LITIJA * 24. 12. 1941 številka 8-leto 8 september 1980 Učenci l Ste pripravljeni na samostojno pot v prometni vrvež? So vas poučili kako hoditi po pločniku kje po cesti kdaj čez cesto? So vam pokazali starši in učitelji najbolj varno pot od doma do šole in od šole do doma? Vozniki motornih vozil, ne dopustite, da bi ugasnilo komaj začeto življenje pod vašim vozilom I t%W*V^V^V^ Da bo akcija varnosti otrok in mladine v prometu kar najuspešnejša, nar bodo občinski sveti, šole in vse druge organizacije pozorni na naslednje: 1. Pred pričetkom akcije je treba preučiti lokalno cestno problematiko (predšolski in šolski zavodi) in analizirati prometno vzgojo v minulem šolskem letu. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih predvideti, kaj je treba še storiti, da bo prometna vzgoja v naslednjem šolskem letu uspešnejša. Za zboljšanje pogojev, ki naj bi zagotovili večjo varnost otrokom in mladini v prometu, seje potrebno opreti tudi na odgovorne dejavnike, ki lahko neposredno prispevajo k izboljšanju obstoječih razmer. 2. Starše je treba že pri vpisu otrok v prvi razred osnovne šole opozoriti na varno pot od doma do šole. Priporočamo, da dobe starši ob tej priliki pismeni opis varne poti - po možnosti z načrtom šolskega okoliša z najvažnejšimi potmi (četudi daljšimi). 3. Pravočasno organizirati roditeljske sestanke z namenom poučiti starše o ustrezni prometni vzgoji otrok in mladine v prometu. 4. Zainteresirane družbene organizacije, zlasti še avto-moto društva, podružnice združenja šoferjev in avtomehanikov in drugi naj opozarjajo svoje člane in druge voznike motornih vozil na previdnejšo vožnjo v bližini šol in povsod tam, kjer bi utegnili biti otroci. Za varnost otrok in mladine v prometu naj objavijo ustrezne prispevke v svojih strokovnih glasilih. 5. Postaje in oddelki milice naj poskrbe prve tedne pouka za nadzor prometa na vseh tistih prometno nevarnih mestih v bližini šol, kjer otroci najčešće prečkajo cesto na poti v šolo in iz šole domov. Pomagajo naj tudi šolam pri pripravi načrta šolskega okoliša. 6. Organizacijske enote zavoda za šolstvo naj posvetijo več pozornosti pedagoškemu svetovanju, namenjenemu izboljšanju šolske in zunajšolske prometno vzgojne aktivnosti otrok. UREDNIKOV STOLPEC Dopustov je konec, čaka nas delo , Da smo tudi v poletnih mesecih nekaj naredili, o tem ni dvoma. Seveda pa je treba računati, da nas je bilo v juliju in avgustu vsak trenutek polovico na dopustih in da zato ta dva meseca nista med najbolj delavnimi. Zato pa se s septembrom zopet prične intenzivno delo, ki ga tudi letos ne bo malo, pa še sila" zahtevno bo. v naši občini bo tako kot drugje tudi veliko dela. Manj ga bo zaradi že omenjenega julija in avgusta, več pa gotovo v zvezi z že opredeljenimi razvojnimi načrti in z reševanjem nepredvidljivih problemov ter kroničnimi težavami naše občine. Stabilizacijska prizadevanja bodo nedvomno v prvi vrsti. Pri tem bi bilo dobro, da bi bili celoviti, in naj ne bi bili stabilizacijski samo pri manjših drobnih vprašanjih, ki jih je lažje dojeti in doumeti, ampak tudi pri tistih najbolj bistvenih. Ne kaže torej štediti samo pri kilometrinah, dnevnicah, reprezentanci - čeprav je tudi tu potrebno — ampak je treba zgrabiti bika za roge. Negospodarni posegi, negospodarne naložbe in pogodbe ter investiranje v dvomljive objekte in naložbe je potrebno preprečiti. Tega se seveda vsi dobro zavedamo, saj je štednja pri kilometrinah, dnevnicah in reprezentanci mačji kašelj v primerjavi z razporejanjem milijonov in milijard v razne namene. V teh dneh nas čaka tudi intenzivno delo pri sprejemanju srednjeročnih planov do leta 1985. Javna razprava o osnutkih planov je zaključena, če pa kdo misli, da poletni meseci niso bili najbolj primerni za razpravo; naj svoje predloge z rahlo zamudo posreduje sedaj. Plani so važna stvar; tako kot bomo splanirali naše življenje za naslednjih pet let, bomo tudi živeli. Vsaj v glavnem. Pred dnevi je nek strokovnjak izjavil, da je Litija Da najprej gradimo, šele na to pa se mučimo z urejanjem prometa, ki ga največkrat ni možno več dobro rešiti. Zato je v Litiji toliko ropotanja motorjev in avtomobilov in toliko nevarnosti na cestah. Če hočemo Litijo imeti kot mirno mesto, bo potrebno nekaj narediti na čimprejšnjih obvoznih cestah okrog Litije. Sedaj je namreč tako, da skozi središče mesta poteka tranzitni promet, ki povzroča hrup, slab zrak in prometne nesre če. Starši se bodo poleg šole intenzivneje ukvarjali s prometno vzgojo, saj se je šola spet pričela in na cesti preti kup nevarnosti. Zjutraj in opoldne se trume otrok premikajo po najprometnej-ših cestah v Litiji. Od Rozmanovega trga do Graške Dobrave. Razvoj krajevnih skupnosti bo se naprej ena izmed nalog. Pridobitev se kakšnega obrata v odročnih krajih bo vsem dobrodošla. Ljudje se bodo zaposlili doma, nič več ne bo prezgodnjega vstajanja in dolge vožnje na delo. Gospodarstvo. To bo ena izmed glavnih nalog. Čim več ustvariti, čim več izvoziti in pridno delati. Če ne bomo delavni, ne bo nič s stabilizacijo. Če bo v naših tovarnah zašepaio bo zasepalo, povsod. Slabosti oziroma nevarnosti za slabše gospodarske rezultate pa bomo preprečili edinole z delom. Boljšim delom in bolj zavzetim delom. Program občinskega samoprispevka bomo pričeli realizirati. Tu bo treba pohiteti z zbiranjem dokumentacije za posamezne objekte, saj vemo, da so to dolgotrajni postopki. Ko bomo realizirali program, za katerega smo obkrožili ZA, bomo seveda ogromno pridobili, nase Življenje bo lepše in boljše. Krepitev samoupravljanja je temeljna naloga in dolžnost nas vseh. Delavec in ' občan mora odločati. Zato je potrebno organiziran takšne oblike in metode dela, da bo delavec in občan resnično v prvi vrsti pri odločanju. To bo gotovo poglavitno. Tudi drugih, nič manj pomembnih nalog bo še dosti. Vseh se ne da napisati in naenkrat opredeliti. Vsak naj se jih tudi sam zaveda tn jih rešuje zavzeto in strpao. Tudi, če bodo težave, r>e sinemo obupati. v razpravi nov samoupravni sporazum o Stipendiranju v občini litija TUDI VNAPREJ ZA ŠTIPENDIJE Z načrtno štipendijsko politike, : v občin; Litija urejena s samoupravnim sporo. •om že od 19/2. leta dal|e, je marsikatera delovn ganizacija pr >do bilo notrebne kadre ki jih zah a nenehen razvoj tehnike in sodobni tehnološki pi - i. \/ naši občini že nekaj let takšno družbeno •noč pri šolanju prejem« od 250 300 učenci i kov in študer*' tov. V teh dneh bodo delavci v OZD razpravljali o novem samoupravnem sporazumu o štipendiranju, ki z nekaterimi novimi določili spreminja dosedanji sistem upravljanja s sredstvi za štipendiranje, prinaša pa tudi nov način izračuna višine štipendiranja, upoštevajoč dohodek na družinskega člana. V naši občini predlagamo, da s sredstvi, ki jih za štipendiranje delavci združujejo na ravni občine (še naprej se predlaga 0,5% od bruto osebnih dohodkov), gospodari občinska samoupravna skupnost za zaposlovanje, ki za operativno izvajanje štipendijske politike izvoli poseben odbor za štipendiranje. Mogoče so tudi drugačne rešitve, predlagana se nam zdi najbolj racionalna, pomemben element zaposlovanja pa je • nedvomno ustrezna štipendijska politika, ki naj mladega usmerja v poklice, ki jih bomo potrebovali. Za sedanji izračun višine štipendije iz združenih sredstev se je uporabljal polovični dohodek na družinskega člana. Po predlogu novega samouprav- ugotovitve litijske samoupravne skupnosti za zaposlovanje so zaskrbljujoče Veliko nereda pri zaposlovanju nega sporazuma se ne upošteva v vseh primerih enak delež staršev, temveč je delež staršev v pokrivanju življenjskih stroškov štipendistov različen — predvidena je posebna lestvica, ali drugače rečeno: pri višjem dohodku na družinskega člana je delež staršev višji, pri nizkem pa bo prispevek staršev k šolanju .razmeroma majhen in seveda štipendija višja Po grobih ocenah uveljavitev te določbe pomeni nekaj manj štipendistov iz združenih sredstev, štipendije pa bi bile nekaj večje, kot že rečeno odvisno od dohodkov v družini štipendista. Nov sporazum predvideva tudi stimuliranje boljšega učnega uspeha. Pri kadrovskim štipendijah je to določilo že vseboval sedanji sporazum, novi pa ga prinaša tudi za štipendiste iz združenih sredstev. Že zaradi višje štipendije se bo vsakemu dijaku in študentu splačalo potruditi med šolskim letom. Sporazum naj bi začeli izvajati z januarjem 1981, javna razprava o njem pa naj bi potekala do 30. septembra. Lojze Kotar OBISKALI SMO DVE OZD LIL in Usnjarna na dobri poti v resoluciji o gospodarskem razvoju Slovenije v letu 1980 smo v ekonomski politiki ključno nalogo namenili odpravljanju temeljnih vzrokov inflacije y jugoslovanskem gospodarstvu, tako da bi s celovitimi ukrepi v letu 1980 ustvarili osnove za večjo stabilnost tokov družbene reprodukcije v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Lesna industrija Litija in tozd Usnjarna Šmartno sta organizaciji združenega dela, ki počasi, vendar vztrajno prevzemata vse večjo vlogo pri razvoju občine, zato nas je zanimalo, kako sta gospodarili v prvem polletju letošnjega leta. Nasprotujoči podatki, Fluktuacija še vedno izredno visoka. Kje so kadrovske službe? Divje'' zaposlovanje delavcev u drugih republik. V družbenem sektorju je bilo letos junija celo manj zaposlenih delavcev v naši občini kot pa decembra lani. Razlika je 8 delavcev oziroma od 4.721 lani decembra na 4.713 letos junija. Nasprotno pa je bil ugotovljen porast zaposlenih v zasebnem sektorju, in sicer od 14s v lanskem decembru na 160 v letošnjem juniju. Skupaj je bilo torej lani decembra v naši občini zaposlenih 4.866 delavcev, letos junija pa 4.873 delavcev. Seveda pa v tej številki niso upoštevani vozači, ki jih je okrog 1.770. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje tudi ugotavlja, da je v naših OZD še vedno izredno visoka fluktuacija. Ta problem se v občini že kar nekaj let vleče in ga nikakor ne uspejo ustaviti ali vsaj omiliti. Ob dejstvu, da so glavni vzroki za fluktuacijo predvsem v slabih delovnih pogojih, slabih medsebojnih odnosih, nerazvitih samoupravnih odnosih in neustreznem nagrajevanju, bi se vodilni delavci v OZD vsekakor morali krepko zamisliti. Fluktuacija je namreč tudi sila draga zadeva, vendar pa močno zavira uspešno delo oziroma poslovanje OZD. Vsako privajanje novih . delavcev prav gotovo veliko stane in nedvomno se vsaki OZD veliko bolj izplača odpravljati vzroke fluktuacije, kot pa ob tem preprosto mižati in zaposlovati nove delavce, namesto tistih, ki zaradi različnih vzrokov odhajajo drugam. Kadrovske službe v naših OZD tudi še niso dovolj učinkovite in organizirane, kljub temu, da tudi družbeni dogovor o kadrovski politiki v naši občini določa, da morajo TOZD oblikovati kadrovske skžbe. Pojavlja se celo to, kot ugotavlja strokovna služba Skupnosti za Zaposlovanje, da ustrezni podatki o zaposlovanju, ki prihajajo iz OZD, sploh niso primerljivi s tistimi, kijih strokovna služba dobi iz zdravstvene skupnosti. Poseben problem predstavlja tudi zaposlovanje delavcev iz drugih republik m v zvezi s tem upoštevanje sporazuma o minimalnih standardih. OZD z izjemo Predilnice zaposlujejo te delavce mimo Skupnosti za zaposlovanje, kar tudi prispeva k veliki fluktuaciji. Ti delavci najpogosteje, ko pridejo v Litijo, sprejmejo prvo zaposlitev, ki jo najdejo, ko pa se malo razgledajo, pa se pričnejo seliti v druge OZD. Ob nastajanju fluktuacije pa seveda nastajajo nepotrebni stroški tudi drugod. Pri vsaki novi zaposlitvi je potreben namreč nov zdravniški pregled, ki kar dosti stane, nepotrebno delo pa nastaja tudi v stanovanjski skupnosti, skupnosti za zavarovanje in prijavni službi občine. Brezposelnost v naši občini ni problematična. Ob koncu junija letos je bilo pri skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 66 oseb brez zaposlitve (37 moških in 29 žensk, od tega 11 iz drugih republik). Kot ugotavljajo pri skupnosti