NAJBOLJŠI K OLIMPIJI, SLAVIJA PA...
Hokejski klub Slavija je nedvomno eden najbolj prizadevnih športnih
kolektivov pri nas. Tekmovalni uspehi zlasti mlajših selekcij dokazujejo, da se je mogoče tudi z amaterskim delom povzpeti pod sam
vrh te dinamične in razburljive športne panoge. Bo prihajajoči
neusmiljen boj za denar uničil sadove štiridesetletnega dela manjšega
od obeh hokejskih klubov v Ljubljani? Na nedavni skupščini kluba na
to vprašanje (še) niso mogli odgovoriti, toda klubska blagajna je vse
bolj prazna in zdi se, da bo splošna družbena kriza precej zavrla njihove
rarvojne načrte.
Ob koncu tekmovalne sezone so z dosežki v kiubu lahko zadovoljni. Starejši pionirji in mladinci so se utr-dili na tretjem mestu v Sloveniji in se po kakovosti lahko enakovredno me-rijo z vrstniki iz obeh velikih klubov Olimpije in Jesenic. Tudi uvrstitev članov, za njih je igrala tudi vrsta perspektivnih mladincev, v drugo ju-goslovansko Iigo, ni neuspeh, čeprav tam niso zasedli vidnejšega mesta. Že utečeno sodelovanje s petimi osnov-nimi šolami se nadaljuje, rezultat pa je hokejska šola, ki jo vsako leto obi-skuje vedno veC otrok. Veliko so pri-čakovali od svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine B, vendar jih je razočaral. Ne toliko zaradi rela-
tivnega (ne) uspeha jugoslovanske re-prezentance. Načrtovali so namreč vsaj dvoje: iz organizacijskih priprav potegniti koristne izkušnje za delo v klubu in vsaj do prve faze zgraditi streho nad ledeno ploskvijo v Zalogu. Slednje se ni zgodilo, ker to drsališče ni postalo »rezerva« tistemu v hali Tivoli.
Tako se je njihova želja, ki jo podpirajo vsi športniki iz tega dela Ljubljane, po večnamenski dvorani spet odmaknila nekam v nepredvid-ljivo prihodnost. Načrti za tak podvig so stari že skoraj eno desetletje, pred dvema letoma jim je uspelo zbrati dovolj denarja za izdelavo idejnega
projekta. Za kaj več pa ga, kot že rečeno ni bilo. Letos so računali vsaj na košček kolača, vrednega deset mi-lijonov dinarjev, ki ga za izgradnjo športnih objektov namenja Loterijski zavod Slovenije. Iz časopisa so izve-deli, da s tem ne bo nič, denar je (spet) odšel drugam. Kljub temu pa skupaj s športnim društvom Vesna, ki upravlja zaloško drsališče, ne mislijo odnehati. Za sedaj proučujejo zami-sel, da bi za ta namen ustanovili po-djetje v mešani lastnini, kajti gradbeni odbor ne more opraviti vsega, čeprav so v njem ugledni gospodarstveniki in politiki.
Klubu vsekakor ne moremo očitati, da razmetava z denarjem, prej lahko rečemo, da z njim upravlja zelo go-spodarno. Največ ga gre za opremo hokejistov   in   najemnino   drsališča.
Prav pokrito drsališče bi jim zmanj-šalo stroške, saj je zaradi tega drsalna sezona v Zalogu kar za tri mesece krajša. Zato morajo trenirati na Bledu, kar je seveda dražje. Če so lani zaključili tako, da je v blagajni nekaj denarja še ostalo, pa letošnji prvi štirje meseci ne kažejo tako do-bro.
Od mestnih oblasti so dobili ne-kaj čez tristo tisoč din, a so jih tudi že porabili. Nekaj malega denarja se na-teče tudi od sponzorjev, toda tudi v podjetjih je vse večja finančna suša.
Zato niti ni čudno, da vodilni klubski funkcionarji pospešeno iščejo nove fi-
nančne vire. Načrtujejo tudi vrsto raz-ličnih prireditev, katerih prihodek bi zmanjšal luknje v klubskem prora-čunu. Gre pa tudi za praktično izkuš-njo: podjetja pač lažje prispevajo ra-zlično blago, kot pa gotovino.
V zvezi s svetovnim prvenstvom niso padli v vodo le naložbeni načrti, tudi od organizacije prvenstva so bili popolnoma odrinjeni, kar kaže na precej mačehovski odnos Ljubljane do kluba in do razvoja te vrste rekre-acije v njenem severovzhodnem delu.
Prireditelji klubu niso poslali niti ene častne vstopnice, kaj šele, da bi jih, čeprav imajo nekateri bogate izkuš-nje, vključili v organizacijske priprave prvenstva.
Tudi sicer niso nič kaj zadovoljni z delom Hokejske zveze Slovenije v kateri prevladujejo le interesi dveh velikih slovenskih klubov, za ostale, ki pa so za razvoj hokeja pri nas, zlasti za širitev njegove množičnosti, še kako pomembni, pa ni posluha. Od-nosi med klubi so tako prepuščeni načelu močnejšega. Tako Hokejska zveza nima urejenih pravil prehajanja igralcev iz enega kluba v drugega.
Letos bo Slavija spet plačala visoko ceno, saj k Olimiji na »preizkušnjo« odhaja kar pet njenih najbolj obetav-nih mladih igralcev. Z Olimpijo so se sicer dogovorili, da bodo za njih v za-meno eno sezono igralo enajst zeleno-
belih igralcev. Tako bi se »dodelali« za kasnejše morebitno igranje v pr-vem moštvu Olimpije. Kot kaže se Olimpija tega dogovora ne namerava držati. Krog se začenja znova, Slavija bo vlagala denar in trud prizadevnih amaterskih delavcev, da bi veliki klubi zastonj posneli smetano. Nič ni-mamo proti temu, da se mladim in nadarjenim igralcem omogoči kako-vostno napredovanje, pravijo pri Sla-viji, toda to se mora urediti tako, da bodo tudi manjši klubi od tega kaj imeli.
Sporov in nesporazumov, pa tudi nerazumvanja je veliko tudi na drugih področjih delovanja, kar nav-sezadnje dokazuje tudi to, da se letne skupščine kluba Slavija ni udeležil no-ben predstavnik Zveze, ne Olimije.
J.P.