inserati se sprejemajo m veij» tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska 3 krat,
IH	d	» ti	t'	H	ti
15	,, i,	n	3	„
Pri večkratnem tiskanji st «en» primerno zmanjša.
fiokop isi
se ne vračajo, netrsnkovana pi8Hia se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvi s imiitistraeijal in ekspedicija na -velikem trgu h. štev 9, II nad-s ropji.
PolitičBi list za sl misli saM
Po poiti prejemtn velja:
Za	telo ieto	.	.	K)	gl.	—	kr.
Za	poiieta	.	.	6	„
Za čim teni	„ 50 „
V Edministraciii velja:
Za	«eio ieto	.	.	8	gl.	40	kr
Za	pui leta	.	4	,,	20	„
Za četrt leta 2	10 „
V Ljubljani na dum pošiljali velja HO kr. več na ieto. gjnjp ' Vredništvo na velikem trgujfi \ št 9, v II. nadstropji.	;	4
Izhaja po trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in suMo.
Zarad praznikov izide prihodnja štev. „Slovenea“ v četrtek 29. t. m.
Naprej zastava slave!
Ste zopet tukaj, veličastni najginljiviših spominov polni dnevi — prelepi velikonočni prazniki! Bodite prisrčno pozdravljeni! O kolikrat ste nam že v življenji napolnili srce z novo tolažbo in radostjo, z novimi sklepi in novim navdušenjem! Bodite zopet letos vsim našim bratom na okrog luč in gorko ta, ki naj jim razsvetljuje um z nebeškimi resnicami in vnema srce z naj blažim netilom za vikše namene!
Glej, zopet jemljemo bandera iz cerkvenih shramb, slovenski junaki jih ponosni nosijo, kakor so jih nosili že stotine let; za njimi se veselo-pobožno vvrstujejo slovenski možaki in slovenske žene, slovenska mladina in deca slovenska, kakor se je godilo od zdavnih zdavnih časov; vse se veseli in radnje, vse časti in moli Zveličarja, ki zapusti altar in v neizmerni ponižnosti hoče v sredi med svojimi ovčicami obhajati svoje zmagoslavno Vstajenje. Splošno veselje in pobožnost raznema še lepo vbrano slovesno zvonenje in veselo petje, ki se razlega v čast od smrti vstalemu Zveličarju in — „Regina coeli, laetare, aleluja!11 — tudi nebeški kraljici Mariji, kteri so pobožni Slovenci sploh tako prisrčno vdani.
Nekaj posebnega je to, da ravno cerkvena bandera, cerkvene zastave pri
procesijah nam tolikanj duha in srce vnemajo. Menda zato, ker so nekakšno znamenje naše katoliške edinosti, vesoljne vojskujoče cerkve, ki je bila s svojo slavno zastavo že sto- in stokrat v vročih bojih, pa stoji še nepremagana, in pa nekakšen budilen spomin vsili onih preblagih, ki so si že pod to zastavo pribojevali krono večne slave. — Še prav poseben pomen pa ima o veliki noči ono malo nudeče banderce, ki ga drži od smrti vstali Zveličar v eni roki, z drugo pa tako pomenljivo proti nebu kaže. Zdi se mi, kakor bi bila v tej podobi tesno združena vsa zgodovina Jezusovega življenja in zasluženja ter zgodovina vsega, kar je že Njegova cerkev storila vsa leta za pravo oliko in srečo vsili narodov na zemlji.
Temo, da tudi drugod z veliko častjo in z veselim navdušenjem obhajajo vsi zavedni katoličiuije Vstajenje Gospodovo; pa tudi to vemo, da po družili deželah so v sedanjem času za Cerkev še žalostniše razmere, kakor v našem cesarstvu, ki ima tako modrega in vernega vladarja; in menda tudi med raznimi kronovinami, ki jih čuva ponosni avstrijski orel, se v prvi vrsti še odlikuje naša mila domovina slovenska. Nedavno sem slišal brati pismo nekega slovenskega rojaka, ki je v odlični službi v drugi krono-vini, v kterem blagruje našo deželo zastran dejansko vernega ljudstva ter hvalno priznava zasluge vnete slovenske duhovščine. Vse to hvaležno priznamo, če tudi se ne
povzdigajo da tajiti žalostno spoznanje,

da versko navdušenje, versko mišljenje in življenje v mnogih srcih pojema in ugasuje.
Pač res: kdor z duhom in sercem obhaja velikonoč, se bo z nekakšno silo primoranega čutil, Boga še posebno zato zahvaliti, da je ohranil naš mili narod v pravi veri in da ga je obvaroval krivoverske zmote, in dnhovno-ledene zmrzlote. Ne-kteri posebno radi hvalijo krivoverske može, da so največ storili za razvoj narodnega jezika. Če je kaj res na tem — vse vem. da ni — no potlej moramo pa še prav posebno iz globočine srca zahvaliti ljubega Boga, da nas ni grozovito valovje tako žalostno za seboj potegnilo, kakor severne narode.
Naša hvaležnost za neprecenljivi dar pa mora biti djanska. V djanji moramo pokazati, da smo ga vredni. Sicer bi se tudi nam vtegnile spolniti, kakor so se že spolnile pri mnogih narodih grozovite besede: „Kra-ljestvo božje vam bo odvzeto in dano bo ljudstvu, ktero bo sad donašalo.11
Naj tedaj slehern, kdorkoli v resnici dobro želi Slovencem, po svoji moči podpira in pospešuje katoliški živelj, katoliško mišljenje in življenje, zlasti med slovensko mladino, — začenši seveda vsak sam pri sebi.