za zaposlova- nje« pa je večina teh prosilcev tudi težje zaposljiva. Ob zao- V občini se je najbolj znižalo število potreb po delavcih s 4-letno srednjo šolo, medtem ko potrebe po delavcih s poklicno šolo oz. izobrazbo nenehno naraščajo.Tudipotrebe po delavcih z višjo in visoko izobrazbo niso velike, razen za poklice v neposredni proizvodnji. Zato je v bodoče tudi pričakovati, da se bo povečalo število iskalcev zaposlitve s 4-letno srednjo šolo, pa tudi z višjo in visoko (zlasti v negospodarstvu). Velike pa bodo potrebe po delavcih s poklicno šolo, razen za prodajalce, za katere v Litiji ni delovnih mest. strenih pogojih zaposlovanja je namreč alkoholikom in drugače problematičnim osebam težje najti zaposlitev. Med iskalci zaposlitve so predvsem taki z nizko kvalifikacijsko strukturo. Br. V Lesni industriji smo se o tem pogovarjali s predsednikom konference sindikata, tovarišem Juretom Ponebškom: „Ko smo na delavskih svetih in zborih delavcev v naših temeljnih organizacijah obravnavali polletno gospodarjenje, smo ugotavljali, da smo prvo polletje zadovoljivo zaključili. Glede na enako obdobje lanskega leta je celotni prihodek porastel za 45 %, dohodek za 29%, za akumulacijo pa smo namenili kar 80 % več sredstev kot lani. V celi delovni organizaciji smo plansko realizacijo presegli za 11 %, kar je pa še posebej pomembno, porasel je fizični obseg proizvodnje (18,9% več kot v enakem obdobju lani oziroma za 1,9 % več, kot je bilo načrtovano), ter storilnost dela, ki je porasla za 6,2 %, kar je močno nad doseženim v republiki Izvozili smo nekoliko manj, kot smo predvidevali, kljub temu pa smo na tuje prodali 3-krat več vrednosti blaga, kot smo ga uvozili. Čeprav bi glede na poslovanje lahko bolj povečali osebne dohodke, smo jih v prvem polletju le za 13,9 % tako da znaša povprečni osebni dohodek 7.453 dinarjev, kar je manj, kot je povprečje v republiki. Razmeroma dobri gospodarski rezultati so plod precejšnjih naporov. Ker so naši stalni kupci odpovedovali sklenjena naročila, smo bili prisiljeni iskati nove,, kar v tem obdobju ni bilo lahko. Trdim, da so delavci dobro seznanjeni s svojimi delovnimi dosežki, da so pripravljeni vložiti še večje napore za enak ah pa še boljši zaključek poslovnem leta. To je bila tudi naša obveza ob koncu razprav o polletnih gospodarskih dosežkih.4* Naš sogovornik v TOZD Usnjarna Šmartno je bil tovariš Anton Savšek — sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. Usnjarna Šmartno velik del svoje proizvodnje, predvsem krznene, . izvaža, zato smo ga povprašali, kako je sprememba tečaja dinarja vplivala na njihovo poslovanje? „Res je, da smo v prvem polletju izvozili za 37 % več kot v enakem obdobju lanskega leta, ker pa kože in reprodukcijski material za strojenje in obdelavo večino uvažamo, devalvacija dinarja pomeni za nas velik udarec. S prodajo na tujem tržišču iztržimo komaj dovolj deviz za uvoz ovčjih kož in repromateriala. Govejih kož za čevljarsko industrijo, zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, ne moremo uvoziti. Da ne bi Peko, Alpina, Planika, Ciciban in drugi ostali brez usnja, smo jim že predlagali, da nam odstopijo del deviz, ki jih ustvarijo s prodajo čevljev na tujem. Naši poslovni partnerji pobudo še proučujejo. Planiranega fizičnega obsega proizvodnje v prvem polletju nismo dosegli. Eden izmed vzrokov je, da kupci zahtevajo kože, kjer se zahteva več obdelave, zato s približno istim številom zaposlenih kot lansko leto, ne moremo narediti toliko kv. m, čeprav s tem seveda ne trdim, da so izkoriščene vse notranje rezerve. Obširno poročilo o gospodarjenju v prvem polletju smo temeljito obravnavah na zborih delavcev. V poslovni in rezervni sklad smo razporedili 13.008.000 dinarjev, ža osebne dohodke pa 33.624.000 din, kar je za 2 % več, kot smo planiran za prvo polletje oziroma za 24 % več kot lani v istem obdobju. V začetku leta smo v Šmart-nem sprejeli stabilizacijski program. Na nekaterih področjih smo že dosegli dobre rezultate. Še vedno pa ostaja najbolj pereče vprašanje prenizkega izvoza in zagotavljanja devi?nip sredstev za relativno,velik uvoz. Z utrjevanjem samoUpraviaih odnosov in povečarj0;^dgoy6t-nostjo za uresničevanj« sprejetih nalog in obveznosti bomo tudi to bitko dobili, ^je zaključil tov. Savšek. Lojze Kotar Hm® m Izvršni svet občinske skupščine je obravnaval informacijo o gospodarskih rezultatih naših organizacij združenega dela za prvo polletje 1980 in sprejel nekatere ukrepe. Za 28% večji celotni prihodek, za enak odstotek pa so narasla tudi porabljena sredstva. Tudi dohodek je bil za 28 % večji, čisti dohodek pa za 288,6 %. Za 108 % večja akumulacija. Osebni dohodki za 16 % višji. BOLJŠE GOSPODARJENJE Za 28% več celotnega irihodka in dohodka Organizacije združenega dela so v prvem polletju letošnjega leta ustvarile 1.423.566.000 din celotnega prihodka, kar je za 28 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Od industrijskih organizacij združenega dela je največji del celotnega prihodka ustvarila Usnjarna Šmartno, in sicer 23,4% od celotnega prihodka naših OZD. Za doseženi celotni prihodek pa so OZD v občini obračunale 956.197.000 din porabljenih sredstev," kar je tudi za 28 % več kot v enakem obdobju lani. To seveda ni najbolje, vendar so razlogi povsem razumljivi Visoka poraba sredstev je šla predvsem na račun povišanih cen surovin, energije in materialnih stroškov. Po izračunu porabljenih sredstev je organizacijam združenega dela ostalo 467.371.000 din dohodka, kar je tudi za 28 % več kot v lanskem prvem polletju. Eden izmed pomembnih pokazateljev uspešnosti gospodarjenja je tudi doseženi dohodek na zaposlenega. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je treba na prvem mestu omeniti šmarsko „Kovino", kjer se je dohodek na zaposlenega povečal kar za 80 %. Tudi TOZD Furnirska proizvodnja z 69 % večjim dohodkom na zaposlenega kot lani ne zaostaja mnogo za „Kovino". Med najuspešnejšimi pri ustvarjenem dohodku na delavca so še TOZD Zaga (za 63 % več), TOZD Gozdni obrat (54 %), Mizarstvo Gabrovka (54 %), obrt (50 %), TOZD Usnjarna (49 %) itd. Tudi čisti dohodek je v primerjavi z lanskim prvim polletjem porasel za 28,6 % in je skupno znašal 426.154.000 dia Tudi pri ustvarjenem čistem dohodku prednjači Kovina z 10.355.000 dur ustvarjenega čistega dohodka, kar je za 75 % več kot lani v prvem polletju. Sledijo TOZD Žaga (74 % več), Pletilja (67 %), TOZD Furnir (66 %), TOZD Gozdni obrat (61 %), TOZD Komunala (54 %), TOZD Usnjarna (53 %) itd. Izguba v Industriji apna Kresnice V Industriji apna Kresnice so v prvem polletju ustvarili celoten prihodek v višini 73.292.000 din, kar je za 31 % več kot v enakem obdobju lani in za 1 % manj od planiranega. V prvem polletju letos so v Industriji apna Kresnice uspeli ustvariti dohodek v višini 12.825.000 din, kar predstavlja le 70 % ustvarjenega dohodka za enako obdobje lani in 30 % planiranega dohodka. Čeprav so se v Industirji apna trudili, da bi z večjo produktivnostjo, racionalnostjo in stabilizacijskimi ukrepi izboljšali rezultate, pri tem niso bih uspešni. V industriji gradbenega materiala so cene družbeno maksimirane, kar povzroča vedno večji razkorak med rastjo cen reprodukcijskega materiala in rastjo cen proizvodov v industriji gradbenega materiala. Industrija apna Kresnice je tako poslovanje v prvem polletju letos zaključila z izgubo v višini 2.545.250 din, kar pomeni, da bodo morah izdelati program ukrepov za odpravo ^ T.Br. V Predilnici ob težkih pogojih dela dobri proizvodni rezultati V Predilnici ugotavljajo, da bi ob pravočasni montaži opreme dosegli še boljše proizvodne rezultate. Vključitev dodatnih strojev za izdelavo preje na brezvretenskih strojih v proizvodni proces bi dala še boljše rezultate. Pogoji dela v posameznih oddelkih so izredno težki, predvsem zaradi neurejenih klimatskih razmer, saj je ponekod temperatura tudi prek 35°C. Uvoz teh naprav je prepovedan, domači proizvajalci pa jih ne izdelujejo. Predilnica prejo uspešno prodaja. Naročila za prejo namreč močno presegajo njihove zmogljivosti. Prodaja preje se je glede na enako obdobje lanskega leta sicer za 1,5 % zmanjšala, vendar je bil iztržek za kg prodane preje za 20 % večji Sloven- skim kupcem so prodah 68% vseh izdelkov, na tuja tržišča pa so prodali več kot 15 % izdelkov. Porabljena sredstva (reprodukcijski material, ki se uporablja v proizvodnem procesu ter ostali stroški) so se povečali za 11 %, za enak odstotek tudi dohodek in čisti dohodek. Tudi celotni prihodek je bil za 11 % večji Glede ukrepa Zveznega izvršnega sveta o devalvaciji dinarja in zamrznitvi cen industrijskim izdelkom, v Predilnici menijo, da je bil ta ukrep nujen, vendar pa ne deluje na vse gospodarstvo enako, saj so nekatere panoge bolj prizadete kot druge. Zlasti velike težave imajo tiste, ki morajo reprodukcijski material in surovine uvažati, med temi pa je tudi Predilnica. Sklepi Izvršnega sveta Informacijo o gospodarjenju v prvem polletju letos je obravnaval izvršni svet Skupščine občine Litija in v zvezi s tem sprejel nekatere ukrepe. 1. Industrija apna Kresnice je prvo polletje 1980 zaključila z izgubo v višini 2.545.250 din. Industrija apna je izgubo prikazala že v prvem tromesečju letos in je bila dolžna izdelati program ukrepov za odpravo izgube, vendar pa tega ni storila v zahtevanem obsegu in roku. Zato izvršni svet SO Litija zahteva, da ga Industrija apna Kresnice takoj obvesti o izvedenem predsanacijskem postopku zaradi izgube po periodičnem obračunu. 2. Pletilja Litija mora dostaviti poročilo z analizo posledic o gospodarskih ukrepih ter razvojni program. Izvede se tudi razgovor z DO Tekstil Ljubljana in TOZD Pletilja Litija o problematiki dohodkovnih odnosov. 3. / jvršni svet SO Litija priporoča vsem OZD, da se čim bolj usmerijo v izvoz. 4. Od vseh kršiteljev dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov se zahteva, da dostavijo natančno obrazložitev odstopanj od dogovora. LIL z manj zaposlenimi boljši rezultati Obseg proizvodnje v združenih TOZD in delovni skupnosti strokovnih služb Lesne industrije Litija je bil v prvem polletju letos za 18,1 % večji kot v istem obdobju lani. Tudi prodaja se je močno izboljšala, saj se je povečala kar za 455,7 %. Zanimivo pa je, da so vse te rezultate v LIL dosegli s 3,6,% manj zaposlenimi delavci Povprečni osebni dohodki so bih v LIL v prvem polletju 7.453 din, ah za 13,9 % višji kot v enakem obdobju lani. Osebni dohodki Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je v prvem polletju letos v gospodarstvu znašal 7.391 din, v družbenih dejavnostih pa 8.719 din. V gospodarstvu pomeni to 16 % povečanje glede na enako obdobje lani, v družbenih dejavnostih pa 21 %. Zaposlenost se je povečala za 2 % v gospodarstvu in za 5 % v družbenih dejavnostih. Najbolj so zaposlenost povečali v LIL v delovni skupnosti skupnih služb (za 16 %), sledijo pa Kovina (14 %), Gozdni obrat (12 %) in Gradmetal (108 %). V družbenih dejavnostih pa so zaposlenost najbolj povečali v Vzgojno-varstvenem zavodu (24 %), nato pa v Domu Tišje (16 %). Večji izvoz V prvem polletju letošnjega leta so naše organizacije združenega dela izvozile za 38 % več izdelkov in materiala kot v prvem polletju lani Vrednost izvoza je bila 136.065.000 dia Seveda je to izredno dober rezultat in kaže, da naše OZD uspešno izvažajo usmeritve o povečanem izvozu. Največ je izvozila Usnjarna Šmartno, ki ima tudi pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco, in sicer za 67.077.000 din, kar je za 13 % več, Predilnica pa je izvoz povečala kar za 102 % in je v prvem polletju letos znašala vrednost njihovega izvoza 45.893.000 din. Uvozili smo manj kot lani v prvem polletju. Vrednost uvoza je bila 163.180.000 din, kar pomeni, da so naše OZD uvozile za 12,5 % manj reprodukcijskega materiala in surovin kot v enakem obdobju lani. Največje uvozila Predilnica, in sicer za 84.041.000 din, kar je za 