IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. Naročnina: Celoletna 100din. polletna 50 din. četrtletna 25 din Štev. 20. — Leto I. Murska Sobota, 7. julija 1949 Cena 2 din Ali imamo odvišno delovno silo ? Prehod naše države iz zaostale agrarne države v moderno industrijsko, bo v bistvu izpremenil tudi življenje ljudi v tej državi. Jasno je vsakemu, da bodo velike tovarne in obrati, ki jih danes gradimo, zahtevali tudi delavce in že zahtevajo, a dobili jih bomo lahko edino tam, kjer so danes premalo zaposleni Prekmurje je bilo vedno vir delovne sile, ki se je prodajala na delovnih sejmih Nemčije, Francije in ostalih držav, ker doma ni našla dovolj zaposlitve. Tudi danes se je že precej - prekmurskega ljudstva vključilo v našo industrijo, vendar je še veliko delovne sile, ki doma nikakor ni v dovoljni meri izkoriščena. Oglejmo si par slučajev. Dokležovje šteje skupno 1035 prebivalcev, ki so zaposleni z obdelovanjem zemlje. Skupna površina zemlje z vodami, cestami in neplodnim zemljiščem pa znaša 457 ha. od tega je obdelovalne zemlje 257 ha. Če računamo, da sta od vsega števila prebivalcev dve tretjini sposobni za delo, vidimo, da obdelujejo 1 ha zemlje v Dokležovje 3 ljudje Če pa na drugi strani pogledamo, da pri naših državnih posestvih obdeluje en človek do 4 ha zemlje in pri naprednih agrarnih državah, kjer je že kmetijstvo skoro v celoti mehanizirano, kakor recimo v Kanadi, kjer obdeluje en človek do 11 ha zemlje, vidimo, koliko delovne sile je še po naših vaseh odveč, ki bi se lahko zaposlila tam, kjer je danes nujno potrebna Če pregledamo statistične podatke v Ižakovcih, Melincih, Čepincih itd., pridemo do zaključkov, da je nad polovico ljudi odveč, to se pravi premalo zaposlenih. Prekmurski kmet, ki se je dolga leta krvavo boril, da je iztrgal grofu košček za koščkom zemlje, ki mu je takrat edina nudila eksistenco, se tudi danes težko loči od krpice, četudi na njej ne more ne živeti ne umreti. Mnogi še danes ne morejo razumeti, da se je z novo državo v bistvu izpremenilo tudi življenje, da danes ni vprašanja zaposlitve za delovnega človeka in tudi ne vprašanja eksistence. V kapitalističnem svetu in tudi v bivši Jugoslaviji je bil položaj v resnici tak, da delavec nikdar ni bil siguren svojega obstoja, ker se je lahko vsak moment znašel na cesti brez posla in potem v resnici ni vedel, od česa živeti Takrat mu je krpica zemlje res pomenila tisto, pribežališče, kjer je lahko toliko pridelal. da ni od lakote umrl. dokler si ni ponovno našel nekje delo. Ravno tako, ko so ga zapustile sile, se je kot starček vedno zatekel na svojo krpico zemlje, če pa je ni ime,. pa je moral kot občinski revež od hiše do hiše. da si priberači vsakdanji kruh. Socialistična država pa nudi delavcu absolutno eksistenco, ker nikoli ne bo prišel čas, da dela ne bi bilo in tudi za njegovo starost je z bolniškim zavarovanjem v celoti preskrbljeno. Životariti danes na krpici zemlje pomeni ne razumeti socializma, pomeni samemu sebi zapirati pot k lepšemu in boljšemu življenju, katerega na svojem koščku zemlje ne bo mogel nikoli doseči. Vsak, ki bo danes pustil svoj košček zemlje bodisi zadrugi, bodisi ekonomiji v obdelavo in se vključil v tabor pravih proletarcev, bo storil velik korak naprej, korak, ki bo prinesel njemu samemu čisto sigurno boljše življenje, koristil pa tudi celotni skupnosti, ker bo njegovo delo v industriji veliko več vredno, kakor pa na krpi zemljice, ki ne more preživljati niti njega. AŠ POMOČ KMETIJSKO OBDELOVALNIM ZADRUGAM Neprestano deževno vreme je v precejšnji meri zavrlo delo naših kmetijsko obdelovalnih zadrug, kar se opaža pri sušenju in spravljanju sena. Posebno so zaostale z delom one KOZ, ki so številčno šibke, z veliko površino obdelovalne zemlje. Tukaj bo treba nujno v obliki delovnih akcij priskočiti na pomoč zadružnikom, ki omagujejo sredi velikega dela. Sindikalna podružnica pri OZKZ je pravilno razumela pomen pomoči novoustanovljenim zadrugam ter je z aktivno pomočjo v obliki letečih brigad začela delovne akcije na vasi. Tako so bile izvedene tri množične akcije v KOZ Puconci, dve akciji v KOZ Sebeborci. Obenem se podružnica pripravlja za aktivno nudeni e pomoči pri sami žetvi, ki stoji pred nami. Zadružniki hvaležno sprejemajo pomoč sindikatov, kar zbližuje delavca in kmeta. Nujno potrebno bo, da bodo tudi ostale podružnice priskočile na pomoč tam, kjer se bo pokazala največja potreba. S takimi in podobnimi akcijami bomo zamašili reakcionarne parole, ki se spotikajo na vsako malenkost slučajnih nepravilnosti ali zastoja dela v novo ustanovljenih zadrugah, z druge strani bomo pa dvigali politično zavest zadružnikov, ki je v našem okraju še precej šibka. Naj velja parola: Vso pomoč zadružništvu na vasi! Lojze Na delovišču pred izpolnitivijo plana Frontne brigade soboškega okraja pred vrnitvijo Logor 15. prekmurske frontne brigade je bil že nekoliko izven velikega ofenzivnega področja v dolenjskih gozdovih. Vsaj okrog hiše — ki sicer ni bila taka, kot jih srečujemo po mestih in je spominjala na pogorišče iz časov borb — ni bilo opaziti grmad debel, kot povsod po gozdovih. Pa se je v bližini tega logorja dogajalo prav isto kot povsod v teh krajih; vodila se je borba za kubike — za izpolnitev plana. Čete so dosegale dnevne norme, nekatere tudi presegale, bile pa so tudi take, ki niso naredile toliko kot se je pričakovalo od njih in bi lahko naredile. Misel na plan je bila v vsakem brigadirju, s to mislijo pa je bila združena misel na odhod Bližal se je dvajseti dan bivanja v gozdovih in brigadirji so govorili: »Aktivisti so nam postavili rok dvajset dni in mi se ga držimo.« Sicer je bilo precej uvidevnih in se jim je dalo dokazati potrebo po izpolnitvi plana v republiškem merilu, katerega so prav prekmurske brigade ogražale s predčasnim zapuščanjem delovišč, kot so to storile 11., 13. in 10 brigada Te brigade niso izpolnile plana in so s svojim odhodom povzročile negodovanje med brigadirji ostalih brigad, ki so se borili za plan. Dejstvo in to ne ravno hvale vredno je, da je bila najbolj nepristopna mladina, kljub temu, da je bilo njej posvečeno v letih po osvoboditvi največ pažnje v pogledu politične vzgoje ih bi morala potrebo po dovoljni količini lesa najbolj razumeti. Kot povsod v prekmurskih briga- dah, je bilo tudi v 15. Misel na izpolnitev plana in vrnitev domov je bila gonilna sila pri njihovem delu in jih je gnala v gozdove v vsakem količkaj primernem vremenu. V gozdovih so posebno v zadnjih dneh ostajali od zore pa do mraka, kar je bilo vsekakor naporno in ne na mestu, kajti če bi ostala celotna brigada nekaj dni več, bi ne samo storila več in boljše, ampak bi bila manj izčrpana. Nedvomno je, da delo ni toliko izmorilo starejših v delu utrjenih, kolikor mladino izpod osemnajst let, katere je bilo tudi precej. Tak način dela pa so si izvolili sami in še posebej poudarjali, da ne morejo ostati preko roka: dvajsetih dni. Tako se je zgodilo, da jih je še zadnje dneve motilo deževje in se je pojavilo vprašanje: ali bo ali ne bo plan izpolnjen. Celo do tega je prišlo, da je komandant brigade izrazil misel, da ne bo manjkalo dosti več kot 30 m3, če bo sploh kaj manjkalo. V tem je bilo opaziti linijo malega odpora od strani komandanta, ki je prav gotovo našla odmeva med brigadirji. Kljub temu, da je bil komandant v dvomu še zadnji večer in to upravičeno, saj je bilo v naslednjem gadi, ki je v zadnjih urah pred odhodom sekala s podvojenim elanom, a še posebej 1. četi, ki je presegla normo skoraj za enkrat. Poudariti je potrebno zasluge I. četa, ki je bila vseskozi najboljša in je dnevno presegala normo in s tem ogromno doprinesla pravočasni izpolnitvi plana — za to delo je dobila tudi priznanje s prejemom zastavice — vendar je potrebno grajati njihovo nerazumevanje tega pri- znanja, ki je prišlo do izraza ob vrnitvi na domove. Večkrat je bilo slišati od strani poedinih članov prve čete pripombe, da njim gre prvo mesto povsod, zato, ker so bili prvi v brigadi. Iz tega je povzeti neko željo po privilegijih, kar pa je popolnoma zgrešeno. Nekoliko dalje je bil tabor 16. brigade. Od logora 15. pa do 16. je hoda čez eno uro po vijugasti razriti gozdni cesti, po kateri so se premikali v nenehnem toku vozovi, naloženi z losom. Na poti je bilo videti na več mestih sečišča, kjer so pred dnevi sekale brigade. Logor 16. brigade je bil ob cesti in ga ni bilo ločiti od logorja primorske brigade. Pred logarjem je bila čistina pokrita s samimi skalami in ob cesti drog, na katerem je plapolala trobojnica. Tukaj so brigadirji živeli pravo brigadno življenje v gozdu. Barake so bile zgrajene iz desk v obliki šotorjev v okrilju gozda. Zanimivost posebej pa je bila njihova kuhinja — kotla med skalama. »Kuharice pa so res pridne!« je pohvalil komandant. »Boljše jemo, kot pa doma v menzi.« Žalosten pa je bil pogled na stenčas, na katerem so samevali le trije kratici članki, kljub temu, da je brigadno življenje pestro in bi bilo o njem marsikaj pisati. Pod logarjem pa je bilo delo kot tudi v 15.