KAT0L1SK CKRKVEN LIST.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za .Vtert leta 1 cld. 30 kr 7 tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Panioa dan poprej.
Tedaj XXXIV. v Ljubljani, 15. mal. serp. 1881.	Ust 28-
Govor sv. Očeta Leona XIII
o zasliševanji Slovanskih romarjev 5. mal. serpana 1881.
Dilecti filii!
Expectatos optatosque Urbs princeps catholici no-minis vos hodie Roma complectitur: paternusque animus Noster adeo hac vestra frequentia triumphat et gaudet, ut quod olim Paulus Apostolus de Tito suo, idem Nos vere de vobis videamur esse dicturi, consolatus est nos Deas in adventu vestro.
Inde ab exordio Pontifícatus Nostri cum Ecclesiam videremus apud próximas gentes graviter multis de causáis laborantem; in eoque spectaculo nimium inesset acer bitatis, respicere ad Orientem libuit, si quam illic prae-teritae res consolationem Nobis recordando afferrent, si quam in reliquum tempus laetam spem portenderent. Nunc autem Dei beneficio contingit, ut eius solatii, quod quaerere apud vos tunc instituebamus, partem aliquam hodiernus dies nec sane minimam afferat. Perspicimus enim studia vestra, dilecti filii; intuemur iusteque aesti-mamus pietatem ac fidem, quae vos animis concordibus iunctos hue perduxere humilitati Nostrae excelsitatique Apostolicae Sedis honorem habituros. — Qua ex re non solum uniuscuiu8que vestrum egregia voluntas, sed do-cumentum etiam apparet admirabilis divinaeque Eccle-siae unitatis, de qua modo plura a te sunt, Venera-bilis Frater, vere copioseque dicta. Conciliavit enim Jesus Christus suoque sanguine sanxit fraternam omnium ho-minum inter se coniunctionem: et qui credituri erant in Eum, in unam veluti familiam congregavit, quae est Ecclesia, cunctorum mentibus ac voluotatibus, ad tantam concordiam vocatis, ut unum esse debeant, sicut Ipse et Pater unum sunt.
Huius autem tuendae caussa concordiae, primatum pontificiura beato Petro Principi Apostolorum contulit, et ad Romanos Pontífices successores Eius transmitti iussit: videlicet ut, ad conspicuum Ecclesiae caput cohaerenti-bus membris, per universum christianae reipublicae corpus vita diffunderetur. Cuius vitae salutisque beneficium proximae et secundum Deum Cyrillus ac Methodius comunes Apostoli vestri vobis, dilecti filii, pepererunt.
Ljubljeni sinovi!
Rim, stolno mesto katoliškega sveta, Vas je željno pričakovalo in Vas v ljubezni danes objema; Nase očetovsko serce pa se nad Vašim številnim shodom tako silno raduje in razveseljuje, da mčnimo, kar je svoje dni sv. apo8telj Pavel rekel o svojem Titu, smemo tudi Mi po pravici zastran Vas ponoviti: Bog nas jc potolažil z vašim prihodom.
Že od začetka Našega papeštva, videči sv. Cerkev pri naj bližnjih narodih iz raznih vzrokov neusmiljeno stiskano, in ko Nam je ta pogled delal silne bridkosti, Nas je volja obšla proti Jutru se ozreti, bi li spomin na preteklost Nam posvetil s kakim razlogom in poter-dilom veselega upa za prihodnje. Zdaj pa se je po Božji dobroti zgodilo, da ravno današnji dan Nam podaja del — in ne naj manjši del — tega tolažila, ki smo takrat namerjali ga med Vami iskati. Zakaj dobro znani so Nam, ljubljeni sinovi, Vaši nameui, vidimo in po pravici cenimo ljubezen in vernost, ki Vas je s tako daljnih in raznih dežel pripeljala sem zedinjene z enoserčnim sklepom, da Naši nizkosti in naj višemu gospostvu apostolskega Sedeža svoje podložno počešenje skažete. — Iz tega se razodevajo ne le samo preblagi občutki slehernega izmed Vas, temuč sije tudi dokaz prečudne ter božje edinosti sv. Cerkve, o kteri si Ti, častitljivi Brat, ravnokar resnično in obsirniše govoril. Zakaj Jezus Kristus je sklenil in s svojo kervjo zapečatil bratovsko zvezo vsih ljudi med seboj, in vse kteri so imeli v njega verovati, je zbral kakor v eno družino, ki je sv. Cerkev, vsih ura in voljo je v tako popolno edinost spravil, da morajo biti Eno, kakor sta On in Oče Eno.
Da se pa ta edinost ohrani, je naj više pastirstvo podelil sv. Petru, apostolskemu pervaku, in je zapovedal, da naj se preseluje na rimske Papeže, njegove naslednike, da namreč udje ostanejo v zvezi z vidno glavo sv. Cerkve ter se razlija življenje po vsem životu družine velike keršanske. To je dobrota življenja in zdravja, ktero sta Vam, ljubljeni sinovi, najbliže in za Bogom pridobila ss. Ciril in Metod, občna Vaša aposteljna.
He vera saeculo nono, quo tempore Slavorum nomen percrebuit, cum ills se totos excolendis maiorum vestro-rum animis incredibili caritate dedidissent, eos haud longo intervallo in Christo Jesu per Evangelium ipsi genuerunt. Ita iis gentibus contigit, ut ad har.c Aposto-licam Sedem adiungerentur, hoc est ad Petram, quam Christus Dominus esse voluit Ecclesiae suae fundainen-tum, et ad versus quoslibet vel hominum vel inferorum impetus invictissimum propugnaculum. Coepit ex eo tempore inter Slavos et hanc beati Petri Sedem ea con-suetudo vicissitudoque officiorum, cuius ipsa memoria, hoc *	praesertim die vobisque praesentibus, vehementer est ad
recordationem iucunda. Hie enim in Urbe Roma fratres * sanctissimi de ratione muneris a se gesti retulerunt: hie integritatem fidei suae ad sepulcra Principum Apostolo-rum iureiurando confirmarunt : hie dignitatem episcopa-lem consecrationemque adepti sunt Perhonorificis litteris commendatus est Methodius a Pontifice Romano: cuius ipsius auctoritate et auspiciis reversus est in Moraviam, una cum sacerdotibus et episcopis, quorum opera in ad-ministratione rei christianae per vestras regiones uteretur.
Cyrillus apostolicum munus tunc auspicari visus est, cum dementis I Decessoris Nostri ignoratos a Cher-sonensibus ebneres ipse reperit: quos reliquo tempore pie sancteque asservatos Romain usque sioi comitari voluit. Nec fortuito factum putamus, quod tibi etiam, Venerabili* F rater, mox placuit recordari, ut ille in Urbe morcretur, atque is Romae honos contingeret, ut cum Cyrilli turn Clementis sacras exuvias complexu suo una teneret. Propagatores fidei christianae nobilissimi, alter prope alterum tot jam saecula in pace Christi conquies-centes, seram posteritatem docere velle videntur, Slavorum cum Ecclesia Romana concordiam intimam esse oportere perpetuoque mansuram.