11 % manj, Usnjarna pa je uvozila za 62.475.000 din, kar je za 24 % manj kot v prvem polletju 1979. VT T • • Usnjarm so težave z oskrbo s surovinami V prvem polletju letos so delavci Usnjarne dosegli celotni prihodek v višini 333.248.000 din, kar je za 36 % več kot v enakem lanskem obdobju. V strukturi njihovega celotnega prihodka predstavljajo prihodki, doseženi na tujem trgu 20 %. Tako kot v drugih OZD tudi v Usnjarni ugotavljajo, da je bil v glavnem vzrok višjih stroškov v višjih nabavnih cenah in rasti cen energetike. V Usnjarni so v prvem polletju ustvarili 86.929.000 din dohodka, ah kar za 54 % več kot lani v enakem obdobja V Usnjarni je dohodek torej rasel hitreje kot celotni prihodek, kar kaže na zelo dobro ekonomičnost poslovanja. Čistega dohodka so dosegli za 63.607.000 din, kar je za 52 % več, sredstva za osebne dohodke pa so bila za 24 % višja. Letos so v prvem polletju v Usnjarni razporedih v poslovni sklad 10.835.000 din sredstev. Zanimivo je, da lani v prvem polletju niso v ta sklad namenih nobenih sredstev. Finančni rezultati v letošnjem prvem polletju so bih v Usnjarni boljši kot lani v enakem obdobju. Negativen finančni rezultat je imela samo konfekcija usnja, nekoliko slabši finančni rezultat kot lani pa je imela tudi konfekcija krzna. Predvidevajo pa, da bosta ti dve enoti do konca leta poslovni uspeh zanesljivo izboljšati, saj se sezona prodaje šele pričenja. V Usnjarni so imeii težave pri oskrbi s surovinami. Vezani so namreč na uvoz ovčjih kož, za kar pa težko zagotavljajo devizna sredstva. Uvoz je bil tako v prvem polletju v tej OZD mnogo manjši kot lani. V preteklosti so bile cene govejih kož zelo visoke, letos pa so uvožene goveje kože za 10 - 30% cenejše od domačih. Takšen padec cen je odraz situacije na tržišču gotovega usnja. Vendar pa v,;. Usnjarni računajo, da bodo dosedanji nakupi iz uvoza zadoščali za polovico potreb v drugem polletju letošnjega leta, ostalo pa bodo nabaviti na domačem trgu. Več sredstev za akumulacijo Kar za 108% več sredstev so naše OZD namenile za akumulacijo kot lani v prvem polletju. Najbolj so ta sredstva porasla v TOZD Usnjarni, TOZD Žagarski proizvodnji, KZ Kabrovka-Dole, Predilnici in Gradmetalu. Nedvomno je glavni vzrok za tolikšen porast akumulacijskih sredstev predvsem v izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. STR A P* 3 ■ .■ ■ . ■■: ■.,, ■ . ■■, .■■ ■ .■ ■ : ■. .■. ■ . ,* .■. ■:: :■■ ■ ■■■■ ■■■:: :.1 ■ . ■■■■ :■ . ■ : ... 1 11 .■ Stimulacije za pridobivanje hrane v letu 1980 Vse kmetijske proizvajalce, ki zadrugi prodajajo svoje pridelke, želimo obvestiti o stimulacijah, ki so v veljavi v letošnjem letu, in o načinu, kako jih bomo izplačevali. 1. Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane je zbrala denar za kompenzacije za meso in mleko, ki ga iz organizirane proizvodnje prodamo na področju mesta Ljubljane. Po sklepu izvršnega odbora te skupnosti so rejci živine upravičeni do 2,60 din kompenzacije za vsak kg prodanega mesa na področju mesta Ljubljane od 1. maja letos dalje. To kompenzacijo obračunava Klavnica, rejci pa jo prejemajo v odkupni ceni živine. 2. Kompenzacija za mleko iz gornjega vira znaša 0,28 din za Ktei. Vendar so do te kompenzacije upravičeni le rejci, ki letno oddajo najmanj 15.0001 mleka. V naši zadrugi je v prvem polletju letos pri 315 rejcih, ki oddajajo mleko, le 11 rejcev izpolnjevalo pogoje za to stimulacijo, ker so oddali do konca junija nad 75001 mleka. Upamo, da bo konec leta število takih proizvajalcev le nekoliko večje. 3. Iz republiških sredstev za intervencije v kmetijstvu so člani zadruge upravičeni tudi do regresa za nakup mineralnih gnojil za leto 1980. Regres je skromen, obračunava pa se "po višini oddane proizvodnje, in sicer v znesku 41,00 din za vsakih 10001 oddanega mleka in" 65,00 din za vsako oddano govedo s povprečno 250 kg mesa. Kmetom v hribovitih območjih (III. in IV. davčni okohš) pripada ta regres v dvakratni višini. Ob koncu leta bomo izdelali obračun za vse proizvajalce in seznam posredovah našim trgovinam, ki prodajajo umetna gnojila. Ob nakupu gnojil bo tako sleherni proizva- jalec lahko izkoristil svoj znesek. regresa. 4. Kmetijski proizvajalci imajo po zvezni uredbi pravico do uveljavljanja znižane stopnje prometnega davka za plinsko olje D-2. Ta pravica velja v okviru pismeno sklenjene pogodbe o proizvodnem sodelovanju z zadrugo za leto 1980. Vsak upravičenec, ki želi nabaviti gorivo, se lahko zglasi v komerciali zadruge, kjer bo gorivo plačal po znižani ceni in prejel ustrezno naročilnico, na podlagi katere bo na črpalki nabavil gorivo. 5. Vse rejce tudi opominjamo, da je še vedno v veljavi premija za privez telet. Za vsako novorojeno tele je rejec upravičen do 1.000,00 din premije, če sklene ob privezu z zadrugo pogodbo, da ga bo po dopitanju oddal zadrugi. Te premije zadruga obračunava četrtletno in jih nakazuje rejcem na hranilne knjižice pri hranilnd-kreditni službi zadruge. Končno je treba povedati, da tudi v naši občini teče akcija, po kateri naj bi združeno delo prispevalo sredstva za intervencije v kmetijstvu. Akcija je nujna, če hočemo oskrbeti delovne ljudi v občini z zadostnimi količinami mesa. L. D. MATIČNA KNJIŽNICA V LITIJI NE DOSEGA NORMATIVOV MANJ KNJIG i V prvih sedmih mesecih je Matična knjižnica Litija nabavila 1000 novih knjig. 700 jih je kupila, 300 pa »je bilo podarjenih. Normativ za letni dotok knjig v takšne knjižnice, kot je litijska, je ena nova knjiga na pet prebivalcev. Na osnovi tega normativa bi morala knjižnica letno pridobiti 3.400 knjig. Ker pa ima knjižnica letos na voljo le 18.000 din, bo lahko kupila le 1000 knjig, za 700 knjig, pa računajo, da jih bo za njih odkupila Kulturna skupnost SR Slovenije. Letni dotok knjig bo tako kar za polovico manjši od normativnih določil. V vseh knjižničnih enotah ima litijska knjižnica sedaj 17.300 knjig, in je tako dosegla minimalni standard za zalogo knjig, ki predvideva eno knjigo na prebivalca. V prvem polletju letos je bilo izposojenih 23.188 knjig. Največ je bilo izposojenih v enoti Litija, in sicer 13.685, sledijo pa enota Šmartno z 8.444 knjigami in potujoča knjižnica s 1.059 knjigami. V prvih šestih mesecih je knjižnico obiskalo kar 8.268 obiskovalcev, ki so si poprečno izposodili po 2,8 knjige. Največ obiskovalcev je imela enota Litija - 4.893, nato pa Šmartno 2.821 in potujoča knjižnica 572. Tudi za potujočo knjižnico je dosti zanimanja. Največ knjig so si v prvem polletju izposodili na Vačah (413), nato pa na Dolah (273), Vintarjevcu (241) in v Jevnici (132). Br. Več kot 2000 delavcev vseh TOZD-ov Industrije usnja Vrhnika se je zbralo na 8. tovariškem srečanju na Bogenšperku (Foto GO) DELAVCI IUV SO SE ZBRALI NA BOGENŠPERKU Osmo tovariško srečanje delavcev IUV na Bogenšperku Zadnjo soboto v avgustu se je na Bogenšperku zbralo na 8, srečanju delavcev Industrije usnja Vrhnika pred 2000 delavcev te delovne organizacije. Prišli so iz vseh šestih TOZD, in sicer iz TOZD TUŠ Šoštanj, TOZD Usnjarna Vrhnika, TOZD Maloprodajna mreža, TOZD Usnjeplast, TOZD Opekarna in TOZD Usnjarna Šmartno TOZD Galanterija ter delovne skupnosti skupnih služb. Delavci IUV se vsako leto srečajo na sedežu druge TOZD, letos je bilo to že drugič na Bogenšperku v prijetnem zelenju grajskega drevoreda. Navzoče je najprej pozdravil direktor TOZD Usnjarne Šmartno, kije srečanje organizirala, Milan Palatinus, ki je vsem navzočim delavcem IUV in gostom zaželel prijetno počutje na Bogenšperku in obenem tudi poudaril dosedanje uspehe šmarske Usnjarne, ter pripravljenost delavcev tega TOZD-a za še nadaljnje doseganje dobrih proizvodnih rezultatov. Poudaril je tudi, da se delavci Usnjarne v Šmartnem dobro zavedajo razmer na domačem in tujem tržišču in da bodo le enotni in združeni v IUV lahko močni in sposobni tudi vnaprej dosegati dobre rezultate. Slavnostni govor je na srečanju imel glavni direktor IUV, Anton Debevc, ki je opozoril na težko situacijo v našem gospodarstvu in na nevarnost ter nesprejemljivost prekomerne potrošnje. Poudaril je naloge, ki delavce IUV čakajo pri uresničevanju stabilizacije gospodarstva. „Zlasti se moramo vsi zavedati, da samo delo opredeljuje materialni in družbeni položaj delavca" je poudaril Anton Debevc," in da morajo biti tudi vnaprej delavci v prvih vrstah za nadaljnji napredek pri našem delu in samoupravljanju." BELA VODA IZ PIP JE PRVO OPOZORILO IUV je med največjimi izvozniki v SR Sloveniji in usmeritev v izvoz ter s tem ustvarjanje še boljše devizne bilance bo tudi v prihodnje eden izmed poglavitnih ciljev vseh TOZD, združenih v IUV. Prav glede problemov pri izvozu je direktor Anton Debevc poudaril, da konkurenti IUV ponujajo na zunanjih tržiščih blago pod bolj ugodnimi pogoji, vendar pa izdelki IUV prodirajo pred konkurenti z boljšo kvaliteto, ki je znana po vsem svetu. Debevc je svoje izvajanje zaključil z besedami: „Tudi v prihodnje mora biti naše vodilo delati več, boljše in ceneje ter se usmeriti v izvoz. Le tako bomo premagovali vse težave iz katerih smo doslej še vedno znah poiskati prave poti." Na srečanju so v programu nastopih šmarski oktet, pevski zbor Usnjarne iz Vrhnike, recitator Tone Remc, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli Litijski fantje. T.B. Bela voda pomeni štednjo Občanom Litije in Šmartna priteče včasih iz vodovodnih pip „bela" voda, kar si mnogi občani razlagajo z zelo različnimi ugotovitvami. Na komunalni skupnosti v Litiji so nam pojasnili, da „bela" voda nastane preprosto zato, ker se v njej nahajajo drobni mehurčki zraka. Ta pojav nastane takrat, ko voda v črpališču na Ljubljanski cesti v litiji pade tako nizko, da je gladina vode že pod -sesalnimi koši. Takrat črpalke sesajo poleg vode tudi zrak, zaradi česar postane voda „bela". Ta pojav seveda ne predstavlja prav nobene nevarnosti za zdravje, razen tega, da je takrat potrebno z vodo varčevati. „Bela" voda v pipah nastaja izključno v sušnih obdobjih in je za občane prvi opozorilni znak, da vode primanjkuje. Seveda pri vsem tem ni govora o nikakršnem klorira-nju vode, kot je večkrat slišati. T. B. zakaj so mesnice prazne? kmetje lahko dobijo nafto ceneje TEŽAVE Z OSKRBO MESA Kako do cenejše nafte? 