Stev 76. TLlolaDl v nefleUo One 2. žolnama Leio L. Naročnina za državo SHS: za čelu leto naprej Dlu.120-— sa pol leta „ •• u 60-— sa četrt leta „ .. „ 30-— sa en mesec „ .. „ 10-— za inozemstvo: eelole.no.....D a. 2'6-— mesečno....... 18-— ==s Sobotna izda]a: ~ v Jugoslaviji. . . Din. 15 — viuoaemstvu ... „ 3i— Posomna Slev. 75 por. = Gene inseratom:^ Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po K 41— ln K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana tUL po K 12 —. Pri večjem naročila popust Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka ln dneva po pras« nlku ob 5. uri zjutraj. Mesečna prllona: Vestntk SKSZ.\ Poštnina plačana v Momi. _ Uredništvo je v Kopitarjevi oliol itev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netrrnklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, apravn. štv. 328. Folitlien list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljabljaaske št. 650 sa naročnino ln št. 349 sa oglase, zagreb 9.011. sarajev. 7583, praške In dana). 24.797 Protest slovenskih trgovcev. Jutri, v pondeljek dopoldne se bodo zbrali v Ljubljani zastopniki trgovskih krogov na protestno zborovanje v Mestnem domu v Ljubljani. Trgovine bodo jutri zaprte v znak protesta slovenskih trgovcev proti zakonu o pobijanju draginje in v znak protesta proti silnemu davčnemu bremenu, katero nalaga državna uprava na pleča trgovcev. Neverjetno se zdi vse to človeku na prvi pogled. Trgovci — to so vendar oni sloj, ki si najlažje pomaga, to so vendar po ljudskem mnenju verižniki, ki so si nabrali med vojno in po vojni na ljudske stroške ogromna premoženja! In ti ljudje protestirajo? Neverjetno je to na prvi pogled, a vendar je res: Trgovci bodo jutri protestirali in sicer popolnoma opravičeno. Je namreč precej razlike med obso-vraženimi verižniki in med pošteno in solidno trgovino. Kar se tiče verižnikov, so to bili medvojna cvetka, ki je po proglaše-nju svobodne trgovine precej usahnila in zamrla. Ostalo je pa njihovo nepriljubljeno ime, ki resno ogroža tudi pošteno in dobro ime solidnih in reelnih trgovcev, ki morajo danes trpeti za krivde drugih, kajti danes sestradano ljudstvo le prerado vidi v vsaki še tako pošteni trgovini »verižniškoc podjetje. Tudi to je plod vojne psihoze, ki ni zdrav, ker so se razmere v dobi svobodne trgovine in neovirane konkurence znatno predrugačile v primeri z vezanim in kon-cesioniranim trgovskim sistemom med voj-tvo in neposredno po vojni. Kaj je trgovec? On je posredovalec pri izmenjavi blaga. Naroči blago iz daljnih krajev ali pa doma pri posredovalcu in ga prodaja na drobno konsumentom. Ker pa ima konsument opraviti v prvi vrsti le s trgovcem, je v slučaju podražitve blaga le prerad mnenja, da je podražitev zakrivila le zgolj trgovska lakomnost in sebičnost, dočim drugih blago podraževalnih momentov ali ne upošteva dovolj ali pa jih sploh ne pozna. Takih momentov pa je mnogo. Eden glavnih vzrokov naraščajoče draginje ieži v naši nesrečni centralistični državni gospodarski politiki, ki se opira v glavnem na monopole in na carino. Carinske postavke na mnogo vrst vsaj pri nas v Sloveniji neobhodno potrebnega blaga so naravnost divje. Kaj naj napravi trgovec s carinskimi doplačili? Iz svojega žepa on tega bremena ne more pokriti, torej ga prevali na konsumenta, za kar seveda ne žanje posebne hvaležnosti iz njegovih usti Prometna mizerija danes ni nikomur eč neznana. Z blagom natovorjeni vagoni akajo po postajah po cele tedne. Po čega-i krivdi, je sporno. Eni krive prometno pravo, drugi leno carino. Rezultat je za rgovca znatna ležarina, za konsumenta pa ova podražitev, za katero naj nosi krivdo - trgovec I Nova stanovanjska naredba je trgovske irostore izvzela iz varstva, ki so ga sicer leležni najemniki. Vidni uspeh tudi te najdbe se izraža v zvišani blagovni ceni, ki o mora trpeti konsument. Ali naj naštevamo razne blagodati splo-ine državne uprave še dalje? Vsi vemo in utimo, kako pri nas rastejo splošni davki, trgovina pa čuti še posebna bremena. Ve-Ino lačno in prazno državno blagajno so loteli napolniti s povišanjem železniških arifov — rezultat nova draginja; potem s iovišanjem poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin — rezultat nova draginja; faluto so hoteli dvigniti s tehnično ponesrečeno odredbo o trgovini z devizami — re-Eultat nova draginja. Ako prištejemo k te-»m še stalno padanje naše valute, za kate-fo je odgovorna edinole slaba državna uprava, in ki je pognala blagovne cene do neverjetne višine, tako da se prodaja danes dobro angleško blago pri nas že po 3500 K to en sam meter (!), potem smo povedali toliko, da bo vsak razumel, čc so začeli ljudjo obupavati, ker ne morejo blaga več ilačevati. Kadar pa je izčrpana kupna"moč judstva, je ogrožena tudi eksistenca trgo-•ine in trgovcem ne preostaja nič drugega, Ukor da se ganejo tudi oni proti tistema gospodarskemu sistemu, ki ga vzdržuje vlada onih strank, katere baš našim trgovcem niso popolnoma neznane. Mi smo najodločnejši nasprotniki oderuškega verižništva, pač pa smatramo za pravilno, da pošteno in solidno trgovino branimo pred napačnimi in na nepravi naslov adresiranimi