-brigadi v poslednjih dneh v polnem teku. Plan je bil končan v dvajsetih dneh, toda tudi v šestnajsti je bila velika ovira v začetim dela pomanjkanje orodja. Tukaj so sekali za kurjavo, celulozo in oglje. Med četami, ki jih je razgibalo tekmovanje, je bila najboljša tretja. Takoj za tretjo pa je bila peta, ki je prav tako nekajkrat prejela prehodno zastavico. Med posamezniki so bili najboljši Gaber Marija, ki je delala vedno le z moškim in je vedno žagala. Med prvimi in najboljšimi brigadirji sta bila tudi Fartek Alojz in Bunderla Rudi, ki sta razcepala. Kljub vsem težavam in naporom pa je bilo življenje v teh gozdovih veselo. Srečaval si povsodi nasmejane obraze. Šale so se kar sipale. Prekmurci-frontovci so zaživeli brigadno življenje in to pomena veliko. To družno življenje, ki jih je prevevalo v gozdovih, jih ni minilo niti doma. Zdaj jih srečuješ povsodi in značka delovnih brigad OF se jim sveti na prsih. Ponosni so nanjo in še bodo šli v brigade, če bo potrebno. Kar povprašajte jih, če ne verjamete. Res so včasih godrnjali, toda to ni tako zlo. kot bi si kdo mislil. Vzrok je bil pač neprivajenost brigadnemu življenju in pa novo delo, pa še marsikatere malenkosti, ki se jih ne splača omenjati, saj so jih itak že pozabili Kar pa je glavno — dali so svoj prispevek izpolnitvi gozdarskega plana! Op Pred logorom 16. brigade plapola zastava Najboljši v 15. brigadi je bil komandir 1. čete, frontovec Magyar Franc iz Krašč Brigadirka Sonja iz Gornje Lendave je ena izmed najboljših med ženami 1. čete 16. brigade Tekme koscev zadružnikov v KOZ „NOVI SVET“ Rezultat kulturnega življenja zadružnikov je pokazala pred 800 gledalci nedeljska tekma, ki je v zelo zanimivi obliki pokazala zavest zadružnikov. Tekmo so ob sodelovanju OZKZ pripravili zadružniki sami, in sicer iz treh kmetijsko obdelovalnih zadrug: Tešanovci, Sebeborci in Moravci. Tekmovali so naši najboljši zadružniki, ki so pri tekmah dokazali, da pravilno pojmujejo misel udarništva na vaseh v kmetijsko obdelovalnih zadrugah, ki so nosilci večjih hektarskih donosov. Same priprave so se vršile že nekaj dni prej, tako da je bila nedeljska tekma dobro pripravljena. Vse je pripravljeno, ljudje pričakujejo. Končno se pojavijo strojne kosilnice. Drug za drugim prihajajo tekmovalci iz Tešanovec in ostalih vasi. Po- zornost vzbuja šestnajstletni Nemešev študent-zadružnik iz Tešanovec, ki bo tekmoval z očetovo kosilnico. Med zadružniki vlada napeto pričakovanje, kdo bo odnesel prvo mesto. Končno so tekmovalci razporejeni. Pet jeklenih strojev je pripravljenih, pet drhtečih obrazov tekmovalcev Vsak ima določeno površino, katero je treba pokositi, čira hitreje in boljše. Komisija bo natančna. Tehnični vodja tekme daje zadnja navodila. Pozor! Pripravljen — zdaj! Kosilnice zagrme. jeklena rezila požiralo travo Kdo bo prvi ...? Situacija se menjava, rezultat neodločen. Tekmovalci mojstrsko obvladajo stroje Najlepši stil ima stari zadružnik Flisar, najhitrejši je Nemešev študent. Tekma je končana, gledalci dajejo duška uspehu študenta. Tekmovalna komisija oce- ni najboljši čas Nemeševemu študentu, najlepši stil osvoji stari Flisar. Po zaključku tekme sledi tekma koscev. Sama tekma je pokazala, de so naši zadružniki mojstri svojega dela. Najboljši čas dneva pri tekmi koscev je dosegel zadružnik Grof iz KOZ Sebeborci, kateri je kakor stilno, tako časovno zadivil gledalce. Po zaključku tekme, ki je bila manifestacija dela zadružništva na vasi, so se po političnih referatih zastopnikov OZKZ razdelile denarne in knjižne nagrade vsem tekmovalcem. OZKZ in OSS Murska Sobota so poklonili vsem KOZ lepo število strokovno politične literature. Tekma se je zaključila z ljudskim rajanjem. Lojze dnevu posekati še zadnjih 167 m3, kar pa je bilo dvomljivo, da bo izvršeno, je bil plan dosežen in presežen za 4%. Zasluga za to gre celotni bri- Stran 2 L J U D S K I GLAS Murska Sobota, 7. julija 1949 Kosci in grabljice ljutomerskega okraja so tekmovali V nedeljo, dne 26. junija je bilo v petih krajih ljutomerskega okraja tekmovanje koscev in grabljic. To tekmovanje je že nekaj dni prej razgibalo kmečko mladino, kot tudi ostalo prebivalstvo. Tekmovanja pa so se udeležili v lepem številu: 64 koscev in pa 35 grabljic. Tekme koscev in grabljic, vzporedno s katerimi je kosila tudi kosilnica, je v zanimanjem zasledovalo okrog tisoč gledalcev. V natančnem primerjanju storilnosti koscev in strojne košnje se je lepo razločila velika prednost stroja, ki je nadomestil pet koscev, oziroma je pokosil v dveh urah toliko in boljše, kot pa šest koscev. NA CVENU Kosci so tekmovali v treh trojkah in vsaka trojka je imela pokositi 12 arov v eni uri. Kosci pa so končali s košnjo že prej. Tako je prva trojka pokosila 12 arov v 35 minutah, druga v 38 minutah in tretja v 40 minutah. Prvo mesto med temi jo zavzel tov. Karba Marjan iz Gor. Krapja, ki je bil med kosci tudi najmlajši. Drugi je bil tov. Horvat Jože iz Mote Oba sta dosegla v kval teti najboljše rezultate. Kot najboljša kosca se bosta udeležila tudi republiškega tekmovanja koscev v Kočevju. Med tremi grabljicami, ki so se tudi udeležile tekmovanja, pa je bila najboljša tov. Babič Nada in pa tudi tov. Makoter Francka. Obe bosta tekmovali na republiškem tekmovanju. V PODGRADJU V Podgradju, kjer je tekmovalo 12 koscev in 7 grabljic, je bilo razdeljeno po trojkah po 30 arov, ki jih morajo pokositi v dveh urah. Prva trojka pa je končala s košnjo 18 minut prej in druga 16 minut prej, četrta 15 minut prej, a tretja ob pravem času — v dveh urah. Kosci, ki so dosegli najboljši čas in kvaliteto, so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami. Med temi je bil najboljši Mihalič Prane, za njim je bil Juranovič Alojz in tretji Srša Franč. Kot Okrajni komite mladine je nagradilo najboljše kosce tudi državno posestvo. Kot najboljši gredo na republiško tekmovanje Mihalič Franc, Juranovič Alojz in najboljša grabljica Srša Angela. V IVANJKOVCIH Tekmovanje štirih trojk koscev je z zanimanjem zasledovalo preko tristo gledalcev. Vsaka trojka je imela pokositi 9 arov v 50 minutah. Najboljša trojka je bila trojka iz zadruge Lahonol, ki je končala s košnjo 31 minut pred odmerjenim časom. V dvajsetih minutah je pokosila svoj del trojka iz Stanovnega in v 21 minutah je končala s košnjo trojka iz zadruge v Ivanjkovcih. Zad- nji pa so bili kosci Iz Ivanjkovcev, vendar časovna razlika ni bila velika, saj so končali s košnjo le tri minute pozneje kot pa prva trojka. Med posamezniki je bil najboljši tov. Horvat Ivan iz Lahoncev. drugi tov. Skoliber Maks iz Stanovna in tretji Kosi Jože iz Lahoncev. Med grabljicami pa je bila najboljša Vogler Marta in drugo mesto je zasedla Munda Pepca. Republiškega tekmovanja se bodo udeležili: Horvat Ivan, Skoliber Maks, Kosi Jože od koscev in od grabljic Vogler Marta in Munda Pepca. Po podeljevanju nagrad, pred katerim je spregovoril član OK LMS, so poslali tudi pismo koroški mladini. V MIKLAVŽU Je tekmovalo 15 koscev in 9 grabljic, ki so bili prav tako razdeljeni na trojke, kot povsod v ostalih krajih. Tukaj je bilo tekmovanje zelo živo in zanimanja pri gledalcih za izid tekmovanja največje. Vse trojke pa so dosegle isti čas — pokosile so vsaka svojih 12 arov v 45 minutah. Najboljši kosci, ki bodo tekmovati tudi v republiškem tekmovanju, so: Vrbnjak Viktor, Ivanuša Jože. Pet najboljših koscev je bilo nagrajenih s knjižnimi nagradami. V Železnih dverih Tukaj je tekmovalo 16 koscev in 8 grabljic. Komisija je ocenila delo posameznikov in jim dala tudi zasluženo priznanje. Najboljši so bili: Fekonja Maks in Kovačič Janez. Najboljše grabljice pa so bile: Zadravec Marica in Vrbančič Marija. Obe pojdeta tudi na republiško tekmovanje, Rm. Mladi kosci iz Tešanovec so tekmovali Že v soboto zvečer je bila mladina v Tešanovcih veselo razpoložena. Fantje so se pozno v noč pogovarjali o jutrišnjem tekmovanju v košnji. Tekmovanje je bilo določeno na travniku kmetijsko obdelovalne zadruge »Novi svet«. V nedeljo, dne 26. junija, ob 13. uri je bilo deset mladincev tekmovalcev pripravljenih na tekmovanje. Tekmovanje se je pričelo in trava je hitro padala. Vsak je hotel biti prvi in najboljši, toda kdo bo prekosil Zelkotovega Štefana in pa Sočičevega Gezo? Oba sta prejela nagrade in vsi smo bili, kot ta dva zadovoljni, ko jima je po nekaj besedah čestital k uspehu tov. Bežan Viktor, šolski upravitelj, čestital je tudi tretjemu, tov. Emri Štefanu, ki je prav tako pokazal svojo spretnost v košnji. P. G. Razvoj obrtne dejavnosti pri Kmetijsko obdelovalnih zadrugah okraja Murska Sobota Naša ljudska oblast je zadružništvu naložila velike naloge, to je socialistično preobrazbo naše vasi, ter s tem zagotoviti prehrano naših delovnih množic. Obenem je zagotovila surovine za industrijo, ki se proizvajajo na kmetijstvu in na ta način dati industriji potrebno delovno silo, ki bo z mehanično obdelavo nepotrebna v kmetijstvu. Zraven tega pa se zadruga, kakor splošno kmetijska ali kmetijsko obdelovalna, lahko bavi z lokalno ali industrijsko-obrtno dejavnostjo, kakor je to v novem temeljnem zakonu o zadrugah in splošnem zakonu o obrtništvu nakazano. O tem vprašanju so do nedavnega ni dosti razpravljalo po naših zadrugah, le v nekaj izjemnih primerih. Do letošnjega leta tudi ni bilo primerov ustanavljanja takih obrtnih odsekov. Prva zamisel večjega značaja je bila pri kmetijski zadrugi Gornji Petrovci, kjer so si izmislili predelavo borovih vršičkov; s tem so pričeli že lani v jeseni, tako da jih bodo že koncem tega meseca pričeli proizvajati, saj je že vse pripravljeno: zgradba, kotli in pa lokomobila. Trenutno je ovira še po- manjkanje desk, kar bo pa v kratkem urejeno. Druga je bila ustanovljena mizarska delavnica v zadrugi Ženavlje. Ta je bila ustanovljena 10. okt. 1948, ki dela do sedaj samo za potrebe zadružnega doma. Nato so bile ustanovljene 1. marca t. l. kovaška prt zadrugi Ženavlje, 12. marca t. l. čevljarska v Kraščih, 1. maja t l. kovaška v Petrovcih in 15. maja t. l. šivilska v Motovilcih. To so bili prvi obrtni odseki pri naših zadrugah, ki pa niso ostali osamljeni, ampak se obrtna dejavnost pri zadrugah vedno bolj Širi, saj je bilo v juniju na novo ustanovljenih pri 10 zadrugah 11 raznih odsekov. Med njimi 2 gostinska primera. V najkrajšem času bodo začeli delovati še pri 9 zadrugah, predvideva pa se v najbližji bodočnosti še večji razmah obrtne dejavnosti pri zadrugah. Iz tega se vidi, da so upravni odbori pri zadrugah razumeli pomen ustanavljanja teh odsekov Vendar pa morajo pri ustanavljanju v bodoče predvsem gledati na to, da se bodo ustanavljali taki obrtni odseki, ki bodo služili pospeševanju kmetijske proizvodnje. Skrbeti je nadalje, da bodo te. delavnice delovale za potre- be zadružnikov in zaposlovale v glavnem čim manj najete delovne sile, kajti v slučaju, da nista noben od teh dveh zadnjih faktorjev zastopana, bo ta obrtni odsek moral nujno prej ali slej prenehati. V glavnem naj zadruge prilagode obrtno dejavnost , svojemu gospodarstvu, to ja gospodarstvu kraja; naj ustanove tako delavnico, ki bo pospeševala tisto panogo gospodarstva, ki je v kraju najbolj razvita. Te obrtne delavnice pa morajo delati predvsem za potrebe zadružnikov. Nepravilno bi bilo, da bi zadruge ustanavljale velike delavnice, kajti te gotovo ne bi izpolnjevale načel zadružnih obrtnih odsekov, ampak bi polagoma prešle k težnji za čim večjim zaslužkom na račun najrazličnejših potrošnikov, bilo to domačih zadružnikov ali ne. Lahko bi se zgodilo, da bi z nekritjem svojih režij delali izgubo zadrugi. Prav gotovo je, da kmetje zadružniki ne bi imeli prav nobenih koristi od takih obrtnih odsekov. Kjer je pa potreba za tako veliko j delavnico, se naj ustanovi državno podjetje, ki bo delalo po proizvodnem planu, vključeno v splošni gospodarski načrt. Zato naj bo osnovno merilo pri ustanavljanju: 1. Potreba zadružnikov in krajevne , gospodarske potrebe. 