer prek organov upravljanja glasovali. Toda gotovo ni- so glasovali zanje brez prepričevanja predlagate- ljev, da so takšne rešitve najboljše, najbolj dogna- ne, skratka naj, naj .. Pa smo pri vprašanju od- govornosti. Delovni kolek- tivi, ki bodo čutili te pos- ledice na lastni koži, (be- ri: v lastnem žepu) v bo- doče gotovo ne bodo več pripravljeni nositi odgo- vornost po sprejetem skle- pu v celoti m ne glede na izid. Terjali bodo podalj- šane odgovornosti predla- gateljev in nosilcev nalog do konca, do realizacije zadeve, za katero so gla- sovali. S tem dobiva pra- ksa samoupravljanja pov- sem nove dimenzije. Naj- prej se bodo kolektivi te- meljito zavedli, da samo- upravljanje ni preprosta zadeva, najmanj pa da je odvisna od dobrega ali sla- bega počutja, marveč od temeljitega premisleka. Seveda obstaja možnost, da bodo marsikje ob nas- topu težav poskušali pre- vrniti vso odgovornost iz- ven sebe. No, ni rečeno, da ni bilo učinkovanja tu- di od zunaj. Toda delav- cem je že dolgo jasno, da proizvodnih usmeritev in programov že dolga leta nihče ne predpisuje od zgoraj, da nihče ne dikti- ra, s kom naj se poslovni odnosi sklepajo in navezu- jejo. Najhitreje pa se bo- do delavci oglasili v tre- nutku, ko se bodo posa- mezniki začeli izgovarjati na samoupravne sklepe in valiti krivdo na organe up. ravljanja in kolektiva. Tam se bo namreč najprej zgodilo, da samoupravni organi in kolektiv kot sa- moupravljalska skupnost ne bo več plašč za neod- govornost, birokratizem, slabo delo in nesposob- nost. JURE KRAŠOVEC Samoprispevek Na 2. seji upravnega odbo- ra sklada za gradnjo osnov- nih šol in vzgojno varstvenih zavodov občine Celje so skle- nili, da bodo vsaj dvakrat na mesec pošiljali informacije vsem vodstvom osnovnih šol (za obveščanje staršev na ro- diteljskih sestankih ah star šev preko učencev), vsem od- borom krajevnih skupnosti in krajevnim konferencam SZDL, novinarjem radia, te- levizije in časopisov ter čla- nom skupščine sklada, skup- ščini občine in političnim or- ganizacijam. Bilo je zelo ve- hko prizadevanj in dobre vo- lje ljudi, da je referendum uspel. Prav gotovo je sedaj nujno, da vsi ti ljudje sproti zvedo, kaj se dela z njiho- vim zbranim denarjem, kam se vlaga in tudi kakšne teža- ve nastajajo pri tem. Do 1. decembra se je na skladu zbralo 3 milijone 700.000 din ali nekaj več kot 10 odstotkov celotne predvi- dene vsote oziroma 23 odstot- kov vrednosti za prvo grad- njo za osnovno šolo na Oto- Ku. Tu je treba upoštevati, da daje sklad ta mesec mili- jon din iz istega sklada še za gradnjo vzgojno-varstvenih zavodov in da banki preko skupščine občine Celje vrača 1 milijon. Na ta način prido- bi 1.750.000 din kredita, ker mu denarja prav v začetku gradenj primanjkuje. Mesečni dotok denarja v sklad je v zadnjem času ugo- den in je višji od planirane- ga, vendar je v celoti komaj dosežena planirana vsota izključno zaradi slabe- ga začetka v mesecu marcu. Podrobna navodila, ki so bi- la delovnim organizacijam po- slana razmeroma pozno, še niso razčistila vseh nejasno- sti. Tako zamujenega še niso nadoknadili. Ta primanjklaj iz začetnega obdobja treh me- secev, znaša približno 400.000 din in bo zagotovo dosežen v prvi polovici naslednjega leta ob pregledih zaključnih račimov. Upokojenci, ki so začeli plačevati še kasneje, pa bodo to nadoknadili v 1977. letu. DOMINIKA POS Celje Na prvi seji delegatov zbo- ra s področja prosvete tn kulture v celjski občini, bi- la je pretekli teden, so ob- ravnavali delo, uspehe in tu- di probleme celotne sfere izobraževanja na celjsem ob- močju. Izpostaviti moramo, da je razprava stekla v ok- viru zbora delegatov, kar je dobra priprava na bodoči de- legatski sistem. Pripravljeno gradivo je zelo celovito zaje- lo pregled dela rednih šol- skih obUk, zajeta pa so bila tudi vprašanja o samouprav- ljanju, dijaških domovih in izobraževanju odraslih. Na osnovi gradiva in raziprave je bil sprejet sklep, da naj Svet za šolstvo izdela povzetke in da takšno gradivo predlo- ži občinski skupščini, člani zbora delegatov so predlaga- li, naj se posebna pozornost posveti osipu. Osip se je v zadnjih letih zmanjšal, ven- dar je še relativno visok, saj zajema še vedno 30 % otrok, ki ne končajo osem- letke. Zato je borba proti osipu v osnovnih šolah nuj- na. Pomembno je tudi vpra- šanje kapacitet v srednjem šolstvu in dijaških domovih. Ugotovih so, da se razmere že izboljšujejo. Prihodnji te- den se bo pričela gradnja nove trgovske šole, pedagoški center bo ra^iril svoje pro- store do dograditvi osnovne šole na Otoku, predvidena pa je tudi nova srednje tehniška šola. Ugotovili so, da je po- treben nov dija.ški dom za dijakinje, ker so kapacitete že močno nasičen in se kaže že deficit zaradi razvoja sre- dnjega šolstva. Na seji so razpravljali še o problematiki stanovanj za prosvetne delav- ce. Le-ta je močno povezana z vprašanjem kadrovanja, kar bo omogočilo ustreznejši izbor kadrov v šolstvu. Ude- leženci seje so pregledali tudi poročilo o delu Zavodov za šolstvo in ugotovili, da je v njem premalo besed o vse- bini pouka in idejni naravna- nosti in da naj bi Zavod za šolstvo pri svojih svetovalnih obhodih izdelal ustrezno me- todologijo, kriterije in merila za to vrsto dejavnosti. Gle- de izobraževanja odraslih so poudairili, da to še ni posta- lo del vzgojno izobraževalne- ga sistema. dp JOŽE PLANOVŠEK obrazf Borec. Spomeničar! Sedel sem na drugi stra- ni kuhinjske mize in opa- zoval njegov obraz. Niko- li ne bi verjel, da je star šestdeset let. Obraz, veder in nasmejan tega ne izda- ja, morda malce redkejši lasje, drugega prav gotovo ne. Poskušal sem si ga zamisliti, kakšen je bil pred več kot tridesetimi leti, ko je že takoj ob vdoru Nemcev v našo do- movino pristopil k organi- ziranju vstaje. Verjetno je bil ravno takšen kot danes. Takšen kot nekoč pa je ostai tudi v svojih pogle- dih. Komunist, borec .. Kot se ni menjal njegov obraz, tako se niso menja- la tudd njegova načela, ki mu jih je vcepljalo težko življenje, borba in ideali. Ostal je zvest sebi in svo- jim pogledom_ Z eno be- sedo — ostal je pošte- njak. Doma v številni družini v Nazarjah se je izučil za kovača. Pukartovo delav- nico je zapustil po petih letih dela in se zaposlil v današnjem Glinu, ki je bil seveda takrat čisto drugačen in v privatnih rokah. Ze tu si je priče- njal oblikovati svoj po- gled na svet. Ko so pri- šli Nemci, je takoj pričel z delom. Najprej so orga- nizirali takoimenovane trojke, ki so že poleti 1941 delovale na liniji od šmarinega ob Paki do Gornjega grada. Takrat je navezal stike z Janezom Letonjo. Kasneje so pri- čeli ustanavljati CKtbore OF, prišlo pa je leto 1942 in spomladi je Jože odšel v gozdove. Kot borec se je vključil v Letonjino četo in pričelo se je par- tizanjenje po gozdovih in hribih vse do Save na ju- gu in Olševe na severu. Delali so akcije, četa je naraščala in se razvila v Savinjski bataljon. Bil je udeleženec znamenite bit- ke na Dobrovljah (30-let- nico smo proslavljali pred kratkim), ki je bila tako usodna. Toda bata- ljon si je kmalu opomo- gel in jeseni 1943 že pre- rastel v šlandrovo briga- do. Jože je brigado kma- lu zapustil. Poslan je bil nazaj na teren, kjer je iz- vajal mobilizacijo in pač vse, kar se je težavnega in odgovornega nalagalo takratnim terencem. Sre- čeval se je z Beblerjem, Kraigherjem, Lukom in drugimi. Kot terenec je tudi dočakal konec vojne. Kmalu se je vrnil na svoje delo, sledeč načelu, da naj vsak dela pač tisto, kar najbolje zna_ In tako je kot neposredni proiz- vajalec dočakal tudi upo- kojitev leta 1966. Za ve- drim obrazom in vedno pripravljenimi šalami tiči v bistvu prav tak Jože, kot je bil pred trideseti- mi leti. Zadovoljen je, pravi, z vsem, čeprav pa ga marsikaj moti. Boli ga, ko gleda, kaj počno danes ljudje s kruhom ... Boli ga, ko gleda, da. se deiajo krivice, boli ga, ker ve in vidi, kam so danes )>zLe- zli« nekateri, ki med voj- no niso bili na tisti stra- ni puške, kot je bil Jože, pač pa celo pred njo, na drugi strani. Danes pa se šopirijo... želi si, da bi končno sedaj ob pismu TITA uredili vse, tako kot je treba, da bi odpravili sla- bosti, ki so se nakopičile in moti ga, da se nikjer ne najde tisto malega de- narja za 150 metrov asfal- ta skozi Nazarje. No, se bo že našlo in tudi to se bo uredilo. Z onimi dru- gimi stvarmi' bo verjetno težje... Berm Strmčnik turizbm Kužno znamenje v Obsoteiju. Kred leti niso ona nič običajnega, danes pa počasi toda vztrajno izgi- nevajo. Razlog temu je jasen: pomanjkanje sredstev in pozornosti spomenikom naše preteklosti. Tudi takšni spomeniki bi se lahko lepo vklopili v name- ravani turistični projekt v Obsoteiju, vprašanje je le, če jih bo še kaj. Kužno znamenje je v bližini gorskeda doma na Goreh pri Bistrici ob Sotli. a TURIZEM IN CESTE v torek je bila v Žalcu razširjena seja sveta osmih občin celjskega območja, na kateri so obravnavali razvoj ' turističnega gospodarstva in v tej zveza tudi plan izgradnje in modernizacije cest na našem območju. Kar se tiče cest je bil na tapeti ne samo srednjeročni načrt, marveč tudi program, ki bi ga naj uresničili pri- hodnje leto. V tem okviru so predvidene izboljšave na- slednjih cest: Vojnik—Celje, Velenje—Huda luknja, Celje— Mestinje, Celje—Zidani most. V načrtu je tudi ureditev mostu na cesti Velenje—Huda luknja. Modernizacija pa zajema naslednje odseke: Dežno—Je- zerce, žiče, Golotainjek—Bistrica ob Sotli m Rogovilec— Rinka, se pravi zadnji del ceste v Logairsko dolino. Razpravo o cestni problematiki so sklenih s sklepvom o ustanovitvi regionalne cestne skupnosti, v katero se vključijo vse občine širšega celjskega območja. Razpravo o turističnih vprašanjih pa je začel glavni tajnik Celjske turistične zveze, prof. Zoran Vudler, ki je opozoril zlasti na nujno koordinacijsko delo na celjskem območju pa tudi na določene integracije. Razdrobljenost v turizmu oziroma gostinstvu ne vodi nikamor. Vrh tega so se udeleženci posveta strinjali, da je treba izdelati na- črt razvoja turističnega gospodarstva, kar še posebej velja za nosilce turističnega razvoja, to ie za turistične gospo- darsike organizacije. Pomemben pa je tudi sklep o bodoči močnejši vlogi celjske turistične zveze, ki so ji predstavniki občinskih skupščin obljubili vso moralno in materialno pomoč. MB KDAJ V CEUU NOV HOTEL? Ko so člani olepševalnega m turističnega društva pred kratkim ocenjevali letošnjo turistično sezoao v samem mestu ob Savinji, so prišli do presenetljivih ugotovitev. Vtem ko so druga mesta pa deloma tudi območja zabe- ležila padec domačih in tujih gostov, so celjski (samo za mesto) podatki opozorili na porast enih in drugih. Nadaljnje analize so potrdile, da sta na ta porast v glavnem vplivala dva faktorja: tartanska naprava na atlet- skem stadionu ter novi Merxov hotel ob Ljubljanski cesti. Zaradi tartana so bili v Celju dlje časa na pripravah mno- gi jugoslovanski atleti in reprezentanti. Tako so v na vi- dez mrtvi sezoni polnili hotelske zmogljivosti. Zarjidi tar- tana pa tudi sicer je bilo v Celju več pomembnih medna- rodnih atletskih prireditev. In spet novi gost: in nove nočitve. K lepemu uspehu je pripomogel tudi novi Merxov hotel ob Ljubljanski cesti, ki je postal pojem kvalitete m dobre postrežbe. Njegov glas je šel v svet. Te in podobne mish pa so sprožile že znano in staro razpraivo, kdaj bo Celje dobilo nov hotel z vsemi ustrez- nimi restavracijskimi prostori in drugimi objekti, ki jih za nadaljnji razvoj turizma mora imeti. Ob tem so se misli ustavile ob razdrobljenem celj- skem gostinstvu, ki ni sposobno sprejeti tako velike ob- veznosti! (Le kdaj bo celjsko gostinstvo enotnejše in močnejše?) Kdo bo torej nosilec te pa tudi akcije za močnejšo povezavo celj.skega gostinstva? Lep delež k za- četku razmišljanja o novem hotelu bi lahko dnlo tudi olepševalno in turistično društvo, če bi uresničilo obljubo in pripravilo vsaj idejno skico z grobim prednačrtom za graditev novega hotela. Takšna pobuda bi prav gotovo sprožila še druge in ne nazadnje tudi tisto, ki bi celjske gostinske delovne o^rganizacije morala pripeljati na skup- no in močnejšo pot! St.51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Vrtiljak CELJE Planiranje v šolstvu Zavod za šolstvo. organizacu.ska enoU Celje, je letos zaprosil vse vzgojno izobraževalne organizacije, da mu dostavijo en izvod l«tnega delovnega načrta Z letnim delovnim načrtom so šole pred- videle predvsem tiste učno-vzgojne. o-ganizaci,ske, kadrovske, finančne iii druge naloge, ki jih bodo reševale v šolskem letu 1973/73. Deloviii načrti šol vsebujejo naslednje: delovne pogoje — materialne in kadrovske, program investicijske dejavnosti, siste- mizacijo in zasedbo delovnih mest, strokovno Izpopolnjevanje učnega osebja, finančni načrt, predmetnike, program praktičnega pouka in delovne prakse, sodelovanje šele s podjetji, starši in javnostjo, socialno in regionalno strukturo učencev, socdalno in zdravstveno skrb za učence, programe organizacij učencev, izlete In ekskurzije učencev, šolske piroslave in spominske dneve program dela men- torjev in krožkov, organizacijo in vsebino prostovoljnih dejavnosti učencev, izobraževanje odraslih itd. Razumljivo je, da vsaka šola v svojem načrtu poudarja predv.s<.m tista poglavja oziroma naloge, ki so glede na njene specifične pogoje in usmeritev najbolj aktu- alne. Ugotovljeno je, da so letos šole posvetile izredno veliko po- zornost in skrb družbeno-političnemn dopolnilnemu izobraževanju učnega osebja, idejnosti pouka in marksistični vzgoji mladine.- Na naših šolah delujejo ali pa so v načrtih predvideni marksistični krožki pod vodstvom mentor.iev. Leni kolektivi šol razpravljajo o pismu tovariša Tita in Izvršnega biroja CK ZKJ ter zavračajo^ teze o neangažirani šoU. Čutiti je močna prizadevanja, da se v šolah poživi delo organizacij m prostovoljnih dejavnosti učencev. Zavod za šolstvo bo med letom spremi al ta prizadevanja, ob koncu šol- skega leta pa zbral podatke o tej dejavnosti šol in analiziral uspehe. GOTOVUE Korak z mrtve točke Člani ZK na poaročju krajevne skupnosti CKyn>VLJE sq na zad- njem sestanku sklenili, da je treba še v tem mesecu sklicati pred- stavnike organizacij in društev ter pr=četi i zimskim delom. To bo sedaj, ko bo končno urejena sejna soba, dokaj lažje. Sobo je treba samo še prebelitl, nabaviti potrebno pohištvo in dobiti člo- veka, ki bi honorarno opravljal najvažnejše administrativne posle. Kmetijski Kombmat 2alec proizvodna enota Gotovlje, ,je v zad- ružnem domu uredila centralno ogrevanje, kar bo omogočilo, da bodo razne prireditve še pogoste.iše. Na prenovitev zdaj čaka samo še oder. To skrb pa bo prevzelo prosvetno društvo, ki ima za zim- ski čas pripravljen dokaj pester program, pa tudi pevci pridno vadijo. PE Gotovlje je za prenovljeno šolo prispevala preko sedem- sto tisoč starih din. Precej so še naknadno prispevali vaščani. Teče tudi široka akcija za asfaltiranje cestnDi odcepov proti Jedrti in Zalogu. Z delom bodo pričeli spomladi. Ostalo pa je odprto vpra- sanje cestnega odcepa Gotovlie — Ložnica Pred leti je bil ta odcep dobro posut in tudi lani so s popravilom nadaljevali, to predvsem PE Gotovlje. Toda ta cestni odcep je preobremenjen, saj vozijo po njem tudi najtežji tovornjaki, tako da je sedaj ena sama luknja, ob dežju pa luža in blato. Ko bodo spomladi pričeli s popravilom cest proti Jedrti in Zalo.gu, bi bilo prav, če bi občmska skupščina našla nekaj sredstev za popravilo tega odcepa, del sred.stev pa bi se verjetno nabralo tudi kra-u samem. SLOVENSKE KONJICE V novo leto brez težav Na zadnji seji aktiva direktorjev v konjiški občini so se pred- vsem pogovorili o sedanjem gospodarskem stanju v občini glede na nove zakonske predpise, ki bodo začeli v duhu stabilizacijskih ukrepov veljati na začetku prihodnjega leta. Ugotovili so, da v zvezi z blokiranimi žiro računi ter izplače- vanjem osebnih dohodkov ne bo posebnih težav. V tem, ko v dveh gospodarskih organizacijah v občini pričakujejo, da se bodo do konca leta še natekla potrebna denarna sredstva, je nekoliko težji primer v kovinskem podjetju »KOMOS«. Razprava okoli stanja v tem podjetju je pokazala, da je znotraj občine dovolj priprav- ljenosti za rešitev njegovega položaja. V tej zvezi je tudi posebna komisija strokovnjakov štirih večjih delovnih organizacij že pri- pravila predlog za postopno normalizacijo stanja. V tej pobudi ima kovaška industrija iz Zreč pomembno vlogo, saj je pod do- ločenimi pogoji pripravljena predati temu kolektivu del svoje pro- izvodnje in mu tako zagotoviti izhod iz sedanjih težav. V. L. CELJE Znanje mladim Prejšnji teden se je na Teharju končal prvi del politične .?ole. Nadaljevanje bo v prvih dneh meseca januarja in februarja. Mladi iz domala vseh večjih celjskih gospodarskih organizacij so v štirih dneh govorili predvsem o samoupravnih odnosih znotraj podjetij in o samoupravljanju nasploh. Večina udeležencev šole se je aktivno udeleževala razgovorov, še zlasti pa so Jih zanimali določeni problemi, kot na primer kon- fliktne situacije v družbi ter pogled naših sosednjih držav na spre- membe, o katerih trenutno govorimo. Sistem dela šole je bil nam- reč tak, da so udeležnci sodelovali v razgovorih povsem spontano in z velikim zanimanjem za dogajanje v naši družbi. Ce k temu dodamo še to, da se je v štirih dneh pred mladimi zvrstila vrsta kvalitetnih predavateljev iz Celja in IJubljane, lahko ugotovimo, da je šola izredno uspela. MST SLOVENSKE KONJICE Naloge sindikatov Danes popoldne oo v Slovenskih Konjicah razširjena seja pred- sedstva občinskega sindikalnega sveta. Clanl bodo tokrat razprav- ljali in sklepali o nekaterih konkretnih nalogah v sindikalnih orga- nizacijah v prihodnjih mesecih, ki jih bodo pripravile posamezne komisi.je in nekateri drugi organi. Tako bo komisija za organizacijsko-kadrovske zadeve predložila program za družbeno-ckonomsko in politično izobraževanje sindi- kalnih delavcev v naslednjih mesecih, dalje o tovrstnem usposab- ljanju članov organov samoupravljanja in o organizaciji sindikalne šole. Komisija za gospodarstvo in samoupravljan.je bo za sejo pri- pravila gradivo o nalogah sindikatov na področju oblikovanja sta- novanjske politike v letu 1973 in o osebnih drhodkih zaposlenih. Vodstvo sindikatov namreč predvsem zanima, koliko delavcev v ob- čini .še dobiva za poln delovni čas v mesecu manj kot 1.000 dinar- jev ter kje so zaposleni in na kakšnih delovnih mestih. Tako bodo lahko temu primerno tudi ukrepali v delovnih organi/acijah. Ob tej priložnosti bodo .še ocenili izid ref.-renduma o združitvi zdrav- stvenega zavarovanja delavcev in kmetov v letošnjem novembru. V. L. Naše šole vsepovsod Ko so v osnovno šolo hodili še Marjan Nemec, po katerem se šola da- nes imenuje, pa sedanji ravnatelj profesor Janez Pešec in mnogi njihovi znani in manj znani vrstniki, je bila šolska stavba na griču nad Radečami še majhna, stara, neugledna — na videz seveda. Že nekaj let se k stari stavbi bahaško prislanja nov, moderen trakt. Pa je bahaško moderen tudi le na videz, kajti v stari kot novi šoli je stiska, ki si je lani v istem času prikričala zmagujoč »DA« na referendumu za gradnjo še enega trakta. Šoli manjka natanko toliko učilnic in drugih prostorov, kolikor so jih z idejnega načrta črtali takrat, ko so prvič prizidavali. Kar bi takrat ceneje in hkrati naredili, bo moralo biti storjeno v prihodnjem letu, ko bo šola dokončno » dorastla«. Radeška šola tudi nekoč ni bila polrazvita podeželska šo- la, ki bi pod svojo streho nu- dila le nekaj malega, majčke- no račimanja in majčkeno branja. 