očitki. Braniti pa se Zečevič ne MINISTRSKI ODBOR Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10. uri dopoldne. Pred sejo je zboroval ministrski svet in redigiral vladno izjavo glede obtožbe generala Zečeviča. Na seji skupščine je najprej govoril vojni minister general Vasič, ki je obžaloval, da je prišlo do tega, da je mnogo vojaških novincev obolelo oziroma umrlo. Dejal je, da se navadno največ tisti razburjajo, ki se najbolj upirajo, kadar je treba kaj dovoliti v prid armadi. Omenil je, da so za vpoklic vojaških novincev odločilni politični momenti in da je edina vlada poklicana ugotoviti, kdaj je treba vojake vpoklicati, dočim pri tem nima besede generalni štab, ki ima samo nalogo izvršiti odločbe vlade. General Zečevič je storil vse, kar je bilo njemu možno in le ni mogel nadzorovati izvršitev svojih naredb. Krivci se morajo najti, vendar ni tisti, ki je odredil vse potrebno, noben krivec. Nato je bila razprava o tem predmetu zaključena, nakar je ministrski predsednik Pašič prebral naslednjo izjavo vlade: Ministrski svet odobrava, da se iz podat- Pašič gre tudi v Rim. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Jugoslovanska delegacija pod predsedstvom Pašiča bo povodom genovske gospodarske konference razpravljala tudi z zastopniki italijanske vlade glede izvedbe rapallske pogodbe, zlasti glede izpraznitve tretjega pasu v Dalmaciji. Jugoslovanska vlada odpotuje v ta namen najpoprej v Rim in šele potem v Genovo. Demokratski minister. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Minister ver in zastopnik ministra za socialno politiko dr. Krstelj je nedavno izjavil, da je od finančnega ministra odvisno, če bo Slovenija dobila 2 milijona dinarjev za pasivne kraje. Ko je pa bil poslanec Škulj pri finančnem ministru dr. Kumanudiju, mu je ta rekel, da minister Krstelj od njega ni ničesar zahteval za Slovenijo. Ministrska seja. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Nocoj je imel ministrski svet sejo, ki je trajala od 16. do 20.45. Na tej seji so bile odrejene poslednje priprave za prihod rumunske kraljice v Belgrad. Nato so začeli razpravljati o poslanskih dnevnicah, ker se pritožujejo poslanci, da je draginja od dne do dne večja. Vlada stoji na stališču, naj se poslanske dnevnice zvišajo za 50 odstotkov, kar naj velja od 1. januarja t. 1. To vprašanje se končnoveljavno reši v finančnem odseku. Nato je prišla na dnevni red zadeva vojne odškodnine, ki nam jo dolguje Mažarska, katera nam ima dobaviti 2000 konj. Ministrski svet je izročil rešitev te zadeve finančnemu gospodarskemu ministrskemu odboru. Nato so govorili še o vprašanju vojne odškodnine v naravi, kakor tudi o predlogu, da se zakonski načrt glede cenzure filmov predloži narodni skupščini. Končno je bil izvoljen ožji odsek za izvedbo rapallske mirovne pogodbe. morajo naši pridobitveni krogi tudi sami s tem, da ne pomagajo in ne podpirajo takega državnega gospodarskega sistema, ka-koršnega vzdržujejo današnje vladne stranke, ki so v prvi vrsti krive sedanjega zla, in se ne omeje le na papirnate proteste in mile prošnje, ampak da izpregovore odločno in moško besedo tudi pri — volitvah 1 BO ISKAL KRIVCE. kov, ki so vladi na razpolago, da razvideti, da so državni organi morda zakrivili površnost pri izvedbi vladne odredbe glede vpo-klicanja rekrutov, ministrski svet pa je sklenil, da se razen enkete, katero je že sklicalo vojno ministrstvo, odredi še administrativna preiskava cele zadeve o delovanju onih organov, ki so imeli pri posredovanju in nameščenju rekrutov kaj opraviti. Z ozirom na to se je osnoval posebni ministrski odbor, ki bo izvedel to preiskavo. Preiskava se ima izvršiti v določenem roku. Ministrski svet bo uspeh te preiskave naznanil narodni skupščini. Po tej izjavi je predsednik prekinil sejo za 10 minut. Med odmorom so demokratski ministri pridno agitirali med demokratskimi poslanci, naj glasujejo za vladni predlog. Po odmoru je bil stavljen predlog, naj se preide na dnevni red. Glasovanje je bilo tajno. Glasovalo je 221 poslancev, in sicer 148 za prehod na dnevni red, 71 pa proti; dve glasovnici sta bili prazni. Opozicija je oddala 49 glasov proti. Z opozicijo je med drugimi glasovalo tudi 12 demokratov. DVANAJSTINE ZA MAJ IN JUNIJ. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Včeraj dopoldne je sprejel kralj Aleksander finančnega ministra in je podpisal ukaz o pooblastilu, da se narodni skupščini predloži zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij. Danes je finančni minister predložil narodni skupščini omenjeni zakonski načrt. Razprava o finančnem zakonu o rednem proračunu zelo počasi napreduje. Splošno sodijo, da redni proračun za tekoče leto sploh ne bo prišel pred plemum narodne skupščine. NEZADOVOLJNA PRAVOSLAVNA DUHOVŠČINA. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Današnje »Videlo« poroča, da je pravoslavna duhovščina nezadovoljna, ker je bil določen za pričo pri poroki kraljevi predsednik Češkoslovaške Masaryk. Duhovščina trdi, da Masaryk ne more biti za pričo pravoslavnemu, ker je katoličan, V tej zadevi je posredoval patriarh Dimitrije pri Pašiču, pa ni imel uspeha. S pajčoiani zastrte dame pri Poincareju. Pariz, 1. aprila. (Izv.) V zbornici je odgovarjal ministrski predsednik Poincare na več interpelacij glede zunanje politike, zlasti glede odnošajev do Rusije, pri čemer je med drugim dejal: Res je, da sem pred nekaj tedni sprejel poset več s pajčoiani zastrtih dam, ki so skrivale pisma Radeka in Krasina. Namen teh pisem je bil, da se uvedo razgovori med francosko in sovjetsko rusko vlado in da v naprej določijo program za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. Tem nediskretnim damam sem odgovoril, da se francoska vlada raz-govarja le s svojimi zavezniki. Na nadaljnje vprašanje, ali je Poincare sprejel Ra lo-kove predloge, je odgovoril, da so mu skoro vsi sovjetski zastopniki izročili svoje predloge, pripomnil pa je, da vlada ni pod-vzela nobenih korakov in da jo zavrnila vse prodloce. Exoesar Karel umrl. Dunaj, 1. aprila. (Izv.) Iz Funchala je došla brzojavka, ki naznanja, da je bivši cesar Karel danes umrl. Tukajšnji krogi sodijo, da bo pokopan na Dunaju. • • • Excesar Karel je mrtev, v dvojnem pomenu besede mrtev, kot oseba in kot personifikacija upov vseh tistih, ki so sanjali o restavraciji habsburške monarhije v katerikoli novi obliki. Umrl je kot prognaneo po lastni krivdi v mestu Funchal na portu-giškem otoku Madejri. Madejra slovi po svojem izredno milem, zdravem podnebju in dobrem vinu. Funchal leži na južno-vzhodni obali Madejre in šteje nad 21.000 prebivalcev. Kljub izredno milemu podnebju je podlegel pljučnici kot posledici španske bolezni. Excesar Karel se je rodil 17. avgusta 1887 in je, še ne 30 let star, zasedel avstrijski prestol 21. novembra 1916. Na dunajskem dvoru se je dolgo časa vršila silna, pa širši javnosti prikrita borba za pre-stolonasledstvo med dvema strankama, katerih ena je bila za nadvojvodo Franca Ferdinanda, močnejša pa za Karla. Tragična smrt Franca Ferdinanda, ki so jo na Dunaju slutili in so bili od srbske vlade na nevarnost pravočasno opozorjeni, je odločila zmago Karlovi struji. Pravijo, da je bil cesar Karel osebno dober človek, toda kot vladar svoji nalogi ni bil kos. Bil je ujetnik svoje slabotne okolice in grofa Czernina, ki je bil vsenemško orientiran. Omahoval je semintja in končno podlegel pangermanski struji, s katero se nikdar ni spustil v resen boj. Ko je Avstrija dozorela, so se dvignili tlačeni narodi in ji rekli enkrat za vselej: Z Bogom. Po prevratu je zbežal Karel s svojo rodbino v Švico, kjer so se shajali razni ogrski in avstrijski fevdalci, ki se v duha časa niso mogli vživeti in so ga zavajali, da zasede zopet ogrski prestol. Dvakrat je skusil svojo srečo in brez vsake potrebe razburjal narode in države. Druga njegova ekspedi-cija, ki jo je podvzel z aeroplanom zajedno s svojo ženo Žito, je povzročila celo mobilizacijo Češkoslovaške in Jugoslavije. Po ponesrečenem puču se ni smel več vrniti v, Švico in je bil odpeljan na Madejro, kakor svoj čas Napoleon na otok Sv. Helena. Tam mu je pristrigla nit življenja smrt v zgodnji moški dobi, v 34. letu starosti. Zadobil je mir, ki mu na tem svetu ni bil usojen. 3 Sic transit gloria mundi! > Dr. Beneš odstopi ? ./ Praga, 1. aprila. (Iz.) V češki poslanski zbornici je bilo včeraj govorjeno, da odloži dr. Beneš po svojem povratku iz Genove vodstvo vlade, kakor tudi svoje mesto kot zunanji minister. Pravijo, da bo njegov naslednik češkoslovaški poslanik v Berlinu Tusar. Dr. Beneš bajo prevzame vodstvo poslaništva v Londonu, dočim bo dosedanji londonski poslanik dr. Mastny premeščen v Wasbington. Sklepi konference v Rigi. Varšava, 1. aprila. (Izv.) Odposlanci ruske, poljske, estonske in latiške vlade so se na sestanku, ki se je vršil v Rigi dne 29. in 30. marca, sporazumeli, da bi bilo primemo, vzporediti sodelovanje zastopnikov teh držav na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Ko so se posvetovali o načelih rekonstruktivne politiko gospodarske neodvisnosti zastopanih držav in ko so razpravljali o potrebi finančnih kreditov za obnovo gospodarskega življenja v Srednji Evropi, so izrazili mnenje, da morajo vso te državo podpirati načelo svobodnega sklepanja finančnih in gospodarskih pogodb s posameznimi državami ali finančnimi skupinami, kakor tudi z zasebnimi finančniki. Na konferenci v Rigi zastopana vladna odposlanstva izjavljajo, da so njihovo vlade pripravljene izvršiti vse sprejete obveznosti in priporočati, da se zlasti za-jamči nedotakljivost mirovnih pogodb med Rusijo in Estonsko, Rusijo in Latiško, Rusijo in Poljsko ter Belo Rusijo in sovjetsko Ukrajino. Končno izrekajo odposlanci mno-nje, da bi bilo umestno z ozirom na gospodarsko obnovo Vzhodno Evropo de jure pripoinati rusko sovjetsko vlado. Kraljeva civilna lista. ZVIŠA SE OD 1 NA 60 MILIJONOV DINARJEV. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Prihodnja seja narodne skupščine bo v torek z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo. Kot prva točka dnevnega reda na seji v sredo bo: določitev civilne liste za kralja, ki je doslej znašala okoli 1 milijon dinarjev. Predlagati nameravajo, naj se civilna lista zviša na 60 milijonov di- narjev, in sicer bi se izplačevala v dveh delih: en del bi znašal 6 milijonov frankov, drugi pa 18 milijonov dinarjev. V opozicio-nalnih krogih je ta predlog vzbudil veliko zanimanje, posebno še, ker naj se del ci-/ilne liste izplačuje v tuji valuti, kar znači nezaupanje do domače valute. Triglavski: Bosanska pisma. m. (Konec ) V ostalem, ne glede na vse to, kar sem gori izvajal, ako stvar čisto na splošno vzamemo, ako povsem objektivno, brez vsake refleksije in tendence pogledamo današnji dan položaj kakršen je: gospoda moja, jaz Vas vprašam: kako hočemo ven iz te situacije, o kateri vsi brez razliko mišljenja in stranke priznavamo, da je nemogoča in da nas> tira v katastrofo? Na kak način hočemo ta naš iz tisoč ran, zadanih mu od lastnih sinov, krvaveči in hirajoči državni organizem ozdraviti? Z mehaničnimi sredstvi, z dobro upravo, sino-treno politiko itd.? Gotovo, mi moremo s tem stanje počasi zboljšati, moremo rano zaceliti, moremo tudi notranji proces raz-krajunja do neke meje zaustaviti, mi moremo z naporom vseh sil in ob srečni vrtanji konstelaciji našo državo spraviti na noge, ali nje popoinoma ozdravili, vliti jej v žile krepkih in trajnih življenjskih sil, tega mi na ta način ne zamoremo nikdar in nikoli. Zakaj, la naša država danes ni samo telesno bolna, ona je tudi in pred vsem bolna na duši, in tu leži zlo vsega zla, tu je glavni vzrok vse naše sedanje nesreče. Dušo naše države je treba najprej ozdraviti, da bodo nove sveže moči prešinile telo, a to je mogoče samo z duševnimi leki in samo na en uačiu: v duhu ideje, iz katere se je leta 1918. porodila naša Jugoslavija To idejo in življenjski vir in moč naše države je državotvorni duh Ahasverjev zastrupil, da iz retorte ustvari umetnega mrkega homunkula namestu pravega, naravnorojenega solnčnega junaka Jugoslovana. Koko na srce, brstje, jaz Vas vprašam vse skupaj, Slovence, Hrvate bi Srbe, brez izjeme- ali si je le edun od nas nekdaj, ko je bila Jugoslavija za nas samo še iep san in ne resnica, zamišljal to našo skupno državo v formi, kakor jo danes ustvarja centralistični princip? Mar ni cela zgodovina jugoslovanskega pokreta, program naših borbenih organizacij, vsa naša propaganda in politika do osvobojenja orientirana v popolnoma drugem duhu in cilju — naj si že imenujemo to avtonomijo ali federacijo, ki sla obe raztegljiva pojma — in mar nismo našega troimenega naroda v tem duhu vzgajali in vodili, mar se nismo po teh istih načelih medsebojno pogodili in stopili v državno zajednico? ln mar ni tudi svet zunaj, ki nam je v naši stvari pomagal, razumel Jugoslavijo kot federacijo vseh jugoslovanskih plemen, tudi Bolgarov? Mar ni edino to naravna podlaga in svrha naše skupnosti? ln ni ravno zato, prešinjen te naravne, primerne, samoobsebi razumljive in razumljene jugoslovanske ideje, naš narod s takim navdušenjem in veseljem šel na delo, da si postavi svoj dom, lep in trden, — in mar ni vzrok, zakaj tega navdušenja in veselja danes več ni, zakaj stoji delo in trohni tramovje, in zakaj ni med nami več ne sloge ne zaupanja, ravno to, ker se narod vidi razočaranega v svojem pričakovanju, prevarjenega v svojem idealu? Da, gospoda moja, notranji so vzroki našega današnjega tako obupnega položaja; psihično je naš državni organizem bolan in vsled tega tudi fizično; in od znotraj na vun moramo početi zdraviti. Moralično moč moramo najprej vrniti naši držuvi, njene materielne sile se bodo potom same od sebe razmahnile. Zato ni nobenega drugega sredstva in pota nego nazaj k pravi jugoslovanski ideji, ki je bila vera in življenjska sila našega naroda pod tujim jarmom, k ideji, za katero se je boril in umiral, k ideji, ki nas je nosila skoz morja krvi in solz, k ideji, v kateri smo se prerodili in v eno dušo zlili, v katere imenu smo stvorili svojo državo in katera edino more biti njena več-noživa in nepremagljiva moralična sila. Najmočnejša je država, ki jo vežejo duševne sile. In naj govori v prilog centralizma še toliko državotvornih argumentov, on je na krivem potu. Tiste »jedin-stvene« vezi, ki jih on hoče skovati, bodo samo na videz jake, to bodo zgolj mehanične vezi relativne trdnosti, ali tiste žive duševne edinstvene vezi iu moči, trdnejše od jekla in granita, kljubujoče vsem viharjem in nevarnostim, ne bo nikdar ustvaril. Tudi stara Avstrija je bila fizično trdno sklenjena edinstvena država, a manjkalo ji je vsespajajoče duševne vezi, zato je propadla. Eno ne bi smel naš centralizem izgubljati iz vida: da bo njegova tvorba nekaj umetnega in protinaravnega. Trdno in trajno pa more obstojati le to, kar je zgrajeno na naravnih temeljih, po naravnih zakonih in gre vštric z naravnim razvojem. Večni naravni zakoni ne prenehajo delovati, ker jih ignoriramo ali bagateli-ziramo ali ironiziramo, je rekel Chamber-lain. Ah, bože moj, če pomislim: danes v 20. stoletju, v dobi narodnega individua-lizma, ki je temelj napredka in kulture, po svetovni vojski in revoluciji, ki ;e ustvarila vse nove življenjske forme, in pa po Štirih letih tako siiibih izkušenj — kako more biti človek navdahnjen državotvornega duha 18. stoletja? Zatorej, bratje, ni je druge poti za nas: Nazaj v leto 