2. Vsaka obrtna delavnica mora kriti vse svoje režije, plače morajo biti samo po učinku dela, kajti edino tako nagrajevanje je pravilno, Pri ustanavljanju teh odsekov pa se je navadno pozabljalo na ustanavljanje raznih odsekov delavnic domače obrti, ki bi v nekaterih predelih našega okraja imele veliko možnost razvoja, ter s tem velik vir dohodkov za zadružnike, kajti domača obrt ima te prednosti, da so vse surovine doma, ki bi drugače propadle, nadalje lahko delajo starčki j in tudi otroci in pa ostali v prostem času. Surovine za to obrt bi bile , predvsem les, koruzno ličje, vrbje, slama in druge, izdelovali bi pred- vsem lahko torbice iz koruznega ličja, brezove metle, košare in druge izdelke iz vrbja, košare in predpasnike iz slame, lončarske izdelke, razne, lesene izdelke in še mnogo drugih. | Vsi ti izdelki se lahko vnovčijo po naših večjih delavskih centrih, nekaj tudi v inozemstvu. Nadalje bi se s tem povečala zaloga po trgovinah in na ta način višala življenjska raven. Zato naj ne bo kmetijske ali kmetijsko-obdelovalne zadruge, ki ne bi poleg odseka za obrt ustanovila tudi odseka za domačo obrt. T. H. Borci in podoficirji rezervisti pišejo prekmurskemu ljudstvu Velik je naš boj za socializem. Borimo se zanj vsi. Delovni kolektivi po tovarnah zmagujejo. Povsod uspešno izpolnjujemo petletni plan. Tudi mi se trudimo, da doprinesemo svoj delež tej borbi, v teh dveh mesecih, ko smo v JA v Bohinjski Bistrici. V tem času smo spoznali vso tisto veliko razliko med prejšnjim življenjem v armadi in današnjim. Predvsem naši starejši tovariši, ki so pod pred-aprilsko Jugoslavijo odslužili vojaški rok, občutijo to razliko. Lepo je tovariško življenje, ki ga živimo z našimi oficirji in družabno. Vsi smo ena družina in med nami ni razlik, kot so bile včasih. Tudi od življenja nismo odtrgani, kot smo to bili v prejšnji Jugoslaviji, v času odsluženja roka. Z življenjem v naši domovini nas povezujejo dnevno časopisje, pa brošure in knjige, ki jih z veseljem prebiramo. Posebej pa nas zanima življenje v naših domačih krajih. Tega pa spoznavamo preko našega lokalnega časopisa, ki ga redno dobivamo. Veseli nas, da je tudi v Prekmurju tako, kot povsod. Predvsem smo veseli, da je socializacija vasi tako razgibana in so naši kmetje temu pristopni. Pozdravljamo uspehe prekmurskega ljudstva! Vojna pošta 4083/41 Bohinjska Bistrica. Tanaček Ernest, Vadarci, Cahuk Geza, Ivanovci, Nemec Jožef, Filovci, Maučeč Franc, Bogojina, Marič Štefan, Rogaševci, Kovačec Karel, Šulinci, Linhart Franč, Nuskova, Haj-dič Herman in Špilak Franč, Vidonci, Grah Ludvik, Dolič, Rodi Franc, Bodonci, Gomboc Jožef, Korovci, Šeruga Viktor, Radovci, Škerlak Janez, Šalovci, Durič Franc, Gerlinci. Davčna politika na vasi Davek, ki se je odmerjal kmetom po 1. odmeri za leto 1948 je prispevek vsakega državljana, ki je s svojo silo ali z najeto delovno silo pridobival vrednost produkta, ostvarjenega v omenjenem gospodarskem letu. Vsi davkoplačevalci okraja Murska Sobota so sprejeli I. odmero ter jo v določenem roku plačali, razen nekaj nerednežev, pri katerih so se vršili rubeži ter delno transferacije. Finančni organi so tolmačili v letu 1949 po vseh konferencah in sestankih s predstavniki oblasti od strani KLO-jev ter na množičnih sestankih bistvo davčne politike v letu 1948 na podlagi vezane in proste trgovine posameznega gospodarja. Ljudje tega niso hoteli razumeti razen nekaj odstotkov vseh davkoplačevalcev. Verjeli so rajši špekulantom, ki so jim navajali, da go prodajali na prostem trgu. S tem so ustvarjali na eni strani velike količine denarja, a na drugi strani so izkoriščali poštenega državljana, da je po visokih cenah kupoval predmete prostega trga. Časopisi in Uredba o davku na dohodek so objasnili vsemu našemu delovnemu ljudstvu višjo in nižjo davčno lestvico in namen te Uredbe. Po naših vaseh so se razširile govorice, ki so izšle od strani špekulantov, da je vse to fraza in da druge odmere ne bo. Zgodilo pa se je drugače: prišla je v javnost druga odmera za kmete in to po višji davčni lestvici za kmetovalce, ki so se udeleževali prostega trga in ki niso izpolnili svoje obvezne oddaje do skupnosti in na ta način na račun skupnosti boljše živeli. Uredba o dohodnini govori, da morajo biti zajeti vsi dohodki v davčni osnov: enega gospodarja v enem gospodarskem letu, tudi takrat, če radi malomarnosti gospodarja ti niso doseženi. Tržni višek pa plačajo le tista gospodarstva, katera niso s potrdili dokazala, da so po vezani ceni prodala vse svoje kmetijske pridelke. Ravno tako morajo biti obdavčeni po višji lestvici tisti kmetje, ki so se bavili s prostim trgom. Nekateri ljudje so si predstavljali II. odmero kot tisto administrativno orožje, s katerim hočemo kmete prisiliti, da bi pristopili v obdelovalne zadruge, kar pa je zgrešeno in ne smemo tega dovoliti. II. plenarno zasedanje CK KPJ govori, da se moramo boriti proti vsem poizkusom administrativnega prisiljevanja kmetov v obdelovalne zadruge Kmetje naj pristopajo na prostovoljni bazi v KOZ. Kajti šele, ko bo kmet politično prepričan in mu bodo to dokazali uspeh skupnega kmečkega dela in življenja v ostalih republikah n v SZ, bo priznal, da je za njega skupno življenje naprednejše in srečnejše in samo tak gospodar bo samozavestno skrbel za zadrugo, katero bo smatral, da je tudi njegova. Deset na novo ustanovljenih zadrug v okraju M. Soboto, ki vršijo dnevno delo po zadružnem sistemu, ima svoj proizvodni plan. Naloga teh zadrug je, de si uvedejo pravilno knjigo vodstveno evidenco, na podlagi katere se bo lažje ugotovilo stanje KOZ. Nujno je, da se tem zadrugam daje kar največ pri njihovem proizvodnem planu, kakor tudi pri političnem delu med zadružniki. Vse te zadruge bodo oproščene davka na dohodek za leto 1949, ker Uredba pravi, da je v letu, v katerem se zadruga ustanovi, prosta vseh davščin, za ostala gospodarska leta pa bo plačala od skupnih dohodkov, ki jih deli med svoje člane in od dohodkov, ki gredo v zadružne sklade po proporcionalni stopnji 3%. Prosvetno-kulturni skladi pa so prosti davka. Ko je KLO Puconci prejel drugo odmero, so takoj masovno stopili v zadrugo, da jim ne bo potrebno plačevati davka. Načelno pravilo o zadružništvu, kedaj in kdo ima pristop v KOZ, pa velja tudi za kmete v Puconcih, ki ne bi smeli stopiti v zadrugo, dokler ne bi poravnali svojega davčnega dolga. Vaščani v Puconcih imajo v svoji sredini prebrisane ljudi, posebno predsednika KLO-a, ki je na vprašanje finančnega organa, zakaj so naenkrat, ko so dobili II. odmero, stopili v zadrugo, za katero so imeli možnost že leta 1948, odgovoril: »Mi v naši vasi nismo vedeli, če se ustanavljajo zadruge po državi in zakaj ni prišel kak aktvist od okraja, da bi nam razložil to stvar.« Iz Puconec je precej tovarišev in tovarišic zaposlenih v zadrugi, odnosno v OZKZ. Ti bi lahko doma vodili propagando za zadrugo, saj so vsi kmečki sinov in hčere. Zadruga, v katero so stopili iz strahu pred davkom, ne more biti dobra in napredna, ki bi v slogi izvrševala proizvodni plan. Vaščan Puconec si naj ogledajo vzorne zadružnike iz Dokležovja in Bakovec, kateri s socialističnim duhom izvajajo svoj plan. Tudi zadruga v Puconcih bo napredna, ko se bo izvršila čistka med člani zadruge, ter vzpostavil red in zadružna disciplina. Zgodilo se je tudi v našem okraju, da je bila II. odmera malo preostra in nekatere vasi so že obupale, da bodo prisiljene vse prepustiti zadrugam. To pa se je popravilo. Ta nesorazmerja so nastala predvsem zaradi tega. ker so množične organizacije polagale premalo pažnje pri prikazovanju zakona o davčni odmeri vaščanom Zato je prišlo do površnosti in pomanjkljive odmere. Na množičnih sestankih so davkoplačevalci prikrivali one, ki so sodelovali na prostem trgu, predvsem tisti, ki so se bali. da bi bili pri tem sami prizadeti. Jasno je. da se je prosta prodaja vršila na veliko in da morajo zaradi tega ljudje imeti veliko denarja Nujnost je zahtevala, da je poverjeništvo za finance pristopilo k odpravljanju napak s pomočjo aktiva okrajnega komiteja, da se je individualno v vsaki vasi vrši pretres davčnih osnov po II. odmeri pred odbori vseh množičnih organizacij in KLO ter ostalega aktiva. Skoraj v celoti se je ta naloga pravilno in vestno izpolnila, predvsem tam, kjer so dali aktivistu, pomoč davkoplačevalci in množične Organizacije. Zgodilo pa se je tudi narobe: da množične organizacije niso hotele pristopiti in so aktiviste zavrnile. Posebno kritičen primer je bil v Kupšincih. Ko je aktivistka prišla v vas za izvedbo določene naloge, so ji sestanek razbili ter jo poslali nazaj. Zakaj se je to zgodilo? Zaradi tega, ker so v odborih raznih organizacij, posebno pa v KLO-jih, kričači in razbijači dela naših oblastnih forumov. Na drugi strani pa so prišli pošteni kmetje iz Kupšinec in