Hočemo, da smemo li velikonočnim praznikom tudi nekaj politike, primesi ti? Da. zakaj ne ? Saj brez politike je enkrat nekdo rekel, tudiočenaša ne moremo odmoliti.Tedaj: Kristus zaničevan kot izvržek človeštva, kot
listek*
Iz spomeniške knjige poljskega učitelja.
Spisal H. S i e n k i e w i e z.
Mnogo so na svetu že vidile moje oči, in navadil sem se ne čuditi se ničemu, ali priznavam, da sem le s težavo verjel, da bi morala obstati taka blodnja, v kateri bi se ugonobivala vstrajnost deteta, moč njegovega značaja in vse delo. Je v tem nekaj nezdravega; in ko bi mi besede zamogie nagraditi za vso žalost in gorje, pa bi zaklical s Hamletom, da se dogajajo na svetu reči, o katerih se ni sanjalo filozofom...
Deloval sem z Mihcem, kakor da bi od teh redov, ki jih je za svoj napredek dobival, bila tudi moja lastna bodočnost odvisna. Vsaj sva imela oba z mojim ljubejem eden cilj: ohraniti jo, podati ji dobro spričevalo in priklicati nasmeltljaj sreče na njene ustnice. Kadarkoli se mu je posrečilo dobiti dober redi prišel je iz šole vesel in srečen. Dozdevalo se mi je, kot da hi v takem hipu naglo rastri, postal ves živahnejši; tudi njegova sicer skaljena očesca svetila sta se kakor dva1 oglja. Hitro je odvrgel z ozkih svojih pleč1 s knjigami prenapolnjeno torbo, in smi-
jaje mi nasproti počel govoriti že na pragu: »Gospod Vavrinkovič, mamica bode zadovoljna ! Dobil sem danes iz zemljepisja — mi uganite kaj?" A ko sem delal, kakor da ne uganem, pribežal je k meni s ponosnim liči-cem, ovil roke okrog mojega vratu in govoril mi na uho, vendar dosti glasno: „Petko, v resnici petko!11 Bili so to srečni trenutki za naji oba. Na večer v tacili dnevih si je Mihec, ves iz sebe, predstavljal, kaj bode, ako dobi za vse rede izvrstno in govoričil je polu k meni, polu k sam sebi:
navadno po zimi. padal bo sneg, in popeljeva se toraj na saneh. Dospeva tje po noči, ali — 6, mamica, ta me bode vže pričakovala, objame me, poljubi in potem popraša po spričevalu. Jaz navlašno skremžim obraz, a ona bo čitala, iz veronauka: izvrstno, z nemščine: izvrstno, same izvrstno! O gospod Vavrinkovič!“
In ubozemu fanteku stopile so solze v oči; a jaz namesto, da bi ga miril, hitel sem v duhu [sam ž. njim v hišico k Zalesju, mislil na uje važnost, na mir in na višje plemenito bitje, ki je bila tam gospa, in na srečo, ki jo njej napravi vrnitev fanta z izvrstnim spričevalom.
hecu vedeti, da če tudi je mamici veliko mar za njegov uk, si je ona poleg v skrbeh tudi za njegovo zdravje, da se toraj ne sme jokati. če ga popeljem na sprehod, da mora spavati toliko časa, dokler mu ukažem in ne mučiti se pri nočnem sedenji. In fantek ganjen je, objemajeme, zagotovljal: „Dobro, moj zlati, dobri gospod, še bom zdrav, da bo strah in postanem jak in čvrst, da me niti mama, niti mala Lola ne spoznata.11
Dobival sem tudi čest-o pisma od gospe Marije, priporočujoča mi: čuvati nad zdrav-
„0 Božiču pojdeva v Zalesje; kakor jem otroka, ali v obupnosti sem se od dne do
dne prepričeval, da je bilo nemogoče tu stopiti študije z zdravjem. Ko bi bili predna-šani predmeti težki, znal si hi bil pomoči s tem. da bi bil premestil Mihca iz druzega razreda v prvega, toda on je te predmete zadostno razumel; ne za nauk, marveč za čas je tu šlo — in za ta nesrečni nemški jezik, katerega še dete ni moglo zadostno naučiti. K temu toraj nisem vedel druzega sveta, ter čakal le edino na to, da dojdejo prazniki in da počitek nadomesti te pomanjkljivosti v fantovem zdravji, ki jih je pro* vzročilo presilno delo.
Ko hi bil Mihec bolj malomarno dete, manj skrbi bi mi bil prizadeval; pa njegovi
Porabil sem take trenutke, in dajal Mi- občutljivosti je mnogo zadajal napredek in
zapeljivec ljudstva (dandanašnji liberalci bi rekli: kot mračnjak) v smrt križa obsojen, je vkljub vsi farizejski zvijači, vkljub zdivjanemu zaslepljenemu ljudstvu, vkljub vsi previdnosti in straži, zmagovalno in častitljivo iz groba vstal ter z odločno besedo: „Meni je vsa oblast dana; pojdite po vsem svetu in učite vse narode11' postavil Cerkev, svojo namestnico. Tej pa se vsa stoletja godi. kakor njenemu Vstanovit.eljii. Od stoletja do stoletja ima Cerkev hude boje s svojimi sovražniki. Kakor Kristus tudi Cerkev, dobrotnica ljudstva, je bila vendar po mogočnikih zaničevana, ter s peklensko zvijačnostjo v tla pomandrana; Julijan odpadnik, Napoleon, Bisinark, framasoui, i. dr. komu ne pridejo na misel! In kaj so opravili? Nič, ali bolj prav, ravno nasprotno, kar so nameravali. Cerkev so grdili, zasramovali, ter kotli jo zatreti, a dosegli so to, da jih je in bode svet obsojeval kot zvijačne krivičnike, ki so v jamo po njih Cerkvi izkopano sami padli in — poginili. Cerkev pak je še vsako stoletje,'po vsakem preganjanji častitljivo vstala, ter se uiogočniše svetila, kakor pred. Medite li, vi liberalni framasoui (ali framasonski liberalci), ki se zdaj s svojo liberalno brezvernostjo slepotno ponašate, da hote vi kaj več opravili? Oj ohole trape! Kar vsi velikani z vso oblastjo niso izvršili, bote vi nezmožni pritlikovci izvršili? Oj pač ne — vekomaj ne! Cerkev bo zmagovito vstala, ljudstva razsvitljevala in osrečevala, vas pak bode svet obsojeval kot zaslepljene bedake, kot hudobne krivičnike. Kdaj li bode to — čez 10, 20, 60 let,
derem vstalega Zveličarja svojega, pod banderom njegove nepremagljive Cerkve.
