16. žtepflka. p Lmmuml p >eteR ZO. imimnin 1922. LU. I2!O Uhata tilk dan popoldnt, IbvsmšI ■•itli« ta pmaik«. Inseratl t do 9 petit vrsti t D. od 20*15 petit vrst i 1 D 50 p. večjl inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano. Izjave, reklame, prekMci petit vrsta 3 D; poroke, za roke veli kost 15 vrst 30 D; ienitne ponudbe beseđ? /5 p. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprasanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor vpravnlitvo „Ilov. Naroda1' ta „*ar»*aa tiskara«'* Knafiova vllea at i, pHUlćno. — Taltlan at. 304. Đrsiatilvo „flor Naroda" Knafiova alloa At •• I. aadatronia Taiatan itav. 94. Dopise ^i»rai3iia la pod»U»n« 1« »«do«t«o trmn1fwmnm. ■ f~ aokopisov »• nm vraia. "W Ponin:zii stsvllha stane 50 par=Z Kronl. U Inoz^roston 65 par = K 2*60. Pošftaina platana v gotovini. »licvtnakl Narod11 val]a t Mabltanl ln po posti: v tngoauviii: celoletno naprej plaćan . D 90*— polletno.......# 45*— 3 mesečno....... 2250 1 . ....... 7-50 V Inozemstvu t ce'otetno......D 156^ pol'etno . M . . . . 9 73 — 3 mesečno . « • • . • 39'— 1........ KT- Fii morebitnem povijanju se ima A:' *a naročnina dopisati. Kov! nnroćniki na; po^ljeio v prvič narodniin» vedno £jaar~ po nakaznid. Na -amo p!smena naroćila bre.e: poslatve d^iar:a se ne moreno oziratl. ŽelezniSka kriza. Pri naših železnicah je (razun Južne železnice) nastopila zopec kri* za, ki se je od prevrata po'avila do-slej Se vsako zimo. Pričakovati je bilo sicer, da rrine l^tošnja 7^?. brez ovir v železniškem prometu toda zopet imano reducira i nr» met; ta redukcija ni sicer velika na probah v Sloveniji, ali močnejša ter de« loma popolna je na Hrvatskem in na progah Srbije. Samo da tokrat r.i kriza zgolj premegovra VaVor je bi* la prejšnje zime, vzrnVn. je iskati drugje, globje: V upravi drž. žel. Naše železnice se cd prevrata §e nišo znebile one več ali manj traj* ne krize, ki zmiraj ogr^ža promet v naši državi, sedaj z pomanjkanjem premoga, potem z slaboj programi, drugič zopet z poiraniVanjem prometnih sredstev. In mesto da bi se že enkrat obrnilo k boljšemu, se položaj poostmje. Visoki pomen dobrega, živahne« ga in zanesljivesa prometa za raz* voi držav ni več predmet dokazova* nja; več kakor jasno pa je, da pod našimi železniškim? razmerami ne trpi oeromne škode *prno uprava železnic, temveč posledice postaja-jo katastrofalne za vso državno ekonomijo. Stagnacije vsled nakopt-čenja tovornih gami tur na več] ih pestajah postajajo redne zato se mora ustavljati tovorni in osebni promet za dolge tedne v svrho, da se razpošljejo nakoplčeni vozovi ter da se napravi na ta način prostor za nove vlake. Kakšna škoda sledi iz teg^ če v prometu nastanejo stag« nacije in ustava vlakov, ki so potreb* ni, je lahko izračunati. Krivda ne gre v mali meri prepočasnetnu carinjenju, v kolikor se tiče obmejnega prometa, toda niti notranji protoiet se ne vrši brez zastankov. Skrajni čas Je, da se poiSčejo in odstranijo vzroki te trajne krize, zakaj ne gre samo za notranjo posredno in neDosredno zgubo. marveč za mednarodni promet z vsem nje* govim pamenom za nas. Najsi že gre za potkupljivost osobja (o ka-teri se toliko govori na hrvatskih progah), ali za nezadostna prometna sredstva, neodpustljivo Je na vsak način, da so n. pr. nekaterc glavne proge še sedaj — po treh letih v fstem slab em stanju, kakor smo jih prevzeli, in da se vrš! izboljašanje ter nabavia prevoznih sredstev na1 tako nestrokoven način, da je zazna« movati le ne^speh, dasi so n?Š^ že-lezniške tarife daleč naokrog znane po svoji visini. Pripomniti je treba, da naše ministrstvo saobraćaja še zrriraj ni organizirano, dasi je to že od same« ga začetka sedanje države nujna po* treba temboli, ker so v našem omrežju združene pro.ere treh raznih pnrav (avstrijske, madrarsVe in srb* ske). Vsaka izmed teh uprav je imela svoj način poslovala: Še do da-nes pirramo irenačenih vcp*' ^ajvaž* nejših prometnih in upravnih pred* pisov za tako ohsežno podjetje kakor so drz. železrt'ce. Kot vzor je nac treba postaviti Češkoslovpško (dasi se n« m^rrtrr^ z njo meriti v vsakem o^irn). Tuđi Češkosiovaška je prev^Ha r>o prev* ratu proge. došle? im i-?»vV rt ne po dveh raznih ses*avah: nosvet'ia pa le uredftvi in prilaeoditvi f^. omr^ž« ia za nove razmere in potrebe zvf-Šano pozomrst z Stevitnfrri Investi-cijami (ćelo zgradbami novih protr) in z izdajo lastrtih en^tnih nr^Hsov, ker je urejen železniški promet rav* no posroi vsemu gospodarskemu de« lovantu države. Razmere pri naši državni železniški tmravf'sn dosDple tako da» leč, da uslu7benci v velHn meri z?.* puščajo službo. Ne !e mla^e moči, marveč starefši uslužbenci in uradni-ki, katerih živlfensVa pot je že začr* tana v želez. slt^žbi, izstopaio, ker bi spHčo vladaiočfh ra7m<»r nfso s'^sri, kakšna bo njihova bndočriost. Pov* daHati ie treba, da irst^^aio naibnl-ši liudje in ni izk!jT!Čer>n. da se f^ lezniška uprava ne zna*de v doeled* nm času pred krizo vsled no^ani* kania dobrih sil, nred krizo. Vf bo imela naMa^^s^žne^e n^si^dice. Uesfl fz Rnsite. SS milllonov llnđstva strada. —đ Mo^Vka, 18. jan. (Brezžifno > Nansenova ponozna akcij«!. obnavlja paslednie pbro^ilo o Tft>loŽa1u v pokr*-jinah, kler razsnia elad, z đn© 1. janiv *rja 1922: V Pnsiji »trada 32 nrilijo. nov ljađi, od teh preti 19 mili ionom smrt vsled lakotc. Vsak dan dobiva 300 000 otrok h»-?»Tif> od Honvorjeve po-moSne akcije. 375.000 odra^tlih in otrok pa oS. N»n«ip«ovp. O»*al* TM»moXn*» «V-<»ij# o^krhnjcjfo okoli 6 mMijonnv linđl. O«tanok bo nmri od lnkotc. ako Evropa takoj ne priskoči na poino& ^ ^ ^ narodna skupšf.fnz. Par.dtnentarni pololaL — Madaileoan e debnfe o dE haračili. — Odbor za znnasid pslifika. —- Beograd, 19. ianuarja. (Izv.) Parlamentarni položaj ie splošno nelzpreme-njen. Narodna skupščina nadaljuje debato o vladni deklaraciji. Opozicijonainl govor-niki ponavljajo kritiko o vladni zunanii In notranii politiku V parlamentarnih krogih ra zadnfe dneve povsod živahno razprav-Ijajn vprašanie ustanovitve parlamentarnoga odbora za zunanio polit ko. To vpra-^nnje ie razpravlial tuđi odbor za poslovnik. Vpra^anie nstanovitve takesa odbr.ra ie postalo aktualno. Većina demokratskih poslancev in vse opozicij°nalne stranke ?o za ustanovitev parKTmentarnega odbora. Ta parlamentarni odbor je potreben že Iz razlogov medernega parlamentarizma, potreben le. da vodi strogo kontrolo o zuna-nji politiki in da se odstrani kabinetna di-plomacija. Demokratski klub le temu vpraSanju vfferaj posvetil posebno sein, ki je bila ze-lo dolgotrajna in mestoma burna. Debata o ustanovitv! parlamentarnejja odbora za zunan:o politiko ie bila v klubu obSiroa In živahna. VeČina demokratskih pos'ancev ie za odbor. Iznesli so se vsi politični razHgl in momenti, kl podpirajo tako ustanovitev. Većina demokratskih poslancev Je naj^a-§ala, da se mora ustanoviti parlamentarni odbor, ne pa kak komite mlnistrov, kakor to fersiraio radikalcL Odbor za zunanjo politiko Je izraz zdravega parlamentarizma. V demokratskem p05lani?kem klubu se debata včeraj ni zaključila In st te dni nadal?u?e. Demokra-t?ki klub stoji na »ta-lišču prfnclpa o kontroli zunanje politike. NasprotnlM takega odbora so radikal-ci. Ti načeloma nasprotujejo, pa tuđi Iz praktičnih ozirov, ka}ti raznesla se Je vest, da radikalci razpola^aio z dispozlcijskim fondom zunanjega mlnistrstva. Kakor smo že omenill. so vse oporfcl-ionalne stranke za tistanovitev parlamen-tarnesa odbora. Opozlcionalni govornlkl v plenumu narodne- skup^čine so včeraj povodom debate o vladni deklaraciji to za-htevo naglašall s posebnim povdarkom- Za ustanovitev odbora pa nastopalo rudi poslancl Jugoslovenske muslimanske stranke In Samostojne kmetljske stranke. V vseh parlamentarnih krogih pa živahno komentlrafo govor ministra dr. Laza M a r-k o v i t a, kl Je kratkomalo odklonll ustanovitev parlamentarnega odbora za zunanjo politiko In Je zasovarjal ustanovitev ožiega komfteja minfstrov, ki naj bi vodil kontrolo o zunanjl politiki. V plenumu narodne skupSČfne ni debata o zunanj? In notranji poHtfid prinesfa ničesar novega. Debata se skoro vodi brez vsake živahnosti. V naslednjem podalamo Šetao Y*o!*o£!ta. Narodna skup^čina |c včeraf v plenumu nadalfevala debato o vladni deklaraciji glede defovnega programa. Posl. L a z i ć (zemljoradnik) Je začetkom govora povdar:r?al kakor mnogi prcdgovnrniki, da sedanjs vlada n! rova in da so se v njej izvršile samo osebne izpremembe. medtem ko je v svojem sistemu ostala enč:ka prei^nii. Očita, da ie deklaracija vlade pomanjklfiva in da re vsebu'e noh.nih P'iasnil glede mnng:h j vpra?anj netranje in zimarje politike, ki I «o važna in o katerih parlament zahteva, da bo p^.ufen. PritcžuJe se. da se prepi:?