2 Mesarija in prekajevalnica Litija ima velike težave0 pri oskrbi potrošnikov z različnimi vrstami mesa. Ob negodovanju pri pomanjkanju nekaterih vrst mesa je treba upoštevati tudi objektivne težave, ki jih ima mesarija. ' , Lani so v mesariji poklali J000 glav govedi, kar je bilo 550 ton mesa. 65 % te živine so odkupili v litijski občini, 35 % pa v drugih občinah in sosednji Hrvatski. Telet so lani poklali 1000, kar je predstavljalo nekaj čez 70 ton mesa. Večino telet je Mesarija odkupila na, Hrvatskem in le nekaj v naši občini, pa še to tista, ki niso primerna za nadaljnjo rejo. Prašičev so lani zaklali nekaj manj kot 9200, kar je* bilo 570 ton mesa. Tudi odkup prašičev je bil v glavnem izven naše občine, in sicer v prašičereji v Stični in pa na Hrvatskem, kar pa seveda precej poveča stroške, zlasti prevozne. Mesarija odkupi junetino po 67,32 din za kilogram, razne obvezne dajatve pa jih obremenijo kar za 9,92 din pri kilogramu, tako da jih dejansko stane 1 kg junetine 77,24 din. Če prištejemo še 1 din prevoznih stroškov, jih torej 1 kg junetine stane 78,24 din, prodajajo pa ga po 79,83 din. Pri enem kg torej zaslužijo 1,59 din, s čimer morajo kriti vse stroške klanja, prodaje in materialne stroške. Zaslužka tu zagotovo ni in težave so razumljive. Se slabši pa je položaj pri prašičih. v mesariji pravijo, da so svoje notranje rezerve že popolnoma izkoristili in da je njihova produktivnost glede na druge mesarije izredno visoka. Edini izhod iz težavne situacije vidijo v mesariji v šiši družbeni intervenciji in pomoči Predvsem bi bilo potrebno uskladiti cene živine in cene mesa, dolgoročna rešitev pa bi bila tudi v povečani proizvodnji živine in prašičev v naši občini. To pa je naloga, ki je mesarija ne more sama rešiti, saj bi bilo potrebno za takšno usmeritev sprejeti širše družbene ukrepe in takšno politiko, ki bo omogočila neprimerno večji stalež kvalitetne živine v naši občini kot sedaj. Problematiko preskrbe z mesom v naši občim bo v kratkem obravnaval tudi izvršni svet litijske občine. T. B. novice iz Sol in vrt6£$* Sejem učbenikov v litijski soli Po končanem pouku v preteklem šolskem letu so v osnovni šoli Litija na Rozmanovem trgu organizirah sejem učbenikov. Akcija je bila zelo uspešna, saj je kar 160 učencev prodalo oziroma kupilo knjige za šolsko leto, ki se je pričelo ta mesec. Za lepo ohranjene učbenike so veljale 60 % cene od nabavne cene novih knjig, za srednje ohranjene 40 % in za slabo ohranjene 20 %. Tako so bili vsi zadovoljni. Prodajalci so prodali knjige, ki jih niso več rabili, kupci pa so prišli poceni do knjig za novo šolsko leto. Takšno akcijo so toplo pozdravih tudi starši, saj je bil tako prihranjen marsikak dinar. E. Komotar v preteklem šolskem letu je kar 98,6 % 'učencev osnovnih šol izdelalo razred IZREDNO DOBRI UČNI USPEHI Učni uspehi učencev^ naših osnovnih šol so bili v preteklem letu izredno dobri, saj je uspešno zaključilo razred kar 98,6 % vseh učencev. v Najboljše učne uspehe so dosegli v šmarski šoli, kjer je kar 99,51 % učencev izdelalo razred. Sicer pa so tudi uspehi v drugih osnovnih šolah tako dobri, da skorajda ne kaže nikogar posebej izdvajati. Učni uspeh v litijski šoli je bil 98,17 % v Gabrovki pa 98,18%; v enoti s posebnim programom pa je bil učni uspeh 100%, kar pomeni, da so vsi učenci uspešno izdelali razred. Ob ugotovitvi, da so se učenci zares potrudili in da so se pridno učili, je treba upoštevati tudi trud učiteljev, Id so s kvalitetnim delom v veliki meri pripomogli k izredno dobrim učnim uspehom. Nenazad- Kmet, ki ima pogodbo s kmetijsko zadrugo o oddaji tržnih viškov, gre najprej na kmetijsko zadrugo po naročilnico za ustrezno količino nafte, ki jo želi nabaviti. V kmetijski zadrugi ob prevzemu naročilnice nafto tudi plača. Pri tem dobi v kmetijski zadrugi še posebno izjavo, da bo gorivo uporabljal izključno v kmetijske namene. Nato gre na črpalko, kjer prevzame gorivo. Seveda pa količina'goriva, ki jo lahko dobi kmet s popustom, ni neomejena. Zavisi namreč od tega, koliko je kmet kmetijski zadrugi oddal tržnih viškov. To se ugotavlja ob koncu leta, ko se napravi tudi poračun s primerjavo oddanih^ tržnih viškov in količino prejetega goriva. Kako do cenejše nafte za kmete? Do popusta pri nakupu nafte za kmetijske namene so upravičeni samo tisti kmetje, ki imajo s kmetijsko zadrugo sklenjeno letno pogodbo o planirani oddaji tržnih viškov. Vsak kmet, ki ima s kmetijsko zadrugo sklenjeno pogodbo o oddaji letnih tržnih viškov, lahko dobi nafto za skoraj 3 din pri litru ceneje kot sicer. Cena nafte D2 je namreč 16,40 din, cena s popustom pa 13,50 din. Navedena ugodnost velja tako ža kmete, ki imajo pogodbo s KZ Litija kot tudi s KZ Presad Gabrovka-Dole. Nafto s popustom lahko dobijo v Litiji na črpalki Istra Benza in Petrola, Istra Benz pa ima na zalogi tudi 200-litrske sode za nafto po 250 din. T. B. nje pa tudi vse bolj moderen pouk, vse več avdiovizuelnih sredstev, učil in drugih učnih pripomočkov ter nove modeme Šole, ki smo jih v naši občini kar precej zgradili, vplivajo na vedno boljše učne uspehe in na večje in boljše znanje učencev. T. B. Tabela nam prikazuje učne uspehe po posameznih šolah: šola razred štev.učencev IZDELALI NISO IZDELALI' SPLOŠNI UČNI USPEH štev. % štev. % odi Pd db zad Litija 1 - 8 1.200 1.178 98,17 22 1,83 240 384 352 202 Šmartno 1 - 8 619 616 99,51 3 0,49 118 149 206 143 Gabrovka 1 -8 275 270 98,18 5 1.82 51 66 83 70 Posebna enota i - 8 - 54 54 100 — 7 18 23 4 SKUPAJ s 1 - 8 2.148 2.118 98,60 30 2,67 416 617 664 419 • i i i i i i i o i ' i ; i i l i > i i i t « M U 4 * » ♦ STRAN 5 $ t '* t " ♦ r i'i I *■* LITIJSKE PROMETNE ZAGATE PROMET V LITIJI m TAK, KOT BI MORAL BITI Ne samo zadnji čas, ampak že kar dlje časa je opaziti, da je nekaterim občanom naše občine zelo malo mar cestno prometnih predpisov in varnostno prometne kulture ter s tem ogroženih življenj udeležencev v cestnem prometu. Če se ozremo po nekaterih prometnih znakih, lahko kar hitro opazimo, da so poškodovani, tj. polomljeni in popisani. Stanovalci v stanovanjskih soseskah se neprestano pritožujejo nad drvečimi in grmečimi mopedisti, ki izvajajo razne atrakcije, kot da so cestišča dirkalne steze. Nič boljši pa niso nekateri vozniki avtomobilov kot tudi pešci, ki večkrat pozabijo na prehode za pešce in skačejo med jeklene konjičke. Takšne vsakodnevne slike zgovorno opozarjajo, koliko še manjka v prometni etiki, predvsem pa kulturnih in discipliniranih udeležencev v cestnem prometu. Vzgoja bo morala v bodoče zakrpati vrzeli. Prehodi ceste čez železniško progo so zelo nevarni. Pri nas v Litiji pa jih je kar dovolj. Karakteristično je tudi, da se zapornice večkrat pokvarijo iz različnih razlogov, pri pokvarjenih zapornicah pa je prečkati železniško progo zelo nevarno dejanje. Naslednji problem, s katerim se srečujemo, je pomanjkanje parkirnega prostora. Pravega parkirišča z večjimi kapacitetami v Litiji ne poznamo, niti ni znano ah tečejo razmišljanja v tej smeri Verjetno pa se pri denarju marsikatera stvar zaustavi Cankarjeva cesta kot tudi Valvasorjev trg sta čez dan zaparkiran a. Priča smo celo parkiranju aH ustavljanju vozil kar v križišču. R. Kos Premnogi vozniki se ne zavedajo,kako s sv< j im ravnanj em na c e st i ovi ra j o dru g e« Za nekatere voznike je parkiranje v križišču še kar navada.Kaj ko bi se vsi tako obnašali ? S POSTAJE MILICE V JULIJU IN AVGUSTU PREHITRO V ZOŽENI DEL CESTE Dne 2/7-1980 ob 10.30 se je vozniku ZASTAVE 1300 zelo mudilo proti Ljubljani. Z nezmanjšano hitrostjo je zapeljal v zoženi del ceste v Strmolah. Takrat mu je nasproti pripeljal s tovornim avtomobilom MERCEDES Dušan V. iz Trbovelj po svoji desni strani cestišča. Ko je tovornjak že skoraj prevozil zoženi del cestišča, je pred seboj opazil voznika ZASTAVE 1300 Rasima S. iz Celja, hitro zavrl in tovornjak ustavil skrajno desno. Zaviral je tudi voznik osebnega avtomobila, ki pa ga je zaradi hitrosti /.ačelo zanašati po cestišču, 'tako da se je s prednjim levim delom silovito zaletel v že stoječi tovornjak in ga porinil na bankino, tako da se je tovornjak naslonil na drsno obcestno ograjo. Sunek je bil zelo močan, saj so se žarometi osebnega avtomobila dobesedno prilepili v odprtine žarometov tovornjaka. Nesreča k sreči ni terjala poškodb, materialna škoda pa znaša približno 60.000,00 din. S TOVORNJAKOM V REKO SAVO Dne 15/7-1980 ob 11.15 je voznik tovornjaka Niko L. iz Karlovca vozil iz Ljubljane proti Litiji. V Verneku je srečeval tovorni avtomobil, ki ga je nasproti vozil Avgust K iz Trbovelj. Slednji je opazil, da bo srečanje tesno, zato je zapeljal skrajno desno in vozilo ustavil. Voznik N. L je počasi vozil mimo, pri tem pa se mu je bankina zaradi teže udrla, zato se je s tovornjakom začel prevračati po nasipu. Po desetih metrih je voznik padel iz vozila in obležal nepoškodovan, tovornjak pa se je kotalil še 20 metrov in končal na strehi v reki Savi Materialna škoda se ceni na približno 80.000,00 din. VINJEN VOZIL PO LEVI Dne 27/7-1980 ob 20.45 je vinjeni Jože M. iz Šmartnega vozil osebni avtomobil iz Male Kostrevnice proti Šmartnem. Ko je peljal v blagi pregledni desni ovinek po levi strani vozišča, mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom voznik Svetozar R. in se mu umaknil na skrajno desno stran vozišča. Voznik Jože M. pa se je, ne da bi zaviral zaletel s prednjim delom vozila v prednji levi del nasproti Vozečega avtomobila tako močno, da ga je odbilo na desno stran in obrnilo za 180° kjer je obstal obrnjen v smer, iz katere je pravkar pripeljal. Pri nesreči so bile štiri osebe lažje telesno poškodovane, materialna škoda pa znaša približno 95.000,00 din. UTRUJEN ZA KRMILOM Dne 24/8-1980 ob 8.50 je Janez L. iz Ljubljane vozil osebni avtomobil iz Litije proti Zagorju. V kraju Breg je zaradi utrujenosti za krmilom zadremal in pri tem zapeljal na levo stran vozišča ter tako zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je nasproti vozil Ivan O. iz Litije. Ta. kljub zaviranju nesreče ni moger preprečiti in prišlo je do trčenja, pri katerem je vozilo I.O. odbilo s ceste in ga zasukalo za 180°. Poškodb ni bilo, škoda pa se ceni na približno 70.000,00 din. NESREČATRAKTORISTA Dne 23/8-1980 ob 15. uri je Ivan Š. iz Jesenja vozil traktor brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola po regionalni cesti proti Ljubljani. Pri odcepu na lokalno cesto za Jesenje je po nekaj metrih vožnje po ravnem delu makadamske ceste zapeljal na desni rob, kjer se je po petih metrih vožnje traktor nagnil v desno in prevrnil 2 m po pobočju ter se ustavil zopet na regionalni cesti, toda tokrat na strehi. Med prevračanjem je traktorist padel z vozila in se telesno poškodoval, na traktorju pa je za približno 70.000,00 materialne škode. VELIK PLEN V GOLIŠČAH V dneh pred 1/8-1980 sta dva delavca PM Litija iz različnih virov dobila podatke, da je v Goliščah št 22 na osamljeni kmetiji pogosto opaziti različne avtomobile in traktor s prikolico ter drugimi priključki, ki so sumljivega izvora. Akcija je stekla v zgodnjih jutranjih urah 2/8-1980, ko so se na pot proti Goliščam podah miličniki PM Litija. Ob prihodu je bilo kaj videti. Pri preverjanju izvora predmetov je bilo takoj jasno, da je večina predmetov pridobljena s kaznivimi dejanji in da bo potrebno opraviti hišno preiskavo in preiskavo drugih prostorov. O začeti akciji je bil obveščen dežurni preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča Ljubljana in javni tožilec TJT Ljubljana ter Uprava javne varnosti Ljubljana okolica. Vsi so se potem ogleda tudi udeležili. Še preden so prišli preiskovalci, so miličniki iz Litije ugotovili, da je ukradene predmete več mesecev pridno vozil v Gohščc Lovro GRE-GORŠ, 28 let, iz Ljubljane, ki je že star znanec miličnikov in sodišča. GREGORŠ je bil pri svojem delu zelo priden. Kazniva dejanja je opravljal predvsem na območju mesta Ljubljana, nekatera tudi v drugih občinah, SR Hrvatski in celo v sosednji Italiji. Zanimivo je to, da se je GREGORŠEVIH prstov prijelo vse: od traktorja do osebnih avtomobilov, motornih koles, camp prikolic, gradbenega materiala, orožja, razstreliva, bančnih knjižic, vsemogočih štampiljk, prometnih dovoljenj, goriva, olja, električnih kablov in celo razdelilne električne omarice, iz katere si je kasneje napeljal električni tok po vseh prostorih. Čeprav je bil redno zaposlen, po zaseženih predmetih lahko ocenjujemo, da je nameraval tudi kmetovati, saj si je poleg traktorja s prikolico priskrbel tudi brane, pluge in popolnoma novo kosilnico. Vrednost ukradenih predmetov se ceni prek tristo starih milijonov. Pri zasegu predmetov je miličnikom najbolj prišel prav traktor z veliko prikolico, ki so jo kar dvakrat napornih in predmete pripeljali na PM Litija. Za pomoč pri prevozu so morah zaprositi tudi OŠ TO litija, da so s svojim terenskim avtomobi-. lom opravili prevoze ukradenih prikolic in drugega materiala. Vseh opravljenih prevozov ukradenih in zaseženih predmetov je bilo 11. Ker je bilo med ukradenimi predmeti tudi veliko takih, za katere niso bili znani oškodovanci, so se v raziskovalno akcijo vključili kriminalisti UJV Ljubljana mesto in okolica, vsa kazniva dejanja pa so bila storjena zunaj območja PM Litija. Med drugim je bilo že takoj na kraju jasno, da je GREGORŠ tudi vlomilec v trgovino Slovenija šport v letu 1978, saj je bilo tam najdeno orožje in strelivo, kar vse si je pridobil pri omenjenem vlomu. Utemeljeno osumljeni GREGORŠ je očitno občutil, da so sledi za njim zelo jasne, zato je bil dva dni na begu in po uspešni 10-minutni akciji miličnikov v Ljubljani prijet in predan v roke pravici. R. B. Cankarjeva cesta je več ali manj zaparkirana. Kje je parkirišče? 