2e pred vojno so vla- ke proti Celju polnili rade- ški dijaki, ki so posedali po klopeh celjske meščanske šo- le, gimnazije, mnoge pa je sla po učenosti gnala tudi v Ljubljano, Zagreb in še kam. Med temi ukaželjnimi Rade- čam je bil tudi Marjan Ne- mec, predvojni skojeTCc in komunist, ki je leta 1941 pa- del pod streli okupatorja. Po osvoboditvi je radeška osemletka, ki se ponaša z imenom nekda;njega učenca- -junaka Marjana Nemca, iz leta v leto postajala vse bolj tesna in tesna. Ko pa je pred devetimi leti bila stiska že neznosna, so se odgovorni le dali omečiti. Pa le na pol. želja, da bi stari častitljivi stavbi prizidali vsaj 20 učil- nic, je bila uresničena le do polovice. In tako je po nekaj letih ves radeški okoliš vstal kot en mož. Razpisali so re- ferendum za gradnjo novega trakta. Pobuda je bila nalez- ljiva, da so Radečam sledile še Rimske Toplice in Laško s svojimi okoliši. V Rimskih TofpMcah je oila desetletja trajajoča »lakota« po novi šo- li letos potešena in tako bo prihodnje leto nastalo na gri- ču nad Radečami novo grad- beno mravljišče. Vzrok za stisko ni kakšna populacijska eksplozija Ra- deč. Ras se je število rojstev v minulem desetletju poveča- lo. Toda bolj kot to povzro- ča nagnetenost prehod na so- dobnejši kabinetni pouk, z)la- sti pa prešolanje višjih razre- dov iz okoliških prodružnič- nih šol na osrednjo šolsko ustanovo. Pred letom 1963 so na šoli učili v treh izmenah. Novozgrajeni trakt je bila hvalevredna pridobitev, toda preslabotna. Res je bil odtlej pouk le dvoizmenski, toda ka- binetni pouk je bil s pove- čevanjem števila oddelkov ob namenske učilnice. Letos je spet en oddelek več. Ker ni prostora v šolski stavbi, so v učilnico spremenili še pro- stor pod odrom v domu TVD Partizan kot prostor za po- daljšanje bivanja otrok na šoli. Za silo so izrabili gar- derobo v tem domu za tehni- ški pouk, ob tem da otroci použijejo malico kar v hodni- ku. Ob »čudežu«, da skromna kuhinja sploh še zmore toli- ko obrokov. Pa pustimo stisko zdaj ob strani, kajti dan, ko bodo za- čeli spet zidati, je pred vrati. ŠOLA - KADROVSKA TOVARNA Kot mnogi Radečam podob- ni kraji, je tudi to znano po tem, da rastočim genera- cijam more v največ prime- rih dati za življenje le zna- nje in sposobnosti. Povpreč- no se iz radeške osemletke na srednje in strokovne šo- le vpiše od 40 do 50 odstot- kov učencev, ki končajo os- novno šolanje. Povprečno osem do deset nekdanjih učencev se po končani sred- nji šoli vpisuje vsako leto na visoke in višje šole. Od lan- skoletnih osmošolcev menda ni nikogar, ki bi moral po končanem šolanju prijeti za nekvalificirano delo. Vsi so se zaposlili, tako da jim je nadaljnje usposabljanje omo- gočeno. Veliko jih je šlo v uk za razne poklice. Delovni kolektiv radeške osemletke pa kar sam po se- bi dokazuje svoje vzgojno- -kadrovsko poslanstvo. Kar šest profesorjev in učiteljev med njimi izhaja iz vrst nek- danjih učencev. DESET VRST IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI Ob dejstvu, da so v stiski s prostori zlezli celo pod oder, je radeška šola narav- nost »razvpita« po svoji iz- venšolski dejavnosti. Zlezimo kar skozi odrske deske na vrhnjo plat. Že dol- ga leta zanje uspehe njihov dramski krožek. Krožek? Saj imamo kar tri, po starosti v tri skupine razvrščene mlade talente. Najmlajši deklamira- jo, srednji se spuščajo že v prizorčke, večji pa se loteva- jo pravih pravcatih iger. Vseh skupaj je v dramatiki aktiv- nih okoli sto. Ravno zdaj pri- pravljajo za konec leta igri- co s petjem »Novoletna zgod- ba«. Na šoli imajo petnajst pa- rov folklornega krožka. Po- tlej že dolgo deluje krožek za ročna dela, kamor se de- klicam pridi-užuje v ročnih spretnostih tudi dosti dečkov. Likovni krožek je pripravil že mnoge razstave. Ob prilož- nostih, kot je bil referendum, pa se spreminja v tiskarno propagandnih gesel in tran- sparentov. Hribovita okolica vabi v strmine člane krožka mladih planincev, pa tudi rod tabornikov je ves predan le- potam prirode. Roman Na- tek in Silvo Gorenc, zdaj še oba gimnazijca, sta samo dve imeni uspešnih matema- tikarjev. Omeniti ju mo- ramo že zaradi visokih Ve- govih odličij, ki sta jih pri- služila. Imajo seveda tudi ze- lo živahno in delavno pionir- sko organizacijo, pridno pi- šejo, rišejo in pesnikujejo za šolski časopis in kar ne na- rišejo risarji, opišejo mladi pisci, opevajo mladi pesniki, to ujamejo na film člani fo- tokrožka. No, ker se po radeški oko- lici širi skrb, da za lesno stroko ni podmladka, so le- tos ustanovili galanterijski krožek, kjer z žago, obličem, dletom in noži obdelujejo les in pripravljajo prvo zbirko ličnih spominkov iz lesa. MOČNO ANGAŽI- RAN KOLEKTIV Ob tolikšni aktivnosti na šoli je razumljivo, da med člani šolskega kolektiva ni nikogar, ki bi opravljal le službeno, le plačano dolžnost. Celo hišnik, Lojze Pinoza, krepko pomaga kot vzgoji- telj. Uspešno vodi fotoama- terje in nedavno ustanovljeni galanterijski krožek. O tem, da ni praznika, nI družbene, gospodarske in po- litične akcije v radeškem okolišu, da šola ne bi dala svojega zajetnega deleža, bi vedel povedati vsak občan. In ravno zato ima šola med občani velik ugled in uživa tolikšno javno podp>oro. Ravnatelj profesor Janez Pešec, ki je tudi poslanec in predsednik komisije za idej- na vprašanja pri občinski konferenci ZK v laški občini, je povedal mnogo zanimivega tudi v zvezi z idejnostjo po- uka, vendar moramo zapiske o tem prihraniti za naslednjo priložnost. Zaenkrat le to — idejnost in patriotizem na ra- deški šoli tudi v preteklosti ni bil neznan pojem. TURE KRAŠOVEC Tudi letos je bilo nadvse svečano in prijetno, ko so v pionirske vrste vstopili cicibani — letošnji prvošolci. Na sliki pionirka, ki iz rok ravnatelja prof. Janeza Pešca spre- jema knjigo o tistem močnem in dobrodušnem Slovencu — Martinu Krpanu. Foto: Fotokrožek šole Radeče 10. stran NOVI TEDNIK Št. 51 — 21. december 1972 DELAVGI ZA OKROGLO MIZO-DELAVCI ZA OKRM Naslov, ki smo ga izbrali za tednikovo »okroglo mizo«, je vsebinsko tako jasen, da je vsako oko- lišanje in teoretiziranje odveč. Malokdaj smo imeli takšna konkretna izhodišča kot zdaj, ko imamo pi- smo predsednika Tita in izvršnega biroja CK ZKJ. Omenjamo le ta dokument, kajti vsi kasnejši so njegova posledica, so jasna pot k uresničevanju vsebine tega pisma. Ostrina in odmevnost Titovega pisma je ob ugotavljanju nespornih dosežkov naše družbene rasti odkrita, resna, opozarjajoča analiza sedanjih razmer, resničnega položaja delavskega razreda v naši družbi. A tisto, kar je v pismu naj- bolj odjeknilo, je tudi program našega nadaljnjega političnega delovanja. Eno od temeljnih vprašanj, ki jih predsednik Tito postavlja pred jugoslovansko družbo, je stopnja razvitosti samoupravnih odno- sov ali zelo preprosto povedano: Kakšen je glas delavcev v samoupravljanju, vendar glas, ki pomeni odločanje?! O tem smo se želeli pogovoriti z delavci za »okroglo mizo«. Res nismo med tistimi, ki mislijo, da je zavest neposrednih delavcev šibka, da njihov samoupravni interes še ni razvit, da mu je treba »pomagati« s tem, da je treba zanje upravljati (beri odločati). No, pa smo vseeno k razgo- voru povabili delavce iz 25 delovnih organizacij s področja petih občin celjske regije, računajoč vsaj na udeležbo polovice. Presenetili so nas. Prišlo jih je toliko, da nam je skoraj zmanjkalo stolov. Do- slej še nismo imeli »okrogle mize«, ki bi se je udeležil tolikšen odstotek vabljenih, pa čeprav so bili dosedanji primeri takšne vrste, da so bili vabljeni predvsem tisti občani, ki bi jim udeležbo kot jav- nim delavcem morali šteti v dolžnost. PISMO NAS JE PODŽGALO Delavci so že dolgo obču- tili mnoge probleme, ki jih je v Pismu nakaza TITO m Izvršm biro. Občutili so jih in molčali! Ni bilo ustrezne- ga družbenega vzdušja, pre malo organiziranih akcij, raz- prave pa so tekle mimo po- litičnih organizacij in samo- upravnih organov. Nihče (ah pa redki) se ni loteval težav in nepravilnosti. Bil je pri- soten določen strah. O tem ni dvoma. S pismom pa se je marsikaj spremenilo. DANIEL PERCIC, pomoč nik otaratovodje v LIBELI: »Pismo nam je dokončno od- prlo oči. To, kar nas je bo- lelo že dolgo časa, številni problemi, ki so se kopičili in nabirah, nihče pa jih ni ustrezno reševal, to je tisto, kar je sedaj postalo središče naše pozornosti. V.se od pro- blemov samoupravljanja do neupravičenega bogatenja. Pri nas delavci pismo v celoti podpirajo. Seveda pa nismo ostali le pri tem. Najprej smo naredili nekoliko več reda v organizaciji ZK, postavili smo programe in razne komisije. Z veseljem lahko zagotavljam, da je v podjetju zavel nov duh. Moramo pa biti dosled- ni. Tokrat ne smemo ostati na pol poti. To bi bila po- lomija, da je večje nismo imeli.« JOŽE ŠILD, strojni tehnik iz KOSTROJA: »Jaz se s to- varišem iz Libele v celoti strinjam. Bil je že skrajni čas. Ce zadene del krivde ko- muniste, je treba priznati, da je revolucionarnost otopela tudi pri vseh drugih. Preveč smo bili zadovoljni z doseže- nim, pa smo dopuščali, da so drugi delali preveč po svoje. Pri nas smo pristopili k iz- vedbi posebne ankete pri vseh vodilnih delavcih, kasne- je jo bomo razširili še na ostale. Oceniti moramo mar- sikaj. Vse od samoupravlja- nja naprej. Delavci so tokrat pripravljeni na vse akcije, zato ne smemo ničesar zamu- diti, ničesar odlašati!« FRANC JELENKO, usnjar iz KONUSA: »Nas je pismo našlo v posebni situaciji, saj smo se ža lani ob razreševa- nju zadeve Pere srečali v si- tuaciji, ko smo se morali so- očiti s prenekatero napako in mnogimi pomanjkljivostmi. Ob pismu smo si torej za- dali še nadaljnje zelo kon- kretne naloge. Za razliko od minule prakse pa smo se tu- di dogovorili, da bo kazno- van sleherni, ki svojih dol- žnosti in nalog ne bo oprav- ljal tako, kot smo se dogo- vorili. To po mojem mora biti. Popuščanja je bilo več kot dovolj. Komunisti imamo dodatno odgovornost in tega se je treba zavedati. To mora nositi tudi posledice. Rad bi le še dodal, da bomo bolj kot doslej pazili tudi na mo- ralne kvalitete ljudi, posebno vodilnih. Nekdo je lahko še tak strokovnjak, toda če ni samoupravljavec, pač ne mo- re biti vodilni delavec.« MIRKO KLEMENC, vodja elektrodelavnice v KOVAŠKI INDUSTRIJI ZREČE: »Pri nas ugotavljamo, da je pismo sicer prišlo že pozno, vendar nikakor ne prepozno. Naš ko- lektiv je na lastni koži ču- til, kam lahko pripeljejo stva ri, če se ne odvijajo tako, kot bi se morale. Danes mno- gokaj čisto drugače ocenju- jemo, drugačno pa je tudi razpoloženje med delavci. Prepričan sem, da smo opra- vili velik izpit in kaj takega se ne more nikoli več pono- viti. Mi dobro vemo, kaj se pravi, ko ostane kolektiv brez samoupravnih pravic, zato ni čudno, da ravno razvoju sa- moupravljanja posvečamo največ pozornosti. Pismo nas je le še dodatno podžgalo, da se z največjo odgovornostjo lotimo odpravljanja vseh na- pak.« LADISLAV KALUŽAR, eko nomski tehnik iz ŽELEZAR- NE ŠTORE: »Veste, pri nas so ljudje, takoj ob pismu pač mislili, da bo tako, kot je bilo že velikokrat doslej. Pride vihar, pa gre mimo! No, kmalu pa so ugotovili, da je tokrat res vse drugače in so mišljenja bistveno spre- menili. Pri nas nam revolu- cionarnosti nikoli ni manj- kalo in delavci so s pismom samo dobili potrditev, da de- lamo pravilno. Marsikaj bo- mo seveda morali urediti, to že delamo in kažejo se tudi že uspehi. Jaz sem osebno tokrat velik optimist, saj ima partija za sabo zopet cel de- lavski razred. Tu se bitka ne more izgubiti!« MIRKO 2UPANCIC, delo vodja v proizvodnji steklar- ske šole v Rogaški Slatini: »Titovo pismo je prišlo bolj v zadnji čas kot pravočasno No, mogoče je ravno zato ta- ko močno odjeknilo, ker je vsak, ki je to hotel, natanč- no vedel na kaj leti kritika.« ALBERT CATER, pletilni tehnik v tovarni nogavic Pol- zela: »Titovo pismo je delav ke in delavce v naši tovarni spodbudilo, da smo hitreje in bolj odločno nadaljevali akci- jo za uresničevanje »delav skih amandmajev«. Smo se namreč že pred pismom do- govorili, da je treba samo- upravljanje čim bolj približa- ti kolektivu. Vsem, ki se za to zavzemajo, je zdaj mnogo lažje.« FERDO HLDEJ, šofer pn »Izletniku«: »Upam, da nas je pismo predsednika Tita zad- nji hip zdramilo iz dremavi- ce, v kateri smo delavci vse bolj puščali stvari iz rok in v lastno škodo. Velikokrat sem se kar bal, kaj bo z na- šim socializmom. Ker vse premalo vemo, smo prepušča- li stvari onim, ki so vedeli več, le-ti pva so jih začeli su- kati po svoje.« HOČEMO ZARES ODLOČATI ... MIRKO ŽUPANČIČ: »Vsi večji problemi bi morali naj- prej pred kolektiv v celoti. Recimo osebni dohodki, sta- novanjske zadeve, regresi itd. Ali ni narobe že to, da delav- ski svet nekaj sklene, sklep pa kasneje doživi kritiko, ugovore, nezadovoljstvo? če člani samoupravnega organa ne delujejo kot pooblaščenci svoje sredine, izpričevalci njihove volje, potem ni sa- moupravljanja, marveč upra- vljanje v imenu delavcev.« RUDI DIVJAK, SIP šem peter: »Ne bi govoril o tem, kdo je kriv, trdim pa, da 60 do 80 odstotkov delavcev ni zrelih za samoupravlja- nje .. .« (Na ugovarjanje »omizja«, ki ga je sprožila njegova oce- na, je svojo trditev takole utemeljeval): »No, poglejte. Kdaj se ko- lektiv najbolj razgreje? Ka- dar je beseda o plačah! Ce je treba spregovoriti tudi o delovni disciplini, storilnosti, varčevanju pri delu, takrat govorijo direktor, obratovod- je, organizatorji proizvod- nje.« FERDO HUDEJ: »Delavci bomo zares lahko upravljali šele takrat, kadar bomo tudi vse vedeli in ne samo tisto, kar se komu zdi, da nam po- ve. Trdim, da so prva leta, ko je bilo samoupravljanje šele v povojih, bili predsed- niki ljudje z avtoriteto, zdaj pa se dogaja, da najdeš na tem mestu prave »cote«. Mi- slim, da je prav, da se zače- nja partija spet bolj ukvarja- ti s kadrovsko politiko.« ŠTEFAN VREČKO, »Bo hor« Šentjur: »Res je, da smo za marsikaj krivi delav- ci sami. Razburjati se začne- mo šele takrat, ko na. lastni koži ali v žepu čutimo. posle- dice kakšne odločitve, ki bi jo z večjim zanimanjem za probleme lahko prej prepre- čili. Vem, da so tudi delavci v našem podjetju za to, da bi odločali čim več, se bo pa treba privaditi tudi temu, da ne bo škoda časa za kakšno urico na sestanku ...« ALBERT ČATER: »Še ni ta ko dolgo, ko se je zgodilo, da je predsednik delavskega sveta zvedel za dnevni red seje pol ure pred začetkom. No, danes prihaja gradivo v loke članom že pet dni pred sejo, dnevni red je nabit na desko, po seji pa tudi sklepi. Tudi sestav delavskega sveta je pri nas v Tovarni nogavic dober, saj je tri četrtine čla- nov iz neposredne proizvod- nje. Menim, da ravno to, da tule ugotavljamo takšne raz- like, dokazuje, kako je samo- upravljanje odvisno od ljudi samih.« DANIEL FERIČ: Stvar je pač taka, da se delavci v polni meri zavedajo, kaj jim je ■' 'ti. če smo doslej go vorili, da nam samoupravlja nje ne gre, potem je bilo to samo zaradi tega, ker delav ci v resnici o •-"•^-^gočem važ- nem sploh nismo odločali. Razvijali smo kolikor toliko p srr''ne oblike upravljanja, neposredno samoupravljanje pa je šele v povojih. Dela vec pač, ki ustvarja, hoče tudi odločati in tako je pra- vilno. Mnogi očitki so usmer jen^ na napačni naslov. Ko podajamo ocene za zaostaja nje v samoupravljanju je pač delavec najmanj kriv. MIRKO KLEMEN: »Poglej te, pri nas smo že v času pri- silne uprave vpeljali prakso, da je direktor sklical kolek- tiv, kjer smo razpravljali o vseh pomembnih stvareh. 2e takrat smo z glasovanjem, poudarjam, z glasovanjem odločili o novih investicijah. In kakšen je bil rezultat Ljudje so dobili zaupanje voljo do dela. Z udarniškim delom smo kopali temelje za nove obrate. Zakaj? Ker smo se ~mi odločili za bodoči razvoj, ker smo vedeli, kaj hočemo, če pa smo to delali v pogojih prisilne uprave, to- variši, potem pa res ne mo- remo razpravljati o tem, ka- ko naj bo to v normalnih po- gojih. Delavci morajo kljub svojim demokratično izvolje- nim samoupravnim organom, o najpomembnejših stvareh odločati direktno.« DANIEL PERCIČ: »Pri nas smo ugotavljali največjo po- manjkljivost ravno v tem. M':^lim, da je zreški primer prava šola. Osebno smatram, da nam ne sme biti nikoli žal časr da skličemo cele obrate, pa tudi cel kolektiv, ko gre za življenjsko po membne zadeve, če se bo o tem kolektiv odločal resnič- no sam, potem bo tudi uspeš- no premagoval težave. Dru- gače pa bodo delavci kritizi- rali, pa še prav imajo, če bo- do.« ... O NAJVAŽNEJ. ŠEM VSI! MIRKO ŽUPANČIČ: »Kol sem prej dejal, o najvažnej- ših zadevah bi moral odloča- ti kolektiv v celoti. Navsezad- nje smo se vendar že priva- dili referendumom. Končno, če je kakšna stvar bila na delavskem svetu sprejeta, ni nič narobe, če jo naknad- no v razpravi sprejme še ko- lektiv. Ce bo kdaj kolektiv rekel »ne«, se tudi ne bo po- drl svet. Bodo pač v prihod- nje posvečali večjo skrb raz- pravi v koiekiivu pred seja- mi samoupravnih organov.« RUDI DIVJAK: »Da bi bo Ije razumeli moje prejšnje misli, se mi zdi važno po- udariti pomembnost subjek tivnih sil. Politične organiza- cije, sindikat, partija, mla- dinska organizacija so tiste, ki osveščajo kolektiv o pra- vicah, dolžnv)stih m bistvenih problemih v delovni organi- zaciji. Če bi bili vsi delavci tako zavedni, bi bile politič- ne organizacije sploh potreb- ne?« FERDO HUDEJ: »O, ne re čem, da nisem zato, da bi delavci o najbolj perečih problemih odločali neposred- no. Toda, kako to narediti pn nas pri »Izletniku«, kjer je veliko članov kolektiva ne- prestano na vožnji po vsej državi? Seveda bi bilo tako prav, kajti ravno to ločuje kolektiv na tiste, ki so na po- ti, in one, ki so stalno na kupu . . . Nekaj bo treba »po- gruntati« ...« ŠTEFAN VREČKO: »Kar se tiče samoupravljanja, je nujno to, da so delavci v di- rektnem stiku z delavskim svetom. Strinjam se s tova- rišem, ki pravi, da so poli- tične organizacije dolžne s svojo dejavnostjo pomagati članom delavskega sveta, da bodo spoznali mnenja in vo- ljo večine delavcev. Zato je treba dati sindikatu v kolek- tivih pravo mesto in velja- vo ...« BREZ ZNANJA NI ODLOČANJA . .. LADISLAV KALUŽA: »Pri usposobljenosti za opravlja- nje samoupravi jalskih dolž- nosti je pač tako, da vsi ni- koli ne bomo enako usposob- ljeni. Ljudje smo pač različ- ni. Tudi stroškov za to nam ne sme biti žal. Vse preradi se na to zgovarjamo. Delav- ce, ki so izvoljeni v delavski svet, je treba za to dolžnost dodatno usposobiti, kajti brez ustreznega znanja pač ne moremo pričakovati do- brega »odločanja Denar za ta- ke izobraževalne akcije mora biti na razpolago!« DANIEL PERCIČ: »Tovariš Kaluža ima prav. Jaz bi do- dal le še to, da bi morali pri nas preskrbeti tudi ustrezno poljudno in delavcu razumlji- vo literaturo, s pomočjo ka- tere bi si lahko pridobil vsaj osnovno znanje. Kljub popla- vi vsega mogočega, takšne priročne brošure še danes ni- mamo, pa jo močno potrebu- jemo. Mislim, da je ob raz- mišljanjih o teh vprašanjih treba malo preusmeriti tudi naše delavske univerze.« ALOJZ KRUŠIČ: »Poglejte, jaz sem bil član prvega de- lavskega sveta v našem pod- jetju. Takrat smo imeli kori- sten seminar, potem pa smo to z leti opuščali. Veste, de- St.51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK stran 11 DELAVCI ŽA^^^^^^ lavec za strojem se ne more vključevati v izobraževanje. On mora delati. Ima vseka- kor manjše možnosti, zato pa jih moramo ustvariti sami. Enostavno moramo to zahte- vati. Koliko gre denarja za reprezentanco, za reklamo, pa ga ne bomo našli za iz- obraževanje? Kdo pa o tem odloča? Mi sami! če nekoga za štiri leta izvolimo v kak organ, ga moramo tudi uspo- sobiti!« RADAN BRANKO, delavec iz ZDRAVILIŠČA Rogaška Slatina: »Vodilni delavci v podjetju se stalno srečujejo s tekočimi zadevami, delavcu v proizvodnji to ni omogoče- no. Seminarji za člane samo- upravnih organov so nujno potrebni, saj po mojem po- lovica njih ne pozna osnovnih zadev. Brez znanja pa seveda ni odločanja. Posebno pa je to pomembno še v sedanjem času, ko se stvari tako hitro spreminjajo.« FERDO HUDE J: »Kar spomnimo se, kako dolgo je preteklo od takrat, ko smo že imeli politične šole, tečaje in seminarje in do danes, ko jih spet imamo. Morda mi bo še narobe hodilo, če povem, da jih ne manjka med vodil nimi, ki raje vidijo, da delav- ci čim manj znajo, čim manj razumejo. Le tako spraviš žejnega čez vodo ...« MIRKO ZUPANČIČ: »Bom kar konkreten. Veste, da je steklarska srednjetehniška šola enostavno splahnela. In- dustrija, mislim na tiste, ki so odločali, ni bila zainteresi- rana za kadre iz te šole. Ne verjamem, da bi tehnokrati, ki pravijo, da je lažje delati s tistimi, ki nimajo strokovne izobrazbe, mislili na strokov- no usposobljenost. Dobrega strokovnega delavca pač ni- hče ne odklanja, toda pri nas poučujemo tudi predmete, ki so podlaga za dobro samo- upravljanje, učimo gojence samostojnega mišljenja. So zato nezaželeni?