ča poslan-cem Iskati orientacij elomacije. glede ka-tere pravi, da je imelo satno necativen uspeh. Gov^reč o notranji politiki je izrazil vtč cSftkov v prilog sta!i?*a, izrafeneRa od več predgovornikov. dz se v poc2mez-nih rescrtih vrše razne nedostatnosti. Posl. dr. MMan Korun (soc dem.) ie Kovoril o nezadovoHst\-u, ki obstojl med ljudstvom ter naglaSal, da so temu vzrok mnngl razlogi, rred njim! tudl nezdrav razvij na^esca politirnega p:loža:a. Krivda teTiu Je vfadni sistern, ki ni nikak sistem. Zahteva! Je, naj se čimprej ustvari zakon o ^amoupravi občin in oh'a^ti. Glede ustave prav', da ni dobna, toda vsi oni, kf zahtevajo sedaj revizijo ustave. vodilo reakcionarno politiko, ker b! revizija pomenila sedaj odložltev uveliavljenja potrebnfh zakonov. Glede notran;e politike pra%i, da da-nes dejansko vlada po!icfja In sfeer slabo, za kar navala mnrg^ pnrrerov Iz vse države, da dokaže svojo trdftev. Givoreč o zunanj i pclltik! fe Icritiko-val vladno delo in zlasti zahieval vrpo-stavitev zveze z Rusija Po kratkih rsebnih po?asn!lfr?. 1c! sr> sledila zovoru dr. Korana, te le seja ob 19.40 zaključila. Prfhndnja seja ho v petek ob lft. ter bodo na dTievnem redu Inten»el3clje. med tem ka se br> v sobeto n^daljevafa rajp'a-va © vladnf deklaracfjf. na katerr bo brŽ-kone govoril tuđi posl. Stoian Protić. mftpcVi klun v?er?i1 ?<• ni r»rfvllojil mi-ni^trp.kpmu predvodnika ir PflSirht r?-soHirM konsrresa Juco?lr»venske muslimanske stranke, ker se i> de}} ča&n po-svet ova I z za^trv-riki Sartiostojne km^ tijske stranke srlede ustanovitA*'^ par-lnn^^ntirnosra bdHorsđ. za nmsnfei politiko. Teh r»o*vetnv»nJ *o se udHe*Hi poslr»Tiei za TTii«liTran?ki klub Kar^-trnović, dr. HrasTr'n fn Korknt, z» SKS pa Pofnr fn T>^r>f^r\fr. Vn^limrm-pk! klnh -predloži danes g. Pdžidii s\t>-je zahteve. RAZDEL1TEV DRŽAVE V POKRA* JINE. — d Beograd, 1S. januarja. Da* nes predpoldne ic in.el odbor ?n. za administrativno ra.Tdclitev države sejo. Ker mora odbor po Cq:vx 13.5 ustave svoje delo dovršit! do 2S. t. m. sodijo, da dnigi odbori do teia roka ne bodo irneli sci, da bi se s tem ornogOL-ikt č\n\ intenzivneršc delo v odboni za administrativno r?z* delitev države. Danas ic bila v odbo« ru načelna rrznr?:vr o te s3 samouprave, kakor jih predvideva ustava, zadnje ali re, a!? morejo oblasti žJvefi £«**.oi!^rr.vno življe* nje, vpoštcvEMoc finančne fn dnijre njihove razmere. P^sbnca Pctr->v;c in Simunovič ^rad'ka^a) si^atrnta, da so v predvojni Srh'ji imele ch^i-ne zdrave samouprave, dočiin ekrožja nišo imela zrdnstno izraženo samoupravo. Zarrd' * 'ra. da bi v Srbiji morala ostati l;ar:rr dosedaj ckro:*ia. na Hrvat?f:c*^ "a hf imele ostati županije aif okro?b, !^»t samoupravne eđfnice. O tem ?c je razvila dol^a i^rćelr:! raznrava. M se bo nadaiiovala jlutrL KONFERENCA KL I BO VITI ŠEFOV. — Beograd, 19. ?amiaria. (Izv.) Poć predsedstvom prodsedr'^a ra-rodne skup^čine ćr. hrwa T^ar-.i ie bila vceraj konferenca kbibovih načelnikov vseh v'cdniv strank. Za demokrate se je ur1e!o^| konference rredsednik Lr^ba O a " i d o v i d. ?.& radikalce L'iuba .T o v a n o v i č. 7a muslimane Kapetanovih in za SKS Rajar Na konfer^nci so raz« r>ra\ijali vnra^anfe tisranovitve rar« lairtentameffa odbora, odbora za rc« Hukciio uradni^tva fn odbora za ra* tifikacljo trgovinske oo^odbe z Ncm-čija Na knnfrrenc! je bilo sklenjeno, da nai odbor za trgovinsko pogodbo obstoii Iz sedmero č1a-»o\\ demokratom naj pripa^cta dva zastopnika, JUGOSLOVENSKT KLUB VSTOP! VLADO. — đ Zagreb, 15. lan. »Riječ« poroča iz Rcorrada: V parlarncn* tarnih kr^elh povor? o moznosti no^ pajanj srlede sporarurra Jujrnsloven-skesra kluba v vlado, ^^^kakor trdi-favo, da bo v Inča'n f-^r.^i nr's^ma-nov \z vlad« stopila v!ada v stik s klubom dr. Korc^ca, ki bi poda! Iz« javo, da bo v parlamentu poppira1 vlado, če t'idl ne bi vstopi! van'n. Ugledni politiki sodiio, da je ta kombinacija mo^roča. Glede teea se ie Ef, Llnbllana...! Ver^emite: Ljubi]ana j« velepsani-mivo m^ste. Majsikđo. kl J© vldel ln sroznal druga, večja, lepša meeta, Tča-sih grdo zabavlja. Ampak vsakdo ee še rfld vrača vanjo, in ne spravite gft iz rje, če hi ga vlekli s pait>m volov. &o tujci, kf so ob prihodu v nado Ljub-lian'o -strašno vihali nosove, se ž^ljivo čudili, Oj»or6ali, ft© rovali in zmrdbrali. Ampak kar hitro bo efc zaljubili v naS© razmere m zdaj tiče seadovolnejše v njih kakor klop v koži. In nagi Čehl! Tz PTzna, Brna. Prage so prišli k nam, mareikaj večjega, lep^ega^ ŽlvahneJ-šeea poznajb. Ampak Ljubljana jim Je prirasla na srce, da je n© iapnste ni-koli več, ali pa ld 0 solzaml. Kaj t> a da včaaih skupaj zabavljamo 8e nadalje. Toda iz ljubazni! Menda J9 že teko na tpm sveta, da je ondi, kjer Je nafveS ljubezni, povsod tuđi najveS zabavljanja, zraerjanja. Tgnorirante, apatija, re-si^naHSa pa eo doka?: mrkanja l^ubez-ni. Kadar se zaljubljene! in zakone! rrenehaja krepati, je konec prav blizu. Ker p& našega zabavljanja n! korme i; lž? vse, d« je naša ljubezen dc L]ub» 'janv1 vedno enako vro€a. Pr?»vij|o: Ljubljana Je dol ga blatna -n?. Hkratu pa Pnia minjo ponosni: kraljevsko mesto je, vseučilisko, ere-^išče naše kulture, tunetnbsti. politike n Twr. ekononiie. Vzdfbulf^mo, kak« rokieto dolcročppno mesto Je, a nkrati vvemo. da i& bilo lani 107 javnih ple- sov, 272 zabav in veselio ter di ]» po- slovalo 11 plesnih gol. Torej n! bilo v vsem letu niti 'ene^2 dne brez plesa! Ker pa se vendar vsai v najhuisi vro-Čini ne pleše, lahko računamo, da je bilo v plesni se7xmi vsak dan veaj dvoje ali troje javnih ple^v in veselic s plesom. JaTnih! A vs*i toliko je Hio tajnih, zasebnih. Na njih pa se pl^če posebno ©gnjevite! In k temu pri^t^jmo š© koncerte in kulturna nrodukcije po številu 984, snrrt) r^ci.iliških nfedstav 507 ln cirkuskih 61, pa vidimo, da Ljublj«nR ni tako zrercana, kakor trdi-mO. Koliko se veseljaci po hišah, se-veda T»ol!cii*ka statistika sploh ne more veduti. Prav gotovo pa več, kakor domnevajo serige. Ljubljania je torej res »dolcra v»s< a radi moderno mesto. In nrav to ji da* Ja prav poseben mik. Poleg kraene okolice s čudovito slikovitim"! pogledi na naSe j»ore, grozdove, polja, in planine ima naše mesto vse vaške in mfesrne vahljivo^ti in 7»nimivosti: Dalače tik koč. elektriko tik pulskov, kl se tako anetitno izt>rehaiajo k^r r*> cestah itd. Poleg prvovrstnih hotMov in restav* rantov imamo heznic© k»kor na Kure-sčku. Tik največje modne eleganco najkonservativnejšo zaostak>st in zanl< karnost, seveđ* tud! TK^'e^r luksuza ža-lostno bedo. Prov ka kor v Londonu, Parizu ali na DunMu. Ta raznolikost v ljubljanskim 351vHf«n!n ie pikantna, A v nagem zftikn !n rlrn^M, v vsej uredbi nage«** fe^črv^ni« *»li M^ot^r-ienja mora plavrti še nek? fluid, ki de-1% LjubUano vzlic tema tako simpati- čno. Godi ee nam pač k.^kor vsakemu resnenm zaljui^iencu. ki ne ve, zakdj liuM. n jo spffn. Čeprav včaaih zasro-drnja in efc znkuja. Zagonetna je ta siln, ki ne« veže na Ljubljeno, a tuđi moćna je. Nednvno fem se ndeležil narodno zaKive. Bilo je čudovito! Za ner^srrnjf1-rnmi mi^nmi. kl -?o bile pr-i?rj>T kierkoli som se jih dot^kni!. Vleklo je bd vsch strani in kadilo e? je k^kor r parni konpli. 0 vert^-'torju niti fM\i. A htio je krasro i7^ vr^elo. v?p "fi^vnV'no in srecno. Pn ^1 ?«z ne bil? Nn-Sl ljudje so pkrom."ni fc"^r nre. d« se č?t«ln?<*n v T_jo^i\ \n drnstvo v §t. Jurlu ne Tnnreta pohabati, da bi Imela £?etitliire*?i vrnored zabavnega večera kakor Ljnbltana. Vidite, to je tista Pimnati?B?i vnn v nnsem me^tu. A takoj ji je sledilo mesto. velem*»pte>. Pariz. Zapele so po-lrati g^mnnniVe in p-odba le rasvirel-n. Pari so se zavrteTi, rajni deđ !n jaz pa sva etrmolfl. V?a«!^ rmo p'? vrtUi. 7d?»i se nrerlveio fn veri*?fr>. Ti^to naravno: krior rr?riva fn verizi podnevt, se no-?e vrt'-tf zvr?«r. v^tf) ft* r^r^^vn fn verizi dalie. Tn PrTor ne ^^dn«svi, vsaj nn plesu ponoči. Izda vedno. Včasih smo pl^snli valjke lehko vso noc. a srno od-hajali đomov rili In T»vmtruv-ni. Dan*1? Kftdošo^ z-a takle n°-ir^t>dornejši ple« dobrn ura, a se ti mom zdeti. tla si bil na Tri sr!aru. Foxtrott, Two Step. Ohne Step, Jazz in Shimmv! ?tn?'iio kulnirr.n imena, ki jih st^rokoritni troti in t?f>oi kaj po cl«) ne ramm^io. Amr»f»k vsi prizna vajo. da je Ljublinna tuđi v plos-nem oziru na vrhuncu. Prnvi.fo. da ^o to mobski, an^^ški rli relo zarnovfki amerik^r»5ki nlp^i. P^l".