1918. Začnimo zopet od kraja. Mnogo držav je tako naredilo, zakaj bi tudi mi ne? Ko vendar vsi skupaj izprevidimo, da tako no gre dalje in da samo čas izgubljamo ln ker nismo v teh štirih letih ničesar napravili, nimamo ničesar izgubiti. A da ne bo nikomu težko, sklenimo najprej sledeči občni narodni zakon: Mi obdržimo samo letnico, da se nam ne bo svet smejal, drugače pa izbrišemo celi ta čas, od dneva našega ujedi-njenja pa do danes, čisto popolnoma iz našega državnega življenja, kakor da ga ni bilo. Vse obstoječe ostane za enkrat kakor je. Nihče se za ta čas ne pozove na odgovornost, nobenih rekriminacij ne sme bili, nikake konsekvence se ne izvajajo. To velja za vsakega in za vso, za vsako osebo in za vsako stvar. — In potem skli-čimo narodni zbor in se posvetujmo v duhu prave jugoslovanske idejs, kako da to svojo skupno državo najbolje uredimo, katera nam je usodn in življenjska potreba, a ne, kakor jo današnji državotvorci ume-vajo, samo mehanizem z edino naloio biti slučajnim izvrševalcem slučajne večine in-dividujev, ki ima morda v trenutku, ko je nekaj skieniia, v rcsnici samo manjino naroda za seboj... Moj predlog Vam ne ugaja? Potem, gospoda moja, zares ne vem drugega iz-| hoda, ne političnega in ne psihološkega, iz naše zagate. Ne vem, kako bi drugače našo težkoboino državo mogli na hiter in radikalen način ozdraviti. Ne najdem iz-i hoda z vidika splošne situacije, uajmanje Ea ga najdem z bosanskega vidika, če ladno vzamem stvari, kakor danes stoje, in iz njih sklepam na bodočnost. Jaz bi Vam o teh stvaret lahko mnogo pisal, dokazal bi Vam s poraznimi primeri, kako neodpustne grehe so tu počenjali in kako nevarno seme posejali v bosanska tla, a rajši molčim. Zdi se mi, da bi bil slab patriot, ako bi razgrinjal našo sramoto, in posebej še, ako bi Vas itak razdražene Slovence še bolj razdraževal. Govoril bo čas, in če bodo ljudje molčali, bo kamenje vpilo. Rečem samo to: da v pol stoletja bosanske vode ne bi mogle odnesti vse n~volje in mržnje, ki se je nabrala tu doli v teh štirih letih našega državotvornega furorja. Gospoda moja! Ali smo slepi in gluhi in znamo misliti samo od danes na jutri? Ali pa imamo odprte oči, razumemo utrip dobe in smo ljudski psihologi? Ali smo samo hlapci škilaste doktrine ali pa gospodje svetle Ideje? Če smo to drugo, potem vemo, da treba naši državi novega impulza, našemu jazdušenemu narodu sveže energije, potem vun iz sedanjega stanja. Naredimo nov prevrat. Zunanjemu osvobojenju 1. 1918. naj sledi zdaj naše notranje osvobojenje. Osvobodimo se zmot, laži in hlimbe. Pokopljimo centralizem z vso preteklostjo vred, nad njegovim grobom pa zakličimo: Jugoslavija je mrtva, živela Jugoslavija! IZ DIPLOM ATSKE SLUŽBE. Praga, 1. aprila. (Izv.) Za vakantno mesto mažarskega poslanika v Pragi je določen dosedanji mažarski poslanik v Parizu Brasovsky, za češko lovaškega poslanika v Budimpešti pa dosedanji generalni konzul v Bruslju Vavrečka. ČEŠKO BIIODOVJE. Praga, 1. aprila. (Izv.) Češkoslovaška gradi štiri parnike za plovbo po Donavi do Črnega morja. Ti parniki bodo izmed vseh dosedanjih donavskih pamikov najhitrejši. Za Črno morje se bo zgradilo posebno češkoslovaško brodovje. Inkvizicija v Sandžaku. Na kako nizkem nivoju stoji v južnih krajih naše države policijsko in sodnijsko preiskovanje o raznih prestopkih iu zločinih, nam je pokazal že proces proti ko in u nit to m v Belgrudu. Nov dokaz nečloveškega postopanja in izsiljevanja priznanj pa nam nudi proces, ki se je vršil te dni v Prije-polju v Sandžaku proti nekaterim kmetom, ki so obtoženi, da so baje pomagali hajduku Boškoviču. Sarajevska > Večeru ja Poslat je poslala posebnega poročevalca, o katerem pravi, da je zelo ugleden čian jugoslovanskega novinarskega udruženja in da je dati niegovim poročilom absolutno verodostojnost in objektivnost. Iz tega poročila povze-mumo: Haka Muslič je v predpreiskavi podpisal protokol, v katerem je zelo obtežilno izpovedal proti vsem obtožencem. Zapisnik je podpisal tajnik poglavarstva v Plevlju Milan Bojič. Pri obravnavi pa izjavlja Haka Muslič, da je zelo vesel, da jo konečno prišel pred sodišče iD pravi da so njegove izpoved be v preiskavi popolnoma neutemeljene. Obtožencev prejo sploh ni poznal, (fedno ga niso z njimi skupno zaprli. V zaporu so ga privezali na klop in mu izbili zobe, vsled česar je izpovedal, kar so mu narekovali. Joka in pravi, da so mu muke skrajšale življenje za 20 let. 2ena Karaahnietoviča priča, da so jo poklicali k načelniku, kier so jo tako dolgo pretepali z razpleleniuu biči. ki ao bili na konceh zavozljani, da je priznala vse, kar so od nje zahtevali, dasi-ravao o tem ni imela pojma. Njen inuž Alko Karuahmetovlč prosi, da ga preišče zdravnik, kajt> okrožni načelnik ga je tako suval, da mu je zlomil nogo pod kolkom. Pravjf da ni bil v uradu, temveč v mesarski klavnici Pretepali so ga vsi, tajnik, nadzornik in kapetan Aleksič, ki mu je zažgai tudi hišo. Njegovi otroci zato prosjačijo sedaj po ulicah, dolini on in njegova žena bolehata po zaporu. V sobi tajnika so mu izbili dva zoba in ga pretepli z žilavko. Najstrašnejša je izpoved 50 letnega, grbastega starca Mladena