6. STRAN psiholog svetuje i POTOVANJE Z AVTOMOBILOM Jesen je morda se najprimernejši čas za izlete z avtomobilom. Večkrat se tudi zgodi, da ne vozite samo svojih domačih, ki vam brez premisleka povedo, če jim je udobno ah ne. Zato bi danes rada le osvežila nekaj pravil o potovanju z avtomobilom Ko je nastal prvi bonton, avtomobilov še ni bilo. No, sedaj ima avto že nekaj čez sto let in se že „spodobi", oziroma je prav, da je dobil svoj bonton. Pravil je veliko, več kot si mislite, vendar bom danes napisala samo nekaj najpomembnejših, katere naj upošteva vsak lastnik za volanom. Gotovo veste, da je v avtombilu častni sedež tisti poleg voznika. Največkrat je ta sedež „rezerviran" za soprogo, če pa vozite starejšo osebo, posebno žensko, je treba častni sedež odstopiti njej. Če se vozita dva zakonska para, sedijo moški na sprednjih, ženske na zadnjih sedežih, ah obratno, če vozi žena. To pravilo je praktično, ker se tako izognemo navskrižnim pogovorom. Če se odpravite na daljšo vožnjo, obzirno povprašajte sopotnike, kje bi radi sedeh. Nekateri ne prenesejo vožnje na sprednjih sedežih, kakor nekateri ne morejo sedeti zadaj. Ce ste nekomu obljubili, da ga boste peljali, se morate tudi potruditi, da mu bo prijetno in lepo. Če se hoče med vožnjo kdo ustaviti, da bi popil kavo ah osvežilno pijačo, ustavite brez ugovorov, pa čeprav vam je po volji ah ne. Pomislite, morda je vašemu sopotniku slabo, morda bi se rad umil ah stopil v WC. Kadar je avtomobil poln potnikov, morate odpreti okno. Prej se seveda prepričajte, če kateri izmed potnikov ne mara prepiha. Okna odprite tako, da se bodo vsi prijetno počutih. Najvažnejša stvar pri vožnji na takšnem izletu pa je, da si ne domišljate, da ste na dirkalni stezi in ne dokazujte moči in hitrosti vašega avtomobila. Vozite počasneje in zelo previdno. Hitro lahko vozite le, kadar si potniki to izrecno želijo. Hitrost vožnje uskladite z željami sopotnikov. Če pride do okvare ah nevšečnosti, poskusite ohraniti dobro voljo. Vašo jezo, nejevoljo, nervozo .. .si bodo vaši izletniki razlagali s tem, da se jezite nanje in bodo mislih, da so oni krivi neprijetnosti. Mojca Otrok v drugem letu življenja ZA UPOKOJENCE Upokojenci-zvesti varčevalci hranilni Verjetno je znano, da ima novo. obrestni meri pri Ljubljanska banka že nekaj let knjižici ( 7,5 %). sklenjen samoupravni spora- ^o^3"^ Pri tekočem računu razpo- zum s Skupnostjo pokojnin- Želimo vas opozoriti, da lagate s čeki in plačujete s skega in invalidskega zavaro- lahko pooblastite katerokoli čeki vanja SR Slovenije, Samo- osebo, ki bo namesto vas Banka vam omogoča, da s upravni sporazum o prenosu razpolagala s hranilno knjižico čeki plačujete svoje obvezno- pokojnin na hranilne knjižice (dvig pokojninskega odrezka, sti, npr. v trgovini plačujete s ali tekoče račune. dv% denarja). Oseba, ki jo čeki razno blago, hrano, V sistemu izplačevanja Mte pooblastiti, mora priti z pohištvo in podobno, doma pokojnin prek hranilnih knji- vami v banko, bodisi ob odlo- elektriko, vodo, RTV naroč-žic in tekočih računov Ljub- čitvi, da boste prejemali ran0t stanarino in podobno. Ijanske banke je do danes pokojnino na hranimo knjiži- Velika prednost lastnikov zajetih 39.254 upokojencev, co ati tekoči račun, lahko pa tekočih računov je tudi v kar predstavlja 21% vseh tuca kasneje. tem, da banki prepustite skrb upokojencev na območju Menimo, da je skoraj za poravnavanje rednih me-Sovenije. odveč govoriti o večkratni sečnih obveznosti s posebnim Vas, spoštovani upokojen- koristnosti za vas in za družbo pooblastilom (npr. mesečni d, pa bo gotovo zanimalo, pri takšnem sistemu prenosa oorok za knjige, RTV naroč- kakšni so podatki za naše pokojnin. Pa vendar bi vas rana in podobno). območje. V naši občini se je radi na nekatere spomnili: Gotovino lahko lastniki odločilo za ta način izplače- Denar je varno shranjen, brez tekočih računov dvigajo s vanja pokojnin 310 upokojen- čakanja na pismonošo. Pokoj- čeki pri vseh enotah bank, cev od skupno 2.142 upoko- nina vas čaka in obresti vam lahko pa tudi na poštah SR jencev, ki v litijski občini tečejo od dneva, ko je banka Slovenije. prejemajo pokojnino. prejela vašo pokojnino. Sami Poslovanje s čeki pomeni Vsem tistim, ki se še niste izbirate čas, tako za dvig odločili za ta korak, naj vam pokojninskega odrezka kot bo to obvestilo Ljubljanske denarja, saj je ekspozitura banke, ekspoziture litija, Ljubljanske banke v Litiji vzpodbuda. odprta vsak dan dopoldne in Želimo vas seznaniti s popodlne, le v soboto samo prednostmi, ki jih boste imeli dopoldne. Opozorili bi vas kot naši varčevalci in vas radi le na to, da je zaradi dvo- vabimo, da se poslužujete izmenskega delovnega časa in uslug, ki vam jih naša banka nujnih bančnih opravil zaprta nudi Postopek je kratek. med 12. in 13. uro. V banko pridite z zadnjim Žal nam bi bilo, da bi pokojninskim odrezkom. Na morali čakati pred zaprtimi odiezku je vaša evidenčna vrati in izgubljati dragoceni številka, ki jo bo bančni de- čas, ki vam ga bo kljub temu, lavec vpisal v poseben obrazec da ste v pokoju, vedno pri-, .dovolilnica", katero podpi- manjkovalo, saj vam bodo šete in s tem dovolite Skupno- sorodniki naprtili razne sti pokojninskega in invalid- obveznosti od varuštva otrok prejemali svojo pokojnino na skega zavarovanja izplačeva- do nabavljanja življenjskih hranilno knjižico ali na tekoči nje vaše pokojnine na hranil- potrebščin in še kaj. račun Za vse potrebne infor- no knjižico ali tekoči račun. Kratko pojasnilo tistim, ki macije se obrnite na Ljubljan- V kolikor še "niste lastnik se bodo odločili, da bo priha- sko banko, ekspozituro Litija. hranilne knjižice ah tekočega jala njihova pokojnina na Ljubljanska banka računa Ljubljanske banke, nič tekoči račun. Gospodarska banka Ljubljana zato, izstavili vam bomo Obrestna mera je enaka Ekspozitura Litija dokumentarno porabo. Blok čekovnih blanketov ima dva dela, od katerega ostane en del vam, na katerega si lahko napišete, kdaj, zakaj in koliko ste porabili. Torej vidite, da do zmot ne more priti. V primeru finančne stiske lahko napišete vlogo pri naši banki, na osnovi katere vam bo banka dovolila prekoračitev stanja sredstev na vašem tekočem računu. Ta prekoračitev lahko znaša povprečno pokojnino ali največ 10.000,00 din za dobo 6 mesecev. Sami odločite, ali boste - V tem obdobju otrok že sedi brez opore, se plazi, dviga k stoječemu položaju in začenja hoditi. Otrokova igra naj utrjuje otrokovo sposobnost samostojnega gibanja, čim več naj teka po svežem zraku, navajamo ga na samostojno hranjenje. Otrok ima zelo rad, da se z njim igrajo vsi družinski člani, s tem ima tudi največ možnosti za posnemanje vedenja. Z igro razvijamo tudi otrokov govor, utrjujemo razumevanje besed in stavkov. Pokažite mu, da ste veseli njegovega napredovanja in njegovih prizadevanj. Posvetite mu vehko pozornosti in ljubezni. Ne pozabite pa tudi na to, da neprestano le ne potrebuje vaše pozornosti. Pustite ga tudi samega, da ne bo rasel v prepričanju, da mora biti vedno v središču pozornosti. Navajamo ga na kahlico. Sam se bo vadil v vedno večji čistosti in samostojnosti, če ga ne boste silili. Sam otrok se trudi in si želi biti čim bolj podoben večjim otrokom in odraslim, kar velja tudi za to področje. Pokažite mu, da ste veseh, če je suh, pohvalite ga, nikar pa ga ne kaznujte za mokro plenico. Ko bo otrok dovolj zrel, bo tudi suh. Pri nekaterih otrocih je to zelo kmalu, pri drugih pa kasneje. Pazite na to, da iz dosega rok malega raziskovalca odstranite vse nevarne predmete. S kratkimi prepovedmi „Ne!" otroku pokažite, kaj ne sme in ga odstranite. Pri tem se ni potrebno jeziti, le dosledni morate biti in otrok bo kmalu razumel, kaj lahko stori in kaj ne. Naš dveletnik včasih že skuša uveljavljavljati svojo voljo. Tudi to je pot k samostojnosti. Žal otrok poskuša uveljavljati samega sebe tudi na način, kakršnega si ne želimo. V takih primerih je najbolje, da mirno odidemo. Poseben problem lahko postanejo navade pred spanjem. Otrok si izmišlja vse mogoče stvari, da ni treba v posteljo. Že takoj na začetku otroku jasno povejte, da je čas za spanje, se prijazno poslovite in se ne zmenite za njegove dodatne želje, drugače boste morah spet z njim. Izjema je seveda bolezen ah razdraženost, žalost ipd. Tudi, če se zbuja ponoči, ga le pomirite, pobožajte in pustite, da sam zaspi. V nasprotnem primeru se bo zbujal, da bi bil v družbi z vami. Tudi pri navajanju na spanje velja, da morate biti jasni in dosledni. Govor se pri otroku razvija v stiku z različnimi stvarmi in ljudmi v različnih situacijah. Otrok razume mnogo prej, kot lahko govori. Kadarkoli otroku no smer. Podarite mu velik kamion, kamor bo nalagal in razlagal kocke. S tem ga vadite tudi k pospravljanju — igrače naj naloži na kamion in odpelje na določen prostor. Zanimiva bo tudi igra z milnimi mehurčki. Svoje spretnosti bo razvi- kaj daste, mu stvar kratko poimenujte; kratko pojasnite tudi vse, kar delate. Učite ga, naj pokaže dele svojega in vašega telesa in jih imenujte. Dajte mu kratka navodila: „Prinesi copate!", „Daj mi lonček!" ipd. Vadite igrico — prosim - hvala. Dajte mu igračo in recite prosim; igračo naj vam vrne in recite - hvala. Za igre, ki vzpodbujajo govor, lahko uporabljate tudi stike v časopisu ali slikanici. Kažite mu predmete, živali, ljudi in jih imenujte. Posnemajte glasove živali, hrup avtomobila, vlaka ipd. Pazite na to, da boste z otrokom govorih jasno in preprosto ter naravno. Ne ponavljajte za otrokom besed, kot jih sam izgovarja v svoji otroški govorici. Otrok se bo zelo rad igral skrivalnice; skrivajte mu tudi igrače in naj jih poišče. Rad se bo igral z žogo; počasi jo bo znal vreči ah zakotatiti v želje- jal tudi, če bo nalagal obroče na stojalo, predmete različnih geometričnih oblik v enake odprtine (kvadrat, krog, zvezda ...), manjšo posodo v večjo ipd. Ko se kopa ali ko je poleti zunaj, naj pretiva vodo v posodice. V lonček naj zlaga ogrlico — sprva se mora naučiti, da je treba ogrlico zložiti v krog. Pokažite mu, kako, nato naj poskuša sam. Poskuša naj nizati perle na vrvico. Če je igra še pretežka, jo za nekaj časa shranimo in otroku spet ponudimo. Kupite mu t.i. „Puzzle" igro ali jo naredite sami. Nalepite sliko na karton, jo razrežite na štiri neenake dele, ki jih bo otrok sestavljal. Če ima otrok veliko igrač, jih nekaj pospravite, čez določen čas pa mu jih vrnite in pospravite druge. Tako bodo igrače za otroka vedno zanimive in ne bodo zapuščene ležale na omari. x Dragica Mravlja, dipl. psih. Tudi poleti je bilo organizirano varstvo Naši vrtci so tudi v poletnih mesecih organizirah vzgojnovarstveno dejavnost. Iznajdljive in zavzete vzgojiteljice so v teh vročih poletnih dneh poiskale zelo domiselne nove oblike dela in življenja v vrtcih. Tudi za 4. julij - dan borca - so poskrbele za prijetno doživetje. Medse so povabili Franca Matija, borca NOB — ki je z najmlajšimi uspel ustvariti nekaj zelo prijetnih trenutkov. Koje odšel, so otroci vprašati: „Tovarišica, ah se bomo še večkrat tako igrah? " No, vsekakor se v naših vrtcih zelo trudijo, da je otrokom kar najbolj prijetno, da se čim več nauče in da so v varnih rokah. Na posnetku: otroci so pozorno prisluhnili Francu Maliju. Br. stran 7 Ureja: Tone Praprotnik M l»0>l\ITE TOVARIŠI? Borba na Javorskem pilu Konec septembra bo minilo 36 let od hudih bojev, ki so potekali med NOV in okupatorjevimi silami na območju litijske občine. Takrat je bila na tem območju skoncentrirana skoraj cela 15. divizija pod neposrednim vodstvom štaba 7. korpusa. Po uspešnem napadu na Pogonik, ko je padla močna okupatorjeva postojanka in bil uspešno miniran pogoniški železniški most, je štab 7. korpusa koncentracijo enot 15. divizije izkoristil za napad na več okupatorjevih postojank na naši strani takratne nemško-italijan-ske meje. Tako je Cankarjeva brigada napadla postojanko Prežganje in Polšnik. 