Hujus necessitudinis coniunctionisque fructus cum in communem utilitatem, tum in Apostolos vestros con-festim redundarunt. Cum enim ipsis usuvenisset quod aaepe solet grandia audentibus usuvenire, ut in difncul-tates variasque reprehensiones incurrerent, huius Apo-stolicae sedis oblatum sibi praesidium sensere: nomina-tim Nicolai 1, Hadriani II, Joannis VIII gratiam et pa-trocinium experti sunt — Ac, posteriores Pontifices Decessores Nostri benevolentem Slavis animum perpetuo probaverunt. Rerum vestrarum monumenta testantur, quantum operae Pontificatus Romanus apud vos contu-lerit ad tuendam non religionem solum, sed etiam publicans prosperitatem. Hoc enim quod semper fieri solet, cum religionis vim in vita moribusque gentium necesse sit plurimum posse, in maioribus vestris magis aperte luculenteque perspectum est; qui non modo fidem chri-stianam, quamquam hoc est maximum, sed etiam urba-nos mores civilemque vitae consuetudinem Cyrilli Me-thodiique laboribus acceperunt. Quibus Apostolis vestris hoc etiam nomine multum debetis, quod litterarum vestrarum notas primi invenerint; quod divinos libros ma-ximam partem populari sermone converterint; quod ritus sanctissimos convenienter gentis ingenio ordinaverint. His de caussis Cyrilli ac Methodii nomen omnis poste-ritas celebrabit apud Moravos, Bohemos, Bulgaros, Li-burnos, Polouos, Rutenos, cunctosque Slavos ab ora Adriatici maris ad extremam Novogodriam.
Quoniam igitur in communione cum Eccle*ia Romana, omnium ecclesiarum matre, tanta apes incolumitatis tantorumque bonorum expectatio continetur, date operam, dilecti filii, ut ista coniunctio apud vos conservetur, et stabiliora quotidie incrementa capiat. A Cyrillo et Me-thodio communi prece contendamus, ut volentea propitii Slavonium nomeu a coelis tueantur impetrata a Deo al-teris perseverantia, alteris sanitate: studioque mutuae caritatis in omnium animos iniecto, inimicitias conten-
In res, v devetem stoletju, ko je ime Slovanov obširno proslovelo, sta se z neverjetno veliko ljubeznijo vsa darovala duhovni omiki Vaših prednikov, in sta jih v ne dolgem času po evangeliju Jezusu Kristusu pre-rodila. Tako se je onim narodom pogodilo, da so bili zedi-njeni s tem apostolskim Sedežem, to je, s tisto Skalo, ki je Kristus Gospod hotel, da bodi podlaga njegovi Cerkvi, in popolnoma nepremagljiva terdnjava zoper vsaktere človeške in satanove napade. Med Slovani in tem Sedežem sv. Petra so se od tistega časa pričele notranje razmere in medsebojne opravila, kterih sam spomin je nezmerno prijeten, zlasti še ta dan io pri Vaši pričujočnosti. Zakaj tukaj v mestu Rimu sta sveta brata dala odgovor od svojega apostolskega de'a in opravila ; tukaj na grobih pervakov apostolskih sta s prisego poterdila neomadežano svojo vero: tukaj sta prejela škofovsko čast in posvečenje. Metod je bil z naj ča-stitljivsim pismom od rimskega Papeža priporočen, s čigar samega veljavo in vošili se je vernil na Moravsko z duhovni in škofi vred, ki so bili odmenjeni v opravilih duhovske službe po Vaših okrajinah ga podpirati.
Ciril je apostolsko službo takrat pričel, ko je Ker-zonezom neznane ostanke Klemena I, Našega prednika, našel; le-te je nadalje z ljubeznijo in zvestobo hranil in hotel, da naj ga povsod do Rima spremljajo. In Mi ne cenimo za primerljej, da kakor je bilo tudi Tebi, Častitljivi Brat, ravnokar drago omeniti, je on v tem mestu umeri in da je Rimu došla čast, svete ostanke kakor Cirilove tako tudi Klemenove tako rekoč v enem naročju imeti. Oba prestavna aposteljna keršanske vere že toliko stoletij vštric v miru Kristusovem počivata in zdi se, da naj poznejše mlajši hočeta učiti, kako pri-serčna naj je in naj za vselej ostane zložnost Slovanov z rimsko Cerkvijo.
Kmali pa je zorel tudi sad te potrebne zveze, in to v splošni blagor, kakor tudi za Vaša aposteljna. Zakaj ko se jima je dogodilo, kar se velikrat pripeti takim, ki se poprimejo velikih reči, da sta zadela na razne pri-težnosti in očitanja, sta skusila pomoč, ponudeno od le-tega apostolskega Stola, imenito sta dosegala milost in pomoč Nikolaja 1, Hadrijana II, Janeza VIII. — In poznejši papeži, Naši predhodniki, so Slovanom vselej skazovali dobrovoljno serce. Pisma Vaše zgodovine pričajo, koliko truda so rimski papeži obračali na to, ne samo da se vera, ampak tudi očitni blagor ohrani pri Vas. Kajti, kar se vselej dogodi, ker moč sv. vere neogibno mora imeti naj veči vpliv do Človeškega življenja in nravnosti, se je pri Vaših očetih še očitniše in svetlejše razodelo, ko po delanju Cirila in Motoda ne le da so sprejeli katoliško vero, kar je vendar naj vikše, ampak tudi spodobno nravje in olikane šege v življenji. Tema svojima aposteljnoma tudi v tem oziru imate veliko zahvaliti, da sta znamnja za Vašo abecedo perva iznašla; da sta naj veči del sv. pisma v ljudsko besedo pretolmačila: da sta svete obrede primčrno ljudskemu duhu vravnala. Iz teh vzrokov bode Ciril-Metodovo ime preslavljalo vse potomstvo pri Moravcih, Bohemcih, Bulgarih, Liburnih, Poljcih, Rusinih in pri vsih Slovanih od Adrijanskega primorja do zadnje Novogorodske pokrajine.
Ker tedaj je v zedinjenji z rimsko Cerkvijo, materjo vsih cerkva, toliko upanje varnosti, tolikih dobrot zagotovljen je, toraj si močno prizadevajte, ljubljeni sinovi, da se ta zveza pri Vas obrani in dan na dan glo-bokeje vterjuje. Z enodušno molitvijo prosimo ss. Cirila in Metoda, naj dobrotno blagovolita z nebes braniti slovanske narode ter izprositi od Boga enim stanovitnost, rassvitljenje drugim, da gorečnost medsebojne ljubezni v vsih sercih vnemata, sovraštva, prepire, zavidnosti pa
- 22t
tiones 8Ímultate8 ab haereditate Domini prohibeant Earn in primÍ8 commendent Deo gentem, quae numero, pote otia, opibusque máxime vaiet, quaeque ipsis honorem habet tamquam Apostoiis suis, vincula tarnen abrupit, quibus earn iidem Apostoli sui Beato Petro Komanaeque Écclesiae alligaverant.
Restituta fiidei concordia ac salvi s singularum civi-tatum iunbus, tum denique plurimum confídere licebit operae virtutique vestrae ad regnum Dei in terris pro-pagandum: quandoquidem divino quodam consilio 81a-vorum genus ad singularia muñera expectatum videtur.
Ceterum, dilecti filii, faustus felix esto vester in patriara reditúa: quae in Urbe Koma vidistis, quaeque audistis, haec nuntiate fratribus vestris. Vobis testibus ipsi cognoscant, gentes Slavi nominis generosas ac magnas paterna caritate Nostra universas esse comprehensas; de quibus nihil magis optamus, quam ut Ecclesiae ca-tholicae summo studio, invicta fide adhaerescant, ac nemo unus ex hac Arca sanctissima aberret, in qua qui non fuerit, ut Hieronymi vestratis sententia utamur, p e r i b i t regnantc diluvio. Iisdem nunciate Apostolicam Be-nedictionem, quam illis vobisque singulis et universis peraraanter in Domino impertimus.
od dedovine Gospodove odvračata. Pred vsim naj Bogu priporočujeta oni narod, ki po Številu, mogočnosti in bogastvu ima naj veči veljavo, in kteri ju časti za svoja aposteljna, ki pa je zvezo pretergal, po kteri sta ga bila ravno ta aposteljna zedinila s sv. Petrom in rimsko Cerkvijo.
Kadar se po verne edinost v veri in bodo zagotovljene pravice posameznih dežel, potem še le se bode veliko zanašati na Vaše prizadevanje in moč za razširjanje kraljestva Božjega na zemlji: ker po Božjem sklepu se kaže da Slovanski narod jc prihranjen za posebne namene.