Oslojiea. Obširno pripoveduje, kuko so iz njega izsilili priznanje. Ko so ga privedli na orožnlško postajo, ga je najpreje kapetan udaril po obrazu, da mu je pritekla kri, na kar so mu pobrali denar. Ker ni mogel pred načelnikom ničesar izpovedati, ga Je dal neusmiljeno pretepati. Ker še vedno ni ničesar izpovedal, so ga pričuli mučiti na najbolj peklenski način. Načelnik Perunič in nadzornik Todorovlč nta mu ubadala igle pod nohte, da uiu je pri it kla kri, na to sta ga vrgla na tla in po njem hodila. Nato sta ga privezala na klop in kapetan mu jih je lastnoročno odštel 50, na kar so ga zavili v vreče in ga valjali po tleh in po njem hodili. Ko so konečno prinesli neliane klošče in mu zugruiili z najstrašnejšimi mukami, je priznal, kar so od njega zahtevali in kar so narekovali, dasiravno o tem ni vedel ničesar. Ko so ga odnesli pred načelnika, ni mogel ničesar govoriti, vsled česai je načelnik zapovedal in dejal: »Ce umre, naj tEpohi< je neki Šumadinec priobčil par člankov o vzrokih, ki so zakrivili padec dinarja. Prihaja do zaključka, da bi se bili temu padcu ognili, ako bi bili takoj prvi proračun postavili na solidno podlago, t. j. na temeijit finančni načrt, temelječ na neposrednih davkih. Teda radikalna in demokratska slranka nista storili iz demagoških razlogov: nočeta prevzeti odija za uvedbo novih davkov. Šumadinec piše: »Demagoštvo naših politikov, trganje za oblast in ministrske fotelje, politično tekmovanje, petolizništvo — vse to je dovedlo do tega, da začasno narodno predstavništvo ni moglo rešiti državnega proračuna nove kraljevine ter se je moral naš prvi proračun uzakoniti z ukazom. Znašal je okolu deset milijard dinarjev. Ta ogromen trošek je bilo treba pokriti z dohodki, toda ti so bili večinoma samo umišljeni. Vsled tega smo se zatekli k naredbam za povečanje državnih dohodkov: carine, taks, trošarine itd.; a ko tudi to ni zadoščalo, smo se v svrho pokrivunja deficitov začeli zadolževati pri Narodni banki. Ta dolg dosega danes ogromno vsoto: skoro pet milijard dinarjev. Narodna banka je morala, da je mogla posojati državi, tiskati nove novčanice; čim pa se je Pri »venetskem narodu«. Če £e vozi človek iz Gradca skozi Ljubljano v Trst, opazi takoj veliko razliko. V vlaku te preiščejo v Spil ju avstrijski stražniki in cariniki, v Mariboru jugoslovanski (skoro bi rekel srbski, ker ne znajo slovenski), v Rakeku zopet jugoslovanski, v Postumiji (naši Pootojni) pa italijanski. V Gradcu računijo s stotaki (pod 100 avslr. kron se skoro nič več ne dobi), v Ljubljani z enotami (ena jugosl krona pa že prehaja v pol dinarja in dinar), v Trstu pa še veljajo tudi stotinko (centesimi). Zato imajo v Trstu kakor v celi Italiji dovolj kovinastega drobiža po 5, 10 in 20 slotink (centesirrov). Trst je torej zdaj provincial-no mesto venetske (beneške) Julije. Da Slovenci niso zndovoljni z novimi razmerami, je samoobsebi umevno; upajo še vedno da se kaj i/premeni. A tudi venetski Italijani niso navdušeni za novo državo razun »duševnih« delavcev-idealistov. Praktični delavci, obrtniki in trgovci so nezadovoljni, ker imajo ogromno škodo vsled novih razmer. Tržaška luka je mrtvo pristanišče ubogih ribičev. Velike ladje mrko čepe v luki, nič se ne fuje veselo žvižganje mogočnih siren in viharno pozdravljanje odhajajočih ali prihajajočih potnikov. Tudi tovarne počivajo. Železna livarna, ki je v zvezi z jeseniško, ne delu, odkar je pod Italijo. Trst postaja ubog in drag. živež dobiva iz Jugoslavije. Še na pol pokvarjeno svinjsko meso jim je dobro došlo. Povrh vsega pa ni pravne varnosti. Fašisti, ki so najbolj organizirana stranka v Italiji, so tu vsemogočni. Zato so tudi cerkvene razmere žalostne. Slovenski se sicer prldiguje ie povsod tam kakor prej, vendar so pridi-: garji narodni mučeniki, izpostavljeni oboroženim napadom nikomur odgovornih fašistov. Pač pa je prišel poseben dekret naravno t od ministrstva, da se mornjo odpraviti nemške pridige v Trstu. Pod pritiskom italijanske vlade na mesto škofa dr. Karlina vrinjeni škof istotako ni mogel shajati. Odšel je k svojim sorodnikom, ju-risdikcijo pa je izročil kanoniku Mecchia; za Veliki četrtek pričakujejo škofa, da jim posveti sv. olja. Tržaška škofija ima 10 bo-goslovcev, med njimi nekaj Slovencev in Hrvatov, ki študirajo pod vodstvom dveh ; prof^-orjev v škofovi vili na Skednju (Ser-! volu) pri Trstu. Prihodnje leto jih še ostane polovica, ki jo pošljejo študirat v Gori-■ co, kjer so medtem že popravili bogoslov-i nico. Jugoslovanskega naraščaja bo pa ve- i dno manj, ker vlada ustanavlja v najbolj jugoslovanskih krajih, kjer ni niti enega italijanskega domačina, italijanske državne šole, kamor se da vpisati takoj do 100 jugoslovanskih olrok. Vsled tega so jugoslovanske šole v vedno večji nevarnosti za obstoj. Tržaški Jugoslovani se čudijo, kako more Jugoslavija trpeli, da se dela z Reko taka komedija in so ne izprazni tretja dalmatinska cona. Jugoslaviji je treba samo ustaviti uvoz živil v Italijo, pa se bo ta takoj udnla. Venetski Italijani mrzijo Francoze in jim očitajo, da so šovinisti in imperialisti. Italijani sami seve ne čutijo, da so to sami. Radi