-1 l^ni b^ se do dobra u^omačili v Parizu, letos jih preriva in v*»riSf tur!i v I.fubTifini že vsak nad^Tidn.?ž in v=*»ka n^de^ndn!-ca. ^feni. kl se?n st^r n!«*«"*!^ valrka, so ti prpkorrbrski ple?i r?>^pbno vs^C: pleše jffh le'iko hidi tišti, ki iih ne znn. Tako kakor so v^a-Mh p.^kptori Ttle«ali kadriljo: ?fm bolj so >gha lomfli*. <*»ni bolje po se 7-aKiv.37i- Tn r1m«*i ž niimi. JaTz je be^pda iz nek^sra zanor-skega dialekta. Kaj pomenta. ne vem. Pravijo. da je pri iazzu plavna stvar hrup, a pravt^ko važno ravnoteži?. Zabava Je približno icta, kakor pri font-balu, in treba fd trđih kosti. Ce izpubi plesalka ravnotežje, je pa zabava tem tepšft. Shfrmnv je b«1e okr^jičiva za be-sedo Chpmipo. Kar n>nif*nia žensko *rajoo. Torei zolo draže^tno stvarco. ^ertflka obl^kn je ie dala ime plesu: PotiHon pomenja z^n^ko spodnje krilo. Tuđi T*»r»tTntva rer* hrle. Ob°mn i> ^i-'t^t) brtflnie nocr dni^o ob drugo, vrtenie v obliki viiaka in broanje v oblfkl *kfiri1. prena.aanje frf.e pi dopno mo.'Vo in pote-m na l^*vo dnra->ko stran, ^oc^sno rarkor^^anie in iz-tezanie nr>T ter ctop,^nirt r^nrej iu n»-zaj. Vse silno novo in t-ribrno. In v?e to Že znajo. Co n*» R^ vpI. r!o kx>nra pred pusta bodo znali vsi. Kj, Ljuhljana.. .! Na Vov^cra, Irta dan pa s«*m &*• oh grntnlarn ih uv^ril Se o n'Miem druueni vrlitomestnem nanre-dk^ tk> n«^ih hi-p:'hr nn^e rmjirodnp15e r*flme *o nnsta-le otroc'je. Iz modne* knnir^ srv^i^ K^r v istini so v«e nrej knt r.aivnfv ^'»f s« iarrajo s punčkprvi. n^iarf in m^dt Mki. Po minirah in ^toialrih ?em našol v*>v-*od lutke v krinr>Mnah Jn h^lih Visu-liah. vse v ivlli in n^li^t)%ne; po diranih ln zo^ih pa «0 ?e4»li me' Dr'-t.-ti-mi okrorliml in rflpfifnimi blaTinica-mi komične, različno knutimiran** pn»-?k^, hflrVkini in kosm^ti, beli ali rutavi medvedi. In čim bolj srrde, bedapta obraze imalo ta pnnčke in ti harl^ktnl. tem r*»lj so ne le komifni. necro tuđi t^tn draerocen^}5i. Takozvani >n.i ročni < kužki so sknraj pov5om ''rfnimi iz ljuhezni ženskih srr, fn k«lor je d-tnes v Ljubljani zares moden, mora im^ti doma veai eno pnnčko, vaaj enega har-lekina ali medveda. Da, Ljuhliana...? Pa nekfltor* Amerike vendar s« trdijo, d^ «nr> ?»-plankanic. >Mefn La!b*»rh 1"V lch mir: es iFt ein klHn Parii und bil.iei f : ^ ;rutd!c Modnih "ftrnTl. v .SLOVENSKI NAKOD*, anc 30. januarja i»22. Stcv. 13. kluba koolcrenca. katana rfdepf vm so tajni« BURNA 8EJX ODBOR« Zk PO* SLOVNIH —B#ogr»d, 19. Jtnoarji (Itvj VčeraJSnJa seja odbora sa poslovnik Je bila telo borna, ko Je prišel v ran pravo predlog za ustanovitev parla* mentarnega odbora za zunanjo poli« tika Med demokrati ta radikalci sd Je vnela oštra debata, ki Je dovedta do konflikta. Radikalci so a limJne odklanjall ta odbor. Opozicija ]a predlagala, da se ustanovi parla* gnentarnl odbor za zunanje zadeve. kakor tud! odbor za vojaSke »tvari Te zahteve opozicije so tako] podprll muslimani Iz Bosne. Ko so se tudl demokratje izjavili za predlože &po* fcicije. Je nastalo na radikalni strani mcMco ogorčenja hi so se £uB pro» testni klici Min&ter Jngc ftted drugim- Pri nas je prlšto x oava-do, da se vsi nedostatki sniatrajo kot posledlce stra&karskih bojev. Strogo vzeto je to mišljenje — v kolikor se Uče nas samih — kolikor toliko npra-Tičeno, vendar se ne srne iz tega ved. »c sklepati, da motojo politične stranke piinašati bIo. Znano Ja, da se v drugih državah, kjer je Se već strank In kler *b stranke na visini svojih nalog, ravno vsled dela političnih strank do« peie marsikaj V korist splošnostU naroda in države, Nade politične stranke, ftal, nišo na oni vi Si ni kakor ]'<» to slu-fcaj v dragih naprednej Sih đrž*vah, ker nišo vstvarjene za kake večj© dl je ali zato, ker so to z ah te vale narodna po* . trebe fn državni interesi. Pri nas flto ptogoeto nastajala stranke vsled ambicije po meznikov, n. p. Radić, Ali pa so se ustanovile pod tajim uplivom, n, p. Frankova stranka. Klerikalna stranka temelji v prvi vrsti na verskem sta. llgču, jo predv^em katolička. Njeni pristaši moreto biti na ta način samo ka-toliki. Kterikaln© stranke so le bsta~ nek iz one dobe, ko so razni katoli&H vlađarji sporazumno s papeiem delalt na to. da bbđržijo svojo oblast nad narodi, ki so imeli svojo popolno pravico do sainbstojnega nttUDdneg* in varske-ga Življenja. Hababuržani st> v tam ozlru najlepfei vzgled. Radićev«, seljačka stranka ja izgubila raison d1 etra takoj po nafiem os v obojen ju in ujedinjenju, ker so v tem izpolnien% glavne zahteve te stranke. NaSi pravaSl so pre-nehali biti politična stranka. Skupno i Radićam in frankovci v takozvanem hrvatskem bloku predstavljajo dane« td skupino starinov. ki so obsojenl na cmrt Tuđi naša radikalna, stranka je ustanovljena v dobi, feo je bil njen t>b-■t&nek 6© razumljiv. Dfuies pa, ako se ta stranka ne prilagodi duhu misije* »Ja, kakorSno se opii&a v veliki vfečinl BaSega naroda in ako se ne prilagodi novi orijentaciji, \*> mt>rala tuđi racu. ttati i nemogočnosrjo nadaljnega ob-Stanktt. Demokratska stranka Je edina, ki Je nastala iz ©lementov, ki 00 preje In to danee v duhu časa, naprfedka In narodnih potreb. Zato vidim**, da -se ▼ demokratski stranki rbirt* vse, kar je dafoe od dnevnih boa* in plemenskih zadevla. Demokratska stranka v^rujo-ča v narodno in državno edinstvo, se bfcri za dobro naSega celokupn'dga nar roda in države. V njej je prostora za veakegfi Hrvata, Srba in Slovenca, ki veruje v narodno in državno edfnstvo. = Izmenjav* čestitk med PoineA. rejen In PaSićem. Iz Beograda Javlja-jo: Franeoski ministrski predšednik j Poincare je poslal min. predsedniku 1 Nikoli Pašlću brzojavko, v katert g« \ Obvešča o eestavl njegovega kabineta ter ga ob tej pri lik! zagotavlja svojega prijateljstva. Ministrski predsednik Nl-kola Pačič je v svojem bđgovoru pozdravi I s toplim! bee?daml n«stop Poincare ja na čelo frandoske vlade. =r Odstop pokra}iniikega namestnf« ka sa Bosno. Iz Beograda porbCaJo: Pokrajinski namestnlk za Bosno in Hercegovino dr. Gjuririević Je do«p«l ▼ Beogrrad. V radikalnih krogih govt>rB, da bo v kratkem odfitopil. Na njegovo mesto bi imel priti Ljubomir Vulovid, načelnik mostarskega DkrDžja. = Naii odnoiajl lutprnin sosednlm flrSavam. >Privredni glasnike v Skop-Iju piše n»d drugim: V todfttotnbeti Ku-sije je našla slovanska politika svoje voditelje v naži kraljevini in v češko-»lovažki. Mi smo v©s čas r zadnjih dveh letlh o#tali na starem staliSčn, da je nova razvrctitev brez končnaga pri. znanja 8 strani Rusije negotovfe. Naša vztrajnoet bi bila v tem slučaju aamt> nadaljevanje Se preje Izbranfega pravca v politični oriijsntaciji. — »JugoslovenK ski fist« pa pišft: Velesila, kraljevina Italija, ki a! je s pomočjo svojegia položaja in svojih močnih zrez f svetcu Pri-wt>jila o^emlja, kl jd zemljepisno in narodopisno nafie, ki Je r svojem Imperijalizmu prlMa na vzhodno obal Ja. dranskejra morK se Je vrgla na iredento. Meeto da bi ml vstvarili iredentisti čno avantgardb, fašiste, fih vstvar* ja Italija pit>tl svojim lastnim driav-ljanom, naSim rojakom 81ovencem iu Hrrtotom, da jih raznarodl in lztrebl. Kulturna srediSča naših ljudi t Istri, Trstu in Gorici so upepeljena, naši otroci brez Sol. In da ie agi^tvnost *e večja. napadah preastavniki slu*-bene VojaškB Italije, oficirji italijan-ske vojne mornarica v rta§em najfbolj narodnem mestu v Splitu, naše državljane in potem ćelo streljajo s strojn*-mi puškami na naš« ne^boitjžene ljudi. Na vm to mi moiamo, Molčima odo^ ko zahteva Italija, da moramo kot na-padenl dati zađoščeuje Italijauski zastavi. Ali Je to v stoglasju s državnim in narodnim ponosom? Na Dunaju Sd vstvarjajo komploti proti naši državi Agenti te znane centrale orgaaizujejo pri nas mafije. Ta centrala t>bstoji Ife vedno in vzdržuje poleg tega, da nam je vzel Dunaj slovensko Korofiko, organizacije, kl so v nasprotju s ztajprl. mitivnejšim pojmto-vanjem st>sedn» lojalnosti in medaarodne morale. Tudl Madžarska vodi proti nam iredentisti-čno politiko. Clgavi interesi so ogit*. ženi? I Srbbr 1 Hrvatov i Slovencev. Vsi tvorijo državo, krr ni države nad narodom, Srbskl del našega naroda Je . ogrožen na vzhođu. Jugu in Jugovzhođu, hrVatski del -s severa in zapada, tu HfcV-no tako slovenski. Nevarnost je sploS-na, zato mt>ra biti tuđi obrnmbna akcija splodna! — Splitski >2ivotc pa pito: Naša država f* obdana večjidel od nepovoljno razpoloženlh sosedov. Nl-mamt> niti enega soseda. s katerim bi živeli v popolnoma prijateljskih raz-merah. (SsškosiovaSka ima pet tak ih fto^edbv, Poljaka ravno toliko, Italija fetiri, Franeija štiri, Romunija pet, ml jlh imamt) pa k«r sedem. Jasno Je to-rej, da mora biti glavni problem naše zunanje politike, & pretvori vsaj par teh sosedov v prijatelje, drnp^ v zave*-nike, oetale pa v nevtralce. Zv)ityka n«u Sega mlpdega kralja »e zdi kot za£etek živ-ahne^S^sra dela v tem oziru. Prepričani smo, da «e urejevanje našega med-narodnMTJi položaja n'a bo ustavilo pri prvi točki. r=r Radikalni list proti Pašiću. Đeo. gradski >Brilkan< priobeuje ua uvodnom mestu članek, ki je nap^rjen proti ministrskenra predsedniku Nikoli Pa-šiću. Ker je >Balkanc radikalno glasilo, vzbuja ta Članek v javnosti veliko pozornost. >Balkan« piše med drugim: >G. Pašte Je đolfan radi države in narod«, da si pfclšča jake In sposobne sotrmMices zlnstl za. portfelj finan-čnega ln ^lezni^kega ministra. Kalrt* more samb «1 trenotek v svojem kabinetu trpeti g. Kumanudlja, pod lcateriin so naše finance došle do bankrota? Ali misli g. Pašić, da leži krivda sauno n* đrju Kumaoudiju. samo na demokratski -stranki? Vara «e. NS*rod naj-bolj obdolžuje njega in za njim radikalno stranko. Za ta dva r?sorta ni treba sedaj vprafievati, kdo J^ radifcal, kdo je demokrat, marveč kdo je Fp&so-ben ln kdo Je energif^n in naj pripada tej ali oni stranki! Ako nima za ti dve službi sposobnih radltalccrr, naj ponudi g. Pašić ti mesb đerooknattom: ako i nim^i spo?^>b7iih demokra-tov, nnj ju g. J Paši6 takoj ponudi radikalcem. Zakaj j w g. Pešič izo^Iblje odločnih in «p*>-sobnih ljudi, mož čistih r*>k? Ali misli, da bo državo ocuval katasttt>fe s pomočjo ljudi — pOvprečnikov, ki so b»- be in državo kompromitrali s 6vojiml neuspehi ... Ja.vno mišljenje kipi. Ort) je revoltirano vsled na§e prometne in fmančne katastrofe. Ako g. Pa&ić na 5elo prometa in na felo financ ne do-\^de izbranih, silnih mož, katerim javnost že od prele zaupa. bb dTžavo in narod £irmop:!avil v ogromno ffesre-ffreoo .. ,c T^Jco >BaIkan<. Prlznava-mo, da bi morali imeti na ^elti želez-nt£kega minietr^tva In miTiistrstva financ prave kapaciteta v svoji strokf, ftbt> bi hoteli spraviti t red na& želetw ni^ki promet in nage državne finance. Toda kje Jlh vzetl? Ali imamo med nw-šlml parlamentarci, k! edino morejo postati ministri, take silne in sposobne USnoe^f Bojimo sfe, da jlh nimamo, ate bi Jlh tuđi iskali 1 lučjo ob belem dne-vu. Od kod naj torej *. PftMf. vranra ts kapacitete? Vzaroe Jlh bhko edlno li vrst strokovnjakov, a tuđi v teh vr-stah •» *a ta posel sposobni možje ««*-lo redko seJaiiL Toda k«tj bi v tem »ručaju rekli pariamentarel? «= Tefka sKnadla tmđl ▼ đsssfi tfrtavL V danskem parlamentu Je kralj v svojem tvestotnem nrmum W>-nđarfal tefko situadjo, kl teži drttvo, tlasti v fospođarskem ozliu ibotr č*. sar treba zelo Iteđlff z državnim! !x-datki. Tudl v severnih defelah ni pri« CakovaH lzboHSanJa situacije, dokler se Evropa snova ne sirradl v duh« po-mirienia ter dokler đo trokiii spomfnlh \z vojne dobe ne prltne obr&Cati tvoje-*a pogleda na ofrrontfio skupilo n&foffo bodočnostl. to Je k zvfianfii dobrobiti tn chrilizadle med Hrokimi masatni vsch narodov. Za pomoč proti nezaposlenosti £e0 vlada kredita 90 mlH-Jonov krao. ffoipodarskc vesti. DflMk MM sMfltoMsi MfMHSt Spričo dejitva, da so se pojavile v časopiafu o veljavoostl tega davka najrazličnejše vesti in so interesirani krogU kakor se vidi \M mnogobrojnih vprašanj, v veliki nelasnosti glede svojih doHnosti, ugotavlja finančna delegacija za prošnjo Trgovinske in obrtnijske zbornice oradno, da do« slej ni niti posnela \t »Službenih Novln«, niti prejela oflcijelnega ob« vestila flnančnega irilnistrstva, ali in koliko }s> zakonodafrii odbor prc« inenil nredbo o davkn na poslovni promet, Ker na osnovi ne vedno za-nesljivlh, vsekakor pa nepopolnih informacij dnevnega časopis]a — ra-Eume se — ne more dati podrejenim organom nobenih priredbenih navodi!, kl bi nasprotoviala dosedanjim formalno Se veM. K<*r v naži državi && nimamr* keramirnih *ol, keramika obrt Je p* TcnđAr *elo razSirjona. i©-tudi Že na naj primiti vn^JSi stopnji, 6« j© odločil urad ?a poape^vanje ebrti kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, da priredi po svojem etro-kovnem uCit^lju telaom leta rei v ke-ramičnb stroko epadajočih te&ijar. — Koncem leta 1921. je priredil %n. lon-?art«, ki ^o 6e ponajveč znrosleni v domačl obrti, splošen keramičnl te^ij na katerem st> se oblskovalci seznanili m napredkom kenaniiftna industriji? ter •e jim Je pokapalo vse na.p*ike v njibo-vem obratovanju. V krmtkem namerava prirediti «i»cijalen tefcaj za kera-mično slikanje na majoliki in porcelantL Te8aja se lahko udelcži vsakdo, ki se zanima za tozadevno ^H-kanfe ter ima ie predizobrazH> v risanju In slikanju. Interesenti naj nstmke volitve so ' vsekakor ugodno vplivale na ju ;o- ; slovensko dušo, trpečo pod krmo ! tujo oblastjo. Slovcsna je lula a -macija slovenskc*ia ljudstva pri litvah v nedcljo, pokazalo se i 1 je njegova volja močna in 1 vztrajnost neziomljiva. To iin;.>u:;ira in ni dvoma, da nadaljevanje n^-a- : tega ln neustrašne^a postopanja našega krepkega ljudstva po ozemlju, pripadajočem sedaj Italiji, prav gotovo izpremeni raspoloženje rimskih državnikov napram Ju^oslovenorn v Julijski pokraj;n'. v. 1 čast zavedne-mu našemu ljudstvu! Na Krasu je ?■ ;a^a!a sanvi na- j rodna stranka v Tomaju, Putovlj:?!!, ; Koprivi, Skopem, Storjah. Velikem j Repnju, Avberjn. SMvnem, Št. Petru, v Nabrežinl je 10 Slovencev, 5 Iiali-janov, v Sež:m! ima večino naro 'tm stranka, v Lokvi Istotako, Selo. Po-vir, Zvonik imajo večino dernokrr;tiet v Pliskovnici narodna stranka, (lor-fansko, Kobiaglava. K'nmen. Stanjel imajo narodno vor:--< Veliki Do! 40 i-'omnnistični1! ~ narodnih 4U ?emnolaj večir )dna stranka. Madež so edino .M'i\hinje, kjer je prodrla z več:no protinarodna zve^a s 115 glasovi in ima narodna stranka 97 glasov. V goriški okolici te zmagala narodna stranka v Steverjartu, Pod-gori, VrtojbI, Trnovem, v Ćepovanu (majo večino agrarci, manj^ino ko- 1 munisti. v Oparjem selu so prodrli 1 komunisti z 219 glasovi, narodna I stranka 44. v Ozeljanu ima večino I narodna stranka, v Renčah narodna I tranka 227. komunisti 177. Dol-Otl!-! ca naroda stranka 260, komunisti 15, '. t^ojaČe, Banjšice, Bate, Trebuša, Osek narodna stranka. Oabrije n^rarci 115, kmetje 35, Lokovec agrarci 75, kmetie 16. Lokavec narodna stranka 18t». komunisti 41. Cr+ nrče rarodna stranka. X Sn'kanu* : ^lirnu in 5tandrezu imajo večino komunisti. V ?t. Petru pri Gorici je do-b la narodna stranka S mandatov, Italiiani 7. V tolminskem okraht Imalo: Tolm'n narodna stranka 55^, kmetje 250. Lot'. TrerHa, Soča Cezco^a *ma večino "arod^a stranka. mr.nj?ino j soci.il! ui, v Bo\ ju ima narodna .; rranr;a 37^. komutiUti 175. v Kobarl-j du večino narodna straka, manjšino agrarci, Sv. Lncija večino narodna -stranka, manjšino tfospodar>-ka, slično je tud! po drugih ^orskili krafih. Orahovo narodna stranka 320. acjrar-cf 295. V Idrtii ima narodna ^tnnka 520 rrfasov. komunist? in soc!a!rstf 517» Ftalifani «4. ^abrica. Tkve. T.iralta-ves in Bclapeč irraio slovenske stranke večino. V Medani in BHJanl v Zapadnih Brdih imafo večino so-dallsti, ma-'i^ino eospodar ka stranka. To so s!avrteišl podatki. Ucroden izid na tem ozemilu bo. breT dvoma dohro učinkoval ni Slovence v Ooricf. Trstu in na nn^e tr-pine - volilce v Istri. Kultura. IL slnfonifskl koncert ma-zike dravske diolzife. Kritlčarsko velikaSarsn-o (nov Irraz za > nemSko Hochstaplerei) Ie strupena slana v ■ naši kulturi: marsikatero streir.ljenie nam • Je že udubilo v kali. marsikak talent za- | straSilo in ubilo. So med nami ljudje. ki j razvoja ne priznavaio. V v^aki stvari ta- ; htevajo z domišljavo prezirljivostjo tako! j viška. popolnostL Ce bi §1o po niihnvenv bi ! ne smel nastopatl noben pevski zbor. ki n\ vsaj enak Olasbent Matici, ne bi smel igrati noben Igrraiski krožek, k! ni v«:a! tak. kakor ! je ansambl Nar. gledslišča, bi ne smel pi- | sati nihče. kdor ne zna vsaj tako. kakor ie ' zna! Cankar itd. Vcljc in stremljenja ne j pHznavajo, na razmere In sredstva se no- i Ćelo ozirati, skratka: uprStevati pondera-bilia fn imponđerabiMa smatralo za koncesijo, ki Je serfozen krttik ne stre d^volje-vatl. 7, niimi ie vsaka debata odveč. Edino zdravilo za njihovo velika^arstvo bi bilo: postaviti jih v prakso, Toda ogorčeni bi Iz-Javliali: »Mi smo tu le za kritiko. ne za dela. Na5a naloga je edino: povedatl. ka) Je absolutno dobro ter raztrgati vse ostalo. Kaj ti re!ativno dobresa ne pripravama« Seveda bi se moralo potem p-I nas vsa-kr?no kulturna deto prcnehati. KaitI abw lutno debre^a ln dovr?enejra nam n! mo-Koče ustvarit!. V poeziji kar ostanimo pri flomerju, Danteju. Bvronu v drami kar pri Shakespearju. v slikarstvu pri Lecm. da Vinciju, v jdasbi pri neetho\-nu! Zakaj vi?ie in dallc ni m-itjel 7a nHrri v bisrvu že niri?e. Ako ni mojroče v Lltib!ian? vzdr?e-vatl orkestra a Ia Dunajska a!i Cc^ka f?l-harmoniia ter če ni mocoče prirejati torej tuđi takili sinfcničnfh koncertav. potem se nikar ne sleparimo z Muziko dravske divizije In 7, dr. čerinr»vlmi «fnfnn!čnlmi koncerti! K vrajru s Čerinom! Mi zahtevamo Mikischa. Weins:artner»a, Nedbala ali Ta-llchn. Ali pa — nlkosar Ml. kl nismo velikašarji. *m© srečn!. da nam le prlnesla usoda dr. Jos. Cerina !n da Imamo Muziko drav. divizije. Priredila sta nam Že toliko čistih užitkov in leto^ ie TI. sinfoničnl koncert. Rrez nju bi v^jca te^a ne imeli: zadovoljiti bi se mo.ali Ie 8 Ča<:opisniml porcčilf o nzit^ih v Berlinu, na Dunaju In v Praši Koncert dn^ 1?. t m. ra je bil po svojem vzporedu absolutno Vra-sen in njegovo izvafanjc relativno prav dobro. Muzika Je kot vojaški or^est^r Iz-vrsten, in dr. Ccrin je zopet dokaza! da Ima naiidealnej^c ambicije ter nafvi^je stremljenje. Vzorno vztraten Je in marljiv, a nJcKovi glasbenlkl mo^ie. H Jim umefnl-Iko delovanle kar vidno pripravlja naičl-stelle veselje. Vsi store kar moreto in znalo — In to Je mnogo; zahtevati Se več od njfh. le nesmfsel. Mozartova C đur slnffonlfa spada med najbolJSe. kar Jlh Je ustvarll večno slavni tonovskf poct. Orkester Je absolvira! svoj pensam vse hvale vredno. V 1. stavku godala res Še nišo Imela potrebne nežnosti in toplote. Toda v slaboza-knrjenl dvorani Je tuđi nas zeblo: zato Je naravno, da spočetka Instrumenti nlso bili Se dovolj ogreti. 2. stavek se Je Lzvajal Že prav dobro. Melodično In kontrapunktima, ko ti Instrumenti tem a ti c" no odzovarjajo. Je bilo IrvaJanJe brezhfbno ter le vsako flas-bflo prav lepo prlneslo svoje teme. 3. stavek Je bil delikatesa. NeskonSno nežnl In fini menuet zahteva seveda samih umetnl-kov. Vendar Je storil orkester kar mu Je bilo mofno ln Žel Iskreno hvalefen a plav z, Plnale Je muzikalno nad vse težak, pofai najplemenltelSth clasbenlh misli; Coda s trojno fu«o. A vsak tema se Je prlnesel Jasno In precizno ter se je kontrapunkt pri fugah dosledno in vedno lepo pedrejal te-mam. Dr. Cerin In orkester sta si že s tem velikim činom zaslužila polno priznanje. Prvič na vzporedu slovenskega kon- ctrU to ba to pot KUurd Striaii, Dt« Certn nam Je pred^tavTI najvecte^a £jve-čeja nem. gla^bemka, skladatelja, kl gi postavljalo v vrsto prvih svctovnlh genMev. Njegove opere »Porar«. »Salorre«, »Plek-tra« ln »RožnI kavalir« so nalMja'ne).« biseri mnJerne opere in p^nos repert^arja 1« na]večj?h oper. VJa<;ih smo sanjarili, da bi tuđi v Ljubljani vprlzn-Ifi »Salomot. Izdan )e bil namreč materl'al t^di za *mafhnc< orkestre* AH ta »rrajhnl« orkester Je Stet — nalman} 60 glasbenikov. mi pa smo |th imeli le 35! Dr. Cerin v nr'vofak s sinfonično pe^nit\'ijo *O p o 1 d n e v n I c o«. Po svojem čeSkem narodnem znaČalu. čudovito bulnem slikanju psihi^n?h in zunanJHi do^odkov, cvetočl in široki mebdiki ln drarmtlčrtr^tf Je Pvofak Slovencem rad v^e Vub mr^ter. Njegov orkester poje, đoni. jcrrrf ra7K-o*Snr»; njef;f>-vemu jtetiifu se mora klanlati v^nka d« med đ\"a efektna komada. o^taTa Je rrrorđa ra^enčena za poMuh m^e, a *trt+~ kovnlakom Je nu!ala mnogo nžitka. I sirana Te bVn odlično. Vetik uspeh fe f el 01 f n k a, tistano-vitcll ru^ke onere. Rafinirano Instrumen-rirana. zelo pestro ka'aktorlz!rari3 in teh* ničnr» ob tc*kfh v^topfh zares briljantno Iz-v.dcna pic^a, »5 p a n s k I ples« Je bHa tuđi briljantno od'grana. že'a Je vlharno pohvalrv. NalveJM fnteres publike Je vlad.il »©-veda Ja nainoveiSe slovensko veliko orkestralne* deW: fa Adamlčevo suito *Ah, mTađost tJ moja Me sf?« Rafinirano 'o Je postavi' dirijjert na zaklju?ek vspo-reda po načeh:: naJboVf^c naposled. O njej pa r*"1' rrročam prthodnJ'.Č! Jo«. P-«L \\ši >Zikovri« i>rir© roorni ve6er z Izbranim »poredam, ki obsepa v resnici nnU'olj.^a komorna dela Smetano, Dvornka in Beoth>b\Tw. Kot pnt> to?ko iprrolo svetovno znani Srortanov kvartet r ^-molu >Iz roojecra življenja«. Temu Rledl B'^trovnor G-dur kvartet or>. 18, §t. 2. Znklju^ijo p« evoj večer z Dvofrakovirn klavirnkim kvintetom v A-duru, pri k^torem podew Inje tuđi caS prof^^or p. .Tanko Ravni k. Koncert fo vtM v Filh^^nrtmi^nl dvornnl. Prepričani «mo rtn, da n«r»oJ-nl naše obrHnstvo tn ve>r akustično dvbrano đo zedn^ejra kot-čka. Zbiraite mamice Jososlovensko Matico! 16. štev. .dtuvcM^Ki nakolt, juc 20. januarja ix*2 str.,: 5 Dneune ocstl. V L/abl/am. 19. januar ja 1922. — Čestitke h kraljevi zaroki. Kralj Aleksander I. je ob svt>ji zaroki * kraljično Marijo in ob novem latu j>r°jel mnogobrojne čeetitke iz vseh strani države in iz inozemstva, v kate-rih se Nj. Vel. izraza milost in vroča žrelja za sre^j in slavo visokih zaro-č^ncev in vsegn kraljevega doma. Po ngr«?da nam javlja nas dopi?nik, da so prišle na kabinetno pišamo mi-nietrskega predsedstva mnogobrojne čestitke raznih mestnih in ohčinskih zastopov ter raznih kulturnih in političnih organizacij v Sfovrniji k zaroki kralja Aleksandra. Vl-ndarja so ti izrazi udanosti in zvestobe iz Slovenije iz-redno razveselili. — Spor v klerikalni stranki. Kdor zasleduje politiko klerikalne stranke, ki odseva iz vodilnih klerik kalnih listov »Slovenca« in »Novela časa«, si je že zdavna na iasnem, da obstojita v klerikalni stranki dve struji, ki se borita za nadvlado — konzervativna Koroščevn stniia Jn katolisko • socijalistična Gusar je va £ropa. Nesoglasje med obema skupinama se ne kaže samo v klerikal* nih jrlasilih. marveč. kakor smo in* formirani, tildi v klerikalnem narla^ mentarnem klubu. Koroščeva skupina se zavzema za politiko, ki nri^ znava državo in ji ho*c dat!, kar n pripada, zahteva pa za to, da drža* va uvažuje njene želje. Na drugi strani stoji Gosarjeva struja, kl fma jako zaslombo pri nekaterih mladih dubovnikih, na čelu jim župnik SkulJ in kaplari Komljanec. Ta struja je Vr* razito republikanska In priznava ćr žavo samo v toliko, v kolikor hoče le*ta služiti njenim katoliško*kormi* nističnim stremljenjem. Kakor reče« no, traja borba med tema skupinama že dalje časa. Ta boj se le vršil do-slej bolj interno, sedaj pa se Je na« sprr-tsrvo tako pooštrilo, da ni iz* ključeno. da priđe med obema stru* jama do proloma In do Javnega raz* kola. Kakor smo Informirani, Je škof dr. Je^rliČ na strani konservativnega krila, ki ra podpira z vso svojo avto-riteto. Javna tajnost je, da škof dr. Jeglič ogorčeno obsoja iloialno sta* Hšče, kf je zavzema »Novi Čas*« na* pram kraljevskemu damu, In zahte* va. da se pisava lista v tem pogledu rad;kc?nn spremeni. — Bolezen ministra drja Gregorja Žerjava. Naš bebgradski dopiraik nam flanee javlja, da je bil ^noči izdan ta-le zdravuiški bultetin o bolezni ministra za socijalno nr>l!tiko dr. Gr^gorja Zer-Java-: Stanje 'stari Jonamo. Vnetje pljuS popušča, vnetje rebf*rnice 5© ni ptopu-stilo. Temperatura od 3T5 do 38-?». — Sp^osno stanje asadovoljnjo^e. Srr* dobro. Obmilo se J^ na bolje. Dr. Konja-vić m. p. — Današni i >Pravđa< pripo-rninja, dn ie večeraj minister za socijalno politiko e:. dr. Eerjav. EapTr>sil na. vprmfsećnt dopust. Za njegovega. na-mestnika je določen minister ver dr. Tv*> K r s t e 1 \. Kakor doznava vas dopisnik, *>did'«? minister g. dr. Žerjav na dopust v Dubrovnik. — Jufcosiovensko . čeSfrosJovaSKa liga v Ljubljani priredi đanes, v petefc 20, t. m. ob 8. zvečer predavanje o pređsednlkiz čeŠkoslovaSke republike T. G. Ma$aryku s skiopfičntml slika-mi. Opozanamo r.ašo javnost, da ne zaamuđi pr?Uke seznaniti se z živi i e-niem te%a znamenitega češkega poli' tika, znanstvenika in filozofa, Vstop-nina I dinar za osebo. — f Alojzij Minatti. Po đolgem trpljenju je umri včeraj pbp. g. AL Minatti. tr.crovoc in pojragtnik na Igu pri Ljubljani. Popojriik je bil sin grajščin-skegra los:a.r,ia, it>dom Ceha Iz Znojma. Bil je od svoj© mladosti etilen ln po-žrtvovalen dclnver na nart>dnem in bo-Mialn-s«n polju: bil j© ustanovitelj In flolgoletni n^^elmk Kmetiško hranll-nioe in pos>jilnice, mnogoletni načelnik Gasiinoea drn?tva, ki jsja je ustaiio-vil in vodil'že njegov o5e, ter starosta Sokola no Igu. Vse življenje je bil pokojnik neomajno zveet somiSljenik, ?i£r'itefr)r in volilac napredne stranke ter narof-nik naprednih lletov. Na5 dnevnik izp^iblja ž njim enega svojih najvztrajnejgfn naročnikov. Z neumorno pri dnopfjo si j© priđobll lepo tmetje, .» bil je ona vrste starih poStenjak»v, ki se vestniD izofribljejo vsake potl vo-»leče do krivičnih profitov. V tem ozl-m je bil pokojnik redk*> tenkovesten. ^stavU je številno obitelj, ki j« tx> «nr-ti vzorno dbbreera o^eta prizadeta tem ^•žje, k-^r le»ži tuđi pokojnikova draga ^Tta nevarno bolna fe dolge teđno ▼ luhli. Leonisihi. Obitelji in Borodnikom izrekismo svoje trio bok o sofoljd. — Ođvetnl5ke vesti. E)r. Janko Brejc in dr. Vinko Rapotec sta se vnisala z dnem 10. jantiarja 1922 v fmenik odvetniške zbornice v Lju« bljanl. — Iz sodne sinSbe. V trajno stanje Tokoia po po«tp vijenl dvorni sretnik v IV. činovnem razrod ^ Mihael G a -bri^elcič, dvomi svetnik ln r^^d-s^dnik okrož. eodišča Tbroaž C aj n. k a r in vi§ja đeželnosodna svetnlka z naslovom in zn&čajem dvomih ivetai-kov fc Martin Travpec to IVan Vedri ii i ';, ker «w> dovršili 65. lete življenja. Avekultanti dr. Luka K r a v i i > ; • Fran Macarbl in Karei Iv i , ?k so imenovani za sodnike \ pKičilnem razradu za okrožjje \i.-_i-_.a dežalnega eodi^oa v l.fulljani bicz določenaga sluzhonega mesta. — O*ri;ne vesti s po§te. Imenovani so: z.-i i'.or>tanoo odpravnica Marija lr b .i n t: i i v škocjanu p. Mokronogu, za brzojavne adjunkte aspirantj'd Vik-tor Povše, Anton K av č i č, Josip šulc v Ljubljani, Josip Š a 1 a m u n iii Ant K o c e 1 j v Mariboru. Podelje-na je odpravni^ka služba Rogaževci Mariji Kričej, Preserje pa Olgi D o b n i k. — Premeščeni »o: pošfnl bficijrtnt Fr. Turk \7 Maribora v Celje, poštne ofirijantke Vida Modic iz Ko5e\^ja v Celje, Heda G r a h e k \% Prasrerskosr« v Kx>?evjet Ljuba Z i v k o iz Orinoža v Maribor, Jakobina K o 1-b e» iz Celja v Ormož, poštni ofi( ijmt Ma rij CernigOj iz Ljubljane v t>b-moči«? poštnega ravnateljstva Split in ?*>štna oficijantka FraneUk* Turk iz Konjic v območje poštn'egA ravnateljstva Novi Sad. Odpovcdp.la se je po^tni službi pisarni^ka ofiMjantka Marija B r u n e i c v Ljubljani. Uvt. ^?eno so v ofieijjantski stil^ž pošt^rica Marija Nnrbeshuber in pt>Stnl odpravnui Pavla Go 1 © A in Ana R n-p a r. Zarazno vpokojeni sta poštari-i a Frančiška J a k 1 i c v Dolenji \«isi pri Ribnici in poštna oticijantka \na Bergant v Konjicnb. — Umri je poštar Matevž B e v o v Boh. Bistrici. Službene pogodbe je bdvez^na poŽtrt* odpravnica Sari ka. Horvath v Ro-gafidvcih. — Iz živinozđravnf^kr službe. Za definitivno živinozdravnik© so lmenr>-vani n*i dosed«njih službenih mestih. tl-le provizorni £ivinozdravniki: Jcsip Rodre r Žalcu, Franc L b b n i k v Gornji Eadfforii, Ivan Van do t v Stl-fni in Franc Veble v Kmmcah, vsl v IX. čino%Tt^rn razredu: nadalje Frano Baš v Mozirju, Anton Sok v Doljni Leudevi, Leopold Vfcrl v Krškem, | Pavel Eblenc v Dravosrndu in An- | ton Moillnik na Prevalinh. v;?^h pM v X. činovnem razredu drža\-nih urad-nibov. — Raztfsan ooštnf urad. Razpl-sana Je odpravniška sV^žba pri po-stnem tiradu Brezje na Gorenlskem I (IU/4). Prošnje je vložiti v 14 dneh. j — Zakon o pcybif2n!w dracinje, žlvHenskfh potrebščfn lit brezvestne spekulacije, kakor ga ie sklenil za< Ivorodajni odhor narodne skup?čine, priobčue v celoti »Uradni list« §t. 5. — Kdo uvaža tujce ▼ Jugosla« ySo? »Neue Freie Presse« priobču-je inserat, kjer išče neka vočja jugo- 3 slovenska tvrdka trgovskega ravnat j telja. Zagrebški listi sprašurejo, kdo j je neki ta tvrdka. k! na škodo doma* čih ljudi išče v tujjni uslužbencev. Pnč naivno vprašanje, sai je vendar znano, da je ravno v Zagrebu naj# več »čisto jugoslovenskiti« tvrdk, katerih lastnflei so razni Abrahami ln Izaki! — Tlhotapstvo In verlžnlštvo na debelo ▼ Ljnbljanl? »Zagrebački Dnevnik« poroča na podlagi zane-sljivih informacij, da so se »prečan-ski« tihotapci in verižniki preselili v i LJubljano, kjer »delajo kar na debe* lo.« List ćelo trdi, da nanreravajo ti j elementi ustanoviti v Ljubljani last* j no banko. j — Akađ. ?m>c. pefag. krožek jd j priredi 1 &ne> 1. t. m. javno diskusijo o zakonskem nacrtu za redni«* $ole. S^-^tanka bo ee udeležili 6©f prt>sv. od-deike dr. S k a r> e r n '£♦ predsednik visj. šolskepra sv^ti dp. Benk, višja šolska nadzornika P&ljanec in West^r, v^eu^. đoc. dr. Bostohar tor 5o mn9t>go drugih na«ih ptroknvnjjakov in pedagogov. Po referatu prof. (>z-valđa, ki je poudnriial rusliko med etari m, velj-ftvuim zakonom in novim zakonskim načrU>io, se ]e razvila dalj^a diskusija o tem. kaj cbi rd,htevamo od srednfe sole, ali ustresa »nacrt-c tem zahtevam in o potrebnih epremernKrth. i Prof. Jeran jfa 7ftc^ov«rjal >gtručn« | ^ole< ter formulacijo prvega ffena, \ Prof. Ozvald je pi)d-il to-le fbrmulacijo | o namenu srednje gole: >Namen . . . da jati družbi telesno ln đudevno nad-povprečuih ljudi.« l)oc. dr. Kostohar je obsojal vsako takozvana »vlfcjo« izobrazbo, ki Je le vir inteligentne nadutosti. Kajti izobraxb% mora In mora biti le temeljita. Temu mora nstrezati tuđi srednja soU ; zato je potrebno, razbremeniti Jd zlaati jezikov. Naglft-šal ja pomanjkljivost druž^bne vzgo]e, zahteva 1 svobod© za dijaške organi za« čije, v katerih naj imajo pro'esorji le vodstvo, ne pa vnruštvo, ter pouk vzgio Jeslovja v srednji Soli. Dr Skabterne Je o po zori 1 na Mene naftrta, kl ne ftf.*-dajo v zakon, marveč v eluSb. pragma-tiko in Izvrfiilne naredb*. Službeno bb postavi 1 zehtevo, noj se pri nađaljnem Avrpravljanju zaališijo in vpb5tev«io tud! slov. profesorjl. Nadzornik We-ster pravi, da Je >načrtc konglomerat ter pt> nerH)trebnwn razSlrjen arbski j zakon iz leta 1912. Nadzornik dr To. ljanec Je omenjal gl?de koedukacije {zajedničkog fekoloranja), da nima ko^-dukar*ija Picer nravno zlih posledic, da pa vendar izgine v*a mladost in radost đeklic v feirmalnem vederju, po-trebnem v prisotnosti dečkov; zato je j valed pcmktifiaih Iskutan} sa k>£tt«T9 J I kjer Je le moffoč*. Zanenaa a# aa eno-I ten nižji teiaj in m tri tipe v vižpm, I Pogreža p* v naćrtih noešćan«kih, kme. I tijek ih vrtnarekih Bol in učiteljišr, ki j spadajo tuđi pod enoten arednjošolski ; zakon. Končno so 6e oglasili k hesedi ' nkulemski Mani krožka. Tovariš Tcr-; fiejrl'iv se je, govoreč o principih 6ol, I za\*/omal tuđi za humftnistično vzgojo 1 iu : a Koetoharjeva vzgojn«* načela. i _ Petdin*raki bauk ovci isve« pro. \ meta. Kak«br smo i© evojećasno poro-^•ali, ja finančno miniatrst^ odredilo, ' da se pe>;dinarr»ki bankovei vzamejo iz prometa. »Narodna banka« s svojinu podružnicami bo te bankovca zamenjAvaU do 20. Julija t. L Od tega i roka naprej to mogoče 5dinarske ban. j kovce zamenjati do 20. novembra t. 1. j samo še pri centrali »Narodne banke< ! v Beogradu. S tem dnem izirube te nov-} banice vsako vel javo. Op-.>'. ob-činsrvo na to, da poStni oradi in državne blagajne ■ dnem 20. t. m. ne bodo ■ vetf sprejemali ▼ platilo 5dinarskih bankovrev. — Radi »Zvezne tiskarnr«, ki je i last, kakor je znano, g. Antona Pnska, '■ se vodijo v zadniftn ?a9u pogajanj*i i plede nakupa. Ponudnik?\ sti dva. Ako j se kupfija zaključi, prei«le a tiskamo j tuđi dne\Tiik »Ju0b3lavija< t druge i roke. i — Umri Je v Kamniku g. Franjo M a r 11 n 5 i f, dom. evid. nadoficijal v p., star SG tet. Blft^ mu snomin! — Komerrijeln! ravnatnlj Tfbo-veljske dražbe amrl. Danes je umri za i srčno kapjo v Leonišču s;. R e 1« Max I komercijalni ravnatelj Trboveljsk« 1 preroogokopn© druŽb© v Izubijani. l\>-l kojnik je bil rbjen v Volikrm Bečko.« ; reku ln je prišol v T^ubHrmo 1. 1919. < Bli je v svoji stroki na plami kot od-I ličen veSčak In izboren d^lrivec, ki ga h!5 družba težko pogrešala. Blag mu spomln? — Mestnf rercft Ker Jo ohčfnslrf svet ljubljanski s tekočim letom pov!3al stalne ubnfne podpore na mesečnih 100 K (za otroke na 50 K), na) se oni mestnl revežl, kl ta mesec nlso prejell zvHane podpore, tako] zslase pri ubo2nlh očetlh, da |lm rax-tiko naknadno Izplačafo. — Samomor. Znani T*>perski mori-l l©c Josip Zupa.n, ki je lani izvrSil s^n-| zari.tonalnl roparski umor pri Triiču. ! je pobegnil iz zaj*>rov okraljn^a so- dišča v Kranju. Pob^gnil je v Avstri-jo. Pri Beljaku pa fd bil vsled tatvine aretiran. V strehu, da bo izro^m jugo-plovenski oblasti, ee je v občinskem zaporu Jt>beeil. | — Kake postop* stan ovan J^ki orad % davkoplac>vađci? Pišejo nam: Tu-kajgnjA tvrdka >2alta & Zilič« Je imela velike neprilike g stanovanjskim ura dom. Zato je kupila lastoo hlSo, ki jo je pre\-zela e 15. doc 1921 in katar© prenrejuje za Bvt>]o železno trgovino. Nacnkrat pa je bila deložirana in ji hočejo ve5 vagt>nov hlftga znojiti »a cesto. Vsa prošnje 9o bile brezuepežne. 1 Tako ge vendar m postopa! ! — N» kolodvorn j«» bil prijet 30- j lernl delaver Anton Pirnat, ki ga dež. i sodišče* žeod 1. 1020 rasledaje radi hu-dodelstva tatvine. — Okradona natakariea. V gt>stil-ni Olup >pod Tranflt)« je bil včeraj ukraden natdkarici Neži Bizjak 1500 kron vreden plaSč. — Aretiran pustolove«. VCeraj Je bila v kav-aroi >Evropa< nekemu go®* podu ukradrma suknja in klobuk v vrodnosti 2r>00 K. Ob dveh pbntoči pa so polirijlšiki agenti aretirali elegant-neg& rooža na kolodvoru, ki je imel ukradeno suknjo in ktobuk. V njem st> j spoznali biv^ejra natflknrja Edvard Po-| gačnika iz Celj.*, že 24 krat predkazno* i vanega radi ta.tviim in »ličnih deiiktov. ! Z*ieledovan j» bil i© delj ^asa od obla-i ^ti v Ptuju, kjer je kbt vin«kl veletr-• gfcvec raznim trgovcem izvabil relike ! vsote denarja. Nekemu gostilni6arju v Ptuju je pa ukradel 4CHV) K vredno kolo. y zvezl je tuđi nnjbrf s atevilnimt tatvinaroi eukenj ▼ Ljubljani. Oddan je bil sodišfu. Gospod Edvard Je zadnje čaše v Ljubljeni naetbpal kot tr. gbv8ki a^ent, med vojno |e izvajal pri dotenjskih kmetlcah razne eleguitne nastupe, za kar jih je potern 5r>krad**l. — Usoda čevljarčka pijančka. Si-noč! se ie Črevljar F. P„ doma z Go-renjskega. hotel peljati v Kranj. Izročil 5e postreščku pleteno košaro ln eno škatljo, s proSnjo mtlo, da nai pazi. Priđe vlak in naš čevljarček poberc meni nič — tebi nič kovčka in skoči v vlak, ne da bi plačal postreščka. Peljal se Je j nrav lepo, misleC, sat botn kinalu v j Kranju. Vprašat je sprevodnika: »Sli-šite, mož! Ali bodo kmalu Vižmarie?« Med splošnim krohotom vseh potnikov mu je povedal sprevodnik, da se pelie v Zidani most in ne v Kranj. Hitro je lzstopil v Zalogu Iz vlaka in se z dru-Ctat peljal nazai v LJubljano. Pozabil pa Je svoje kovčke v pljanostl na kolodvoru v Zalojru. V Ljubljani je začel razsajatl ln ropovtliti, rjoveč: »Kle so moji kovčki?« Zmertal je vse železnl-Ske uslužbence ter voil: »Vse vkut> vas postim aretirati!« Razsajal ie tako dol-go, da sta ga dva stražnlka odpeljala na pofictjo. Kovčld pa so med tem časom prispefl v Lfrbliano. Na polidjl se Je vsa stvar pojasnila. Pijani čevljar-Ček se Je danes streznti m sanvalil: »Hvala Bogu da sem bil aretiran.« PaC zelo redek slučaj, da se je enkrat ne* kdo snomnil in se zahvaBl policiji za i aretacijo. ! — Svarilo. Svarim vaakepa gospodu Vladkotu Jeli meku dfcnar ali kfcrsibodi posoj?vnti, k?r podpisani nU kabr>r nlso plafinikt sa njego, ve dolgove. — K a m n i k. dne 18. Ja-huarja 1952. — TnliJ Jelliaelu o^tt. — , Josip Jellinek, brtit. ElafnnuelSa poro£IIa. PR»TOSFDNIK MASARVK 5E UD* nŽf POROKE NAŠEGA KRA! ?\. — Praga, 19. imiMarja Hzv.) I i* sti javljajo. da do^re v kratkera v Prago jugosloven^ki zunan]\ minLstcr Ćr, Momčilo Nindič, MLiister ima po sebno misijo, da povaM pred^ednil a CeSkosIovaške republike dr. T. G. Masaryka k svečanosti poroke na* šega kralja Aleksandra. Ob tej pri* liki se pređsednik Masaryk ustavi tuđi na Dunaju. KLFRIKALCI SE PRIDPUZlJO HRVATSKEMU BLOKU. — Beograd, 19. januarja Ozv.) V lugoslovenskem klubu obstoja močna struja hrvatskih posiancev pučke stranke, ki deluje za priključi« tev hrvatskemu bloki*. Dr. Korošcc ni nasproten temu programu. DR. IVANIĆ ODPOTOVAL V SOFIJO. — Beograd. 19. Januaria- (Trv) Kakor je izvede! va$ dopisnik, ie ddr. Momčilo Ivanić odpotnval v Sofiio. i Njegova milija je v svorzzumu s Pa§i- j ćem in zunanjim miri tr m dr. Ninči-ćem, kvikor tud* Pmf:-fcm. V političnih kroj^ih smatrajo m 5tara-bolijskfm slede crliatelj^k'h odnošajer med Dolzarsko In JugoslavUo. IMENOVANJE V KONZULARNI SLUŽBI. ! — Beograd, 19. januarja (Tzv.) Minister za zunanje zadeve je Ime- ■ noval za sekretarje III. razreda dr. Vladfmirfa R y b a f a pri konzulatu v Berlinu in Ljudevita Koserja pri konzulatu v Budimpešti. MINISTRSTVO ZA SOCIJALNO POLITIKO. Za ne mar je na deca. — Prehrana pasiv. uih ki-ajev. — Sodi^Sa sa pobijanje đraginje. —d Beograd, 18. jan. Bel^l^ko ral-nlstrstvo z& pravoaodje, |«>d Č«gar pristojnost spada skrb za mladost-no deco, jd zaprosilo od naše vlada poroci te o usta nov ah, ki se v naši državi bavijo z za.^čito nedora3lih otrok. Ravnotako želi tuđi spoznati zakonske odredbe, podvzete v vArst\-t) moralno zffn^marjene deoe, kakor tud! delo sa-sebne iniciativ*. ki je v tej zadt^vi razvi ta pri nai. Ministretvo za soci«Jno politiko zbira izčrpljive podatke, ki jih zahteva belgijsko miniatrstvo wt pr*-vostodje. —d Beograd, 15. jan. MlnlstretvO «a «oeial. politiko pripravlja obširno ak-djo sa prehrano naših pa^vnih kra-Jev. Poleg drža\Tiih netanor se bod& pritagnile k temu d^?lu rudi gospodarsko ustanove zasebne Ini dative. —d Beograd. 1S. jan. Po odredbi minfatr?tva %a. eoeialno politiko lmajb vsa sodisča za pobijanje đraginje izro. J5iti svoje arhive t var«tvo oMinskim ! oblasttni. Vse razsodbe tobftinikih so- i dišč 8e imajo skupno z doticTnimi akti : izročiti policiji ali pa ^odi^fu prv^ stopnjo v nadoljlnjl« po-stopinja. KOMENTARI! GR§KEOA CASO-PISJA O KRALJEVI ZAROKL — London, 18. jan. (P. R.l i Atenski dopisnik »Dailv Tele^ra- ] pha«< poroča. da ie $rr§ko časopisje • simpatično komentiralo zaroko kra* i lja Aleksandra ter z zadovoljstvom : pozdravilo ta čin, ki veže sedaj Or^ • ško, Rorminijo in Jugoslavijo. Isti : list omenja koristnost balkanske en= tente. ki bi obsejrala te tri države. \ »Katinerini« pravi, da predstavlja zveza ki spaja sedaj Grško, Romuni* jo in Jtigosfavlio vn?no r»c!. zdrnfi« tev teh držav. ObstojeČe prfjateli-stvo teh držav bo moglo konsolidi* rati balkansko entento. slično mali ententL DEMISIJA KABINETA TAKE JO. NESCA. — d Bukarešta, 18. Januarja. Nova vlada se je včcrai predstavila parlamentu. V Imenu parlamentarne većine, ki jo tvori ljudska stranka, je predlagat poslanec Oktavijan O o-g a nezaupnico vladi. Zastopnik kme" tijske stranke je stavTi ^-^r- ^«-u0 D, IiHj funtov r fTiiiits»v. loO ziatih turskih lir ia iimogo dni^c^a zlflU- Pri druE:^?^!! dva rnilijftr.i dinnrj^v in mnoiro 7'«ta. Državo sta o>!<^dovaJa skoro za. 100 mili« jonov dinaijev. Hutela &U pobegniti V Ameriko. bor za — Zagreb, 19 jau. (Trv.) Zakljhi-r* k. De%ize: Curih —.—, 57.—, Pari* 24.—, 24.50, Borlin 155.rA lr>7.—, Du-nnj 372. 380. Prncn M»l ;,0. 5O.V—, Tt?u. liia 12.70. 12.90, PnkareMa 22a—, 22Sf N>wyoik 296.—. 297.—. Valuta- dhlar 292.—, 2J3.^, lir.T —.—, 1C.66, napD-leonJor - .—♦ l*>20.—, marka l.r>7—. — Pirnaj, 1S. jftn. Doviza: Z*rr*b 271S.—, i7.2.-f Pra^! 1^97.—, in.r.OS ' rt^liS Si.5!^-. 34.S^O. —, Curih :M^75. -. i:*f»25.—■ Vahiti- lira ^4.2^).—. U 310.—, dinar 10.780.—. i 10800 — | — Cur'h. 1^. Jannarta. Tajrr«* l.T?8, Huna! 01<.3. B.rlln 2 699 Praea «*.7')l. Vi^ji 22 424, London 21.739. Newyork 5.15, ParU 41.94. — Trst, 1S. laanuarja. Z^jrcb 7.SI, , Berlin 12 30, Praga 39 9S, pari* IVi.-^ Ncwyork 22*<5. Cur(ri 445.—. — DunaJ, 19. Januarja. (Irv.) Borra ft j poljeđ^Uke pridelke raznamule 18. t m. ! ^TeJeČc cene: Ma trfcu ov^a mn^to Pa K 270.—. Mokc mnogo, nohena ktipJija Jtiso-i slovenska moka it 0 19.—. 19J5 1K. ioco Dunii SokolsroD. — Sokol I. priredi v n'MelJo 23. t. m. ob 15. nn TaHoru 13 «voi<*ina žen-pkemu naražćaju in ženpki decl poučno - zabnv^n F^«tanek. Prosrrrtm i7n<>l-ni n*rfi£čn\ oriroma deca saioa. St&r&l tn članstvo dobiti do£li! — Ob?n! ibor Sokola TT. t LJbH. ljanl se vrši v nedcljo dn^ 22. t. m. nh 9. dopoldn* v t*»lov*i/lniH na rtMlki, na kar ponovno opozariirrK) rfftTint\ti s p*> fivom na polnt>* tovi Ino udolf»ftbo, V alućaju n^^kler>^r.rx=ti ao vrM »>Wnl Thor pol ure porneia oh v«nki udel^*-bi. Spored obićajen. Osebnlh vabll «• ne bo razpobijalo. — Pododsek Sokola r Gn*t*n1n m Pr*valje» ima svoj prvi redni l^tni »«• ^t^nek ^lanstvrt v ned^l^o dne 22. Jnnu* arjia t 1 ob pol 10. đopol dne v croatilni pri Lahovniku. Ker bo aeMan^k vs^en z ozirom »a nadftljni raz\*j[ Sokolstva v Prevaljah. vabimo in T^o^i^Rmo v<»# članstvo, da se pest^nka ud<»lo*i gotovo in to^no' Vabfmt* pa tudt prijatelj« in po^p^itelto Sokolstva za ta elan It oMlnl udeležbi. — Odbor. DrnStuene oestl. ' — Akad. soefalno - pedasro^kt | krožek priredi v pondeljek. 23. t. m. : ob 20. uri (!. nadstropje mošk. uČIte-; liišča) svoj redni sestanek, na kate« rem predava Rapd Stane o »Tzven« konfesijonalnem moTalncm podukuc# konferira pa gr. Konrivec. \ — Plesni vetiČek r>evskeffa zrio* ■ ra Glazbene Matice, se vr51 v sobo* • to dne 11. februarja t I. v dvorani ! FilharmoniČne družbe na Koncres-1 nem tnrti ob 8. tiri zvečer. Priredf« ; tev prevzame pevski zbor v lastno ; režijo. Vstop dovoljen le proti vab!