15. brigada je napadla. Svibno pri Radečah, Gubčeva brigada pa je napadla utrjeno Presko. Tukaj so bih boji najhujši, ker so bih Nemci dobro utrjeni v betonskih bunkerjih. Sodelovala je tudi partizanska artilerija, ki je tolkla po utrdbah z grebena Zgiavnice, toda kljub dvem močnim napadom partizanskih enot postojanke ni bilo moč uničiti. Poleg tega je po dolini Sopote iz smeri Radeč prodrla do Preske močna sovražnikova motorizirana kolona in Gubčeva brigada se je morala umakniti čez mejo v smeri Moravč pri Gabrovki. S prodorom Nemcev na Presko se je morala umakniti s položajev pred postojanko Polšnik, ki je že skoraj padla, tudi Cankarjeva brigada. Nesrečen slučaj je hotel, da sta bila v teh bojih ranjena komandanta obeh brigad, kar je bilo za potek nadaljnjih dogodkov usodno, ker med brigadama ni bilo prave zveze. Cankarjeva brigada je hotela prekoračiti mejo pri Javorskem pilu. Štab brigade je bil trdno prepričan, da je prehod prek Javorskega pila zavarovala Gubčeva brigada. To pa je bilo usodno. Velika koncentracija partizanskih enot na tem področju ni ostala prikrita sovražniku. V noči na 28. september 1944 se je na položaju okrog Javorskega pila po skrivnih poteh neopazno priplazil 4. domobranski bataljon iz Šentvida pri Stični. To je bilo domobrancem tohko lažje, ker jih je vodil domačin Laudan, ki je dobro poznal teren. Cankarjeva brigada se je nič hudega sluteč pomikala proti Javorskemu pilu v dveh kolonah, po cesti in po dolinici cjer je danes grobišče padlih t cev. Takr; je z dobrih položajev in dobr prikrit z vso silo po brigadi udaril domobranski bataljon torba je trajala komaj dobrih J minut. Cankarjeva brigada se je s silovitimi juriši po skupinah prebijala prek meje. Ko je Gubčeva brigada zaslišala streljanje, je takoj poslala v intervencijo prvi bataljon, toda boja je bilo že konec. Domobranski bataljon se je hitro umaknil. Gubčevci so za domobranci lahko pobrali samo nekaj min. Cankarjeva brigada je imela v tem boju zelo velike izgube. Po poročilu štaba 7. korpusa je imela brigada 21 mrtvih, 29 ranjenih in 24 pogrešanih. Leta 1959 so ZB občine Litija \n družbene organizacije občine Litija v spomin na borbo grobišče padlim borcem. Posvetilo na grobišču je napisal danes že pokojni pesnik Cene Javorskem pilu postavile obelisk, v dolinici pod Javorskim pilom pa uredile Vipotnik. na Marina Seifert iz Ljubljane se je obrnila na Glasilo občanov s pismom v zvezi s cesto na Velikem vrhu. Pismo objavljamo v nekoliko skrajšani obliki, odgovor pa bodo pripravili ustrezni organi in ga bomo čimprej objavili. Bom dobila odgovor? Z možem imava počitniško hišico na Velikem vrhu pri Litiji Pred štirimi leti so vaščani Velikega vrha pokrenili akcijo za izgradnjo nove ceste do Velikega vrha in se skupno z vikendaši obvezali za samoprispevek, ki so ga tudi plačali. Kmalu po priče tku gradnje ceste so se pričele razne razprtije, ki so povzročile, da nova cesta še ni prevozna, stara pa je tudi že tako zdelana, da se po njej rti možno varno peljati z avtomobilom. Medtem se je osnoval nov gradbeni odbor, dela na novi trasi pa se kljub temu ne nadaljujejo, stara cesta pa je še slabša kot prej. Ob vsem tem postavljam vprašanje, kdo je za vse to odgovoren? Kdo je odgovoren za nestrokovno delo in kdo je odgovoren za to, da iz vsega vloženega denarja ni nastalo tisto, za kar smo se dogovoriti - to je nova cesta? Potrebno je tudi povedati, kdaj se bo z deti nadaljevalo in v kolikšni meri so bila in so upoštevana mnenja strokovnjakov pri tem. Tudi mnenje nadzornega organa bi bilo zanimivo stišati. Sicer pa mislim, da če se ne bo z gradnjo ceste nadaljevalo, smo vsi skupaj vrgli denar stran, pa tudi v prihodnje ne bo nihče več tako neumen, da bo še kdaj pristal na kakšen samoprispevek. Marina Seifert Slomškova 3, Ljubljana Finančno poročilo za Glasilo občanov za prvo polletje 1980 I. PRIHODKI: 2. Dotacija SO Litija 3. Dotacije SIS 4. Lastni dohodki Skupaj II. OPHODKI: 1. Tisk Glasila občanov 2. PTT dostava GO 3. Avtorski honorarji 4. Ekspedit 5. Ostali stroški Skupaj Saldo 30.6. 1980= Plan 1980 390.000 50.000 90.500 530.330 Realizacija 205.250 25.000 69.130 299.380 30.6.80 52 5Q 83 56 368.997 68.455 60.671 32.207 530.330 v minusu 1000.830 v minusu 1000.830 205.114 30.660 40.338 8.010 26.088 310.210 44 66 81 58 Uspešen zaključek - Sredi julija je mešani pevski zbor Primskovo zaključil prvo leto svojega dela. Pod vodstvom zborovodje Pavla Žagarja je izvedel pol koncerta; poslušalci vseh starosti, ki so znova napornih šolsko učilnico, pa so v svoji sredi toplo pozdravih sopranistko Vilmo Bukovčevo in baritonista Toneta Kozlevčarja. Pevca sta ob spremljavi harmonikarja Vitala Ahačiča izpolnila drugi del koncerta, v katerem sta predstavila najbolj priljubljene slovenske narodne pesmi. Novo vodstvo ^^MijskeLipe^ - Prvi teden v septembru so se pevci litijske „Lipe" množično odzvali vabilu na letni občni zbor, kjer so spregovorili o minulem delu in načrtih za bhžajočo še pevsko sezono. Kljub mnogim težavam so v preteklem letu izpolnili vse obveznosti; k temu je veliko pripomogel tudi novi zborovodja Mitja Beuermann. Novi odbor bo odslej vodil Lojze Vidic, čakajo pa ga mnoge naloge, med katerimi naj omenim priprave na 95-letnico delovanja društva in prizadevanja, da se čimprej uredi financiranje njegove dejavnosti. Pesniška zbirka Anke Kolenc - Predsednica KUD „Lipa" Vače Anka Kolenc piše tudi pesmi. Letos spomladi jih je krajanom predstavil gledališki igralec Tone Kuntner, sredi junija pa je Kolenčeva izdala v samozaložbi pod pokroviteljstvom Podjetja za avtomatizacijo prometa Ljubljana svojo prvo pesniško zbirko pod naslovom „Dvoličnost življenja". Za mnoge domiselne reprodukcije in ovitek je poskrbel Zvone Kolenc. r vpis učencev v prvi razred OBVESTILO Osnovna šola Litija obvešč?-starše, da bo v zadnjem tednu septembra vpisovala otroke v prvi razred osnovne Šole za šolsko leto 1981/82. Redno bodo vpisovali otroke, rojene v letu 1974 in prvih dveh mesecih leta 1975. Pogojno bodo vpisovali tudi otroke, ki so rojeni od 1.3. do 31. 8. 1975. Vpisovanje bo potekalo po naslednjem razporedu: - za otroke, stanujoče na desnem bregu Save, bo vpisovanje v stari šoli na Rozmanovem trgu v sredo, 24. 9. od 13. do 17. ure v četrtek, 25.9. od 8. do 13. ure v petek, 26.9. 1980 od 13. do 17. ure — za otroke, stanujoče na levem bregu Save, bo vpisovanje v novi šoli, Bevkova ul. 3 v ponedeljek, 29. 9.1980 od 8. do 13. ure v torek, 30.9.1980 od 13. do 17. ure Starši naj k vpisu privedejo otroka. S seboj naj prinesejo otrokov rojstni list in izkaznico o cepljenju. Podružnične šole (Vače, Jevnica, Kresnice, Hotič, Sava, Polšnik in Konjšica) bodo vpisovale v šolo v istem tednu, dan vpisa pa bodo določile same. Komisija za delovna razmerja pri TOZD Gozdni obrat Litija razpisuje prosta dela in naloge STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE Od kandidata se zahteva srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poizkusno dobo. Komisija sprejema prijave 15 dni po objavi. Sprejem za pevskega jubilanta - Predsednik občinske skupščine Jože Dernovšek je priredil v gostišču „Majolka" sprejem za predstavnike šmarskega „Zvona" ob 90-letnici obstoja zbora in ob 10-letnici njegovega sodelovanja na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Na slovesnosti, ki sta ji prisostvovala tudi predsednik izvršnega odbora ter skupščine Kulturne skupnosti Litija. Janez Kres in Jože Sevljak - so prisotnim spregovoriti tudi o nadaljnjem razvoju zborovskega petja v naši občini; le-to se je v zadnjih letih zelo razširilo, čeprav je čutiti iz leta v leto pomanjkanje zborovodij. Večji napredek lahko pričakujemo šele takrat, ko bomo za vodenje pevskih zborov usposobili dovolj domačih kadrov. Na Bogenšperk z avtobusom — V zadnjih treh letih se je v prenovljeni Valvasorjevi knjižnici na Bogenšperku zvrstilo že več prireditev, ki so bile dobro obiskane. Tudi v prihajajoči sezoni bodo litijski kulturni delavci z njimi nadaljevati. O njihovem programu vas bomo lahko obvestili že v naslednji številki Glasila občanov. Da bi omogočili obisk tudi tistim ljubiteljem kulturnega življenja, ki nimajo lastnega prevoza, bodo organizatoiji poskrbeli ob prireditvah za podaljšanje lokalne avtobusne proge Litija - Šmartno do Bogenšperka. Boris Žužek Filmski kažipot - Oktobrski spored šmarskega kina nam prinaša štiri filme. Začel se bo s perujsko dramo „Moč zemlje", sledil pa mu bo jugoslovanski zabavni film „Tiger". Ljubitelje vojnih filmov bo najbrž pritegnil „Vihar na Pacifiku" (japonski), zadnji pa bo na vrsti ameriški karate film , J?est vehkega zmaja", ki ni primeren za otroke. OBVESTILO Občinska konferenca SZDL Litija bo v prihodnjem letu ob prvi obletnici Titove smrti pripravila posebno razstavo gradiv in dokumentov o srečanjih naših občanov s Titom. Zaradi pravočasnih priprav na organizacijo razstave, prosi-' mo vse tiste občane, ki so kadarkoli prišli v stik s Titom, da ji posredujejo gradiva o teh srečanjih To so lahko fotografije, zapiski, opisi srečanj in razni materiali, ki spominjajo na srečanja s Titom. Kdor ni vešč pisanja oziroma opisovanja teh dogodkov, se lahko obrne na OK SZDL Litija za pomoč pri pisanju. Vsa gradiva lahko občani pošljejo ali osebno prinesejo na Občinsko konferenco SZDL Litija, Trg na Stavbah 1. Želite v Banjole? Občinski odbor ZZB NOV Litija obvešča svoje člane in druge občane, da je v njihovem domu v Banjolah pri Puh možno organizirati oddih, in sicer od 25. 9. 1980 do 5. 1. 81. Na razpolago je ogrevana morska voda v pokritem plavalnem bazenu. Cene so naslednje: - za člane ZZB od 140 do 170 din dnevno — za nečlane od 170 do 200 din dnevno Prijave za oddih v Banjolah sprejema OO ZZB NOV Litija, Trg na Stavbah 1, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure. Komisija za medsebojna delovna razmerja DO „KOVINA" Šmartno pri Litiji objavlja prosta dela in naloge 1. REZKALCA Pogoji: Pod 1. K V rezkalec ali strugar z enoletnimi delovnimi izkušnjami rezkalca Pismene ponudbe pošljite na naslov: KMDR „KOVINA" Šmartno pri Litiji. Prijave sprejemamo do zasedbe. POROČILO matičnega urada V mesecu juliju in avgustu je bilo na gradu Bogenšperk 50 porok, od tega 29 z območja naše občine in 21 iz drugih občin. POROČILI SO SE: Lah Borut, dipl. ekonomist iz Ljubljane in Jarc Marija, dipl. ekonomist iz Ljubljane Novak Franc, študent iz Radomlja in Ključevšek Berta, študentka iz Zagorja ob Savi Peserl Ivan, sukalec iz Ljubljane in Škrabanja Majda, previjalka iz Repnja Drgan Ivan, strojni delovodja iz Zagorja ob Savi in Plahutnik Ksenija, varuška iz Zagorja ob Savi Dolničai Metod, strugar iz Trbovelj in Renko Vlasta, dijakinja iz Trbovelj Kink Stašo, dipl. rudarski ing. iz Ljubljane in Serša Metka, ekonomski tehnik iz Trbovelj Boldin Franci, tekstilni tehnik iz Litije in Koritnik Spominka, administratorka iz Litije Babnik Franci, elektromehanik iz Litije in Markovšek Jožica, administratorka iz Litije Rebolj Silvester, avtomehanik iz Malih sel in Vidic Majdka, kuharica iz Katarije Ribič Stanko, natakar iz Ljubljane in Mencingar Majda, kuharica iz Ljubljane Bregar Janko, delavec iz Litije in Todorovič Dobrila, delavka iz Litije Keber Dušan, planer iz Ljubljane in Mihelin Silva, finančni knjigovodja iz Ljubljane Hauptman Zvone, monter ogrevalnih naprav iz Litije in Šuštar Maksimira, PTT manipulant iz Litije Povše Franc, avtomehanik iz Mobovice in Podlesnik Nada, papirni tehnik iz Zagrada Poglajen Jože, prodajalec s Preske nad Kostrevnico in Planinšek Štefka, administratorka z Brega pri Litiji Poglajen Cvetko, strojni tehnik iz Litije in Steban Vida, prodajalka iz Zagorja ob Savi Medvešek Anton, delavec iz Trbovelj in Rajner Veronika, prodajalka iz Ustja Kadunc Zdenko, avtomehanik iz Tep in Razpotnik Amalija, študentka iz Polšnika Tubin Milan, natakar iz Litije in 1 Kastetic Majda, uJužbenka