Reke mislijo, da niso Imperialisti, ker Jugoslavija itak no bo izvažala na Re-, ko, kakor prnvijo, ampak v Solun; zato mi-. slijo, da bo mir, če pride Reka k Italiji, da i ne bo delala konkurence. Šovinisti pa so taki, da so n. pr. vzeli lastnino tujih državljanov t. j. Nemcev in Avstrijcev v državno ln ;t in korist. Znani hotelir v Benetkah »Sandvvirth« je Tirolec, njegov sin služi kot italijanski vojak, njemu pa so odvzeli hotel tako, da je on le državni osktik, ki dobi nekaj procentov kot plačo, ves dobiček pa vtakne v žep italijanska država. Zato ie moral izpremeniti tudi ime. Posvetil je hotel nadangelu Gabrielu ter ima zato napis: >Albergo Gabrielli, ex-Sand-\virtha«. Upa še seve, da dobi hotel nazaj. Sicer pa je v naravi Italijanov celo verjetno, da bi se radi otresli Francozov ter sklenili zavezo z Nemčijo, Avstrjo, Jugoslavijo itd., da bi jim te države pomngale poitalijančiti >terre rede^le*-, odrešene dežele, venetski Trident in venetsko Julijo. Sicer namreč ne morejo prebaviti »il Brennero« in pol milrona Jugoslovanov. Francozi pa i;m niso več všeč, ker se boje, da bodo ž njimi kmalu obračunali Nemci. Naši venetski Jugoslovani imajo zdaj svojo bližnjo univerzo v Padovi, kjer je ju-ridična, filozofska in medicinska fakulteta, bogoslovna fakulteta pa je na novo ustanovljeni univerzi v Milanu. Zdaj popravljajo storilko pndovnn^ko univerzitetno palačo in ji prizidavajo novo, da se bo v lepši obleki predstavila ob letošnji svoji TOOletnici, h kateri so povabljene univerze menda celega sveta (razen nemških in av-stro-ogrskih). Jezuiti imajo za visokošolce krasen konvikt »Antonfnnum, Pensione universitsria«, kjer jc 105 dijakov, ki ima vsak svoio sobo in skupno hrano za 15 lir dnevno. V Padovi je med redovniki nekaj Hrvatov. P. Soldfdič h Cresa je benediktinec pri cerkvi sv. Justine, drug rojak iz Cresa in eden iz Solita sta minorita pri cerkvi sv. Antona Padovanrkega. Veličastno katedralo v Padovi je v vojski dvakrat malo poškodoval aeroplan na pročelnem zidu, ki je zdaj popolnoma popravljen, da se nič ne pozna škoda. Na zidu to točno pove napis: Due volte 1' ira nemica colpiva que^to templo insigne della fede e deli' arte deturbandolo incurcione aerea austro-germanica 30/12 1917 e 3.2 1918. Zanimivo pa je, da se tu imenujejo tudi Nemci, dočim Nemcev nc pozna drug napis na doževi palači v Benetkah in na univerzi v Perugii. Tu imajo namreč ukle-sano poročilo povelinika Diaza, v katerem se pravi, da se je 51 italijanskih divizij, 3 britanske, 2 franco ki, 1 češkoslovaška divizija in en amerikanski regiment vojskovalo 41 mesecev proti 73 avstro-ogrskim divizijam ter jih porazila, tako da so dobili 300.000 ujetnikov, 5000 kanonov itd. Tu se nemške čete, ki spominjajo Italijane na Kobarid, popolnoma zamolče, in povrh ne pove resnično razmerje divizij. Tako se utihotaplja laž v zgodovino. Kdo naj popravi laž na doževi palači, ki laže kakor avstrijski jHofer«-? In če so spravili to laž že na doževo palačo morebiti manj razsodni njeni oskrbniki, kako si morejo to laž privoščiti univerzitetni profesorji slavne I'®* rugie? Za fašisti je najbolj disciplinirana stranka italijanska ljudska stranka (purti-to popolare italiano-pipi), ki nima centralnega organa t. j. dnevnika, pač pn ima več pokrajinskih dnevnikov. Za venetrko Italijo, ki sega južno od Padove, je jako obširen in razširjen dnevnik z naslovom: >U popolo venetoo M. K. načelo večati število novčanic, je plačilna noč dinarja začela slabeti Tu je početek >adca vrednosti dinarja. A vsemu temu bi bili izognili, ako bi se bil državni proračun takoj izpočetka zgradil na stvarni jodlagi. Toda temu se je protivil interes laših političnih strank.« Ti stranki sta ra-likalna in demokratska. + Radič in Hrvatski blok. Radičova itranka je sklenila: »Pri naslednjih volit-'ah bo seljačlca republikanska slranka na-itopila popolnoma samostojno. Z ostalimi itrankami Hrvatskega bloka pa se bo spo-azumela v tem smislu, da bo seljačka (Ra-ličeva) stranka postavila na svoji listi kot tandidate one osebe iz bloka, ki jih srna-ra za vodstvo javnih poslov kot najpotreb-lejše. Ako pa gospodje v bloku s tem pred-ogom ne bi bili zadovoljni, naj postopajo jo svoji volji.« — Mitroviška »Srbija«, po cateri posnemamo to vest, pristavlja: »Ve-Sje blamaže in večjega poraza zajedničarji liso mogli doživeti.« 4- »Jagofašisti« in »blokofašistk. Proti >jugofašistovskim« nasilnežem, katere so jrganizirali v Zagrebu demokrati, je začel Hrvatski blok organizirati svoje lastne fa-Siste, ki jih imenujejo »blokofašiste«. Ti so jrvič nastopili na zadnji seji občinskega sastopa v Zagrebu in niso svoje naloge izvršili nič slabše kakor »jugofašisti«. + Angleška delegacija na konferenci v 5 eno vi. V Genovo odpotuje pod vodstvom Lloyda Georgea: 20 uradnikov vnanjega irada, 23 uradnikov trgovinskega ministrstva, 15 finančnikov, 8 tajnikov Lloyd Ge-srgejevega kabineta in 25 uradnikov iz ka-jinetov drugih ministrov. + Dr. Beneš bo v torek na seji vnanje-jolitičnega parlamentarnega odbora še jred svojim odhodom v Genovo podal po-■očilo o vnanjepolitičnem položaju. + Poslanik sovjetske Rusije na Dunaju 