SIcer pa, ljubljeni sinovi, povernitf* se zdravi in veseli v svojo domačijo; pripovedujte svojim bratom, kar ste v mestu Rimu vidili in slišali. Vi bodite priče ter naj spoznajo, da Naša očetovska dobrovoljnost v ljubezni objema vso blagodušno in veliko družino slovanskih narodov, in oziroma na to je naj gorečmši želja Našega serca, da naj se z naj veči vnemo, z nepremagljivo zvestobo katoliške Cerkve deržijo, in da tudi ne eden naj se ne zgubi iz te pjesvete barke, kajti kdor se v nji ne nahaja, da govorim z besedami Vašega Je-ronima, bode poginil v potopu. Naznanite jim apostolski blagoslov, kterega njim in Vam posameznim in vsim skupaj z naj večo ljubeznijo podelimo v Gospodu.
Slovanski romarji.
Koristno utegne biti, ako nektere naznanila o slovanskih romarjih posnamemo po večem tudi iz laških listov.
Tretjega mal. serpana so se bile začele slovanske slovesnosti v cerkvi sv. Klemena v Rimu v čast ss. Cirilu in Metodu, kterih pervi počiva v ti cerkvi. Cerkev sv. Klemena je ena naj starših v Rimu, to sleherni precej spazi, kdor vidi njen posebni notranji zlog in vso vravnavo. Stoji na mestu, kjer je stala dedna hiša sv. papeža Klemena. Od cesarja Trajana, ki ga Tertulijan imenuje „del Neronov" („pars Neronis") po trinoštvu, je bil sv. Klemen pregnan na Tavriški polotok (današnji Krim) iu tam je postal sloveč po premnozih ppreober-njenjih nevernikov in po velikih čudežih, ki jih je delal. Na cesarjevo povelje je bil veržen ondi v morje. Sv. Ciril je ondi, ko je prišel Kazarje sv. vero učit, našel košice sv. Klemena in nesel jih je pozneje skoz slovensko deželo v Rim, kjer je bil s truplom sv. Cirila vred tudi sv. Klemen položen in hranjen.
Omenjene slovesnosti so se obhajaje 3., 4. in 5. jul., in sicer pontifikalna maša dva dni v slovenskem obredu, popoldan pa govori v slovanskih jezicih. Sv. Metod je bil od papeža Janeza VIII, naslednika Adri-jana II, v Rim poklican, da se opraviči, ker je bil tožen, da v svetih obredih rabi slovenski jezik. Sv. Metod pa je v Rimu prisegel, da je od papeža Adrijana II dobil privoljenje rabiti ta jezik v svetih obredih, in papež Janez VIII ni samo Metoda nekrivega spoznal, temuč dopustil mu je tako nadaljevati, in pred 1000 leti je pisal ravno ta papež moravskemu knezu: „Litteras slo vinicas ... quibus Deo laudes debitae resonant, iure lau-damus et in eadem lingua Christi Domini N ostri prae-conia et opera ut enarrentur iubemus„To je: Slovenščino (staro), v kteri se Bogu dolžna hvala razlega, po pravici hvalimo" itd.
Slovenski misdl (mašne bukve) je bil 1. 1631 na povelje Urbana VIII pregledan in nekaj lčt pozneje v Rimu natisnjen na stroške Propagandine. Slovenje imajo tudi poseben brevir in papež Inocencij X je zapovedal ga moliti. Obredi v slovenskem jeziku se rabijo v cerkvi po Dalmaciji in Iliriji (ne Iliriji po sedanjem po-
menu) in v cerkvah Rusije, Moskovitov in Bulgarov. Raba Slovanov moliti „officium" v svojem jeziku je bila poterjena od Benedikta XIV: „Ecclesiasticis omnibus ritus slavo-latini praecipitur, ut in missis et divinis offi-ciis slavum litterale idioma cum caracteribus hyeroni-mianis retineant et missalibus, breviariis, etc., utantur typi8 Congregationis Propagandae fidei editis."
Prinesla je te novice „Unita", ktera med drugim dalje pripoveduje: Novi slovanski jeziki so razrečja starega slovenskega ali slavonskega jezika, ki se imenuje tudi cerkvena slovenščina ali cirilica, ker ima svoj začetek od ss. Cirila in Metoda. Stara slovenščina se dandanes rabi le samo še v liturgiji, in Joanovič je na Dunaju na svitlo dal slovnico slovenskega cerkvenega jezika. Stari slovenski alfabet (abeceda) je imel čez 40 čerk in izrazoval je, kakor sanskrit, vse glasove človeškega jezika. Sprejeta je bila pozneje cirilica, ki se še rabi v liturgiških bukvah, čeravno se je oblika nekoliko spremenila. Hervati in veliki del Dalmatincev in Bošnjakov, ki so katoličani, so enako Poljcem... sprejeli latinsko abecedo. Serbi se deržč cirilice. Leger je leta 1873 na svitlo dal veliko knjigo: „II mondo slavo".
Vsacega pravega Slovana mora veseliti, ko vidi, kako so se tudi učeni izmed Italijanov jeli pečati za Slovane; to nas spominja na novi pregovor in novo resnico: „Slovan gre na dan!"
Dalje pripoveduje „Unita": Ob 11 dne 28. rožn. je prišlo v Rim 450 romarjev, poljskih, rusinskih, bo-senskih in ercegovinskih. Med njimi je nadškof Sem-bratovič, gerškega katoliškega obreda iz Levova, njegov pomožni škof Silvester Sembratovič, mostarski škof Bu-konjic in monsign. Stojalovski, romarski vodja.
Ravno tisti in naslednji dan je dospelo veliko druzih Slovanov po železnici zgornje Italije, med njimi nekteri kanoniki iz Krakovega. Ob 11 pa iz Ankone s posebnim vlakom 350 Čehev, Moravcev, Dalmatincev, Poljcev, (Slovencev), pod vodstvom prošta Štulc-a in dr. Jordana.
Popisuje tudi, kako slovesno so bili sprejemani v Ljubljani, v Terstu, na Dunaju. Kardinal Borromeo je romarjem prepustil obširne prostore v palači Altieri, kjer je bil tudi sedež občnega odbora in središe vsih narodnost in dopisov. — Med poljskimi romarji je tudi mons.
Ivan Krizost Janiševski, skof Elevsinaki „in partibus" in pomočnik kardinalnadškofa Posnanskega Miečislava Leaohovskega. Njega je grozno zadevni framasonsko-pruski „kulturkampi", ker bil je v ječi in potem pregnan in biva zdaj v Krakovem ter je pravi mučenec novošegne divjačnosti. Izmed nedubovnov so imenitni grofi, poslanci in rasne druge slavne osebnosti.
Češki romarji so dospeli v Rim med petjem Marijine pesmi v svojem jeziku.
Iz Moravije je med drugimi gr. Belkredi, slavni načelnik autonorano-federalistiške stranke v deržavnem ■boru, mnogo spoštovan in zaslužen konservativec. Z njim je mladeneč vnučič, sin bivšega ministra ravno tega imena. Dunajevski, škof v Krakovem, brat slavnega finančnega ministra na Dunaju, je bil v kratkem pričakovan.
Prifmieifi in MminiM Jezusovega jMfiVb Sfrcu»
(Za praznik L 1881.)
(Konec.)