« ! .m. Vabljcnl pa so vsl članl ln pri« i jatelti Cllasbene Matice in po njih v^cljani crosti. Vstnpnira za nečlane 10 Din., za rodbinske člane in no njih vpeliane poste po 5 Pin. Odbor. REPERTOTR NAROOVEGV GLEDA« L.ISCA V LJUBLJANL Dramu, ^etrt^k. 19. Jan.: P^vlzor. Irveiv PMek. 20. jan. laprto. Sr.!v>ta, 21. jnn.: Fovizor. B. Nedelia, 72. jlan. ponoMn«* ob %. uri P# terckove po«ledn^(e panjje. Tzvrn. NedHjn. 22. J^n, fvp^er ob 8. ori: Po- hnjiSflnje v <*VHnl Rentflorjan«kl. IgT, Ponr^oTf^k, 23. Jan.- "Revizor. R. Torek, 24- jan.: *aprto. Opera, Cetrtek, 19. t*a* Ev«nj?eljnik. D. Petek, 20. jan.: I>abodjie Jer«ro. B, Sobo ta 21. jan.: TrnbVdnr. E. N'edeljri, 22. jan.: Tosra. Tzven. Poned^ljek. 23. J^ti.: zaprto Torek. 24. jan.: Trubadur. C. Ustnlca nrednlStua. — P. T. »Prostovoljnl pozamf brambl v Kranju in vsem drucim društvom, kl so nam postala v objv vo dopise o svojih pHreditvah. Od obvestila, kakr^ncjra ste nam roslalt v obiavo, le treba plrčntl državni dav~k. Vi§ina tera davi a je razvidna \t nrtlcf »Društvom«. nN^vli^ns v »SIov. Nr»rodM« d^c 14. inn. ?t-v. 11. — O. Fr. Zagore racl"?iteli v Kor.tanjcvici. — Potrj"jemo Vam, ^4 niste pošiljatelj, n^ pisec dopira It Kostanievic^, priobt5cneKa dnć 5. t, m. UredniStvcv stran 4. »SLOVFNSK* NAROD*, dne 20 jimiaria 191-2 Stcv. 10. Izpred sodlMa, i - Za >Žlvio!» — 1000 K kazni Ko je v torek, 17. januarja Vas poro-cevalec izpređ" mariborske^u sudi* šća pred dvorano vzklicnega senata *reeal osebno inu 2tiane£a g. Josipa Oaiserja, bivšega trgovca v Ptuju, *edaj v Ljubljani Jn mu je na vpra* sanje kaj caka, povedal, da je bil ra.-di »Živio« klica v Pttiju obsojen tv 1000 K globe, mu tega ni mogel vc: jetL Tudl sodnlkom se je obsodb« zdela izvenredna, pozvali so ga iz > Ljubljane osebno k razpravl. O. Gal- j ser je Izpovedal: Z zasebnim obto* žiteljem Janezom KosHem, krojačem }r Ptuja sva znana Se tzza vojne: tlužila sva skupaj pri enem polku; 2ivio!« Ko je ob cesti za« sfledal rae£ drugim! iiemSkutarU ni* l k. z. In z^mJil se je eudež: okrajno sodiSče v Ptuju Je v crn nastopu OaUerja tta> našlo javno asmehovanje po § 49! k. ž. ter Oai« -Tia obsodilo na 1000 K globe. Pro* ; tej razsodbi se ic obsojeni seveda ritožii na vzklfeviu sodišče v Mari* jt\x. Vzkiicni senat pod predsed- ivom vi$. s. svet. Ravnikarja je ^klicu ugodi L Gaiserja oprosti! \z :logov, da jt bil v?klik »2ivio!« sploh Gaiscrjevo obnašanje ob iprcvodu nauam Kosiju ie demon« st racija \/ ut rod ne ga nav» durenja. torei te provocira!, k»-r smatra i a ?-a nemSkutarJa. ni pa bilo to ;;iv*:o '/asmehovanje ka* kor to ? 491 K. z. zahteva. Tatt iUA r đelavoirt jai. tele* :*u**. Pio:-\_iv* radi tAtvin«*^ bakra t vtldflku *'■ I- lictavntce jtdt. ždle*. V Maribora «e je v j><*tek 15. 1. pr«! okr. ? oiii i#eit> itoacAia neugt>dnti 2» Andrija Hot>ria. H if« porcv r%aH. io-zil tlMavc* Iv^n^ Vak.*JA, kftf te r^ pi»v'zrofii obdolŽiU«\* Ho!«*r|a Ut-* ixu Uikr*. Iver je Vakt«! ua^topil do Ucbi i^^Tiiet. je đt>đi§ce v ml evo T.xistr-oiio javai obtožbi prt»ti n; junofffm! prl&imi «« in proti Ho ferju. Ker i« VWke| pod prisego potr-dil, dft j© doioć^no vld^l flofarja pvi tArvini bakra, fe .*<»diše:1 ti« podlaci tesa prićevanift Hoferj^ *>b^odiio radi tatvine na 5 dni sopora. tlo fer je takt'j prijavil vzkH«^ Raznotcrostl. Klub opdmistov. V New Yer* st\ u so ustanovili »Klub optimistov/ (lesla kluba je: OsmcSi se! Vsak član »nora podpisati nastopno izjavo: Ob# vezujem se, da bam po svojih ni« -Čeh skrbel za tzboljšanje sedanjili gospodarskih in družabnih razni r. Ohvezujeni se, da bom smešil sam in da bom skrbe! za to. da me muc« šijo drugi. * Od kolporterfa do vinuo/a, i Sestnajstletni ruski euiigraiu L.obaii fe v nekem kanadskem inesru f>r )* dajaJ Časopise in igrral na gosli. SUu ča^no se je /anima) zanj neki bo^a« titš, ki nm je preskrbel dveletno brezplačno Studiranje na frmdoii« skem konservatoriju, kjer se profe* sorji čudijo njegovi uitietnusti in mu prorokujeio \reliko hoOociiosi. * Samomor novlnarja. V nekem hotelu v Lvovu se je zastruni! rKj|j> ski novinar \ladimir Osrtvnski. V poslovi!neiii pisrnu piše, da se ne Iz« plača živ eri. ker Je *lvtjenj američke žen\Mni<* t> ž.ilovaniu. Tđkoj po smrt! moža <*>heel vdova pr©. Džja. Harsđna obrana. — f'iii! Metodo vi >^nt}ir>r»^i }>r»-dru/niri moska in ««'!>-■*{a v Ljul)ij:uii t^ta prii'i''iili *in* 5. t. in. i-apt.-n \ef <1iuž**r*. Kaknr pri vsjki priliki, t^ko ci<> tuđi tieda.i nahrali z-tvetlni udelr-ženci tegu ve^-er* z« glavnb dniz'Kj znr>ok *JS28 K. Marljivima Dodnižni-iama i-^kroiin hvab z ž* lio ia bi t-Hi drug^ C. M. podmznice posnera.iT«* rfldvve marljivo =*=-r»^p ^t^'--fkib podnižni'*. — lJ«>?tno o«^»bie I^jiiV Ijsjin 1. j** nabralr- /;i C. M. (^ni2v \fiHi- 000 K. V,-.-*m «'«.r.iva]'vru iskren; hvaLi! ^^ 7a rusko dscr.. '. fV>sn! fn Hcr-ce^orini se i? '"•-rrA«''! po^eben ndbnr I za zbirafiie Jar1, za »-usko deco. \r odboru so zastopniki vseh kcrDOracn". - RaT>ili ? TiiA'o-hw-. \ffltiri in 7.»vodu zft ilftp<*e i vsnk^nj« »r» 3H0 K Z« jurro*lov. Mati?o. O-^obje vzdr* žcvahjCLm oisvfc.i. zt\ hr?t>inx in telefon \" A[.iri*-^m )C nmiir^to voprvi t>^ ero^ pol:. i>"ct" po^hirrrn dir^ktr.rj/i dr. Debrlafc.** ylr-ž!fc> 41T K, )l!ovi ulii.i 12, se iriu&krrn©-jo Zuli\ aljiM0 v-cm plemenit:m sn cm, ki so doprii^sli d"r z1 Bozu in Novo loto in a tom pnuomorH M^mu odho-ru. da je lpžje razd^lil cn<*d vi^ pvoje rednf* rlar.f* — razun od^>rii'kr»v — po 350 K. kot prvo novoletno pudporo. Tu smo p^ozn »li ) JL>žrt\-ovalno«t z* nn-'f> t ■ i' * o kili m.irri1fnt^rA rov^ii starka i« prinosi* v?^nii dimr, <^^ i* Tii-«p^vi1;> načini r»ot robnim radnim « l.^noTii. Ze1irm>. d* bi se hvli pr»rn 1-p«^i l*oij zanimali zi n««o dni^^vo, 'i zbi»M in r>fJ:rbui<* n«;i> t phnT^, :. je «l-r><\ Zi otibor: G. F. .Tur#ii« k, 1 č. pr^<1> *lnik. — Z% Sokola t l>n!_!n! Tjrrđnvi «M uarovfiU c Tosip T •' i;?, rivnn'^S Slov^n-^^ b-inkr*_ 100 K in po«n« Pire -••nro.m !"f«rnvrik t. mHn"»m?, 40 K. — ^Ic-pm h\v»l* fkrovfllf^ma, — O'l'tor. n^bro žena in mati ima v^ !^r j>ekoMko sfeklcnic icVar^Mf F<*^c ra nriict^o dišečec^a »FisaflvH*« doma. S!»2Ži rn. dr?n^n;c Vir^t« rok no CL in ce!c2a tele^, kot kns*nc. tikum 7* nsta. ko'o in nlavn. ^fn^» jo m^r-nei*!, i^datnc:?i in Hel*'^o5 kakor franeosko /Cirtie. 1 dvninntt Fteklerrice ali 1 ipec^ftlno ^t^lcletii-co slrnn 7. ^moton i*i pr^p'»>o 7t 48 iron no':lia* Em*?«* V. F^1>f ^tuhica donja EhatrC 238 Hro^a 5ko. bi Gfavnf orerfnfk? Rasto Pustoslcm^ek Odgovorni urcdnffc: Ivan Portrfal Kožuh ••aprodaj. Oglede *e rte ,v-, Jakoba TrabieSju 33. _______445 popoldansko delo, ritarnUko« biegajntSko ia i^odobne Puri ud bf pod .Stu^na moč 45«^* c# ivra-to Slov. Naroda. 45*^ Trajnice 2!fotlf!v» po 150 in ?00 «» đolgt. 70 em razdžlja, oko!i 100 m, na pre« tej« Fi»an Poqačnlk, tjublj«« ^•y Dcnajska cesta 36. 450 Mesećno sobo i&Čm privatni ura^nifc /.i takoj v 1 iublani fli predmestju, Ponudbe pod , Plača po dogovoru 397* na upravni-stro SFov. N«roda. 397 4Š let -Ur, of eojs«. zmaien ^loven- s rc^i jerivđ. Iftč* slsižbo k:t rn^lo-vodj», ororc feffl ait pa potn'K« za v»o Slovenijo. Ponudbe pod .P^sl^vodja 43—444 na upravo Slov. Na»ed*. 444 InserSrsfte v Slov. Maroku! Zajčje kože kupnja po najvlšji oani lovama klobuKov .Šc§'r- d. d, v Skoiji tokt. Hiadnte > Jecil *i vrt« iniH trgovinu * i.*.Htni S«««r A Compt Ljubljana, TVoifova ulica 12. Cenik ?top tako-, Naslov ■ pc vc uprav« 5 lov. Naroda. 469 i Išcem mesta Uot mltlaidiščflilk mehane ^!roke pri kdkem večjeir« ^odietju. Nisiov pote upravn 5lov. Naroda. 443 Šofer-mehanik *amosioien au^mivntcr, :< dobrim! «pri- Cevali, govori v*Č jezikov, i&če m^^to. \'astop!ti i«ore lakoj. Poru ibe na i. Kirln« Zn;:tl Yir.osi.ki množini. PW?c.ht:o xa-boj -/ . Ve^ov,« ulica 6 Slufbe iš^em « r hojuo nskrho. lud. 7 prodAjair^ sa 15 Itttno krepko cSek'ico. N-^ ov Otroski vozicek »• proda. Hil^aneva ulic^ štev. o. I. nadstr. 464 Đe!Q za posolio sli w r.*vi Slov. Narodi. 470 trgevskega prmoMa in s cc^ prvovrsrno moč v manufakturi. Prednost imajo moči. izučtn * r.ed v 'Jsko, z d« bum i spričevali. Ludovl^ Kuharlč, O'rn.^ 4-9 Knieokt hranttaict la poiaflat^a va I911 | naznanja tužno vest, da je nje ustanovitelj * -iužni i načelntk, gospod iizj li pMMtnik In trf«?aa po daljSi bolesni vćersj ob pol 3. popoldne izdihnil I svojo blago dušo. Pogreb se vrli jutri, v petek ob 2. popoldne. I Ohranimo ga v prijainem spominu! I Ijf dne 19. januarjt 1922. Odbor. jSluibe išle tzoln':■■-", .'■■»•res'a dinn?, na ra:? h k^i-:'emu siarc»r"trnu tosp riu ":o po^ro«. dinj^. Gre tuđi brczpla:wo. PoiudDc n-< .Vo'tno leteća KO. Liub! ?-ia. 4'9 lift a siashjiR "lefti^? irp\.r,a Tri;Jae tr;o*. »^e m TuVai5ni> rr trga. P^nndbe a s'iVo na iirra* n 5t' o Slov. Nar. pod .M<