A to je ravno, kar resničnim rodoljubom srce podira. Narod že tako mali, je po kratko-vidui slepoti nekaterih liberalno izšolanih dijakov, postavljenih v raznih službah razcepljen v dve stranki, v liberalno in klerikalno, kakor pravijo. v resnici pa brezverno in verno-katoliško. Radi ali neradi moramo pripoznat i. da liberalni strup, za vdajali Slovencem nekako od 1. 1860 in potem z vso strastjo vsilovan, začel je svoj sad roditi. Slovenski narod se je začel leto za letom z liberalizmom bolj pečati, v enaki meri pa je bilo spodkopano verno prepričanje in s tem ie šla tudi stara poštenost in zaueslji-
bolj vesel, kakor naši vsestranski nasprotniki — ta jim je porok konečne zmage. Qui liabet aures — oculos, audiat — videat & intelligat! (Kdor ima ušesa — oči, naj sluša, gleda in ume!)
Naprej zastava slave!
_________	t
Politični pregled.
V Ljubljani 23. marcija.
Avstrijske dežele.
Z Dunaja. V tožbi zoper socialiste so porotniki zanikali krivdo zarad veleizdaje in kalenja miru, a potrdili, kar se tiče ropa pri Merstallingerju, hudodelstvo pri zatoženih
.	.	.. Engel in Pfleger, pri Berndts pa vdeležbo,
vost pri volitvah in vsem javnem življenji Engel in rfleger sta bila obsojena na 15 let,
po vodi. Le poglej, kako že dijak. delavec, obrtnik, (višjih stanov še ne imenujem ne), da celo borni kmetič stavi nekako slavo, nekako imenitnost v to, da cerkev in pobožnost zaničuje, ter se s tem olikanega, razsvetljenega skaznje in miluje premlado deco, prestare ženice kot slaboumne, da se se s tem zabavajo, česar olikani človek, več ne potrebuje, da, za neumnost pozna.
Zdaj pa poglej, kako taki liberalci delujejo. Nemec pravi o svojih liberalcih in o lijih delovanji: „Schwindel und nichts als Sclnvindel.11 To moremo in žalibog moramo tudi mi o slovenskih liberalcih reči. Ne bomo se pri tem mudili, ne bomo izgledov navajali (evempla odiosa), pa kdor ima zdrave možgane. naj pogleda njih delovanje pri volitvah, v srenjskih zastopih, v šolskih odborih itd. in bo videl kaki sad rodi nesrečni liberali-
ve le Tisti, ki je zmagovito iz groba vstaljzem (n. pr. dr. Breznik). Le poglej naše liter bandero pred nami nosi z napisom: -Nejberalne državne poslance, ki so večinoma od-bojte se, jaz sem svet premagal, pa ga bote | lični veliki gospodje, doktorji raznih strok, tudi vi — Cerkve na skali tudi moči (vrata) grajščaki itd. kako grozovito je njih posto-
peklenske ne bodo zmagale."
In ti slovenski narod, bodeš li skoraj vstal kot narod ter vendar že enkrat pravice dobil v šoli, v cerkvi, v vradniji, ki ti gredo po božjih, državnopravnih in človeških postavah? Oj koliko že truda,pričakovanja, vstajanja in vendar še ne vstajenja! Bode li kdaj tvoje vstajenje resnično kot narod med narodi? Upaj, pa delaj in bojuj se podban-
nevspeh. Trenutki radosti in one „petke", o kterim sem se zmenil, bili so na nesrečo le redki. Tako sem se naučil citati mu z lica, m naj je le vstopil, že sem na prvi pogled poznal, ako se mu je kaj pripetilo.
„Si dobil slabi red?" vprašal sem ga.
„Tako je!"
„Nisi razumel?11
Časih je dejal: ,,Nisem", še pogosteje pa: „Sem, toda nisem zamogel povedati." Kakor je pripovedoval mali Ovicki, prvi iz druzega razreda, katerega sem nalašč prosil večkrat k nam dohajati, da bi se Mihec ž njim učil, dobival je slabe rede glavno zato, ker se ni znal izraziti. In v tej meri, kot se je fante duševno in telesno medlejši začutil, množili so se tudi nevspehi. Opazil sem, kako je ves izplakan zasedel zopet k delu, bival tam navidez tih in pokojen; toda v tem dvojnem trudu, s kakoršnjira se je k delu podal, bilo je vkup nekaj obupnega in vročinskega. Časih pa je vstopil v kot, stiskal z rokama glavo in molčal; mislil si je bore, da grob koplje ljubljeni mamici in ni vedel si pomoči; ter se začutil naravnost v zahomotanosti, iz katere ga ni bilo izhoda.
(Dalje prih.)
panje, od mnogih se sme reči, da so odpadniki in prave izdajice Avstrije. (Schonerer) Da, bo kdo rekel, ali to so zagrizeni Nemci, ki so ravno gospodovalno vladarstvo zgubili. Že prav, tam so Nemci, pri nas pa Slovenci; prvi divjajo, ker mislijo, da se bode skoraj svet podrl, cene bodo oni zopet gospodovali, drugi pa ravno tako divjajo, ker tudi mislijo, da bode vsega konec, če oni skoraj gospodovalnega gesla v roke ne dobijo. Dragi bralec! le verjemi, kar še ni. pa še bode; enaka načela, enako delovanje, enaki sad! Jezik ne dela nobenega razločka, naj kdo govori nemški ali slovenski. Le poglej, n. pr. socijaliste, demokrate in rudečkarje: Po Nemškem, Laškem, Francoskem in Angleškem, povsod isti nazori, pa tudi isti učini in isti sad in vendar je jezik različen, povsod drugačen. Ali jezik ravno sadu ne določuje, ampak podlaga — verno prepričanje. Strup dela povsod uničevalno.
Ali glej, v kake Kozarje so me misli zapeljale! Naj končam, znabiti se Ti, dragi bralec, že k službi božji, ali celo k Vstajenju Gospodovemu mudi. Zato edino še do stavljam: Ljubi narod slovenski! o velikonočnem času, o času spomina Vstajenja Gospodovega, spominjaj se tudi svojega vstajenja — vstajenja iz liberalnega kerščanstva, ali celo liberalnega katoličanstva (ki ga ni) — vstajenja iz verske vnemarnosti! Dobro si zapomni, le z eno stranko (resnično katoliško) boš zmagal, vstal kot narod; z dvema strankama nikoli in nikdar ne. „Kdor ni z Menoj, je zoper Mene", ima in bode imelo vedno svojo veljavo, ker je beseda vstalega Izveli-
Berndts na 2 leti težke ječe, drugi zatoženi so bili oproščeni. Prihodnjič kaj več.
Varična komisija na Dunaji misli nasvetovati nekaj reform; jedna iz med teh se ozira na upravno (administrativno) statistiko, tu pa se hrani bolj na času in delavnih močeh, nego pri denarjih. Vodstvo statistike bode dobilo samostalno stališče, da bode lahko neposrednje občevalo z drugimi uradi, nekatera dela in poročila se bodo opustila in vse delovanje bode postalo bolj jednostavno. Druga reforma pa zadeva deželne oblasti, posebno pa namestništva.
Delovanje in šuntanje proti novi šolski noveli se je prav marljivo začelo. Kar je bilo mogoče, so naj pred storili liberalni državni poslanci. Ker se jim ni posrečilo podreti, so iskali in dobili pajdašev zunaj državnega zbora.
V seji (20. t. m.) Dunajskega mestnega sveta je svetovalec Praetorius, znan framasonski bratec, nasvetoval novo izjavo zoper šolsko novelo, kar bilo je tudi sklenjeno. Po tem vvodu si bodo framasoni po mestih in po deželi gotovo prizadevali ,.svoje" storiti; tedaj se smemo tudi gotovo nadejati, da državni zbor bode kmalo obsut s prošnjami, da naj se šolska novela zavrže.
Sicer pa so že „mladočehi“ zdavnaj na nogah ter povsod svetujejo, prosijo in žugajo, da bi se srenje izrekle proti noveli. Do zdaj imajo malo tipljiva, tako rekoč nič, mar več češki listi so vsi zoper tako ščuvanje in zagovarjajo olločno šolsko novelo.
Vnanje države.
Zarad znanega dinamitnega razleta v Londonu in zarad premnogih brezimnih pisem, katere dobivajo vojaške in druge gosposke, se je čuječnost policije povsod podvojila. Straže pri raznih založnicah (posebno vojaških), pri mostovih, državni banki, pri palači poslancev in drugih javnih poslopjih so noč in dan postavljene ter čuječe, da bi se kaj takega ne primerilo, kakor une dni v Kingstretskih ulicah. — Kaki časi, kaka prihodnost!
Irski politiški zločini so prestavili svoje delovanje iz Irskega na Angleško. Poslanec iz Helstoiia je bil v brezimnem pismu svarjen, naj nikar ne hodi k otvorjenji zbornice, ker irska morilna druhal hoče parlament razstreliti.
Izvirni dopisi.
Iz Starega Trga pri Poljanah, 16.
sušca. — Danes ob 8. uri zjutraj udari plat zvona, hipoma nastane krik: Gori! pri Filipovih! To je hiša bbzo farne cerkve in farovža. Že je dim silil skozi slamnato, a
čarja.Liberalnegarazpora ni nikdo od snega mokro streho, a rudečega petelina
sii bilo še viditi. Zato se je tudi posrečilo, je v odgovoru, da se slovenske tiskovine na
da se je ogenj o pravem času zadušil; kajti vrlo so ženske pritisnile s škafi in možki ročno polivali, tako ni bilo ta pot veče nesreče. Zrak je bil miren, nikakove sapice, le sneg se je britko solzil po strehah in povsod. Pač velika sreča, da se to ni zgodilo pred nekaj dni, ko je silna burja vi-hravši hotela vse podreti in polomiti. Kaj bi tedaj ljudje počeli in brez vsega, še clo naj potrebnejšega gasilnega orodja? Potrebno je, reč pred pomisliti. Le dve ročni gasilnici ste nekje spravljene bile; o lojtrah, akih in drugem orodji ni duha ne sluha. Lojtre so bile nekdaj, a zginile so nekam. Ako premislimo, da šteje Trška fara nad 3360 duš, prebivajočih v 17 vaseh in razdeljenih v 4 občine,
Koroškem nikoli niso zahtevale in da so še Slovenci sami proti njim protestirali. Iz te izjave gleda sama nemško narodna strast! Kako bodo namreč kmetje zahtevali slovenske tiskovine, če še vedeli niso, da so take sploh na svetu ? Na deželo jih namreč niso nič poslali, vsak človek kupi tako dopisnico ali tako nakazuico, kakoršnja se dobi, in zavolj ene dopisnice se ne ho pravdal, če bi prav slovensko rajši videl ko nemško. Njih večina pa sploh niso vedeli, da se tudi nemško-slovenske tiskovine dobodo. Da bi bili pa Slovenci sami protestirali proti nem-ško-slovenskim tiskovinam, to poročilo je pa prevaraministerstva. Nekaj renegatovse tukaj našteva kot pravi izraz ljudske želje!
pa ne jedne gasilnice, niti dan danes tako Kajti le renegat je tako strasten in fanatičen, da ga slovenska beseda pod nemško v oči bode! Nemško-slovenske tiskovine
koristnega društva požarne brambe, moramo se čuditi, odkod ta brezskrbnost izvira? Ni je edinosti —• sloge in ljubezni in dobrohotnosti najti pri občinstvu. Mala sosednja kočevska občina v Nemški loki, napravila si je v kratkem gasiinico, ki stane nad 500 gl., zraven pa tudi osnovala požarno hrambo. Lep izgled v posnemo vsem zaspancem! Se ve da, gasilniea brez vode je pero brez tinte, a temu se lahko pomaga Ker imamo včasih pomanjkanje vode, dal bi se v Trgu napraviti koristen vodnjak za vsakdanjo porabo, kakor tudi o priliki silovitega požara, katerega nas varovaj Bog! — Dobri nasveti častite duhovščine, učiteljstva in drugih javnih osob naj nam ne bo le peto kolo pri vozu, naj ne bo le bob v steno! Vzajemnost, z združenimi močmi in ljubeznijo se da marsikaj napraviti, kar se v trenutku nemogoče vidi. Saj Poljanci veliko sveta prehodijo, trudivši se za vsakdanji kruh, vidijo po svetu marsikaj lepih in koristnih naprav. Zakaj ne bi tedaj, vrnivši se domu k svojim dragim, si tudi doma kaj koristnega po svoji moči ne omislili! Kako vrlo ste se obnesli o priliki poroke Prevzvišenega cesarjeviča Ru-dolfa 10. maja 1881. leta. Blagovoljno ste zložili zares veliko svoto novcev, da se je 215 otrok šolske mladine s kruhom, vinom jn drugo hrano prav dobro pogostilo. Ska-zali ste jim tako svojo ljubezen, ob enem pa jim vnemali ljubezen in vdanost do preslavne Habsburške biše. Zakaj bi ne bili tudi o drugih koristnih napravah za blagor občine tako neostrašljivi in stanovitni? Tedaj na noge, Poljanci stavite spominke sebi v čast, svojim potomcem pa v lep izgled in spodbudo!
Iz Celovca, 19. sušca. (V sršenovo gnjezdo dregnil) je ,,Mirov“ vrednik, g. Filip Haderlap, ko se je na minister,stvo kupčije pritožil, da se na Koroškem ne rabijo dvojezične, nemško-slovenske, ampak samo nemške poštne tiskovine, in da od uradnikov pri Celovški pošti ni jeden ni zmožen slovenskega jezika. Ministerstvo namreč te pritožbe ni prezrlo, ampak je naložilo kupčijski zbornici v Celovcu, naj se izjavi, v koliko je ta pritožba opravičena. Kupčijska zbornica je svoj odgovor objavila v tukajšnji »Klagenlurter Zeitung/ Ultra-nemški list ,,Freie Stimmen“ kar ogenj in žveplo bljuje od jeze; tudi v „Tagespošti“ se stvar premleva, toraj je naravno, da se tudi politični filistri pogosto bavijo s to zadevo. V odgovoru trgovinske zbornice se osobstvo tukajšnje pošte tako natančno popisuje, da je zamoglo le poštno vodstvo te
z zvijačo na laž postavili in nam to pravico odvzeli. Najbolj pametno bi bilo, ko bi se za vso deželo samo nemško-slovenske tiskovine rabile, kakor na Tirolskem nem-ško-laške, s tem bi se Nemcem nobena krivica ne godila, ker nemška vrstica je že tako na vrhu tiskana, naša pa spodaj. Če pa li smemo od naše sedanja vlade toliko nepristranskega poguma pričakovati, ne vemo. Želeti bi pač bilo, kar bi tudi nji ne škodovalo, ampak njeno veljavo v očeh vseli dobro mislečih povzdignilo.
Zavolj te nedolžne pritožbe ščuje nesramni list „Freie Stimmen" zoper g. prof. Einpielerja. zoper g. Haderlapa, zoper celovško čitalnico itd., ter bi najrajši videl, ko bi divja druhal kar po celovških rodoljubih padla. Škandal-vrednik tega lista, neki Mačnik, nemara misli, da se pusti ves slovanski svet tako strahovati, kakor je žali-
imajo namreč zgoraj nemške in še le podjjbog ostrašen revni koroškoslovenski kmetič! njim, slov. besede. Vsakemu je na prosto
dano, gledati samo na slov. vrsto, izpolniti jo s peresom, slovensko pa prezreti. Na Tirolskem imajo v obče nemško-taljanske tiskovine, pa Nemcev italjanska vrsta nič ne bode v oči; kako da bi ravno naše »Slovence" (? ?) te slovenske besede toliko v oči bodle ? V hribih je še dosti Slovencev, ki so
podatke predložiti, toraj je v tem slučaji pošta sodnik v lastni pravdi. Rečeno da jih nobeden kupiti' nota*in tako bodo nas
Domače novice,
F Ljubljani 24. marca. (Zaradi bolezni g. župana), bode mestna seja prihodnji torek 27. t. m. ob 5. uri po-poludne.
(Ljudski shod) je bil v ponedeljek na sv. se sami naučili slovensko brati, nemškega!Jožefa dan v Ljubljani. Prišel je k njemu pa ne znajo niti besedice. Ali za take ni j tud govornik iz Gradca. Ker se taki shodi pripravno, da zamorejo na tiskovinah sami prevečkrat napravljajo, zadnji je bil božične brati, kaj in kako? Kakor se na Štajarskem praznike, ne vabijo več ljudi skupaj v to-tisti glasoviti ,,Slovenci" iz Marenbergajlikem številu, in ker se zmirom jedne in iste zmirom zoper svoje rojake v boj pošiljajo, stvari premljevajo, niso mikavni za občin-da vsake kvatre kako protislovensko izjavo stvo. G. Kunec ki je tudi pri ljubljanskem podpišejo, tako imamo tudi tukaj nekaj nem- obrtnijskem društvu, je menda v marsičem škutarske sodrge, obstoječe iz nekterih žu- ljudem oči zbrisal. Kakšen vspeh je imel po-panov, pisačev, učiteljev itd., ki so sicer ro- slednji ljudski shod, o tem vedo le bolj jeni Slovenci, pa vse slovensko še huje čr-3njegovi osnovatelji. tijo, ko Nemci. Ti so podpisali protest, zoper j (Slavnostno besedo) priredijo na veliko-dr. Vošnjaka in sploh vse protislovenske iz- nočni ponedeljek 26. marca narodna društva jave. Na te se zdaj tudi trgovinska zbornica v Ljubljani in Šišenska čitalnica v spomin sklicuje.	jl251etnega rojstnega dne Valentin Vodnika
Da poštni uradniki v Celovcu ne znajo na korist matici za Vodnikov spomenik v slovensko, to mora pošta in za njo trgovin- deželnem gledišči. Spored: 1. Slavno-ska zbornica sama priznati. To je zadosti jstna ouvertura, svira vojaška godba „Baron žalostno, in vlada bi lahko pomagala, ko bi]Kubn"pod vodstvom kapelnika g. Nemrava. hotela! Naše poštne uradnike so iz Ljubljane j 2. Prolog, zložil g. Anton Koder, govori g. v Tirole, v Šlezijo, Bukovino itd. prestavili; f Robert Bezek. 3. Kantata, zložil g. J. Cim-mar li bi jih ne bili mogli v C e- perman v spomin 1251etnice Vodnikovega lovec en par poslati? Še zdaj je ne-j rojstva; vglasbil za zbor in godbo g. A. kaj slovenskih poštnih uradnikov med trdimi Nemci nastavljenih; vlada se toraj ne more izgovarjati, da nima jezika zmožnih uradnikov !
Poročilo trgovinske zbornice tudi pravi,
Forster; poje moški zbor čitalnice Ljubljanske, se spremljevanjem c. kr. vojaške godbe »baron Kuhn". 4. Štempihar mlajši. Gluma v jednem dejanji, poslovenil V. Eržen. 5. Franjo Gerbič — »Moj spominek11, besede V. da poštno vodstvo do zdaj ni imelo še no- j Vodnikove, poje mešani zbor Šišenske čital* benih pritožb zavolj neznanja jezika. Pa pošti niče. 6.Mramorne podobe. Prestavljajo člani so znane le pisane ali ustmene pritožbe, in slav. društva „Solcola“. »Večer/ Skupina v takih je bilo v zadnjem času nekaj. Da bi Draždanah (Schilling). „Polyphem šiloma pa kmečko ljudstvo ti umoma, ali kakor si drži Odyssejevega tovariša." Antika skupina bodi, oporekalo, tega od pohlevnega v kapitolu v Rimu. „Vojak Marathonski/ Slovenca ni pričakovati; rajši potrpi, in totem L,Smrt Laokoona/ Skupina v Vatikanu, bolj, ker je že od nekdaj vajen, da se na j ,,Herm usmrti Arga.“ Antika skupina v Pa-lijegove pritožbe ne jemlje dosti ozira. jjrizi. »Heraklej in Antej.“ Antika skupina v Trgovinska zbornica je sicer sklenila) Florenci »Počivajoči Herm.“ „Grški bori-svoje poročilo s tem, da naj se slo ven- telji/ „Galater usmrti svojo ženo a potem skim poštam pošiljajo tudi s loven- samega sebe.” Antika skupina v Rimu v vili ske tiskovine, pa sadu si ne obetam od „Ludovisi“, »Rop Sabink.“ Skupina v Bo-od tega nobenega. Poštarji so vsi nemška-ilogni. »Noč/ Plastična skupina od J. Schil-tarji in bojo slovenske tiskovine le takim jjling-a v Draždanah. — Sedeži se dobivajo dajali, kteri jih nalašč zahtevaj o,!v ponedeljek od 11. do 12. ure dopolnilne in ne pa vsem od kraja. Ker je pa slov. Ijurl- zvečer od 6. ure naprej pri kaši. Kasa se stvo še premalo zbujeno, ne bodo slovenskih ] odpre ob 6. uri, začetek ob 7. uri zvečer, tiskovin nalašč zahtevali, vsled tega bodo Preplače zaVodnikov spomenik se hvaležno neprodane obležale, poštarji bodo poročali, sprejmo. K obilniudeležitvi vabi najuljudneje
odbor za Vodnikovo slavnost.
(Preteklo cvetno nedeljo) je govoril profesor g. Šuklje v Mariji Antonieti, nesrečni soprogi francoskega kralja Ludovika XVI, govor je bil po obliki in zadržavi izvrsten. Občinstvo je govorniku glasno klicalo zalivalo, med poslušalci je bil tudi g. deželni predsednik z gospodično hčerjo. Predavanja so donesla za ,,Narodno šolo“ nad 100 gl. dobička.
