Leto LXX
Štev. 8 a
V Ljubljani, v nedeljo, If. januarja I942-XX Poiim«.	Prezzo — Cena L 0.70
Naročnina mesečna	^^^	^	^Abbonamentli Me««
12 Lir, ca inozem*	J^T^^k	iHV V	Ljil^™^ sO^	#	^^^^^^	l2Llr.i E»tero, me-
.tvo 20 Lir - t^	jHPlfc ^	J^B	W WK	BBB 1	fflf	^^ B	t^B	^ Lir«. Edudon«
deljsk. Waia ce-	J»	«	JB	JSf i	fk i	Mm B	£et"an50n°L^
loletno 34 Lir, ta	NtffllHn	flHH	(HD HM	£S	UMI	M	dD ■H	tJter0 30 Lire-
Inozemstvo SO Lir.	^ ^BE?^	<55	fflf	JSBH #	AH	f ^SIH	JBf ^B	C. G Pj Lubi«u
rat Ljubljana	W	fl|	^ ^IHL JB^	|Mf ^	M	_ M ^BV	flV _ ^^	^^ >0.650 per .bbo-
10.650 za naročnino	^^fcBiP^ gHhV^ ^H^^pP^	gjjpilf"	OfliS■■■■V	nam en ti: 10.349 p«£
(tvo 20 Lir — tv»-
ta 10349 za inserate.
M 20 Lir«, Edison«
1« tnierzloni.
Podružnica! Izhaja nik da* zjutraj raz«a ponedeljka ia dneva po praznika.	Filial«!
Novo metla .. j ... , r u < t ,,_.„	Na»« «««W
s Ure d nI 11 to In «prav«i Kopttar|eva 6, Ljubljana. g
Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe Italijanskega In tujega | Redazlon«, Ammlnistrazlonei Kopitarjeva 6, Lobiano. §	Concesslonarla esclnalva per la pobblfeftl dl prorenlenza italiana
izvora: (Jnione Pubblicita Italiana S. A, Milana | Telefon 4001—4005. |	ed eatera: Unione Pubbllcita Italiana S. A, MIlana
Vojno poročilo št. 587
Stalno bombardiranje oporišč na Malti
Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja:
Na bojišču pri S o 11 n m u in H a 1 -f a y i so sovražne sile na suhem, v zraku in na morju oživile silovito bombardiranje naših postojank.
Delovanje pafrol jugozahodno od A g e-d a b i j e.
Italijanski letalski oddelki so napadli sovražna letališča in uničili in poškodovali na tleh mnogo letal. Lovci iz spremstva so uspešno sestrelili štiri letala vrste »Cur-tiss« in so zadeli hudo več drugih mod silovitimi dvoboji s sovražnikom, ki je bil številčno v premoči. Eno italijansko letalo se ni vrnilo.
Včeraj so bila vsa letalska in pomorska oporišča na M a 11 i stalno bombardirana in ugotovljeni so bili uspehi razdejanja.
Hitler odlikoval generala Bastica
Na bojišču v Severni Afriki, 10. jan. AS. Vrhovni poveljnik Oboroženih Sil v Severni Afriki, general Bastieo, in načelnik generalnega štaba, general Oarnbara, ki ju je Hitler že prej odlikoval z železnim križcem drugega razreda, sta bila 6edaj odlikovana od vrhovnega poveljnika zavezniške Nemčije z železnim križcem prvega razreda. Ekscelencama Basticu in Oambari je izročil odlikovanje na bojišču v Hitlerjevem imenu na slovesen način general Ronnnel.
Prometni minister v Monakovem
Monakovo, 10. jan. AS: Prometni minister Eksc. Host Venturi je v spremstvu nemškega poštnega ministra prišel v Monakovo. Na postaji, ki je bila bogato okrašena, so se zbrale odlične osebnosti. Z italijanske strani so prišli italijanski generalni konzul, zastopniki fašija in raznih ita-tjanskih ustanov, bili pa so še zbrani oddelki nar.-soc. stranke, oddelki poštnih uradnikov in drugi.
Po sprejemu v mestni hiši je Eksc. Host Venturi izkazal čast padlim za nar.-soc. revolucijo in je položil lovorjev venec pred rjavo hišo. Nato je bil v palači strankinega vodstva sprejet pri upravnem generalnem tajniku, ki mu je zaželel dobrodošlico v imenu vodstva stranke. Poštni minister je svojemu gostu na čast priredil slavnostno kosilo, katerega so se udeležile številne osebnosti iz državnega, strankinega in gospodarskega življenja.
Italijanski poslanik pri kralju Borisu
Sofija. 10. jan. AS: Kralj Boris je včeraj sprejel v avdienco kraljevskega italijanskega poslanika ministra Magistratija ter se z njim dolgo prisrčno razgovarjal.
Japonsko prodiranje proti Singapurju
Tokio, 10. jan. AS: Japonske čete prodirajo z vso silo naprej na Malajskem polotoku in so zasedle mesto Ravang, ki je 15 milj od Kuala Lumpurja. Angleži se umikajo v popolni zmedi in verjetno se angleške sile ne bodo mogle zbrati pred splošnim napadom proti prestolnici Malajskega polotoka, Singapurju.
Lisbona, jan. AS: Iz Batavije «t je izvedelo, da je japonska podmornica pri Javi potopila nizozemski trgovski parnik.
Bangkok, 10. jan. AS: Levi bok angleških čet na Malajskem polotoku je v nevarnosti, da bo obkoljen. Kakor Angleži 6aini priznavajo, jih Japonci zasledujejo pri umiku s tanki in z letali. Japonski pritisk 6ili Angleže k »žabjim skokom«, kakor se sami izražajo. V Singapurju ne zanikajo, da je angleški umik na Malajskem polotoku velika izguba za angleške imperialne sile. Velikanske zaloge orožja in hrane so prav tako padle v japonsko last.
Tokio, 10. jan. AS: Naglost jaf>onskega prodiranja na Malajskem polotoku je v isti meri tudi po-sledica jajKinske letalske nadmoči v bojih z Angleži. V začetku vojne z Jajx>nsko je imela Anglija na Malajskem bojišču 500 letal Od tega jih je ostalo le še kakih 100, čeprav so Angleži dobili okrepitve iz Nizozemske Indije ter Avstralije. Samo na Malajskem f>olotoku 60 Japonci uničili nad 500 angleških letal.
Berlin, 10. jan. AS: V Berlinu zatrjujejo, da londonsko poročilo jx> katerem naj bi nemški oficirji vodili borbe na Malajskem polotoku, nima ni-
kake jxxllage. Na prisotnost Nemcev na Malajskem jjoiotoku sklepajo iz dejstva, ker so našli na bojišču dva mrtva evropska oficirja visoke rasli in svetlih las. Nemška uradna poročevalna agencija pripominja: če sta bila res najdena dva mrtva ev-ro|;ska oficirja, potem sta to brez dvoma angleška oficirja, ki 60 ju ubile hindustanske čete. To jx>-ročilo je samo izmišljotina angleške propagande. Na Malajskem polotoku imajo Angleži opravka edino z jajx>n6kiini vojaškimi vrlinami.
StocKholm, 10. jan. AS. Neki švedski vojni dopisnik, ki se nahaja na angleško-jajxmskem bojišču na Malajskem polotoku objavlja nekatere jx>-drobnosti o ja|x>nskcm napredovanju. Japonci stalno spreminjajo svojo taktiko in jo prilagojujejo krajevnim razmeram. Med napadom ra reici Shm so poslali v napad najprej kolesarske čete, nato pa par lahkih tankov. Toda bridko angleško razočaranje je nastopilo, ko so videli prihajati težke tanke, ki so se prebili skozi rob džungle in so podrli pod sabo vse ovire. leti dopisnik poroča tudi, da japonsko letalstvo brez prestanka bombardira Sin-gapur ter seje paniko med prebivalstvo, ki teh strahot ne bo moglo dolgo vzdržati.
Tokio 10. jan. AS: List »A6ahi« fjoroča iz Ma-nille, da se je življenje v mestu že normaliziralo in da je japonska policija hitro zamenjala amerikan-ske in domače filipinske policijske agente. Jajx>n-ščina je med prebivalci hitro dobila ugledno veljavo, tako da sta mestni župan Varga6 ter za-I 6topnik japonskih vojaških sil v Manilli Dri zad- | I njem sestanku govorila že v japonščini	I
Tokio, 10. jan. AS: Uradni govornik japonske vlade je danes odločno zavrnil zlobne ameriške govorice, da so japonske vojaške oblasti na Filipinih začele pritiskati in preganjati bele ljudi ter slabo ravnati tudi z domačini. Poudaril je, da vsi ljudje na teh otokih brez ozira na raso ali vero ali narodnost, če niso vojaki, uživajo največjo osebno svobodo in lahko brez omejitev nadaljujejo 6voje posle. Privrženci zasedenih sovražnih krajev uživajo svobodo tudi zato, ker radevolje sodelujejo z jajx>nskimi oblastmi.
Manilla. 10. jan. AS: Poveljnik japonskega ekspedicijskega zbora na Filipinih je izdal odredbo, ki prej>oveduje vsako delovanje vsem radijskim oddajnim postajam na Filipinih.
Tokio, 10. jan. AS: Agencija Domei poroča z nekega japonskega oporišč.- na Malajskem polotoku, da jajionske čete napredujejo v pokrajini Selan-gor in so zasedle angleško letališče Bualaju.
Iz Rangoona poročajo, da je japonsko letalstvo včeraj bombardiralo letališče pri Rangoonu, v Ran-goonu pa je med civilnim prebivalstvom nastala velika zmeda.
Tokio, 10. jan. AS: Agencija Domei poroča, da 6o japonska letala včeraj silovito bombardirala sovražnika, ki se je umikal na odseku Kuala Lumnur in so letala uničila 23 avtomobilskih voz, 7 tankov in dva vlaka. Letala so tudi bombardirala letališče Mingaladon v Birmaniji.
Ponoči so japonska letala bombardirala Singa-pur. kjer so uničila in razdejala razne vojaške cilje in dosegla odlične usj>elie
Heizpremenjeni obrambni boji na vzhodu
Letalski napadi na sovjetsko ladjevje
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 10. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja, da so se razvijali malo važni boji na Krimu in na južnem odseku vzhodnega bojišča.
V vodah pri Sohastopolu in Feodozijl je letalstvo potopilo 4000 tonsko prevozno ladjo in poškodovalo dva velika parnika in lahko križarko. Neki drugi parnik je bil zažgan pred vzhodno obalo Črnega morja.
Na srednjem odseku bojišča in na enem delu severnega odseka se obrambni boji nadaljujejo z neizpremenjeno iilavostjo.
V Severni Afriki je sovražnik poživil ogenj topništva in letalske napade v odseku pri Sollu-mu. Delovanje patrol v odseku pri Agedabiji.
Letališča na Malti so bila uspešno napadena.
Med posknsi napadov proti francoski obali so bili štirje sovražni bombniki sestreljeni
Malta postaja središče bojev na Sredozemskem morju
Na bojišču, 10. jan. AS: Posebni dopisnik AS piše, da prihaja sedaj v bitki na Sredozemlju predvsem v poštev otok Malta. Že mnogo dni zračne sile Osi sejejo razdejanje nad tem otokom, ki je eden najvažnejših sovražnikovih strateških stebrov na Sredozemlju.
Zadnje mesece so Angleži na Malti silno obnovili in povečali svoja obrambna in napadalna sredstva, kar pa ne more zmanjšati izgub, ki jih sedaj povzroča letalstvo Osi. Agleži so prenare-dili letališča, tako da so letala razsejana čimbolj na široko. Protiletalska obramba je modernizirana do skrajnosti in zelo onemogoča nizke polete.
Amerika se tudi na dolgo vojno zastonj zanaša
Japonska vojska je zasedla glavne vire ameriških surovin
Milan, 10. januarja. AS. Milanski »Corriere dela Sera« objavlja uvodnik o pomenu sedanje vojne, ki se je razširila tudi na Japonsko in Združene države. V svojem uvodniku poudarja list, da je vstop Japonske in Združenih držav v vojno dal sedanji vojni značaj svetovnega sj>opada, vendar pa to prav nič ne zmanjšuje pomena vojne na evropskem torišču.
Boji na ruskem in afriškem bojišču so se pospešili. Sovražniki Italije in Nemčije ne morejo omejiti boja proti Osd, Japonska pa je medtem z vso silo sprožila svojo vojno in začela zasedati sovražno ozemlje v takem obsegu, da ji bo to omogočilo, da bo lahko sodelovala varno v dolgi vojni.
Mehika prepušča Združenim državam svoja oporišča
Buenos Aires, 10. jan. AS. Iz Mehike poročajo, ia je predsednik republike Camacho objavil ukaz, ki prepušča ameriškim četam vsa oporišča na suhem, na morju in v zraku. Ta oporišča so na razpolago tudi drugim ameriškim narodom, ki bi jih potrebovala. Zakonski ukaz stopi danes v veljavo in dovoljuje silam Združenih držav prehod skozi mehiško ozemlje, ameriške ladje pa tudi lahko uporabljajo mehiška pristanišča, letala pa mehiška letališča, kjer se lahko tudi oskrbujejo z vsem potrebnim.
Angleški parnik potopljen
Stockholm, 10, jan, as. Mornariško ministrstvo Združenih držav je objavilo izgubo parnika »Ruth Alexander«, ki je imel 8000 ton. Iz Washingtona se je izvedelo, da je bila ladja potopljena pri letalskem napadu v vodah okoli Nizozemske Indije.
Zaplemba švedskih listov
Stockholm, 10. jan. AS. Stockholmska cenzura Je včeraj zaplenila 12 komunističnih listov zaradi nedovoljene propagande. Zaplenjen je bil tudi en angieški propagandni lisi.
Dolga vojna pa pomeni predvsem vojno med industrijami raznih držav in med rezervami surovin, ki jih imajo posamezne velesile. Vprašanje industrijske proizvodnje pa za Združene države ni več tako lahko, odkar so Jajx>nci zasedli ozemlja, ki imajo največ surovin, te surovine pa so tako zelo potrebne za proizvodnjo vojnih sredstev.
Sicer pa ne smemo podcenjevati ameriškega obsega proizvodnje vojnih sredstev, toda jasno je, da se je Roosevelt v svojem zadnjem govoru pred kongresom zelo bahal, ko je govoril o ogromnih številkah ameriškega oboroževanja. Po svoji stari navadi se je tako Roosevelt svojemu ljudstvu spet lagal in ga spravljal v zmote. Pri tem pa so narodi trojne zveze mnogo na boljšem, ker so že dolgo navajeni na žrtve in bodo zato lahko podprli proizvodnjo vojnih sredstev v večji meri, kakor pa ameriško materialistično ljudstvo, ki je navajeno samo na uživanje.
Ni izključeno, da se bo Roosevelt skušal rešiti iz stiske na ta način, da bi se vsedel na kakšno ojrorišče v Evropi, zlasti pa, da bi zasedel Irsko. Slabotne ameriške sile, ki se ne morejo meriti z japonskimi četami, bodo lahko
Delo za preureditev letališč se je začelo že pred več meseci in naša letala so ga stalno ovirala. Sovražniku se je posrečilo z razpršitvijo letalskih sil po razsežnih letališčih zmanjšati lastne izgube, ki so bile prej zelo občutne. Protiletalska obramba je bila povečana zlasti okrog važnih utrdb, letališč ter okrog pomorskega pristanišča v La Valetti. Okrog vseh teh j>ostojank na Malti je razpostavljenih kar največ protiletalskih topov, strojnic, reflektorjev ter naprav za poslušanje. Malta naj bi služila sovražniku kot odskočišče za letalske napade na južno Italijo in celo severno Afriko, kot pomorsko pristanišče ter kot zatočišče bojnih ladij, kjer naj bi se tudi popravljale poškodovane vojne ladje.
Naše letalstvo sedaj dan za dnem napada to postojanko skupno z nemškim letalstvom, ki se je povrnilo na osrednje sredozemsko bojišče, da bi skupno z italijanskim letalstvom delilo trud in delo, ki je že zelo uspešno. Prvi uspehi pred tedni začetih napadov na Malto se že kažejo. Sčasoma bodo ti napadi uničili sovražnikovo letalsko delavnost na tem področju.
Novi poslanik na Malti
Rim, 10. jan. AS. Angleška uradna poročevalska agencija sjioroča, da je odstopil poveljnik Malte, general Schobell; na njegovo mesto je imenovan general Dow Beaclt
Angleški parnik potopljen
Vichy, 10. jan. AS: Izvedelo se je, da je bila včeraj v Sredozemlju potopljena angleška ladja >La Moricierec. Podrobnosti o škodi še niso znane. Slutijo, da je bilo 300 žrtev.
Podmornica potopila angleško križarko
Rim, 10. jan. AS: Angleška admlraliteta sporoča, da je sovražna podmornica potopila 5200-tonsko angleško križarko »Galatea*, zgrajeno leta 1935. V mirnem času je bilo na križarki 450 mož. obvladale Anglijo, ameriškemu ljudstvu pa se I oborožena je bila s šestimi 152 mm topovi, s šti-bo dajal vtis, da Amerika vendarle žanje po- I rimi 102 mm topovi (protiletalski), z osmimi stroj-membne in važne uspehe.	' nicami ter s šestimi cevmi za spuščanje torpedov.
Bedne sovražne laži o položaju v Nemčiji
Rim, 10, jan. AS. Sovražna propaganda se je najprej zelo trudila, da bi razširila novice, da se italijanska notranja ironta krha. Ko pa je ugotovila, da so ti poskusi brez uspeha in tudi smešni, se je vrgla na to, da je začela širiti strahotne laži o položaju v narodnosocialistični Nemčiji.
Dejansko je sovražna propaganda začela napihovati izmišljotine o razlikah med stališči voditeljev armade in stranke. Iz Londona in iz New-yorka so začeli širiti govorice o uporih, ki so izbruhnili v Nemčiji, prav tako pa so širili novice, da so oblasti v Berlinu morale izdati izredno
stroge ukrepe, da so lahko zatrle nemire v nemški prestolnici. Tuja propaganda je začela celo širiti govorice, da so na »strateških točkah Berlina« zgradili stolpe s topovi in s strojnicami in da po ulicah vozijo oklepni avtomobili in da oborožene patrole ustavljajo pešce.
Te nezaslišane laži so v Berlinu izzvale mnogo smeha. Ni izključeno, da širijo te novice zaradi tega, ker hočejo Amerikanci in Angleži vplivati na konferenco v Riu de Janeiru. Počakati je sedaj treba na to, da se vidi, ali bodo ameriški narodi iiaseuli na to propagando-
Trgovska pogodba med Dansko in Italijo
Rim, 10. jan, as. Pred kratkim je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Italijo in Dansko. Predvideno je, da bo Italija uvažala iz Danske predvsem življenjske potrebščine, kakor: govedo, svinje, ribe, surovine in specialne stroje. Izvažala pa bo tekstilno blago in južno sadje.
Južna Amerika si želi ohraniti mir
Buenos Aires, 10. jan. AS: Argentinski zunanji minister Ruiz Ouinaza je med kosilom, prirejenim v čast zunanjih ministrov Peruja, Para-guaya in Čilea napil tem ministrom in se je izjavil za vseameriško solidarnost, rekoč: >Ta naša Amerika mora biti ohranjena z* "\ir. za dpln in v upanje človeštva.*
Z vsega sveta
Brazilija
Evharistični narodni kongres
bo v Braziliji v septembru tega leta. To bo 4. kongres bo v mestu Sao Paolo. škofije že pripravljajo razna zborovanja in sestanke za ta kongres.
Anglija
Argentinski veleposlanik
v Vichyju, Carcano, je obiskal zunanjega ministra admirala Darlana in ga obvestil, da ga je argentinska vlada imenovala za veleposlanika v Londonu, ker je dosedanji londonski argentinski veleposlanik odstopil. Novi veleposlanik meni, da bo lahko nastopil svoje mesto konec tega meseca.
Angleški veleposlanik v Lisboni sir Ronald Campbell je imel v Londonu dolg razgovor z zunanjim ministrom Edenom, s T<aterim se je f>ogovarjal o odnošaiih med Anglijo in Portugalsko.