3. Skoraj ravno tako dolgo, kakor „častna straža", obstoji neka druga družba, ki je tudi Jezusovemu Sercu za žaljenja veliko zadostovanje. L. 1860 se je na Francoskem združilo več pobožnih častivcev in častivk presv. Serca v ta namen, aa hočejo vsak mesec po enkrat s v. obhajilo darovati v spravo sa vse razžaljenje, ki ga je naj svetejše Serce že imelo kdaj prestati v presv. Kešnjem Telesu in ga mora še sdaj tolikanj terpeti. In ker so si udje vse dneve mesca med seboj razdelili za spravno sv. obhajilo, je Jezusovo Serce vsaki dan dobivalo tako zadostovanje. Komaj se je začela ta družba, so jo precei kardinali, škofje, mašniki in verniki vsih stanov z velikim veseljem pozdravili, in nagloma se je širila po vsih delih sveta. Že pred 10 leti, o pričetku vatikanskega zbora, je bilo prešteto, da se je vsak dan po 40.000 spravnih obhajil darovalo sa srečni izid cerkvenega zbora.
„Serčno sem želel z vami jesti to velikonočno jagnje", je rekel Jezus, preden je postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa in je ravno s temi besedami naznanil, kako zelč mu je ljubo pri sv. obhajilu zediniti se s človeškim sercem. In če je Jezusovemu presv. Sercu že drago, kedar se eno samo serce lepo pripravi za sv. obhajilo, kako mora biti še ljubo in prijetno, ako vidi, da se po vsem katoliškem svetu vsako jutro na tisoč in tisoč duš tako goreče pripravlja za sv. obhajilo, in ko vidi, da sto in sto se jih pripravlja vsak dan s tem namenom, da bi se s prav vrednim obhajilom zahvalile za njegovo neskončno ljubezen, in mu ob enem zadostovale za britke razžaljenja, ki jih mora tolikrat od nehvaležnih ljudi terpeti v tem zakramentu ljubezni. Gotovo, vsim pobožnim obhajancem in zlasti udom spravnega sv. obhajila kliče Jezusovo Serce s ponižnega prestola sv. hostije: .,Po obilnosti bolečin v mojem sercu tolažbe vaše razveseljujejo mojo dušo!"
4. Med druzimi pobožnostmi presv. Serca naj še omenim one, ki se imenuje „angeljska služba presv. Serca". Cerkveni učeniki namreč terdijo, da tiste sedeže, ki so jih nekdaj hudoboi angelji zgubili, hoče Bog ljudem dati, ker noče, da bi prazni ostali; zato Bogu in zlasti Jezusovemu Sercu močno dopade, ako pobožni kristjani tudi za nehvaležnost napuhnjenih angeljev zadostujejo. Zato so mnogi pobožni časti vei božjega Serca sklenili, da hočejo že tukaj na zemlji tisto službo opravljati, ktero bi bili opravljali napuhnjeni angelji, ko bi
bili v nebesih zvesti ostali, namreč Jezusovo Serce moliti in častiti, hvaliti in slaviti, za njegovo čast goreti itd. V ta namen se združi 9 častivcev, ki si razdelijo med seboj vsak četertek pred pervim petkom v mescu 9 rasnih angeljskih služb, ki jih hočejo celi mesec zvesto opravljati, ln da bi boljše opravljali, kličejo tudi na pomoč 9 korov angeljev po oni versti, kakor so razdeljeni po vadlianji. Ne d¿ se tajiti, da tudi tem zvestim angeljskim služabnikom in služabnicam Jesus zadovoljen kliče : „Po obilnosti bolečin v mojem sercu tolažbe vaše razveseljujejo mojo dušo!"
5.	Še posebno pa mora Jezusovemu Sercu pri ča-stivcih to dopadljivo biti, da ljubezni do njega nič ne prikrivajo, ampak jo očitno kažejo z veliko vnemo in radostjo. Jezus je sam rekel, da mo ni dopadljivo, če se kdo ne upa ga očitno pred svetom spoznati, nasproti pa je obljubil, da heče one, ki ga pred ljudmi spoznajo, tudi pred svojim net tškim Očetom spoznati. Zato rad vidi, če imajo njegovi častivci veselje do podobic njegovega Serca, saj je sam naročil svoji služabnici Marjeti, naj skerbi, da se bodo povsod razširjale. In to se dan danes obilno spolnuje. V vsaki količkaj pobožni hiši imajo podobo Jezusovega Serca na steni, skor v vsaki molitveni knjižici jo najdeš, skor v vsaki cerkvi jo vidiš, če ne na altarji, pa saj na steni: vsi pravi Častivci jo 8 pobožnostjo poljubujejo in io imajo v posebnih čislih. Ravno tako radi nosijo tudi svetinico naj svetejšega Serca; kteri hočejo pa še kaj več storiti, si preskerbijo in nosijo tudi škapulir Jezusovega Serca, n. pr. rudeči škapulir terpljenja Jezusovega, na kterem je namalano Serce Jezusovo in Marijino, ali pa škapulir Naše ljube Gospé presv. Serca, s kterim je navadno skupaj tudi škapulir Jezusovega Serca. Mnogi pa imajo še drugi poseben škapulir Jezusovega Serca, na kterem je podoba, kakor jo je vidila zveličana Marjeta in spodaj bo zapisane besede: „Stoj! Serce Jezusovo je z nami!" Ta škapulir se je pričel že pred poldrugim stoletjem in je v zadnjem času posebno priljubljen pri irskih in angleških katoličanih in Pij IA so pred 9 leti podelili 100 dni odpustka za vsak dan onemu, ki nosi tak škapulir in moli en očenaš in češenasimarijo in čast bodi Bogu itd. Posebno primeren je v dušnih nevarnostih, da se lože preženč skušnjave in napadi hudobnega duha z junaškim klicem: „Stoj! Jezusovo Serce je z nami!"
Tedaj tudi vsi oni, ki s takimi in enakimi znamenji očitno kažejo svojo gorečo ljubezen do božjega Serca, so prijatelji in tolažniki njegovi. Zaupanje imam, da se bo Jezus milostljivo oziral tudi na nas, ki smo se danes pred tako krasno okinčano podobo njegovega Serca zbrali in smo namenjeni cel teden vsak dan se zbirati. In zaupljivo smem reči, da sploh vsim, ki tako priserčno ljubijo njegove podobe, kliče: „Po obilnosti bolečin v mojem sercu vaše tolažbe razveseljujejo mojo dušo!"
6.	Odkar se je tako zeló jela širiti in pospeševati pobožnost do presv. Serca Jezusovega, so se zdatno poživile in pomnožile tudi druge pobožnosti. Izmed mnozih omenim le dveh, ki ste z božjim Sercem v posebno tesni zvezi : „bratovščino presv. Rešnjega Telesa" in „bratovščino Naše ljube GoBpé presv. Serca".
Kako žalostno je bilo nekdaj po mnozih cerkvah! Cerkvena obleka je bila silno ubožna, celó tabernakelj ni bii dovelj ozališan; v slabšem stanovanji je moral Jezus bivati, kakor revni ljudje. Kako je pa zdaj vse drugač; kako lepo zdaj skerbi bratovščina presv. Rešnjega Telesa, da so tudi naj revniše cerkve tako opravljene, kakor se spodobi za naj višega Kralja.
Kako žalostno je bilo tudi to v poprešnjih časih, da je bil Jezus tolikanj zapuščen v presv. ReŠnjem Telesu, da so ga verni tako malokrat in še tedaj za tako
malo časa obiskovali! Za koliko se je tadi v tej reči spremenilo, odkar se bratovščina presv. Rešnjega Telesa tako lepo razširja! Ginljivo je videti, kako se po mestih in vasen množice ljudi zbirajo in po celo uro v pri-serčni pobožnosti častijo presv. Rešnje Telo. Kar pa storimo v čast naj svetejšemu Zakramentu, to je storjeno Jezusovemu Sercu, ki v njem prebiva; zato pravim, da tudi vsim bratom in sestram presv. Rešnjega Telesa velji Jezusova zahvala: „Po obilnosti bolečin v mojem sercu vaše tolažbe razveseljujejo mojo dušo!"