povabili aktivistko, naj pride še enkrat in da so pri volji sodelovati in določiti sorazmerje med davkoplačevalci ter izvesti diferenciacijo. Isto se je zgodilo v Vaneči, Radovcih, Topolovcih, Dankovcih itd. Posebno kritičen primer je bil tudi v Dankovcih Vse delo je razbil vaški razgrajač, kateremu se je posrečilo vriniti se v KLO Bil je vržen iz OF, ker se je izjavil pred volitvami v OF odbore, da ne gre volit je bajtar z 2 ha zemlje On samo škoduje prebivalcem, poedincem-špekulantom pa je v prid. Takih primerov pa je še več po vaseh. Predsednik KLO-a Noršinci ni hotel sprejeli razreza II. odmere ter se načelno, kot predsednik, odnosno predstavnik ljudske oblasti, postavil na oportunistično linijo, da je davek previsok in ga ni mogoče plačati. V Budincih je pri iskanju sorazmerja med kmetovalci nastal napad na člana KLO Kurjek Franca, katerega je napadel Časar Franč, češ, da je on kriv, ker je sodeloval pri razrezu, da ima 15.800 dinarjev davka po II odmeri. Časar je s psovkami in fizično napadel člana ljudske oblasti. Posamezne duputacije, ki prihajtjo na poverjeništvo in računajo na to, da bi se jim davek popustil, kar se jim ne more dovoliti, ali pa zahtevajo, da se jim dovoli znižati II odmero še za 100.000 ali 200 000 dinarjev, ker so še vedno mnenja, da je povrejeništvo za finace v LRS neka trgovina kjer se da barantati kakor se je dalo včasih Dohodek, ki je bil dosežen na prostem trgu, se mora obdavčiti Tov Polič Zoran. minister za finance ie v svojem članku lepo nakazal problem dohodnine in njegove vloge pri izgradnji socializma. Poverjeništvo za finance se načelno drži Uredb o dohodnini, a pomanj- kljivosti so nastale pri nekaterih zavezancih tako, da na primer tisti, ki je prodajal na prostem trgu, ni bil obdavčen po višji lestvici, a drugi, ki je izpolnil vse svoje obveze, pa je bil težko obremenjen. Te napake so se odpravile v prejšnjem tednu, ko so aktivisti na vaseh z množičnimi organizacijami odpravljali vse storjene napake. V kolikor se te napake še niso odpravile, je krivda edinole pri tistih ljudeh, ki sodelujejo in so premalo odkriti, in ne nudijo pomoči aktivistom Toda ta odmera ima tudi to dobro stran in pobudo, da bodo ljudje pri drugih gospodarskih akcijah bolj množično in življenjsko sodelovali ter iznašali špekulante in škodljivce ljudske skupnosti. Pred nami stoji odkup žita, razrez obvezne oddaje živine in slično. Pri vseh teh akcijah morajo množične organizacije sodelovati in se boriti proti vsem nepravilnostim z vsemi volivci kraja V Vadarcih se je pripetil slučaj, da so pošteni davkoplačevalci iznašali nepravilnosti in sedaj prizadeti grozijo, da tistim ne bodo pomagali pri žetvi in mlačvi. Proti takim pojavom ie treba ostro nastopiti Takšni odnosi so škodljivi in jih je treba odpraviti. V kolikor so še pomanjkljivosti, se bodo še naknadno odpravile tako. da bodo naši deloval ljudje imeli zaupanje v našo ljudsko oblast in njene Uredbe ki jih izdaja. S pravilno odmero davka bomo dali priznanje poštenemu delovnemu kmetu, a špekulantu onemogočili ustvarjati kapitalistične tendence na vas.. Druga odmera je samo gospodarsko politično orožje, ki pomaga tistemu kmetu, ki gradi socializem na vasi in tolče tistega, ki je temu nasproten. Seda; se vršijo sektorske konference z obrtniki, ki bodo obdavčeni po VI. in V obliki dohodnine. Bistvo dohodnine pri obrtniku se je tudi precej spremenilo od leta 1947 do 1948 Razvrščeni so obrtniki na dve obliki, in to rokodelci IV oblike in V oblike, prosti poklici in lastniki premoženj Vsaka od teh oblik ima druge davčne stopnje, ki so zelo nizke stopnje napram letu 1947 Na nižja bo za rokodelce n. pr. N N krojač ima dohodka iz obrti 40.000 din hiše 4000 iz zemljišča 20.000, skupaj to- rej 64.000 din davčne osnove. Davčna stopnja je 8,5%, kar znaša 5440 din davka. N. pr. kmetu iste osnove 64.000 din, bi znašal davek 8.373 din. Kmet bi torej plačal 2933 din več davka. To nam dokazuje, kako naša oblast ščiti obrtnika Za posamezne odstotke se poveča davek pri tistih obrtnikih, ki zaposlujejo tujo delovno silo. Davčna komisija bo določevala za posameznega obrtnika, koliko se mu bo pribilo za tujo delovno silo. Prav tako bo davčna komisija znižala davek procentualno tistemu obrtniku, ki proizvaja znanstveno kulturne predmeto. Skoraj v celoti so vsi obrtniki vložili nerealne davčne prijave, nekateri pa s ploh niso vložili in tem bo zaračunano 6% kazni. V mestu Murska Sobota so bile vložene 4 pravilno sestavljene prijave, ki so odgovarjale stvarnemu dohodku. Vse ostale prijave so bile pomanjkljive. N. pr. sestavljena prijava od Šiftar Karela, krojača iz Murske Soboto, Ruska ulica št. 3, kateri je navedel čistega dohodka v- letu 1948 4.165 din od obrata in 800 din od obrta, kar nikakor ne more držati, da bi se družina Šiftar lahko preživela s 4765 din v celem letu. Ta krojač ni premišljeval, ko je sestavljal prijavo, ker bi moral znašati njegov dohodek mesečno ono vsoto, ki jo je navedel v prijavi kot letni dohodek Takih prijav je nešteto, obrtniki so se premalo samozavestni, da bi sestavini pravilne in resnične prijave ki bi odgovarjale dejanski stvarnosti. Ti obrtniki se naj ne čudijo, da se jim bodo osnove dvignile po oceni davčnih komisij ponekod tudi desetkratno. Imamo pa poštene obrtnike v Murski Soboti, katerih prijave naj bodo vzor ostalim obrtnikom mesta Murska Sobota, kot davčna prijava krojača Šarotarja, čevljarja Fujsa, sli- karja Pavčiča in kleparja Juga ter prijava brivca Kološa in še nekaj drugih Masovni sestanki nam bode dali kritičen pregled v zvezi z vlaganjem prijav ter njihov odnos do socialistične ureditve Obrtništvo je nujno potrebno pri gradnji socializma, ki igra dopolnilno vlogo naše dopolnilne preskrbe lokalne ga pomena. Davčna politika ie usmiljena na linijo pomoči pri izvajanju nalog posameznega obrtnika, ki pošteno in vestno izpolnjuje naloge petletnega pla- na in daje svoj delež v čimprejšnjo gradnjo socializma. J.V Murska Sobota, 7. julija 1949 LJUDSKI GLAS Stran 3 Razpis tekmovanju za ͵͵Kmečki festival´´ Okrajni odbor OP v Murski Soboti priredi koncem meseca septembra ali v začetku oktobra t. i. veliki »Kmečki festival«, ki bo pregled vsega kulturno-prosvetnega delovanja na vasi. Na festivalu bodo sodelovala vsa kulturno-izobraževalna društva v okraju in vsi aktivi, ki se bavijo s kulturno-izobraževalnim delom. Tekmovalo se bo za festival v sledečih panogah: 1. Gledališke družine izberejo lahko poljubno igro, vendar morajo isto takoj prijaviti. Ocenjevala te bo v smislu navodil, ki so izšla v »Obzorniku« pri republiškem tekmovanju. Prireditev se bo vršila na domačem odru, kjer bo tudi ocenjena Najboljša družina v okraju bo nastopila v tednu festivala v Murski Soboti. 2. Pevski zbori bodo tekmovali vsi v Murski Soboti, in sicer s štirimi pesmimi, od teh dve obvezni, ki jih določi tekmovalna komisija in dve po lastni izbiri 3. Folklorne skupine s poljubnimi plesi, kakor mladinske, tako tudi pionirske. 4. Godbe na pihala, brez ozira na njihov številčni sestav ali program. Tildi ostale godbe (godala), mešani orkestri z najmanj petimi godbeniki. 5. Recitatorji s poljubno izbranimi pesmimi. 6. Pevci-solisti s poljubnimi pesmimi. 7. Pevski dueti, trio, kvarteti in »fantje na vasi«. (Pod zadnjo lahko tekmujejo vaški fantje, ki niso vključeni v nikak zbor, z narodnimi pesmimi.) 8. Solisti, godbeniki, harmonikarji in mali orkestri brez ozira na izvajani program. V tej grupi lahko nastopajo samo mali orkestri z manj kot petimi godbeniki. 9. Izdelava najlepšega dožnjeka. 10. Najboljša vas v okraju. Pod to skupino se bo ocenilo vas, ki bo prikazala največ panog kultumo-prosvetnega dela, izvedla v času pred festivaloni še ostala tekmovanja, ki so v zvezi s festivalom in kateri aktiv ali KUD bo dosegel največje uspehe pri političnem delu, študiju, zadružništvu in pomoči LO. Festival bo otvorjen z veliko razstavo kmečkih proizvodov, katere bodo razstavile zadružne ekonomije, kmetijske obdelovalne zadruge in državna posestva Na razstavi se bo predvsem prikazal razvoj - obdelovalnega zadružništva oz. socialističnega sektorja v kmetijstvu in perspektiva posameznih zadrug v bodočnosti. V predfestivalskem času se bodo izvedle tudi tekme koscev pri otavi in tekme žanjcev. Izbirne tekme tako koscev kakor tudi žanjcev se bodo izvršile po posameznih KLO na zadružnih ekonomijah ali kmetijskih obdelovalnih zadrugah in najboljši od teh izbirnih tekem bodo prišli v finale, ki se bo izvršil na mestni ekonomiji v Murski Soboti. Pr. končnem tekmovanju v Murski Soboti bo izven konkurence tekmoval, kakor s kosci, tako z žanjci tudi stroj. Pri tekmah koscev je treba upoštevati sledeče Tekmujejo posamezniki, ki mo- rajo pokositi 20 arov travnika. Za slabo kvaliteto dela se odbijajo točke Pri tekmi žanjcev tekmujejo skupine po tri osebe: kosec, berica in vezač. Pokositi morajo 20 arov žita, ga zvezati in zložiti v »križe«. Za slabo kvaliteto dela se odbije od časa. Rezultati tekmovanja se bodo objavili na festivalu, kjer bodo podeljene tudi nagrade. Izbirno tekmovanje v žetvi naj se izvrši v posameznih KLO-jih do 12. t m. n rezultate, oziroma najboljše tekmovalce poimenično sporoči na okrajni komitet KPS-agitprop-oddelak v Murski Soboti, da se jih pokliče na okrajno tekmovanje. Rezultate tega tekmovanja, kakor tudi tekme koscev se razglasi na festivalu, kjer se razdelijo tudi nagrade. Vse skupne, ki hočejo tekmovati na festivalu, naj čimprej pošljejo prijave z navedbo tekmovalnega programa na okrajni komitet KPS, oddelku za agitprop v Murski Soboti, da dobijo nadaljna navodila. Opozarjamo vsa KUD, kakor tudi ljudsko-prosvetne svete, aktive in posameznike, ki hočejo tekmovati, da so za to tekmovanje razpisane visoke nagrade od 2000 do 10.000 din v denarju, kakor tudi razna praktična darila za prve tri najboljše plasirane tekmovalce v posamezni skupini. O podrobnostih tekmovanja bomo še pravočasno poročali. Ponovno pa opozarjamo vse tekmovalce, da se prijavijo pravočasno, ker drugače ne bodo pripuščeni k tekmovanju. Nastop učencev glasbene šole v Murski Soboti Gojenci glasbene šole v Murski Soboti so priredili samostojen glasbeni nastop. Koncert je bil v telovadnici gimnazije v Murski Soboti. Sodelovali so tudi učenci šole iz Beltinc ker spadata obe šoti pod vodstvo enega zavoda. Nastop je zelo lepo uspel. Pravilna organizacija udejstvovanja naših pionirjev in mladincev, trud predavateljev, volja in napor naših najmlajših za premagovanje tipk klavirja, strun in borba za pravilno uporabo lastnega instrumenta — glasilk; vse to je prišlo do polnega izraza na nastopu. Opazna je bila sicer razlika, večje znanje pri enih, pomanjkljivosti pri drugih, kar pa je seveda razumljivo. Nastopali so najboljši gojenci šole. Stopnjevanje znanja, pa tudi sigurnost nastopajočih sta prišla povsod do izraza. Predvsem pri nastopanju drugega in tretjega letnika. Nastopil je tudi ansambl, ki ga tvori 7 mladih glasbenikov, gojencev šole. Zaigrali so s sigurnostjo in dokaj dobro. V tej sedmorici mladih glasbenikov je prav gotovo dober bodoči kader za orkester SKUD »Štefan Kovač«. Ob pojačani nadaljnji vadbi, z vztrajnim uče- njem bodo le ti, kakor tudi vsi ostali člani — učenci Glasbene šole gotovo kmalu dosegli še vidnejše uspehe in st uveljavili tudi ob drugih sličnih prireditvah. Pravilno in zelo na mestu je to, da je uprava šole po prvem nastopu učencev, ki je bil letos ob priliki Prešernovih proslav, nagradila nekaj učencev s tern. da so oproščeni plačevanja šolnine za drugo polletje. Tokrat niso nastopali učenci prof. Gruma — vsled njegove trimesečne odsotnosti, kar bi prav gotovo še bolj poživelo sam nastop in mu tudi dvignilo jačino kvalitete Ob kritični oceni sobotnega nastopa učencev Glasbene šole lahko trdimo, da se v njej zbirajo in rastejo mladi kadri v našem glasbenem življenju in da raste tudi kvaliteta njihovega dela. Nastopu je prisostvovalo nekaj čez 200 poslušalcev, po večini pionirjev in mladincev, ki so z veseljem in odobravanjem spremljali izvajanja svojih tovarišev Največ učencev Glasbene šole je iz vrst dijakov soboške gimnazije, nekaj pa iz osnovne šole in udeleženci iz Beltinc. Dijaki soboške gimnazije so letos tako že četrtič pokazali uspehe sistematičnega dela na področju kulturno umetniškega udejstvovanja. Svoje uspehe je prikazal z nastopom mladinski pevski zbor, dramska skupina se je predstavila z dobro naštudirano in uspelo uprizoritvijo »Triglavske bajke«, telovadni nastop je zajel mladino Ekonomskega tehnikuma in osnovne šole, sedaj so pa nastopili mladi godbeniki. Na soboški gimnaziji pa delujeta tudi literarni in prirodoslovni krožek, ki prav tako zajemata v svoj delokrog precejšnje število mladine Vsekakor pa bi bilo pravilno vsemu temu delu dati točnejšo organizacijsko obliko. Mladinsko kulturno umetniško društvo na naših srednjih šolah bi delo, iniciativo in razvoj kulturno umetniškega dela naše šolske mladine prav gotovo še boli stopnjevalo N. A. Moravci. V Moravcih, kjer je pred meseci ustanovljena kmetijsko-obdelovalna zadruga, je sklenila mladina, ki ni vključena v KOZ, da bo pomagala ob potrebi v delu KOZ in s tem namenom ustanovila mladinsko delovno brigado. Tovarna perila v Murski Soboti je izpolnila polletni plan in s tem ponovno dokazala svojo organizacijsko čvrstino, v čemer prednjači pred vsemi podjetji in tovarnami v soboškem okraju, kljub temu, da delo sindikata na splošno ne žanje zadovoljivih uspehov. V soboškem okraju so bile izvedene tekme koscev, v katerih so tekmovali mladinci iz mladinskih aktivov Moravci, Tešanovci, Sebeborci, G. Lendava, Kramarovci, Topolovci in Šulinci, Tekmovalo je 65 mladincev. Najboljši izmed teh so krenili na republiško tekmovanje v Kočevje. Iz Murske Sobote je krenila v preteklem tednu mladinska delovna brigada srednješolske mladine na avtocesto. Poleg knjižnice in ostalih potreb- nih rekvizitov, s katerimi se je opremila, si je preskrbela vse potrebščine za vzorno ambulanto. Zdravila in ovoje ter slično so nakupili z denarjem, ki so ga zbrali delno sami in ga dobili v znesku 2000 din od Mestnega odbora AFŽ. Mladina mladinskega aktiva Železni dveri se je vključila v frontno brigado »Kaj ko bi se vključil ves aktiv v frontno brigado?« je bilo slišati med mladinci zadružniki. Na to je že dalj časa mislila tudi sekretarka aktiva: Emica, ki je končno sklicala izreden mladinski sestanek. Mladinci so se polnoštevilno odzvali. Prišli pa so tudi ostali zadružniki. Zanimalo jih je, kaj je tako važnega, da je njihova mladina sklicala izredni mladinski sestanek. Živo je bilo na sestanku. Po obrazložitvi sekretarke o pomenu te akcije so se mladinci vpisovali. Vsi so podpisali izjave in diskusija je potekala živo že o odhodu in življenju v brigadi, o življenju pri nas in pogovor je potekel tudi o Slovenski Koroški, o krivičnem sklepu štirih ministrov. Zdaj se niso oglašali samo mladinci, ampak tudi ostali zadružniki. Predvsem so se oglašali Maistrovi borci, ki so se že po prvi svetovni vojni borili za pravice koroških Slovencev. Po sestanka se je dolgo razlegalo preko gričev veselo in glasno: »Kmečki fantje in dekleta — to je hrabra naša četa...« Zjutraj so prav tako zapeli, ko so odhajali z ostalimi frontovci v Ljutomer, kjer je bilo zbirališče frontovcev-brigadirjev. Zopet je dala zadruga Železne dveri 55 ljudi v frontno brigado za gradnjo socializma in predvsem za izpolnitev plana, VM Pospešujmo semenogojstvo ! Občutno je pomanjkanje semen Predvsem nam primanjkuje dobrega zelenjavnega in poljskega semenja Pomanjkanje je semen dvoletnic, kakor: zelja ohrovta, korenja itd. Pa tudi semen enoletnic-zelenjadnic nimamo dovolj. Uvoz semen iz inozemstva pa je pogostokrat v zvezi s težkočami, še poleg tega, da je drag. Najboljše in najbolj potrebno je pri nas pridelovanje semen doma — povsod, kjer so za to pogoji. Gojenju semen morajo predvsem posvečati gospodarstva ali državna ali zadružna. Sicer so že vsa gospodarstva pristopila h gojenju semen, toda to je vse premalo. Tudi privatne vrtnarije naj pristopijo k čim večjemu gojenju semen, da se ne bo potrebno še v bodoče oslanjati na uvoz dobrih semen, kot je bilo to potrebno do zdaj. Nepravilno pojmovanje sodelovanja vaških kulturno umetniških društev Mlado in agilno izobraževalno umetniško društvo »Tešanovci« iz Tešanovec je nedavno tega hotelo prenesti plodove svojega dela na Goričko. Uprava društva je poslala dopis KUD »France Prešeren« v Gor. Lendavi s ponudbo, da bi uprizorila dramska skupina izobraževalno umetniškega društva Tešanovci igro »Volkodlaki« v gornjelendavskem zadružnem domu. Na poslani dopis so prejeli odgovor naslednje vsebine s podpisom predstavnika in tajnika KUD »France Prešeren« Gor. Lendava: »Vašo ponudbo o gostovanja dne 19. junija 1949 sprejemamo s sledečimi pogoji: Vse potrebno za prireditev, t. j. oder, razsvetljavo, zatemnitev in organizacijo udeležbe si pripravite sami. Poleg tega Vas pozivamo, da bodo igrala disciplinirani. Ravno tako sprejme naše društvo od Vas 1000 din gotovine; sami pa še odgovarjate za morebitne poškodbe. Ako se strinjate z vsem navedenim, nam sporočite. Vstopnice lahko pošljete v predprodajo.« Tak je bil odgovor. Vsekakor ta odgovor najbrž ni odgo- vor vsega odbora, verjetno še manj vsega društva, kajti ne verjamemo, da bi skupno delo in skupni uspehi v borbi za socialistično preobrazbo naše vasi smeli porajati take nezdrave odnose med mladimi kulturnimi društvi Mislimo, da je na mestu pripomba enega člana društva Tešanovci ponujajo blago, ki ni na prodaj, oz. da je vsebina odgovora odbijajoča in celo žaljiva. Nekoga v naprej pozivati, da naj bo discipliniran in da naj si sam organizira udeležbo, pomeni, da dotični, ki tako izjavlja ne pozna razumevanja in tako potrebnega medsebojnega kulturnoprosvetnega dela naših kulturnih ustanov in društev Prav gotovo je to, da se dogaja, da nekatere gostujoče skupine večkrat niso ravno najbolj disciplinirane, toda takih pojavov ne smemo posploševati, kakor tudi ne zanikati in skrivati napak posamezih skupin, če je že — v kaj pa dvomimo — bila res vsa družina nedisciplinirana. Tovariška pomoč, tovariško sodelovanje in izpopolnjevanje naj se kaže tudi pri delu na kulturnoprosvetnem polju, konkretno tu v pomoči domačinov gostujoči dramski skupini iz drugega kraja, posebej pa še v tem primeru ker vemo, kaka je tešanovska mladina, ki je pokazala veliko volje in iniciative ne le na kulturnoprosvetnem, temveč tudi na gospodarskem polju, kjer se prav tako aktivno udejstvuje. Mnenja samo. da se taki primeri v bodoče naj ne pojavljajo B. V. ING. KOŠENINA: Mehanizacija kmetijstva Da bomo mehanizacijo pravilno razumeli, si moramo najprej razjasniti, kaj beseda sama pravzaprav pomeni. Kadar govorimo o tej stvari, večkrat slišimo »mehanizacija v ožjem ali šem pomenu«, včasih naletimo tudi na besedo »traktorizacija«. Mehanizacija v širšem smislu pomen, uvajanje v kmetijsko proizvodnjo stroje, pogonske in delovne traktorje, motorje, traktorske okopalnike in osipalnike, kosilnike, mlatilnice, dalje instalacija mehaniziranih naprav v kmetijske obrate, kakor navodnjavanje, odvodnjavanje. uporaba motornih transportnih sredstev, industrijska predelava kmetijskih proizvodov v pollabrikate itd. Širši pojem mehanizacije pomeni torej uvajati stroje in moderne načine dela v vse panoge kmetijske proizvodnje. Ožji pomen mehanizacije pa pomeni mehanizirali, to je uvajati moderne kmetijske stroje v rastlinsko proizvodnjo. Sem spadajo traktorji, pogonski in delovni motorji, vsi večji obdelovalni stroji, ki se neposredno uporabljajo pri rastlinski proizvodnji. Se ožji pojem mehanizacije pa je traktorizacija Sem spadajo le ona dela. ki se dajo opraviti s traktorjem, posebno oranje, setev, žetev, mlačev, okopavanje itd. Stopnja mehanizacije je lahko delna ali pa popolna. Cim več kmetijskih del