iz litije Jančič Aleksander, miličnik iz Ljubljane in Končar Slavka, natakarica iz Koških Poljan Pišek Aljoša, ek. tehnik iz Kopra in Pevec Marija, ekonomist iz Trbovelj Novak Zlatko, kuhar iz Litije in Tihomirović Milka, kuharica iz Litije Železnik Franc, šofer iz Riharjevca in Zaman Marija, delavka iz Preske nad Kostrevnico Baranašič Jože, gradbeni tehnik iz Šmarja Sap in Janežič Alojzija, predmetni učitelj iz Vira Bizjak Robert, tekstilni tehnik iz Litije in Zirkelbach Jasna, dijakinja iz Kranja Pipan Anton, mesar iz Črnega potoka in Žitnik Metoda, delavka iz Vintarjevca Grbec Darjo, soboslikar, Dvori nad Izolo in Stopar Zdenka, krznarska šivilja iz Šmartna pri Litiji Goršek Anton, šofer iz Litije in Soktič Anica, krznarka iz Vintarjevca Cerar Franc, ključavničar iz Imenja in Mrva Mojca, kuharica z Vač Skrt Jožef, upokojenec iz Kopra in Sotlšek Marija, druž. upokojenka iz Litije V MESECU JULIJU IN AVGUSTU SO UMRLI: Razpotnik Rudolf, star 60 let, iz Litije Škrabanja Jakob, star 68 let, iz Potoka Kos Marija, stara 86 let, iz Litije Breskvar Karol, star 69 let, iz Litije Ribič Frančiška, stara 93 let, iz Sp. Jablanice Plank Marija, stara 60 let, s Save Bizjak Bronislav, star 52 let, z Vač Matzun Leon Josip, star 65 let, umrl v Domu Tišje Avbeli Frančiška, stara 72 let, iz Velike Kostrevnice Kokol Štefanija, stara 86 let, iz Litije Kokot Agata, s*tara 81 let, iz Ljubljane, umrla v domu Tišje Štrukelj Marija, stara 70 let, iz Ljubljane, umrla v domu Tišje Dobravec Jožef, star 56 let, iz Dvora pri Bogenšperku Hauptman Gabrijela, stara 82 let, iz Šmartna pri Litiji Kastehc Frančiška, stara 73 let, s Sela pri Sobračah Zupan Stanislav, star 26 let, iz Gradišča pri Dolah Zidar Jože, star 78 let, iz.Gabrovke Doljanec Leopold, star 75 let, iz Konjšice Trentelj Stanislav, star 71 let, z Nove gore Cerovšek Marija, stara 46 let, z Okroga Sotlar Marija, stara 25 let izGobnika ROJENI V MESECU JULIJU Na območju občine se je rodilo 15 dečkov in 16 deklic. V mesecu juliju. J. C. KS KRESNICE KS JEVNICA Praznovali so krajevni praznik Odkrili spominsko obeležje Krajani krajevne skupnosti Kresnice so tudi v tem letu svoj praznik izkoristili za pregled in razčlenitev uresničenih načrtov in obenem za pripravo akcijskega načrta za naslednje leto oziroma za naslednje srednjeročno obdobje. Z namenom, da bi imel kraj v teh svečanih dneh čim lepši zunanji izgled, so v soboto, 13. 9. 1980, organizirah akcijo, ki so jo poimenovali „urejanje okolja". Udeležili so se je pionirji, mladinci in starejši krajan ni. V nedeljo, 14. 9. 1980, so izvedli trim akcijo pod geslom: ,,Vsi na kolo za zdravo telo". Akcijo je organizirala komisija za kulturo in telesno kulturo pri svetu krajevne skupnosti. Udeležilo se je je vehko število krajanov vseh starostnih katego- rij, udeleženci pa so prevozih progo na relaciji Kresnice -Jevnica-Kresnice. Dne 17.9.1980 je nogometni klub Apnar organiziral dve nogometni tekmi. Najprej sta se pomerili ekipi kadetov in pionirjev Apnarja, nato pa je bilo prijateljsko srečanje članov Apnarja in V. selekcije Litija. 18. 9. 1980 so gasilci prostovoljnega gasilskega društva Kresnice demonstrirah znanje in spretnost svojih članov na poligonu ob železnici v Kresnicah. 19. 9. 1980 je ZSMS organizirala kres in krajši kulturni program. 20. 9. 1980 na predvečer praznika pa je bila svečana seja skupščine krajevne skupnosti. Na dosežene uspehe so krajani Kresnic lahko ponosni, še zlasti pa na dosežke pri komunalnem urejanju naselja. Uredili in legalizirali so odlagališče odpadkov, skupaj s TOZD Industrijo apna Kresnice in samoupravno komunalno skupnostjo občine litija pa so dogradili in asfaltirali cesto od Zasavske ceste do podhoda pod železnico. Samoupravna komunalna skupnost in izvajalec TOZD Gradmetal pa sta dogradila 700 m ceste od železniške postaje do nivojskega prehoda prek železnice. Glavne naloge Kresničanov bodo v bodoče rekonstrukcija vodovoda, modernizacija krajevnih cest, dograditev športnega doma in večnamenskega objekta. M. Vidic KS LITIJA — LEVI IN DESNI BREG 95 let gasilskega društva Leta 1885 se je v Litiji zbralo nekaj vidnejših litijskih mož, met! njimi Lovro Tura, Ivan Ba-tis, Jože Maček, Rudolf Badju-ra, Luka Svetec, Peter Jereb, in ustanovilo požarno obrambo. Vseh ustanoviteljev je bilo 47. Še isto leto so nabavili ročno batno črpalko in ostalo enostavno gasilsko orodje ter opremo in društvo je pričelo z delom. Že leta 1899 je bila v Litiji ustanovljena tudi gasilska godba na pihala, ki jo je vodil skladatelj Peter Jereb. Zanimivo je, da je bila to prva gasilska godba na Slovenskem. Leta 1891 je društvo nabavilo prvo brizgalno, ki so jo v društvu uporabljati vse do leta 1918. Zlasti se je izkazala leta 1896, ko je v središču Litije izbruhnil vehk požar in je briz-galna delovala kar 26 ur neprekinjeno. Društvo je doživljalo težke trenutke v obeh vojnah, po II. svetovni vojni pa so s prostovoljnimi, prispevki občanov in izkupičkom od veselic leta 1950 nabaviti nov sodoben gasilni avto z motorno brizgalno. Do leta 1966 se je društvo ubadalo s težkimi prostorskimi stiskami, saj so imeli skromne prostore pri cerkvi v bivši mrtvašnici. Ko pa je bil leta 1966 v Litiji zgrajen nov gasilski dom, se je prava dejavnost šele začela. Od tedaj naprej se je operativna in preventivna dejavnost društva močno povečala, tako da je Gasilsko društvo litija danes eno izmed močnih in urejenih društev. Osrednjo proslavo ob 95-let-nici GD Litija bodo gasilci organizirali 27. septembra, združeno s proslavo ob 25-letnici občinske gasilske zveze, ki bo po končani vaji in paradi popoldne pred dvorano na Stavbah Program prireditev ob 95-letnici Gasilskega društva Litija in 25-letnici občinske gasilske zveze. - ponedeljek, dne 22. 9. propagandna akcija v Litiji in okolici pregled stanovanjskih naselij in KS - torek, dne 23. 9.: pregled delovnih organizacij, obrtnih delavnic in drugih ustanov, v popoldanskem času bo ob 16. uri predavanje za vse predsednike hišnih svetov v gasilskem domu Litija na temo-Gašenje požarov z malimi gasilnimi sredstvi. - sredo, dne 24. 9.: otvoritev gasilskih razstav v vseh matičnih šolah v občini, ogled gasilskih domov in predavanja za šoloobvezne otroke - četrtek, dne 25.9.: sprejem pionirjev v gasilske krožke na šolah, ogled razstave in predavanja - v petek, dne 26.9.: zaključek gasilskih razstav in priprava za gasilsko reševalno vajo - v soboto, dne 27. 9.: ob 15.00 uri začetek gasilske reševalne vaje na Rozmanovem trgu v Litiji. Po končani vaji bo gasilska parada skozi Litijo na prireditveni prostor na Stavbah. Pred Sindikalno dvorano bo krajši kulturni program s podelitvijo priznanj, odlikovanj, prevzem novega gasilskega kombiniranega avtomobila in električnega agregata HONDA, nato bo v sindikalni dvorani gasilska veselica z bogatim srečolovom, kamor vabijo vse občane. V spomin na terensko organizatorko Vero Šlander-Lojzko in pohtkomisarko 1. bataljona Kamniško-Zasavskega bataljona Nedo Zirkelbach-Natašo ter partizansko civilno taborišče so v Jevnici — oziroma Mah nogi, kot so včasih rekli, 22. julija letos odkriti spominsko obeležje. Ob odkritju so se zbrati "številni borci IL grupe odredov, KZO, kurirji, člani partizanskega civilnega taborišča, predstavniki občin Litija in Moste-Polje ter mnogi drugi občani in mladina. Svečanosti se je udeležila tudi sestra Nede Zirkelbach, . Navzočim so spregovorili predstavnik KO ZZB NOV Jev-nica, predsednik KO ZZB NOV Ljubljana-Polje Rudi Puhar, ki je opisal življenje in delo Nede Zirkelbach, in Ciril Godec. Spominsko obeležje je odkril prvi komandir partizanskega civilnega taborišča Ivan Radman— Bosanac skupaj s predsednikom KO ZZB NOV Jevnica J. Kosom V kulturnem programu so sodelovati KUD Jevnica, mladina in učenci jevniške šole. Po odkritju obeležja in kulturnem programu je bilo tovariško srečanje. Ob tej priložnosti so ob pomoči pripadnikov civilne zaščite in vaščanov tudi popravili 2 km dolg odsek ceste do Zg. Jevnice. Neda Zirkelbach-Nataša Bila je učiteljica, rojena leta 1910 v Ljubljani. Že pred II. svetovno vojno je postala članica KPS, tako da je tudi okupacija ni presenetila, saj se je takoj vključila v ilegalno delo OF. Njeno delovno področje je bilo v glavnem okrog Podmolnika in Krima. Oktobra 1942 je odšla v Tomšičevo brigado. Jeseni 1943 leta je prišla v KZO kot kapetan in bila imenovana za komisarja bataljona. 9. julija 1944 so 29 borcev 1. čete I. bataljona KZO na Manožnikovi domačiji v jutranjih urah - verjetno zaradi izdaje - napadli Nemci. Nataša je tedaj, ko je pomagala ranjenemu borcu, padla pod rafalom nemške brzostrelke. Borci so jo pokopali na Jančah. Samo dva dni po tem jo je prišla obiskat sestra z darilom za njen 34. rojstni dan. I ■ Nogometaši gostovali v ZRN i gasilski avto, ki ga je leta 1923 nabavilo Gasilsko društvo Litija Junija letos so jevniški nogometaši gostovali v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so se pomerili z nogometaši Matzenbacha. Pobuda za sodelovanje je nastala na podlagi vezi, ki so jih ustvarili naši delavci, ki delajo v Matzenbachu. Nogometaši Enotnosti iz Jevnice so bili v MStzenbachu zelo prijazno sprejeti. Sodelovali so tudi v slavnostni povorki, v kateri so sodelovala razna športna društva iz Matzenbacha in okolice, sprejel pa jih je tudi župan mesta oziroma občine Mat-zenbach. V nogometni tekmi so se pomerili Enotnost in domačini. Zmagala je Enotnost s 5:1. Ob zaključku gostovanja so se predstavniki obeh krajev do- * govorih za nadaljnje sodelovanje in tako bo Jevnica prihodnje leto gostila nogometaše iz ZRN. Na posnetku: pred tekmo v Matzenbachu, Enotnost levo in domačini desno. PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA IN PLANINSKO DRUŠTVO ZAGORJE VAS VABITA NA PROSLAVO IN TOVARIŠKO SREČANJE ob 75-letnici Planinskega društva Litija in Planinskega društva Zagorje, ki bo v nedeljo, 28. 9. 1980 ob 10. uri pri Planinskem domu II. grupe odredov na Jančah. KS SAVA | KS ŠMARTNO V soboto, 30. avgusta 1980, so se zbrali člani številnih gasilskih društev na Savi, da so na svečan način razvili prapor gasilskega društva Sava. GD Sava je bilo ustanovljeno že leta 1933. Ves čas so člani delovali v težkih razmerah, saj je vedno primanjkovalo sredstev, ki so pogoj za obstoj in šno delo vsakega društva, adevni člani so delovali vse obdobja 1960-1965, ko je po bolezni takratnega predsednika, tovariša Janeza Šuštarja, gasilstvo na Savi očitno upadlo. Starejši člani so utrujeni zaradi neprestanih težav popustih, nekateri pa so se odselili in tako smo imeli zadnjih 10 - 15 let na Savi gasilstvo le še na papirju- Oprema, ki so jo gasilci tru-doma in s prostovoljnim delom pridobili, se je ves ta čas nenad- zorovano uporabljala, tako da je je v nekaj letih večina izginila, gasilski dom pa se je začel podirati. Ker je pomen vsakega gasilskega društva vedno pomembnejši tudi v širšem družbenem pogledu, je bil na pobudo Občinske gasilske zveze Litija in KS Sava ustanovljen pripravljalni odbor pod predsedstvom Staneta Šuštarja, ki naj bi obudil zamrlo gasilsko delovanje na Savi Odbor je bil pred težko nalogo. Treba je bilo pričeti obnavljati gasilski dom in nabavljati najpotrebnejšo opremo. Naš kraj je na pomembni prometni točki, kjer se dogajajo nesreče in požari na mednarodni želez- niški progi in zasavski cesti. Veliko skrbi in truda je bilo potrebnega, .