V jako ginljivi zvezi s presvetim Jezusovim Sercem je pri Slovencih tako priljubljena bratovščina „Naše ljube Gospč presv. Serca". Kdor si ne upa naravnost stopiti pred tron Jezusovega božjega Serca, skrije se tako rekoč za milo Serce Jezusove Matere, in njo prosi, naj posreduje. Če pa naj boljše materno Serce prosi, ali more pač naj milejše Sinovo Serce kako prošnjo odreči? Nikakor ne, ampak le spoznati moramo, da tako goreča zaupnost in ljubezen do Materinega Serca je veselje in tolažba tudi za Jezusovo Serce, tedaj tudi brezštevilnim udom te bratovščine velji: „Po obilnosti bolečin v mojem sercu tolažbe vaše razveseljujejo mojo dušo!"
7. Pa ne bom vam dalje našteval časti«cev Jezusovega Serca, le to moram še pridjati, da tisti so mu izmed vsih naj ljubši, ki se prizadevajo ga posnemati in spolnovati vse nauke njegove. — Veselje in tolažba Jezusovemu Sercu so vsa verna serca; ko je še Jezus na zemlji bil, je marsikaj prizanesel, brez vere se pa pri njem ni dalo nič opraviti, preden je komu čudež storil, je večkrat poprašal: „ali veruješ?" — Veselje in tolažba Jezusovemu Sercu so vsa čista deviška serca; Marijo si je izvolil za svojo Mater in jo je nad vse druge ljudi ljubil, ker je bila naj čistejša Devica, deviškega Jožefa si je izvolil za rednika, nedolžnega Janeza je med aposteljni naj bolj ljubil; kakor nekdaj, so mu tudi zdaj Bploh čista serca nad vse ljuba, ker za vse večne čase veljajo njegove besede, „blagor jim, ki so čistega serca!" — Veselje in tolažba Jezusovemu Sercu so vsa krotka in ponižna serca; te dve lastnosti ste mu še posebej lastni, ker je sam rekel: „Učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz serca ponižen!" — Veselje in tolažba Jezusovemu Sercu so vsa hvaležna serca; nekdaj se je pritožil zastran nehvaležnih 9 gobovih, pohvalil pa je onega, ki se mu je prišel zahvalit. — Veselje in tolažba Jezusovemu Sercu so vsa usmiljena, prizanesljiva in dobroti ji va serca; kolikrat je to z besedo in z izgledi učil ter zagotovil, da to, kar kdo bližnjemu stori, mu je tako všeč, kakor bi njemu samemu storil! — Veselje in tolažba Jezusovemu Sercu so vsa skesana in spokorna serca; sej zavoljo grešnikov je na svet prišel in kar je storil, je zanje storil, in skesane grešnike je tolikanj ljubil, da se je že farizejcem preveč zdelo in so mu očitali. — Veselje in tolažba Jezusovemu Sercu so vsa vneta in goreča serca, ki z veseljem in veliko vnemo spolnu-jejo vse dolžnosti, in s tem še ne zadovoljni, si prizadevajo še prav veliko druzih za Jezusa pridobiti in si zlasti prizadevajo ljubo mladino v nedolžnosti ohraniti, aa Jezusa stalno pridobiti. — Veselje in tolažba Jezusovemu Sercu so vBa junaška, močna serca; za bojazljive omahljive nihče veliko ne mara, naj manj pa Jezus, tega je priča ves njegov nauk, povsod tirja junaštvo: nebeško kraljestvo silo terpi — ako te desno oko pohujša, izderi ga, verzi ga od sebe, ako te desna roka, noga pohujša, odsekaj jo, proč jo verzi, — prodaj, kar imaš in hodi za menoj, — kdor očeta ali mater bolj ljubi, kakor mene, ni vreden mene, — kako ozka je pot, kako tesna so vrata v življenje itd. — Veselje in tolažba so Jezusovemu Sercu slednjič vsa zvesta, stanovitna serca; menim, da se mu še nikoli na svetu ni
nobeno serce tako zamerilo, kakor serce Judeževo, ki je bilo tri leta ž njim priča vsega, kar je učil in delal, deležno vsih njegovih milosti, — slednjič pa ga je tako sramotno zapustilo, zato je rekel: „Boljše bi bilo, da bi ne bil nikdar rojen ta Človek!" Enako užaljen je Jezu* zdaj, če vidi, da serca, ki so mu 15, 20, 25 lčt ali več zvesto služila, potlej pa nehvaležno odpadejo; brea po-mistika tedaj smem reči, da so mu izmed vseh sere naj bolj všeč ona stanovitna serca, ki mu, — o sreči in nesreči — do smerti stanovitna ostanejo!
Takim častivcem se pridružimo še mi. Goreče in veselo častimo Jezusovo presv. Serce v n»j svetejšem Zakramentu, imejmo v čistih njegove podobe, svetinje; tiubo nam bodi vse, kar nas spominja na njegovo boije Serce. Zlasti pa se na vso moč prizadevajmo, da bo naše serce njegovemu podobno, čedalje obilniše aališano s keršanskimi čednostmi; potem smemo upati, da bode tudi slehernemu izmed nas Jezus na zadnjo uro aakli-cal: „Po obilnosti bolečin v mojem sercu so tvoje tolažbe razveseljevale mojo dušo! Pojdi v veselje Gospodovo !"	—č.
Trojna božja pol
s svetimi stopnjicami na Kranjskem.
IV. Molitve in premišljevanja pri obiskovanji ss. Stopnjic.
(Dalje.)
XII.	Stopnica.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češena njegova pre-žalostna Mati Marija!
Jezus gre k bolnemu hlapcu, ter mi daje zgled, da naj ljubim vsacega človeka po keršansko.
Daljno premišljevanje.
Ponižal si se, o Jezus! tako, ter si hotel iti tudi k bolnemu hlapcu, ga ozdravit in mu pomagat; le veliko zaupanje stotnikovo v Tvojo božjo moč Te je za-deržalo, da nisi hitel k njemu, temuč da si ga od daleč ozdravil nevarne bolezni. — Kaj vidiš, duša moja, v tem obnašanji Gospodovem do bolnega hlapca? Ti, Gospod, me s tem učiš, da naj keršansko ljubim vsacega Človeka, bogate in revne, visoke in nizke, stare in mlade, zdrave in bolne, in naj jim vse to rad storim, kar sam želim, da bi mi drugi storili. Amen.
Očenaš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t d.
Prosite za-me vsi svetniki i. t d.
XIII.	Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češena njegova pre-žalostna Mati Marija!
Jezus gre t Naim in zapove mertvemu: Mladeneč, rečem U, vstani! ter mi kaže, da res premore vse, še mertve obujati.
Daljno premišljevanje.
Šel si, o Gospod! tudi v mesto Naim, in ko si tje prišel, so ravno nesli merliča na pokopališe, mladenča, edinega sina matere vdove, ktera je silno jokala. Pa ko vidiš njene solze, se Ti mati v serce smili, ter ii tolaž-Ijivorečeš: „Ne jokaj!" Merliču pazapoveš: „Mladeneč, rečem ti, vstani!" In merlič je sčdel in začel govoriti. Solze je točila žalostna mati po sinu; mertvi sin, odločen za jamo, vstane, začne govoriti, hoditi in kazati, da res živi, ker zapovedal si Ti, o Gospod, o Jezus! Ti premoreš res vse, žalostne tolažiti, še mertve oživljati; zbudi, prosim, še danes tudi mojo dušo od dušne smerti, in razveseli moje serce s svojo milostjo. Amen.
Oče nas. Češena si Marija. Čast bodi Očeta i. t d.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
XIV.	Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češena njegova pre-žalostna Mati Marija!
Jezus potuje do tiadarenov In uci, da je Odrešenik judov in poganov in nas vseh.
Daljno premišljevanje.
Popotoval si še tudi do dežele Gadarenov unstran Jordana, o preljubi Jezus! si tam prepodil hudobne duhove in tudi nevernikom kazal svojo božjo moč. Hoja ta očitno priča, da si ti Zveličar judom in poganom, nam vsem, da Ti je za vse mar, ker nas vse želiš oprostiti hudobnega duha, terdega jarma, vterditi nas v pravi veri, upanji in ljubezni, in prepoditi iz naših sere nečiste misli in želje. O presladki Jesus, bodi Ti vselej moj vodnik in varh! Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t. d.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
XV.	Stopnjica.
»Taljen bodi .Jezus Kristus, in češena njegova pre-zalostna Mati Marija!
Jezus gre v hišo Jajrovo in obudi tam mertvo deklico; zagotovi tudi mene, da moja smert bo le spanje.
Daljno premišljevanje.
Naprošen od Jajra greš, Ti vsemogočni Gospod, v njegovo hišo, da ozdraviš bolno hčer, deklico nekako dvanajstletno. Jajra pa, preden prosi pomoči za bolno, prehiti poročiio, da je deklica že umerla; ali Ti rečeš očetu: Ne boj se, ampak veruj, oteta bo, ker ni umerla, ampak spi. — Zdaj tudi jaz vem, da moja smert bo le spanje, ker zaterl si želo pravi smerti, in meni veliš: Le veruj, da prišla bo ura, ko bodo zaslišali glas moj vsi, kteri so v grobeh, pa bodo oživeli in vstali. Tedaj tudi meni veljajo tolaživne besede: Ne boj se, čeravno umerješ, bo tvoja smert le spanje! Hvala, neizmerna hvala Tebi, o Gospod, ker si me s svojo smertjo rešil večne smerti! Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t. d.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
XVI. Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češena njegova pre-zalostna Mati Marija!
Jezus gre na goro Tabor in se tam spremeni, ter razodeva Petru, Jakopu in Janezu svojo čast.
Daljno premišljevanje.
Gospod! Ti si šel na goro Tabor, ter si tam Petru, Jakopu in Janezu pokazal svojo nebeško čast, želeč jih poterditi, da ne bi onemogli v skušnjavah, kadar Te bodo videli sramotenega od grešnikov. Koliko takega zasramovanja morajo gledati dan danes moje oči in poslušati moje ušesa! Razsvetljuj, o Jezus! mojo dušo, da se stanovitno deržim tiste vere, ktero si Ti učil, ki so jo aposteljni oznanovali in jo terdi nezmotljiva katoliška Cerkev. Amen.^
Oče naš. Češena si Marija. Ča3t bodi Očetu i. t. d.
Prosite za me vsi svetniki i. t. d.
(Daije sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Adresa ¡Slovenskih romarjev do sv. Očeta Leona XIII.) Velike množice slovanskih romarjev
so imele v Rimu o sprejemu pri sv. Očetu izročiti tudi svoje pisma verne vdanosti, adrese. Določeno ie bilo v splošnem programu, da vsako slovansko steblo izr< či svojo adreso, za vse skupaj pa se bode sostavila in izročila adresa v staroslovenščini. Vsled tega je odbor katoliške družbe v Ljubljani sklenil, da tudi slovenski romarji naj za Slovence izročijo svojo adreso, ktera naj se v Ljubljani sostavi, lepo spiše in veže, naši romarji pa naj jo pred izročenjem v Rimu podpišejo. Tako se je tudi zgodilo. V ta namen postavljen odsčk je oskerbel adreso, v slovenščini sostavljeno in pridjal ji je latinsko prestavo. Bila je prav lepo spisana in enako lično v svilo vezana, ter popolnoma pripravna za predlago, če tudi ne po zunanje prešumno ali znamenito drago okin-čana. Hervaški odbor je temu nekaj ugovarjal, da bi Slovenci posebej adreso izročevali, njih osnova je bila, da naj hervaško z drugimi podpišejo; toda če je bil slovensk govor v cerkvi sv. Klemena, slovensko dekla-movanje v Vatikanu, zakaj neki ne tudi slovenska adresa na pravem mestu? Ob kratkem: po dogovoru s škofom Strosmajerom in kardinalom Ledohovskim je naša slovenska adresa imela čast po kardinalu nadškofu Ledo-hovskem, ki je bil duša pri vsi tej reči, biti sprejeta, in je brez dvoma prišla pred sv. Očeta — najberže še pri avdienciji sami, ali morebiti o drugi priliki. Bila je namreč pri zasliševanji tolika gnječa in tesnoba, da sv. Očetu ni bilo moč pečati se posebej z raznoterimi narodnostmi. Zato celo darov niso oddajali posebej, temuč položili so jih pred Nje skupno ob enem. Tudi o staro-slovenski vseskupni adresi pozneje nismo več slišali glasu, temuč škof Strosmajer je o izročevanji adres sam imel govor do sv. Očeta.
Slovenska adresa se glasi tako-le:
S veti Oče!
Med velikim Slovanskim narodom, osemdeset in več milijonov duš, ki je danes vsaj po svojem katoliškem delu s svojimi zastopniki pred koleni Vaše Svetosti, je tudi steblo Slovensko, ki šteje ne daleč od dveh milijonov skoro samo katoliških prebivavcev iz peterih episkopij, to je, iz Goriške nadstolnice, iz Ljubljanske, Mariborske, Teržaško-Koperske in Kerške vladikovine.
Pravimo, skoro čisto in edino katoliških duš, kajti število drugovercev je tako neznatno, da ni imena vredno. Prisijala je pa luč svete vere Kristusove našim okrajinam že v pervem keršanskem stoletju po apostolj-skih učencih ss. Hermagoru in Fortunatu in druzih; po verjetnih izročilih je sam sv. evangelist Marka ob Oglejski strani dospel v naše kraje; Istrijo, Panonijo in Dalmacijo pa je po enacih izročilih obiskoval tudi že apo-stoljski pervak sv. Peter, spremljevan od sv. Klemena, ki je bil pozneje tretji njegov naslednik ko poglavar vesoljne sv. Cerkve.
Pozneje so drugi sveti poslanci od zahoda našim očetom prižigali luč resnice Božje, kakor sv. Rupert iz Solnograškega, sv. Virgilij, Frizinški višji pastirji in drugi iz Bavarske zemlje. Še bolje se je vkoreninilo keršanstvo zlasti pri vzhodnjih naših rojakih in sosedih, ko sta po Božji previdnosti prišla nova aposteljna Ciril in Metod iz Carigrada med Moravče in slednjič med Slovence, ter sta z ljudstvom v njegovem la3tnem jeziku znala govoriti, in
,,Iiili so radostni Slovani, Zaslišavši presladki glas : Reseda materna naznani Nebeških čudežev jim kras."
Zato po pravici danes tudi mi Slovenci z drugimi svojimi brati pred Vašo Svetostjo po Vaši dobroti, sveti Oče, tukaj v samem Vatikanu preslavljamo velika naša aposteljna ss. Cirila in Metoda.
Ta naaa Slovenska dežela je sicer mala po pro-sti.ru in prebivalstvu, pa velika s svojo vero v pravega Boga in Njegovega Edinorojenega, nepremakljiva v pod-ložoosti do Kristusovega namestnika v Rimu. Ta dežela je danes pred Vami kakor 263. naslednikom sv. Petra, *) o naš sveti Oče! Želi po preblagi naklonjenosti svojih premilostnih gospodov višjih Past rjev Vam, sv. Oče, besedo govoriti in naj ponižniši zahvalo naznaniti za Vašo veliko gorečnost, vsled ktere ko „Luč na nebu" — Lumen in coelo — razsvitljujete sedanji mračni svet; zahvaliti se posebej za brezmčrno ljubezen, ki jo razodevate do nas Slovanov ; zahvaliti Vas za nepremagljivo, tarés apostoljsko delavnost, s ktero išete, se trudite in prizadevate zediniti vse Slovane v eno samo čedo Kristusovo ; zahvaliti se Vam za preslavno Encikliko od 20. kimovca 1880 „Grande mu nus", s ktero ste našima aposteljuoma Cirilu in Metodu službo altarja podelili, ju visoko povzdignili, njuno češenje razširili po vesoljnem katoliškem svetu; zahvaliti se Vaši Svetosti za toliko dobroto, da ste dopustili danes sinovom iz Slovanskih zemelj pred Vaše obličje priti. O sv. Oče! za to in tolike druge neprecenljive milosti Vam je z vsimi drugimi milijoni Slovanskih vernikov iz naj globokej-šega serca hvaležen tudi Slovenski narod! Blagovolite, sv. Oče, milostno sprejeti odkritoserčno zahvalo našo in podeliti z vsimi drugimi vred tudi naši deželi Svoj apo-stoljski Blagoslov, in blagoslovite še prav posebno vse katoliško-slovansko prizadevanje za poedinovanje naših ločenih bratov, da bi po zedinjenih prošnjah in na priprošnje ss. Cirila in Metoda že skoraj bil en sam hlev in En Pastir pri vsih spoznovalcih Kristusovih.
Naši romarji, kolikor se vč, so do malega že vsi domà. Bilo jih je kacih 84 Slovencev v Rimu za god ss. Cirila in Metoda in vsi so se vernili domu prav veseli in zadovoljni. Razun tega, da je eden zgubil precej denara in sicer kake manjši nezgode se ni pripetilo kaj posebnega. Bili so v Rimu, v silno lepo ozališani cerkvi sv. Klemena pri tridnevnici, opravili so spoved in sv. Obhajilo, ter vse za sveto leto, in vidili so sv. Očeta papeža Leona XIII, česar prijaznosti in dobrote ne morejo prehvaliti. Pri sv. Klemenu so bili pri dopoldanskih in popoldanskih imenitnih božjih službah, pri ss. mašah, ki so bile po nekoliko v staroslovenskem jeziku, in slišali so besedo Božjo oznanovati v raznih slovanskih je zikib, ter so se mnogi tudi vsakdanjih ljudi čudili, kako se morejo iz tako daljno-naraznih krajev tako lepo med sabo porazumevati.
V sredo, 6. t. m., je po slovensko pridigal preč. gosp. dekan Kožuh, in sicer med latinsko-slovensko sv. mašo, ktero ]e imel škof Strosmajer. Pojasnoval je gospod dekan, koliko slovenski narod že od davno dela oziroma na tesnejši zvezo z Rimom in za Rim, n. pr. z darovi za sv. Očeta itd., pa kaj dela že davno za zvezo razk''ln:kov s sv. Cerkvijo po Slomšekovi bratov-Šini ss. Cirila in Metoda, s podpiranjem misijonov v Bulgariji in drugod na Jugu. Svetoval je, naj bi se vstanovil velik organ (časnik) v cirilici in morebiti ob enem v latinici, kteri bi razkolnim bratom pojasnoval sv. vero, potrebo zedinjenja z rimsko Cerkvijo itd., naj bi se dajale tudi od časa do Časa na dan enake knjižice, ali veči dela, ter naj bi se razširjale med ločence. Po drugi strani pa, naj bi se veliko molilo za dosego tega namena, naj bi toraj pričujoči bratovšino ss. Cirila in Metoda razširjali po vsih slovanskih deželah itd.
Bilo je to opravilo zjutraj od sedmih dalje; upamo, da o drugi priliki naznani „Danica" čast. čitateljem z? ameniti in prav djanski govor gosp. dekanov. Opom-
*) Po „Gerarchia Catt.< od 1. 1880.
njeno bodi tukaj, da slovauska velika maša je terpela cele tri ure, tedaj s pridigo vred 4 ure, in menda ne bo kmali koga misel motila, da bi „agitiral* za slovansko liturgijo, kajti vsi ljudje bi bežali iz cerkve, ko bi tako dolgo terpelo.
Za darove, ki so jih naši romarji nesli seboj (nekaj od zbirk iz škofije, nekaj od „Danice" in drugod — v vsem kacih šestnajst sto gl.) so bile gospč Uršulina-rice v Loki naredile prav lepo burzo z napisom „Dioe-cesis Labacensis" (ljubljanska škofija) in pridale so še lep dar v zlatu, ter je bil ta dar med drugimi poloien pred sv. Očeta. Se po poti so marsikteri romarji iaro-čevali gospodu dekanu darove v omenjeni namen.
Eden časnikov je pisal, da na Strosmajerov nagovor so sv. Oče odgovorili močno izogibno (reservativno); moramo pa odkrito reči, da prebravši oba govora niamo našli čisto nič priderinega ali „reservativnega": škof Strosmajer je govoril z naj veči odkritosercnortjo o ne-ogibljivi potrebi zedinjenja Slovanov z rimskim Stolom („nonnisi in intima et indivulsa cum cathedra Petri ct S. Sede apostólica unione inveniri posse fidei et pie-tatis pignora"... „Ubi Petrus, ibi Ecclesia." „Nos ca-thedrae Petri in perpetuum devineti manebiraus"...), sv. Oče v odgovoru pa so tesno pri tej tvarini ostali, kakor priča prelepi Njih odgovor (gl. v začetku danai-njega lista). Spoznati in poterditi moramo, da že precej enciklik in pisem papeskih smo brali, ali kaj tako posebno zaupljivega, priserčnega in prijaznega nismo našli še v nobenem, kakor je v tem odgovoru do Slovanov, kterega, kakor pričujoči pričajo, so sv. Oče govorili is glave, tehtno in s posebnim povdarkom. Strosmajerov ogovor in Leonov odgovor sta dokumenta, ki petemu dnevu mesca julija 1881 za vse čase zagotavljata nepo-zabljivost, v njijuh je več kot človeška beseda. — Bodi še to prÍ8tavljeno, da pri prestavljanji smo rabili tudi laško prestavo, ki je „vradna" (traduzione ufficiale), če tudi je sem ter tje precej prosta ali svobodna.
Bratovske z;ideve. Koledar za prihodnji teden:
18. mal. serpana. S. Fr derik. — 19. S. Vincencij Pavlj. — 20. S. Jeronim Emil. — 21. S. Oiga vojv. — 22. S. Mar. Magdalena, spokornica. — 23. S. Apo-linar muč. — 24. Sedma nedelja po Bink. S. Kristina.
V molitev priporočeni:
Vsa šolska mladina, da bi na počitnicah lepe izglede dajala. — Več oseb v dušnih potrebah. — Oseba v velikih zadregah, da bi ji Bog preložil. — Oteba v dušnih potrebah. — Vdova z več otroci se v bridkostih priporoča v bratovsko molitev, da bi ji na priprošnjo N. ij. G. in sv. Jožefa usmiljeni Bog kako pot odperl, da bi se mogli preživiti. Ob enem priporoča bolno hčer za zdravje. — Oseba v velikih časuih stiskah in zadregah. — Žena priporoča terdoterčuega moža, d« bi se spreobernil, imel usmiljeno serce do družine, živel po keršansko, prejemal ss. zakramente. — Sirotica v velikih nadlogah za pomoč. — Mati priporočuje Sina v bratovsko molitev Naše ljube Gospč in sv. Jiefu, da bi se mu v šolah dobro obneslo, ter bi zainogel si naj boljši stan izvoliti, kteri bi mu bil v zveličanje; prosi vse brate in sestre se v svojih molitvah v ta namen spomniti. — Hči serčno priporoča bolno Mater, da bi na priprošnjo Naše l;ube Gospe in sv. Jožefa zadobili zdravje in polajšanje bolečin, ako je Božja volja; ako ne, pa srečno zadnjo uro. — Di užina v velikih btiskah v denarnih zadevah, posebno pa zarad bolezni, ki jo ie več
let neprenehoma obiskuje, se prav živo priporoča vsim udom, da bi na prošnjo N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa saj nekoliko polajšano bilo. Uslišanje hočemo razglasiti. — Žena priporočuje moža, očeta več majhnih otrčk, reditelja že več let bolne matere, kterega je že drugič huda merzlica napadla, da bi na prošnjo N. lj. Gospč in sv. Antona Padov. saj kmalo ozdravel. Uslišanje hočemo razglasiti s popolnim imenom.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
18.	mal. serp. Kletvinja je v duhovnem in nravnem življenji to, kar je toča v natori. Pa tudi velikrat polja toča pobije zarad kletvinje.
19.	Vsak dan vidiš veliko pregrešnega, kar ne moreš odverniti; lahko pa prosiš Boga, naj bi on od-vernil. Stori vselej tako in boš mnogim pomagal k pokori.
20.	Manj svoje lastne volje ima, kdor se v vsem po Božji volji ravni.
21.	Cahej, stopi doli z drevesa napuha in posvetne modrosti v šolo ponižnosti Kristusove, potem še le boš moder in učen.
22.	Kdor tudi v bridkosti Boga hvali, mu poje naj prijetniši himne.
23.	Ena naj hujših reči je ta, ker se tako malo ljudi boji male pohujševati z zanikarnim izgledom, posebno s kletvinjo in mnogoterimi nespodobnostmi!
24.	Mesu služiti se pravi: dušo ubiti!
Listek za raznoterosti.
V slavo slovanskim romarjem. Sv. Oče so zapove-dali 1500 srebernih in brončenih svetinj kovati, kterih podobe imajo ozir na praznik ss. Petra in Pavla. Kardinalu Ledohovskemu, ko predsedniku dotičnega odbora, so izročili razdeljenje tih predrazih spominic.
Kardinal deržavni tajnik Jakobini je tudi hotel po-čislati slovanske romarje in pripravil je njihovim glavarjem pred odhodom prijazno južino ter „banket" v Vatikanu. Pričujoča sta bila tudi kardinala Ledohovski in Alimonda pa več papeževih prelatov. Ob koncu prav žive veselice je kardinal Jakobini vošil srečen odhod popotnikom in povabil pričujoče terčiti na zdravje sv. Očetu. Na te besede je bilo vse po konci, vse živo, vse nezmčrno navdušeno; nadškof Levovski, grof VojnoviČ, mons. Štulc in škof Strosmajer so naznanjali globoko podložnost in vdanost do sv. Očeta, rekši, da odhajoči serce pustijo v Rimu. Med novimi tleskanji in živo zahvalo do kardinala Jakobinija so se romarji ločili.
Huda ura. Po več krajih ob Celovcu je toča strašno pobila in vse pokončala in tudi po mestu samem razgrajala. — Bog nas vari take groze! Dozdaj je pri nas še vse lepo po polji in veliko že požetega. Ljudje pa naj zapustč živinsko in zverinsko življenje ter ne dražijo pravice Božje, ki v trenutku vse lahko uza~ie, kar je lepo kazalo.
Ravno ta dan (v saboto proti 5) je toča med groznim viharjem v Terstu in po okolici naredila veliko škode, če tudi je vse skup terpelo samo 10 minut. — V tem mestu so že pred nekaj leti tožili, kako se s hlapčevskim delom dan Gospodov skruni. Tudi v Ljubljani so jeli posnemati neki ljudje to bogoskrunstvo, če tudi je mestna gosposka prepovedala! Božja šiba včasi dolgo mčri, pa zanesljivo udari.
? Celovcu so v nedeljo novi knez in škof Peter Funder slovesno obhajali svoje vmestovanje v stolno cerkev. Ravno nam je došel v roke tudi zadevni slovenski pastirski list, o kterem več prihodnjič.
Pri slavni akademiji v Vatikanu je izmed Slovencev č. g. knezo-skofov kaplan A. Koblar verlo deklamoval poezijo r. Lotriča: „Triglav Balkanu". Več o akademiji prih.
Praski prost mons. Štnlc je bil 8. t. m. pri osebnem zaslišanji od Nj. Svetosti izvoljen za domačega prelata.
Novo okrožnico so sv. Oče Leon XIII razglasili v praznik ss. Petra in Pavla. Le ta pojasnuje visokim glavam, kje da je vir sedanjega kraljemorskega stanja, obravnava velik del cerkveno-pravnega stališa in bo v nekem oziru zaupljivo imela več nasledkov, kakor vse dosedanje. Ker je zdaj slovensko romanje ves pozor na se obračalo, pride prihodnjič več o tej prevažni enci-kliki. Leon XIII so res: „Luč na nebu!"
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Neimenovan dobroten gospod: „Na Vaše vabilo v „Danici" št. 27 pošljem Vam tu 2 gl. za dijaško kuhinjo"... — Pn. g. stolni dekan J. Vole 2 gl. — Neimenovan gospod 1 gl. — Neka do-brotnica 50 sld. — 0. g. župnik Anton Zamik 2 gl. — GospA Š. 2 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Do-brotnica 1 gl.
Za opravo uboznih farnih cerkev nase škofije: Iz Šent Ruperta 29 gl. — Iz Osilnice 4 gld. 25 sld. — Z Verhnike 45 gl. — Gospodičinja Ana Šmidova 50 sld.
—	Iz Čemšenika 11 gld. — Pri čč. gg. Uršulinaricah oddano 23 gl. 32 sld. — Iz Tujnic 19 gl. — Iz Zapog 4 gl. 72 sld. — Iz Moravč 2 gl. 30 sld. — Iz Sostrega 20 gl. 30 sld. — Iz Hotederšice 8 gl. 40 sld.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): C. g. J. Teran 2 gl. — Č. g. Fr. Tavčar 1 gl. ^ Za sv. Učeta: Iz Mavčič 25 gl. po č. g. župniku.
—	Č. g. Jož. NakuB, župnik, 8 gl. 65 sld. s prošnjo sv. blagoslova. — Is Kresnic po č. g. župniku 1 gold. — Fara Ljubno z dvema gg. duhovn. pastirjema 12 gl.— Iz Sent Lovrenca po č. g. župniku A. Hočevarji fara 4 gl. — Iz Naklega darovani denar 5 gl. po č. g. župn.
—	Iz Polhovega gradca po č. g. župn. 80 gl. — Do-brotnica 50 sld. — Preč. g. K. Tedeschi 12 gl. — Neimenovana 1 vel. terdnjak s prošnjo sv. blagoslova za življenje in za smertno uro. — Č. g. Fr. Tavčar 1 gl.
—	Iz Horjula 4 gld. po č. g. župniku. Iz Šmarske tare pri vKr. po č. g. župn. 5 gl. — č. g. župnik in farmani Stangarski 5 gl. v dober namen. — Po č. g. J. Porentu neimen. 1 gl.
Za Propagando: Neimen. po č. g. J. Porentu 1 gl. za sv. leto.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Do-brotnica 50 sld. — Č. g. Fr. Tavčar 1 gl.
Za afrikanski misijon: T. V. 1 gl. 50 sld. (namesto M. V. v štev. 25).
Za sv. Detinstvo: C. g. Val. Bergant 5 gl. 70 sld.
—	Z Ježice po č. g. župniku 1 gld. 56 sld. — Gospa L. O. iz obljube 1 gl. — L. A., J. O. in K. P. 1 gl.
—	Iz Gorice č. g. J. K. 6 gld. 60 kr. — Milošnja za sv. leto iz stare Oselice č. g. M. Gogala 9 gl. — Neim. po č. g. J. Porentu za sv. leto 1 gl.
Za šole na Jutrovem: Neim. po č. g. J. Porentu 1 gl. za sv. leto.
Za varhe Božjega groba: Iz Naklega darovanje po č. g. župn. 5 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlazniliOTi nasledniki v Ljubljani.