opravljamo z mehanično, to je motorno silo, tem večja je stopnia mehanizacije Cilj socialističnega kmetijskega gospodarstva je, da postane mehanizacija 100%, v tem momentu pa tudi kmetijska proizvodnja postavljena na industrijsko osnovo Takrat bomo rekli, da smo kmetijstvo industrializirali, to se pravi, da bomo ustvaril pogoje dela. ki so po svojem značaju in obliki enaki pogojem v neki industriji, S popolno mehanizacijo. t. j. industrializac jo kmetijstva na je ozko povezano vprašanje kompleksne obdelave zemlje, to je od kolektivne obdelave Za razvoj strojne obdelave je to vprašanje velike važnosti in ga je treba obravnavati z vso pozornostjo in doslednostjo. V zgodovini razvoja mehanizacije vidimo, da se te ta mogla razvit le pod enim pogojem, da so bile ustvarjene dovolj velike obdelovalne površine, kajti na razvoj strojne obdelave odločujoče vpliva velikost parcel. Iz dosedanjih praktičnih izkustev je znano, da ie oranje s traktorjem nerentabilno, če so parcele manjše do 0,5 ha, ker izgubimo vsled pogostega obračanja in prehajanja od ene na drugo parcelo veliko časa in goriva. To vprašanje je važno zato, ker naša kmečka gospodarstva po večini sestavlja o iz obdelovalnih kompleksov, ki so po več ni manjši od 30 ha. Zato je mehanizacija, predvsem pa traktorsko oranje, odvisno od tega, kako bomo ustvarili večje obdelovalne komplekse. ki so osnova za produktivnost obdelovalnih strojev Naše obdelovalne zadruge in drž. posestva bo treba sklopiti z majhnimi parcelami v velike. Zato to vprašanje zadeva predvsem privatni sektor, na katerega danes še vedno odpada pretežna večina orne zemlje- Za mehanizacijo kmetijstva v ožjem smislu bo končno tudi važna preusmeritev naše kmetijske proizvodnje. V petletnem planu se predvideva povečanje okopavin in krmskih rastlin na račun žitaric. Okopavine pa zahtevajo več nege. Tu bomo morali uvesti strojno kultiviranje, to je okopavanje, otipavanje in pospravljanje. Ko govorimo o mehanizaciji kmetij’ štva, je potrebno, da ugotovimo njene prednosti in njen značaj. Uporaba raznega orodja in strojev v kmetijstvu je velikega pomena za povečanje donosa in olajšanje napornega dela. Najvažnejše koristi, ki j h imamo od njihove uporabe, so sledeče; 1. Delo le popolnejše: S kmetijskimi orodji in stroji se v večini slučajev doseže kvalitetno boljše delo S traktorskim plugom lažje dosežemo globlje in boljše oranje kakor z manjšim vprežnim plugom 30-40 a kar nadomešča 300 bolje opremljen kot ročno itd. 2. Delo Je izvedeno hitreje in pravočasno, kar je predvsem važno pri raznih sezonskih delih ki morajo biti pravočasno izvedena, n pr košnja, žetev, mlačev td 3. Delo je cenejše? Ročno delo je v kmetijstvu drago, z uporabo strojev pa postane ceneje, ker z manjšo delovno silo opravimo v istem času več dela 4 Prihranimo na materialu in zmanjšamo gubitke pri delu: Z uporabo sejalnika za setev v vrsto prihranimo na količino semena, ki je potrebna za enoto površine, z uporabo kombajna znatno zmanjšamo gubitke pri žetvi in mlačvi 5 Deio je lažje in produktivnejša ter bolje nagrajeno: Z uporabo strojev osvobodimo človeka najtežjih del, na drugi strani pa je delo s stroji kvalificirano in zato bolje plačano, kakor nekvalificirano ročno delo. 6. Z uporabo strojev osvobodimo veliko Število ljudske delovne sile za druge gospodarske panoge, predvsem za industrijo 7. Z uporabo strojev se dviga kulturni nivo prebivalstva, ker je za opravljanje potreben izobražen strokovni kader, kmetijstvo postane s tem naprednejše, a delavcem zaposlenim v kmetijski proizvodnji, ostane več časa za udejstvovanje in razvoj na kulturnem področju. Prednosti mehanizacije so torej številne in raznovrstne Predvsem je uporaba večjih strojev očitna v primerjavi s primitivnim načinom dela. Vprašamo se, kakšne so prednosti mehanizacije pri osnovnih del h kmetijske proizvodnje, kakor so oranje, setev, žetev, mlačev, košnja itd. Traktorsko oranje ima napram vprežnemu prednost v tem, da lahko orjemo do večje globine, hitrejše in zato tudi cenejše. Predvsem pride traktorsko oranje do izraža, kadar orjemo za industrijske kulture in rigolamo za vinograde n sadovnjake, kar ni mogoče uspešno izvesti z vprežno živino, Setev s sejalnikom je boljša, kakor ročna. Sejalnjk razporedi zrna enakomerno po njivi, da so vsa enako globoko pokrita in imajo tudi vsa enako možnost kaljenja in razvoja. Žetev s snopoveznikom se pri nas vedno bolj uvaja. Uvežban traktorist in upravijač snopoveznika opravljata žetev hitreje in boljše kot pa ročno. Prednosti mlačve z modernimi mlatilnicami pa so v primeri z mlačvijo s cep zelo očitne Izreden napredek pri mlačvi predstavlja uporaba mlatilnice ki ima stiskalnico za slamo Mlatilnica z dvojnim ali trojnim čiščenjem popolnoma omlati in očisti žito tako da je primarno za hrano in setev Kot dopolnilo k delu mlatilnice uporabljamo tudi čistilnike, med katere prištevamo trierje in selektorje kateri so običajno opremljeni z razkuževalnimi napravami. Dokazano je da s trierji in selektorji očiščeno in razkuženo žito da 10% večji donos. Da bomo imel vsaj približno sliko o prednosti mehanizacije kmetijstva je potrebno navesti primerjavo ročnega oziroma vprežnega dela z mehaniziranim delom 1 Oranje: Par konj preorje v 10 delovni urah okoli 0.50 ha. traktor z dvobrazdnim plugom preorje v istem času 2,50 ha, a trobrazdnim plugom 3,50 ha itd. Značilno je razmerje 1:5 odnosno 1:7. 2. Košnja: En kosec pokosi v 10 urah 0,50 ha traktorska kosilnica pa v istem času 8 ha, če ima kosilnik neposredno pripet, s kosilniki v agregatu pa je efekt mnogo večji. Značilno je razmerje 1:16 (en traktorski kosilnik = 16 koscev). 3. Žetev: 12 žanjic požanje v 10 urah 1 ha, snopoveznik požanje v istem času 5 ha. Razmerje 1:60. 4. Žetev: Sejalec poseje z roko na dan 3 ha, traktor s sejalnikom pa poseje na dan 18—20 ha, traktorski sejalec je pospešil in olajšal delo kmetovalcu 6—7-kratno, s sejalnikom pa se je prištedilo 30—40% semena napram ročni setvi, 5. Saditev krompirja: 1 delavka posadi na dan z roko okrog 20 arov, traktorski sadilnik posadi na dan 10 ha, to je, pospešuje delo 50kratno. 6. Traktorski izkopač izkoplje v 10 urah 2,50 ha, za kar je potrebno 30 delavcev. Razmerje je 1:30, 7. Žetev in mlačev s kombajnom: Kombajn je kompliciran stroj, ki istočasno žanje, mlati, čisti in sortira žito; v 10-urnem delovnem času napravi isto delo kot 6—8 snopoveznikov, 2 mlatilnici in nekoliko čistilnikov. poleg tega prištedi po ha 1,6 metrskih stojov žita, kar zmanjša gubitke, ki nastajajo pri žetvi in mlačvi. Interesanten je primer dveh kombanerjev, to je upravljatov kombajna, ki sta z dvema kombajnoma v eni sezoni požela in omlatila 5233 ha žitaric. Za opravilo tega dela z navadnimi stroji bi potreboval: 1637 ljudi, 373 konjev, 25 snopoveznikov, 26 mlatilnic, 25 vejalnikov in 40 sortirnikov, pri ročnem delu pa bi rabil za to delo 3323 delovnih moči. V mehanizaciji kmetijstva je še mnogo drugih kmetijskih del, pri katerih stroj prinaša znatne prednosti. Omenimo samo motorno škropljenje sadnega drevja in vinske trte, hmelišč in njivskih kultur Pri rigolanju sadonosnikov in vinogrodov je dnevni učinek traktorja z rigolplugom 30—40 arov. kar nadomešča 300 do 400 delavcev V SZ uspešno uporabljajo za zatiranje škodljivcev in bolezni letala, s pomočjo teh škropijo sadno drevje, vinograde in njivske kulture — n pr avion poškropi v letu 0.5 do 2 m višine na dan okoli 150 ha površine Na ta način prištedimo 600 delovnih sil, ki bi to delo izvršile v istem času z odprtimi škropilnicami Za uspešno uoorabo kmetskih strojev je nebroj činiteljev, ki se morajo upoštevati. Predvsem je bitne važnosti za uspešno in popolno mehanizacijo velikost In arondacija parcel in končno pravilni plodorod Iz statističnih podatkov nam je znano, da je naša država kmetijskega značaja s pretežno majhnimi in srednjimi posestvi, sama LRS je dežela z dobro posestniško strukturo ter obsega čez 150.000 kmetskih gospodarstev, po večini malih in srednjih. Če si pa ogledamo gospodarjenje našega kmeta, ugotavljamo, da si večina prideluje to, kar potrebuje za svoje potrebe. Kmet vloži v zemljo dostikrat več dela. kot je pridelek vreden. Izkušnje so pokazale, da je mehanizirana obdelava majhnih parcel, čeprav je njihovo število veliko, nerentabilna. Isto je bilo v SZ. ko se je pokazal prvi »železni konj« ali »železni samoorač«, kakor so takrat nazivali traktor. Isti je bil najboljši agitator za kolhoze, kot do bi govoril kmetom: Vidiš, kako dela sovjetska mašina! A ti, dokler sediš na svojem individualnem posestvu. ne boš me kupil in pustil, da ti obdelujem zemljo, jaz se ne tvojih ozkih parcelah nit: ne motom obračati Ako hočeš da ti koristim, odnosno da me koristno uporabiš, združi svojo zemljo v eno skupno veliko kolhozno poljo Ravno tako to pri nas, traktor in vsi drugi ob delovalni stroji se na majhnih parcelah nerentabilno uporabljajo Intenzivno izkoriščanje obdelovalne površine in s tem v zvezi mehanizacija kmetijstva bodo možna le ob ustvaritvi večjih parcel Če zasledujemo razvoj kmetijstva in donos kmet ske proizvodnje, moramo ugotoviti, da je mehanizacija in s tem v zvezi intenzivno gospodarjenje možno le s prehodom od individualnega gospodarjenja na kolektivno gospodarstvo Najenostavnejši n najproreprostejši način prehoda na novo obliko gospodarstva vsakega kmeta je kmeitijsko obdelovalna zadruga Gospodarski razlogi so jasni Zadružno načelo samopomoči gospodarsko šibkih posamoznikov se v poln meri izvede samo v kmetijsko-obdelovalni zadrugi Da te to tako in ne more biti drugače nam priča dejstvo. da se dan za dnevom vključujejo v kolektivno gospodarstvo novi člani s svojimi individualnimi gospodarstvi dan zn dnevom se ustanavljajo nove kmetjisko-obdalovalne zadruge ki bodo uspešno mehanizirale svoja kolektivna gospodarstva in nam bodo garant da dosežemo najvišjo stopnjo kmetijske mehanizacije to je industrializacijo našega kmetijstva Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 7. julija 1949 Ljudska tehnika Delo modelarjev je poživelo tekmovanje letečih modelov V nedeljo je bilo modelarsko tekmovanje soboških modelarjev, vendar se tega tekmovanja ni udeležilo celotno število modelarjev To tekmovanje je drugo te vrste v Murski Soboti in je tudi na zadnjem opaziti iste pomanjkljivosti, kot na prvem tekmovanju, ki je bilo v februarju, a to je: pomanjkanje organizacijske čvrstine, ki jo razbijajo posamezniki z nepravilnim odnosom do dela in jih bo treba izločiti iz vrst modelarjev. Občutna pomanjkljivost pa je bila izdelava modelov, ki vsled slabe izdelave niso dosegli takšnih rezultatov, kot bi jih lahko. Kljub vsemu pa je tekmovanje uspeh za modelarje že v tem. ker se je delo modelarjev po dvomesečnem premolku zopet poživelo in obeta lepe uspehe. Tekmovali so mladinci in pionirji, a najlepši čas in naj lepše lete s svojim modelom je dosegel mladinec Polak Slavko. Pionirjem pa se mora priznati uspeh že v izdelavi samega modela, kri je dokaj težka in zahteva veliko potrpežljivosti in preciznosti kot tudi precej znanja. Opaziti pa je bilo, da prav znanja v delu na terenu nimajo dovolj in vsied tega niso imeli uspeha v pravilnem centriranju modelov. Preizkušena modelarja pripravljata modele' za tekmovanje Prekmurska zemlja potrebuje apna Starejši kmetovalci so včasih mislili, da bo svet ostal vedno enak. Ker so pa doživeli marsikatero presenečenje, sedaj začudeno gledajo in opazujejo novo življenje. Po naših mestih in vaseh se obnavljajo hiše in nove ceste novo življenje se je začelo. Nov duh napredka je zajel vse panoge življenja, obrt. industrijo in kmetijstvo. V vasi ni industrije in ne toliko obrti, kmetje so kmetje in tudi kmetijstvo se razvija in napreduje Kmetovalci niso več sami kakor so bili v stari Jugoslaviji, pri delu jim pomagajo strokovnjaki in svetovalci. Tako je pred meseci prišel strokovnjak iz Ljubljane na Pohorje. Na krajevnem odboru so se zbrali kmetovalci; nekaj važnega bo povedal. Govori, vsi ga poslušajo Pripoveduj in jim kaže slike. S seboj je imel stekleničico bele tekočine. Pred njim je bil kos kamna in peska; s sobno kislino dela poskuse in ugotavlja, kje bo dobil apnenec. Naša zemlja potrebuje apna, naši pašniki, travniki, sadovnjaki, vinogradi in gozdovi ga nujno potrebujejo. Vsi dobro vedo. kako je apno koristno. Človek brez apna bi bil kot polž, bi bil brez kosti. Prav tako vsa živina. Prašičem, zlasti mlajšim, dajemo apna, bolnim na pljučih dajejo injekcije — kalcija (apno); kalcij drži pokonci ves svet. Strokovnjak pripoveduje in pojasnjuje, kako ga lahko uporabljamo, govori o načinu gnojenja, ki bo dvignilo naše kmetijstvo. Apno mora služili človeku? vsak umni kmetovalec dobro ve. kako je apno koristno za rast vsakega živega bitja in rastline. Zemlji primanjkuje apna, pravijo, da je kisla. Zelo kisla zemljišča, ki jim primanjkuje apna. spoznamo po teh pojavih: l. Spomladi so hladna in se težko segrevajo; 2. sušo težko prenašajo in močno razpokajo) 3. hlevski gnoj se iz njih hitro izgubil 4. blato od apnenca jim zelo ugaja; 5. gotova umetna gnojila (kalijeva sol, amonijski sulfat, čilski soliter, superfosfat niso le brez koristi, ampak celo pokvarijo tla; 6 na suhih ali svežih tleh najdeš na njih (ako niso obdelana): praprot, brezo, divji kostanj, črno jelšo, vresje, mah in borovnice; 7 na mokrih tleh pa raste loček in ostale kisle trave; 8. na njih zaman iščeš belo deteljico, lapuh in habat; 9. na zelo kislih tleh ne uspevajo lucerne in ostale detelje, grah, zelje, pšenica, slive, marelice, breskve in sadno drevje, ne uspeva ali pa zelo slabo Zelo kisla tla so za obdelavo bodisi težka (navadno v ravninah) bodisi lahka (navadno visoko v hribih). Težke zemlje so na splošno sive barve, lahke pa sive in črne, vendar barva nima pravega pomena. Podlaga zemljišča je lahko najrazličnejše kamenje ali rudnine, lahko so tudi apnenci dolomiti, najbolj važno je pri tem, da je apno izprano iz tal. Na močno kislih tleh še uspevata krompir in rž. Če vzorec kisle zemlje (v suhem stanju) polijemo s solno kislino, ne kipi. Pomni na: če vsi posevki, ki so našteti pod točko 9., uspevajo, krompir pa ne. je v tleh verjetno celo preveč apna in tla s solno kislino kipijo Vrsta apnencev za zelo kisla zemljišča: Za težke zemlje: 1. Prah, mehka kreda ali laporji (po vsebini apnenca); 2. trd in debelejši do velikosti koruznega zrna? 3. trd in debelejši do velikosti lešnika. Za lahke zemlje: 4 Trd in debelejši do velikosti oreha; 5. trd in debelejši do velikosti sodra Količina za 1 ha površine njive ali sadovnjaki travniki 10—20 m3 5—40 m3 40—50 m3 20—30 m3 60—80 m3 30—40 m3 80—100 m3 predebel 150—250 m3 predebel To bi bile množine za njive in sadovnjake, za travnike pa lahko vzamemo polovico. Za lahka tla uporabljamo debel apnenec (kot oreh) do velikosti Sodra. To nas pri obdelavi ne bo ovirajo, kakor bi nas pri težkih zemljah, zato pa bomo vzeli za težka tla bolj droben material. Fizkultura V nedeljo, dne 3. julija je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med sindikalno reprezentanco Murske Sobote in Ledavo iz Črnelavec, ki se je končala z neodločenim rezultatom. Tekma je bila nezanimiva, saj sta obe moštvi nastopili v oslabljeni postavi. Kakor na eni, tako na drugi strani ni bilo povezave, žoga se ie samo nabijala. Vendar so igralci Ledave imeli več od igre in bi lahko zmagali, ako bi napad znal izkoristiti dokaj zrelih situacij pred golom, posebno proti koncu igre. Tudi enajstmetrovko, prisojeno proti sindikalni reprezentanci, je Podlesek streljal točno v vratarja. Sindikalna reprezentanca je posebno v prvem delu igre večkrat nevarno ogražala vrata Ledave, vse njihove napake je pa mali, toda dobri vratar ubranil. Gol za sindikalno reprezentanco so igralci Ledave v 18. minuti drugega polčasa sami spremenili v avtogol. Po borbeni igri je kljub temu Ledavi uspelo v 31 minuti po odmoru po levem krilu Sinicu izenačiti. V moštvu sindikalne reprezentance sta bila najboljša Vrečič in Krančič, v moštvu Ledave vratar Sinic in Ovček Tekmo je dobro sodil Sinic. RAZGLAS Poverjeništvo za finance obvešča, da so uradne ure za stranke le v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, To velja za državna podjetja, ustanove in privatnike. Opozarjamo kmetovalce, da zaradi davka po II. obliki dohodnine ne hodijo v Mursko Soboto na poverjeništvo, ker za ureditev nedostatkov je sedaj še kompetenten KLO, ki sporazumno s finančnim poverjeništvom odpravi nejasnost. Poverjeništvo za finance Murska Sobota. RAZGLAS Vsa DG PLP naj vložijo svoje zaključne račune do 15. julija, za njihovo ureditev se naj obrnejo na poverjeništvo za lokalno industrijo, kakor je bilo na konferenci objavljeno dne 29. junija 1949. V kolikor ne bodo bilance do pravilnega roka vložene, bomo smatrali to za finančno nerednost. Vsa tista podjetja, ki se konference niso udeležila, nosijo vso odgovornost zaradi neizvršitve nalog. Podjetja, katera še niso vložila obrazca fonda plač, naj to store takoj po objavi tega razglasa. Za to odgovarjajo upravniki podjetij. Poverjeništvo za finance Murska Sobota. Mestni kino v Murski Soboti predvaja: 5., 6. in 7. julija 1949 sovjetski film »POZDRAVLJENA MOSKVA« 8., 9. in 10. julija 1949 francoski film »NESREČNIKI« I. del Predstave vsak dan razen ponedeljka ob 20. uri. Ob nedeljah ob 1o, 17.30 in 20. uri. Pri vsaki predstavi tednik. Blagajna je odprta vedno 2 uri pred vsako predstavo. Letna skupščina avto-moto društva v M. Soboti Klubaštvo je treba odpravili V nedeljo, dne 3. t m. se je vršil občni zbor Avto-moto društva v Murski Sobota. To društvo, ki je v začetku svojega dela imelo velike uspehe, je tokom časa tako zaspalo, da ni izvršilo niti svoje najvažnejše naloge, izpolnitve plana v vzgoji novega kadra. Tečajniki šoferske šole, ki se je začela že v novembra 1948., še danes niso mogli polagati izpitov, ker niso mogli opraviti praktičnih voženj, četudi ima društvo dva avtomobila in dva motorja za te tečaje. Razlog je pa ta, da nobeden od motorjev niti od avtomobilov ni bil ves ta čas v uporabnem stanju. Gotovo je velika napaka odbora tega društva, da se ni pobrigalo za tako osnovne stvari, ki so potrebne pri vzgoji kadra Glavna krivda je v odboru samem, v katerem sta vladala, lahko bi rekli, dve stranki, ki sta svoje delovanje omejili na medsebojno borbo, za delo društva pa se nista brigali. Posamezniki so mislili, da je novo društvo nekak bivši klub. ki bo lahko živel brez vsake povezave z ostalimi množičnimi organizacijami Ravno zaradi tega, ker v društvu niso polagali nobene pažnje na politično delo, je prišlo do tega, da društvo ni izvršilo naloge, za katero je bilo postavljeno. Tukaj imamo vzoren dokaz da v socialistični državi ni mogoča organizacija, ki ne bi bila v ozki povezavi s socialistično graditvijo, ter prej ali slej taka organizacija razpade. Ne moremo reči, da Avto-moto društvo v Murski Soboti ni imelo nobenega uspeha in da ničesar ni napravilo. Nasprotno. Organizirajo je krožke v Gor. Lendavi, Šalovcih, Rogaševcih, v Dol. Lendavi, pri sindikalna podružnici »Nafte«, Tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti itd. Izvedlo je več akcij na terenu, kakor eno krožno po Prekmurju; delovno akcijo pri obdelovalni zadrugi v Kramarovcih, kjer so posamezni člani izvedli popravila raznih poljskih strojev in motorjev, kakor tudi pri obdelovalnih zadrugah v Tešanovcih in Sebeborcih, izvedli so ocenjevalno vožnjo skupno z društvom iz Maribora in v Murski Soboti celo dirke z zaključnim mitingom. Vsekakor je društvo, kakor se je videlo iz poroči, predsednika in tajnice, delalo in imelo tudi uspehe na terenu, vendar pa nikakor ni oprostljivo, da ni izpolnilo svoje glavne naloge — vzgoje novega kadra. Glavni zadržek, da se niso popravila vozila, ki jih društvo poseduje, so bila finančna sredstva, kar pa ni opravičljiv razlog, saj je društvo