« ... IN BREZ OBVE- ŠČANJA NI SAMO- UPRAVE ALOJZ KRUŠIC: »Jaz pa bi k temu dodal še to, kar je v neposredni povezavi. Izobra- ževanje je važno. S tem se strinjamo vsi, čeprav jaz mi- slim, da tako nevedni tudi delavci nismo. Toda zelo po- membno se mi zdi obvešča nje. To je tako neposredno povezano s samoupravlja- njem, da tega preprosto ne moremo ločiti. Kako pa naj ljudje odločajo, če o stvareh niso obveščeni. Pri nas smo v zadnjem času to kar pre- cej izboljšali, pa moramo to razvijati še bolj. Ob zadnjih akcijah sedaj le ob tem refe- rendumu, smo se poslužili kar ciklostiranih informacij — uspele so! To bi morali napraviti ob vsaki pomemb nejši stvari v podjetju. Kaj pa nas stane tisti papir'^« MIRKO KLEMEN: »Poleg svojega časopisa izobešamo tudi zapisnike. Ko bi videli koliko ljudi se včasih tare pred oglasno desko! Mar to ni dokaz, da se delavci zani- majo. Tisti predlog o ciklo- stiranih informacijah se mi zdi pa hudiman važen. LADISLAV KALUŽA: »Lah- ko trdim, da imamo pri nas sistem obveščanja dobro razvit. Poleg časopisa izdaja mo informacije, ki izidejo na leto tudi po 200 krat. Najbolj nevarno je prepočasno obve- ščanje kolektiva predvsem zaradi tega, ker v večini pri- merov materiali ne pridejo do vseh ljudi. Jim je pač po trebno v posebni obliki po- sredovati najvažnejše. Pn nas smo nedavno izplačali neke nagrade. Ker ljudi niso pravočasno zvedeli, zakaj gre, šo šle po kolektivu govorice in to popolnma nemogoče.. Ko Pa so delavci zvedeli za kaj ^e, F>otem ni bilo nobenega problema več! Več pa se bo treba z delavci tudi sestajati. Živa beseda je živa beseda, na to ne smemo pozabljati!« MIRKO ŽUPANČIČ: »Hudo se motijo tisti, ki mislijo, da je mogoče pred delavci kaj skriti. Toda to kar posredno delavci zvedo, je navadno že zmaličeno. Nekdo je nekaj nekje slišal, doda svoje, od- vzame tisto, kar mu ni pogo- du in tako gredo p>otem reči naprej.« FERDO HUDEJ: »Kolikor poznam dosedanje prekinitve, me je najbolj čudilo to, ka- ko so vsi naenkrat na široko in podrobno začeli pojasnje- vati delavcem zakaj nizek do- hodek, zakaj zamuda pri iz- plačilih, zakaj to, zakaj ono. To ni nič drugega, kot podce- njevanje delavcev. Ca se bo do oglasili, jim povemo, tako mislijo vodilni, če ne, še bo Ije ...« ŠTEFAN VREČKO: »Raz obešeni zapisniki na razglasni deski so že premalo za obve ščanje kolektiva. Tudi tovar- niška glasila, ki preporedko izhajajo, so za marsikaj pre- počasna. Res so sestanki naj boljši, toda boljši le, če se zadolženi nanje res pripra- vijo.« ALBERT C.4TER: »Obve ščanje mora biti večtirno. Naša »Lastovka« izhaja le na dva meseca enkrat. To bi bi- lo seveda premalo, zato prt nas sklicujemo pogosto krat- ke sestanke po izmenah. Do- bro pa obveščanju služi tudi oglasna deska, kamor zadnje čase razobešamo tudi izpla- čilno listo za osebne dohod- ke. Vendar so le najbolj uspešni sestanki, kjer je ustvarjen živ kontakt, kjer padajo vprašanja, pripombe, kjer dobijo manj jasne zade- ve dodatno razlago.« MIRKO ŽUPANČIČ: »Ni samo obveščanje v kolektivih pomanjkljivo. Tudi časopisi premalo obveščajo. Skoraj m prakse, da bi časopisi pisali o delovnih pogojih delavcev o tem, kakšne so zveze za prevoz na delo in z dela. Pa se vprašujemo, zakaj se lju- dem mudi, da nimajo časa počakati na sestankih kakšno minuto več. Ce bi jim kdo organiziral prevoze, ki bi jih delavci plačali, bi vožnja uro pozneje ne bil problem. De- lavci se na poti ne zmučih m še mimo gostiln bi jih pe- ljali, kajti priložnosti so pač mikavne ...« KAKO SE JE ZATIKALO? JOŽE SILO: »Kljub temu, da smo v zadnjih letih zelo napredovali na področju sa- moupravljanja, pa se je mar- sikje tudi pošteno zatikalo Člani samoupravmih organov so vse preveč mislili, da se- dijo v delavskih svetih zato da pač glasujejo. Z delavci se praktično niso posvetovali. V bistvu je bilo tako, da so sklepali o določeni zadevi vodilni delavci, mi smo v de- lavskih svetih to samo potr- jevali. To je velika hiba!« DANIEL PERČIČ: »Po mo- jem pa se je zatikalo tudi za- to, ker je v samoupravnih organih premalo komunistov. Kdo pa je sestavljal kandi- datne liste v preteklosti? Ce je komunist takšen, kot mo- ra biti, potem ga bodo delav- ci izvolili tudi v delavski svet. Tako zaupanje delavcev pa je treba opravičiti in dokaza- ti! Velika pomanjkljivost je bila v tem, ker smo vse je- mali preveč formalno. T^Kia tako se samoupravljati ne da!« MIRKO KLEMEN: »V pod jetjih smo imeli premajhno aktivnost pred sejami samo- upravnih organov. Kateri čla- ni delavskih svetov pa so se posvetovali z delavci, da bi lahko tudi ti predlagali svo- je? Nemalokdaj so se seje sklicevale vse preveč na hi- tro, praviloma pa takrat, ka- dar je šlo za važne stvari. Tu- di družbeno politične organi- zacije so pri tem popolnoma odpovedale. Pri nas na pri- mer je sekretar partije tik pred prisilno upravo raje od- stopil, kot pa da bi pokrenil, kar mu je bila dolžnost. Po- litične organizacije so po- memben člen v pripravah na samoupravne odločitve.« MIRKO ŽUPANČIČ: »Ne zadovoljstvo delavcev odgo- vorni ljudje navadno šele ta- krat vzamejo resno, kadar že doseže skrajno mejo. Ko pre- kinejo delavci delo, hrupno opozorijo na probleme. Jas- no je, da je osebni dohodek najbolj občutljivo področje,- ki navadno 'ibije sodu dno. Toda potem prebiramo obraz- ložitve, komentarje, razlage in kar mrgoli vzrokov za sla- be odnose. Neobveščenost preziranje samoupravnih ak- tov, slabi in površni pravilni ki za delitev, samovolja posa- meznikov in skupin, vse sku- paj je legitimacija razvitosti samoupravljanja. Sprašujemo se, če moremo v samouprav- ljanju trpeti štrajke. Najbrž, ker so. Odvisno od samo upravljanja.« FEREK) HUDEJ: »Slabi vzgledi. Ta vidi soseda, om onega, ki je bolj na vrhu. Vsak hoče imeti več. Prav. Kdo tega noče? Toda, kdor se znajde in ima možnost, poneveri, izkoristi svoj polo- žaj, zveze. Potlej pa te pre klete razlike. Po delavcu za malenkost leti počez in po dolgem, pri vodilnih se pa marsikaj »zgliha«. Na pri- mer. ~ nas so pozabili pri- javiti delavca in ko se je po nesrr''' je podjetje plačalo bolnišnico vse stroške. Za to ni nihče odgovarjal...« ZATO ZAHTEVAMO ODSLEJ! LADISLAV KALUŽA: »Mi slim, da ni več nobeno vpra- šanje o tem, ali bomo delav- ci v bodoče zahtevali izpelja- vo notranje kontrole. Pri nas jo poskušamo uvesti. To ni nezaupanje do nikogar, to je nujnost, ki jo morajo vpalja- ti povsod. Otepanje tega in izgovarjanje na nezaupanje je samo izgovor tistih, ki jim to ni po godu. To delavci zahte- vajo. Oni morajo imeti pre- gled nad vsem, zato mora biti sistem notranje kontrole vestno izpeljan.« MIRKO KLEMEN: »Zahte- ve delavcev po vključevanju v odločanje so vedno glasnej- še. To je prav! Zahteve pa gredo tudi v to smer, da kli- čejo med sebe člane samo- upravnih organov. To bomo morali v bodoče še bolj uve- ljaviti. Niti samoupravnega povezovanja je treba razpre- sti po vsem kolektivu, voditi pa morajo v delavski svet in nazaj.« FRANC JELENKO: »Mi slim, da bi morali ob tej pri- liki .spregovoriti še o nečem. Samoupravljanju je treba da- ti tudi ustrezno materialno osnovo. Kaj so nam koristile ekonomske enote, če pa so sredstva ostala na nivoju podjetja? Pri uresničevanju ustavnih dopolnil moramo bi- ti dosledni. Temeljne organi- zacije združenega dela mora- mo dosledno izpeljati, pa bo tudi samoupravljanje kvali- tetnejše. Samo pošteno se moramo zmeniti glede mož- nosti ustanavljanje TOZD, ker se tu pri nekaterih vodil- nih porajajo odpori.« PLAČE NISO VSE! BRANKO RADAN: »Nam delavcem prav radi očitajo, da se naš interes konča pri plačah. Jaz pa trdim, da temu ni tako! Delavci so še kako zainteresirani za perspektiv- ni razvoj. Njihova bodoča usoda jih skrbi, še posebno takrat, kadar jim določene stvari niso jasne. Plače? Se- veda se delavci tolčejo za vi- šje plače, tudi vodilni bi se, če bi bili njihovi zaslužki tak- šni, kot so delavski. Mar da- nes brez razlogov popravlja- mo plače tistim z najnižjimi dohodki? Z razponi so pone- kod zgubili stik z realnostjo.« JOŽE PLANINC, obrat Metke v KOZJEM: »Verjeli ali ne, toda prav takšnim strukturam, kot je na primer pri nas, so kaj radi očitali nezainteresiranost ter jim očitali le plače. Jaz pa vam povem iz prakse. Ce pri nas s sestanka kolektiva izostane več kot pet ljudi, je to že ve'"ko. Mar taka udeležba ni dokaz, da delavca marsikaj zanima, da hoče vedeti, hoče biti seznanjen? Ni jim vse eno, kakšna bo njihova ju- trišnja usoda, zato jaz take očitke odločno odklanjam!« LADISLAV KALUŽA: »Pri nas je glede tega nekoliko drugače. Cisti proletarci se bolj zanimajo za razvoj po- djetja, tisti pa, ki živijo tudi od zemlje, pa manj. Očitki, da se delavci zanimajo za plače, so razumljivi, ni pa to njihov osnovni interes.« MIRKO KLEMEN: »Inte res polproletarcev je dejan- sko manjši. Ti v fabriki ve- drijo, ker delajo le za štibro. Mi smo hoteli doseči večjo produktivnost s stimuhra- njem nad normo. Ni šlo! Nji- hov interes je le v večji men doma, kot pa v tovarni, če- prav ne moremo trditi, da so popolnoma nezainteresirani To ni res, s takim stališčem bi jim delaU krivico.« FRANC JELENKO: »Pod nobenim pogojem se ne mo rem strinjati, da je zavest de- lavcev nizka. To govorijo ti- sti, ki bi to želeli in jim ta- ka mišljenja odgovarjajo. Na- sprotno. Delavci so že doka- zali svojo zavest in v nobe- nem primeru stvari na oce- njujejo le skozi dinar. To v mnogo večji meri počno rav- no tisti, ki to očitajo delav- cem. Ce bi tudi delavec ta- ko lahko prišel do denarja, kot nekateri v naši družbi, potem ne bi nikoli postavljal problema plače. Tako pa se mora boriti za svoj dohodek in čedalje bolj se' bo. Samo malo drugače se bomo okoli tega pogovarjali v bodoče, kot pa smo se doslej.« MIRKO ŽUPANČIČ: »Kar zadeva plače, so na prvem mestu delavčevih interesov zaradi rastočih stroškov in cen. Potem pa tudi zaradi vpijočih razlik. Prosim. Ča- sopisi so polni člankov o soci- alnem ' razlikovanju, delavec pa more prebrati tudi to, da so pri nas družbeno priznani razponi, '-o dobi najvišji tu- di po osem do devetkrat več kot najnižji.« NIČ VEČ »MARELA« ZA NEODGOVOR- NOST DANIEL PERČIČ: »Vpraša- nje odgovornosti je povsem neurejeno. Kaj vse smo do- slej skrivali za izjavami — ja, saj to je sklenil delavski svet! Tako je bilo. Vse pre- radi smo glasovali in hitro se nas je o vsem prepričalo. Ko pa se je izkazalo, da ne- kaj ni v redu, smo se pa iz- govarjali na delavski svet. Posamezniki so iz tega celo delali ocene o samoupravlja- nju: češ, kar poglejte, kam nas vodi taki odločanje. Te- mu moramo odločno narediti konec. Delavski svet nikomur ne more biti ščit, »marela«, pod katero se bo skrival. Od- gc "most mcramo precizira- ti, predvsem pa jo moramo konkretizirati, to je individu- ahio porazdeliti.« LADISLAV KALUŽA: »Jaz bi pri tem šel š-e korak da- lje. Mislim, in v tem smo si v naši tovarni vsi enotni, da je treba dosledno izpeljati odgovornost predlagateljev. Tisti, ki neke rešitve ali ka- kršnekoli druge stvari pred- laga, mora za to nositi tudi odgovornost. Ko bomo stvari izpeljali tako, ko bomo ob tem uveljavili tudi ukrepe, potem se nam ni potrebno ničesar bati. Tisti, ki bo ne- kaj predlagal, bo pošteno premislil, predno bo to sto- ril.« BRANKO RADAN: »Vodilni so doslej vedno znali ščititi svoje interese. Kako se bomo rešili tega problema? Kako naj delavci to dosežejo? Jaz mislim, da bodo morali ko- munisti tu prvi postaviti zgled, potem bo lažje. Druge- ga izhoda verjetno ni, če že- limo napredovati. To pa mo- ramo.« BOGATAŠI ZA DELAVČEV GROŠ FRANC JELENKO: »Tole bo- gatenje nas že dolgo moti. Prav je, da stvari uredimo. Samo bolj odločno in brez božanja. Med našim kolekti- vom je samo moralna obsod- ba Perca, zelo negativno od- jeknila, negativno zaradi te- ga, ker ga je sodišče opro- stilo. Res je, da ni kradel. To vemo vsi. Res pa je to, da je zlorabljal svoj službeni položaj, to pa je menda po zakonu kaznivo. Ce delavec nekaj malega sime, mu takoj sedemo za vrat, v takem pri- meru pa se zadovoljimo z moralno obsodbo. Kdo pa nosi posledice? Na čigav ra- čun bogatijo posamezniki? Na delavčev, seveda!« DANIEL PERČIČ: »Privat niki so bili doslej vse preveč forsirani in vse bolj se mi vsiljuje mnenje, da so vodil- ni ljudje po posameznih to- varnah to podpirali. Razne kooperacije s privatniki so cvetele, da je bilo veselje. Tisti, ki je to podpiral, je že vedel, zakaj to dela. Jaz vam povem, da je nekdo razpola- gal po svoje z našim, delav- skim denarjem. Pri nas v po- djetju bomo pregledali vse pogodbe s kooperanti privat- nega sektorja.« LADISLAV KALUŽA: »V obrti je treba ločiti med tistimi, ki se ukvarjajo z uslužnostno obrtjo, in tisti- mi, ki imajo proizvodno obrt. Bogatijo ti slednji. Tu se de- lajo razni miš maši, pri ka- terih delavci nič ne vedo, če- prav gre za družbena sred- stva in včasih zelo velika. Vse pa gre na račim delavcev.« iN KAJ ZDAJ STORITI? LADISLAV KALUŽA: »Ni kaj ugibati, kaj nam je sto- riti. V sedanjem času mora- mo dosledno izpeljati organi- zacijo TOZD. To je pot v po- glabljanje samoupravnih od- nosov. To pa je hkrati pot najučinkovitejšega odpravlja- nja minulih napak in slabo- sti. Seveda pa so tu še na- loge v zvezi s stabilizacijo go- spodarstva. Marsikje bodo opravili zrelostni izpit ravno ob teh vprašanjih. Nekdo je prej rekel, da je samouprav- ljanje fuč. Jaz se s tem ne morem strinjati! Ravno se- daj smo na poti, da doseže- mo cilje, ka so pred nami.« FRANC JELENKO: »Druž- beno politične organizacije si morajo priboriti nazaj svoj ugled. Partija je tu trenutno na najboljši poti. Sicer pa je s tem tako kot v življenju: če je nekomu žena ušla čez plot, ni dovolj, da se posip- Ije s pepelom, odslej mora dokazati, da dela drugače! Enako je tudi z našimi or- ganizacijami. Dokazati je tre- ba, da stopamo v novo ob- dobje. Dokaz pa so akcije in ukrepanja. Samo razpravlja^ nje ni dovolj. To nas je do- slej zadosti ,koštaloU ...« Razgovor vodila in zapiso- vala: BERNI STRMČNIK JURE KRAŠOVEC OD RfNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE D mini reportaža Bliža se Silvestrovo in z njim čas, ko se bomo poslo- vili od starega leta. Polni op- timizma, lepih želja in upa- nja v srečo bomo stopili v novo leto. Marsikdo je že v mislih pri polni mizi in s ča- šo v rokah, ko bo opolnoči nazdravil in voščil svojcem, prijateljem in znancem uspe- hov polno novo leto. Tudi darila bo treba kupiti, okrasiti novoletno jelko, iz- brati primemo garderobo za silvestrovanje, razmisliti, kje bomo preživeh ta težko pri- čakovani večer ... toliko drob- nih, a prijetnih skrbi. Celjske trgovine so vsak dan bolj polne kupcev, ki hi- tijo z zavitki v rokah iz nad- stropja v nadstropje velebla- govnic in se ustavljajo zdaj pri igračkah, zdaj na oddel- ku s kristalom, pa spet pri konfekciji... skratka vrvež, da je kaj. Iz izložb že diha pravo no- voletno razpoloženje, saj le- po aranžirane in okrašene pritegnejo poglede kupcev m jih vabijo k nakupu. Poseb- no lepo so letos uredili izlož- be pri Tkanini, pa tudi pri veleblagovnici »1«, Volni in drugih trgovskih hišah se tru- dijo z okraševanjem, postav- ljanjem svetlobnih napisov in raznobarvnih lučk, skratka z vsem, kar ustvarja vtis bliža- jočega se praznovanja. Mestne ulice so že okraše- ne z visečimi snežinkami in lučmi ki s svojim žarenjem v mrzlih decembrskih večerih vzbujajo praznično počutje. Skoda je le, da visijo nad ulicami vsako leto enaki okraski in da ni več domisel- nosti v glavah tistih, ki skr- bijo za novoletno podobo me- sta. Kakorkoli že, Celje je le- tos pravi čas oživelo in kot kaže, bo bogato okrašeno do- čakalo silvestrsko noč in no- vo leto. DOMINIKA POŠ DEŽNIKARSKA DELAVNICA Dolgo je že od takrat, ko je bila v Celju zaprta edina obrtna delavnica za popra- vilo dežnikov v Miklošičevi ulici. Vsi, ki so imeh pro- bleme s pokvarjenimi dež- niki, so bHi odvisni od po- tujočih popravljavcev, ki so se oglašah na domovih. Z njimi pa so bile nanoge teža- ve, saj so za usluge zaraču- navali, kakor se jim je pač zdelo S 1. decembrom pa je PE- TER HELD odprl dežnikar- sko delavnico na Maribor- ski cesti 39, v Celju. Odslej težav glede popravila dežni- kov v mestu ob Savinji prav gotovo ne bo več. PRESKRBA CELJA Z VODO Celjsko društvo inženirjev in tehnikov je te dni izdalo novo brošuro, v kateri obrav- nava preskrbo Celja z vodo. Pri vsem tem ne gre samo za pitno vodo, marveč prav tako za industrijsko. V lično izdelani brošuri so trije sestavki. Vtem ko dipl. inž. Bela Bukvič piše o pre- skrbi Celja z vodo na sploh ter o industrijskem vodovo- du, je zapis Draga černetiča namenjen celjskemu vodo- vodu. Brošura je aktualna pred- vsem zaradi problematike, ki jo obravnava, hkrati pva opo- zarja na širino dela društva inženirjev in tehnikov v Ce- lju. Gre namreč za javnost njegove aktivnosti in za de- lež, ki ga daje pri obravna- vanju in reševanju perečih vprašanj. Zato ni naključje, da se je brošuram »Ureditev voda, osnova za razvoja Ce- lja« (1965. leta), »Celju novo kanalizacijo« (1967) in »Pro- metno vozlišče v Celju« (iz- šlo 1971. leta), zdaj pridruži- la še četrta javna obravnava celjskega problema številka ena. SKLEP O ZDRUŽITVI Na skupni seji skupščine skupnosti zdravstvenega za- varovanja delavcev in skup- ščine skupnosti zdravstvene- ga zavarovanja kmetov Celje so ugotovili, da je referen- dum o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja do- bro uspel. Na podlagi teh ugotovitev so sprejeli sklep o združitvi Skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja delav- cev Celje in Skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja kmetov Celje v Skupnost zdravstve- nega zavarovanja Celje. Sklep začne veljati s 1. januarjem 1973, skupščina skupnosti pa bo sprejela najkasneje do 31. decembra 1973 statut in dru- ge splošne akte skupnosti. RADI BI AVTOBUS JEDRT in skrajni del Zalo- ga sta oddaljena od 2ALCA okoli šest kilometrov, pet pa prav gotovo. Tod živi preko DVAJSET otrok, ki morajo vsak dan, v vsakem vreme- nu v šolo. Od doma morajo skoraj ob šesti zjutraj, domov pridejo ob dveh, treh in tudi štirih popoldne. Pot je sla- ba. Pa če je dež in sneg in luža, blato — je pot še težav- nejša. Tovarišica NAHTIGA LOVA si resno prizadeva, da bi tem otrokom nudili pre- voz. Ponekod ga nudijo, dasi ravno so poti krajše in lep- še. Hodi in prosi, ne zase, za dvajset šolarjev, tudi ta- kih, ki hodijo v prvi razred v zgodnji pomladi pa v ma- lo šolo. Ce bo njena prošnja uslišana, je težko reči. Mor- da bi morali o tem sprego- voriti na eni izmed sej kra jevne skupnosti, občinske skupščine, sveta šole v Žal- cu. PROŠNJA JE DANA V PAMETEN PREMISLEK! TEKMOVANJE PIONIRJEV Pri občinski konferenci Zveze mladine v Žalcu so se pred dnevi sestali vsi učitelji osnovnih šol iz žalske obči- ne. Na posvetovanju so se pogovorili o načinu organi- ziranja letošnjega tekmova- nja pionirjev o poznavanju zgodovine Narodnoosvobodil- ne borbe. Kot v minulih le- tih se bodo tudi letos pod vodstvom svojih pedagogov mladi tekmovalci pripravljali za posamezna tematska po- dročja iz zgodovine NOB ter se nato skupno pomerili na občinskem tekmovanju. Tek- movanja te vrste nedvomno veliko prispevajo k razvija- nju tradicij naše oborožene revolucije. POVIŠAN PRISPEVEK Skupščini občine Žalec bo- do na eni izmed prihodnjih sej predlagali, da se sedanja stopnja za stanovanjsko iz- gradnjo poveča na 8 odstot- kov To narekuje potrebe po hitrejši izgradnji stanovanj, ki jih na območju občine precej primanjkuje. Da pa bi sočasno reševali tudi vpraša- nja stanovanj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, bo skupščini predložen tudi predlog nove preporazdelitve tako oblikovanih sredstev iz stanovanjskega prispevka. Pri Ljubljanski banki bi ob- vezno uročili 30 odstotkov zbranih sredstev, nadaljnjih 30 odstotkov naj bi šlo v ta- koimenovani solidarnostni sklad, preostalih 40 odstot- kov pa bo ostajalo delovnim organizacijam za potrebe lastne blokovne gradnje in za posojila indiviualnim gra- diteljem. Računajo, da bodo s tako zastavljeno politiko lahko hitreje reševali števil- ne probleme na področju stanovanjske politike. OGRODJE BODO DELALI DOMA Kot vse kaže, bodo v bliž- nji prihodnosti uspešno rešili vprašanje oskrbe podjetja Tapetništvo z lesenimi ogrod- ji za kavče, stole in podobne izdelke. Sedaj namreč v Slo- venskih Konjicah kupljeni les prevažajo celo v sosednjo re- publiko nekemu zasebnemu mizarju, od tam pa dobivajo ogrodja. Ni potrebno posebej poudarjati, da je to povezano z dokaj visokimi prevoznimi stroški, ki bi odpadli, če bi to uredili v domačem kraju. Po nedavnih razgovorih s predstavniki obeh delovnih organizacij je konjiško mi- zarsko podjetje Skala pri- pravljeno prevzeti to vrsto proizvodnje za potrebe Ta- petništva. S tem bi odpadlo mnogo stroškov. TESTIRANJE Nedolgo tega so imeli voja- ški rezervni starešine v šmar- ski občini posebno testiranje, ki je bilo hkrati tudi po vsej republiki. Testiranje je imelo značaj izpitov, ugotovilo pa naj bi, kako so rezervni sta- rešine strokovno podkovani. V šmarski občini so se te- ga testiranja skoraj 100-od- stotno udeležili. Dober pa je bil tudi uspeh testiranja, ki je pokazal, da so šmarski vo- jaški rezervni starešine vešči naloge, ki jim jo nalaga nji- hova dolžnost, še posebej so se izkazali po posameznih krajevnih skupnostih, tako na primer v krajevni skupno- sti Leslčno. mali intervju Vprašuje: Dominika Poš Odgovarja: Ivan Vrečko Ivan Vrečko, star 28 let, doma iz Vrbnega pri Šentjurju se že vrsto let ukvarja z likovno umet- nostjo in je svoja dela tudi že razstavljal. Kdaj ste se začeli uk- varjati z umetnostjo? Smised in nadarjenost za slikarstvo me sprem- ljata že iz otroških let. Intenzivno pa se ukvar- jam s slikanjem enajst let. Za svoje likovno izra- žanje sem uporabljal več tehnik. Najprej sem delal akvarele, potem olje, gra- fiko, zdaj pa se že šest let ukvarjam z upbdablja- ijem v les z žganjem. Ta tehnika je zelo priljublje- na, rad pa imam les, ker je trpežen in daje mož- nosti za mnoge oblike umetniškega izražanja. Zakaj se niste oprijeli študija na akademiji? To mi je onemogočil fi- nančni položaj v naši dru- žini takrat, ko sem kon- čal osemletko. Brat je že študiral, tako da zame ni bilo denarja. Vpisal sem se na metalurško šolo in jo končal, zdaj pa oprav- ljam v Železarni Store de- lo tehnologa v pripravi proizvodnje. Svoj ix>kHc imam rad, ker imam op- ravka z obdelovanjem ma- teriala in specialnimi li- tinami. To me privlači. Svoja dela ste že raz- stavljaU. Kje? V Storah sem razstav- ljal že štirikrat, potem v Šentjurju, Rogaški Slati- ni, kjer sem imel samo- stojne razstave, skupinsko pa sem razstavljal v Slo- venj Gradcu. Razstavljal sem predvsem grafiko in olja, medtem ko žanra še nisem. Kakšno tematiko pa iz- birate pri svojem ustvar- janju? Zelo veliko upodabljam zanimive prizore iz zgodo- vine, rad pa tudi portre- tiram. Tako sem pred kratkim portretiral tudi New swing quartet m Ota Pestnerja. Precej ovo- jih slik sem že podaril šoli, vrtcu in zdravstvene- mu domu v Šentjurju, pa tudi štorsko osnovno šo- lo sem opremil s svojo grafiko. Marsikdo moja dela tudi odkupi. Porodila se mi je misel, da bi v les upodobil na- še sodobne pesnike in pi- satelje, ki bi jih novogra- jene modeme šole, kjer se veliko uporablja 'es, lahko uporabile za deko- racijo pa tudi kot učni pripomoček. Veliko je namreč učencev, ki veli- kih mož naše književno- sti sploh ne poznajo, tako pa bi se vsak dan sreča- vali z njimi — na stenah hodnikov in učilnic svo- jih šol. Prav tako bi lah- ko v te namene upodab- ljal važne zgodovinske do- godke. Upam, da se bo kdo ogrel za ta moj pred- log. Krajevna skupne JTPRS Nekoč pa še v prvih letih po vojni je bilo od Pesja do Velenja oziroma Šoštanja dlje kot je danes. Danes so raz- dalje sicer ostale, toda spre- menile so se zveze med nji mi. Pota ob Paki in slaba ce- sta na desnem bregu reke so bile nekoč edine komunikaci- je pa tudi meja med obema mestoma in Pesjem je bila ostreje začrtana. Kaj pa danes? Lahko bi skoraj rekh, da je Pesje pred- mestje Velenja ali Šoštanja Toda, bolj Velenja, saj je Pesje že zaradi rudnika bolj »naslonjeno« na novo občin- sko središče kot na starejši Šoštanj. Vrh tega je med nji mi speljana široka asfaltira- na cesta. Le vlak je ostal, ki pa vozi redkeje, kot je ne- koč. Zato pa so se okrepile avtobusne zveze. Nova- pa ni samo poveza- va, nova je bližina dveh mest; novo pa je tudi življenje v tem kraju. Novo v pravem Oktobra letos je kolektiv vele v Pes ju, s katerim so se poveči Kozje Ravnatelj osnovne šole v Kozjem nas je sprejel z ugo tovitvijo, da zdaj vsi radi pi- šejo o Kozjanskem in da se moramo za to še posebej po truditi ter napisati kaj lepe- ga. Obljubili smo mu! Pisati o teh ljudeh, prisrčnih in pri- jaznih, ne pomeni nobeno te- žavo. Sprejmejo te z vsem srcem, sprejmejo te pač tako, kot znajo samo še kje na jugu: postaneš njihov, njihov dom je tvoj dom. Tako je bi- lo tudi to pot, pa četudi sa- mo za bežen hip, za kratek čas ob dveh letošnjih kultur- nih prireditvah. Za naš naj- večji praznik so pripravili skrbno naštudirano proslavo. Nastopili so recitatorji, otro- ški pevski zbor, tamburaši, mladi plesalci folklornih ple- sov in telovadci. Skratka, bi- la je to pisana paleta preli- vajočih se barv, melodij, be- sed. Vse to je prihajalo iz sr ca, četudi je komu zazvenel glas nekoliko drugače, kot bi si to želel, četudi so bile ne- katere kretnje in besede ne- koliko nerodne. Središče po- jsomosti so bili cacibani, ki so jih ob tej priložnosti spreje- li med pionirske vrste. Dvo rana je bila polna do zadnje- ga kotička. Ce smo se nekoliko razpi- sali o osrednji prireditvi v o SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — )St Pesje )MESTJU vtLtNjM )nienu Desede, saj se tudi Bsje nekoč zapuščeno, razvi ; v lep m prikupsn kraj. In j so se ga ljudje nekoč Izo- ibali, si danes na njegovem bmočju, zlasti pa na hrib- iVL ob glavni cesti, radi po- življajo svoje hišice. Pesje je tudi sicer sredi ivahnega življenja. Morda ga temu sili razgibanost obeh ečjih sosedov. Za kraj bi ne iio dobro, če bi v tej bitki 1 lepše in boljše zaostajal. V Pesju je že od nekdaj utiti močan utrip rudarske a življenja. S postavitvijo ovega vpadnega jaška vele- jskega rudnika lignita pa je obil še močnejše rudarsko beležje, pa tudi objekt, ki 8 kraju v p>onos. Po zaslugi krajevnih poli- ičnih organizacij in krajevne kupnosti je tU razgibano iružbeno dogajanje. Ni naključje, da je zlasti trajevna skupnost posvetila glavno skrb nekaterim komu- nalnim problemom. »Iz občinskega proračuna smo letos dobili sedem starih milijonov dinarjev,« je pove- dal predsednik sveta krajev ne skupnosti Jože Jerič, si- cer rudar v velenjskem rud- niku. »S pomočjo delovnih or ganizacij in lastnimi prispev ki v eni ali dinigi obliki smo opravili dela v vrednosti 39 milijonov dinarjev. Tako se že v tem znesku in vredno sti zrcali prizadevnost naših ljudi za reševanje skupnih vprašanj.« Obnovili in asfaltirali so ne- kaj cest, uredili dva mosta itd. Izredno hvaležen pa je na- črt del za prihodnje leto. Ra- čunajo namreč, da bodo tri- desetim starim milijonom, ki jih bodo dobili od občine, še sami dodali šestdeset in ta- ko razpolagali z vsega sku- paj devetdesetimi milijoni starih dinarjev. In spet bodo- na vrsti ceste (asfaltiranje in splošna ureditev), pa javna razsvetljava, otroško igrišče, kanali in še marsikaj. Računajo tudi, da bodo pri- hodnje leto ali vsaj v bližnji prihodnosti prišli do nove tr- govine. Sedanja ne ustreza, okoli 2500 ljudi, kolikor šteje krajevna skupnost, močno po trebuje urejeno in dobro za- loženo trgovino. Kolektiv tr- govskega podjetja ERA je obljubil, da bo ta problem kmalu rešil. Prav tako je za drugo leto v načrtu graditev manjšega otroškega vrtca. Sedanji je pretesen. V njem je le okoli 35 otrok, brez varstva pa jih je še najmanj dvakrat toli- ko. Četudi je Pesje stisnjeno med Velenjem in Šoštanjem, ima dovolj prostora za svo- je življenje. To pa je boga- to, razgibano ... njskega rudnika lignita izročil namenu nov vpadni jašek ile možnosti za proizvodnjo premoga do milijon ton na leto. Jože Jerič, predsednik sveta krajevne skupnosti Pesje: »Dobro delamo in v svojih prizadevanjih nismo osam- l.ieni.« URNI PRIREDITVI! Kozjem ob letošnjem držav- nem prazniku, ne smemo po- zabiti na nič manj pomem- bno razstavo, ki so jo isti dan odprli na hodnikih lepo ure- jene šole. Ta razstava je po- membna tudi zato, ker bo od- slej krasila njihove zidove. To bo stalna razstava dveh avtorjev: akademskega slikar ja Petra Krivca iz Vojnika ter Marjana Presička iz Ro- gaške Slatine. Peter Krivec, katerega vežejo na to šolo še posebno lepi spomini, se je predstavil z okoli pretindvaj- setimi deli različne tehnike. Kdor pozna Petra, ve, da ne bo doživel razočaranja. Nje- gova samokritičnost mu pre- prečuje marsikatero samostoj- no razstavo, zato nas je s to prvo nadvsem presenetil. Peter še vedno išče, nikoli ni zadovoljen; njegove tehnike so skoraj popolne. Iz rastav- Uenih del vidimo motive in portrete iz domačega kraja in njegovih najdražjih. Zdi se nam, da se rad izgublja v specialnostih visoke jedkani- ce, suhe igle, akvatinte ter različnih kombinacij, poseb- no dopadljiv je njegov glo- binski tisk. Kot vsak umet- nik, želi imeti svoj način iz- ražanja, ta da pa gotovo ni daleč. Tudi Marjan Presiček je prispeval k tej stalni razsta- vi lepo število svojih del: 3U akvarelov, rib in gvašev. Ob njegovih delih je bilo zani- mivo poslušati domačine, ki so prepoznavali obraze svojih sosedov, znancev in prijate- ljev; osvojil jih je na mah. Vse kaže, da je Marjan iz- jemno delaven in plodovit umetnik, saj je istočasno raz- stavljal v razstavmem pavi- ljonu v Rogaški slatini; ob- ljubil je. da bo del teh pla- ten razstavil tudi tu. Motivi z Kozjanskega so mu narekovali tudi naslov. Kolekcijo je imenoval »Moje Kozjansko — naše!« Skromen kot je, ni želel posebej po- udariti, da se je ves predal likovnemu ustvarjanju. Kot oblikovalec na rogaški Stek- larski šoli bo gotovo imel vpliv tudi na mlade, jih nau- čil ljubiti domačo grudo in vse lepo, kar jih obdaja. S to razstavo želijo pred- vsem vnesti tudi v ta kraj začetne korake k likovni vzgoji, delček k spoznavanju lepega in ločevanja prave lunetnosti od kiča. Avtorja zaslužita za to dejanje vso zahtevalo in priznanje, pred- vsem zavoljo tega, kar nista pozabila svojih krajev in lju- di. V ravnateljev! pi.sami so se .abrali jrsLjičitelji in njihov vodja Bizjak Franc se jim je še enkrat zahvalil za vsa pri- zadevanja. Spoznali smo, da trditev o kulturni pasivnosti pedagogov za ta kraj ne dr- ži. Pri prireditvah so sode- lovali vsi! ŠTEFAN ŽVIŽEJ RAZLAGAU BODO DOPOLNILA v ponedeljek, 18. decembra je bilo na pobudo Republiš- kega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Celju posvetova- nje za sindikalne delavce :z občinskih sindikalnih svetov celjske in koroške regije. Na posvetu, ki mu je prisostvo- valo 21 sindikalnih aktivi- stov, so se vsebinsko dogo- vorili o tem, kako bodo v de- lovnih organizacijah delavcem pojasnjevali ustavne amand- maje. Posvetovanje sta vodila Mitja ŠVAB, član predsedstva RS ZSS dn Srečko MLINA- RIC podpredsednik republi- škega odbora sindikata delav- cev v industriji in rudarstvu. V drugem delu posvetova- nja pa so se sindikalni de- lavci dogovorili o organizira- nju javne razprave o kode- ksu samoupravljalcev Jugo- slavije. Uredništvo Novega ted- dnika in Radia Celje išče HONORARNEGA SODE- LAVCA za pisanje reklam nih besedil. Ce ste se že kdaj poskusili v takem pi- sanju in ste zanj nadar- jeni, se pismeno javite na uredništvo Novega Tedni- ka in Radia Celje, Gregor- čičeva ulica 5, Celje. PREMALO VZGOJITELJIC v VVZ je precejšnje po- manjkanje vzgojiteljskega ka- dra. Razpisi niso bili uspeš- ni predvsem zato, ker zavodi kandidatinjam niso mogli pre- skrbeti stanovanja. VzpK)redno z gradnjo novih VVZ bo tre- I ba mishti tudi na stanovanja za vzgojni kader, sicer bodo ostali VVZ, predvsem novi. brez strokovnega vzgojnega kadra, oziroma se bo v njih povečalo števiilo strokovno ne- usposobljenih delavk. Zaradi velikih družbenih potreb po vključevanju predšolskih o- trok v VVZ bo moralo v na- slednjih letih znatno narasti število teh zavodov ah od- delkov pri osnovnih šolah. Da bi imeli na razpolago tudi •jstrezni kader, sta bila pn pedagoškem šolskem centm v Celju organizirana dva oddel- ka 1. razreda vzgojiteljske šole. Po končanem petletnem šolanju bodo dijakinje dobile zaposlitev v VVZ naše regije. Večina teh že prejema štipen- dijo od ix>sameznih izobraže- valnih skupnosti. Poseben pro- blem je preobremenjenost vodstvenega kadra. Poleg pe- dagoškega dela se ukvarja z novogradnjo VVZ, z adaptaci- jami, z nabavo opreme, igrač, in drugega materiala v zavo du. Ker so pri večjih VVZ ku- hinje posveča vodstveni ka- der posebno skrb prehrani otrok. Zato so ravnateljicam, ki vodijo večje zavode, pripo- ročali, da sistematizirajo me- sto pomočnika in izvedejo ta- ko delitev dela v zavodih, ki bo omogočala, da se ravnate- ljica v prvi vrsti tudi posveti I>edagoškemu delu. V večjih VVZ bi bilo potrebno razviti tudi strokovne službe: social- nega delavca, pedagoga, psiho loga, zdravstvenega delavca. Le-te bi zagotovile kompletno strokovno obravnavo otroka In sistematično povezavo s starši in z drugimi silužbami. IZOBRAŽEVALNA SKUPINA Včeraj je bilo v dvorani Narodnega doma v Celju po- sebno predavanje o zunanji politiki. Pripravila ga je ko- misija za idejna vprašanja pri občinskem komiteju ZKS Ce- lje. Na včerajšnjem predavanju je govoril tovariš Marko Ko- sin, sekretar komjsije za med- narod.na vprašanja pri CK ZKS. Spregovoril je o aktual- nih zunanje političnih dogod- kih v svetu, o politiki neuvr- ščanja in o tujih odmevih na sedanje dogodke v Jugoslaviji. ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše drage mame, stare ma- me in babice ANTONIJE BREZNIK (Znidarjeve ma- me) iz Brezove se iskreno zahvaljujemo vsem sorod- nikom, prijateljem in znan- cem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji daro- vali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedu tov. Goležu za poslovilni LOvor, g. dekanu za ganljive bese- de ter vsem, ki so nam ka- korkoli pomagali v teh tež- kih dneh. Žalujoči otroci z družinami. Šmartno v Rož. dolini, 15. decembra 1972. ZA PRAZNIK PETLJAK STJEPAN, 23 let, iz Zagreba: »V Celju se do- bro počutim, čeprav sem tu- kaj šele 50 dni. Sicer sem pa že prej dosti potoval po Ju- goslaviji in poznam kraje, ta- ko tudi Celje, kjer sem res zadovoljen. Najbolj z ljudmi, ki so prijazni in dostopni. Predvsem mladina. Zanjo pa mislim, da je povsod enaka. Lahko bi imeli še več stikov. Celje bi rad spoznal še bolj.« GERIC MILAN, 23 let, iz Vršca: »V Celju bi lahko ime- li še več priložnosti za različ- na srečanja. Tukaj se dobro počutim, saj sem v vašem mestu že sedem mesecev. Z mladino sem že sodeloval, šel sem z mladimi tudi na i>o- hod, ko smo šli v Ljubljano. Bilo je prijetno in sploh so tukaj dobri ljudje, ki te hi- tro sprejmejo. To se še po- sebno vidi takrat, ko smo kje na terenu, zvmaj.« STOJANOVSKI JOVAN, 22 let, iz Pančeva: »Tudi jaz bi se pridružil mojim tovarišem ob mislih na samo mesto Ce- lje in njegove prebivalce, ki so zelo prijazni in dobri lju- dje. Tudi jaz sem v Celju že sedem mesecev in sem se kar dobro »ujel«. Bil sem tudi v Muzeju revolucije in videl mnogo zanimivosti, posebno iz boja ljudi teh krajev za svobodo.« DAMJANOVIH MILOR.AD, 21 let, iz Nikšiča: »V Celju je lepo. Sploh mesto, vse je lepo urejeno in čisto. Ljudje so prijazni. Ko končamo svo- je delo, svoje obveznosti v vojašnici kot vojaki, gremo v mesto in marsikaj vidimo, spoznavamo. Ljudje so do- stopni, mladina sploh. Lepo sodelujemo z njimi, samo te- ga bi lahko bilo še več. Mla- di smo vsi, imamo skupne interese.« BALCINOVIC AHMED, 22 let, iz Cazina: »Jaz sem že stara kost pri vojakih. Dese- tar. Lepo je v Celju, a imam tudi drugačne izkušnje. Vča- sih so kje naši fantje nare- dili nered, pa nas zdaj ne puščajo tja na ples. Ni prav, da zdaj mi plačujemo grehe drugih. Samo toliko bi pri- pomnil, dragače pa je v Ce- lju lepo, pa tudi sicer — mla- di smo in marsikaj zmoremo. O Celjanih pa vse najlepše!« IVIC TOMISLAV, 27 let, iz MARIBORA: »Zakaj sem šele zdaj v uniformi? Zaradi te- ga pač, ker sem študiral in to novinarstvo. Celje dokaj dobro poznam, saj sem se kot študent vozil vsa leta skozenj domov v Maribor. Zelo mi je všeč. Le z mladi- mi bi lahko več sodelovali, ne samo za državne praznike aU za 22. december. Mnogo si imamo povedati. Z unifor- mo se interesi ne menjajo.« 14. stran NOVI TEDNIK St.51 — 21. december 1972 Njihovo življenje je materinstvo Prekova mama, oziro- ma FRANČIŠKA MOLIČ- NIK iz Podveze nad Lu- čami, je še zdrava in čvr- sta ženica 58 let. Ob na- šem obisku je povedala, da je upala, da jo bomo izpustili No, zmotila se je, saj tudi o njenem ži- vljenju sodi pisati, kajti rodila je deset otrok. Tudi družina, iz katere izhaja, doma je bila na drugi strani Lučnice, na Riharjevem, je bila števil- na. Kar osem bratov in sestra je imela in sedem jih še danes živi. PYanči- ška je bila šesta po sta- rosti. Njen mož je bil iz soseska. Poznala sta se seveda že od mladih nog, pa sta se leta 1933 vzela. Razmere so bile takrat pač take, da je kazalo, da je ostala, kljub poroki, še kar na svojem domu, mož pa na svojem. Tako sta živela polnih šest let, ona na Riharjevem, njen mož pa na Prekovem. Ro- dili so se trije fantje, pre- den sta SI niže doU, bliž- je cesti, postavila novo hi- šo. Po šestih letih loče- nega življenja sta se vse- lila v nov dom. Tu sta potem živela devet let, med tem časom pa so se rodile tri deklice. Leta 1948 pa je mož prevzel gospodarstvo na kmetiji svojih staršev. Spraznila sta hišo, ki sta si jo preij postavila in se preselila na Prekovo, kjer druždna živi tudi danes. Tu se je rodilo še troje deklet in Lojze, najmlajši sin, ki bo menda doma tudi pre- vzel. Saj že sedaj pridno poprijemlje za delo in mi- sli na bodoče gospodarje- nje. Prekova mama je vseh deset otrok, devet jih živi še danes, kajti zadnja de- klica, rodila se je leta 1955, je po enajstih mese- cih imirla, rodila doma Pred vojno tudi babice ra bilo za pomoč. No, kasne- je so se časi obnuh na bolje, pa je k porodom prihajala tudd babica. »Med vojno je bilo i>a težko! Takih časov si nik- dar več ne želim,« je po- vezala pripoved Franči- ška. »Spominjam se do- bro, kako smo v božiču 1944, takrat, ko je bila ti- sta velika nemška hajka, vsi zbežali v Riharsko zi jalko. Mož je bil v parti- zanih na Dolenjskem, jaz pa sma z otroki doma. Bali smo se. saj so se partizani redno oglašali pri hiši, pa smo zbežali. Dva dni in dve noči smo skupaj z Riharskimi pre- živeli v tisti luknji. Po- tem nam je zmanjkalo hrane. Nemci so odšU, pa smo'se vrnili domov. Kaj smo našdi doma? Razde- janje in izpraznjene hle- ve. Nemci so odpelijali vso živino, vso hrano, le nekaj kokoši je preplaše- no frfotalo okoli hiše. No, hvala bogu, ostaU smo ži- vi in to je najvažnejše!« Kmetija, katere doho- dek je bil nekoč v glav- nem le les, se je preus- merila v mlečno proiz- vodnjo. Pravijo, da se ka.r izplača. Ko sem Franči- ške pobaral po željah, mi je zaupala, da bi se radi lotili »cimpranja«. Hlev bi radi preuredili, pa tu- di hišo bi kazalo malo posodobiti. Še oklevajo, ne morejo se odločiti. Bo do že, ko pride čas. Naj- mlajši, ki bo doma, je priden, domov pa se radi vračajo tudi ostali, ki so se v glavnem pcženili v domačem kraju. Kar pol na hiša jih je, ko se zbe- ro, saj se je že vnukov in vnukinj nabralo kar 14. Pridružili se jim bodo novi, tako da pestovanja pri hiši prav gotovo še ne bo kmalu zmanjkalo ... Prekova mama z dvema vnukinjama. Na levi Tatja oa, na desni pa Majda, ki hodi že v tretji razred. ZAKAJ NE V SVOJEM? So pač takšni današnji časi, da marsikoga močno boli glava. Bolečine pri- hajajo od marsičesa. Te- ga morda boli stabilizaci- ja, onega potrošniška mr- zlica, tretjega nakup avto- mobila, še največ pa se muči in trapi s skrbmi okoli stanovanja. Stanova- nja so nasploh muka in če drugače ne preklinja- mo, potem pa takrat, ka- viar se govori o sobah, so- bicah, sobanah, kamrah, luknjah in kakor še ime- nujejo ta pribežališča ob- čanov. Tudi se govori pri teh stvareh o miših, ki da špancirajo po stanova- njih pa o vodi, ki zamaka (menda nekateri podstav- Ijajo lonce in takšne gtva- ri,da jim voda ne dela večje škode). Skratka, na svetu se okoli stanovanj izreče toliko hudih besed, da ta tema najbrž še zle- pa ne bo ne izčrpana. Za- torej nič čudnega, če je tudi meni padla na pamet in naj mi nihče ne zameri tega razkošja. Oni dan so mi povedali (saj veste, kako je: ljudje klevetajo, če le m.orejo), da je v Savinjski dolini možakar, ki nadvse doino- ljubno prebiva v družbe- nem stanovanju, za kate- rega plačuje sila malo de- narja. Drugače povedano. tista vsota ni vsota, pač pa bolj vsotica in ne pre- sega deset starih tisoča- kov. Sicer pa, zakaj ne, naj stanuje tam v miru bozjem m pustimo ga naj uživa sadove svojega de- la. Tisti klevetavec pa, ki mi je tistega lepega dne natrobil na uho te stvari, je povedal še to, da je ta možakar obrtnik in da mu denar (tudi dinarji!!!) ni problem. Zadeva postaja torej zapletena m še bolj zamMtano postane takrat, ko zvem, da si je človek nedolgo tega kupil prelep avto, mercedes mu menda pravijo, za katerega je od- štel lepe denarce. Zakaj jih ne bi, če jih že ima. Ti ljudje so res nesramni, ko takole ogovarjajo svo- jega sodržavljana. Vse skupaj mi gre na živce in to tako zelo, da sem kon- čno še jaz pomislil, prav tako kot le-oni klevetavec, zakaj si možakar ne bi orivoščil svoje bajte, če pa ima denar, tisto svoje družbeno stanovanje pa naj bi izročil sosedu Pet ru, Pavlu ali kateremu ko- li pač. Najbrž bi mu nekaj denarja še ostalo. MILENKO S. JtERDO CODIMA BELE TrLPIKE Z dekanom si nisva biLa nikdar blizu. Strah, neko odtujenost sem čutil do njega. Zdaj sva stala tu sredi dvorišča ko kup nesreče. Jaz bi šel rad nazaj v Lendavo, dekan bi rad ostal tu. Je to potrebno, da imam težave zaradi dekana Jerebica in plebanuša Cotlina? Ne bi biLo boLje, da vsega tega ne bi bilo: Iz farofa je pritelel Grafič. »Torej, gospod kaplan.« je rekel meni^ kakor da deka- na ne bi videl. »Ostanite pri meni čez noč^ škof tako želi.« Zadnje besede je govoril zaradi dekana, kar je tudi dekan razumel. Grafič je odhitel nazaj na farof. Dekan se je obrnil k hlapcu, ki je jemal iz vreče seno in ga stresal pred konje. »Nazaj daj seno!« Hlapec je pogledal dekana: »Vsaj četrt ure morajo jesti.« »Domov,« mu je rekel hladno dekan in sedel v kočijo. Hlapec je zapenjal mokre uzde in si brisal roke ob konj- ske repe. Dekan si je podpiral glavo in gledal predse Hlapec je napel vajeti in obrnil konje. Kočija je zaro- potala in na dvorišču so ostali samo ljudje, ki so hiteli za svojim delom. Se prtti soncem sem se zbudil Spal sem v jedilnici, kajti vse druge sobe so bile zasedene -z odličnejšimi gosti. Odprl sem okno. Bela megla je bila raztegnjena po polju in vasi. Beltinski z^-^onik je rinil iz megle in med drevjem ga je bilo komaj videti. Za njim so se daleč na oborju risali vrhovi Slovenskih goric. ' Stal sem pri odprtem oknu in dihal sveži jutranji zrak. To mi je dobro delo. Rahela je zdaj že vstala. Kmalu me bo čakala, da pri- dem, da potem skupaj sedemo v avto in se odpeljemo proti Turnišču. Bila je gotovo že pokonci v svojem ma- lem kraljestvu Rahelina vaza z rožami sameva v moji sobi. še veverici se zdi čudno, da me ni bilo vso noč domov. Težilo me je vedno bolj; na nobeno trajno srečo z Ra-. helo nisem smel upati. Bilo je kot pena, ki jo lahko vsak vrtinec potegne na dno globoke in mrzle vode. Na to ?iisem smel niti misliti. Brez nje si zdaj življenja nisem mogel predstavljati. Od vseh strani so prihajale v Turnišče velike gruče lju- di. Ženske so bile v belih in črnih rutah, z rumenimi robci preko ramen, dekleta v belih oblekah, v belih nogavicah in črnih čevljih. Te gruče so se pri- cericvi zlile v množico, ki je valovila že od ranega jutra. Udar zvona se je razsul na množico, nato na vas in m se zgubljal na polja. Na vozičku je peljala mala deklica slepega starca, ki je imel glavo obrnjeno v nebo, roke razprostrte in je ena- komerno prosil: »Slepemu siromaku dajte milodar! Zdrava IMlarija milo- sti polna, Bog vam plačaj jezerokrat. — Slepemu siroma ku dajte milodar, oče naš . . « Voziček se je izgubil med množico. Ljudje, ki so šli mimo, so se ozirali v jarovsku okna. Vedeli so, da tu biva škof. Starci, upognjeni, zdelani so šli mimo mojega okna in dvigali črne preperele klobuke. Ženske so imele ovite rož- ne vence okoli žilnatih rok; Govorile so med seboj in mnogo so .spoštljivo utihnile, ko so šle mimo farovskih oken. Prevzelo jih je čudno veselje, škof je v Turnišču. Ro- marji prihajajo od daleč m od blizu z banderi m pojejo Marijini pesmi, stojnice so postavljene okrog cerkve, pokri- te so z rumenim platnom, prodajalci najrazličnejšega bla- ga glasno ponujajo svojo robo. kričijo m žvižgajo. Cim bolj raste dan, tembolj je živo okrog stare in nove cerkve. Kaj dela Rahela? Pospravila si je svojo sobo. Zdaj že sloni na oknu m me pričakuje. Komu bi potožil svoje težave? Je človek na svetu, ki bi me razumel, ki me ne bi napačno sodil? Ne sme me soditi dekan Jerebic, ne plebanuš Cotltn m ne moja mati. Ti, Bog, me sodi s svojo pravičnostjo, če grešim, kaznuj me! Postal sem pozoren. Sem po cesti je šla majhna skupi- na žensk v čudnih, pisanih oblekah. Pred njimi je šel Kandič. Prvi hip nisem verjel svojim očem. Ko pa se mi je Kandič nasmejal, dvignil klobuk in mi pomahal, sem mo- ral verjeti. »Se čudiš, kaj?« je vpil hripavo na cesti in se z žen- skami ustavil. Bile so kmetice iz Primorja. Spreletel me je neprijeten občutek. »Mislil sem, da te ne bo,« sem se začudil. Nehote sem iskal med Hrvaticami ženski obraz, pred katerim je klonil Kandič. Prišel sem is jarofa. Stisnila sva si roke. Nato sem segel o roke vsem šera. skam m še malemu fantu, ki je stal pn Kandiču in me gledal. Ves čas pogovora je v Kandičevi bližini stala mlada, stasita ženska Gotovo tista, o kateri je nekoč govoril. Ljudje so šli mimo in nas pozdravljali. Kandič je bil po stari navadi ves nasmejan, živ m dobre volje. »Si že bral maso?« me je nenadoma vprašal, »Ne.« »Kaj nisi doma v Lendavi?« Nisem mu mogel povedati, kaj me je zadržalo v Turni- šču. »škofu sem stregei snoči pri večernicah,« sem dejal. »Bi lahko maseval še jaz tu?« me je vprašal. »Lahko.« Med vriščem je še nekaj naročal svoji družbi. Nato sva se obrnila in šla v farof. Prijel me je pod roko. Kan. dič mi ni bil več ljub. »Si JO videl?« mi je šepetal. Oči so se mu smejale, »Ta, ki je stala poteg tebe.« V sobi ni nehal pripovedovati o potovanju in njunih srečanjih. »Hiteti morava,« sem mu rekel, da bi ga prekinil. Stresel si je prah z obleke. Nekdo je potrkal. Vstopila je admimstratorjeva sestra. »Mislila sem, da spite« mi je veselo rekla. »Ne!« Ze davno sem pokonci.« Ko je zagledala pri omari Kandica s krtačo v roki, je na mah zresnila obraz, se obrnila m odšla. Mislim, da sem bil Marici edini dobrodošel gost na kongresu razen škofa. Pa ne samo na kongresu. Edini do- brodošel gost sem jima bil, odkar sta živela Grafič in njegova sestra v Turnišču. »Kaj pa to?« je vprašal začudeno Kandič o Grafičevi sestri. Na njegovem farofu ni bilo takih navad. »Mudi se, Kandič,« sem rekel. >,če bova še sploh dobila prostor.« Zapel se je in pogladil po laseh. Odšla sva maševat. Jaz bi bil rad čimprej prost. Streči sem moral prt škofa- vi maši. Mogoče se bodo Krampačevi in Brilnnerjevi pri- peljali pred veliko mašo. Komaj sva pnšla do zakristije. Polno ljudi je bilo okrog cerkve. Stari, mladi, moški, ženske, vse je bilo po- mešano. Maševala sva hkrati, on pri glavnem, jaz pri stranskem oltarju. On je stopil pred Boga vesel in srečen, a jaz mireni in zsUosteru_____________________ ... St.51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK stran 15 25-LETNI JANEZ GORIC JE S SVOJIMI PAJDAŠI SILVOM KU- KOVIČEM, VINKOM RAZGORŠKOM, JOŽETOM TROBEŽEM, MILANOM PEČKOM IN ZAROČ ENKO ZA NEKAJ ČASA OPLEL. OSUMLJENI SO OKROG 30 TAT VIN. S TEM JE KONEC ŽIVLJE- NJA NA VELIKI NOGI Po dolgem času zmikuvt- skega življenja se je v celj- skem preiskovalnem zaporu končno znašel 25 letni Janez (iorič, doma z Debra pri La škem, in Silvo Kukovič, star 23 let, doma z Ljubljanske ceste v Celju. Poleg njiju so osumljeni tatvin še 24 letni Vinko Razgoršek iz Lember ga, 20 letni Jože Trobež z Dobrave 84 in 19 letni Milan Peček iz Hromca Te je preiskovalni sodnik zaen krat pustil še na svobodi, ka- kor tudi Goričevo zaročenko, ki je večkrat svojega pridne ga zaročenca spremljala na tatinskih pohodih in potrpež- ljivo čakala, da je opravil z nepoštenim delom. Ta skupina, katere kolovoa- ja bi naj bil po dosedanjih poizvedbah Janez Goric, je skoraj dve leti vznemirjala poštene državljane, varnost nim organom pa dala dokaj dela. Gre za mlade ljudi, med katerimi je nekaj takih, ki se tokrat niso prvič skregali z vseobčo moralo. Osumljeni so okrog tridesetih vlomov in tatvin, kradli pa so sko- raj vse, kar so lahko pozne- je pretopili v denar. Za pri- mer naj povemo, da je Goric izmaknil celo 6 avtomobilskih gum, ki jih ima Avtomotor v reklamne svrhe pritrjene pred trgovino ... fciicer pa navedimo nekaj tatinskih podvigov te podivja- ne skupine. Med dosedanjimi poizvedbami so delavci UJV in milice ugotovili, da bi naj Goric vlomil v avtomobil za- sebnega obrtnika Alojza Ko- rena in mu iz njega ukradel radijski sprejemnik, že 70. leta bi naj vlomil v samopo strežnč trgovino na Maribor ski cesti, v štorsko gostišče Bizeljčan, v. gostilno na Tr- navi, v dobrnski hotel Triglav m šentjurski espreso. Vanj se je vrnil na obletnico, na Martinovo nedeljo in kolek- tiv prikrajšal za 9.432 din. S pajdaši je vdrl tudi v trgovi- no na gorici pri šmartnem v Rožni dolini. Poleg tega so vdrli v avtomobile Jožice San telj in Franca Kartuša, Edija Razborška in Vilija Hribemi ka. S Hribernikovim avtomo- bilom so se nato iz štor pre- peljali v Krapino, kjer sta Goric in Peček vdrla v delav nico zagrebškega podjetja Radioelektrocentar ter odne sla za 13.000 din raznih apara- tov. Janez Goric je obi- skal še delavnico Edvarda Goršiča na Ljubljanski cesti v Celju, bife pod Gradom v Velenju, skupaj s Pečkom pa sta vlomila v velenjsko Na- mo. Poskušal je priti tudi v žalsko kegljišče, vendar ga je tu presenetila natakarica. Po- kvarjenost teh mladih ljudi kaže tudi vlom v stanovanj- ski blok na Mariborski cesti v Celju, od koder so odnesli ojačevalec in gramofonske plošče mladincem, ki so si tamkaj uredili prostor za va- dbo. Nakradene predmete, od avtomobilskih gum do vrtal nega stroja, ki so ga izmak- nili zasebnemu obrtniku 2a- brtu na Hudinji, so za baga- telo preprodali. Vrtalni stroj je za trikrat nižjo vrednost na primer kupil Ocvirk v Šmarjeti. Poleg grabežljivosti prese- neča tudi dejstvo, da skupi- na tako dolgo ni bila odkrita, saj je skoraj dve leti vznemir- jala poštene državljane. Gle- de na to, da je Gorica na tatinske pohode spremljala tudi njegova zaročenka, ni odveč misel, da je za ta ne- poštena dejanja moral vede- ti še kdo. To tembolj, saj so mladeniči izkupičke pridno in spretno zapravljali, bili znani veseljaki in radodarne, široke dlani. Kako tudi ne, ko so plačevali s tujimi žu- lji- -ez Oseba tedna: IVAN POLIČNIK IZ MALEGA RASTE VELIKO Običajno je pač tako, da so naši bralci tisti, ki so v naši rubriki »spo- znajmo se« najbolj prese- nečeni. Ne da bi vedeli, se znajdejo nekega dne v časopisu. Pa še nagrade ki jih jKKieljuje Ljubljan- ska banka, marsikoga presenetijo. Pa se je to- krat primerilo, da smo poleg Ivana Poličnika iz Ljubnega, bili verjetno najbolj presenečeni mi v redakciji. Prepričanj smo namreč bili, da bomo ose- bo tedna iskali kje v Lju- bečni (ob otvoritvi smo tam namreč posneli ob- javljeno sliko) pa se je primerilo, da je največ bralcev spoznalo ravi^p Ivana Poličnika, ki se je kot gost mudil na otvo- ritvi nove opekarne. Bodi že tako ali dmgače, obi- skali smo ga in z njim malo poklepetali. »Veste, mi z opekarno Ljubečna že dolgo vrsto let odlično sodelujemo. Naše gradbeno podjetje (Ivan Poličnik je njegov direktor) je stalen odje- malec kvalitetnih izdelkov opekarne Ljubečna. Mi- slim, da bomo v bodoče, ko bodo pričeli izdelovati še nekatere nove profile opeke, z njimi še bolj so delovah,« je pričel i>ogo- vor Ivan Poličnik. »Kako stojite v vasem podjetju, kakšne imate težave?« »Mislim, da se ix>djetje kar dobro razvija. Imamo 165 zaposlenih in to je ve- liko več kot pred leti. Ra čunamo, da bomo že v prihodnjem letu zaposlili še sto novih delavcev. Smo kar zadovoljni, če- prav seveda tudi nas pe stijo težave. Koga pa ne!« »Imate tudi pri vas te zave z nelikvidnostjo?« »Težave že, ker nam sla- bo plačujejo račune. Po- udariti pa moram, da podjetje v vsej dobi ob- stoja ni bilo niti enkrat blokirano. Bomo videli, kaj bodo prinesli novi ukrepi. Malo se bojimo, sicer pa si bomo prizade- vali tudi v prihodnje. Ne rastemo sicer tako hitro kot dr^gi, vendar pa na- predujemo iz leta v leto.« »Kako pa gleaate na ;n tegracije v gradbeništvu?« »Bila so prizadevanja, da .pride do širšega pove- zovanja na nivoju celotne regije, če se bodo zdru- žila tudi ostala podjetja, potem bomo prav gotovo tudi mi med njimi. Ta- ko smo se odločili. Če pa stališča ne bodo pov,sod enotna, potem bomo pa ostali raje kar sami.« »Pa ustavna dopolni- la, kako je s tem pri vas?« »Z novim letom bomo ustanovili posebne enote, ki so v bist\-u zametki bodočih TOZD. Prihodnje leto sicer ne bodo poslo- vale kot pravne osebe s svojim žiro računom, ker bo to nekako preizkusno leto. Po enem letu pa bo- mo imeli prave TOZD. Tako je nedavno sklenil naš delavski svet in oseb- no mislim, da je odločitev dobra.« »Imate kakšen hobi?« »Žal mi čas tega ne do- pušča. Pol^ službe op- ravljam tudi nekaj funk- cij, tako pri občinskem odboru Zveze borcev v Mozirju, kot v Gornjem gradu, kjer sem član upravnega odbora Turi- stičnega društva. Sem pa tudi odbornik občinske skupščine. Dela je torej več kot dovolj in časa vedno premalo!« ljubljanska bankalljubljanska banka ljubljanska banka ljub Spoznaimo se! v vsaKi številki iNovega tednika bo naša rotogratija. objavljena na tem prostoru, preu stavila skupino ljudi iz različnih krajev Največkrat na mestu, kjer se zbere mnogo obča nov Kakšna je vaša naloga? Dobro si ogie.ite fotografijo m na njej obkrožite osebo, kJ ste Jo spoznali Nato na kupon napišite Unr tti priimek osebe, ki ste jo spoznab, izrezano fotografijo pa pošljite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik Gregorčičeva al 5. Celje i oznako 8P(>ZNAJ.\10 Sfc Po možnosti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na fo- tografiji Kaj bomo storili nuV Pregledali vaše kupone m ugotovili, katera oseba .)e bila naj- reekrat obkrožena oziroma spoznana Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo to osebo ali osebico predstavili vsem našim bralcem Vsi. ki sodelujete » igri, pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Prem izžrebancem bo Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice: 1. I»0 15«) DIN 2. PO 100 DIN 3. PO .50 DIN. Kupone tn fotografije z označbo (obkrožite osebo ki ste jo spoznali) pošljite na naš naslov do ponedeljka Ce bi se zgodilo, da kak teden nihče od bralcev ne bi pravilno na- vedel imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. 16. stran NOVI TEDNIK Št. 51 — 21. december 1972 Obrnimo koledarske liste zadnjega meseca za štirinajst dni nazaj. Mor-j da celo nekaj dni več, a kdo bi prešteval dneve, ko so pa vtisi ob srečanju! s Polakovo družino iz Založ v Savinjski dolini še vedno nepozabni. Srečanje' z najtežjim socialnim primerom, ki se že vleče vrsto let, po izjavi socialne) delavke iz Žalca, ne more kar tako kloniti v pozabo. Robovi bolečin so sei obrusili, ostala je usedlina, ki je toliko gostejša, kolikor je Polakova družina] iz dneva v dan v večji stiski. Dvanajstero premrzlih nožic- in golih ritk sej mota po glavi, išče izhoda, začne spet pri vhodu in se v krogu zavrti. Ne-j razvozljan gordijski vozel okolja, razmer, pojmovanja, nepoučenosti in ne-| odgovornosti. »Ko sem se vrnil iz Nemči- je, je bila žena tik pred po- rodom. Ko so jo odpeljali v celjsko porodnišnico, sem mo- ral skrbeti za pet otrok, ki so ostali doma. Prisluženi de- nar iz Nemčije je prekmalu skopnel in ostal sem brez. Ob otrocih se nisem mogel takoj zaposliti, pa še žena se je dalj časa zadržala v bolnišni- ci, kot sem računal. Ko je prišel dan, ko bi moral po njo, nisem imel denarja za avtobus do Oelja, pa tudi obleke ne. Ne zase, ne za otroka, ki se je rodil... Ostal sem doma in čakal, potem so mi jo dobri ljudje pripeljali. Njo in najmlajšega sina Ale- ša.« JOK, JOK, JOK... Ko 29-letni oče Franc Po- lak pripoveduje, je njegova strženasta brada tresoča. Po- časi lovi besede in jih kot domine zlaga eno poleg dru- ge. Ko gledam tresočega, drobnega moža, ki mu je življenje naštelo več let kot jih ima v resnici, se ne mo- rem ubraniti misli, da je iskren. Na dvorišču Novega klo- štra, kjer stanuje Polakova družina, nam je dobrodošli- co voščil turški petelinček. Po deseti uri dopoldne je bi- lo tod še vse tiho. Ko smo se ozirali naokoli, smo v vrh- njem nadstropju skozi uma- zane šipe opazili neobrit ob- raz. Po zlizanih stopnicah smo se povzpeli v zadnje nadstropje nekdanjega samo- stana. Soočili smo se z obra- zom — Francom Polakom in njegovo družino. Ženo Kata- rino, staro 29 let, najstarej- šim sinom Radkom, ki bo le- tos prestopil šolski prag in potem rožnim vencem osta- lih: Vesno (6 let). Ljubico (5 let), Tatjano (2 leti), Bo- risom (14 mesecev) in Ale- šem, zdaj starim mesec dni. In prav on je bil tisti, ki nas je pozdravil z jokom, ki ni utihnil ves čas našega obi- ska. Njemu se je pridružil še večji, pa še dekletce in salva joka je trajala toliko časa dokler jih mati Katari- na ni odpeljala v kuhinjo. Družino Polakovo smo pravzaprav dvignili iz spa- nja. Ali pa iz čemečega žde- nja v posteljah, da bi bil krajši dan, da bi šestero ust manjkrat jedlo, da se zajtrk in kosilo združita v enem? In vmes se porajajo novi otroci... Skozi predsobo smo vstopi- li v njihovo splanico in bival- ni prostor obenem. V nos nam je udaril smrad, ki je prihajal iz kupa cunj v kotu. Smrad po seču in zasirjenem mleku. V nekdanji plesni ali molilni dvorani \e stalo dvo- je postelj, omara in nekakš- na glasbena skrinja, veselje očeta Franca. Na posteljah je spalo še četvero otrok, najstarejši pa se je trudil uti- šati najmlajšega. Počasi so vstajale glave in pogledovale na prišlece. Videti je bilo sa- mo njihove oči, ki niso bile niti radovedne, ker je bila vsebina nejasna. Potem so go- le ritke polulale blazino in odeje in bosopetile po dvo- rani. Peč v sredini sobe je ostala nema in komaj zdaj je postalo razumljivo zakaj toliko smradu. Ker ne odpre- jo oken, ker bi mraz odnesel še tisto toploto, ki jo nadi- ha čez dan osem ljudi! De- narja za kurjavo ni in v to ledeno dvorano-spahiico je prišla Katarina, ko je rodila šestega otroka s carskim re- zom. Tu se prekopicujejo in drsajo z modrimi nožicami rdečelični in okrogli otroci. Lepi otroci z žalostnimi oč- mi. Njihova mati Katarina je drobna, komajda odrasla de- klištvu in ne bi ji prisodili šest otrok. Ravni ,lasje ji ob- krožajo ostareli obraz — po- dobna je trepetliki v vetru. Ne pove veliko, tiho se umak- ne v kuhinjo in si da opravi- ti z otroki, ki počasi scaplja- jo za njo. TUJINA NI KORO" MANDIJA Ostajamo s tresočim oče- tom Francom. Zdaj je jasen njegov trepet. Zebe ga in ni- ma dovolj oblačil, da bi se oblekel. »Devet let sem že v Slove- niji, doma sem iz Varaždina, pa tudi žena je oa tam. Sre- čala pa sva se v Sloveniji in si tu spletla gnezdo ... Vidi- te, kakšno je, a od začetka še stanovanja-'nisva imela. »Ona« je pri kmetih z otro- koma služila za hrano. Ko sem moral k vojakom, je bil na poti tretji... »Socialni« iz Žalca so pomagali, oalo v re- jo so nam dali enega otro- ka. Ko sem se vrnil, je bilo nekoliko lažje. Zaposlil sem se v Feraliitu v Žalcu. Tam je bilo delo zame pretežko, zato sem prosil za premestitev na lažje delovno mesto. Zame — nekvalificiranega delavca, pa lažjega dela ni bilo. Zato sem opustil službo v Feralitu in se na prigovarjanje prija- telja podal v Nemčijo, a le s turističnim potnim dovolje- njem. Tam sem se zaposlil kot pomožni zidarski delavec pri gradnji olimpijskega sta- diona. Ko je bil ta narejen, sem pobral šila in kopita in Indiji — Koromandiji obrnil hrbet ter se vrnil domov, ma lo pred tem, ko je šla žena rodit. Že od junija ne prite- ka denar v hišo . .. Nekaj del sem opravil pri kmetih in tudi zaslužil, a kaj, ko je toliko lačnih ust, saj vidi- te... Pomagajo mi iz soci- alne, za hrano mi plačajo v trgovini 30 tisoč starih di- narjev, pa dva litra mleka vsak dan pri kmetu, to je 20 tisoč starih dinarjev. 50 ti- soč dinarjev smo dobili za novorojenca. Dolgovi se ko- pičijo. Že leto dni nisem pla- čal stanarine, pa tudi elek- trike ne, pa partijske člana- rine tudi ne ... V SIPU v Žalcu so mi obljubili delo, povprašat še moram, kdaj bom pričel.« Zgodba njihovega življenja se je odkotalila iz Francovih ust. žena Katarina jo je z molkom potrdila. Z lačnim jokom so jo v kuhinji dopol- njevali otroci, ki so ob enaj- sti uri dopoldan dobili mle- ko. In z golimi ritkami, ki so bosopetile po mrzli sobani. KDO JE KRIV Polakova družina se je zna- šla v hudi življenjski stiski. Samo pomoči občine se ima zahvaliti, da ni beda še več- ja, da ne trka smrtna lakota na duri. Domoviasko pravico si je priboril že mraz, ki se sprehaja po golih teleščkih peterih večjih. Z najmlajšega Aleša so ga odgnale izposoje- ne plenice iz bolnice____ Radi bi pokazali na druž- bo kot na edinega krivca za tako stanje, pa ni opravičila za to. Tudi najbogatejša družbena ureditev se sooča z najbolj absurdnimi primeri v svoji sredini. Socialno skrbstvo, ki se že vrsto let ubada s Polakovo družino, je naredilo največ, kolikor je moglo. Podpore ne morejo povišati, saj dajejo najvišjo denarno in material- no pomoč. Ostaja krivda na zakoncih, ki se nista znala prilagoditi okolju, ker nista znala pretehtati težo breme- na, ki se je zvalil z leti na njuna ramena? Polak ne pije, ne zapravlja in ima ženo rad, še raje pa otroke. Kje iskati vzroke za neodgovornost, da se vsako leto poraja nov otrok? Imamo pravico soditi enega in drugega? Kako od- vrniti zlo, ki se zgrinja nad otroki, ki niso krivi za nič? Odtegniti jih od staršev in jih poslati v zavode, ko pa jih pri nas še ni ali pa jih je premalo? Imamo pravico od- tegniti otroke materi, ki kot trepetlika v vetru bedi nad njimi? Ce morda kanček krivde za težko socialno stanje v Pola- kovi družini pade tudi na di-užbo, je ta samo tolikšna, kolikor družba do zdaj ni imela moči, da se spoprime z osveščenostjo ljudi, ki so se znašli na dnu. Ostali del krivde pa je v ljudeh samih in kdo bi tu odmeril večji ali manjši kos? Besedilo: ZDENKA STOPAR Slike: DRAGO MEDVED Ljubica, Tatjanca in Vesna Franc Polak pripoveduje ...\ Katarina Polak z Borisom Najstarejši Radko in najmlajši Aleš §t. 51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK 17. stran JAVNEGA DELAVCA FRANCU ZABUKOVSKU, PREDSEDNIKU DZDS PODRUŽNICA CEUE Vaše vprašanje, na Katere- ga želite dobiti odgovor se glasi: že nekaj časa se raz- pravlja o zobozdravstvu, ki nikakor ne more vsaj de- loma zadovoljiti prebivalstva, niti se izkopati iz očitne sta- gnacije v strokovno organiza- cijskem smislu. Ker je očitno, da gre v vašem vprašanju za čisto strokovno — organizacijske zadeve in težave zobozdrav stvene službe kot ene od stro- kovnih enot odnosno dejav- nosti, ki jo opravlja Zdrav- stveni dom Celje, smatram, da naj o tem izreče svoje ninenje pristojni strokovni organ Zdravstvenega doma Celje, v sklop katerega spa- da kot sestavni in neločljivi del zdravstvenega varstva tu- di zobozdravstvena služba. Nadalje vam moram poja- sniti, da ne bo nesporazuma, da glavni financer ni Komu- nalni zavod za socialno zava- rovanje, temveč Skupnost zdravstvenega zavarovanja de- lavcev oziroma kmetov in so- udeležba (participacija) zava- rovancev samih. Ko pravite, Icako je mogo- če, da se dovoljujejo v zobo- zdravstvu ob največji osebni soudeležbi zavarovancev tako slabe možnosti za pridobiva- nje zdravja m da se vkljub nezadostnemu številu kadra ne dovoljuje dodatno delo, češ, da ni denarja, moram bralcem in zavarovancem na- točiti »Icanček resnice«, in si- cer: — Republiški družbeni do- govor, s katerim so določena izhodišča za izvajanje in fi- nanciranje zdravstvenega var stva v 1. 1972, katerega so podpisaU Izvršni svet skup- ščine SRS, Gospodarska zbor- nica SRS, skupnost zdravstve- nih zavodov SRS, Republiški svet zveze sindikatov Slove- nije in Zveza skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja delav cev in kmetov SRS določa enotno politiko in osno\Tie elemente za financiranje ce- lotne zdravstvene službe (ne- posredno zdravstveno var- stvo) tudi. za zobozdravstve- no dejavnost za 1. 1972. Temeljna izhodišča za do- ločitev stopnje prispevka za financiranje zdravstvenega varstva za 1. 1972 sta spreje- li skupščini dravstvneega za- varovanja delavcev in kmetov na svojih sejah dne 26. in 29. 2. 1972 in so popolnoma vsklajena s sprejetim »Re- publiškim družbenim dogo- vorom.« Zobozdravstvena dejavnost je obravnavana popolnoma enakopravno z ostalo zdrav- stveno dejavnostjo, z enaki mi izhodišči tn sistemom fi- nanciranja kot za splošno-am bulantno in drugo dejavnost — osebni dohodki po samo- upravnem sporazumu, dopol- nilno delo, materialni stroš- ki, skladi po istem družbe- nem dogovoru. Soudeležba (participacija) zavarovančev je določena s sklepom skupščine in ne predstavlja dejansko 40 od stotnega deleža k določem zobozdravstveni uslugi, ker so predpisane različne oprostit- ve in olajšave v takšni višini, da soudeležbo zavarovancev predstavlja na celotno oprav Ijeno vrednost zobozdravstve- nih storitev v povprečju le 29.5 odstotkov deleža. Sredstva za zobozdravstve- no dejavnost so se povečala skladno z družbenim dogovo- rom kot za ostalo splošno ambulantno dejavnost. Leta 1968 je na primer znašala po raba sredstev za zobozdrav- stveno varstvo skupno soude- ležbo zavarovancev 4.768.000, — din v letu 1972 pa že 12.183.000, — din, indeks 155 odstotkov. Pri tem naj ome- nim, da so bila sredstva za leto 1972, za obdobje 1—10 1972 izkoriščena na primer za zobno nego le z 69,3 odstotki za zobno protetiko pa le za 75.6 odstotkov, matematični indeks po finančnem načrtu za to obdobje pa bi bil 83,3 odstotkov. To pomeni, da zo bozdravstvena služba za to obdobje ni izkoristila oziro- ma opravila predvidenega fi- zičnega obsega, niti ni izko- ristila za to razpoložljivih fi- nančnih sredstev, kar deman- tira vašo trditev, da ni sred- stev »za dopolnilno delo«. Pri sklepanju pogodb z Zdravstvenim domom Celje za leto 1972 in v skladu z družbenim dogovorom so v ceni storitev upoštevani vsi predvideni višji stroški zobo- zdravstvenih dejavnosti, tako kot za ambulantno dejavnost, kar se odraža v temu ustrez^ ni višji ceni. Trditev, da je cena zdrav- stvenih uslug prenizka, ne us- treza resnici in dejanskemu stanju, ker plačuje skupnost zdravstvenega zavarovanja Ce- lje ostalim zdravstvenim de- lovnim organizacijam zobo- zdravstvene storitve celo po nižjih cenah (dokaz temu so cene na fakturah) na dan 1. 12. 1972. Cene po računih odn. izstavljenih fakturah, ki jih skupnost plačuje (to je vrednost faktorja) znaša na primer za zdravstvene do- move: Murska Sobota 1,71 din Ravne na K. 1,40 din Koper 1,48 din Velenje 1,63 din Novo mesto 1,71 din Domžale 1,60 din Celje 1,65 din Maribor 1,71 din. Iz tega pregleda je razvid- no, da se cene za zobozdrav- stvene storitve Zdravstvene- ga doma Celje gibljejo celo v zgornji skupini zdravstvenih zavodov, kar naj služi zobo- zdravstvenim delavcem za razmišljanje, ali so prenizke cene v Celju resnično tisto, kar bije na živo delo in sti- mulacijo zobozdravstvenih de- lavcev. Ko govorite o tem, da se ne dovoljuje dodatno delo, češ da ni denarja, vas mo- ramo spomniti, da je skup- nost zdravstvenega zavarova- nja delavcev pri sklepanju pogodbe za leto 1972 za celot- no zdravstveno dejavnost zdravstvenega doma Celje v skladu z družbenim dogovo- rom določila v kalkulativni ceni tudi sredstva za dodat- no delo v znesku 2.567,000 din bruto, v katerem znesku je zajeta povsem razumljivo tu di zobozdravstvena dejavnost. Po kalkulativnih postavkah glede na število zaposlenih v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, mladino, otroke in šolsko mladino (šifra službe 51 in 52), bi odpadlo sredstev iz kvote dopolnilnega dela za to dejavnost po naših grobih izračunih cca 745.000 din bru- to osebnegga dohodka za do- datno delo v zobozdravstvu. Zato vaše vprašanje o sred stvih za dodatno delo le ka- že na to, da morate iskati kratek stik znotraj sistema Zdravstvenega doma Celje o formiranju in delitvi dohodka in s tem tudi osebnih dohod- kov. Verjetno pa vam je tudi znano, da sredstva za dodat- no delo njegov global določa že sam družbeni dogovor, stvar razmejitve o uporabi dela teh sredstev pa je zade- va samoupravnih organov Zdravstvenega doma Celje, katerega sestavni del je tudi zobozdravstvena dejavnost. Pri tem pa še samo maj- hen nasvet oziroma opozori lo, da pri dodatnem delu ne smemo zanemariti dejstva, da mora biti fizični plan obse- ga dela pravilno razmejen na dejavnosti službe ter enote ter tudi realiziran tako po stavljen fizični plan odnosno obs'eg dela. Izplačilo planiranih sred- stev za dodatno delo se lah- ko izvrši le za delo zunaj rednega delovnega časa, ne pa, če je normativ dela pre- sežen v rednem delovnem času. Upoštevati je potrebno, da je kalkulativni osebni do- hodek po samoupravnem spo- razumu in družbenem dogo- voru priman za leto 1972 le za polni delovni čas in seve- da pri realno postavljenih normativih. Sredstev za do- polnilno delo v rednem de- lovnem času pa tudi samo- upravni sporazum ne prizna- va. Na vprašanje kaj mislimo ukreniti za leto 1973 glede na priporočilo Skupščine SR Slo- venije in izenačeno zdravstve- no varstvo kmetov z delav- ci od 1. 1. 1973 dalje, vam lahko posredujem le dosedaj znane ugotovitve in dejstva, da na žalost leta 1973 ni za- enkrat še nobenih uradnih iz- hodišč in stališč pristojnih republiških organov za finan- ciranje odnosno potrošnjo zdravstvenega varstva za 1. 1973. Stališče samouprave zdrav- stvenega zavarovanja delav- cev in kmetov do problemov zobozdravstvene službe so ja- sno zapisana v njenih skle- pih, kar je znano tudi zdrav- stvenem domu Celje, da -e skupnost zdravstvenega za- varovanja delavcev in kme- tov pripravljena v 1. 1972 fi- nancirati vse nove nastavitve zobozdravstvenih delavcev (ne pa administrativnih usluž- bencev) po sedaj veljavnih republiških kadrovskih nor- mativih. Prvenstveno pa zob- nih terapevtov, ker jih po naših podatkih samo v Lju- bljani in Mariboru odn v Sloveniji čaka na zaposlitev cca 40 ali pa so prijavljeni pri zavodih za zaposlovanje. Ob tej priliki postavljamo tudi vam odprto vprašanje, kdaj se bo uresničila dolgo- letna želja zavarovancev po organizaciji dvoijzmenskih oi> dinacij (tudi popoldanskih) in kdaj se bo organizirala v občinskih centrih tudi zobo- zdrav«*vena dežurna služba. MILAN LOŠTRK, direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje Največje bogatstvo ne samo mlacJih, pač pa tucii vseh, ki jim ni vseeno, kam pelje njihova pot, je znanje. Znanje, ki ga s pridom uporabljajo, ka- morkoli jih zanese pot, kjerkoli jim obstane korak. Znanja nikoli ni dovolj in vsaka nova stvar, ki zanjo nismo vedeli pa je koristna, nam prej ko slej pride prav. Zatorej ni in ne more biti čudno, če si vsak človek želi znati čimveč in to, kar zna, hoče obvladati, tako da mu bo to koristilo v njegovem vsakdanjem življenju, ki največkrat ne pozna šale. To prav gotovo dobro vedo tudi v vojašnicah. To vedo starešine, vedo vojaki in vsakdo, ki mu je pot ravna in jasna, se bo potrudil, da bo iz vsega potegnil, kar je pač največ mogoče. Četudi iz vojske, služenja vojaškega roka. Prenekateri vojak pride od daleč, tuda od tam, kjer še nimajo elektrike, ne vodovo- da in vozi vlak kilometre in kilometre daleč od njit-ove vasi, da se niti piska loko- motive ne sliši. Tam se ne zgodi veliko novih st\-ari, tam čas sitoji tn meri ga le zgubanost hc ljudi in boj z naravo. In veaidar se enkrat vse tako zelo spremeni, člo- vek, ki je delal ria polju in trpel, z močno roko in hi- trih nog, je spravil stvari v bisago tn odpotoval daleč daleč vstran, v novi dom, v vojašnico. 2ivljernje se je ob- nilo in vsak dan v vojašnici je prinesel nove dogodke, do- živetja so se vrstila in člo- vek je redko kdaj tudi str- mel. Spoznaval je, počasi in presenečeno, da je tukaj mnogo stvari, ki jih še ni videl, ki jih v njegovi vasi ni bilo. Srečal se je z znanjem, toliko novimi oblikami tega čudnega in zapletena življe- nja, da je bil v začetku ma- lo zmeden, kasneje pa je za- deve uravnaval in življenje je steklo tako zelo drugače, kot si najbrž sploh nikoh ni mislil, kaj šele slutil Ob slo- vesu je človek spoznal, da so mu dali nekaj, za kar jim bo moral biti večno hvaležen, da so mu dali znanje in po- klic, ki ga bo lahko oprav- ljal, ko se bo vrnil domov med svoje ljudi. O tem sva se v pisarni po- govarjala z majorjem SIL- VOM Č02EM. Iz pogovora sem lahko razbral, da prene^ kateri vojak zapusti vojašni- co kot izoblikovan človek, človek, ki mu je vojska nu- dila poklic, tisto, kar je spo- znal, da mu gre pač najraje od rok, za kar je ustvarjen. In marsikdo je bil vojašnici hvaležen za to, da mu je vli- la znanje, ki ga morda dru- gače nikoli ne bi dobil, ker pač ni imel za to pogojev. »PohvaUmo se lahko, da imamo v Sloveniji, izmed vseh vojašnic, gotovo najbo- lje urejene kabinete za i>ouk mladih vojakov, kjer se lah- ko izpopolnju^jejo v stroki, ki jih pač najbolj privlači, p>oleg tistega seveda, kar je obvezno. Kabineti so bili d<> bri tudi prej, vendar smo Jih sedaj izpopohiili do tiste mere, da se skoraj lahko re- če, da več ni mogoče nare- diti. K nam hodijo vojaki iz drugih vojašnic, da si ogle- dajo, kaj je mogoče narediti s pridnostjo in pcrizadevnost- jo. Pri tem nas je vodilo predvsem dejstvo, zakaj ne- kaj ne narediti doma, če lah- ko in potem to uporabljati, kadar nas je volja.« Njihovi kabineti so res UTCijeni tako, da bi jim to lahko zavidala marsikatera šola. Prav zaradi tega prihaja v njihovo vojašnico na stro- kovne oglede mnogo mladili ljudi iz mesta. Najbrž se ču- dijo tudi oni tako kot sem se jaz, ko jih vodijo iz ka- bineta v kabinet. Sprehod, ki vas' bo pripeljali od spomin- ske sobe Slavka šlandra in je posvečena tudi delu in življenju vojašnice, ki nosi po mrtvem heroju ime, do kabinetov inženirijske enote, kabineta za hidrotehniko in maskiranje ter utrjevanje ter kabinetov za komunika- cije in strojništvo, bo prav gotovo velik doživljaj. Veči- no razstavljenih rekvizitov je naredila vojska sama -in ta- ko je nastal siklop učU, ki ga izpopolnjuje iz leta v leto. Z majorjem Silvom čožem sva se sprehajala po kabine- tih, kjer vladajo mir in či- stoča ter lu^jenost, i>opeljal pa me je tudi v vojaški klub, ki je prav tako vzorno ure- jen, in v samopostrežbo, kjer vojaki lahko dobe no- vooprane uniforme. Ogledala sva si še majhno, toda izre- dno fimkcionalno kinodvora- no, kjer vsako soboto vrte nove fihne. Videl sem tudi učilnice m dvorano za dne- vno bivanje in moj končni vtis je bil kar se da zado- voljiv. »Mislim,« je dejal major, »da vojaku tukaj nič ne manjka. Trudimo pa se, da jim bo še bolj prijetno, za- to vz leta v leto nekaj dela- mo. Dela namreč nikoli ne zmanjka. Najvažnej.še za nas pa je seveda izobraževanje m zato temu namenjam-O največ skrbi. Posledica tega pa so seveda naši kabineti, na katere smo ponosni.« Ce bi človek hotel poveda- ti vse o delu mladih voja- kov, ki so zase in za svoje naslednike naredili to. icar bo vojašnici ostalo, potem bi moral imeti še kako mno- go pirostora. Posloviti se bo- mo morah z ugotovitvijo, da so vojaki vojašnice Slavka Slandira z delom svojih rok uspeli narediti svoj dom pri- jetnejši in predvsem zanimiv, M. STRAŠEIC Miniaturni most, pripomoček za učenje mladih vojakov. Most so ob strokovnih na.svetih predpostavljenih zgradili vojaki sami ia bo odslej služil kot učiio mnofiim generacijam vojakov. 1 POROČILA ZAVRLA RAZPRAVO Na zadnji seji skupščine ob- čine 2alec so odborniki v os- rednji točki dnevnega reda obravnavali aktualno proble- matiko kmetijstva, gozdarstva in veterinarske službe. Spri- čo pomembnosti problematike je bilo pričakovati obsežno in kvalitetno razpravo. Kljub temu, da je v bistvu ne bi mogli oceniti kot slabo, pa lahok mimo trdimo, da eni dala tistega, kar je bilo od nje pričakovano. Morda je glavni raaiog v tem, da so številni poročeval- ci, ki so nastopili pred od- borniki, po nepotrebnem od- vzeli veliko dragocenega ča- sa. Pohvalno je, ker so se iia sejo dobro pripravili in z odgovornostjo posredovan ugotovitve, dosežke in proble- me posameznih področij. Mal- ce težja pa je razumljivo, da so nekateri na seji čitali do- oesedna poročila, ki so jih odborniki že sprejeli z vabili. To je prav gotO'VO nepotreb- no in škoda je časa. če bi poročevalci izpostavili le os- novne probleme, nakazali va- riantne rešitve ter poudarili osnovne dosežke, bi bila raz- prava lahko kvalitetnejša in vsebinsko bolj usmerjena na bistvene probleme obravnava- ne gospodarske dejavnosti, kot pa je v resnici bila. Iz- vzemši Veljka Križnika, di- rektorja Kombinata Hmezad, so se or^*^mi loto^^M več ali manj obratnih problemov. 18. stran NOVI TEDNIK Št. 51 — 21. december 1972 Srečanje z najstarejšima Lučanoma: Terezija Kladnik Snubljenje je seveda propadlo. Franc Supin je Terezijo lepo zavrnil, ne pa tudi dokončno. Če pa je propadlo že snubljenje, je pa dobre volje zato bilo več kot na pretek. Pri obujanju spominov sta se oba razživela, še po- sebno pa 90-letna TEREZIJA KLADNIK. Njena življenjska zgodba je seveda čisto drugačna. Ona ni odhajala po svetu, toda trpeti se da tudi doma. In trpljenja si je skusila več kot dovolj. Preveč! Skoraj da ni mogoče popisati vsega njenega življenja. Preobsežno bi bilo. Preveč je doživetij, preveč trp- ljenja in razočaranj, pa ni, da bi jih pisali še v časnik. Neizprosno jih je pi- salo življenje. Bili pa so tudi veseli trenutki. Marsikaj je bilo, zato zapišimo le kratek pogled v življenje, dolgo polnih devetdeset let... »česa se najbolj spomnim? Vsega! So pa tudi stvari, ki jih človek nikoh ne pozabi. Nikdar, na primer, ne bom pozahila, kako je bilo in ko- liko smo trpeli, ko smo nosi- li na KoroMco deske in ce- ment. Takrat je bilo. ko so zidali bajto ...« Tako je pri- čela svojo pripoved TEREZI- JA KLADNIK, ali kot jo Lu- čani bolje poznajo, Jerčela. Malo je zastala, kot da mora seči daleč nazaj, da mora ure- diti svoje misli, potem pa je nadaljevala: »Preko štirideset nas je bi- lo, ko smo začeh nositi. Ob koncu vseh del pa nas je ostalo le še dvanajst. Druge so vse omagale. To je bilo težko delo. Zgodaj zjutraj smo se razpostavile v dolgo vr- sto, potem pa smo preko celega dne nosile druga do dmge. Vsaka je imela svoj del poti. Ce je katera zaosta la in se ji je pri bremenu zataknilo, ta ni več došla Ojej kako je bilo težko!« »Kakšen pa je bil zaslužek?« sem se pozanimal. »Nič kaj posebnega ni bi- lo. Toda jaz druge izbire ni- sem imela. Troje otrok je bilo treba preskrbeti, pa je vsak krajcar prav prišel, pa čeprav je bilo še tako težko prislužen.« »še katera izmed tistih žensk, s katerimi ste skupaj nosili na Korošico, danes ži- vi?« »Ja, Rešetarjeva Liza je črtala in jaz, druge so pa že vse zdavnaj pomrle. Mi dve pa se še kar tolčeiva, dolgo pa menda tudi midve ne bova več. Sedaj pa sva že zares stari...« »Ste še kdaj kasneje obi- skali Korošico?« »O, seveda! Predlani sem bila gori!« »Saj ni mogoče? Pri 88 le- tih pa na Korošico? Saj to je pot, ki jo odrasel moški težko zmore prej kot v osmih urah?« »Bila sem, bila! Pa Tonček je bil z mano. Najprej sva šla do Planice. Tu sva hotela prespati, pa sva se odločila, da greva še kar isti dan na: prej. Pa sva šla. V Molički peči pa so se megle začele skup vlačit. Tako je grme- lo... Je2ius Marija, kako je treskalo! Pa sva se zavlekla malo više nad pečovje. O strah naju je pa že bilo. Kar naenkrat pa so se oblaki raz- kadili, posvetilo je sonce pa sva šla naprej do Korošice. »Kako so vas pa pogledah, ko ste prišli gor?« »Ja, je bil tam nek turist in me je vprašal, koliko sem stara. Pa sem mu povedala, da 88 let. Ni mogel verjeti. Nato je dvignil moj nahrbt- nik in sploh ni verjel, da sem ga prinesla. Pa sem ga! Doma sem napravila vanj popotnico. Nekaj za jk)jesti, pa sadja in seveda pijače. Ko je prišel še oskrbnik Roman in dekleta iz kuhinje in so potrdili moja leta, pa je na- ročil, naj mi dajo dva decj najboljšega vina, kar ga pre- morejo na Korošici. In še to mi je obljubil, da me bo naslednji dan slikal. Za spo- min, je rekel!« »Pa vas je slikal?« »Kje pa, je še spal, ko sva se midva s Tončkom že od- pravila nazaj v dolino. Sva šla kar domov!« »Cujte, .Jerčela, kako pa je bilo kaj med vojno?« »Joj, to me rajši ne vpra- šati. Tega se pa ne spomi- njam rada! Kako Je bilo? Hudo, da nikoli tako! Sem enkrat štirinajst dni čakala v Podi>e5ki zijal ki. Pred Nem- ci sem bežala, pa Tonček je bil z mano. Potem sva pa bila tako lačna, da sva mora- la ven. Pa prideva iz gos« tn kaj vidiva? Polno njivo Nem- cev, ki so šli proti goši. In kako so streljali, kot neumni. Krogle so padale kot dež! Vidite, pa naju ni nobena za- dela. Nazaj sva bežala v gošo in zijalko iin nič več nisva bila lačna. Ej, takrat je bilo res hudo!« »Se še spomnite česa dru- gega iz vojne?« »To tudi vem, kako nas je bilo strah takrat, ko so Nem- ci v Solčavi požgali. Vsi smo mislili, da bodo tudi v Lučah požgali. No, pa hvala bogu niso, le na »pavrih« so po- žgali, v vasi pa ne. Takrat nas je bilo pa res zelo strah.« »In kako živite danes, ima- te penzijo?« »Penzijo že imam, pa je majhna. Sem nekaj časa jed- la v Zadrugi. Komaj za hra- no sem imela, za mahce pa že ni več ostalo. Potem sem dobila sedaj nekaj povišice Deset jurjev so mi primak nili, menda je to za dragi- njo. Samo draginja je večja. kot pa dodatek. No, pa zdra- va sem sedaj tudi kar bolj, kot sem bila prej. Bo že šlo!« »Bi radi učakali sto let?« »Nak. to pa ne! Sem že se- daj prestara in čisto zadosti sem pretrpela. Bi rada že kar umrla. No, včasih si pa mislim, da bi pa tudi še kar rada nekaj časa živela. Bomo že še videli, kako bo. Ce bom zdrava, bom nekaj let že še učakala. Sedaj še na- ložim poln koš drv in si jih prinesem iz drvarnice v hišo kar sama. Pa okoli še tudi grem. Dokler bo tako, bo še kar šlo!« oOo Taka je mati Jerčela. Ne- rada se sp>ominja življenja, nerada tega, ker je preveč pretrpela. Tarna pa ne, če- prav nima velike pokojnine in le s težavo shaja. Marsdkaj je doživela, žalostnega in ve- selega tudi in tega se rajši ne spominja. Spominov pa je mnogo, včasih kar pre- več ... BERNI STRMČNIK 5t. 51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK stran 19 pogled v preteklost POUK ŽIVINOREJCEM IZ LETA 1800 Kir dan na dan iz več krajov štajerske dežele pošte pridejo de ta živin- ska kuga zanirej bol širo- ko okuli sega, taku se ima- jo vsi tisti, kateri želijo svojo živmu pred kugo ob- varvati inu zdravu obder- žati, tiga tukaj popisaniga navuka skerbnu deržati. Brez Cvibla je to ta pervi uržah te živinske Ku- ge, ker ti ludje veču skerb na tistu živinu imajo, ka- tera je že zbolela, inu za kateru zupet ozdraviti obe- niga znanig matelna ni, kokor na tistu, katera je še zdrava inu katera bise še lohka per Zdravju ob- deržala, kir bi le s temi potrebnimi mitelni te aro- nie poprej oskerbela bla kokor zboli. De tedej znanaprej ta ži- vinska kuga nebo več taku daleč okuli segala, se mo- re ta še zdrava živina, ali saj, katera se še zdrava zdi, posebno s tistimi mi- telni oskerbeti, katere ta zastopni vučenik te živin- ske arcnie Godlieb Wol- stein svetuje, inu naprej piše, namreč: tej še zdra- vi živini se more vselej le zdrava merva ali Kerma dajati. Tisti ludje tedaj nesturjo pametno, kateri večkrat veliku denarjov za arcniu te že bolane ži- vine vundajejo. Veliku pa- metnejši bi oni sturili, kir bi oni za tiste denarje zdravu Senu, drobno zre- zano ovsenu ali ječmenovo slamo, otrobe, tropine, ze- žgane drože, repu ali ko- renje, vertne zeUša, inu drugi friše futer prepravli inu tej še zdravi živini zre- ti zraven pak tudi to vu- gersku ali kamnitnu sou kupili inu lizati dajali. Takšen Futer ta živina ložej prežveka inu ložej scera inu taku se mejn v prebavniki vkup zbera inu posuši, inu tako bo gvišno ta kuga jenjala del okuli segati. Ce pak že takšniga fut- ra nimajo, taku imajo to Senu v velikih piskraJi ali Kotlah zavreti pustiti, po- tem s soljo potrositi, de na takšno vižu omehčano se nebo v prebavniki po- sušilo. Tisti pak, kateri tej živini strežejo, imajo vede- ti, de se tej živini od obe- ne sorte futra na enkrat na veliku dati nesme; za- kaj skem mejn ta živina na enkra.t sne, s tem se mejn prefutra, s tem je bol močna inu stem mejn v nejnih vampih kaj od futra ležati ostane. Zraven taikšniga zader- žanja per futranju te živi- ne imajo ti postrežniki ti- Situ na prebavniki z enim pušlam suhe slame vsak dan dva ali trikrat ribati, de se ta preberavnik tiga notri zaostaniga futra lo- žej znebi. Ce se bodo ti postrežniki te živine per futranju teiste taku zader- žali, tako bo ta kuga, ka- tera samu od žleht postrež- be inu od nezdraviga fut- ra svOj Začetek ima, po- pounoma jenjala. Vse te druge arcnie pak, zlasti per letei živinski bolezni, katera zdei regira, so en prazen nič, ena zguba tih denar jov. Ta drugi poseben mitel za tistu živinu, katera se na takšnih krajah, na ka- terih ta kuga regira, še zdrava zdi, je leta, de se tei živini spodei pod vra- tom na persah skuzi eniga zastopniga človeka z enim Silam, ali z enu j iglo koža prehode, inu ena žnora skuz zavleče, katera tei storjeni rani zaceliti brani, de se na takšnu vižu ta ži- vinska bolezem tamkaj vkup zbira, gnoji tn vunte- če. Žnora mora taku dou- go zavlečena ostati, dokler- koli ta iz te sturjene rane tiga goveda tekoči gnoj smerdi. Smerdi pak per nekaterih dvanaist, per ne- katerih petnaist per neka- terih pak celu eden inu dvaiset dni. Zraven vsiga tiga, kar je že rečeno, se ima ta ži- vina povsod inu vselei, kir se ta bolezen kazati začne, v čistih mu snažnih šta- lah na suhim deržati, vsak dan narmein enkrat zluf- tati inu per lepim jasnim vremeni ztmaj okuli spfe- .hoditi. Ce se bo vse letd zgodilo, za risnico bo imeu inu obderžau en vsakteri zdravu živino. (Na Povele Cesarsko šta- jerske Londšofti) U Celi 12-tiga Decembra 18(X) IZVIRNA PROZA Ivan Cankar: ZBRANO DELO XI roman Hiša Marije Pomočnice ter črtice in novele iz knjige Mimo življenja 340 stiani, cena: pl. 90, pus. 100 din. Oton Župančič: ZBRANO DELO VI Noč na verne duše, Iz nenapisane komedije, Veronika Deseniška, Dodatek 460 strani, cena: pl. 100 din Ladislav Kiauta: ZBADLJIVKE IN ŠALJIV- KF EVSTAfflJA COKA 140 strani, cena: broš. 38 din IZVIRNA POEZIJA__ Alojz Gradnik: EROS TANATOS 76 strani, cena: pl. 36 din Tone Pavček: ZAPISI 70 strani Gregor Strniša: ŽELOD 72 strani PREVODI: PROZA IN POEZIJA_ IvoAndrič:GOYA Bibliofilsko opremljena knjiga z avtorjevim esejem o velikem španskem slikarju in z re- produkcijami Goyevih slik je izšla v poča- stitev Andričeve 80-letnice. cena: pl. 85 din Moliere: DELA II komedije: Šola za žene, Kritika Šole za žene, Improvizacija v Versaillesu, Izsiljena ženitev.. Tartuffe,Don Juan 312 strani, cena: pl. 90, pus. 100 din Jan Severin: MORNAR BREZ JADER roman o J. Resslu iz zbirke „Biografije" 284 strani, cena: pl. 95 din VVerner Maser: ADOLF HITLER Legenda — mit — resničnost. Zbirka „Bio grafije" 563 strani. E. R. Chamberlin: GREŠNI PAPEŽI zbirka ,3iografije" 336 strani Jean-Charles Lombard: ZGUBUENI KO- RAKI dramski tekst 74 strani, cena: broš. 30 din Mak Dizdar: MODRA REKA 73 strani KITAJSKA LIRIKA _ izbor kitajske lirike v prevodu Alojza Grad- nika 252 strani, cena: pl. 55 din. POUUDNO-ZNANSTVENA DELA, LI- KOVNE IN GLASBENE EDICIJE. PrT- ROCNIKl, DARILNE KNJIGE Anton Cevc: VELIKA PLANINA raziskovalna študija o Veliki Planini in njeni planinščini 96 strani in 34 strani prilog, cena:' 80 din SLOVENSKI ŠAH zgodovinski prerez, partije, problemi, najvid- nejši predstavniki 224 strani, cena: pl. 120 din Ivan Bratko: ČAS KNJIGE publikacija, ki v znamenju mednarodnega leta knjige prinaša bogato gradivo o vlogi knjige pri nas in po svetu 146 strani velikega fonnata, cena: usnje 62 din Matko Peič: UVOD VUMEVANJE LIKOV- NEGA DELA 248 strani, cena: karton 110 din Mirko Kokol: PREK SVETA ODMEVA PESEM I-II pesmarka z ljudskimi, umetnimi in borbeni- mi pesmimi 536 strani, cena: broš. 55 din FRANCE MIHELIČ monografija z reprodukcijami avtorjevih gra- fik in risb 244 strani, cena: pl. 220 din Ware-Panikkar-Romein: DVAJSETO STO- LETJE VI/3 tretja knjiga šestega ciklusa iz zbirke ,,Zgo dovina človeštva" 332 strani, cena: pl. 170, pus. 190 din Jean Fourastie: 40.000 UR zbirka „Moderna družba" 232 strani, cena: pl. 86 din Timothy Green: TIHOTAPCI zbirka „Moderna družba" 273 strani, cena: pl. 88 din Margot Schubert: V DOMAČEM VRTU ' priročnik 390 strani, cena: pl. 200 din Minca Sojar: VRTNE ENOLETNICE priročnik 135 strani, cena: pl. 90 din Janko Jurančič: SRBSKOHRVATS»<'0- SLOVENSKI SLOVAR 1320 strani, cena: pl. 200 din NAJLEPŠE PRAVLJICE izbor najlepših pravljic z vsega sveta z barv- nimi ilustracijami 132 strani velikega formata, cena: karton 120 din 20. stran NOVI TEDNIK Št. 51 — 21. december 1972 Šest novih telovadnic Zau..j<» scja rtvoia za telesno kuUuro Sob Celje je bila vsebiii- sr. lireUii«) bi>t,aia in razgioana. ciani svela so se najprej sezna- n»»i s p^itciuii prou.e»ni tt'ies..e vzgoj»^: niiadui v VVZ, os.iovnili in srctlnjiii šolah, ki zajema uaU 1j.05 m , kar ,je daieč od predpisanih normativov. Od- pitih igiainil) površin je 2,9 m= ra osnovnošoLskeša otroka in le 1,01 m» nu s.eOnješolca. Omtniti veija, da so domala vsa igrišča pri osnovnih šulah brez uslrezne opreme in naprav za razredni po.k telesne vzi;oje. Nič čudnega tedaj, če se pouk telesne vzgoje marsikje izvaja v šolskih hodni- kih, garderobah in razredih, mar- sikje pa ga celo opuščajo. Po predpis.mh normativih sekretari- ata za p/osveto in kulturo bi v celjski občini nujno potrebovali 2,544 m- pokiitiii telovadnih po- vršin pri osnovnih in 2,848 m' istih površin pri sredn ih šolah. Ob vsem tem velja podčrtati, da je zdr.vstveno stanie š Iske mla- dine naravnost zaskrbljujoče, saj je po podatkih zdravstvene služ- be povpr? do 30 Vo otrok na posameznih šolah z raznimi te- lesnimi okvar. ..-u in drugimi obo- lenji. Vsak tretji otrok je že delni invalid! Da bi vsaj deloma o~ iii in oopravili hibe pri teles- nem in zdravstvenem stanju šol- ski mladine bi morali 100 »o iz- koriščati celoten fond ur šolske telesne vzgoje in še z drugimi p-eventv i-^i uk "-t v ž''l.^e-i'u šolske mladino zajeziti zask blju- joč! zd i-.vstvjn stanj ■ otrok (pravilna izraba šolskih odmorov, aiilivne pavz - v procesu pouka samega za zdravo telesno držo in n~ 'itcv f i"kcn. razvijan'- de- la v ŠšD z vključevanjem mladih v interesne športne aktivnosti). V ššD je v celjski občini na osnovn h šo!ah vk"ju-'en:l! v ak- tivno vadbo 27 ".'o vseh otrok, na sredn ih pa le 18 "« skupno 3.588. Kljub lepi številki še ne mor-^mo biti zadovoljni s tem stanjem. Omeniti velja različne int-^rf"';" mladih v prostovoljnih šnoitnil* dejavnostih, saj je na osnovnih šolah 52 sekcij, povpreč- no na društvo pn 5, o;7"~*-rane vadbe pod vodstvom mentorjev pa 74 ur t."d!>nsko ali po 8 na posamezno solo. Prostorske sti- ske, dvoizmenski pouk, pomanj- kanje mentorjev in visok procent vozače oiiemogoč.ijo večjo mno- žičnost pri vključevanju mladih v prostovoljne športne aktivnosti. Zadovoljivo se na vseh šolah in v okviru občine razvija šolski tekmo alni športni sistem, ki je c?neii in do!:a množičen, saj je v preteklem šolskem letu na ob- činskih in višjih tekm-vanjih na- stopilo 3.750 mladih športnih re- prezentantov. Za delo ŠsD in iz- vajanje šolskega športnega tek- movlnega sistema vzorno skrbi Občinski center SST) pri ObZTK Celic Razveseljivo je, da se je v skla- du 7 zaiitevami učnega načrta na osnovnih šo'ah uspešno pričelo poučevanj- plvania in sm -čania v četrtih In petih razredih. Tu veli nodčrta*' izredno skrb Iz- obraževalne skupnosti, ki je z ma- terialnimi sredstvi omogočila iz- vajanjo teh oblik dela' Idealna zi-sn^va so vsekakor strnjen^ šole v naravi v obmorskih krajih za pouk -lavanja 'n v višinskih leirah za nonk smučan.ia Šole pa iščejo tudi cenejše rešitve z organiza- c"ii strnienih nlavalnih teoa,'ev v odnrtih bazenih v neposredni bli- žini Celja in sedaj tudi v pokri- tem '^■■'»•-n ■ n- no-pb>i šoP. str- n.ieni smuč; podrobno obrazložil ing. Jože Kop tar. Ta varianta omogoča funkci nalno racionalne šo etapno gradnjo obsežnega centra. \z rezervnin sre^'s!cv sklada za te esno kult iro sn člani sveta do- delili SD IZLETNIK 10.000 din kot dotacijo za izvedbo evroT^';e- ga mladinskesa smučarskega kri- terija v letošnji zimi na G( Keh In 10.00-^ din KK Celje kot delen prispcve'; za r^abav • »'"ek-r" -;h semaforjem za košarkarske tekme. J. K. z izgovorom, da nima v Ce- lju pogojev za razvoj jn red- no vadbo, je zahteval Jože Urankar, celjski dvigalec ute- ži, izjpisnioo od uprave Parti- zana Celje. To je vsekakor ne- športno, če upoštevamo, da bo Jože Urankar še nadalje živel v C^lju in vadil v celjski mini telovadnici. Njegov od- hod je torej samo odgovor na ugodne finačne pogoje, kate- re nudi celjskemu dvigalcu ljubljanska Olimpija, ki si bo s tem tudi »kupila« našlo dr- žavnega prvaka. Znano je, da Olimpija potrebuje dvigalce težkih kategorij. Na njene po- nudbe pa je prijel edinole Jo- že Urankar iz Celja. Ko smo obiskali predsedni- ka Partizana Celje, tovariša Vinka Jovana, in se pozani- mali o odhodu Jožeta Uran- karja, nam je dejal: »Društvo je vedno pomagalo našim dvi- galcem. To bomo storili tu- div bodoče. Vsekakor pa fi- nančno ne mremo dotirati no- benega dvigalca, ker nimamo denarja. Vse kaže, da to lah- ko stori Olimpija. Urankarju smo p>onudili novo službo in druge pogoje za delo v dru- štvu. Zal Pa se na naše zad- nje vabilo ni odzval. Vsekakor pa se bomo zanimali, kako je z odškodnino, katero bomo zahtevali za naša vlaganja v Jožeta Urarikarja. Zadnji uk- repi v športu tn pismo pired- sednik Tita zahtevajo od športnih delavcev drugačno delo kot pa »vrbovanje« in ku- povanje boljših tekmovalcev v manjših zaselkih na račim močnejših društev. Tu se bo- mo pogovorili o odhodu Uran- karja še na občinski zvezi za telesno kulturo in z ostalimi športnimi forumi v Celju. Tu ne smemo pozabiti, da bo Jo- že Urankar še dalje vadil in treniral v Celju ter samo na- stopal za Olimpijo. Društvo Olimpije bi se lahko o more- bitnem dogovoru o posodi na- šega tekmovalca za eno leto obrnilo na naše društvo«. Tako je torej v taboru ce- ljskih dvigalcev. Odhod Jo- žeta Urankarja je boleč. V ko- likor bodo ostali tekmovalci imeli iste želje in bodo spre- jeM ponudbe finančno boljših društev v Sloveniji (tu sta odlična Glavač in Papotnik ter (5uček), potem je vprašanje, če je še vredno sploh vlagati denar v to športno i>anogo. Sicer je tu v prvi vrsti zelo pomembna zavest tekmovalca in njegova pripadnost društvu in mestu CJelju. J. KUZMA Naš razgovor V letošnjem šolskem letu se je atletski klub Velenje obo- gatil za eno članico, to je An- drejo švere, ki uspešno zasto- pa svojo reprezentanco v te- ku. Kako to, da si stopila v klub? Ze v prejšnjem šolskem letu, sem trenirala pri AK Ravne na Koroškem, kjer sem prve dni obiskovala gimnazijo. Ker pa stanujem v Dovžah pri Mi- slinju, mi je bliže Velenje in sem se zato prešolala v vele- njsko gimnazijo in se seveda vpisala tudi v tukajšnji klub, ki ima mnogo bolje razvito dejavnost kot Ravenski. Rekla si, da obiskuješ 1. razred gi- mnazije. Kje najdeš čas tudi treninge? Največkrat grem na stadion po pouku, mnogo pa tekam kar med uro telesne vzgoje, pva tudi ob sobotah. Kako ti gre na vzlic temu v šoli? Drugače dobro izdelu- jem, ko bi le matematike ne bilo. Ta mi povzroča pregla- vice, vendar se bom potrudi- la, da bo šlo. Zakaj si se od- ločila za šolanje v gimnaziji? Oče je želel, da se vpišem v Ekonomsko srednjo šolo v Slovenj Gradcu. Ker pa mi delo v pisarni ni prav nič po godu in se želim čimveč na- učiti, sem se vpisala v gim- nazijo. Kaj pa tvoji športni uspehi? Prav gotovo je eden mojih največjih dosežkov, ko sem se prejšnji mesec uvrsti- la na drugo mesto v krosu na ICKK) m v Velenju. Kdo pa je tvoj trener? Atlete našega kluba trenira ŠTAJNER Tine. Kaj je tvoj trener pripomnil ob uspehu? Vsekakor je bil zelo vesel, da sem se tako do- bro uvrstila in da me je pohva- lil. Tudi drugače se prav dob- ro razumeva. Ali ti klub da ob kakšni zmagi nagrado? Ker je naš klub amaterski, ne po- znamo plačevanja. Ce pa se to že zgodi, je to običajno ka- kšna simbolična pomoč. Naj- večja nagrada pa je bila za nas vse dograditev novih gar- derob. Kakšni so tvoji načrti za prihodnjost? Najprej bo treba dokončati gimnazijo, po- tem pa se bom še odločila. Takšna je Andreja Šverc. Mogoče bo postala prav dobra športnica in bo lahko še kdaj uspešno zastopala našo drža- vo na Olimpijadi. BORIS MLINAR KLADIVAR BREZ PREDSEDNIKA Največje celjsko športno društvo AD Kladivar je trenut- no brez predsednika. Doseda nji predsednik Jure Kislinger je zaradi preobilice dela mo ral dati ostavko. Ostavka je bila pismena in jo je atlet- ski svet AD Kladivar j a spre jel. Te dna pa smo lahko zašle dali, da se pri AD Kladivar- ju resno pripravljajo na novo sezono, še pred tem pa bodo imeli 12. januarja letno kon- ferenco, na kateri bodo v pr- vem res^ali vpra^inip no"° ga vodstva. Vsi tisti, ki jim je atletika Se pri srcu, bodo morali tokrat stopiti skupaj in pomagati atletom AD Kladivarja. Zanimivo je da je v prihodnjem letu v Celju eno od največjih tek- movanj v Evropi — polfinal- no tekmovanje. To tekmova- nje bo povezano s Skokovim memorialom in kakovostna prireditev je s tem zagotov Ijena. Društvu želimo, da bi čimprej rešilo kadrovsko vprašanje, kajti po tehnični plati se v društvu re^^no dela J. KUZMA V žalski občini so tudi le- tos zaključili sindikalne športne igre. Ob zaključ- ku So najboljši dobili za- služene pokale in prizna nja. Na posnetku vidimo v sredini Janeza Pirnata iz SIP Šempeter, ki je spre- ,}el za najboljše mesto pre- hodni in tra.ini pokal. De- sno Oto Zberlinc iz Ferra- lita, levo Mišo Marovt iz tovarne »ogavic Polzela, ki sta spre.iela pokale za drugo in tretje mesto. Foto: S.Tavčar Športne'vestt KOŠARKA Tudi na svojem drugem zaporednem gostovanju Celjani nis« Imeli sreče. Tokrat jih je v Ljubljani visoko s «3:68 (33:34) pre. magal trboveljski Kudar. Celjani so se dobro držali .samo v prveo) polčasu, ko so tudi še vodili z enim košem razlike, medtem ko v nadaljevanju niso imeli več moči. Celjani so povedli z 9:0 io 13:4, vendar je veteran Daneu hitro konsolidiral svojo ekipo ig Trboveljčani so že v 11. minuti povedli. V drugem polčasu so s« Celjani še dobro držali samo prvih pet minut, nato pa sta se rsu. igrala Daneu in Weibl, ki ju Celjani niso znali zaustaviti. Daneu je igral kot v svojih najboljših dneh, medtem ko se je pri Celju izkazal le Zmago Sagadin. Povedati je treba, da so Celjani nasto. pili oslabljeni brez Toneta Sagadina in Zupančiča, kar pa kljub temu ne opravičuje visokega poraza. Koše za Celjane so dali: 2, Sagadin 21, M. Sagadin 17, Krjavec 8, Tomašič 6, Kamšak 5, Le. skovar 5, Sabolčki 4, Pešec 3, Fink 1. V soboto 23. decembra bodo Celjani spet zaigrali pred doma. čim občinstvom proti reškemu Kvarnerju, za katerega igrajo kai trije bivši mladinski državni reprezentanti. Tekma bo ob 19. urj v dvorani posebne šole Ivanke Uranjekove. Janez Cepin HOKEJ NA LEDU Hokejisti Celja so v nadaljevanju zvezne lige igrali v soboto proti Olimpiji v Ljubljani. Pokazali so precejšnjo mero požrtvovaj. nosti in borbenosti ter dosegli ugoden poraz 1:17 (0:5, 0:5, 1:(), Pri tem pa so vso tekmo igrali odprto in do.segli boljši rezultat kot doma. Trener Josip Kuss je z igro zelo zadovoljen, kajti igraicj so izpolnjevali do natankosti navodila tehničnega vodstva in v ko. Ukor ne bi bila brata Hiti tako razigrana, bi lahko dosegli še boljši rezultat. Edini zadetek za Celjane je dosegel Dobovičnik. V sredo so Celjani igrali proti Medvesčaku, danes v četrtek oh 17. uri pa igrajo proti vrsti naših izseljencev Iz Toronta in to proti HK Slovenija. Proti isti vrsti bodo Celjani igrali še 27. decembra v Celju. ji KEGLJANJE NA LEDU Pri HDK Celju se bo z novim letom pričelo ponovno z novo športno panogo — kegljanjem na ledu. Vsi športniki, ki so se že bavili s kegljanjem na ledu in nuvinci, katere zanima ta šponm zvrst, naj se ob sredah javijo pri tovarišu Kerkošu Albertu na ke- gljišču. Z redno vadbo bodo pričeli po novem letu. ji KEGLJANJE v Ljubljani je bila letna konferenca kegljaške zveze Slovenij« na kateri so sprejemali nov tekmovalni sistem v republiki. Ob zi ključku pa so najboljši In najbolj zasl.žni deiavci v tem šport sprejeli priznanja In nagrade. Med nagrajenci so tudi Celjani. VU Vanovšek in Jože Lubej so prejeli p:izrjanje ZLATI KE^.ELJ k« najstarejši kegljaški delavci v Sloveniji. Mladi tekmovalki Eva Luj vlg in Magda Urh pa sta prejeli nagrado za uspehe na svetovnei prvenstvu v Splitu. Vsem še čestitke našega uredništva. j ODBOJKA Danes v četrtek se bodo v Celju v dvorani Ivanke Uranjt*)ve pomerili odbojkarji Gaberja proti ekipi Slovenije Iz Toronta. To je vrsta naših izseljencev, ki gostujejo po Sloveniji. jk. JUDO Republiško prvenstvo judo lige Je zaključeno. Celjski judoisti so letos osvojili osmo mesto. Dosegli so le eno zmago in tako i dvema točkama osvojili skromno mesto. V zadnjem kolu so v Ma- riboru izgubili proti Braniku in Mariboru z visokim rezultatom 0:7. Mlada ekipa brez Tanka in Maruše ni mogla doseči b-^lši usjieh. Vsekakor bo potrebno za prihodnje prvenšivo pripraviti celjsko ekipo IVO REYE bolje in bolj strokovno. Morda ne bi bilo na- pačno, če bi v društvu združili vse ljubitei.je tega športa v Celju, med drugim tudi Ota Selesa, ki je letos stal ob strani. jk NOGOMET v počastitev dneva JLA so pripadniki celjskih garnizonov pri- redili srečanje v malem nogometu. Prva vrsta JLA je premagala Kladivar 3:1, druga vrsta pa mladinsko moštvo Kladivarja 3:0. ŠAH v celjskem šahovskem domu je te dni dejavnost izredno pestra la masovna. Vrstijo se turnirji za turnirjem. Med četrtokategornild so zmagali Kurtič, Naglav in Keber iz Celja, ki so si skupaj z la- grom, Gibenškom in Zalokarjem priborili tretjo kategorijo. Pri mladincih nastopa v prvenstvu 24 tekmovalcev. Po četrtem kolo vodijo Koštomaj iz Celja s štirimi točkami pred Peternelom iz Šem- petra 3 in Jazbecom iz Zreč s tremi točkami. Na programu pa j« bil te dni tudi mesečni brzopoteznl turnir. Nastopili so najboljši celjski šahisti. Zmagala sta Pešec in Ojstrež, ki sta zbrala 8 točk. Sledijo: Bervar 6,5, Jazbec 5,5. Pertinač 4,5. Bogadi 3,5 itd. Ker še vpra.šanje republiškega prvaka ni rešeno, se celjski šahi- sti te dni pripravljajo za Interligo. V tej ligi branijo naslov prvaki in se bodo v mesecu januarju pomerili doma proti vrsti Merkur.ia in Stjrije iz Gradca, v goste pa gredo Puchu, Humanicu in vrsti Sued-ost Iz Gradca. Lansko leto so Celjani zbrali 28 točk. pred Mariborom 25,5 in avstrijsko ekipo Gemeinde 22,5 točk. Letos s« igra na osmih deskah. Nastopajo samo člani. jk TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI v preteklem tednu je bila razširjena seja občinske zveze za telesno kulturo v občini Šentjur pri C!elju, na kateri so razpravljali o predlogu zako- na o telesno kulturnih skup- nostih. Telesno kulturne skup- nosti naj bi bile ustanovljene v začetku prihodnjega leta. Osnovna naloga te skupnosti bo spodbujanje, načrtovanje in vsklajevanje na področju telesno kulturne dejavnosti v občini. V predlogu zakona je predvideno, da se bo za pot- rebe telesne kulture v bodoče sisitemsko uredilo financira nje, kar bo vsekakor v veliki meri pripomoglo k večji mno- žičnosti kot tudi pridobivanju potrebnih vadbenih in drugih kadrov. Potrebno je dodati, da se je v občini Šentjur pri Celju za potrebe telesv^ kul- ture namenialo ."iO.OOri di-a, da pa je na osnovi novega predloga pričakovati bistveno večja sredstva. Da bi se pospešila akcija za ustanovitev telesno kulturne skupnosti, so imenovali 9-član- ski iniciativni odbor, kateri ima nalogo, da pripravi usta- novno skupščino in predlog statuta in organov bodoče te- lesno kulturne skupnosti » občini Šentjur. Na razširjeni seji je pod- predsednik Skupščine občine Šentjur VEBER Ivan, ing- agr., podelil praznanja za dol- goletno delo na telesno-kul- tumem področju štirim šport- nim delavcem in to: ISKRA Mihi iz Šentjurja, PETERKA Alojzu Iz Ponikve, ing. FraiO' cu URBAJSU iz Šentjurja i^ dr. Antonu SVETINI jz Šent- jurja. Priznanje je prejela tu- di občinska zrveza za telelsnO kulturo. FRANC SENICA št. 51 — 21. december 1972 NOVI TEDNIK stran 21 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Podružnica Celje I. objavlja pripravniška delovna mesta na sedežu podružnice v Celju: ENEGA Z VISOKO ŠOLSKO IZOBRAZBO ENEGA Z VIŠJO ŠOLSKO IZiiKAZBO ŠTIRI S SREDNJO ŠOLSKO IZOBRAZBO Za delovni mesti z visoko oziroma z višjo izobrazbo je potrebna visoka oziroma višja šola ekonomske ali pravne sint^ri. Za delovna mesta s srednjo šolsko izobrazbo je pK)trebna končana štiriletaa ekonomska srednja šola, ' ali štiriletna upravno administrativna šola ali pa gimnazija. II. razpisuje Štipendije za kandidate, ki bi se po koncu šolanja za- poslili v naših ekspoziturah: za ekspozituro Mozirje, Šmarje in Žalec l>o eno štipendijo za študij na višji pravni šoli ali na 1. stopnji vi-sokc ekonomsko ko mercialne šole za eksiK>zituro Laško eno štipendijo za šolanje na ekonomski sred- nji šoli, gimnaziji ali srednji upravno admi- nistrativni šoli Štipendija za študij na višji šoli zn.-iš^ din 700.- za študij na srednji šoli pa din 400.-- K temu os novnemu znesku pa se izplača štipendistu še do polnilni znesek do din 10.5.— za vsak mesec otAto ma na doseženi učni uspeh. Vlogo, življenjepis in zadnje šolsko spričevalo za pripravnike in štipendiste pošljite naslovu do 25. decembra 1972. prometna ;hesree(BKc TRIJE UMRLI AVGUST MARX, .>!), nemški državljan, ki je začiisno zaposlen v Rud- niku lignita v Velenju, je vozil z Arje vasi proti Ve- lenju. V naselju crnava je zapeljal na levo stran ceste in prišlo le d.-, tr- čenja z osebnim avtomo- bilom, ki ga je vozil MI- LAN VOLOVŠEK, 27, iz Celja, ki je pripeljaj iz nasprotne smeri. Trčenje je bilo tako silovito, da so zaradi poškodob amr- li kar trije: vo/Jiik Voiov- šek, njegov ;fletn; srn MARKO in enoletna hčer- ka SAŠA. SMRT PEŠCA ZINKA LESJAK, 20, iz Preske, je šla poševno po levi strani ceste proti Ve- lenju, ko je IZ nasprotne smeri pripeljal vozni k osebnega avtomobila RAF- KO ZULA, iz Lokovice. Vozil je z neprimerno hi- trostjo in zadel Les Jako- vo, ki JO je vrglo 24 me- trov daleč. Prepeljali .so jo v celjsko bolnišnico, kjer pa je po dveh ur'.vh umrla. PO SREDINI CE- STE V SMRT ALOJZ PODOBNIKMi, 53, iz Ljubljane, je vozil proti Vranskemu. V Dob- riši vasi je bila na .sredi- ni cestišča pešakinja ANA ZNIDARŠIČ, 53, IZ Mari- bora, ki jo je Podobnikar zadel iz zbil več metrov po cesti, tako da je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrla. »SLALOM« VOŽNJA KOLESARJA MARJAN KOSEL, 23, iz Družmirja, je vozdl po Partizanski cesti v Velen- ju po kolesarski stezi ta- ko, da je večkrat zapeljal na vozišče, ki je namen- jeno za motorna vozila. Pri hiši št. 27 je zapeljal proti sredini ceste, ko je za njim pripeljala z oseb- nim avtomobilom M.''iRIJA JUHART, iz Polzele, ki se je kolesarju umikala m zavirala, vendar ga je kljub temu zadela. Kolesa- rja je zbilo na pokrov, v vetrobransko steklo, na streho avtomobila, od ko- der ja padel na cesto in ga je voznica verjetno po- povozila. Dobil je zlom lobanje, ima poškodovane možgane, prelom leve nad- laktnice in odgrnine po telesu. TRIJE POŠKODOVANI ZLATOMIR RADOVA- NOVIC, 38, iz Velenja, je vozil z osebnim avtomo- bilom iz Velenja proti Ce- lju. V naselju Šalek ga je v blagem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Zaneslo ga je v levo, kjer je zadei v nasip ob cesti ter se pričel prevračati. Pri tem je zadel v osebni avtomo- bil, s katerim se je iz na- sprotne smeri pripeljala ŠTEFKA ŽNIDAR, iz Ce Ija. Hudo sta se telesno poškodovala voznik Rado- vanovič in njego sopot- nik B020 DOBRIKOVIC Voznica Znidarjeva je do- bila lažje poškodbe, ško- de navozilih je za lO.COO dinarjev. ZALETEL SE JE V JABLANO ADOLF SEŠEL, 29, iz Žalca, je zavozil v blagem ovinku v Veliki Pirešici 2iaradi neprimerne hitrosti m ker ni nosii predpisa- nih očal, zimaj ceste. Uda- ril je v obcestni kamen, po približno 30 metrih pa se je zaletel v jablano ta- ko močno, da je prednji del vozila popohioma um čen. Voznik je dobil težje poškodbe, škode na vozilu je za 20 000 diimrjev. KINO LNION: 21. decembra še juso- slovaiiski barvni film »Kako umreti«; od 22. do 25. decembra ameri- ški barvni film »Rdeči gusar«; od 2fi. do 28. decembra ameri- ški oarvm film »Izgubljeni«. MKTKOI-OL: do 22. decembra angieškoameriški barvni film »De- moni«; od 23. do 26. decembra itali- jan.ski barvni film »Črni streli za strelca«; od 27 decembra dalje ameri- ški barvni film »Parada norcev«. DOM: 21. decembra še .sloven- ski oarvni film »Kekčeve ukane«; od 22. do 26. decembra ob 16. uri ameriški film »Mala prince- sa«, ob 18. in 20 uri italijan.ski barvni film »Imenujejo me Ale- luja«; od 27. decembra dalje nemški barvni film »Hura, šola gori«. DOBRNA: 23. in 24. decembra slovenski barvni film »Kekčeve ukane«. — SLG Četrtek, 21. decembra ob 10. uri Leopold Suhodolčan: »Figole, Fagoie« — zaključena predstava za osnovno šolo Šentjur; ob 18. uri Ivan Cankar: »Romantične _ duše« — zaključena predstava za garnizijo JLA Celje. Novoletna komedija »Figole, Fa- goie« bo na sporedu: petek. 22. decembra ob 10. uri za OS Rogatec; ob 16 uri za Bolnico; sobota, 23. decembra ob 10 :n 15. ur. za Toper Celje; nedelja, 24. decembra ob 9 uri za Kovnotehno. ob 15. uri za LIK Savinja; ponedeliek, 25. decembra ob 10. uri za OS Ssntvid, Tabor in Gornji grad ter za Kulturno skupnost Šmarje: torek, 26. decembra ob 11.15 za OŠ Laško; ob 14. uri za Kul- turno skupnost Šmarje ter ob 17. uri za Zlatarso 22. stran NOVI TEDNIK St.51 — 21. december 1972 Prav gotovo ste med te- mi številnimi portreti spo- znali znan obraz za pro- dajno mizo kakšnega od- delka veleblagovnice »T«. In niste se zmotili, kajti danes vam predstavljamo samo del tistih delavcev v tej največji veleblagov- nici, ki vam pri vsakodne- vnih nakupih pomagajo s strokovnimi nasveti in kva- litetno postrežbo. Res, sa- mo del jih je, kajti za vas dela v VELEBLAGOVNICI »T« cela armada prizadev- r>ih in strokovno usposob- ljenih delavcev, ki želijo svojim potrošnikom poma- gati ne samo s prodajo določenih artiklov, ampak tudi s strokovnimi nasveti, praktičnimi, komaj opazni- mi, a zelo pomembnimi ma- lenkostmi, ki jih zahtevni kupec zna tudi ceniti. Pro- dajalec namreč ve, kako bo s svojo pozornostjo za- dovoljil potrošnika. Toliko za danes in prav gotovo boste imeli priložnost kdaj spoznati še nekatere obra- ze iz tega številnega in prizadevnega kolektiva. In še to: v imenu vseh svo- jih kolegov vam želijo SREČNO NOVO LETO! SILVA 2LENDER, kozme tika ANICA ŽABKAR, vse za otroka ANTON KRAJNC, moška konfekcija TILCKA NARAKS, športni oddelek MIRKO HUTINSKI, železni- na IVAN FILIPCIČ, prehrana MARTA MULEJ, fotooptika ŠPIRO MEŠTROV, bife MARIJA FRIDL, papirnica TONIKA ŠKOLNIK, pleteni- ne JURE JERIN, kreditni od- delek SONJA VELIČKOVIČ, žen- sko perilo SLAVICA LUKAČ, moško perilo ANICA VREČKO, usnjena galanterija HILDA VEBER, manufaktu- ra ZINKA NARAKS, tekstilna galanterija SONJA KOVAČ, steklo — porcelan SLAVICA MLAKAR, obutev TONE STEFANCIOZA, pre- vzem — izdaja HINKO PAP, elektroakusti- ka PAVEL COLNER, pomočnik šefa za tekstilno stroko. MILAN ZAJC, pomočnik šefa za tehnično stroko. 5 poti po INDIJI (5) — Piše: Jure Krašovec UUBEZEN PO INDIJSKO...! ČLOVEK OSTRMI PRED TADŽ MAHALOM, ZARDI V KA- DŽURAHU, BEGA Z OČMI PO KRHKIH, NEŽNIH, A DO- STOJANSTVENIH POSTAVAH ODETIH V SARIJE — PA SE NE ČUDI VEČ, DA SE TU, KJER NI LETNE DOBE BREZ ROŽ, ROJEVA TOLIKO OTROK. Indija je kaleidoskop. Saj poznate tiste sejmar- ske izdelke? Tulec iz le- penke. Na enem koncu zrklo, na drugem med dve šipi vloženi drooci barvastega stekla. Vrtiš, vrtiš, vedno nova slika; nikoli kasnejša enaka prejšnji. Pač kakor se mešajo stekleni drobci, ki jih prebija svetloba Zadnjič opisani prizori so bih temni, turobni. Kot otrok bom stresel kaleidoskop spominov, da se zvrstijo živahnejše barve . . DA, INDIJKE SO PRIVLAČNE Prijatelji m znanci me vprašujejo mežikajoč in namigujoč, češ, kakšne so Indijke? Ne morem si kaj, da tej radovednosti ne podžgem zavisti m še resnico govorim. Lepe so, nežne, krhkega vide- za, samozavestnega E>ona- šanja, ki jih varuje ogle- dovanja »čisto od blizu«, pa so ravno zato še - bolj mikavne. Indijke nikoli niso zri- niU v ponižujoč položaj, tudi mohamedanci ne. Od tod njihova samoza- vest Menda m bralca, ki bi kdaj ne videl Indijke v sariju, v tem živem, svoj- stvenem, a vendar ele gantnem oblačilu. V fil- mu ali na sliki vsaj. Pra- vijo, da v enajstem sto- letju niso nosile pod sa- rijem ničesar, da so bi- le delno razgaljenih prsi vse, razen prodajalk lju- bezni, ki so jih morale pokrivati. Če Evropejci rečemo ljubezen, mislimo na Francijo in v novejšem času na nordijske dežele. A Indija ni poznala tabu- bujev in spon nikoh. Vse, kar je prirodno, je zanje dovoljeno. K najstarej- šim indijskim knjižnim de lom- ali Vedam (verzi- ficirane svete knjige) se po pomenu in starosti priključujejo s u t r e alJ poučni spisi, pa se dar- masutrav enako vrsto po stavi tudi kama sutra. Torej pravim vedam (darma), praktičnim ve- dam (arta) sledi učenje, ki obravnava čutila pod- prta z duševnostjo (ka- ma). KAMA ~ LJUBEZEN če boste dobili v roke tisoč petsto let star indij ski učbenik ljubezni — kama sutra, če bo to ori- ginalni prevod brez ev- ropejskih frizerskih pri- redb, prečitajte si to umetnino, polno lirične erotike, psihologije člove- ka, anatomije ljubezni, spoštovanja," ustrežljivo- sti, medsebojnih dolžno sti, pa še in še. Kadžuraho . . Kraj jugovzhodno od Delhija, uro poleta z lo- kalnim letalom daleč, je zaslovel p>o svetu zaradi hindujskih templjev. Kdo ve, kako' je bil obarvan pred islamsko rušilno vnemo, ki pa so na zase- denem območju ruših vse, kar ni bilo mohame- dansko. Ti templji, zgra- jeni od devetega do dvaj- setega stoletja, niso le čudovita arhitektura, so v kamen vklesana indij- ska mitologija, so kam- niti stripi zgodb o hin- dujskih božanstvih. Toda potopisci so ostrmeli tudi nad knjigo o umetnosti lju- bezni, erotičnimi motivi, v podobah, vklesanih v kamen. Preveč stare in častitljive so te imietni- ne, da bi kdo tvegal be- sedo — pornografija. Tu- di nemški filmarjj eroti- ke so se v strahu pred evropskima viktorjanski- mi moralisti zatekli prav sem v Kadžuraho po do- kaze, da je ljubezen kaj več kot v temo, pod ode- je skrito opravilo nada- ljevanja vrste, ki pride samo po sebi, a kvečjemu še s pomočjo zgodbic o čebelici in cvetu in s po- močjo naključnih prizo- rov parjenja živali. In zgodilo se ml je, da sem zardel pred temi po- dobami zato, ker sem bil v družbi sonarodnja- kov. Rosno nalade Indij- ke pa niso vrešče škilile skozi prste. Prešerno so se hihitale nekaj korakov proč. Morda ravno nam Kajti ko sem v kiosku hotel kupiti diaposnetke tempeljskih motivov in ker z izborom, ki je še bil na voljo, nisem bil zadovoljen, mi je ponu- dil »specialiteto« — po- snetke iz evropskih por- nografskih erotičnih re- vij. Dokaz, kam nas uvr- ščajo glede teh reči. MOMA SHAFI SE BO ŽENIL Med vožnjo p>o Delhlju sem podražil taksista Momo Shafija, prikupne- ga mladeniča, kdaj pojde v jarem. — čez pol leta. — Torej imate nevesto? Vprašal sem ga pod vplivom naše logike, če se namreč kani ženiti, bo imel vendar dekle?! — Nimam. Starša mi jo iščeta, je dejal. Pa prav ndč potrto, razočarano ali celo jezno ni tega pove- dal. Rekli boste; revež, sužeaij tradicij. Smili se vam. Pa ni tako. prebiraje Kama sutro sem odkril vsaj dvajset »kriterijev«, po katerem mladeniču iščejo nevesto. Ker poz- najo sina, se vedo rav- nati pri izbiri dekleta. Ni važno le imovinsko stanje, marveč tudi varast, ten, obnašanje, hoja, glas, nasmeh, soj oči itd. Najmanj 60 je spretnosti, ki jih mora dekle 2inati, od tistih v kuhinji, na vrtu, v druž- bi, od gojenja cvetic do krasitve doma, od umet- nosti prijetnega sogovor- ništva do poznavanja vse ga kar naj moža naredi srečnega v postelji, ne da bi bila pri tem sama prikrajšana. Pa še nekaj. Pri nas se tisto mora zgoditi, če ne prej vsaj na poročno noč. V Indiji skrbijo, da mla- da ne zlezeta na eno le- žišče, areden si drug dru- gega ne zaželita, preden zvezde in luna ne poka- žejo ugodnih astroloških znakov. In kako me je nesoje- ni samec Moma potlej postavil ob zid z nasled- njo šaljivo zbadljivko: — In naposled, če bom slabo naletel, se mi za- radi izbire ne bo treba jeziti nase, kot bi se v enakem primeru morali vi, moj sahib. In v tej deželi, tej In- diji—Koromandiji, kjer živo srebro nikoli ne pa- de pod osem stopinj, kjer ni letnega časa brez cvetja, imajo otroke ra- di. Niti enega primera tti- sem videl, da bi kdo pre- tepal otroka. Nisem pa tudi videl nikogar, ki bi nadlegoval, ogovarjal, po- žvižgaval za dekleti. Tudfl »samci« naše bele rase ne, toda ti bolj zaradi strahu, da se jim kaj nevšečnega ne pripeti, kot zaradi zavesti, da se to ne spodobi. In na koncu tega zapi- sa še to, da kaj več o ljubezni po indijsko res ne vem povedati. TADŽ MAHAL, eno od čudes sveta, največji in najlepši spomenik ljubezni na svetu. Peti vladar niogulske vladarske veje šah Džahan ga je postavil nad grobom svoje najljubše žene Arjumand Banu Begam ali Mimitaz Mahat. To mogočno grob- nico ia belega marmorja, okrašeno z mojstrovinami marmornega filigrana in intar- zijami, so gradili v prvih desetletjih sedemnajstega stoletja mojstri iz vse Azije, ki so sedemnajst let vodili armado 20.000 delavcev. Grobnica na bregu reke Džame v Agri stoji sredi prostranega parka t, ribniki, naokrog pa osrednjo belo umetnino obdajajo druge, enako veličastne, grajene iz rdečega in belega marmorja. V Indiji kjer so tudi prastari bogovi upodobljeni na podobah v družbi ljubečih žena, je tudi priznano krut Mogul podlegel vzdušju »Kame« in t mnoštvu in razkošju haremskih krasotic ovekovečil le eno. najlepšo, najbolj bistro, dobro, nežno, materinsko. ZA NOVO LETO ROJSTNI DAN, ZA DRUGE OSEBNE IN DRUŽINSKE PRAZNIKE SE BOSTE ZAHTEVNE IZBIRE DARILA LAHKO ZNEBILI. KAKO?;;' Z DARILNIM BONOM — kupite ga lahko v vsaki prodajalni KOVINOTEHNE — boste prepustiti izbiro darila obdarjencu ali jubilantu. Prednost DARILNEGA BONA K O V I NO T E H N E Je v tem, da ga kupite v katerikoli njeni prodajalni, z njim pa kupite darilo prav tako v.eni Izmed njenih prodajaln, blagovnic v Celju, Mariboru, Ljubljani, Jesenicah ali Mengeiu- : " v' v pARILNI BON K O V i N p TEH NE Je moderen način Izkazovanja pozornosti do svojih najbližjih. V-vseh prodajalnah in blagovnicah KOVINOTEHNE imajo pripravljena darila, primerna različnim praznikom. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične aveze delovnega ljudstva Celje. Laško Slovenske Konjice šentjtir, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštna predaj 161; Naročnina m oglasa: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand: Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Edi Goršič, Jure Krašovec, MUan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bernj Strmčnik — Iziiaja vsak četrtek - l2xiaja ga ČGP »Delo« — Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke I din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredništvo 223-69 in 231-03, mali oglasi in naročnine 228-00