( da se je delovanje premaknilo z mrtve točke. S pobiranjem prostovoljnih prispevkov in s prostovoljnim delom so dosegli prve vidnejše uspehe, saj je gasilski dom v ce- ., -loti obnovljen. Opravljenih je ! bilo 5000 prostovoljnih delov- • nih ur. Krajani so pomagali ga-silcem s svojimi prispevki -denarnimi ah gradbenim materialom in s prostovoljnim delom." S pridobljenimi sredstvi je G D Sava kupilo novo brizgalno, cevi, nekaj gasilskih objek in druge opreme, ki so jo nabavili preko CZ ah Občinske gasilske zveze. A. Ocepek Do asfalta se pride tudi resnično za vzgled. Da se do asfalta pride tudi drugače, ne samo s stroji Slove-nija-cest aH Cestnega podjetja, so dokazali občani Miške, prijetne doline oziroma soseske v Šmartnem. Po krajših pripravah so prejšnji mesec zavihali rokave in položili 3-4 cm debelo fino plast asfalta na poti, ki povezujejo dobršen del hiš v Miški. Štiri hiše so tako dobile novo asfaltno prevleka S tem so uredili odtekanje meteorne s prostovoljnim delom. Akcija Smarčanov v Miški je lahko vode, prahu ni več, poti so ravne in po njih se je mnogo prijetneje voziti, pa tudi hoditi. V pičlih 4 dneh se je po 7 do 10 občanov vsak dan zbralo na akciji in z dobro voljo so uresničili zamisel Poti so 3 do 4 m široke, asfaltirana so tudi dvorišča, skupna površina asfalta je 400 kv. m. Za realizacijo naloge so porabili 12 kub. m peska in 2.0001 emulzije za asfalt, kar so seveda financirah sami Pri- bližno 200 prostovoljnih ur pa je bilo potrebno, da so akcijo izpeljali do konca. Na koncu pa še tole. Če bi takšno delo naro- 4 čili pri podjetju, bi jih to stalo blizu 90.000 din. Pa izraču-najmo, koliko so prihranili denarja in časa. Upajmo, da jih bo kdo zares posnemal. Pri Lojzetu Koprivnikarju in Franciju Gradišku, ki sta bila „glavna4* pri delu, pa bo lahko dobil vse informacije o takšnih akcijah. Nova trgovina z zelenjavo V bivši pekariji v Litiji je od avgusta naprej nova trgovina s sadjem in zelenjavo, ki je vedno dobro založena. Trgovino je odprl Jože Erjavec. (FotoGO) Aero miting Člani aero kluba „Mi-lan Borišek'.' iz Litije so zadnjo soboto v avgustu na travnikih na Smarski Dobravi oz. Kepovni izvedli aero miting, na katerem so sodelovali člani kluba. Pionirji so tekmovali z modeli A-l, nekoliko starejši pa so preizkusili tudi nekoliko bolj zahtevne modele. Na sliki je Jani Zore (desno), ki se je predstavil s pe-njačem. Levo je Matjaž Peskar, ki ima tudi nekaj zelo zahtevnih modelov, s katerimi je dosegel že lepe uspehe. T. B S VAČE Nov lovski dom in prapor Letos poleti so člani Lovske družine Vače na Mačkovcu odprli nov lovski dom, ki so ga v glavnem zgradili s prostovoljnim delom in prispevki članov lovske družine. Dom, ki so ga zgradili v treh letih, je izredno lepa zgradba, ki se odlično vklaplja v zeleno okolje in tamkajšnjo pokrajino. S površino 60 kv. m bo dal lovcem vse potrebno za njihovo lovsko, gospodarsko in športno dejavnost. Lovska družina Vače ima 37 članov in obstaja že 33 let Lo- višč imajo za 2700 ha in so razdeljena na 6 rajonov. Od divjadi imajo največ divjih svinj in smjadi, katerih število nenehno note, d očim je zajcev in fazanov vedno manj. Lovci so dom slavnostno odprli in ob tem tudi razvili svoj lovski prapor, kije okrašen z 98 zlatimi in 34 srebrinimi žebljički, ter 27 spominskimi trakovi Na otvoritveni slovesnosti so sodelovali učenci osnovne šole Vače, moška pevska zbora „Lipa" z Vač in iz Kre- snic ter Hotiča in rogisti LD Šmartno. Proslavo je vodil Tone Pavliha, slavnostni govor je imel starešina družine Janez Avbelj, prapor je razvil Franc Požaršek, lovski dom pa je odprl Jože Vidmar — Boštjan. Otvoritev novega lovskega doma na Mačkovcu nad Vačami ni bil praznik samo za vaške in hotiške lovce, ampak tudi za vse tamkajšnje občane, saj so otvoritev proslavili tudi s srnjakovim golažem, dobro kapljico, glasbo, plesom. Nov lovski dom na Mačkovcu nad Vačami in člani LD zbrani pred njim ob slavnostni otvoritvi. Dom ima 60 kv. m površine, notri pa je sejna soba, kuhinja, sanitarije in prostor za nočitve. V bližini doma je tudi strelišče za streljanje na glinaste golobe in za streljanje z risanko. . ■...... « ŠPORT IN REKREACIJA ŠPORT JN REKREACIJA Močan turnir Konec avgusta je bil v Šmartnem ob 15-letnici Rokometnega kluba Usnjar velik rokometni turnir, ki je bil obenem tudi najmočnejši letošnji turnir v Sloveniji. Sodelovale so drugoligaške ekipe Inlesa iz Ribnice in Jadrana iz Kozine, lanskoletni drugoligaši Jelovica iz Škofje Loke in Partizan TUS iz Slovenjgradca, član druge republiške lige Radeče in domači Usnjar, član 1. republiške lige. Vseh šest ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, kjer so igrale vsaka z vsako, nato pa so se za zvrstitev pomerile še enakoplasirane ekipe v obeh skupinah. Domačini — igralci Usnjarja — so na tem izredno močnem turnirju dosegli lep uspeh, saj so zasedli tretje mesto. V svoji skupini so bih drugi, za Partizanom TUS in pred Radečani, nato pa so v horbi za 3. mesto premagali drugoligaša Jadrana z 20:1 P. Peto m -sto je zasedla Jelovica, ki je premagala Radeče, v finalu pa je bJes s 16-15 premagal Partizan TUS in tako osvojil prvo mesto. Vse ekipe so prejele pokale za osvojena mesta, priznanja pa so prejeli tudi najboljši strelec (Potočnik - Partizan TUS), najboljši vratar (Kljun-inles) in najboljši igralec turnirja (Špelic-Usnjar). Organizacija je bila odlična, turnirji-Usnjarja pa bodo odslej tradicionalni Tomo Kres in Igor Grom v reprezentanci SRS Tomo Kres, 14, in Igor Grom, 14, sta si priborila mesto v pionirski reprezentanci SR Slovenije, ki bo nastopila na troboju treh dežel: Fv.rlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, sredi tega mese« v Pordenonu v Italiji pod imenom Alpe-Adria. Kresa in •Groma so selektorji in trenerji pionirskih selekcij SRS uvrstili v reprezentanco na podlagi izbirnih tekem pred turnirjem Alpe-Adrii, na katerih sta pokazala uspešno igro. Oba sicer igrata že ne.caj let v mladinski ekipi RK Usnjar v republiški ligi, če pa bosta vztrajno in marljivo delala naprej, pa bosta že drugo leto kandidirala za člansko ekipo. Kresa in Groma pri rokometnem klubu Usnjar trenira Lilo Hauptman. Tudi letos množično Tudi letos bo rokomet v rednih tekmovanjih igralo kar 18 ekip. Kot smo že poročali, člani igrajo v I. republiški ligi, prav tako mladinci in mladinke, kadeti pa igrajo v Zasavski ligi. Štiri ekipe mlajših pionirjev in 3 ekipe starejših pionirjev igrajo v občinskih ligah, prav tako pa tri ekipe mlajših in starejših pionirk. B ekipa članov letos igra v Zasavski ligi, kjer se kalijo predvsem mlajši igralci in se pripravljajo za vstop v ekipo članov. Vse večje zanimanje gledalcev Ob uvrstitvi članov RK Usnjar v I. repubhško ligo se je tudi obisk na rokometnih tekmah občutno povečal. Rokomet v Šmartnem je namreč postal mnogo kvalitetnejši in zanimivejši, saj v republiški ligi nastopajo letos izredno močne slovenske ekipe. Rokometaši Usnjarja (člani) igrajo tekme doma ob sobotah ob 18.30, mladinci pa predtekme ob 17.15. Mladinke igrajo ob sobotah ob f6. uri, kadeti pa ob nedeljah dopoldne. Sprejem ob 15-letnici Predsednik SO Litija Jože Dernovšek je za predstavnike Rokometnega kluba Usnjar priredil sprejem ob 15-letnici obstoja in uspešnega delovanja kluba ter ob uvrstitvi članske ekipe v I. republiško rokometno ligo. Ob tej priliki so igralci Usnjarja predsedniku podarili rokometno žogo s podpisi igralcev, trenerjev in vodstva kluba. . Nekatere kadrovske spremembe pri trenerjih Litijske nogometaše (člane) v novi tekmovalni sezoni vodi ponovno Rajko Knežević, kije pred leti pri NK Litija požel ogromne uspehe. Dosedanji trener Nebojša Milinkovič namreč zaradi osebne zasedenosti, ker gradi hišo, eno sezono ne bo mogel sodelovati pri strokovnem delu NK Litija. Sicer pa je pri članih novo tudi to, da odslej nastopajo v IL republiški hgi — zahod in ne več na vzhodu kot lani. Tudi pri mladincih je sprememba. Novi trener je postal Rado Zupančič, dosedanji trener Jožko Nejedlv pa bo eno sezono „počival", ker ni imel pogojev za pridobitev licence za trenerja mladinske ekipe. Sicer pa v NK Litija na Jožka Nejedh/a v bodoče resno računajo, saj je doslej vrsto let izredno uspešno vodil mladinsko vrsto. Doslej je vzgojil že celo vrsto nogometašev, med drugimi tudi Čarmana in Ocepka, ki sta zaigrala tudi v reprezentanci mlajših mladincev SRS, letos pa sta bila tudi na enotedenskem treningu te reprezentance v Škofji Loki. Mladinci igrajo v republiški ligi in sicer v skupini B. Kadete trenira Marjan Gradišek, igrajo pa v zasavski ligi. Starejše pionirje trenira Ludvik Novak, pomaga mu Janez Prime, mlajše pa Bogdan Šuštar. Oboji igrajo v Zasavskih ligah. Zdravstveni dom Litija objavlja prosta dela in naloge hišnika v novem zdravstvenem domu v Litiji Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da so kvalificirani elektrikarji ali ključavničarji ali polkva-lificirani vodoinstalaterji — imeti morajo tečaj za kurjača in vozniški izpit B kategorije Kandidatu, ki bo sprejet v delovno razmerje nudimo 3-sobno stanovanje v novem zdravstvenem domu, v katerem bo sprejeti kandidat stanoval. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo do 15. oktobra 1980 na naslov: TOZD Zdravstveno varstvo Litija Bilten Gledalci na tekmah članov NK Litija lahko tudi v tej sezoni dobijo na tekmi poseben bilten, ki ga izdaja NK Litija. Avtor biltena je tehnični vodja članske ekipe Miro Plaznik, ki to funkcijo opravlja že tretje leto. Sicer pa v NK Litija menijo, da ima prav Miro Plaznik največ zaslug, da seje litijski nogomet po portorošjdh sklepih ponovno postavil na noge. Nova kosilnica Pri NK Litija so nabavili novo kosilnico, ki je stala skoraj 50.000 din. Travnata površina igrišča je sedaj še bolje vzdrževana in je gotovo ena najboljših v Sloveniji Osvetlitev pomožnega igrišča Potreba po osvetlitvi pomožnega igrišča NK Litija je čedalje bolj prisotna. Jeseni in spomladi so namreč dnevi zelo kratki in treninge vseh ekip je skorajda nemogoče realizirati. Tudi mnogim rekreativnim ekipam, ki igrajo nogomet na tem igrišču, bi razsvetljava koristila, saj se delavci vračajo z dela šele okrog 15. ure, tisti pa, ki so zaposleni v Ljubljani pa še pozneje. V občinski ligi dve ekipi več Tudi občinska liga v nogometu se je že pričela. Letos sta se priključili dve novi ekipi/ in sicer Vače in Litija — veterani, tako da v hgi igra 13 ekip. Tekme igrajo ob sobotah in nedeljah, nekatere ekipe pa so si tudi vzorno uredile svoja igrišča, kar velja zlasti za Šmartno in Zavrstnik. BB V NOVIH PROSTORIH Beogradska banka v Litiji obvešča cenjene stranke in poslovne partnerje, da se je z 20.9.1980 preselila v NOVE PROSTORE NA LEVSTIKOVI 2 (bivša pekama) *- Beogradska banka v Litiji pričakuje obisk občanov in poslovnih partnerjev v novih prostorih, kjer daje tudi vse informacije o sodelovanju z banko. VALJČNI MLIN PETJE ALOJZ, Zabukovje 34, MIRNA se priporoča za usluge z valjčnim mlinom. Menjamo tudi moko za žito. AVTOZAŠČITA Verdonik Avgust, Breg 1 se priporoča s svojimi kvalitetnimi uslugami — zaščita podvozja vseh vrst avtomobilov — zaščita vseh votlih delov avtomobilov (vrata, pragovi) Moderna metoda dela po švedski licenci LOBAKON C OZIMNICA Obveščamo vas, da bomo od 29. 9. do 15. 10. 1980 obirali zimska jabolka in hruške v sadovnjaku na Kresniškem vrhu. Vabimo vas k obiranju, saj si z delom lahko zaslužite jabolka in hruške za ozimnico. Seveda pa jih lahko dobite tudi proti plačilu in to po konkurenčnih cenah. Prodaja bo ves dan v času obiranja! KMETUSKA Se priporočamo! ZADRUGA LITIJA GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: IBM - Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Ze sedaj je čas, da razmišljamo, kako se bomo oskrbeli z ozimnico. Varčevali bomo, če se bomo z osebnim vozilom odpeljali na izlet v kraj, kjer bomo po ugodnih cenah nakupili ozimnico. CENTROMERKUR BLAGOVNICA V LITIJI, vam nudi za dostavo tovorne prikolice nosilnosti 220 kg po ceni 8.358,30 in 500 kg po ceni 12.176,00 din. Za garažiranje lahko kupite montažno garažo. Graditeljem pa bo lahko prepotrebni prostor za shranjevanje materiala in orodja. Dolžina 4800 mm, širina 2800 mm, cena 20.807,90 din. Cas dopustov se izteka, toda vseeno se boste morda še odločili za nakup avto camp šotorske prikolice „BRAKO". Vse informacije in prednaročila sprejemamo v blagovnici Centromerkur v Litiji na oddelku s pohištvom. emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI