Književnost in umetnost. ,,Popotnik" ima v zadnji letošnji številki to-Ie vsebino: 1. Požegar: Prosveta. 2. Ludovik Cernej: O pomiloščenju mladoletnih obsojencev. 3. V. Pulko : Somatologija v ljudski šoli. 4. J. Kocbek inv M. J. Nerat: Spomini na potovanju v Norimberk. 5. Ivan Šega: Pedagoški paberki CIX. 6. Književno poročilo. 7. Razgled: Pedagoški paberki. — Kronika. Upravništvo objavlja to-le listnico, ki jo pač priporočamo vsakomur v uvaževanje. Tej številki polagamo poštne položnice. Cenjene naročnike prosimo, da sežejo prav kmalu po njih ter nas rešijo moreče skrbi, kako poravnati zaostali dolg, ki se je nabral vsled malomarnosti naročnikov. Veliko naročnikov dolžuje še za leto 1903. Te prosimo, da čim prej zadoste svoji dolžnosti. S prihodnjim letom uredimo nanovo naslove. Prosimo, da se nam vsaka izpremba pravočasno sporoči. ,,Zvonček'' izide z novim letom v novi opremi in s krasno vsebino. Nabirajte mu naročnikov! Opis Sv. Križa. Spisal Peter Medvešček, nadučitelj v Gorici. 1904. Tisk »Narodne tiskarne« v Gorici. Str. 52. Cena 40 h. — V tej knjižici je opisal naš tovariš Sv. Križ na Vi- pavskem v zgodovinskem in zemljepisnem oziru. Ta spis je že izšel v uradnem »Poročilu o stanju ljudskega šolstva v okraju goriškem za 1. 1903.—1904.« Ker pa dobivajo taka uradna poročila le oblastva in učiteljstvo v okraju in ker bi utegnil «Opis Sv. Križ»« zanimati tudi širše kroge, zlasti rojake  iz Sv. Križa in okolice, je izdal pisatelj svoje marljivo in  temeljito sestavljeno delo v posebni brošuri, ki je lep prinos UČITELJSKI TOVARIŠ. k našim krajepisom ter dokaz pisateljeve marljivosti in ljubezni do domovine. V knjižici so tudi 4 podobe. Sicer so podobe za take opise velike važnosti, a te so skoro brez pomena, ker so zaradi slabega tiska popolnoma nejasne in razmazane, kar je gotovo škoda. Vsaka tiskarna ne zna tiskati podob. Navodilo k III. delu čitanke za obče Ijudske Šole. (Izdaja v štirih delih, sestavila H. Schreiner in F. Hubad.) Cena 50 vin. Na Dunaju. V c. kr. zalogi knjig. — V zadnjem odstavku beremo dr. Fr. Ilešiča opis »O čitanju verzov«. V ysem se ne strinjamo s pisateljem. Tudi ni n. pr. res, kar piše na strani 32.: ... To uvažujoč, zlagajo naši pesniki take-le kitice: »Kdor kruha nabranega ne jč, . . . itd. Tega verza ni pesnik Gregorčič nikoli naptsall Njegov, t. j. Gregorčičev, verz se glasi: Kdor kruha vbranega ne }6... (Gregorčič: Poezije I., str. 18.) Morda pesnik Gregorčič tudi ve, kako je treba pisati verze. On ima za to uho in čut. Zato bi bilo treba prizanašati muziki njegovih verzov. K temu spisu se morda še oglasimo. Liga + /. Knajpovec. Časopis za negovanje zdravja po Kneippovem sestavu, za pouk, vzgojo otrok in zabavo. Glavni urednik J. Okič. Izhaja zadnji dan vsakega meseca. Upravništvo v Gorici, Gosposke ulice št. 7. stane 2 K na leto. — Ta list se ne peča s takozvanimi »čudežnimi zdravljenji«. Vsi članki so pisani res poučljivo, temeljito in poljudno in so jako pripravni za pouk ljudstva. »Raznoterosti« nudijo v vsaki številki lepih in zanimivih notic in vesti v podporo glavni nalogi, ki si jo je postavil ta list. ,,Slovan". Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Letnik III. »Slovan« se odlikuje z lepimi ilustracijami in izbrano vsebino, ki ga z njo zalagajo najodličnejši naši književniki. »Slovana« dobiva učiteljstvo za znižano ceno. ,,Prelepa je cvanc'garca." — Kaj je na tej pesemci, da se nam je ohranila od roda do roda, da se nam je omilila, da jo slišimo radi vsikdar in povsodi ? Po našem, seveda ne merodajnem mnenju — napev 1 Napev nam tako ugaja, da mu celo v prijetni družbi pri kozarcu dobrega vinca podložimo s popolnoma mirno vestjo še kako drugo besedilo, kadar nam poidejo kitice »Prelepe cvanc'garce«. A to se ne dogaja pri tem napevu, temveč skoro pri vseh drugih, ki so narodni, in to tudi ne stori samo »dobrovoljček« pri vinu, temveč tudi narod sam. Gotovo je to že marsikdo opazil. Melodija je torej ono, ki vzdržuje v tem slučaju besedilo. To redko nastane brez napeva, in napev je, ki ga vzdržuje Časih stoletja v narodu, ki ga ponese dalje. Mnogokrat ostane celo napev, ko se je besedilo že davno izgubilo ali docela izpremenilo.*) S tem nikakor ne trdimo, da je besedilo manj vredno kakor napev. O tem govoriti bodi stvar drugih. To pa trdimo, da besedila naših narodnih pesmi, posebno erotičnih, niso prikladna šoli. Kaj nam torej preostane drugega, če hočemo, da uvedemo narodno pesem v šolo in po tej med narod nazaj, da jo rešimo pozabljivosti, kakor da napevu podložimo drugo, njegovemu značaju primerno besedilo? In jaz mislim, da to ni tako strašen greh. Kadar čujemo pesem vsekdar vpliva na nas napev z večjo silo kakor besedilo. V recitativu morda le moreta tekst in godba z enako silo delovati na slušatelja. »Kakor hitro pa deluje godba z vso svojo intenzivnostjo, obledi ob nji besedilo, da, zaostane daleč za omnipotentno besedo«, pravi Ferdinand Hiller. Najslabši tekst, lepo komponiran, se nam omili in nasprotno, najlepši poetični proizvod, slabo uglasben, nam ne ugaja. VpraŠajte gospode pevce. Mnogokrat vam v navadnem govoru ne znajo povedati besedila h kaki pesmi; napev si morajo zapeti, da se spomnijo besedila. Le čitamo libreto kake opere, tekst kakega oratorija, tedaj skoro ne moremo umeti, da je dal skladatelju navzlic svoji, marsikaterikrat dolgočasni in plitvi vsebini, snov za toliko in tako dolgotrajajoče lepimivejše pa je da je med slušatelji opere alie ne več) ali ne razumejo, ali o istem času besedila in godbe ne morejo. Navzlic temu pa vpliva nanje godba, spričnotranje sile ravno tako. Ne navduŠi nas toliko terazveseli, ne vznemiri nas v toliki meri, kakor mVpliv na nas bi se pojavil, če bi razumeli tekst ali čne. V dokaz temu nam je treba vzporediti le vokalninstrumentalno. Instrumentalna skladba ima samo vslučajih navodilo za razumevanje svoje vsebine ; mnniti nima naslova, ki bi iz njega mogli sklepati značaj. In vendar vpliva istotako na nas. Milodija pri godbi glavno in ta dopušča brez škode, da selože različni teksti kakor jo človek različno občuti. Zapojte mi narodno pesem, a brez besedila. tako, ki jo še ne poznam. Verujte mi, da ga ni člobi ji mogel ob slušanju podložiti ravno isti tekst bine kakor ga ima v istini. In če mi nato zaponapev s kakim fingiranim, a značaju napeva primersedilom, veroval vam bom, da je to pravi tekst.potem, recimo čez nekaj let, začujem isto melodpravim tekstom, bom pozdravil melodijo veselo kznanko ter akceptiral novi, a sedaj pravi tekst brezDa je mogoč različen tekst eni melodiji, nam tudi dejstvo, da je enemu tekstu mogoča tudi razlilodija. Zahtevam pa seveda vedno, da je tako tekstnapeva primeren, kakor bodi primeren napev značajVzemimo melodijo, tako dokazuje Eduard Hauslickknjigi »Vom MusikalischSchSnen«, ki izraža najstjezo. Obstrahujmo ji porvotni tekst ter ji podložitekst, ki izraža najstrastnejšo ljubezen, torej diresprotje. Opazili bomo, da morda melodija interprteksta enako dobro. Faktično se to tudi mnogokrZnano je, da preplavljajo trgovine marsikaterin drugi »komponisti« z muzikaličnimi predpustnimiterceti, dueti itd., ki porabljajo v njih za neslanevodene dovtipe le znane, večinoma resne melodijse tudi mnogokrat čuje fugirani allegro iz uverturrobni piščali« kakor vokalen kvartet, ki ga pojo rkregajoči se judje. In kakor nas Mozartova glasba vpridobi s svojo resnostjo, tako nas tu vzveseli hothote s svojo nizko komiko. Kar pa je glavno, žaresnično, je to, da tekst judov k melodiji izvrstno —Sličnih slučajev bi se dalo še mnogo navesti. Nedavno tega sem videl pri neki gospodičobiskovala samostansko učiteljišče v Mariboru, pevanske umetne pesmi, ki jim je bil podložil tudi pdrug tekst. V kvartetu »Svračanje«, katerega zadnjigotovo vsem pevcem znani, so dobili obliko: »Vmirite se srčne želje, Bog vam svoje cilje daj ! Sladko nade tja na n6bo do vresničenja spremljaj !« Sicer pa je hrvaški tekst do cela erotičen. Ali slovanska pesem »Pozdravljam te, gorenjskTa se glasi v izpremenjenem tekstu: »Razlij sedaj se, čuvstvo vir! Zapojte vi, oj pojte vi, gjasovi vsi! Pozdravte, da, pozdravte nam pastirja! Voščila (!) izrečite vi! Dodeli Bog najboljše Ti!« To je pri nas. Tako daleč segajoče izprememsi prepovedujemo. Pa vzemite nemške pesmaricwurm«, »Liederquelle« itd., in našli boste za več temelodijo. Pojdite v naše cerkve na kmetih ! Tu poslušniste! Koliko opernih melodij, koliko posvetnih liko »maršov« in »jodlerjev« slišite tu. Pobožno ljse nikakor ne moti v svoji molitvi ; nasprotno sein enakih slučajih čul na svoja lastna ušesa maje ne poznajoč prelepega (!) preludija (!) trdil, daob lepi pobožni (!) godbi še pobožnejši. V Italcelo v cerkvi večkrat kako melodijo Donizettijevojevo Veraijevo kakor pa v gledališču. je, kakor dokazuje Winterfeid, vzel za svoje najlepše, zaradi svoje nedosežno lepo izražene pobožnosti občudovane melodije v oratoriju »Mesija« napeve iz svojih posvetnih, večinoma erotičnih duetov, ki jih je spisal prej za princezinjo Karolino Hanoveransko na madrigale Maura Ortensija. Enako je delal tudi Sebastijan Bach. Vse madrigale v svojem »božičnem oratoriju« je vzel iz svojih poprejšnjih posvetnih kantat itd. Celo Gluck, ki trdijo o njem, da je vsako noto natančno prilagodil situaciji in besedilu, oni, ki je najznačilnejše znal izražati melodično vsako dramatično dejanje in vsako besedo, je vzel v »Armido« pet skladb iz svojih starejših oper ter jim podložil dosela nov in nasproten tekst. (Ed. Hauslick »Vom M. Sch.«) *) A mi nečemo niti tako daleč. Ne kontrernega teksta, temveč le značaju napeva primernega nam dovolite, da podložimo narodnim napevom. Na tak način le moremo rešiti narodne napeve pozabljivosti. Kaj nam koristi napev zapisan, kaj pomaga prosternu Ijudstvu, če se napev tudi poje, kolikor mogoče posiljno z raznimi nenaravnimi melodičnimi, še bolj pa harmoničnimi bolečinami na naših koncertnih odrih od naših pevskih društev. Dajte narodno pesem rajši ljudstvu, narodu nazaj s tem, da ji dovolite in ugladite pot v šolo. Ker pa ne more v njo s svojim prvotnim, vzgoji neprikladnim tekstom, dovolite, da se ji podloži drugi, njenemu značaju primeren tekst. Naj tu namen posveti sredstvo! Nasprotno pa tudi preveč tankovestni ne smemo biti. Izključiti ne smemo vsakega narodnega besedila, n. pr. o »vincu«, o »ženitvi«, o »nedolžni Ijubezni« itd., kakor to delajo nekatere prepobožno pobožne gospodične tovarišice. Nikjer ne zaiti v ekstreme, držati se lepo srednje poti, in uverjen sem, da bodo vsi, dosedaj še trdovratni gg. tovariši odprli lepi naši narodni, četudi v besedilu premenjeni pesmi pot v šolo. Več o tem upam govoriti svoječasno v razpravi o «reformi ljudskošolskega petja vobče. Za sedaj samo v imenu Prelepe cvangarce.« E. A. Štirinajst zborov (7 mešanih in 7 meških). Besede S. Gregorčičeve (12) in Fr. Levčeve (2). Uglasbil Jakob Aljaž, 1. 1904. Cena (s poštnino vred) 1 K. Dobiva se pri skladatelju in založniku J. Aljažu, pošta Dovje, Gorenjsko. — Simpatični skladatelj nam je uglasbil lep venec mešanih in moških zborov, ki bodo spričo svoje melodijoznosti, lahkote in izrazitosti vrlo služili našim pevskim zborom. Tudi težje uglasbljivo besedilo Gregorčičevo (n. pr. »Ujetega ptiča tožba«, »Na bregu«, »Soči« je našlo v Aljažu razumnega skladatelja, ki izraža pesnikovo plemenitost in domoljubje v lepih, slikovitih akordih. Vojanov — Rudolf Maister: Poezije. V Ljubljani, Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1904. Omenili smo že na kratko, da je izdal slovenski častnik Rudolf Maister izbrane svoje pesmi. To je v slovenski književnosti prva knjiga pesmi, ki jih je napisal mož z oficirsko sablo. Veseli nas to toliko bolj, ker nam dokazuje, da tudi stroga in mrzla vojaška disciplma ne more zakovati v led bistrega vrelca, ki kipi v duši zavednega slovenskega vojaka-pesnika. Slovenska javna kritika je že izrekla svojo sodbo o Maistrovih poezijah. Mi se pridružujemo tisti javni sodbi, ki je pohvalno omenjala zbirko teh pesnitev, ki je iskala vrline in priznala pesnim ceno, kakršne so vredne. Po naših mislih je Majster epik. Verzi, ki jih je napisal on, se glase mestoma tako, kakor bi jih zapel kdo drugi. In to ni ravno slabo. Dokazuje nam, da se je Maister resno pripravljal za svoj pesniški poklic, našel svoji pesniški naturi sorodstva med večjimi svojimi tovariši silnejšega samoraslega pesniškega ustvarjenja, se nehote navzel njih plastike in jedrnatega sloga ter se tako izkazal vrednega učenca svojih učiteljev. Vse to se je zdaj učrpalo v njegovo tvorno silo in postalo bistvo njegovih balad in romanc. Tako je danes vkljub vsemu temu sam svoj in vzporejati ga je pod marko takega in takega sloga, te in te manire. Maister je študiral življenje, kakršno je in kakršno je bilo. Nad nam navadnim ljudem neznatnimi prizori je obvisel njegov pogled, in v duši se mu je zasnovala pesem, ki sili tudi nas, da gledamo in *) Navesti se dado se mnogi, mnogi taki slučaji pri drugih novejših in najnovejših skladateljih. — vidimo. Nekatere pesmi II. oddelka njegove zbirke so v resnici lepe. Njegova lirika je izražena najlepše in najpopolnejše v »Fantovskih.« Te pesmi niso fantovske le po imenu, temveč tudi in še bolj po razposajeno živahni, kmetiškoprirodni presrčnosti, ki jo tuintam vznaša istinita fantovsko-drzna zbadljivost, mestoma pa prepaja deviško-zaljubljena narodna sentimentalnost. In to je ravno značaj narodne pesmi, in bodi značilno tudi za pesem, ki ji je enčica. Pesmi, posvečene Marici, so skozinskoz erotiške. Kako naj poje drugače pesnik, ki poklanja take darove svoji izvoljenkil Toda mi ne moremo prisoditi hvale vsem tem pesmim. Zdi se nam ob nekaterih, da je iskal pesnik originalitete. In sedaj čutimo to iskanje, ker ne najdemo iskanega. Izgubilo se je in skrilo, ker ga je iskal pesnik bogvekje zunaj sebe, in se mu ni oglasilo samo ob sebi v prsih. Kdor primerja n. pr. pesmi »Posmrtna idila,« »Deklinacija,« »Bohčme« s pesmima »Ne boj se!« »Sam,« nam pritrdi. Pretirane primere niso nikoli nič prida. Torej: Maistrove »Poezije« so lepa pesniška zbirka, izvečine refleksivne nravi. Brez ozira na levo in desno in brez vprašanja, kaj poreko ljudje, jih je zapel mladi pesnik slovenski javnosti. Ali jo je zadovoljil — to ve danes. Prej ni pozvedoval, ker mu je bi)o do tega, da zadovolji samega sebe. Sedaj ve, koliko zna. In da zna, to mu povemo tudi mi.