v zadnjem času bilo sposobno zbrati sredstva, da znaša danes njegov saldo čez 55 000 dinarjev. Iz poročil in diskusije se je dalo razbrati. da je društvo pač nudilo svojim članom le to, kar so jim nudili nekdanji klubi, namreč izlete na deželo, ki pa so se končavali navadno v gostilni. Kar se tiče discipline v društvu, tudi ni bila ravno vzorna. Kako bi pa lahko bila, če so v odboru sami nesporazumi in nasprotja Tudi odnos do višjih organov je bil malomaren, saj je društvo, kljub pravočasni in odločni prepovedi samo organiziralo dirke, ki pa jih ni dovolj organizirano pripravilo; ni organiziralo dovolj varnostnih naprav in posledica tega je bila, da sta se dva vozača na dirki težko ponesrečila, za kar vsekakor odgovarja društvo, ker ob dobri organizaciji te nesreče ne bi bilo. Po poročilih in diskusiji je članstvo društva napravilo edino pravilen ukrep, da je večino starega odbora razrešilo funkcij in izvolilo nov odbor, ki ima vse pogoje voditi društvo v smislu nalog, katere postavlja pred njega naša Partija in ljudska oblast ob pospešeni mehanizaciji vsega našega gospodarstva, ker danes ne potrebujemo samo strokovnega kadra, ampak poleg strokovnega znanja še socialistično zavest v vsakem človeku. A. S. Iniciativni okrajni odbor Ljudske tehnike v Soboti bo velika opora organizacijam v delu in razvoju V ponedeljek zvečer so se sestali v dvorani sindikalnega sveta predstavniki množičnih organizacij, organizacij Ljudske tehnike, ki obstojajo v mestu, in vojske. Namen tega sestanka je bil: postaviti začasni odbor za vodstvo in koordinacijo vseh osnovnih organizacij Ljudske tehnike v okraju Murska Sobota, ki so do zdaj životarile razcepljeno in po svoje in niso dosezale zaželjenih uspehov. Obenem se je pristopilo k pretresu vprašanja vzpostavitve Klubov tehnike, v katere naj se vključujejo vsi, ki imajo opravka s tehniko ali se zanimajo za tehniko; predvsem pa mladinci, ki še niso odslužili vojaškega roka, da se usposobijo za vstop v tehnične edinice JA Vzpostavitev klubov tehnike ima velik pomen predvsem na vasi, kjer se močno širi socialistični sektor, a strokovnjakov mehaničarjev ni, ki bi poznali stroje in jih vedeli ob vsaki potrebi tudi popraviti. Z namenom, da tehniko naredi popolnoma pristopno širokim plastem kmečkega ljudstva, je dano največ poudarka organiziranju in delu klubov tehnike na vasi od strani najvišjih forumov, kot tudi nižjih. To pot bo ubral tudi iniciativni okrajni odbor Ljudske tehnike, ki je bil izbran iz vrst prisotnih in je že sprejel sklepe za delo v naslednjem tromesečju Ugotovilo se je, da je dana Široka možnost ustanavljanja klubov tehnike po tovarnah, ustanovah in podjetjih, kot tudi po državnih posestvih, kmetijsko obdelovalnih zadrugah in pa tudi v večjih vaseh, le da se k delu ni pristopilo, oziroma se je delo cepilo po posameznih organizacijah le na poedine krožke Ik ŽIVALSKI ŠKODLJIVCI Krompirjeve gomolje objedajo v zemlji številni škodljivci, kakor miši, strune, ogrci, gosenice sovk, bramor, pršice itd Liste žro listne uši in pršice. Najnevarnejši škodljivec krompirja pa je koloradski hrošč. Koloradski hrošč ali krompirjevec (Leptinotarsa decemlieata). Tega najnevarnejšega škodljivca krompirja so zanesli k nam v zadnjih letih vojne z vagonskimi pošiljkami semenskega krompirja Ker je neobhodno potrebno, da se škodljivec tam, kjer se pojavi, takoj v začetku temeljito zatre, ga mora vsak prdelovalec krompirja dobro poznati. Hrošč je približno 1 cm dolg, rumene osnovne barve. Po hrbtu ima 10 črnih podolgastih črt (na vsaki strani pet), na vratu pa 11 črnih lis. izmed katerih ima največja obliko črke V Jajčka so pomaranča sto ramena. 1 in pol milimetra dolga, valjasto podolgovata in so v kupčkih povprečno po kakih 30 komadov tesno drug ob drugem pokončno prilepljena na spodnjo stran krompirjevega lista. Včasih jih samica odlaga tudi na druge rastline. Ličinka, ki tudi objeda liste, je najprej krvavordeča, nato rde- čerumena in nazadnje pomarančasto rumena. Ko popolnoma doraste, je dolga 12 mm. Glava in noge (3 pari) so črni Na vsaki strani ima spodaj po dve vrsti črnih pik Buba je zamazanordeče barve, 1 cm dolga in se nahaja v zemlji 3 do 30 cm globoko. Kdor ne pozna hrošča, lahko zamena njegovo ličinko z rumeno ali črnopikasto bubo pikapolonice, ki je koristna. I. Zmago: Dogodek (Nadaljevanje) »Zakaj pa naj tako hitimo?« je zarenčal iz desnega ogla Škraban. ki je imel obrt in krpo zemlje in je vedno sanjal o tem. kako bi se povzpel višje in je vedno prekupčeval in živel v glavnem od dobička, ki ga je izmolzel iz tega. ker se mu ni ljubilo delati. »Če delamo zadružni dom eno leto ali pa tri, je pač čisto vseeno!« Zdaj se je zaustavil aktivist ob vratih blizu zadnjih in se nasmejal »No zdaj pa res vidimo, da vam ni šlo za to, kje naj zadružni dom stoji, ampak le za to ali bi ga gradili ali ne.« »Bogme!« se je oglasil Nandi — Maučičev hlapec. »Meni se je že dolgo tako zdelo.« Vsi so se ozrli vanj. Miška, Karči, Takač in vsi manjši in za gradnjo vneti radovedno, a Maučec. Bakan in oni iz cerkvenega kota vasi pa čemerno in preteče Nandi pa se je zmedel in nemirno pogledoval okrog sebe kot da se boji. da bo kaznovan za te besede. »Zdaj je potrebno samo še skleniti kdaj se bo z delom začelo in kdo bo pristopil k delu.« se to ozrl po pri- sotnih aktivist. Toda vsi so molčali. Tudi Takač je molčal in se obotavljal, kljub temu, da je trdno sklenil, da bo gradil. Motilo ga je to sovražno pogledovanje Bakana in pa geslo: Najprej naj začnejo, potem pa bom še sam pomagal. Slično je bilo tudi pri drugih. Opaziti je bilo drenjanje in nukanje: »Ti se javi prvi, pa bom še jaz.« Nihče ni hotel biti prvi. Pa je vstal Karči in hkrati z njim. kot po dogovoru. Miška. Spogledala sta se. nasmehnila in trdno dejala: »Midva pa bova začela!« Kot da bi jo zbodel, je sunkoma vstala Malča: »Jaz tudi!« Pa tudi Takača je dvignilo: »No, če si že nihče od starih ne upa, pa grem sam!« Medtem ko so vstajali drug za drugim še Majči, Mirko, Štefko, stari frontovce Banko in Nandi, se je neopazno izmuznil Škraban, ki je čutil, da bo potrebno vstati, če ostane do konca, in prav tako se je mudilo tudi Bakanu. Ostala je Maučička in godrnjala: »Mi iz zgornjega dela vasi pa ne pristopimo.« Nihče se ni oziral nanjo. Aktivist pa se je poredno nasmehnil: »Tako se čisti zrno od plev! Zdaj smo ostali tisti, ki se ne bojimo za svoja dela in jih ne skrivamo.« »Med nami je še samo osat,« se je namuznil Karči Tega sestanka se je spomnil Miška, ko je zopet slonel ob koncu istega razreda in premišljeval. Prihajali so še ostali vaški mladinci in mladinke Prišla je tudi Malča in pristopila k njemu. Sunila ga je s komolcem, kot da bi ga hotela opozoriti nase in mu nagajivo šepnila: »Zopet igraš modrijana?!« Miška pa, kot da bi ga to vzdramilo, se je živo obrnil proti njej: »Se spomniš, kako smo začeli z gradnjo zadružnega doma. Pričakovali smo velik odpor od strani naših velikanov, pa se je vse lepo poleglo in pristopil je celo Škraban Vse se mi tako zdi. kot da je k temu doprinesel tudi stričev prihod!« »Aha. to pa že!« se je ponorčarila Malča »Mogoče pa res!« se je oglasil tudi tihi Majči. »Andrej je pritegnil pažnjo velikih nase in jih pogospodil, odtegnil od nas. Vidiš, da se zdaj sučejo okrog njega in se držijo kot takrat, ko so bili župani in občinski možje.« »Ravno na to sem mislil in prav to je tisto, kar malo odbija. Mislijo mi smo prav tako ljudje kot oni in — vrag jih naj vzame!« Malča je molčala kot da se sramoto svoje besede in tega da sama ni bila sposobna tega opaziti. Mirko pa, ki je prisluhnil njihovemu pogovoru, se je zasmejal: »Zdaj pa, če drugače ne, pa iz kljubovalnosti pristopajo v naše vrste, saj jih je vsakega dne več na gradilišču « »To se da izkoristiti. Počasi ljudi prepričaš, jim prikažeš kaj je prav in kaj ni in kmalu bomo obračunali s temi, ki zavestno ovirajo nase delo.« je pripomnil Miška. Tako so nehote skrenili na temo, ki so jo itak hoteli obravnavati na sestanku. V pogovoru se je neopazno razvila diskusija, in do takrat, ko je prijel še Takač, ki je vedno prihajal na mladinske sestanke, so prinesli že marsikateri zaključek za uspešnejše delo v bodočem tednu in ga niti niso opazili, dokler se ni oglasil sam: »Pravi filozofi ste postali,« je stresal pepel iz pipe. »samo očala vam še manjkajo, da me vidite, ko pridem.« Vsi so ga veselo pozdravili On pa je poredno zasmehljivo nadaljeval: »Vse vam je znano in vse dobro razumete, tega pa ne veste, da je v naši bližini prva kmetijsko obdelovalna zadruga.« »Kaj!« so se začudili vsi hkrati. Hitro si je utrla pot v svet vest o ustanovitvi kmetijsko obdelovalne za- druge v Žefincih. Toda iznenadila prav za prav ni nikogar, saj se je o tem že mnogo govorilo. Ta misel je prišla v to kraje s kolonisti, ki so prišli na zapuščeno zemljo nemških izseljencev iz vseh krajev Slovenije že takoj po osvoboditvi. Neprijazno so takrat sprejeli to misel tamkajšnji kmetovalci, ki so na svoji zemlji preživeli vse svoje življenje in so pomnili svojo dedeke, ki so prav tako preživeli vse svoje življenje na tej zemlji. Nekaj nemogočega se jim je zdelo kaj takega. Kako naj poteka delo v taki zadrugi? Vsi bi bili gospodarji in nobeden! »Ah, kaj zadruga« se ie smejal nejeverno Smodiš, ki sicer ni imel veliko zemlje, vendar je veljal v tistih hribovitih krajih za trdnega gospodarja »To bo samo kavs in prepir. Nič dobrega saj ne more iztoči iz tega Eden bo delal drugi pa lenuharili. Delili pa si bomo enako. Ne, s tem pa se mi že ne strinjamo.« Vaščani so mu prikimavali. Kako pa naj bo drugače. Megleno je vse to Prave predstave ni mogoče dobiti o tem Misel o zadrugi pa je le vrtala in se poglabljala v njih. »Kako le izgleda takale zadruga?« so premišljevali. »Videti je potrebno in potem verjeti!« (Dalje prihodnjič Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva; »Ljudski glas« Murska Sobota. Tiska Mariborska tiskarna.