Nizozemska Indija
Zaradi japonskih letalskih napadov na otočje Nizozemske Indije je nizozemska vlada zaprosila od avstralske vlade, da naj ji hitro jvošlje na pomoč letala, ki bi bila sposobna opravljati patrolno službo ob obali otokov.
Irak
Angleško vojno sodišče v Bagdadu je obsodilo na smrt Rašida Alija Kai-lanija, bivšega predsednika iraške vlade. Komaj je ljudstvo izvedelo za to novico, so izbruhnili neredi in policija je morala nemire z orožjem v roki potlačiti.
Tunizija
Vojaško sodišče v Tunisu je obsodilo ve! oseb' na kazen od treh mesecev do petih let in sicer zaradi tega, ker so brez dovoljenja nosili orožje, kradli vojaško opremo ali pa trgovali z vojaškimi vozili. Komunist Bensanson je bil obsojen na pet let ječe, ker je delil komunistične letake, Chiron Maxime pa je bil obsojen na smrt zaradi veleizdaje.
Turčija
Za novega ameriškega veleposlanika
v Turčiji je bil imenovan dosedanji ameriški vele-fioslanik v Moskvi, Steinhardt. Iz Buenos Airesa poročajo, da skuša Roosevelt v Turčiji izvajati nov pritisk, da bi Turčijo spravil na stran Amerike in njenih zaveznikov.
Finska
Finske izgube
na morju 60 od 1. septembra 1939 do 1. januarja 1942 znašale: 91 parnikov s skupno 331.000 tonami je Finska izgubila zaradi nejx>srednih vojnih dejanj, od tega pa je Anglija zaplenila 48 parnikov s 130.000 tonami.
Portugalska
Portugalski parnik >Colonial<
,je odpeljal na Cap Verdske otoke nov kontingent portugalskih čet, te čete pa naj okrepe posadko, ki straži to portugalsko [)Ost;si.
Gospodarstvo
Prispevki in odtegljaji za socialno zavarovanje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo št. 385 o spremembi mezdnih razredov, ki je bila objavljena v St. 104 Službenega lista za Ljubljansko pokrajino. Z naredbo sta z veljavnostjo od 1. decembra 1041 uvedena dva nova mezdna razreda: IX. z zavarovano mezdo Lir 38.— in X. z zavarovano mezdo Lir 45.00.
Zato so od 1. XII. 1941 dovoljeni odtegljaji
od delavskih plač s sledečimi zaokroženimi zneski:
A) Za osebe, ki so obvezno zavarovane za onemoglost, starost in smrt (prva številka pomeni mezdni razred št. IX, druga mezdni razred št. X): za 1 delovni dan Lir 2.40, 2.90; za 2 delovna dneva Lir 4.90, 5.80; za 3 delovne dni Lir 7.30, 8.80; za 4 delovne dni Lir 9.70, 11.70; za 5 delovnih dni Lir 12.20, 14.60; za 6 delovnih dni Lir 14.60, 17.50; za 7 delovnih dni Lir 17.—, 20.40; za 8 delovnih dni Lir 19.50, 23.30; za 9 delovnih dni Lir 21.90, 26.30; za 10 delovnih dni Lir 24.30, 29.20; za 11 delovnih dni Lir 26.80, 32.10; za 12 delovnih dni Lir 29.20, 35.-; za 13 delovnih dni Lir 31.60, 37.90; za 14 delovnih dni Lir 34.—, 40.90; za 15 delovnih dni Lir 36.50, 43.80; za 16 delovnih dni Lir 3S.90, 40.70; za 17 delovnih dni Lir 41.30, 49.(50; za 18 delovnih dni Lir 43.80, 52.50; za 19 delovnih dni Lir 46.20. 55.40; za 20 delovnih dni Lir 48.60, 58 40; za 21 delovnih dni Lir 51.10, 61.30; za 22 delovnih dni Lir 53.50, 64.20; za 23 delovnih dni Lir 55.90, 67.10; za 24 delovnih dni Lir 58.40, 70.—; za 25 delovnih
dni Lir 60.80, 73.— ; za 26 delovnih dni Lir 63.20, 75.90; za 27 delovnih dni Lir 65.70, 78.80.
B) Za osebe, ki niso obvezno zavarovane za onemoglost, starost in smrt (prva številka velja za IX. mezdni razred, druga za X. razred): za 1 delovni dan Lir 1.90, 2.20; za 2 delovna dneva Lir 3.70, 4.50; za 3 delovno dni Lir 5.60, 6.70; za 4 delovne dni Lir 7.40, 8.90; za 5 delovnih dni Lir 9.30, 11.20; za 6 delovnih dni Lir 11.20, 13.40; za 7 delovnih dni Lir 13.—, 15.60; za 8 delovnih dni Lir 14.90, 17.90; za 9 delovnih dni 16.80, 20.10; za 10 delovnih dni Lir 18.60, 22.30; zn 11 delovnih dni Lir 20.50, 24.60; za 12 delovnih dni Lir 22.30, 26.80; za 13 delovndi dni Lir 24.20, 29.— ; za 14 delovnih dni Lir 26.10. 31.30; za 15 dejpvnih dni Lir 27.90, 33.50; za 16 delovnih dni Lir 29.80, 35.80; za 17 delovnih dni Lir 31.70, 38.— ; za 18 delovnih dni Lir 33.50, 40.20; za 19 delovnih dni Lir 35.40, 42.50; za 20 delovnih dni Lir 37.20, 44.70; za 21 delovnih dni Lir 39.10, 46.90; za 22 delovnih dni Lir 41.—. 49.20: za 23 delovnih dni Lir 42.80, 51.40; za 24 delovnih dni Lir 44.70, 53.60; za 25 delovnih dni Lir 46.60, 55.90; za 26 delovnih dni Lir 48.40, 58.10; za 27 delovnih dni Lir 50.30. 60.30.
Za ostale mezdno razrede od O do VIII veljajo objavljene tabele tudi po 1. XII. 1941.
Celotne tabele bodo objavljene v prvi številki Delavskega zavarovanja.
Zavod ra socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine.
Pojasnila o prodaji oblačilnih predmetov
Pozivno na toč. 4 okrožnice Vis. komisariata z dne 22. XI., VIII No. 4776-102-41-XX, se pojasnjuje, da so »vezene tkanine, v katerih prevladuje vezeni del«, ki niso podvržene racioniranju tiste, pri katerih se vezenje razteza preko polovice tkaninske površine. Vrhu tega se natančneje določa, da je gornja olajšava dovoljena samo za
tkanine, ki so vezene na roko.
•
I.
1. Mladoporočencem se izdajajo nakupni boni.
.Vsega:
a)	za 600 točk ali odrezkov z arabskimi številkami. V bonih se ne navede noben predmet, ki naj se kupi s temi točkami, razen onih splošnih, da se točke izkoristijo lahko za nakup preje, tekstilnih izdelkov za kontekcije in osebno perilo, po izbiri interesenta.
Za obutev je treba izdati posebne bone, in sicer omejeno na 2 para, enega za moško, drugega za žensko obutev. Odnosne točke bo treba odbiti od gori navedeuega skupnega števila 600.
b)	Za 700 točk ali odrezkov z rimskimi številkami, ravno tako ob splošni navedbi, da jih interesenti lahko poljubno izkoristijo za nakup predmetov, ki so navedeni v čl. 4. črka b) navodil za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve.
c)	Za 4 točke ali odrezke za nakup sukanca. 1 2. Enako se izdaja po enega ali več banov za novorojenre: a) za 100 točk ali odrezkov z arabskimi številkami, da se izkoristijo za nakup prejo in tekstilnih izdelkov za konfekcije ali pa za osebno otroško perilo.
Ni pa dovoljen nakup obutve s temi točkami: b) za 200 točk ali odrezkov z rimskimi številkami, da se izkoristijo za nakup posteljnega, namiznega ali toaletnega perila za otroke; c) za 2 točki ali odrezka za nakup sukanca.
II.
Dogodili so se primeri, da so prodajna podjetja s tkaninami prosto prodajala blago izdelovalcem konfekcijskih predmetov za novorojence,
Iz Hrvatske
Velik uspeh slovenskega umetnika na Dunaju. V dunajski »Volksoperi« je te dni gostoval član hrvatske državno opere v Zagrebu, Slovenec Josip G os t i č. Nastopil je v vlogi don Joseja v operi »Carmen« ter je doživel vsestranski uspeh. O njegovem nastopu piše dunajska kritika v samih superlativih. Medtem, ko del kritikov hvali izraz lirskih momentov v njegovi partiji, drugi hvalijo njegov krasno barvani junaški tenor in sijaj glasu. Takoj po prvem gostovanju je dunajska opera 6klenila z Gostičem pogodbo se za več gostovanj.
Vpisovanje članov v ustaško vojsko. Ustaški
poveljnik za veliko župo Bilogora v Bjelovaru je pozval vse Hrvate od 18. do 40. leta na vpis v ustaško vojsko.
Izmenjava brzojavnih pozdravov med Poglav-nikovim pohočnikom in norim tajnikom fašistične stranko. Poglavnikov pobočnik v glavnem usta-škem poveljstvu, Blaž Lorkovič, je ob nastopu službe novega tajnika v fašistični stranki poslal ekscelenci Vidussoniju pozdravno brzojavko, s katero ga pozdravlja na novem jx>ložaju v imenu ustaškega pokreta. Eksc. Vidussoni se je za pozdrave ustašev prisrčno zahvalil ter je poudaril, da stopajo sedaj črne strajce in ustaši skupno v novi čas, ki bo prinesel pravico vsem narodom.
Iz Srbije
Uredba o statistiki industrijskih in obrtnih podjetij v Srbiji. Srbska vlada je pred dnevi izdala uredbo o statistiki industrijskih in obrtnih podjetjih. Po tej uredbi morajo vsi industrijski obrati ter poedine obrti voditi točne statistike in jih redno pošiljati pristojnemu ministrstvu.
Železniški promet med Kraljevom in Kragujev-cem. Po daljši prekinitvi so pred kratkim zopet vpostavili redni železniški promet med Kraljevom in Kragujevcem.
Novo slovensko društvo. Slovenci, ki žive v župnem okraju, so si ustanovili svoje društvo. Za
Bredsednika društva so izvolili Janeza Oblaka, •ruštvo šteje 160 članov.
Osebni promet z ladjami med Belgradom in Pančevom zopet dovoljen. Oblast je zopet dovolila vpostavitev osebnega prometa z ladjami med Belgradom in Pančevom.
Predavanje biv. komisarja dr. Ivaniča v Jago-dini. Biv. komisar ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Stevan Ivanič je imel oni dan predavanje v Jagodini. Govoril je o novi državi, ki jo bo treba zgraditi v Srbiji. Dejal je, da mora organsko povezana država počivati na duhovnih, nacionalnih in moralnih vrednotah vsakega poedinca.
Pravilnik o regulaciji dela komisariata za begunce. V sporazumu s predsednikom vlade je izdal komisar za begunce pravilnik o po?!ov*nju zaupanega mu komisariata.
izdelovalcem pohištva itd. ter si dajala izstaviti izjave na pr. v sledečem smislu:
»S tem izjavljam, da je blago, katero sem pri Vas naročil, namenjeno izključno izdelavi konfekcijskih predmetov za novorojenčke. V moji nadrobni trgovini v — — — prodajam izključno konfekcionirane predmete za novorojenčke in zato tkanine, katere ste mi dobavili, ne bodo prodane, temveč namenjene konfekcijam.«
Da je ta način postopanja absolutno protiven navodilom, izdanim od Vis. komisariata, je brez dvoma, ter se kršitelji izpostavljajo sankcijam, ki so predvidene v omenjenih navodilih, kakor drugim ukrepom administrativnega značaja med ostalim preklicu obrtnega dovoljenja.
Za dobavo surovin ali manufaktov, ki so potrebni pri konfekciji predmetov, ki niso podvrženi racioniranju, so v izdelavi primerna navodila, ki bodo razposlana v najkrajšem času.
III.
Ni dopustno pozivati detajliste, kateri predložijo zbiralne pole točk, ki naj se zamenjajo za »bone za dvig«, naj se javijo čez nekaj dni za prevzem bonov za dvig.
To povzroča znatno nevoljo posebno pri trgovcih, ki prebivajo v perifernih občinah pokrajine, kateri se osebno podajajo v kraj sedeža zbornice, da bi čim hitreje dosegli izročitev bonov za dvig.
Da ee preprečijo označene neugodnosti se odreja:
1. Pravilo naj bo, da se boni za dvig izročijo ob predložitvi zbiralnih pol točk s strani interesentov. — 2. V primeru, da bi se takojšnja izročitev bonov za dvig izkazala za nemogočo zaradi nedovoljne opreme urada, ki je za to delo določen, naj se zaprosi trgovce, ki stanujejo v kraju, kjer ima zbornica svoj sedež, naj se kasneje zopet povrnejo, dočim naj se trgovcem, ki prebivajo v drugih občinah pokrajine, izroči bene za dvig istočasno ob njihovi izročitvi odnosnih zbiralnih pol za točke. — 3. Trgovce, ki prebivajo v občinah izven sedeža zbornice, je treba obvestiti, da imajo pravico odpošiljati zbornici zbiralne pole za točke v priporočeni pošiljki ter na ta način prejemati zaprošene bone za dvig.
IV.
Tvrdke, ki morajo imeti po veljavnih predpisih na vidnem mestu v vseh skladiščih, trgovinah in stojnicah cenik z najvišjimi cenami blaga, in ki morajo za blago, ki se prodaja občinstvu, označiti z listki cene, naj hkrati za dotično blago navedejo tudi število točk.
Iz Goriške pokrajine
Prazniki na Zgor. Vipavskem. Boztc v letu 1941 smo v nekaterih cerkvah obhajali brez polnočnic, v drugih so pa bila sv. opravila o polnoči, kot navudno druga leta. Ljudstvo se je zbiralo doma ob toplih jaslicah, katere je pripravila skoraj vsaka krščanska družiua la lepa navada gre iz roda v rod. Saj ni čudno. Zadnja leta so večinoma vse vipavske cerkve nabavile jaslice, ki jih za božične praznike okusno postavijo v spomin in počastitev Odre-šenikovega rojstva. Prijatelj, če obiščeš to aH ono cerkev na Vipavskem, ne prezrj božičnih jaslic! — Imamo bolj suho vreme z jutranjo slano. Na Silvestrovo smo imeli 12 stopinj mraza, jx>noči pa celo 14 stopinj.
Ajdovščina v številkah. V letu 1941 se je v naši duhovniji rodilo 26 otrok, 12 oseb je pa umrlo; poročenih je bilo 7 parov. Sv. obhalil so prejeli verniki nekaj nad 29.000. leta 1940 pa 18.000. Lep napredek, ki je v veliko zadoščenje g župniku za njegov trud, župljanoin pa v veliko tolažbo.
S Spodnjega Štajerskega
Zborovanje brivskih mojstrov v Celju. Dne 6.
januarja so zborovali v Celju brivski mojstri iz celjskega, trboveljskega in krškega okrožja. Mojster A. Pehernik je na zborovanju obravnaval dolžnosti in pravice obrtnikov po novi zakonodaji in poudarjal, da skupna organizacija stremi za tem, da zboljša položaj posameznih članov in njihovo strokovno usposobljenost in da jo hkrati jz-obrazuje v političnem duhu. Nato je obravnaval član stranke najvažnejše naloge mojstrov in poudaril, naj mojstri skrbijo, da se bodo sami in tudi njihovi pomočniki in vajenci čim bolj vestno udeleževali jezikovnih tečajev Štajerske domovinske zveze. Matija Grabner. vodja obrtnega delavstva v Celju, ki obsega 400 obratov in 11 zadrug, je nato obravnaval pomen organizacijo za napredek obrtništva.
Nabiralni dan za zimsko pomoč bo na Spodnjem Štajerskem v nedeljo, 11. januarja. Ta vsa-komesečna nabirka bo z veliko in razsožno organizacijo skušala na ta dan zbrati prispevke iz vseh gospodinjstev.
Iz Nove Cerkve pri Celju. V Novi Cerkvi pri Celju je krajevna organizacija nar.-soc. stranke v občini s pomočjo požrtvovalnih žena obdarovala 400 otrok s perilom, oblekami in obutvijo, kakor tudi z igračami. Pri nabirki 3. in 4. jan. so nabrali v občini 2080 mark. Dne 7. jan. pa so se začeli jezikovni tečaji, katerih se udeležuje 1000 mož in žena.
V Mariboru so umrli: 64-Ietna hišna pomočnica Genovefa Rojko in 70-letni strojevodja v p. Julij Lajncner.
Iz Novega mesta
Zadružno-knjigovodski tečaj v Novem mestu. Kmetijski oddelek Visokega komisariata v Ljubljani priredi 21. in 22. febr. Zadružno-knjigovodski tečaj za uslužbence in funkcionarje zadrug, ki 60 včlanjene v Zadružni zvezi in v Zvezi slovenskih zadrug. Tečaj se bo vršil v prostorih gostilne Jure (štembur) v Kandiji. Predavali bodo revizorji obeh zadružnih zvez. Za udeležbo se je čimprej prijaviti na naslov: Miha Benedičič, Ljudska posojilnica v Novem mestu ali pa Jože Lavrič, pro-kurist Kandijske posojilnice, Novo mesto.
Meščanska šola v Novem mestu je s počitnicami že končala. Učence in učenke meščanske šole v Novem mestu opozarjamo, da odlok Visokega komisariata o podaljšanju božičnih počitnic za me-šansko šolo v Novem mestu ne velja. Pouk na tej šoli se je 9. jan. pričel in se bo v redu nadaljeval. Za novomeško meščansko šolo odlok o podaljšanju božičnih počitnic ne velja, ker je e poukom pričela zelo pozno.
Huda ženska. V novomeško bolnišnico so pripeljali 53 letno posestnico Marijo Vogrin iz Jelšov-niko pri Črnomlju, na kateri so ob sprejemu ugotovili poškodbe na rokah in na glavi, o katerih je izjavila, da jih ji je prizadejala njena svakinja, ki je v jezi navalila nanjo in jo močno pretepla.
Novomeška ženska bolnišnica je v preteklem letu opravila veliko delo. Uprava novomeške ženske bolnišnice je izdala zanimivo statistiko, ki kaže delo te novomeške zdravstvene ustanove in razmere, v kakršnih je to delo bilo izvršeno. Po tej statistiki je bilo dne 31. dec. 1940 v bolnišnici: 2 moška bolnika, 85 žensk, skupaj 87. V teku leta 1941 je prispelo v bolnišnico 119 moških in 2089 žensk, 6kupaj 2202 osebi tako da je bolnišnica v
Šport
Hoja navzgor
Včeraj smo se seznanili s hojo po ravnem, danes pa objavljamo dva načina vzpenjanja s smučmi. Preden se vadimo v smuku je vsekakor potrebno, da se znamo vzpeti na strmino. Kako? Tam, kjer je strmina prav blaga, bomo hodili kot po ravnem, le bolj krepko bomo udarjali s smučmi v sneg. Vsak smučar pa mora obvladati tudi oba načina vzpona, ki jih vidimo na priloženih risbah. Na levi strani vidimo »stopničasti« korak, na desni pa vzpon v razkoraku.
Dva načina vzpona: stopničasti korak in v razkoraku
Ce je pobočje strmo, tedaj se postavimo tako, da sta smuči vodoravni, prestopimo najprej z levo v hrib, zatem priključimo desno in lezemo počasi navzgor. V ozkih kolovozih pa ne moremo uporabljati tega načina vzpona. Pomagamo si takole: ko stopimo z levo naprej, jo obrnemo na ven in krepko zasadimo v sneg: prav tako storimo zatem z desno in si pomagamo s palicama, da nam ne bo drselo nazaj. Za smučarja, ki je prijatelj zasneženih vrhov je prav, da se temeljito nauči pravilnega vrneniania. da se ne bo mučil z napačno hojo navzgor.