(Trgovsko bolmmo in penzijsko družico) j je imelo preteklo nedeljo občni zbor. Lansko leto za društveno blagajno ni bilo kaj ugodno, ker bilo je treba mnogo bolnih podpirati. Tajnik gospod Draksler opomni, da je vzrok temu tudi, da so se kurzi vrednostnih pa-papirjev znižali. G. Skabrne nasvetuje, naj bi se letni donesek povišal od 6 na 8 gl. Uname se potem živahna debata, a predlog se vendar zavrže. G. Turk predlaga, naj se računski pregledniki volijo po listkih, a ne per acclamationen. Predlog sicer obvelja, a odšlo je toliko članov, da zbor ni bil več sklepčen in se seja konča.
(Iz pred porotne sodbe). 21. t. m. je bila pred porotniki Marija Iglič, zatožena detomora. 22. decembra 1881 je svojega 2 meseca starega otroka, dečka, pokopala pri Gameljnah, zakrila ga z listjem in obtežila s kamnom, da se je zadušil. Obsojena je bila na vislice. Zaslišavši sodbo je glasno zajokala.
(Sneg.) V Ljubljani je Veliki četrtek celo dopoludne jako snežilo ter strehe pobelilo. Po tleh se mu to ni posrečilo; saj po mestnih ulicah ne. Nastala pa je huda zima. Včeraj in danas je malo boljše, kakor o Božiču.
Bazne reči.
— Preteklo sredo dopoludne se je zbral stolni kapitel Goriški ter izvolil za general-vikarja prečast, gospoda prošta dr. Valussi-ja.
— Častni korarji stolnega kapitel na v Trstu so imenovani gg. Jurij Jan, dekan v Dolini, Franc Ueman, kapelan stolne cerkve in dekan Jakob Stariha v Picani. potem prošta in farnega dekana g. Janeza Capelarija v Paznu in župnika Karola Me-chijo v Munjah za častna kanonika pri stolni cerkvi v Kopru.
— Svečanost. Dne 26. marca na velikonočni ponedeljek bode odbor za Miklošičevo svečanost ob 5. uri popoludne imel v Ptuji v »Narodnem domu" prvo sejo, kjer se vredi vspored vse svečanosti. Vsi odborniki in drugi narodni odličnjaki se vljudno vabijo k seji.
—- Pretekli veliki četrtek staNj. veličanstvi, presvitli cesar 12 starim revnim možem in presvitla cesarica enako 12 revnim ženam noge omivala. — Najmlajši možje so bili po 87 1. stari, naj stareji mož pa 93 1. Naj mlajši žene in sicer takoj devet so stare po 90 let, naj stareja pa 96. Starost vsili 12 mož je znašala 1063 1: starost vsili 12 žen pa 1093 1.; tedaj je ta uno mož za 30 1. prekosila.	Po Vtrld.
— Narodna čitalnica v Škofji Loki priredi pondeljdk 26. marca t. 1. Veselico , h katerej Vas uljudno vabi odbor. Začetek točno ob '/„8. uri zvečer. Vstopnina: Za ude 20 kr., z rodbino 40 kr., za neude 30 kr., z rodbino 60 kr.
— f Čg. Žirovnik, župnik v Grahovem je umrl 22. t. m., ter bo danes pokopan. K. i. p.l
Izdajatelj in odgovorni vreduik Jožef Jerič.
— Profesor, g. Simon Rutar, je postal krajni šolski nadzornik v Spletu v Dalmaciji.
— Mogočnik (šali) Perzije bo obiskal spet letos Evropo. Podal se bode na potovanje v sredi aprila, bo navzoč pri kronanji ruskega čara v Moškovi, potem pojde naravnost na Dunaj in v Rim. Od tam pa se vrne skozi Carigrad in Kavkaz v svoje dežele nazaj.
— Pr a v da zoper socialiste. (Dalje).
Zaslišan je potem Ernst Schmidt, ki je bil sicer pri družbah, a ne pri tajnih. Bukve „Wunder der Chemie“ je on dobival po sešitkih. Zatoženec pripoveduje, da sta on in Hotze nameravala konec aprila popustiti to družbo, Hotze je namreč rekel: Kar v Londonu hočejo, to sega predaleč. Ti ne vedo, kakšne razmere sonaDuuaji, za njih sanjarije se jaz ne bom dal zapirati. Zaslišan je bil potem France G rob n er. Od leta 1879 do srede 1882 je bil kletar v Lerchen-feldu. Tam so se shajali Bernt, Wiirges, Krondorfer, Spiegel in AVeich, kakor drugi gostje, a ne kot tajni klub. — Zatoženec Barucli Spiegel je pred policijo precej obstal, a preklical pred preiskovalnim sodnikom, danes tudi pravi, da ne ve o tajni osnovi delalcev. Zatoženi Krondorfor je bil blagajnik v klubu, a noče nič vedeti o tem , da bi bilo to kako prepovedano društvo, marveč nabirali so le za to, da bi delavcem
Eksekutivne dražbe.
28 marca. 1. eks. drž. pos. Johana Panovie iz Mokronoga 4900 gld. Mokronog. 1. eks. drž. possestva Angija Ladič iz Velikih Lcšeč, 500 gl, Metlika. 1. eks. diž. pos. Jože Križan i» Metlike 780 gl. Metlika. 1. eks. drž. pos. Matija Jurajevič iz Mlake 3085 gl. Metlika 1. eks. drž. pos. Jakob Ranbič iz Prilozja štev. 9, 2263 gld. 86 kr. Metlika. 3. eks. drž. pos. Janez Kodrič iz Brezovice 43 gl, 09 kr. Kostanjevica. 1. eks. drž pos. France Železnik iz Zgornje Laknice, 1307 gl. Mokronog. 1. eks. drž. pos. Ignac Brez gar iz Kameuce 532 gld. Račje. 1. eks. pos. Andrej Sega iz Zlatenka 1700 gl Ribnica. 1. eks. drž. pos. France Gorše iz Dolenjevasi štev 67, 2200 gl. Ribnica 1. eks. drž. pos. Matija Kambič iz Gradnika štev. 8, 1311 gld., 1. eks. drž. pos. Dako Selakovič iz Drage 222 gl. 50 kr. Metlika. 1. eks. drž. posest Martin Režek iz Lešče, 1412 gld. Metlika.
29, marca. 1. eks. drž. Neža Petrič iz Dolenje vasi 1183 gld. Logatec. 1. eks. drž. pos. Jože Hotnovec iz Cirknice 1692 gld. Logatec. — 1. eks. drž. posest. Marija Logar iz Zgornje vasi 7270 gl. Logatec. 1. eks. drž. Anton Pavlovič iz Grčarevca, 450 gold. Logatec. Relicitacija pos. Ivasperja Urh 828 gld. iz Dolenje vasi. Logatee, 1. eks. drž. posest. Jernej Istenič iz Zgornje vasi h. št. 183 6832 gl. 32 kr. Logatec. 1. eks. drž. pos. Marjeta Debevec iz Grahovega h. št. 51 — 638 gld. Logatec. 1. eks. 1. eks. drž. pos. Mihael Gimpel iz Toplic 1023 gl. Rudolfovo. 1. eks. poe. Tomaž Hršič iz Spodnjege jezera, 3230 gl. Logatec. 1. eks. drž, pos. Gregor Gostiša iz Zgornje vasi 6600 gl. Logatee. 1. eks. drž. pos. France Vozel iz Ivančne gorice št. 52 — 1265 g. Za-tična. 1. eks. drž. pos. Anton Blatnik iz Leševja, 2029 gl. Zatična.
pomagali v potrebi. — Zatoženi W i n t e r pravi, da je ob pamet prišel, ker je tako preganjan, pri njem so najdli ciankalija 1570 gramov, a pravi da ga je kupil od Kitajca, da bi si življenje vzel. — Karol Maner sicer pove, da je bil pri delavskih shodih, tudi njih glasilo »Freiheit11 je bral, a ni se dalje za nje brigal. O skrivni organizaciji klavcev mu ni nič znanega, a vedel je, da e razkol med delavci, a on spada tisti stranki delavcev, ki se imenuje anarhistična .n lijih organ je „Zukunft.“ Ta stranka je .»rava stara stranka delavcev, kar se je od uje lo ilo, je brezznačajno. Zatoženi Motz je že 3 leta na Dunaji, in za 1. 1880 član delavskega vzobraževalnega društva. On je bil vrednih „Zukunft“ ter noče nič imeti s stranko »Freiheit11; Mostove namere so mu bile nekaj znane. Zatožen K o m pos pripe-vedoval je na široko o svoji delavnosti za ^ radikalno delavsko stranko, vse drugo, vzla- | sti da je pri kaki skrivni družbi je zanikal, zatoženi AV tir g e s je prišel 1. 1860 na Dunaj, tu se je oženil. in je prišel 1. 1880 v agitacijo, ker se je zbiralo v hiši, kjer je on stanoval, delavsko izobraževalno društvo.
On je privrženec radikalne stranke delavcev, a o skrivni osnovi noče nič vedeti. Pri preiskavi je drugače govoril; on le obstoji, da je za društvene namene denar nabiral. Bil je četrt leta vrednik »Freiheit11. Predsednik ga opomni, da more on »Mosta11 dobro poznati, ker zmirom je jedno in isto po listu, Predsednik bere še vlovljeno pismo AViirgesa do AVeicha, ker mu svetuje, kako se mu je zagovarjati.	(Dalje prih.)
Tržne cene v Ljubljani.
23. marca.
Pšenica banaška hektoliter 8 gl. 95 kr omača 7 gl. 65 kr.; rež 5 gl. 25 kr.; ječ-ten 4 gl. 40 kr.; ajda 4 gl. 30 kr.; proso gl. 90 kr.; turšica 5 gl. 20 kr.; oves 3 gl. kr.
Umrli so:
15.	sušca. Avguština Avšič, 56 let, M. Terezija cesti otrpnjenje možganov. Marija Šajn, gostija, 71 let, Kravja dolina, vnetje hrbtišča.
16.	marca. Ana Reytmcyer, ženirjeva hči, 2 let 7 mescev, Betovenove ulice, diftiritis.
17.	marca. Anton Mertel, kaznjenec, 43 let, sušca.
17. marca. Marjeta Demšar, delavka 52 let, kolodvorske ulice , 52 let, protin Marija Selak, delavka 48 let, Kravja dolina st. 11, srčna napaka,
V bolnišnici:
12.	mavca, Lorene Babnik, gostač 59 let, kron, črev. katar.
13.	marca. Janez Kuhar, delavec, 41 let, pic. tuberkoloza.
Naznanilo
H radovednim naročnikom in drugim za pirhe:
„ Ta teden nam je došlo iz Dunaja f$ mnogo blaga za vstanovljenje
katoliške tiskarne,
ki se zdaj pridno sostavlja. Alleluja!
Prosimo pa tudi mi za pirhe, katere nam je kdo v to ali obetal, ali sicer namenil.
Vsem vesele praznike!
Vredn. in opravništvo.

IŠtl
Zarad spremeuitve prostora se razprodaja zaloga v blagu
Karl Till
poleg Hr adeckijevega m o sta: orodje, ki sc potrebuje v kancelijali, pisarnah in šolali, lepotinje (galanterijno blago i oljnate slike, bnkve s podobicami, raznovrstni papir i. dr. po zelo znižani ceni.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.