Šport v kratkem
Martha Musilek bo najbrž nemška prvakinja v umetnem drsanju. Na Dunaju, kjer se vrši nemško žensko prvenstvo v umetnem drsanju, so se športni krogi nad vse razveselili, ko so zvedeli, da je dosegla njihova rojakinja v obveznih likih največ točk. Vseh sedem sodnikov je priznalo prvenstvo Marthi Musilek. Tudi drugo in tretje mesto v obveznih likih sta dosegli Dunajčanki Grete Veit in Madeleine Miiller, četrto in peto pa dve Monakovčanki.
Pogreb grofa Baillet-Latourja. O smrti predsednika mednarodnega olimpijskega odbora smo poročali že včeraj. Dodajamo še, da je podlegel obolelosti srca v 67. letu starosti. Sedemnajst let je bil na čelu svetovnega olimpijskega pokreta. V zadnjem času je dalje časa bolehal, močno pa je tudi žaloval za sinom, ki je umrl pri neki zrako-plovni nesreči. Njegovega pogreba v Brusselu so se udeležili tudi olimpijski predstavniki drugih' narodov, pogrebni govor pa je imel dr, Carl Diem, ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta.
Vodstvo francoskega motornega športa je prevzel bivši dirkalec Jean Pierre. Francozi upajo, da se mu bo posrečilo obnoviti slavo francoskih dir-kalcev in povzdigniti spet motorni šport na mednarodno višino
Mednarodne nogometne tekme v letu 1941. Objavljamo razpredelnico mednarodnih tekem v preteklem letu. Razvidno je, da so bili najbolj podjetni Nemci, ki so nastopili devetkrat. Šest tekem so dobili, proti Danski so igrali neodločeno 1:1, proti Švici in Švedski pa so izgubili
ne nogometne	sezone	v	preteklem		letu je	tale:
Nemčija	9	6	1	2	34:11	13
Danska	3	1	2	—	5:4	4
Švica	4	2	—	2	9:10	4
Španija	2	1	1	—	7:3	3
Švedska	3	1	1	1	7:6	3
Hrvatska	3	1	1	1	7:8	3
Madžarska	3	1	1	1	3:9	3
Romunija	2	1	—	1	4:6	2
Jugoslavija	1	—	1	—	1:1	1
Portugalska	•2	—	1	1	3:7	1
Slovaška	4	—	1	3	5:13	1
Francija	1	—	—	1	3:4	0
Finska	1	—	—	1	0:6	0
preteklem letu imela na zdravljenju vsega 2287 oseb. Od teh bolnikov je bilo zdravih odpuščenih 1682 oseb, zboljšanih 219, neozdravljivih 66. V druge zdravstvene ustanove je bilo premeščenih 5 oseb, umrlo pa je 48 bolnikov. Dne 31. decembra 1941 je v bolnišnici bilo 95 pacientov, od tega 7 moških in 88 žensk. Število oskrbnih dni za bolnike je v preteklem letu doseglo številko 38.554, za osebje pa 11.578. Povprečna dnevna zasedba je znašala 105, n« razpolago pa je bilo 134 postelj. To razmerje med povprečno dnevno zasedbo in številom postelj kaže, da se bolnišnici ni bilo treba boriti s pomanjkanjem prostora. V bolnišnici so bili stalno zaposleni 3 zdravniki, ostalega osebja je bilo 29.
Z Jezica
Prvo, kar se je zgodilo v novih razmerah, pa je razširitev železniške postaje Črnuče. Še pred dobrim poldrugim letom so se Crnučani, zlasti pa še ježenska občina, na vso moč trudili, da so obdržali to postajo, da ni bila kot »nepotrebna« likvidirana. Pod novo upravo pa so nekdanje skromno črnuško postajno poslopje podrli in grade na njegovem mestu danes, kljub mrazu in snegu, novo zidano in dokaj veliko postajno poslopje ter še poseben objekt za tovorni del postaje in stranišča; zadnjih dveh stvari pod nekdanjo upravo vsega ni biio. Nadalje je Črnuška postaja dobila v teku zadnje jeseni in zime še nov, drugi tir v dolžini par sto metrov. Ves osebni promet na nekoč tako Irekventirani kamniški progi gre danes samo od Kamnika do Črnuč ter obratno. Tod obratujeta dnevno dva para osebnih vlakov, dočim obratuje na celi progi dnevno po en do kvečjemu dva tovorna vlaka, ki opravljata tako imenovani tranzitni tovorni promet.
Druga važna stvar, ki se je dogodila na tej progi, pa je vzpostavitev zvezo med kamniško in gorenjsko progo, za katero so se začela dela z letošnjim novim letom. Od kamniške proge se bo odcepila zvezna proga pri križišču Dunajske ceste in kamniške proge na Ježici takoj poleg znane gostilne na Tavčarjevem dvoru; tu bo v lahnem loku zavila severozapadno, tako da se bo vila pod vasema Savlje in Kleče; konec Kleč bo presekala znano savsko ježo in se popela na vrhnji del Ljubljanskega polja ter se blizu šentviških Poljan združila z gorenjsko progo. Dela na ustvaritvi te zveze so se začela z vsem pospeškom; zaenkrat 60 zaposleni samo domači delavci. Pravijo, da bo promet še v tem letu stekel r>o tej zvezni progi. Tako bo kamniška proga postala tudi v novih razmerah spet živa. Obljubljajo pa nadalje Se eno stvar, namreč zvezo z Litijo odn. « Celjem ter povezanost Kamnika z novo progo naravnost na Kranj.
Končno bi v zvezi z vsem tem obrnili pozornost na še eno vprašanje, ki je posebno pereče za ježensko prebivalstvo, ki je ostalo v Ljubljanski pokrajini. Kamniška proga od Ljubljane do meje demarkacijske črte med nemško in italijansko armado pri Ježici je sedaj popolnoma mrtva, saj ni po njej nobenega prometa, razen že omenjenega skromnega nemškega tovornega prometa. Prav bi bilo in ljudstvu v veliko korist, če bi se obnovil promet do meje, da bi se morda v bližini vodovoda postavila zasilna postaja. Prometa — osebnega — bi bilo veliko, strožki z obratom bi bili razmeroma skromni; saj b| se uvedel promet lahko popolnoma nalik na omnibusni. Morda bodo merodaini spoznali upravičenost te splošne prošnje tukajšnjega ljudstva.
Vsakoletna prijava koles
Urad za registracijo koles obveSča, da se bo vršila registracija koles za leto 1942 za mestno področje v Ljubljani letos v Beethovnovi ulici 7 po evidenčnih številkah koles v naslednjem vrstnem redu:
Dne	12. januarja		Št	1 do		1000
n	13.	99	99	1001	99	2000
tt	14.	99	99	2001	91	3000
99	15.	99	99	3001	1»	4000
9»	16.	99	>1	4001	99	4500
n	17.	99	99	4500	99	5000
99	19.	99	99	5001	99	5500
n	20.	99	99	5501	99	6000
99	21.	99	99	6001	99	6500
»	22.	99	99	6501	99	7000
99	23.	99	99	7001	99	7500
99	24.	99	99	7501	99	8000
99	26.	99	99	8001	99	8500
99	27.	99	99	8501	99	9000
99	28.	99	99	9001	99	9500
99	29.	99	i*	9501	99	10000
99	30.	99	99	10001	99	10500
99	31.	,,	99	10501		11000
99	3.	februarja	99	11001	99	11500
99	4.	99	99	11501	99	12000
99	5.	99	99	12001	99	12500
99	6.	99	99	12501	99	13000
99	7.	99	99	13001	99	13500
99	9.	99	99	13501	99	14000
99	10.	99	99	14001	99	14500
99	11.	99	99	14501	99	15000
99	12.	99	99	15001	99	15500
99	13.	99	99	15501	99	16000
99	14.	99	99	16001	99	16500
99	16.	»9	99	16501	99	17000
99	17.	99	99	17001	99	17500
99	18.	9,	99	17501	99	18000
99	19.	99	99	18001	99	18500
99	21.	99	99	19001	99	19500
99	23.	99	99	19501	99	200000
99	24.	99	99	187001	99	187500
99	25.	9,	99	187501	99	188000
99	26.	99	99	188001	9«	188500
99	27.	99	99	18&501	99	189000
99	28.	99	99	189001	99	189500
99	2.	marca	1»	189501	99	190000
99	3.	99	1»	190001	99	190500
, »	4.	99	99	190501	99	191000
99	5.	99	99	191001	99	191500
99	6.	99	99	191501	99	192000
99	7.	99	99	192001	99	192500
99	9.	99	99	192500	99	193000
99	10	99	99	193001	99	193500
99	11.	99	J » 99	193501	99	194000
99	12.	99		194001	99	194500
99	13.	99	99	194501	99	195000
99	14.	99	99	230001	99	230500
99	16.	99	99	230501	99	231000
99	17.	99	99	231001	99	231500
99	18.	99	1»	231150	99	232000
99	20.	99	1»	232001	99	232500
99	21.	99	99	232501	99	233000
99	23.	99	99	233001	99	233500
99	24.	99	99	233501	99	234000
99	26.	99	99	234001	99	234500
99	27.	99	99	234501	<9	235000
r * ,,.	.,„, ,, pnjuvo Kuiesa se
dobe prav tako v Beethovnovi ulici št. 7 in stane kos 40 cent. Kolkovina za prijavo znaša 2 liri, davščina za izdelavo in vzdrževanje kolesarskih poti pa 4 lire za vsako kolo, odnosno 6 lir za vsak tricikel.
Lastniki se pozivajo, da prijavijo svoja kolesa pravočasno. Po 28. marcu 1942 bodo morali zamudniki plačati poleg gori navedenih pristojbin še za vsako kolo zamudno kazensko takso 15 lir.
V ponedeljek simfonični koncert skladb L. M. škerjanca
one, najkulturnejše. Prof. L. M. Škerjanca ne diči samo neizmeren talent, ampak se more ponašati s pri nas brezprimernim znanjem in poznavanjem glasbe, kar nam najbolj priča ie dolgoletno udej-stvovanje v slovenskem glasbenem življenju kot skladatelj, pianist, dirigent, glasbeni esejist in kritik, organizator slovenskega glasbenega napredka in kot eden vodilnih pedagogov na naši najvišji glasbeni instituciji. Kako se poglablja in raste ŠkerjanČev stvariteljski genij nam more pričati nepretrgana vrsta ustvarjenih umetnin, katerih kro-
na se izkazuje v ponedeljkovem programu. Orkester Glasbene Matice in Zveze godbenikov nam bo pod taktirko Draga M. Sijanca izvajal Dramatično ouverturo (skomponirano v jeseni 1941 in na tem koncertu prvič izvajano in Klavirski koncert, ki je bil prvič izvajan lani v aprilu in katerega poetična izdelava g. rektorja Trosta, ki bo tudi tokrat solist, bo ostala nepozabna. Koncert vzbuja že sedaj veliko zanimanje ne samo koncertne publike, ampak vsega širšega kroga, kajti vsi se zavedamo, da ta koncert ni samo skladateljski večer enega komponista, temveč je to koncert festivalskega obeležja, ker nam ne bo prikazal samo dejavnosti prof. L. M. Škerjanca, ampak bo prikazal stanje čiste slovenske simfonične glasbe sploh, saj predstavlja Skerjanfevo delo enega njenih najbolj j -zitivnih in bogatih virov..
Drugi dan procesa o 13 milijonih
L. M. škcrjanc (risba D. Jakca)
12. januar 1942 obeta biti eden najvažnejših datumov v naši kulturni zgodovini z ozirom na razvoj slovenske simfonične glasbe. Glasbena Matica je sklenila pripraviti in prirediti vsevečer-ni kompozicijski koncertni večer, posvečen najnovejšim simfoničnim skladbam prol. L. M. Škerjanca. Ta veliki kulturni dogodek bo prvi te vrste pri nas. Vsem je popolnoma jasno, da si je Glasbena Matica izbrala vprav prof. L. M. škerjanca, ker je on danes brez dvoma najosrednejša slovenska glasbena osebnost, katerega ime in sloves ni znan samo pri nas v naši ožji domovini, ampak je bil prav on tisti, ki je na najdostojnejši način ponesel s svojimi edinstvenimi deli kot produktiven in reproduktiven umetnik slovensko ime daleč preko naših meja in ga uvršča s tem med
Ljubljana, 10. januarja.
Včerajšnja razprava proti bivšemu poročniku Ostoji Vokiču in njegovi ženi Olgi je trajala od 9 do 13.30 popoldne. Izpolnjena je bila le z zaslišanjem obeh obtožencev.
Druga obtoženka Olga Vokičeva je kratko pripovedovala, kako je vedela za milijone, kako je bila večkrat na šmarni gori in kako je skušala denar realizirati, da bi ohranil vrednost. Bila je uradnica Poštne hranilnice s plačo 1270 din. Z obtožencem se je hotela že 1. 1SM0 poročiti. Poročila pa se je lani 15. aprila po Veliki noči. Denar je mož shranil na Šmarni gori, kar pa mu je bilo pozneje žal, ko je postala Ljubljana mirna. Pri poroki je bil za pričo Batistič, trgovec iz Stražišča pri Kranju. Ta ji je omenil, da je vzel 3 milijone in da hoče imeti tudi on — zasluge. Po poroki sta se nameravala odpeljati sprva na Štajersko k njeni materi, toda ni bilo mogoče zaradi slabih železniških zvez. Nastanila sta se v Tacnu, da sla bila bližje Šmarni gori. Šla je na Šmarno goro večkrat gledat denar. Začela sta denar prenašati, da bj ga realizirala. Nosila je denar v ročni torbici. Prinesla je doli nekaj čez milijon. Ob aretaciji 15. maja je imela pri sebi 56.000 din.
Včeraj prekinjena razprava se je danes ob 9 dopoldne nadaljevala v razpravni dvorani t. 79, ki je bila slabo zasedena od občinstva.
Zaslišanih je bilo 8 prič, večjidel bivših oficirjev. Važne so bile izpovedi glavnih prič trgovca Batističa in odvetnika dr. Druškoviča.
Priča Batistič. ki je bil v začetku aprila lani poklican k vojnemu okrožju v Ljubljano in bil kot šofer dodeljen poveljniku Zivanoviču, je v temperamentnih izrazih opisoval vse dogodke, posebno, kako je obtoženec dobil na žandarmerijski
0. dr. St. M. Aljančič - petdesetletnik
Spoštovana rodbina Aljančičev — od 14 rojenih otrok jih živi še osmero — ve-zuje svojega prvorojenca, najstarejšega sina Ernesta (z redovnim imenom oče Stanko Marija), ki praznuje v ponedeljek petdeseto leto rojstva. Ko je končal ljubljansko gimnazijo
—	bil je Alojzijeviščnik do konca Alojzijevišča
—	in maturiral z odliko 6. julija 1912, je
na dunajskem vseučilišču 6 semestrov študiral zgodovino in zemljepis, prehistorično in umetnostno stroko. Napravil je že sprejemni izpit na Institutu za avstr. zgodovino, ko je bil nepričakovano potrjen k vojakom, in moral takoj h kadru 17. pp. v Judenburg. Po opravljenem tečaju za rezervne častnike je odšel na fronto kot častniški aspirant in bil 28. julija 1916 med rusko ofenzivo z vsem bataljonom zajet pri Lucku.
Po kratkem ujetništvu v Odesi je januarja 1917 prispel z bogatimi doživljaji in po velikih ovinkih čez Murmansk, Severno Ledeno morje, Anglijo in Francijo ter severno Afriko v Solun. Tam je prebil 13 mesecev vzhodno od zavitka Črne Reke. Kot Častnik-akademik je dobil z drugimi tovariši spomladi 1918 dopust, da konča na vseučilišču »Sapienza« v Rimu svoj filozofski študij. Obiskovati je mogel predavanja kot zasebnik.
Po raznih ovirah se je šele po novem letu 1919 vrnil v domovino z zrelim sklepom, se ves posvetiti Cerkvi, kot sin sv. o. Frančiška. Noviciat je začel marca 1S>19 v frančiškanskem samostanu v Mar. Nazaret pri Mozirju. Aprila 1922 je napravil slovesne obljube, dva meseca nato pa je bil posvečen v mašnika. Novo sv. mašo je zapel v Tržiču julija 1922.
Zgodaj se je navdušil za cirilmetodijsko idejo zedinjenja Cerkve in«e poglobil v študij vzhod-
nega obreda. 2e na ljubljanski univerzi je predložil disertacijo »Patrijarška pentarhija v Fotijevi dobit, ki je bila aprobirana. L 1925 je odhitel v Rim. Po temeljitem študiju je predložil zgodo-vinsko-kanonično disertacijo »Patrijarška pentarhija v dobi od nikejskega do florentinskega koncila (1. 325 do 1. 1439), s katero je bil 30. jun. 1928 na papeškem Orientalnem Institutu promo-viran za doktorja vzhodnega bogoslovja.
Kot dijak in pozneje na Dunaju kot visoko-šolec in član »Danice« je mnogo občeval z dr. Jan. Evang. Krekom in obogatil svojega duha za delo med ljudstvom. Po svoji veseli naravi in s treznim gledanjem na svet si je pridobil povsod spoštovanje in ugled ter lepo število prijateljev, — s svojim trdnim nezlomljivim značajem Ln vzravnano hrbtenico pa tudi nasprotnikov, kar ga je pa le ojeklenilo in mu ustvarilo potrebno nezavisno razgledanost glede na probleme cerkve in domovine.
O. Stanko je služboval tudi kot katehet v Ljubljani in Mariboru, kot spovednik in pridigar na Brezjah. Zdaj je prokurator franč. provincije sv. Križa v Ljubljani in samostanski knjižničar, voditelj akad. kongregacije, vrhovni voditelj Zveze velikih sester sv. Klare ter spovednik raznih redovnih družin. Z željo, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakal skrajne meje človeškega življenja, kličemo: »Na mnoga letal«
postaji milijone. Najprej je odpeljal iz Novega mesta v gozd poveljnika in obtoženca. Nalo pa sta se Vokič in on vrnila nazaj v mesto. Vokič mu je govoril: »Obljubil sem, da rešimo človeka (blagajnika por. Oblaka) in denar.« Ljudje so mu povedali, da so Nemci žo na trgu. Ustavil je avto pred glavnim vhodom v žandarmerijo. Videl je, kako so ven nosili »pakelce« civili in vojaki. Orožniki so nosili denar od zgoraj v avto. Bile so 4 vreče in zaboj. Misli, da jo pozneje med vožnjo v Ljubljano polkovnik Zivanovič vedel, da peljemo denar. V Ljubljano so prispeli proti mraku na veliki petek 11. aprila. Na Vokičevem stanovanju so kake tri ure preštevali denar. Našteli so v vrečah kakih 9 milij. din. Vokič mu je dejal, da naj spravi 3 milijone. Zedinila sla se, da jih vzame in shrani doma. Priča je odločno protestiral proti temu, da bi bil on kot redov soodgovoren za denar. Po nedolžnem je notri prišel. Pozneje, ko je prišel po veliki noči v Ljubljano, mu je polkovnik Živanovič naročil, da naj sporoči Vokiču, da denar izroči oblastem. Vokič se je branil. Sam je res pripeljal domov 3 milijone. Bil je zelo v strahu zaradi denarja. Pozneje, 22. aprila, je milijone Izročil nemški policiji in je prejel zadevno potrdilo, ki ga je priča pokazal predsedniku senata.
Priča dr. Andrej Druškovič, odvetnik v Ljubljani, je bil dodeljen divizijski komandi v Novem mestu. Na veliki petek je opazil, kako je dopoldne delj časa obtoženec stal na preži pred žan-darinerijsko postajo. Batistič ni bil daleč od njega. Avto je bil tudi v bližini. Okoli poldneva se je Vokič preoblekel. Takole okoli 14.30 pa je Batistič zapeljal Vokiča v avtu tik pred žandarmerijo. Ko je Vokič videl, da je blagajnik Oblak odšel, je skočil notri v orožniško poslopje. Začel je denar nakladati. Pozneje se je priča zanimal za usodo teh milijonov. Posrečilo se mu je dognati šoferjevo osebnost in nekega dne v juniju se je srečal v Ljubljani z Batističem. Ta mu je vse zaupal in razodel, kako si je Vokič prilastil 13,500.000 dinarjev.
Ostale priče so pojasnile Se druge bistvene, obtoženca obremenjujoče okolnosti. Današnja razprava je trajala ves dan do večera.
Razrešena uprava občine št. Rupert
Ljubljana, tO. januarja. Visoki Komisar je s svojim včerajšnjim dekretom razrešil dosedanjo redno upravo občine Št. Rupert. in imenoval izrednega komisarja g. Mavsarja Jožefa, bivšega župana iste občine.
Podaljšana plačila avtomobilskih taks
Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v Ljubljani kot pokrajinski sedež RACI-a sporoča vsem lastnikom motornih vozil, da je eksc. Visoki komisar z naredijo, ki bo naknadno objavljena, odredil, da bo rok za plačilo prometne in statistične takse z zapadlostjo-1. januarja 194.2 podaljšan do M. januarja t. 1. Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine bo v časopisju objavil dan začetka pobiranja taks.
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini >
14. Puscav
(Nadaljevanje.)
Potreba, da se napolni vsak dan lastna vreča, je prvi znak suženstva materije a Jezus je hotel premagati tudi materijo. Ko bo med ljudmi, bo jedel in pil, da bo delal družbo svojim prijateljem in tudi zato, ker je treba dati telesu, kar je telesnega in tudi radi protesta proti hinavskim lari-zejskim postom. Poslednje dejanje Jezusovega poslanstva bo večerja, prvo za krstom je pa post. be-daj je sam, in ne ponižuje tovarišev s preprostim življenjem in se ne enači s pobožnjaki, pa pozab-
Ija	gfirjdegetih dneh je bil lačen. Satan
je skrit in neviden čakal na oni trenutek. Ako materija zahteva materijo, je možna nada. In protiv-nik ie govoril:
»Ako si Sin božji, reci, naj bo to kamenje
kruh.<
Krepak odgovor je pripravljen:
»Človek ne živi le od kruha, temveč od vsake božje besede.«
Satan se ne vda; z vrha gore mu pokaže zemeljska kraljestva:
»Dam ti vso to moč in njih slavo, kajti meni je bila izročena in jo dam, komur hočem. Ako predme padeš in me moliš, bo vse to tvoje.«
A Jezus odgovori:
»Beži, satan, kajti pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi.«
Nato ga satan odvede v JeruH " *» ia postavi vrh templja:
»Ako si Sin božji, vrzi se doli!«
A Jezus hitro odvrne:
»Rečeno je: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga!«
»Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, — nadaljuje Luka — »je za nekaj časa odstopil od njega.« Videli bomo tudi njegovo vrnitev iu zadnji poskus.
Ta trojni razgovor se zdi na prvi pogled samo igračkanje z besedami svetega pisma. Satan in Jezus ne govorita z lastnimi besedami, temveč si jih kot za stavo izposojujeta iz knjig. Zdi se, da smo priča bogoslovskemu prepiru. Toda to je obratno prva prilika, katero evangelij predstavlja in ne pripoveduje.
Nobeno čudo, če je satan prišel na neumno nado, da bo Jezusa dovedel do padca. Nobeno čudo, da je Jezus jiodvržen skušnjavi, v kolikor je človek. Satan skuša le velike in čiste, drugim ni treba niti prišepetavati vabljivih besedi. Ti so njegovi od prehoda detmske v mladostno dobo. Ni se treba mučiti, da ga poslušajo. V njegovih rokah so, preden jih kliče. Večina niti ne opazi njegovega obstanka, njim se ni nikoli pokazal, ker so ga od daleč ubogali. Tudi če ga niso nikoli poznali, so pripravljeni, da ga taje. Zlobni ljudje ne verjamejo v hudobnega duha. Zapisano je, da je zadnja hudičeva zvijača, da je raznesel glas o svoji smrti. Nadeva si vsakovrstne podobe, včasih tako lepe, da ne bi dejal, da je on. Grki na primer, mojstri razuma in okusa, niso postavili satana v svojo mitologijo, ker vsi njihovi bogovi, — ako jih premotrimo — kažejo satanove rogove pod lo-vorjevimi in trstovimi Venci. Satanski je nasilnik in pohotnež Jupiter, satanska prešuštnica Venera, satanski konjederec Apolon, ubijalec Mars, pijanec Dionizij. Grški bogovi so tako zviti, da dajo narodu Ijubavne napoje in dišeče kapljice, da ne bi čutil smrdljivega zla, ki razjeda zemljo kot črv.
(Dalje.)
Iz Mokronoga
Znamenita knjiga Silvia Pellica je izšla. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah, zlasti jo pa kupujte pri naši upravi v Kopitarjevi ulici in pa v podružnici na Miklošičevi cesti števil. 5. Naslednja knjiga
„Zlato večnega juda"
bo izšla v nekaj dneh. Naročnikom bomo razpošiljali obe knjige skupaj 1
^99
Noje jece
Farno življenje v letu 1941. Lansko leto je bilo oklieanih 25 parov. Doma je bilo jioročenih 17 parov, drugje pa 4 pari. Rojenih je bilo 43 orok, doma 37, drugje pa 6. Od teh je bilo 23 moškega in 20 ženskega spola. Umrlo jih je v preteklem letu 30, doma 28, drugje pa 2. Od teh 14 moških in 16 žensk. Farni prirastek znaša torej 13 oseb. Sv. obhajil je bilo podeljenih v 1. 1941. okrog 18.000, to je 4000 več kot v 1. 1940.
Dva grobova. Nedavno je preminula v 79. letu starosti vrla katoliška žena Ana Kumar, bivša dolgoletna babica. Bila je znana daleč naokrog, kar je najlepše pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo zelo veliko število ljudi. Na Logu pa pa je umrl tudi v 79. letu starosti značajen katoliški mož Anton Kovačič. Tudi njegov jjogreb je pokazal njegovo priljubljenost. Naj jima da Bog zasluženo plačilo in večni mir!
Delovanje fašistične organizacije GIL: V torek na praznik sv. Treh kraljev je bilo od vodstva fašistične stranke obdarovanih z lepimi darili okrog 80 revnih otrok. Na tukajšnji šoli pa že delj časa posluje šolska kuhinja, kjer dobi vsakodnevno brezplačno kosilo 40 revnih otrok.
Naročajte časopise! Prišel je čas, ko se običajno naročajo novi časopisi. Naročite se n^i »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« ter obnovite naročnino zanje.
Franeešeo Perrl«
31
Neznani ucenec
Egodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Že 6e je obrnil, da bi Bogu potožil 6vojo bojazen, a ni bilo več časa. Bliskovito kakor zvezdna utrinka v poletni noči sta prišla na skrajni rob in se v trenutku znašla ob ognjenem morju. Zublji plamenov so prasketali nad njuno glavo, metež isker ju je obdal in vnela sta se kako.- kresilna goba. Čutil in videl je, da gori. bolečina, ki jo občutil, je bila tako velika, da se je zbudil.
Zavedel 6e je, da je v vili, a je bil tako osupel, da se je 6kušal zbrati in 6pet vse stvarno gledati. Zunaj je 6vetlo 6once obsevalo polja, 6 katerih je prihajalo enakomerno ubrano petje sužnjev, ki so delali.
19.
Ob istem času, ko 6e je Marcus Adonij prebudil iz svojih čudnih 6anj, je prišla pred temfielj Dioskurov na suženjski semenj Amala, da bi bila po ukazu Valerija Messala prodana
Prejšnji večer je pač Valerius obljubil Sikam-bro 6vojemu Egipčanu, a le zato, da bi izvedel za vsebino pisma, ki ga je imela. Da bi držal obljubo, ni niti najmanj mislil, saj je bil astrologu najstrožje prepovedal sleherno občevanje z ženskami, ker je bil j>repričan, da bi 6icer izgub<l svojo vedeže-valsko moč. Zato je že takoj, preden je odšel k uradni pojedini, ukazal oskrbniku, naj dž ob zori odbijati sužnjo na semenj, kjer mora prodati, pa naj jo kupijo mangones, ki zalagajo blodišča, ali levantinski trgovci, ki nakupujejo v prestolnici mlade ženske in jih izvažajo v Grči jo ali na Vzhod,
Kjer imajo velike svečanosti in so močne vojaške j piosadke.	«
Ko je prišla Amala, je bil 6emenj že prena-f>olnjen, čeprav je bilo 6once št nizko na obzorju. Trgovine maugonov 60 bile odprte in na vratih je bila na veliko narisana podoba zaščitnika sužnjev — Herkula z levjo kožo Trgovci so s praga pohlepno in pazno gledali, kako prihajajo krdela nesrečnikov, ki so imeli noge pobeljene z apnom, prestrašene obraze in okoli vratu prijeto leseno tablico, na kateri je bilo popisano, odkod so in kake lastnosti imajo. Gnali so jih kakor živino in med trpko cokljanje lesenih sandalov je udarjalo za-dirčno vpitje varuhov in 6em in tja št glasno udri-hanje palic.
Ker so bile katasfe — nekak premakljiv oder, na katerega so razstavljali 6užnje, ki so bili na prodaj — že polne, so se pozneje prihajajoči gr-madili po stopnišču pred templjem ali po trgu, čakajoč pod nadzorstvom varuhov, kdaj pridejo na vrsto. Večinoma so gledali okoli 6ebe z osuplimi ali divjimi očmi, a kakor bi bili za vse brezbrižni. Bili so med njimi pa tudi uporni, ki 60 škripali z zobmi, divje tulili in grozili, ko 60 jih 6uvali im pretepali. Največ je bilo takih, ki so bili kaznovani zaradi neposlušnosti, ker so prikrivali zablode svojih gospodaric ali mladih 6inov, kateri so bili zaupani njihovi 6krbi.
Zelo mnogo je bilo žensk, med katerimi 60 bile nekatere mlade in lepe. Nekatere 60 drzno bliskale « pogledi in kazale bele zobe med nabreklimi ustnicam, druge pa 60 tiho jokale, ko 60 jih spolzki levantinski trgovci, cmakajoč z jezikom, trepljali po plečih in po kolkih ter ugotavljali, za kakouj>o-rabo so jih določili.
Vpitja in prerekanja je bilo na trgu dovolj in na vseh koncih 6o 6e širile presenetljive vesti o
čudnih nočnih dogodkih. Tu 60 prisegali, da so videli pred zoro teči po ulicah Pana, ki je ljudem grozil z mečem, tam so govorili, kako j*. bil Valerius Messala ranjen, drugod spet, kako so zalotili pri tajnih nočnih obredih nekaj matron, ki so se zbrale v nekem vrtu, kamor so vdrli mestni stražniki in prekinili orgije.
Amala je poslušala vse to, gledala okoli sebe s svojimi velikimi zelenimi očmi, ki so bile polne solz, in čakala, kdaj pride na vrsto. Vedela je, da je bila med matronami, zalotenimi pri prpepove-danih obredih, tudi njena gospodarica, zaradi katere je zdaj izgubljena. Misleč, kdo jo kupi in za kakšno sramotno opravilo, 6e je sjx>mnila Lupa. Z njim je sanjala o svobodi, kako se vrneta na sever in bosta spet gledala velike germanske gozdove, kjer 6e vidi, kako nad temnimi vrhovi jesenov in 6mrek bežijo kakor zlati oblaki veličastni gradovi Asgardovi in se noči po hudih nevihtah med nebom in zemljo Bifroe6tov most v sedmerih barvah.
Ko je uboga Amala tako zamišljena gledala prestrašeno okoli 6ebe, je prišla na vrsto. Osvobo-jenec, ki jo je spremljal, jo je zgrabil za roko in jo pognal na kata6to.
Približal se je neki lavantineki trgovec, da bi 6i jo ogledal. Bil je čokat, rjave polti, debelega kozavega obraza z neznanskimi ustnicami. Pod vratom 6e mu je nabrala mast v grbo, kakršno imajo neke vrste afriških goved, v uhljih je imel dva debela zlata obeska in na roki pretan.
Osvobojenec iz Valerijeve hiše ga je poznal in ga je potrepljal:
»Hej, Malak, to bo čudovita stvarca zate! Si-kambra, bela kakor pena, iz katere se je rodila Afrodita! Poslastica bo za Germane, ki^služijo v antiohijski legiji, in za vojake kralja Heroda v
Tiberiji. Poglej jo, ali ni kakor bi bila mlada Ju-nona?«
Trgovec je izbuhnil 6Voje svinjske oči, jih približal tablici, ki jo je imela Amala jsod vratom, in bral: »Amala, sikambrska sužnja iz družine kralja Segesta, osemindvajset let, najsprpetnejša če-6alka, zdrava, kakor labodji puh mehke kože.«
Malak je bral, jjomežiknil in se nasmehnil, jo še gledal v obraz in jx>gladil po rokah, ki so bile do ramen razgaljene.
»Pri božanski Astarti, sijajno kožo ima, 6amo če nima kake napake!«
»Rečem ti,« je hvalil osvobojenec, »da je zdrava kakor riba iz Rdečega morja in takega života kakor Praksitelova Venera.«
Pa jo je dal Malak le sleči in ko jo je pregledal, je fiocmokal z debelimi ustnicami in zamrmral med zobmi:
»V Egipt jo jx>šljem. Mavre^anske jx>6adke 6« nore na ženske s 6evera. Koliko stane?«
»Osem tisoč se6tercev.«
»Velja,« je dejal trgovec in udaril 6užnjo na pleča, kar je ]>omenilo, da je prešla v njegovo last. »Spretni jo v mojo trgovino, kjer ti odštejem denar!«
Amala je morala s kataste in v mangonovo trgovino. Na pragu je obstala kakor okamenela. Sredi radovedne množice, ki je gledala prodajo sužnjev, je zapazila Lupa. Bežeč z bregov Tibere v strahu, da je Manoa oživel, je končno prišel pred tempelj Dioskurov in videl, kako je bila Amala prodana. Oba sta se za trenutek žalostno pogledala, potem pa je osvobojenec sunil Amalo in izginila je za vrati v trgovino. Lupu6 se ni vrnil v Valerijevo hišo. Še tisto jutro se je pridružil neki skupini gladiatorjev ki so odhajali v Aleksandri jo.
t&hJ&J&M. novice,
Koledar
Nedelja, tt. januarja: Sv. Družina; Higin, papež in m učenec; Pavlin II. Oglejski, škof.
Ponedeljek, 12. januarja: Alfred, opat; Ernest, škof; Tacijana, mufenica; Arkodij, mučenee; Satir, raučenec; Tigri j, mučenee.
Torek, 11. januarja: Veronika Milanska, devica; Juta, vdova; Leoncij, škof; liermil, mučenee; Agricij, škof.
Novi grobovi
-f- Janko Jagodic. V Begunjah je nenadna smrt zadela g. Janka Jagodica, brata tnsgr. Joža Jagodica. Blagi pokojnik naj počiva v miru, vsem pa, ki žalujejo za njim, naše sožaljel
+ Apolonija Novak. f'o kratki bolezni je umrla v Ljubljani Apolonija Novak. Blago po-kojnico bodo jx>kopali II. januatja ob 3 po|>. iz kapele sv. Andreja na Žalah. Naj počiva miru! Žalujočim naše sožalje!
■f" Franc Grošelj. V Javorjih je nenadoma umrl 3 januarja Franc Grošelj, trgovec in g<>-p-tilničar. Naj v miru počiva, vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— Na poljedrlsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu je diplomirala za inženirko a;rronomije gdč. Angel i ca M a h k o t o v a iz Ljubljane.
Čestitamo!
msamm
— Strojepisni tečaji novi — dnevni in večeru! — se |>rično dne 15. januarja. Največja strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Pouk po desetprstnem sistemu. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 (tel. 4-3-82).
Ljubljana
1 Izpolnjevanje prijav za dodelitev mleka.
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata objavlja glede izpolnjevanja »Prijav za dodelitev mleka« še sledeča pojasnila: Prijave morajo lzjKilniti in j>odpisati vsi družinski poglavarji in vse samske osebe z lastnim gosjvidinjfitvom. Poleg družinskih članov je vpisati tudi vse druge osebe (posle, podnajemnike j. dr), ki dobivajo v družini zajtrk. Nasprotno pa se podnajemniki, ki ne dobivajo mleka pri svojih stanodajalcih in vse druge osebe brez lastnega gospodinjstva vpišejo tam. kjer zajtrku jejo (v mlekarnah, kavarnah menzali td.). Lastniki gostinskih obratov morajo vpisati v tozadevne sezname sledeče podatke: Ime in priimek gosta, ime in priimek njegovegn stanodajalca, stanovanje (ulico in hišno številko) ter gostovo rojstno leto, dan in mesec. Napačno je tudi mnenje, da je treba prijave osebno oddati v »Uradu za razdeljevanje mleka« v Majstrovi
servis
strokovno in po solidnih cenah popravijo: vse vrste pisalnih", računskih in knjigo vodstvenih strojev ter vse ostale pisarniške stroje, register blagajne, gramofonske aparate, na'ivua peresa itd. Za večja popravila zahtevajte od EVEREST-servisa proračun. Vsa popravila izvršujemo takoj, ter za delo
garantiramo.
EVEREST - servis, Prešernova 44. Tel. 26-36
—	Ponekod že visok sneg. Sneži z malimi presledki tretji dan. Po mnogih krajih Ljubljanske |>okrajine je zapadlo zelo mnogo snega, do pol metra visoko v ravnini. Kratka poročila navajajo, da je bilo v petek v Novem mestu na ravnem 48 cm snega, v Kočev ju 25, v št. Jan/u na Dolenjskem 30 in na Rakeku 20cm snega Železniški promet še ni nikjer oviran. Po kočevskih in notranjskih gozdovih je sneg visok že I in pol metra. Snežni val je objel vse kraje. V sol>oto zjutraj je bila najnižja temperatura —3°, v petek pa dnevna — 7.1° C. Barometer še padn in je v sol>oto dosegel 756.3 nun. V Ljubljani in okolici je na ravnem snega do 20 cm. Po glavnih ulicah so sneg odkidali. S plugi so orali sneg po vseh mestnih cestah in potih na periferiji.
—	Pohotni urad za terjatve in dolgove Visokega komisariata «e je preselil iz justične palače, Ljubljana, Rimski trg, na Sturi trg 34, II. nadstropje, levo.
—	Na Rakovniku pripravljajo odlično novo knjižico »japonski zgled«. Izide v četrtek 15. januarja. Cena 70 cent.; pri večjem odjemu popust!
—	Izplačilo m~zdne razlike delavcem, zaposlenim pri tvrdki inž. Dukič (gradnja ceste Planina-Ljubljana) se bo vršilo za 1. odsek dne 13. januarja dopoldne na Kolcah, za III. odsek dne 14. januarja dopoldne na Vrhniki in za IV. odsek dne 15. januarja dojjoldne na t Viču (Dolgi most). Tist:, ki so poslali svoje naslove, dobijo denar po pošti; ostali pa, ki se tla navedenih mestih ne !>odo zglasili, dobe svoje kuverte v pisarni. Ljubljana, Tvrševa c. 23.
—	Davčna uprava sporoča: Knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuz so dolžni vložiti prijave o celoletnem prometu v letu 1941 tekom januarja t. 1. — Obrtniki, že obdavčeni s pavšalno pridobnino oz. ki imajo pravico do pavšalne pridobnine, morajo vložiti prijavo (prošnjo) za pavšalno obdavčilo s pridobnino. V tej je nave-ti število pomočnikov in delavcev, pogonsko silo in porabo toka.
—	Risarski tečaj za mizarje. Trgovinsko-industrijska zbornica priredi za mizarske mojstre in pomočnike risarski tečaj. Tečaj bo vodil strokovni učitelj g. Josip Tratnik ob nedeljah in praznikih dopoldne od 9 do 12 v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani (vhod skozi dvorišče). Pričetek tečaja bo v nedeljo 18. januarja. Interesenti naj se prijavijo ob jiričetku tečaja pri predavatelju v učilnici (pritličje, levo).
ulici; prijave sprejemajo tudi vse mlekarne, in sieer od vseh strank, tudi od tistih, ki imajo mlekarice. V mlekarnah dobe tudi tiskovine za prijavo oni, ki jim morda ne bi bile dostavljene na dom. Ponovno opozarjamo, da ostane način preskrbe z mlekom nespremenjen. dokler ne bo izdal Prehranjevalni zavod drugačnih odredb, katere bodo pravočasno razglašene. Zato je treba vsakodnevne spremembe (n. pr. rojstva ortok. zdravniška spričevala in tvodobno) sproti prijavljati v »Uradu za razdeljevanje mleku«, odnosno v prodajalnah mleka, ne oziraje se na sedanje popisovanje. Prijave morajo izpolniti tudi oni prebivalci mesta Ljubljane, ki imajo svoje krave. Ti napišejo namesto dobaviteljevega naslova (pod tabelo) besede: »Imam svoje krave (koze)«. Rok 7a oddajanje prijav je podaljšan do 15. januarja 1942.
1 Zanimivosti z živilskega trga. Zaradi snega je bil sobotni živilski trg srednje obiskan i nz vsemi potrebščinami srednje primerno založen. Veliko je povpraševanje po solati, tako posebno po endiviji. Petkov ribji trg je bil
SKORAJ ZASTONJ DOBITE KRASNE KNJIGE
UUnSKft KNMGARHft
n i^Miim— ■mirnimi■!!■■! n
je pripravila za ti o z i č
100 KNJIŽNJIH KOLEKCIJ
Cene inredno inižane. V kolekcijah lahko dobite: Najlepša leposlovna dela, domača in prevodna. Najboljše ui-bonike in slovarje za tuie jezike (ital., franc., angl, nemški). Znanstvene in poučue knjige veliKe vrednosti. Praktične knjige za tehnike, gospodarje gospodinje, kmetovalca itd. Vzgojne, mladinske in nabožne knjige. Ilogata izbira za vsakega. Ne pozabite : božične knjižne kolekcije si lahko priskrbite v
Ljudski kniisarni
LILBLJANA Pred Skolijo 5
NnuriciKe »Slovenca"!
Redno ga vsak mesec plačujte v naprej! Vsak reden naročnik je zavarovan za primer smrtne nesreče po posebnem ..Pravilniku" za 3800 lir.
slab. Naprodaj je bil losos po 32 lir, dalje sveža polenovka f>o 28 lir. Od morskih rib je bilo nekaj kg pasare po 24, od sladkovodnih pa nekaj kg ščuk po 26 lir kg.
1 Cerkvena glasba v stolnici. Danes se ponovi Kimovčeva božična maša Mis-.a Pastorali (Lepi hlevček Betlehem). Gradual Foesterjev.
1 Za dijake srednjfh, strokovnih ln me- » ščanskih šol otvorimo 15. januarja posebne dvo- in trimesečne strojepisne tečoje. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Jutri, v ponedeljek, 12. t. in., bo nastopil na simloničnein koncertu Glasbene Matice ljubljanske simfonični orkester, ki je sestavljen iz godalnega korpusa Orkestralnega društva Glasbene Matice ter iz sestava pihal, trobil in tolkal ljubljanske Zveze godbenikov. Celotno število vseh sodelujočih godbenikov bo preko 70, kar predstavlja tudi v simfoničnem sestavu največjih kulturnih centrov uvaževa-nja vredno postavko. Ta orkester bo vodil naš priznani dirigent Dtago Mario Šijanec in izvajal z njim tri škerjančeva simfonična dela, in sicer: krstno izvedba Dramatične uverture in Tretie simfonije. Poleg tega prva ponovitev Klavirskega koncerta, pri katerem bo nastopil kot solist rektor Anton Trost. Značilnost tega koncerta je organska, logična povezanost in neprisiljeno, intimno muzicironje klavirja z okrestroin. Koncert poteka v svoji izpeljavi široko, je poln kontrastnih vzponov, a nima cenenih efektov solistične bravure, toda učinkuje vseeno bravurozno. Kritika označuje koncert kot razodetje.
1 Samo še v nedeljo. 11. januarja, ob petih popoldne si lahko ogledate lej>o svetopisemsko dramo »Jeflejeva hči«, ki jo ponovi dekliška Marijina kongregacija Marijinega Oznanjenja v frančiškanski dvorani Priskrbite si pravočasno vstopnice pri Sfiligoju.
1 Namesto cvetja ne grob blagopokojnega stolnega kanonika g. L Sušnika je daroval g. Josip Mozetič, zidarski mojster v Ljubljani, 30 lir za božičnico ubo/nih vajencev Društvu za varstvo vajencev v Ljubljani. Bog plačaj!
I Družina Hiimek je darovala 100 lir trnovski Vtnceneijevi konferenci namesto venca na grob ge. Trnkoczv. Najlepša hvalal
Zberite knjige »Slovenčeve knjižnice«. - Vsaka knjiga broširana le 5 lir, vezane po 11 lir in 20 lir.
1 V Ljubljani so umrli od 2.-8. januarja:
Sušnik Ivan, 87 let, stolni kanonik, Pred škofijo 15; Kerže Lucija roj. Leskovic, 83 let, po-sestnica, Koleziiska ulica 13; Močnik Marija, 86 let, šivilje, Japljeva ulica 2; Bitenc Ivana, 67 let, vpokojenka tobačne tovarne, šišenska cesta 66; Kunstek Anton, 85 let, trgovec, Japljeva ulica 2; Černic Franja roj. Alilin, 49 let, posestnica, Celovška cesta 246; \Vciss Josip, 80 lot .krojač, Topniška ulica 19; Bratož Pavel, 6 let, sin poštnega zvaničnika, Podmilščakova ulica 41; Polak Ivan, 34 let policijski komisar, Predovičeva ulica 13; Narobe Marija roj. Peč-nik, 84 let, vdova tesarja, Sv. Jerneja cesta 3; Trnkoczy Marija roj. Giirtner, 69 let, vdova lekarnarja. Mestni trg 4; Mesojedec Marija, 51 let, višja kontrolorka v p., Jenkova ulica 10; llrde Rozalija sestra Agneta, 62 let, usmiljena sestra, Zaloška cesta 11; Stupica Josip, 69 let, trgovec in posestnik, Slomškova ulica 6; Ka-stel.ic Ana roj. Pavlenč, 96 let, vdova kmetovalca, Galjevica 34; Iluber Srečko, 62 let, žel. uradnik v p., Staničeva ulica 27; Aliačič Cecilija roj. Zore, 72 let, Vidovdanska ccsta 9; Komar Ana roj. Pokom, 80 let, jiosostnica. Krakovska ulica 13; Štanccr Ana. 53 let, šivilja, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kranjec Aleksander, 2 mes., Cerknica; Smole Julijana, 54 let, zasebnica, Ulica na grad 6; Drašler Valentin, 50 let, zvaničnik drž. žel., Ciglarjeva ulica 8; Miiller-Petrič Ivan, 63 let, višji žel. svetnik, Celovška cesta 32; Tom-še Franc, 59 let, policijski nadzornik. Knezova ulica 18; Vovko Ferdinand, 57 let, mestni monter, Ključavničarska ulica 3; Bavčer Ana roj. Zajec, 42 let, žena zidarja, Ob Ljubljanici 33; Kordelič Angela roj. Kocjan, 77 let, vdova čevljarja, Rimska cesta 5; Šurk Josipina roj. Ja-pelj, 35 let, žena posestnika, Ižanska cesta 189; Tušek Marija, 40 let, dninarica, Prezid 79, okraj Čabar; Sesardič Ante, 18 let, bogoslovec, Ponikva 72; Černe Janez, 2 meseca, sin posestnika, Zaloška cesta 129.
48
sna
Zalila je že mizo.
Povsod so plavali leseni deli in podzglavniki.
Celota je sličila prej kaki kabini potapljajo-čega se parnika kot pa kleti.
Z okamenelim izrazom sta opazovali ženski delo mož, ki so hoteli postaviti iz zote in zaboja piramido.
Chapell je naenkrat opustil ves napor, ki je bil zaman.
»Zaman!« pravi hladnokrvno. >Voda že ima preveč močan tok!«
»In sedaj?« vpraša Bobby, ki je stal skoraj do prs v mrzli vodi.
»Moramo napraviti iz svojih teles lestvo...«
»Eden na drugega?«
»Ne bo zadosti visoka! Smo samo trije in jaz nisem zadosti dolg!«
Gospodična Cassertonova nasprotuje:
»In me? Kaj, ali mislite, tla nas sploh ni tukaj? Jaz sem bila že večkrat ,vrh'. kadffl- smo delaii piramido...«
»Kaj pa so naj zgodi? Razjasnite mi?« pravi Bystrock.
Bobby se lahno nasmehne.
»Eden od nas mora gor, da bo pogledal, če se je že odpeljal zadnji tramvaj...«
Ta šala ni vžgala.
Bilo je že premokro v tej kletni ječi.
Chapell je mirno podvzel besedo:
»Imam pri sebi plosko dleto. Če bomo s par revolverskimi streli izbili skobo stropnega pokrova, bomo lahko potem z dletom odprli lino. i
Malo dvomljivo so so spogledovali Channellovi J spremljevalci.
Njegove besede niso zvenele nikakor tolažljivo.
»... in jaz ne morem o nobenem reči,« nadaljuje Chappell, »da bi me lahko držal na svojih ramenih — zato ostane to delo Bobbyju...«
Brez besede je položila gosjsodična Cassertonova glavo nezavestnega Ambroseja gospej Chap-pellovi v krilo.
Potem je skočila v vodo.
»Chappel in Bystrock! Prosim, tu sem!«
Njene besede so zvenele tako jasno, kot bi stala na varietejskem odru, in kot bi ji ne grozila nobena druga nevarnost razen odklonilne kretnje občinstva.
Oba kriminalista sta jo ubogala.
Prebrodila je do njiju jm valoveči vodi.
»Potisnila mizo k tlom!« poveljuje gospodična Cassertonova.
Tlošča mize, ki je doslej plavala svobodno po kleti, je šla pod vodo.
Gospodična Cassertonova je stopila nanjo.
»Bobby!«
Mali detektiv gre proti nji.
Na njeno povelje se pritisne tik ob njo.
Zdaj sta lahko stopila tudi Chappell in By-strock na mizo, ki se ni več majala.
Gospodična Cassertonova je zopet prevzela povelje.
Stopila je na ramo Chappellu in Bystrocku.
Oba moža sta trdno prijela njene noge.
»In jaz naj gTem tja gor?« vpraša Bobby ves vznemirjen.
»Vam ne bo nič drugetra preostalo!« pravi gospodična Cassertonova. »Ilajdi najprej na Čhnp-pellovo ramo, potem na moj bok in z levo nogo na mojo ramo! Potem se bom oprijela vaših nog in se naravnala...«
»... potem bo zagnala publika ogromen halo!« zaključi Bobby ironično.
». ,.aii pa bo zleteia piramida v vodoi< mu
seže vmes gospodična Cassertonova, ki se jI je videlo na obrazu, da je vesela, ker lahko tudi ona kaj pomaga.
Bobby je splezal poslušno na njen hrbet.
Toda ko se je začela gospodična Cassertonova dvigati, je izgubil mali detektiv ravnotežje.
Glasno je vzkliknil in omahnil naprej.
Pri tem je potegnil za sabo gospodično Cas-sertonovo.
Medtem, ko je ta padla zelo spretno, se je potopil Bobby dobesedno pod vodo.
Šklepetajoč z zobmi od mraza je lezel iz vode.
»Ne, artist pa nikoli!« je dejal na glas ves sključen.
Totem so začeli s piramido od začetka.
Sedaj se je lahko prijel Bobby takoj tečajev pokrova line in piramida je stala .trdno kakor kamen kost'.
Chapell je podajal Bobbyju svoj policijski revolver.
Treskajoč so udarjale svinčetike ob ostre konce skobe in jo potisnile iz lesa.
Dleto je opravilo ostalo.
Vsi so občudovali moč gospodične Casserto-nove, ki je tako nenadoma dvignila Bobbyja kvišku, da se je lahko oprijel robov line.
Še eu koleb, in že je bil zunaj...
28. poglavje.
Pred heatherstonskim gradom se je ustavil velik avtomobil.
Dva modro uniformirana moža sta pomagala iz avtomobila tretjemu, ki je bil zelo .popraskan'.
Ker je kazal, da se dobro spozna v vseh prostorih, hI lahko zngotovo mislili, da pozna prav dobro heatherstonski grad.
Gavin je dolgo opazoval majhon dol obličja, ki je bil še prost ,kraseče' ga musoiinaste obvezo.
Gledališče
Drama. Nedelja, 11., ob 14: »Petrčkove poslednje sanje«. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30: »Rokovnjači«. Izven. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13., ob 17.30: »Boter Andraž«. Red Torek. Sreda, 14., ob 17; »Hamlet«. Red A.
Opera. Nedelja, 11., ob 17: »Ples v operi«. Opereta. Izven. Ponedeljek, 12.: Zaprto Torek, 13., ob 17.30. »Ples v operi«. Red B. Sreda, 14., ob 17: »Prodana nevesta«. Red Sreda.
Rokodelski oder
»Cvrček za pečjo« je ljubka komedija, ki je odlično uspela na Rokodelskem odru. Gledalci, ki so dvakrat do zadnjega kotička napolnili dvorano, so bili nadvse zadovoljni. Na splošno željo bo ponovitev danes popoldne ob petih na Rokodelskem odru. 0!>činstvu toplo priporočamo, da si ogleda to prisrčno delo, ki je polno duhovitih zapletljajev. Vljudno opozarjamo občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v pred prodaj i, ki bo danes od tO—12 in popoldne od 3 dalje pa do pričetka predstave, ki bo točno ob 5. Med odmori godba! Predprodaja v društveni pisarni, Petiarkova 12, I. nadstropje.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: ▼ nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurah, Gospo-svefska c. 10; mr. Bohinc ded.. Cesta 29. oktobra 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Res-ljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 ;mr. komotar. Vič, Tržaška c. 48.
Služba trafik v nedeljo
V nedeljo 11. januarja bodo odprte naslednje trafike:
Od 7 do 20: Pcharič, Sv Jerneja 49; Lav-rih, Celovška, kiosk (stara mitnica); Štrukelj, Tyrševa 37b; Cerar, Zaloška, kiosk pri korme-ličunskein mostu); Pečar, Povšetova 12; Horvat, Ambrožev trg 2; Podgoršek, Bohoričeva ul. 11; Majdič, Komenskega 36; Lojk, Masa-rvkova, kiosk, kol. zun.; Mrzlikar, Tavčarjeva ul. 4; Dolar Tvrševa 12; Jeršek, Borštnikov trg t; llrnnskv, Vegova, kiosk; Goli, Mestni trg 20; Derniaša, Karlovška 6; Longer, Cerkvena. kiosk; Langhof, Rožna dolina, Cesta II.
Od 7 do 13 pn bodo odprte: Rajnar, Celovška, kiosk nasproti pivovarne; Jančigaj, Vodnikova 54; Belak, Tvrševa 17; Trebušak. Vil-harjeva 35; Ferjančič. Pokopališka 32; Sernec, Poljanska 3; Beline, Hrvatski trg, kiosk; Godec, Grablovčeva, kiosk, križišče Domžalske til ice; Košmelj, Kolodvorska 8; Šubic, Miklošičeva 3; Jošt-Praprotnik, Prešernova 54; Kobnl, Gosposvetska 7; Pezdir, Gradišče 3; Dimnik, Breg 6: Pokovec, Žabjak 1; Štefan, Kopališka ul. 3; Kajzer, Tržaška 28.
Poizvedovanja
Dne 24. decembra sem zgubila damsko rokavico, zgoraj drap pleteno, spodaj pa rjavo usnjato. Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Slo ven c««.
Rokavica iz jelenove kože, de«na. je bila izgubljena od naše uprave do Ljudske knjigarne aer se naproša najditelj, naj jo odda v naši upravi.
Z Gorenjskega
Umrla jo 5. januarja v Stražišču pri Kranju po dolgotrajni bolezni v 71.1etu starosti ga. Marija Gostinčar, žena upokojenega železniškega čuvaja. Rajnica je bila zaradi svoje gostoljubnosti, veselega značaja in dobrega srca priljubljena in znana daleč naokrog. Pokopana je bila 2. januarja v Stražišču. Zapušča soproga in štiri otroke. Naj počiva v miru!
Sadnikarjeva zbirka v Kamniku. V »Kara-wanken Rote« z dne 7. jan. opisuje baron Michelangelo Zois znamenito zbirko, ki si jo je uredil veterinarski insp. Sadnikar v Kamniku. 2e kot dijak je Sadnikar začel nabirati starine in po 52-letnem nabiranju lahko pokaže muzej, ki lepo obravnava zlasti kulturno zgodovino Kranjske. Med njegovimi dragocenostmi so marsikatere prav redke in celo edine. Iz zbranih dragocenosti zaključuje pisec, da je na ta kraje vplivala poleg Nemčije tudi Italija s svojo bogato kulturo in po priseljenih trgovcih, slikarjih, kiparjih, stavbenih mojstrih in arhitektih. Na vzhodu teh krajev je prebival Turek, a katerim so se prebivalci sicer večkrat trdo borili, a vendar z njim tudi trgovali. Iz zbranih umetnin ni mogoče sklepati, da bi se vpliv vzhoda le količkaj uveljavil.
Svetle kocine na bradi so pričale, da nI bil 1a človek z improviziranim turbanom že več dni pri brivcu.
Toda, ker je bil mož visoke rasti in so njegove oči izžarevale milino, je spoznal hišnik hea-therstonskega gradu prav kmalu, koga ima pred sabo in je zato presenečeno vzkliknil:
»Toda, gospod, to je vendar neodgovornost!«
»Kaj?«
»Igrati se na tak način s svojim cenjenim zdravjem.«
»Dobri, stari Gavin I To je božansko lepo od vas, da skrbite zame vedno s tako vnemo — toda mene kliče dolžnosti Kje je gospa Chappellova in moji kolegi?«
Gavin je dvignil roke kot kak črnski pridigar.
»0 Bog, gospod nadzorniki Ne vem ne kam, ne kod! Kot bi se pogreznili v zemljo I Ne bi hoteli gentlemani pristopiti bliže?«
Stražniki, ki so stopili iz avtomobila, so napolnili vežo.
Kot je navada angleških uradnikov, so se mirno in skoraj brez besed postavili v vrsto in čakali ukazov svojega nadzornika, ki se je jedva kretal.
Iliggins je sčdol v naslonjač sredi dvorane, ki si jo je najbrž izbral za oporišče svojih raz-iskavanj.
Z zamahom roke je poklical Gavina.
»Kaj so je zgodilo tukaj?«
»Kot vse izgleda, je našel gospod Chappell vhod v skrivne in neznane prostore našega gradu...«
»Kako pa to veste?«
»Iz radija!«
»Kdo je oddajal?«
»Vsebina?«
»Težko reči!«
»Zaka-?«

OOO
O
Za
ai
ruzino in m
l&cli
ino
DO<3 d
Giotto: Beg st. Družine.
Se prav ▼ božični čas spada današnji pra*-nik, ko obhajamo god sv. Družino in hkrati god vsoh naših družin. Mnogo besed jo bilo napisanih in izrečenih o družinah, o starših in otrokih, o skrbeh, težavah in o veselju v družinah. Kdor koli je poglavar družine — in to je v prvi vrsti žena in mati — se dandanes v dno duše zaveda, kako težko jo je voditi, po kakšnih vijugastih potih potekajo vse te brige za vsakdanji kruh, za obutev, za šolo in še posebej za duševno prehrano otrok. Vsi dnevi v letu -so v skrbeh en sam delovni dan, vse minute so prištete in no-
benemu hipu ni dan odmor. Zato Je pa tndi družina tisto, kar je poglavitno v občestvu človeštva, kar je podlaga vsega našega zasebnega in javnega življenja, saj je sleherna družina kot država v majhnem obsegu.
Ko danes obhaja ta drniina svoj god, jI telimo, da hi Bog sleherno posebej blagoslovil v spominu na svojo lastno Družino. 8 to svojo Družino, ki ji je bil začetek v siromašnem hlevcu, je Bog povedal vsom drnilnam. da je trpljenje njihova pot. a da jo hkrati čaka veselje in plačilo v medsebojni ljubezni in v otrokih.
Kako fe človek majhen
Lorenzo Medici je izrekel globoke besede, da da so vsi tisti, ki ne pričakujejo nobenega posmrtnega življenja, mrtvi tudi za to življenje. Lorenzo, častilec umetnosti in znanosti, prijatelj sijajnega, resnično knežjega dvorskega življenja, je že od svojih sodobnikov dobil pridevek »Veličastni«, ki označuje način njegovega življenja. Tem bolj globokega pomena so zatorej njegove, zgoraj navedene besede.
Nad našim življenjem, pa čeprav je še tako bogato in udobno, stoji velika senca minljivosti, ki nas 6leherni dan opominja, da ne smemo spričo ozko omejene tostranosti pozabiti brez-
Dve Jako moderni pokrivali za zimo.
mejnost onslranosti, da ne smemo spričo bed-nosti tega življenja pozabiti, »da je le eno potrebno«, kar je Kristus zaklical v preudarek preveč zaskrbljeni Marti. To, »da je le eno potrebno« bi morali postaviti kot svarilno geslo današnjemu človeku v opomin. Bolj kot kdaj koli v zgodovini je človek te dobe navezan na vsakdanje skrbi, na misli, kako si bo pridobil in zavaroval vsakdanji kruh, nato. kako bi si brezmejno nakopal denarja. In manj kot kdajkoli je v tem, z gorečo vdanostjo češčenem svetu skrbi, prostora za nego duševnih dobrin. Tudi ni prostora niti za najpreprostejšo obzirnost spričo
tega, kar to življenje usposablja, da je kaj vredno. Zlasti na razmerje do sočloveka vpliva to stanje večne zagrizenosti v lastne skrbi in brige mrzlotno in razkrajajoče. Koliko bojev s soljudmi bi izostalo, koliko malenkostnih maščevalnih načrtov bi se pogreznilo v morju pozabljenja, če bi nam bil zmeraj pred očmi opomin one velike večnostne sence, če bi ji bila lažja kot v naša srca! Kako majhno je to večno zaskrbljeno, zmeraj prezaposleno enodnevno bitje »človek«I«
V Turgenjevovih »Pesmih v prozi« je odstavek, ki jedko izraža občutek nebistvenosti in minljivosti vseh teh človeških borb in človeških skrbi v primeri z velikanskimi razsežnostmi sve-tovja in večnosti. Jungfrau in Finsteraarhorn, oba švicarska gorska velikana, se pogovarjata o zgodovini in usodi ljudstev in njihove pozemske domovine.
Jungfrau: »Kaj pa se dogaja tam »podaj?«
Finsteraarhorn: »Goeti oblaki zakrivajo zemljo.«
Mine več tisoč let,
Jungfrau: »Kaj pa zdaj?«
Finsteraarhorn: »Vse migota sani'h hroščkov — dvonožcev.«
»Ali so to ljudje?«
»Da, to so ljudje.«
Spet mine več tisoč let, kar je v svetovju toliko kot ena sama minuta.
»No — kaj pa zdaj?«
»Videti je, ko da bi se število hroščkov zmanjšalo,« zagrmi Finsteraarhorn. »tu spodal je postalo bolj svetlo, vode so so strnile, gozdovi so se razredčili.«
Spet mine več tisoč let.
In zdaj?«
»Zdaj je pa vse dobro, kamor sc ozrem, povsod je vse belo in čisto. Vsepovsod ie naš sneg in led. Vse je otrdelo. Zdaj je mirno in dobro. Zdaj bova spala, tako je, spala bova.«
In oba gorska velikana sy>ita in spi zeleno, svetlo nebo nad večno onemelo zemljo.«
Kako je človek vendar majhenl
Tonček ne zna pisati
Ančka je rekla svojemu bratcu: »Ti pa ne znaš pisati 1« »Kako da ne? Ali se ti meša?« »Ne znaš, pa čeprav hodiš v četrti razred ljudske šole!«
»Slišiš — zakaj pa tako čvekaš!« »No, le daj papir na čejo, pa ga drži z levico, a z desnico skušaj pisati po njem.« Tonček je to poskusil. In?
Karkoli je napisal, je bilo videti, kakor da je narobe napisano, kot da bi bilo v ogledalu... Prepričaj se!
Rešitev zlogovnice od 4. januarja
1. Oglej — 2. Bejrut — 3. Adam — 4. Postojna — 5 Itaka — 6. Onega — 7 Urša (nazaj)
—	8. Gavrizankar — 9 Knoblehar — 10 Eduard
—	11. pšenica — 12. invadi — 13. muha (nazaj)
—	14. Udine — 15. AhČin — 16. Tasso — 17. Mihael.
Glej, da ostaneš ravnodušen v hudih časih 1
Zlogovnica
ca — ce — do — do — e — gl — hi — ia — je — je — kar — kar — ko — ko — lenj — i i — li — nam — mo — mor — mož — mus
—	na — na — na — ni — ni — ni — ni — nje — or — pri — pri — rav — re — ri — ri — sa — se — se — se — saj — sko — sko
—	so — so — sta — ta — ta — ti — to — to val — var — vel — vi — vi — vik — že — žan.
Iz teh 60 zlogov sestavi 18 besed, katerih pomen je: 1. del Ljubljanske pokrajine; 2. kraj na Primorskem; 3. reka v Sibiriji; 4. kuhalna priprava; 5. slov. pisatelj (t 1845); 6. slovenski pesnik (t 1906); 7. mesto ob Baltskem morju; 8. italijanski državnik ; 9. mesto v Ljubljanski pokrajini; 10. nekdanje mesto v Afriki; 11. pokrajina v Italiji; 12. mesto v srednji Italiji; 13 moško ime; 14. kraj na Gorenjskem; 15. žensko ime; 16. otok v Tihem oceanu; 17. glasbilo; 18. prebivalec evropskega glavnega mesta.
Tri zaporedne črke vsake besede, brane vzvr stoma, povedo citat iz Gregorčiča.
DNEVNIK PALČKA
10
odrijančka
Za nekal malčkov ni bilo prostora, pa so si znali pomagati: brž so pograbili desko, ki je bila v bližini, pa so jo privezali zadaj na sani, so vsedli nanjo in sc držali drug drugega.
Jaz. Modrijanček, sem si Izbral najlepše mesto, a doktor Lečnik najslabšega. Čakal je. da bi vsi posedli, pa ie slednjič ostal brez prostora ln se je moral vsesti prav na konec deske. »Ali ste vsi narčd?« je vprašal Skočko. »Počakajte! Pustite še naju, da sedeva!« sta kriknila Eskim in Ciček.
Ko smo se slednjič vsi uredili (prav za prav no vsi, ker je Indijanec nekako le visel), jo Skočko počil z bičem in konja stn jo ucvrla ko za Btavo.
To so se tisti v hiši začudili, kako da sta konja kar pobegnila s sanmi 1
Kot blisk sta drvela konja čea iarke in bregove po debelem snegu. Mahoma pa so sani ne-kam butnile in vse palčke, ki so sedeli na pritrjeni deski, je vrglo kvišku. Dobro je bilo. da so se drug drugega držali, zakaj vsi so padli na desko nazaj na svoja mesta. Čižek bi bil skoraj cepnil na tla. a doktor Lečnik je dobil na nosu debelo buško.
»Slišite, ali ni že zadosti tega špasa?« sem vprašal.
»Ej, ej, kako se bojčka naš Modrijanček!« so je porogal očka Bradač, ki je sedel poleg mojih nog.
Madeže rdečega vina odpraviš
?o jih najprej izmiješ z mrzlo vodo, nato poškropiš z vročim kisom ali z vročo limonovo kislino, kar naj bo do suhega na blagu. Pazi pri pisanih blagovih, da se barva ne izgubil
I
Kdo zna bolje?

Deseti otrok
(Dalje.)
Grizelda, sedemnajstletno dekle, je ob njegovem pozdravu v obraz rahlo zardela. Bila je lepa kot rdeča, pravkar razcvela vrtnica. Zelo se je zanimal zanjo. Ko pa jo je vprašal, kako to, da je imela ob njegovem prihodu solzne oči, je znova glasno zajokala. Sprva je ni bilo utolažiti. Damjanove lepe besede so utihnile njen jok. Razkrila mu je bol svojega srca: povedala o bedi, ki tare njene drage domače; pa še to, da mora zaradi tega z doma, da si poišče službo.
Cigan jI ponudi prijateljsko roko in dobro službo. Toda Grizelda sprva ni bila voljna sprejeti službo plesalke in zaradi lepega glasu bi bila lahko tudi dobra pevka.
»Mlada si in lepa! Pri meni boš kakor doma; ostani! V svilenih oblačilih in z zlatimi okraski v laseh se ti bo zdelo, da je delavnik nedelja. Nič se ne boji Skrbel bom zate; ti mi boš vse na svetu.«
Dekle ga je zaskrbljeno vprašalo: »Kaj poreče mamica, ko ji to povem, kakšno službo bom imela ?«
»Nič jI ni treba pravitil V par dneh pa itak odidemo z vozini daleč proč. Jutri pa reci, ko prideš iz mesta, da si dobila dobro službo in da te dalj časa ne bo domov, ker boš po ves dan zaposlena. Čez dva dni te bom zjutraj pričakal za tem gozdom.« Zadovoljna, z roko v roki, sta se razšla.
Grizelda je hitro oprala in se vesela vrnila pod slamnati krov. Na mizi je bila pripravljena večerja: močnik in v oblicah krompir. Povečerjali bo skoraj tiho, kako tudi ne. saj je imel vsak pred seboj sliko dogodkov minulega dne. Po opravljeni večerji se je mati pokrižala. Kratki večerni molitvi je kot vselej pristavila: »Za pokojnega očeta: Očenaš.«
Dekle jo pobralo žlice in dvignilo sklede. Videti je bilo, ko da hoče ona pomiti. Mati pa ji. reče: sGrizelda. le pojdi spat, da ae boš jutri
preveS utrujena, če morda ne boš prav kmalu dobila službe.«
»O, to že lahko pospravim!« Pomila je posodo, nato pa odšla v sobo, kjer je bila tudi njena postelja. Ugasnila jo luč. Od prečutih noči utrujena, je Grizelda že trdno spala, ko je njena skrbna mamica še bdela. Trle so jo skrbi, bo 11 njena hčerka dobila službo, in kakšno bo sprejela.
Gospod župnik je šel že proti cerkvi — ma-ševat — ko je Grizelda hitela v mesto. Prijazno ga je pozdravila.
Za seboj je pustila zelen gozdi?, spomnivši se mladih dni, ko se je tu ^grala z drugimi otroki. Spomnila ee je, kako je že kot večja nabirala tod sladke jagode in suhljad, da je imela mati s čim kuriti. Na jesen je nabirala kostanj in gobe. Srečna leta so kmalu minila, četudi v bedi in pomanjkanju. Lepih igrač ni poznala. Namesto dragih punčk ji je mati včasih napravila punčko iz starih cunj. — — — Danes pa gre mimo tega kraja ljubkih spominov v mesto.
»Po kaj greš?« se ji je začela oglašati vest.
V mesto je res šla. Natančno si je ogledala vse izložbe, saj je imela časa na pretek.
Že nekoliko utrujena se je lačna malo pred poldnem vrnila domov.
Mati je nalivala vodo. Grizelda, to opazivši, je priskočila, da ji pomaga nesti poln škaf.
Ponovno se ji je oglasila vest: »Materi boš lagala? Moram, ni drugače! Damjanu sem obljubila, da pridem.« Angel varuh ji le veleval: »Ostani dobra, kot si bila!« Zatrla je znova glas svoje vesti. Vdala se je lepemu ciganu in se mu že zdaj slepo pokorila.
Prvo materino vprašanje je bilo: »Kako je s službo?« Hotela le natančno vedeti.
»Dobila sem službo in bom že jutri ostala kar tam. Zaposlena bom ves dan. Dobila bom tudi hrano in ppsteljo. Ko bom utegnila, vas pridem obiskat.« Nekak trepet je trgal te besede. Mati pa tega ni opazila, kajti mislila je. da hčerko vznemirja skrb: biti pri tujih ljudeh.
0, skrbelo je deklico, kajti vedela jo dobro, da ne bi smela sprejeti te 6lužbe, če bi to vedela njena mati,.
Mati je, nič hudega sluteč, rano skuhala zajtrk in poklicala hčerko: »Vstani, Grizelda, da ne boš prepozna!«
Pred odhodom jo je blagoslovila ter naročila: »Le pridna in poštena bodi, pa te bodo imeli ljudje radi!«
Minila so tri leta, odkar je Grizelda živela v ciganskem šotoru. Privadila se je vsem običajem. Živela je že cigansko. Usposobili so jo za izvrstno pevko in plesalko — kakor ji je bilo obljubljeno ob prvem srečanju s ciganom.
Ko pa je nastala po deželi lakota, tako da ni hotel za nepomembne reči nihče trositi denarja, tako tudi ne hoditi k ciganskim predstavam, so se cigani že zgodaj zjutraj morali odpraviti prosjačit. Nekateri so odšli v trg, a drugi po bližnjih vaseh.
Damjano je ostal z Grlzeldo doma, da sta Suvala zaklade v šotoru. Ona je bila ta dan kuharica: sebi in Damjanu. SIcer so kuhalo stare ciganke, ki so vse ljubile Grizeldo.
Prej lepa ko cvet. je po treh letih precej uvela. Ko se je utrujena palila nad soparico ledi. je sedla, da se odpočije. Damjano je prinesel gosli in lok. Uglasil je strune. »Poj, moja Grizelda! Nič naj ti ne teži srca!«
Z uglajenim lokom je potegnil preko strun, nakar je zagodel še glasneje. In Grizelda je pela: »Kaj je ciganu največja sreča?«...
Cigan se je zamislil in strastno igral. Niti ni vedel, da je Grizelda prenehala peti in ne,
kdaj se je nezavestna zgrudila k njegovim nogam. *
Hlad leirrae jesenske noči ie stresal še bolno telo mlade matere. Hitela je čez pokošene travnike in požete njive. Bližala se le cilju.
V naročju je trmasto zajokalo, da jo prižela tesneje k sebi drobno telesce devet dni starega sinka. Oprezno je stopila pred rodno bajtico, da bi je nihče ne opazil.
Povsod vse tiho. Lajež sosedovega psa je presekal tišino.
Ko |e odložila otročička na prag, le malček glasno zajokal. Kot divjad le odbrzela... Tekla
je, kar so ji dale noge. Šele daleč za vasjo se jo prvič plašno ozrla. Izginila je v temnem jutru...
Ker jok na pragu Strgarjeve hišice ni utihnil, so se prebudili. Strgarica se je nemalo začudila, ko je uzrla nebogljenčka. Odnesla ga jo v vežo ter ga nasitila z mlekom. Utihnil je in zaspal.
Kljub vsem poizvedbam niso mogli ničesar zaznati o njegovih starših. Krstili so ga na ime Danilo.
Malček se je lepo razvijal in vedno bolj so je v njem kazal ciganski tip.
Še drugi so mu začeli rekati: cigančok.
Ko je začel hoditi v šolo, so se otroci z gospodom učiteljem pogovarjali o svojih starših. Vsak je vedel povedati kaj lepega o svoji mamici in očetu.
Danilo se je tožen vrnil na dom stare matere. Odloživši torbo s knjigami, io ie vprašal: »Mama, še nikoli mi nisi ničesar povedala o moji mami in ateku. Sošolci so vedeli marsikaj lepega povedati o svojih starših. Kje pa jih imam jaz?«
Mati se je grenko nasmehnila in pri tem pomislila na svojo hčerko, ki jo je ob blagoslovu zadnjikrat videla. Od takrat je minilo nič manj kot deset let. Dejala je: »Tvoja mamica in očka sta prav gotovo tam. kjer zahaja luna, kjer se potaplla zlato sonce: tam. kamor beže beli oblački.« Spet je zamišljena obmolknila.
*
Čez prag borne bajtice |e stopil bradat cigan z violino v eni in z lokom v drugi roki. Zaigral je...
Ob glasu lepo donečlh strun je Danilu po žilah vzkipela ciganska kri. — — —
Še v gozdič ga je izvabila melodija pojočega
lesa.
Damjano ie spoznal svojega sinka, sin očeta in svojo mamico. Bilo je v ciganskem šotoru.
Kmalu so z divje razkopane gozdne grapo odšli v daljne tuje kraje; tla. kier je zlato sonce doma; saj tam se marsikomu mila sreča smehlja.
Zagonetna smrt švedskega kralja Karla XII.
Znanost skuša razvozlati zagonetno smrt pred 224 leti — Kari XII. je bil umorjen — Skrivnostna krogla
Smrt švedskega kralja Karla XII. — vlarTaT je od 1697 do 1719 — je zavita v skrivnost. Bil je zelo nadarjen kralj, ki je šel smelo skozi življenje in se bil s svetom. V zgodovini je njegova podoba vseskozi svetla. Skrivnost «e začenja šele i njegovo smrtjo. Odkar je pri nameri, zavojevati Norveško, padel v bojnem jarku pred mestom Kredrikshall, ni ponehalo šušljanje o Karlovi smrti. Vleklo se je skozi stoletja sedaj glasneje, sedaj bolj tiho, ponehalo pa ni. Se več: jiostalo je predmet vsakdanjih pogovorov, dnevna senzacija, legenda je postala resnično dejstvo, resnična dejstva pa so postala legenda. Zgodovina pravi, da je umrl Kari XII. junaške smrti pred Kredriksjiallom; ljudstvo po je govorilo, na je bil na skrivnosten način umorjen, ker je bil pred sovražnikovimi kroglami neranljiv.
Kraljevo rakev odpro
Niti prvo, niti drugo dejstvo ni dokazano. Obe trditvi sta imeli vnete zagovornike. Leta 1917. so odprli znamenit Karlov sarkofag v cerkvi Niddarholm v Stockholmu, kjer leži Karlovo mumificirano truplo. Na z lavorjevim vencem okrašeni glavi so zasledili smrtno rano. Preiskovali so jo z riintgenom. mikroskopom in merili. Vedno bolj so prihajali do prepričanja, da velika poškodba na kraljevi glavi ni mogla priti od krogle iz puške, kakršne so takrat
Uporabljali Norvežani. To mnenje je prevladovalo že od neke razprave 1. 1846. Preiskava je dognala, da krogla ni bila svinčena, drugačnih krogel pa takrat niso imeli. Uporabljen je moral biti le kak poseben predmet, ki bi prišel iz neposredne bližine.
Ta ugotovitev je jasno pokazala na umor. Ugibanje, zakaj je bil umorjen ravno s posebnim izstrelkom, je postalo tem važnejše, ker je med njegovimi sodobniki vladalo prepričanje. da je kralj za navadno svinčenko neranljiv. Proti neranljivim ljudem da je uspešno le njegovo »osebno« orožje, kakor gumb tistega, ki naj bo usmrčen. Do sera so prišli. Najvažnejši dokaz, da je bil res umorjen, pa je manjka*
Usodni dogodki
November 1718. Kari oblega s svojimi četami norveško trdnjavo Fredrikshald. Trdnjavo je težko ostvojiti. Kari zapove, naj 6kop-Ijejo jarke v kamen. Delali so dan in noč. Kralj je pripravam ves čas prisostvoval.
II. december 1718. Nedelja. Zunanji jarek je le še HO metrov pred ciljem. Kljub opominom prijateljev je Kari v tej najsprednejši jKistojanki. Oblekel je novo modro uniformo. Utrujen od težkih naporov se je vsedel na neki zid, položil trioglati klobuk predse, si podprl
glavo z desnico in zadremal. V tem času ga je zadela smrtna krogla in mu prebila obe senci.
Žalovanje prepovedano
In sedaj so se dogajale kaj čudne reči. Nihče ni bil nad kraljevo smrtjo presenečen ali potrt zaradi nje. Smrt so skušali sploh zatajiti. Prepovedali so vsako glasno žalovanje, zatrli vsako obtežilno domnevo. Noge ubitega kralja so zvezali, »da ne bi mogel iti«. Resnično značilno ravnanje, ki da slutiti navzočnost kake nasprotne stranke, ki je smrt neumornega kralja želela, pripravila in izvedla. Prestol je zasedel Friderik I., toda Kari XII. ni bil pozabljen. Ljudstvo je govorilo in šepetalo, iz rodu v rod je prenajalo izročilo o »turškem gumbu«. Da bi ga lahko umoril, da je morilec pripravil »turški gumb« neke stare uniforme.
Nova odkritja
Nova preiskovanja delajo na realnejši podlagi. Najbolj si prizadeva rešiti to zamotano zadevo intendant Sandklef, ki piše o tem v listih, knjigah in govori v radiu. V dolgoletnem delu zbira »priče«, ostanke ljudskega izročila. Previden mora biti z dokazi, ki so šli od ust do ust, toda zrnce resnice bi se dalo v njih zaslediti. V neki vasi so našli kraljevo denarnico z njegovim imenom. Kako je prišla tja? Brez dvoma jo je imel kralj do svoje smrti. Z »zaslišanjem« je bilo ugotovljeno, da je mrtvega kralja izropal neki vojak, ki je prinesel domov tudi kraljev plašč. V plašču je bila denarnica Vojak je dal tudi zanimive podatke o Karlovi smrti — bil je namreč v njegovi neposredni bližini in je povedal, javno seveda tega ni smel storiti, da je bil kralj umorjen. Morda bi temu izročilu toliko ne verjeli, če bi ne našli še drugega kolesca v tej zadevi. V državnem arhivu je ležal zaprašen apir, zap;snik o zaslišanju nekega oficirja raljeve straže. Tudi ta oficir je izpovedal isto, kar neznani vojak, toda člani nove vlade so njegovo izpoved uničili, ker jim je bila zelo neljuba. Ontežilna mesta iz izpovedi so zradi-rali. Z modernimi pripomočki pa so jih lahko gladko prečitali.
Skrivnostna krogla
Govore pa še o nekem drugem Karlovem vojaku, važni priči preteklosti. Ta je po vrnitvi iz nesrečnega pohoda na Norveško doma prijiovedoval o že omenjenem gumbu. On ga je celo imel. Po nesreči je prijel v roko kroglo, s katero je bil kralj ubit in je spoznal, da je to gumb. Prinesel ga je domov. Zelo verjetno je, da je bil od kraljeve obleke. Dolgo ga je nosil pri sebi, vest, da ve, da s kraljevo
k
smrtjo ni vse v redu, ga je pekla in mu prizadela mnogo notranjih bolečin ter neprespanih noči. Po duhovnikovem nasvetu ga je na-
zadnje vrgel v neki potok.
K Sandklefu je prišel neki kovač iz tistih krajev, kjer so največ govorili o zagonetni kraljevi smrti in mu zatrjeval, da je našel kroglo, s katero je bil Kari ubit. da jo je našel v neki prodnati jami. Bil je krogli podoben gumb iz medi. Obe plošči gumba sta bili spojeni s svincem. Na eni strani je bila krogla nekoliko sploščena, kakor da bi udarila v kamen. — Govorice so imele prav. Kralj Kari XII. ni padel od sovražne krogle, marveč od morilčeve roke.
Pri Maja Indijancih
Malokdo ve, da so imeli ameriški Indijanci lastno zelo visoko kulturo, ki je v marsičem celo prekašala staro grško ali rimsko kulturo. Naikul-turnejše indijansko pleme je bilo pleme Maja. Maja Indijanci so imeli svojo državo na polotoku Jukatanu.
Ko so prišli Španci v 10. stoletju na Juka-tan, so naleteli namesto na gole divjake, stanujoče po revnih, iz ila narejenih kolibah, naenkrat na vzorno obdelana polja, na lepa mesta in velike, lične hiše. Prebivalci so bili oblečeni v pisana oblačila iz volne. Bili so spoštljivi in olikani.
Pa tudi vse drugo, kar so belci našli pri Maja Indijaecih. je bilo naravnost čudovito. Če pustimo ob strani njihovo blazno pogansko vero
Zasebni detektiv
Gospod soprog je bil v petih trgovinah z modnimi dainskimi klobuki, v štirih modnih ateljejih, v treh lokalih za olepšavanje in pri štirih damskih frizerjih I«
- »Za božjo voljo, kaj neki ie delal tam?«
>Vas je iskal, gospa.«;
s številnimi človeškimi žrtvami, moramo govoriti le z začudenjem o kulturi Maja Indijancev.
Bili so izvrstni matematiki in genialni astronomi. Iz redkih ohranjenih spomenikov in napisov je uspelo učenjakom dobiti vjiogled v njihovo obsežno znanje. Maja so že davno odkrili nekaj, česar takrat še noben azijski in evropski narod ni |x>znal: že pred tisoči let so imeli ničlo in so računali prav tako, kakor zdaj mi z decimalnim sestavom. Še večje začudenje je zbudilo v znanstvenem svetu odkritje zamotanih^ avstro-nomskih računov, izvedenih dovršeno točno, čeprav Maja Indijanci niso imeli pripomočkov v daljnogledu
Evrope! smo se morali dolgo časa mučili skozi več pokoljenj, dokler nismo točno izračunali, koliko časa potrebuje naša zemlja za pot okoli sonca. Maja Indijanci pa so ta čas brez teleskopa tako točno izračunali, da se njihovi računi razlikujejo od naših le za nekaj sekundi Danes so njihova bivališča s prahom pokrite ruševine, pravnuki tega čudovitega in modr.ega naroda pa so postali zopet divjaki, ki nič ne vedo o matematiki ali zvezdoslovju. Kdo ve. kolikšno znanje je za vedno ostalo s starimi Maja Indijanci vred pod živim nagrobnim spomenikom pragozda. Tako so stoletja z nepredirnim zagri-njalom pokrila prastare kulture in prastaro znanje. Kar smo navedli v tem kratkem članku, je po vsej verjetnosti le majhen delček pozabljenega znanja, o katerem nam je po raztresenih virih ohranjen včasih le majhen spominček
Deset šaljivih zapovedi za bolnike
1.	Če si član kake bolniške blagajne, ne hodi k zdravniku vse dotlej, dokler se bolezen dobro ne razvije, ker si sicer lahko simulant. Sicer pa se ravnaj po svojih gmotnih razmerah.
2.	Ne kliči istočasno več zdravnikov, ker zaradi tega ne boš imel le velikih stroškov, marveč jih boš spravil v neprijeten položaj: eden bo trdil, da imaš ošpice, drugi, da imaš čir na želodcu, tretji, da te muči revmatizem
3.	Ne vznemirjaj zdravnika v nedeljo. Pomisli, da ima poleg zasebne prakse še kako honorarno službo in mu je nedelja edini dan, ko se lahko odpočije, igra karte ali gleda nogometno tekmo.
4.	Ne zahtevaj, naj zdravnik takoj pride. Navadno bo čakal, da v tvoji četrti zlx>li še kdo, da mu ne bo treba dvakrat hoditi.
Parfum
Uporaba parfuma je prišla v navado od vzhodnih azijskih narodov. Iz Azije je prišlo parfu-miranje preko Italije v Francijo, kjer ga je uvedla Katarina Medicejska. Odtod se je razširila uporaba dišečih sredstev po vsej Franciji in naprej po Evropi. Razne države so v raznih dobah in različnih oblikah parfumiranje prepovedale, toda, kakor vidimo, prepovedi niso kaj prida pomagale. Parfum še danes kraljuje v modi.
Najmrzlejše mesto
Najhladnejše mesto na svetu je brez dvoma Verhojansk v severovzhodni Sibiriji. Mesto leži 6 m nad morjem in ima pozimi 65 stop. pod ničlo. Povprečna toplota tega mesta znaša 6 stopinj pod ničlo.
Klub debeluharjev
V Parizu imajo »Club del Cent kilos«, kljub takih, ki tehtajo najmanj 100 kg. Klub je imel pred nedavnim še nekaj stotin članov, ki so se vsak me9ec enkrat sestali v kaki znani gostilni. Med njimi so ugledni ljudje, kakor igralci, pisa-' telji, novinarji, pa tudi mesarji, kočijaži, sluge in drugi. Zadnje čase je klub precej članov izgubil.
Sončna toplota
Poleti izžareva sonce na hektar zemlje toliko toplote, da to odgovarja jakosti 17.000 k. s.
I šoli.
Katehet pripoveduje otrokom o Bogu. Na koncu vpraša Vilčka: »Povej mi, Vilček, kdo je višji in večji kakor kralj?« »As,« odgovori hitro Vilček,
Zanimivo in kratko
Ljudje pojedo na svetu največ riža, nato pšenice in na tretjem mestu je koruza.
Najbolj gosto vodo med vsemi jezeri na svetu ima Slano jezero v Ulahi (Združene države), ker vsebuje zelo mnogo soli.
Netopir z brado. Po nekaterih Irskih krajih živi posebna vrsta netopirja po imenu »Miotvs Kuhi«. Zivalica je dolga 4 cm. z razpetimi krili meri 9 cm in kar je najzanimivejše — ima 2 cm dolgo brado.
Ves zlati denar, ki je bil v prometu po vsem svetu in skozi vse leto 1904, je tehtal le 900 tisoč kilogramov.
Peg se med vsemi živalmi najmanj boji ognja. Če nastane v hiši požar, pripogne glavo k zemlji, kjer je največ svežega zraka in mirno išče izhoda.
Na vsem svetu porabijo ljudje na leto 2000 ton plutovine.
Kavčukovo drevo je odkril francoski priro-doslovec La Condamin, ki ga je francoska vlada leta 1735 poslala v Brazilijo, naj jo preišče.
Med svetovno vojno so imeli Nemci poleg sanitetnih psov v službi tudi 25.000 policijskih psov.
Na Saškem so izdelali triletko proti revma-tizmu. V treh letih hočejo to ljudsko kugo korenito odpraviti.
Svetovno vojno je prespal. Prejšnji višji poštni tajnik A rani je postal leta 1911 v Budimpešti žrtev železniške nesreče in je dobil zelo močan pretres možganov. Mož je le polagoma okreval in je vso prvo svetovno vojno v bolezni dobesedno prespal.
V Nemčiji je okoli 18.000 ljudi, ki imajo srce in tudi nekatere druge organe na napačni strani.
Pravijo, da je ogledalo za nekatere ženske mnosro _ važnejše, kakor knjiga
Najnevarnejši smodnik, ki zahteva največ žrtev, ni, kakor navadno mislimo, dinamit ali ekrazit. ampak — puder.
Grščino ljudje radi zametujejo, pa jim včasih le še prav pride: kdo jim bo sicer razkril skrivnost pregovora na kaki sončni uri ali skrivnostne napise na receptih in zdravilih? Homer-jeva božanska govorica služi danes sicer res le odpravo glist, služi pa le.
Anekdota
Cesar Friderik Viljem I. je vprašal na mrtvaški postelji spovednika, če res mora odpustiti vsem sovražnikom, ako hoče priti v nebesa. Ko mu je sjjovednik izrecno pritrdilno odgovoril, se je obrnil ces*\r«k ženi in ji naročil: »Piši torej svojemu bratu Jurju, da mu odpuščam — toda.« je naglo pristavil, »počakaj s tem, dokler ne umreml«
Popravilo.
Nekdo trka na vrata.
Gosp>odar mu odpre in zagledi delavca z orodjem za popravilo električnih napeljav in zvoncev. Vpraša ga. kaj želi.
»Zvonec sem prišel fjopravit.«
»Toda, gosjiod, naš zvonec vendar ni pokvarjen Kdo vas je naročil,«
»Vaš krojač. Devetkrat je bi! že pri vas z računom, pa mu nihče ni odprl.«
Zdravilo.
»Jože, ali ves, kje je tist« steklenica rici-nusa?«
»Izlil sem ga v školjko našega vodovoda.«
»Se ti mar meša?«
»Ne; mama je rekla, da je vodovod za-mašen.«
Rešitev križanke št. 16
Vodoravno: 1. Hilda, 6. Blok, 10. ovira, 15. osel, 16. tlačan, 17. omet, 18. Mav, 19. eros, 20. Enej, 21. Eva, 22. Erotika, 25. Bogataš, 27. Rado, 29. jarina, 30. koze, 32. Eger, 34. oda, 35. kip, 37. Ines, 39. korobač, 41. skodela, 32. in 43. da, 44. ia, 45. re, 46. et, 47. pivovar, 50. spojina, 53. Aja6, 54. Ana, 56. Bog, 557. amen, 58. Laze, 60. Verena, 62. raca, 64. Alabama, 66. Salomon, 68. som, 70. ozon, 72. steg, 73. Ida, 74 edil, 755. anilin, 76. okop, 77. Cirila, 78. TAS, 79. Azana.
Navpično: 1. Homer. 2. Isar, 3. lev, 4. dleto, 5. atrij, 6. blokada, 7. Ia6, 8. oče, 9. kanonik, 10. Onega, 11. vojak, 12. ime, 13. reva, 14. ataše, 23. oder, 24. ara, 25. bik, 26. Tone, 28. agonija, 31. zelene, 32. ekipa, 33. Rodos, 34. obava, 36. porog, 37. ideja, 38. satan, 40. čir. 41. Sas, 48. vaza, 49. anemona, 51. ponatis, 52. imam, 55 ara, 565. bes, 58. Ia6ec, 59. Eboli. 60. vazal, 61 Alena, 62. Rogoz, 63. Anapa, 65. Lodi. 67. Odon, 69. mir, 71. nit, 72. sla, 73. Ika.
Križanka št. 17
5.	Kupuj vsa predpisana zdravila, četudi jih ne potrebuješ; lekarnar tudi mora živeti.
6.	Ne kliči zdravnika ponoči, ker njegova družina morda ne bo vedela, kje naj ga išče.
7.	Če zdravnik zahteva plačilo vnaprej, to ni nezaupanje do tebe, ampak do tvoje bolezni.
8.	Če ti zdravnik pomaga, je to uspeh njegove sposobnosti, če ne, je temu kriva tvoja narava.
9.	Nikar ne misli, da so zdravnikove usluge drage, ker od njih ni zavisno le tvoje zdravje, marveč tudi zdravnikovo življenje.
10.	Ko zdravnik konča pregled, mu ponudi vode, da si bo umil roke. To je stara navada, ki je ostala v navadi že od Pilata.
1	1	J	t |o		b		K	1" 1" I"			la	14
15			P						I" 1			
tir			1		tw			1 1 j"				
Ji			P						P			
24			|		27	™			, |			
		31	f						P		36	
17			, |		39		4,		1	41		
42			I43						|44	1		
4f>			48						W 1			
W 1			r						|50			
Vodoravno. 1 telesna tekočina, 4. žensko ime, 10. moško ime, 15. ognjeniški izmeček, 16. vrsta opic. 17. najdražje bitje, 18. Schillerjeva oseba, 19. ptica pevka, 20. določen termin, 21. mestno zabavišče, 22. makedonska dežela, 25. štajerski kraj, 24. vojvodinski kraj, 26. značaj, priroda, 28. vrsta glodalcev, 30. žensko ime, 32. močna piščal, 35. gospodinjsko opravilo. 37. Shakespearovo delo, 39. terilna priprava, 41. moško ime, 42. majhen otok, 43. znamenje izobraženosti, 44. notranjski kraj, 45. vrsta zemlje, 46. glasbeni izraz, 47. istrski kraj, 48. siva krava. 4fl. Pellicova oseba. 50. del roke.
Navpično: 1. vrsta grmovja, 2. judovski duhovnik, 3. žensko ime, 4. albansko mesto, 5. zavetje, ščit, 6. vrsta padavine, 7. planinska rastlina, 8. babilonsko mesto, 9. moško ime, 10. domača žival. It. italijanska gora, 12. vrsta opic, 13. gorenjski kraj, 14. grška boginja, 25. slovenski pisatelj, 27. italijansko mesto, 28. slovstvena oblika, 29. žensko ime, 30. gorenjski kraj, 31. moško ime, 32. štajerski kraj, 33. izdelovalec risb, 34. naskok, zalet, 35. istrski kraj, 36. arabsko ime, 38. del ograje, 40. »taro* rimski državnik, 41. slovenska reka.
Mali oglasi
j Služto j fe Prodamo
Dobe:
Natakarico
B primerno gotovino za prevzem točilnico sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Ljubljana 187.	b
Služkinjo
Ea vsa gospodinjska dela. samostojno kuharico, varčno In pridno, takoj eprejmem. Naslov v upr. »Bloy.< pod št. 190, b
Fige in brinje
za žganjekuho Ima stalno na zalogi Ivan Jelačin, Ljubljana - Aškerčeva 1.
Tricevni radio
ugodno prodam. Naslov v upr »Slov.« St. 154. 1
Kuharico
perfektno, pošteno, mlaj-6o. z dobrlinl spričevali, iščem za stalno k dvema osebama. - Ponudbe pod »Dobra plača« št. 119 na upravo »Slov.«	b
Dekle
Ea vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v upravi pBlovenca« pod št, 200.
(b
Prašička za rejo
pet mesecev starega, 60 kilogramov težkega, prodam blizu Ljubljane, Naslov v upravi pod št. 182.
Prodam
leseni pod ln dve šupt, vse krito z opeko. Cerln Fr., Zg. Hrušlca št. 11, pošta Dob. unje.	1

Kovaško delavnico
na deželi, z orodjem, oddam pod ugodnimi pogoji v najem, najraje poročenemu. Informacije pri A. Zidar. Jegllčev ■. 15. n
Lokal
oddam v strogem centru. Najprometnejša cesta. Interesenti naj pošljejo svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Centrum« št. 254, n
Lokal '
z moderno Izložbo, poleg Flgovca, takoj oddam. -Informacije (laje I, Knez, Gosposvetska c. 1, dvor.
jKiiiiimpg
Robidov list
zimske rasti, lahko tudi na kmečki peči sušen — plača najvišjo ceno In prevzame vsake količine trgovina Cučeli, Sv. Petra cesta 13.	(k
Vlogo cca. 70.000 lir
Ljubljanske kreditne banke ugodno prodam ali zamenjam za vlogo Kmet-eke posojilnico ljubljanske po dogovoru. - Hud. Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12	d
131 • I
Ohlastv, koncesiomrana
šoferska šola 1. Gaberšček
bivSi komisar Z4 Solerske izpite Kolodvorska ulica 4L 43
lelefon St. Izpit te lahko polaga le t th., letom.
Fige za žgmjokuho
dobite najcenejp pri Ant. Krlsper, Colonlale, Ljubljana, Tyrševa e. SI.
Prodam
Kuharico srednje starosti
Izurjeno, dobro ln z dobrimi spričevali sprejme [ po{j st. 196. takoj gostilna Lisjak pri klavnici Mesarska c. 2.
(b
šivalni stroj »Singer« — harmoniko za učenje ln gramofon s ploščami. Naslov v upravi »Slovenca« (1
Rabljeno pohištvo
vseh vrst kavče, otoma-ne, spalnice, kuhinje, kakor tudi posamezne komade pohištva, šivalne stroje ln druge uporabne predmete stalno kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg a.	k
(Jradnika-co
popolnoma veščega italijanskega Jezika v govoru ln pisavi, sprejmemo za pisarniške posle. Le popolnoma vešči naj stavijo ponudbe pod »Perfektin« št. 133 v upravo »Slovenca«.	(b
3 čevljarske pomočnike
Ea zblto ln šivano delo, sprejme Sovan Janez — Čevljar, Dol. Logatec 45.
(b
Frizersko pomočnico
sprejmem v stalno službo. Kamen Niko, frizer. Poljanska cesta 13. b
B Službe |
JSUIO:
Služkinja
Umetniške slike
po ugodni ceni prodam. Ogled od 10—11 dopoldne. Bolgarska ulica 21-1. (1
Preprosto pohištvo
(samsko sobo), prodam. Ogled vsak dan. Tovarniška ulica št. 29, Moste, Marija Lesar.	(1
Prodam
zastore (volnene), gramofon s 120 ploščami, dve kompletni operi. Resljeva cesta 4a-IlI.( Lavrenčlč.
(1
Prodam
lep francoski gobelin barok Trumeau, damsko ba rok pisalno mizo, krasen podstavek za rože ter ra zne vaze ln figure. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 207.	(1
poštena, z dežele, t S S o takojšnje z poslltve. Cenjene ponudbe na Kebelj, Janševa 13.	b
i. Šivilja perila
■ mojstrskim Izpitom Išče Eaposllt-e. Gre šivat tudi na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 146. a
Orožniški narednik
upokojen, v 52. letu, ože-njon, vešč slov., srbo-hrv., ltal. ln nem. Jezika, z enoletnim sodno - pisarn, ln Bemljlško - knjižnim tečajem, Išče službo skladiščnika, vratarja, pisarniškega sluge, lnkasanta ln Blično. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »V vsem zanesljiv« št. 166.	a
'(brezposelna) želi mesto kot vzgojiteljica ali in' štruktorica za osnovno in srednjo šolo. - Ponudbe pod: »Honorar najnižji« 6t. 167 na upravo »Slov.«
Gospodična
B trgov. Izobrazbo, lzvež-bana v stenografiji ln strojepisju ter z dvoletno prakso blagajnlčarke, želi Bprejeti kakršno koli zaposlitev. Naslov v upravi Slov. pod »Poštena 168«
> Gospodična
B trgovskim tečajem Išče službo. Gre tudi k otrokom. Vrolih Jožica, Sto-žice 60, p. Ježlca.
Kakršno koli zaposlitev
Iščem. Vajena gospodinjstva, šivanja, vezenja itd Grem tudi za oskrbo. -Ponudbe upravi »Slov« pod »Kjer koli« št. 251
B ŽMiitte |
Dekle z okolice
neomadeževane preteklosti, 28 letna, brez znanja, s primerno doto, želi po počiti gospoda, krščan skega značaja, s stalno službo ali samostojnega obrtnika, slturiranega, — Resne ponudbe na upra vo »Slov.« pod »Bodoča sreča« št. 25 &	i
Šperano spalnico
pleskana orehova Imitacija, in hrastovo pisalno mizo, furnirano, proda: Mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7	(1
Smuči
prodam. Tri pare velikih ln en par kopletnlh otroških. Poljanska cesta 2, dvorišče levo.	(1
Prazne zaboje
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 236. 1
Fino črno obleko
novo, za srednjo osebo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 233. 1
Komate
na novo predelam; pro dam 2 para komatov. -Markič, Tržaška cesta 83 pritličje, desno.
Nekaj m3 borovih hlodov
prodam. Dravlje, Vodni kova cesta 265.
Pisalno mizo
ln radio aparat prodam, Ogled v ponedeljek. Ju govolna, Tyrševa 41. 1
Dva otroška vozička
moško kolo, posoda za mast, naprodaj. Skrbeč Zoro, Marenčlčeva ul. 3, Moste.	1
Filateiiia
Filatelisti pozor!
Najugodneje kupite ln vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk knjigarni Janez Dolžan Ljubljana, Stritarjeva 6
Kože domačih zaicev
plačuje najbolje krznar-stvo L>. ROT, LJubljana. Mestni trg S.	k
Odpadke papirja
kupuje tvrdka »Paplro-cel« — Ljubljana, Lepo-dvorska 23	(k
Šel ak
v vsaki količini takoj kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 218.
čebelni vosek
kupuje medičarna Pllhan, Sv. Petra cesta 59. k
Kupuje
ovčjo strlženo volno, volneno pletilske, krojaške, šiviljsko ln mešane od-rezke. Izrabljeno volnene pleteno Jopice, rabljeno žaklovlno, kakor vse tekstilne surovine. Prodaste najbolje samo pri »Jugo-volna«, Ljubljana, Tyr-Seva cesta 41, tel. 32-45
|Bcaotl
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro to točno. Obrnite se na>
FIAT »Balilla«
in rnail tovorni avto z generatorjem ter B. M. W. motorno kolo zaradi Be-lttve zelo ugodno naprodaj. Oglas lz prijaznosti Generator delavnici na Tyrševl cesti 13, Flgovee, levo dvorišče.	t
Nakup in prodaja avto-
mobilov, tovornih ln osebnih ter motoclklov. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	<f
6 tonski tovorni avto
znamke MAN, rabljen -naprodaj. Polzve se pri Fr. Baliar, Celovška cesta 36, telefon 22-92. f
B CtHOUg I
Dražba lesa
Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v LJubljani, Cesta 29. oktobra 24/1., bo prodala na pismeni dražbi 20. Jan, 1942
ca. 5200 plm bukove hlodovino
na panju z območja svoje Sumske uprave v Kočevju. Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah v Ljubljani ln v Kočevju.
H Sebe I
Oddalo:
Sostanovalko
pošteno, zaposleno, sprejmem. Vprašati v nedeljo od 10—12. Celovška 78, II. nadstr.	(s
Rudolf Zore
Gledališka ulica štev. Telefon S8-10.
12
Sobo
za čevljarsko ali krojaško obrt na Kodeljevem, v samostojni zgradbi, oddam. - Vprašati: Kamen, frizer, Poljanska c. 13. s
Soba
z eno ali dvema posteljama, brez perila, se takoj odda. - Baje Franc, Rožna ulica 33.	s
JSfelo:
Pravi filatelisti
znamk ne lepijo 1 Edina ln polnovredna znamka je brez prllepke. Zbirajte vložnlh albumih najboljše kvalitete - Jol, ki Jih do bite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6.
Antimasonske znamke
ln druge novitete, dobite ugodno v Mladinski založbi, Stari trg 30. Tu se dobijo vse vrste Jo! albumov	,(m
100 lir nagrade
dam onemu, ki ml preskrbi snažno enosobno stanovanje za takoj aH pozneje. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Nagrada« št. 187.	č
fl Ualmci |
Učenca-ko
za zlatarsko obrt sprejmem. Milan Košak, Cankarjevo nabrežje št. 31. v
Mizarskega vajenca
sprejme MIlan fttlel. Trata 27t Ljubljana VII, v
NAJSTAREJŠE ŠPEDICIJSKO PODJETJE V LJUBLJANSKI POKRAJINI
USTANOVLJENO L. 187 6
Brzojavni naslov: RANZINGER Tclolon Številka 20-60 in 31-60
L3UBL3ANSKI
Predstava ob 16 in 18.15. ob nedeljah 'n pra-rnimti pa ob 10.30, 14.»0.16.30 *n 18.30
Globoka ljubezenska zgodba in obenem krasen glasoeni film
Intermezzo
LESLIE IlOVVARD - INGKIU BERGMAN KINO MATICA - TEK. 2?-41
Odlična filmRka umetnina prirejena po drami »,Življenje" od Benvenuta Cellini
PerzeJ ln Sest deklet
Auuusto di Crlovanni, F.llena Zarescht, Režija (ilovacclilno Forzano KHIO StQO\ - TEK. 27-3P
Napeta zgodba lz mornariškega življenja
Ufetnik Iz Santa Cruz
Juan De Landa, Maria Mercader, Gniseppe Ri-naldi ln dragi KINO UNION - TEK. 22-2«
Globoka drama o veliki ljubezni dveh sic, ki Ju nasilno loči volna vihra
Izgubllenl raf
Fernand Oravey, Michelin Prešle Zanimiva zgo iba iz življenja filmskih igralcev Pevčeva skrivnost
C. Romano, Laura Nucci Pre.lBiHVe on 11.al in J? KINO KODEKJEVO, tel. 41-04
Opremljeno sobo
oddam gospodični takoj Skofja ulica 3.
Jštcjc:
Sobo
k souporabo kuhinje, Išče boljši zakonski par. Nudi se lahko pomoč v gospodinjstvu, Ponudbe upravi Slov. pod »Poštenje 183«.
Posestva
Parcelo
v bližini Sv. Križa, kupim. Ponudbe na: Jarc, Tomačevo 72, Sv. Križ.
Manjšo parcelo
na periferiji, najraje ob Dolenjski cesti, kupim. -Naslov ln ceno poslati v upravo »Slov.« pod »Gotovina takoj« št. 219. (p
Čisto, sončno sobico
Išče soliden, preprost gospod. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Miren« št. 194.	(s
Prijeten dom
z dobro domačo hrano ln udobnim stanovanjem — Išče pri dlstlngvlranl osebi ali družini prlletnejšl imovlt gospod. Ponudbe v upravo »Slovcnea« pod »Domačnost« {.t, 214,
Modroce
patentne posteljne mreže olomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mostni trg IS
Inštruktorja
Iščem za privatni Izpit 3. razr, trgov, akademije z navedbo cene. Ponudbe pod »Akademija 1941« št. 184 na upravo »Slov.« b
Učitelja-co italijanščine
prvovrstnega, išče gospo-1 dtčna. Ponudbe za navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Zmerna cena« St. 196,	,(u
LJUBLJANA
PREVOZ POHIŠTVA S POHIŠTVENIMI VOZOVI IN AVTOMOBILI
Lastno konces. carinsko posredništvo. Konces. javna skladišča z direktno zvezo s progo državnih železnic. Zastopstvo v vseh trgovskih in industrijskih centrih tu- in inozemstva
Z NAREDBO VISOKEGA KOMISARIATA ZA LJUBLJANSKO POKRAJiNO
št. 191, Služb, list št. 1 z dne 3. I. 1942,
preidejo vsa v Ljubljanski pokrajini obstoječa zavarovanja družb:
INTERNATIONALE, LA NATINOALE, ROSIJA-FONSIER in ROYAL-EXCHANGE-ASSURANCE
in sicer za elementarne panoge, t. j. požar, vlom. steklo, nezgode, jamstvo in kasko, na
JADRANSKO ZAVAROVALNO DRUŽBO
Ker Jadranska zavarovalna družba že obvezno jamči za ta zavarovanja, so vsi zavarovanci zgoraj imenovanih družb dolžni, da svoje, bodisi že zapadle bodisi šele dospevajoče premije vplačujejo odslej pri blagajni
Generalnega zastopstva JADRANSKE ZAVAROVALNE DRUŽBE V LJUBLJANI
Prosimo vse p. n. zavarovance, kakor tudi vse p. n. zastopnike zgoraj naštetih zavarovalnic, da se v bodoče obračajo v vseh zadevah, ki se tičejo teh zavarovalnic odnosno prizadetih zavarovanj, na
RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTA, TRIESTE JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA V TRSTU Generalno zastopstvo v Ljubljani, Beethovnova ul. št. 4/1. Tel. 29-37.
Zahvala
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob bridki Izgubi našega dobrega očeta, gospoda
Miroslava Medveda
vsem, ki ste ga obiskali v bolezni, ki ste ga spremili do groba. Prav posebno pa se zahvaljujemo rodbini Reichovi, ki mu Je dala svojo grobnico v začasno blvališčo, dokler ga no prepeljemo domov v Dolsko.
Dolsko, Tomačevo, D. M. Polje, St. Jurij pod Kumoa,
Rodbine: MEDVED, SMRAJC, INŽ. TUMA, BABNIK.
■v. ' - v. ■ f : .	i,w-■ ' , . , • ■
mtjso i.Vio iM^o»r»Nn urnci posmh ori ■{ CHOPOrCTf Čo*S0ltAlt6»AtUt>AHIHTtllCATA ' ioactouikiA*1t\*it>*i eosrau vjkduiu »a
■ COUillONf OAtlUlfflilO- fUAttUCO OilfAMMI
. MiiinMioMf,ojiiifosm unantn ouurnci iuoouji acciitano n mcHiiirf oi «čeuisro-Ol HAMCOIOIU i Oil CAMIOGO • II F Ml l o on c»ftiooo i OI1.4 si «couisr«ro dikitta MINti Hiti U.flClO HLArtilCO IN KOM« . P(« 1« SflOIZIOMi ACGIUNOIM. l. (.10 Pfl i'IHllH . .
NO Dlt 4fON0 « COlONIf, ( t. 2.75 ff» 1'tSriHO
-ijv.' ...	<• • • .
Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog postnih vrednotic, ki jih za kolekcije prodaja filatelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenieni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena katalogu je L. 4--. če ga naročite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo.
| ŽliraU 11
Kravo
mlado, dobro mlokartco, ki Jo 6—7 mcBceev breja, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 198. (j

Monograme ta robce
i to perilo, gumbe, gumb-; niče, entel. ažur, predtlsk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila
Matek & Mikeš
Ljubljana, FranMkansh« ullu
uaaprotl botela Union
Inserirajte v ,.Slovencu"!
Novi naslovi
Frančiškanska al. 3. I Telefon 45 18
Galoše
sprejema v popravilo vul-■ kanlzaclja Abulnar Franc J na Tyršovi cesti 36, dvorišče - Jugoauto.
Bilance
sestavlja In vpeljuje knjigovodstva strokovnjak. -Naslov povo lz prijaznosti tel št. 39-71.	r
La macchlna ia calcolo piti completa e preeisa ch« i'impone per lo sua modernissimci conceiione meccanlca.
Kalkulacijskl računski stroj praeltne konstrukcije, na višku sodobna tehnike.
Mil&eiea
Bapprepeolanle escluilvo per la provlncla dl lublaoai
A. K O V A Č I Č
Prelet nova ul. «4 Teli .2 6-3 8 p roj Ivan letat


-, *
X'- : *,i. - i ■ ••
.•'•• XV,r':
M ■ iti .
'S ► •».', yti - '
. , / , -V?!«
'■• »	.-'I •
i v '-^V
, 4v. .*if.' ."'v* " - , ■ -
Zavedajo® »e velikega kulturnega pomena, ki ima za na4 narod dobra leposlovna knjiga bomo zbirko
99
Naša knjiga"
izdajali naprej navktjnb težkim razmeram, podražitvi tiskarskega inaterijala in zmanjšanega knližnega trga • Naročnino za zbirko smo celo pocenili, « Knjigo letošnjega letnika (lil. 1.) bodo vsebinsko iu umetniško na viški. Z naročanjem podprete naše delo, ki je v korist vsej narodni kulturi.
Pecgeom
Zbirko, ki ho imela 6 knjig smo razdelili na ! sknnlnt. • Tn najdete pro/ram in naročilne pogoje zh prvo skupino /birke (3 knjige) • Drugi del (program in naročnino) bomo objavili maja.
III. LETNIK — Prva skupina:
Februarja izide
KIRUROOVO ŽIVLJENJE
300 strani. Napisal Andreja Majoechi,
Svetovno znana knjiga velikega kirurga, ki ni ne povest, ne Toman, ne znanstveno delo, temveč vsakega nekaj. Čudovito odkritja in doživetja, ki spremljajo velike in n ale vsakdanje drame v operatorski umetnosti, največji rešiteljici človeških bolečin.
Aprila Izide I. del romana OGNJIŠČE 400 strani. Junija izide II. del romana OGNJIŠČE 400 strani. Napisal Mile Budak. Prevedeno po 3. izdaji.
Ta veličasten roman kmečkega življenja iz Like je po svoji zasnovi in vsebini največje in najpomembnejše leposlovno delo, ki je bilo v zadnjem času napisano nn lialkanu m ima le malo tekmecev v vsei evropski literaturi. Znam krink Marakovič pravi: Dinamizem življenske prepričljivosti je v tem romanu dosegel vrhunec. Romun OONJI^E predstavlja vrednoto kakršne ni daleč naokoli ne prostorno ne časovno ln kar je Se posebna vrlina: ni bil nnpisan i/, kake stanovske ali ideološke potrebe .
Nnrotilnl pogoii
Naročniki se lahko naroče na vezane ali broširane knjige. Naro«. nlna za vse tri knjige je: za broširane U 84— In se laliko plačuje v 6 mesečnih obrokih no L. 14'—, za vezane v platno L. 162"- ali v 8 mesečnih obrokih po L. 17"—»
Zadnji obrok mora biti plačan 1. junija 1041».
Knjiue bodo imele isti format kot dosedaj. Vsi naročniki »NASE KNJK1E« In samo ti imajo pri knjigah naše za-ložbo 25% popusta. Prav tako dobijo naročniki, ki zbirko redno pla-čujejo, naše knjige lahko na obroke. Ta ugodnost zadruge ne ve'ja. V drugI skupini (od junija naprej) ho nrouram sestavljen izmeii sledečih avtorjev: Janez .Inlen (Ograd), Frane Werrel (Musa Dag), Jan (ep (Dom kliče) Annie Vlvantl (Noja Tripudians) in Dickens (Mala I'oryt).
Ljudska knjigarna v Ljubljani • Pred Skotijo 5 • Telefon 25 29
Dne 3. januarja 1942 je nenadoma umrl naš nepozabni
Franc Grošelj
trgovec in gostilničar v Javorjih
Priporočamo ga v molitev in blag spomini Javorje — Ljubljana
Mama, sestre in ostalo sorodstvo
la lampada di quafita prodotia nello stabilimento di Milano detla TUNGSRAM ElETTRICA ITALIANA S. A.
Kakovostno Tarnica proizvajana v Milanu v tvornid tvrdka TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
O
TUNGSRAM
Zahvala
Vsem, ki ste spremili našo predobro mamo
Ano Komar
na njeni zadnji poti in ki ste jo tolažili in obiskovali, naša najprisrčnejša zahvala.
Ljubljana, dne 10. januarja 1942.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA. VsenH ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, str-' ca in svaka, gospoda
Vovko Ferdinanda
delovodje mestnega vodovoda
se s tem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. županu dr) Juru Adlešiču za spremstvo pri pogrebu, gg. stanovskim tovarišem, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 14. t. m. ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Nikolaja.
Ljubljana, dne 10. januarja 1942.
Žalujoči ostali.
čitajte »Slovenca«
Umrla nam ie naša draga, zlata mamica, tašča, babica in prababica, gospa
Koželj Marija roj. Kuster
vdova po ravnatelju finančne blapaine
Predrago pokojnico položimo k večnemu počitku v nedeljo, 11. t. m. ob '/s4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Marije, na Dokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. januarja 1942.
Žalujoče rodbine: Koželj, Biber Alfred, Armič.
Nenadoma je dne 3. januarja 1942 umrl v Begunjah na Gorenjskem moj dragi brat
Janko Jagodic
Prosim molitve za njegovo dušo. V Ljubljani, dne 10. januarja 194^
Msgr. lože Jagodic
v imenu sorodstva
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in ste nam lajšali bol ob tako kruti smrti našega nenadomestljivega soproga, oziroma sina in brata, gospoda
Ivana Polaka
policijskega pristava
ki je bil zavratno umorjen, ker je vedno vestno vršil svojo službo, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, ki je opravila pogrebne obrede, politični, civilni in vojaški oblasti, ki je pokojniku priredila tako veličasten pogreb in se ga je tudi v častnem zastopstvu udeležila. Prav toplo se zahvaljujemo predstojniku mestne občine ljubljanske g. dr. Juru Adlešiču, ki se je osebno udeležil pogreba. Zahvaljujemo se g. dr. Hacinu, ki je bil rajnemu vedno dober predstojnik in očetovsko naklonjen. Iskrena zahvala tudi stražniškemu zboru ljubljanske policije za častno stražo ob krsti, za nošenje vencev in za udeležbo pri pogrebu. Slednjič se zahvaljujemo vsem prijateljem, tovarišem in znancem, ki so nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje in molili za njegov dušni mir. Zahvalo pa smo dolžni zlasti prijateljski rodbini g. Zvoneta Olupa, ki mu je tako v življenju kakor ob smrti stala zvesto ob strani. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskreni: Hog plačaj!
Sv. maša zadušnica za našim ljubljenim pokojnim bo v sredo, 14. t. m. ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ostale svete maše bodo darovane v cerkvi sv. Družine v Mostah.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1942.
Zalnjoči ostali.
Umrla nam je naša ljubljena sestra, teta, nečakinja in svakinja,
gospodična
Apolonlja Novak
kuharica
v petek, dne 9. januarja 1942, po kratki bolezni.
Pogreb blage pokojniee bo v nedeljo, dne 11. januarja 1942, ob 3 pop. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. januarja 1042 Žalujoče rodbine
Bizjan, Novak, Kmetic, Tuma
in ostalo sorodstvo
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariH
Izdajatelj: Inž. Jože Soifia
Urednik: Viktor CenCR