3ronski-Waršawski, je odpoklican in je cancelarju Schoberju že izročil tozadevne istine. Na Dunaju je deloval 2 leti. Kot ljegovega naslednika imenujejo sedanjega ■uskega trgovinskega zastopnika na Duna-u Schlitterja. Sinoči sc je vršil v Mestnem domu javen že-ezničarski shod, ki ga ;e sklical spričo zadnjih dogodkov g. Fran Beltram. Prisotnih je bilo krog !50 železničarjev. Točno ob pol osmih otvori g. Beltram shod, »ozdravi navzoče in pojasni, da je sklical ta shod »to, da »i skupščina železničarjev mesto prejšnje coaliclje izvoli nov reprezentančni odbor. Predsednikom shoda jc bil izvoljen g. Eiletz jvan, za zapisnikarja pa g. Iv. Trunkelj. Kot prvi je govoril g. Fr. Beltram, ki je izvajal, la je bila na eni strani koalicija dela nezmožna, )& drugi strani pa je gmotni položaj železničarjev »ko žalosten, da ne smejo ostati brez enotnega s&stopstva. Novi odbor bo edina reprezentanca že-eznlčai-jev. Po daljši stvarni debati je bil soglasno izvo-jen sledeči odbor: Predsednik Fran Beltram, od-norniki pa: Gorše Fr, sprevodnik, Vrankar Jože, Serbec Fr., premogar, Valcnčič Franc, Kos Alojzij, ikladiščni sluga, Eiletz Ivan, Menart Ivan in Ver-Sajg Franc. Na predlog g. Eeltrama je bila po krajši debati iprejeta sledeča resolucija: »Železničarji, zbrani na shodu v Mestnem do-au dne 1. aprila 1922. ogorčeno obsojajo postopale pokrajinskega koalicijskega odbora, posebno pa le voditelje ZJZ, ki se niso hoteli ozirati na opra-ričene zahteve železničarjev, katere so bile izraže-le v resoluciji, sprejeti 23, marca 1922 na javnem liiodu ▼ Mestnem domu v Ljubljani. Izjavljajo, da od danes naprej ne priznavajo sa svoje zaupnike nikogar drugega, kakor odbor, tateri je bil danes na tem shodu izvoljen. Ta odbor se pooblašča, da kot edini opravičen tastopa stanovske koristi celokupnega žclezničar-itva namesto dosedanjega pokrajinskega koalicij-ikega odbora. Ta odbor se mora natančno ravnati po smislu la določbah resolucije, sprejete na tem mestu dne 23. marca 1922. Poživljamo celokupno železničarstvo cele Slovenije, da se temu sklepu pridruži in tako naredi konec intrigam in zahrbtnemu delu tistih organizacij, ki jim je več mar strankarstvo, kakor stanovske koristi železničarjev.« Pri slučajnostih sta govorila še g. Beltram in Repoušek, nakar je predsednik shod zaključil. — Na shodu je vladalo dobro razpoloženje, mir in red. Govori so bili stvarni. Dnevne novice. — Torkova številka »Slovenca« je todnja, ki jo prejmo p. n. naročniki, ki dotlej ne obnove naročnine. — Duhovniške plače. Duhovniki ne 'mejo biti bolni, ker si ne morejo privoliti zdravnika. Pristojbine zdravniške so to razmeram primerno povišale, duhovniške plače so še vedno enake z draginjsko doklado vred mesečno 800 K. Ali naj jih damo za živež, za obleko ali za zdravila in pravnika. Žalostno je pisati o tej stvari, a javnost naj ve, kako se godi stanu, ki je Sajvečja dobrota za ljudsivo. —■ Višji šolski svot v Ljubljani vljud-»o vprašajo veroučitelji z dežele, kaj je z njihovo plačo. Minula je prva polovica šol-*iega leta, a dosedaj še nismo prejeli niti vinarja. Napisali smo na zahtevo šolskih oblasti število ur, ki smo jih poučevali, a sedaj je vse tiho. To je vnebo vpijoča krivica pritrgovati krvavo zasluženo plačilo. Gospodje, zganite se in dajte, kar ste dolžni. — Službeno potovanje gospoda pokrajinskega namestnika. Gospod pokrajinski namestnik Ivan H r i b a r se odpelje v ponedeljek dne 3. aprila k pogrebu knezo-škofa dr. Mihaela Napotnika v Mariboru. 4. aprila poseti okrajno glavarstvo Črnomelj, 5. glavarstvo Logatec, 6. glavarstvo Litija, 7. glavarstvo Kočevje in 9. aprila se odpelje v Trbovlje. Vsled tega odpade torej prihodnji teden vsak sprejem pri g. pokrajinskem namestniku. — Glavni dobite'« loterijo Kola jugoslor. sester je zadela srečka serije C št. 16.879, drugi dobitek pa srečka serije A št. 7270. — V Tržiču se prodaja meso že po 52 K, v sosednjem Križu pa po 38 K. V nobenem kraju ni draginja tako občutna kot tu, a ni je oblasti, ki bi nastopila, proti tej neznosni draginji in varovala delavsko ljudstvo pred raznimi navijale! cen. — Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani, — Raka, 1. aprila 1922. — Šola na Raki dela gg. svetnikom veliko preglavico. Naše pritožbe so kratkomalo zavračali s pripombo: »zoper ta odlok ni nobene pritožbe«. To je pa sedaj postalo že staro strašilo za — vrabcel Ob priliki obiska g. namestnika smo mi izročili kratko spomenico. Razni šolski referentje doli do kraj. šolskega sveta so jo »pogruntali«, da se je razširjenje razredov in pomnožitev učnih sil na devet zgodilo na podlagi sklepa krajnega šolskega sveta. In trdno so upali, da so nas ugnali. Mi smo pa zopet dokazali, seveda ne njim ,— ker bi se bil dopis med potom izgubil, — ampak Njemu, da krajnega šolskega sveta zadnja leta sploh ni bilo! Tudi smo ponovno zahtevali naj se ena učna moč nastavi na eno-razrednici na Zameškem, ki tudi spada v ra-ško občino. Ker smo izgubili zaupanje v modrost merodajnih gospodov in ne želimo, da pridejo še v večjo zaderego vsled tega, ker ne znajo prav nič naprej računati — so lahko pozabili, ker so kot ravnatelji in višji šolski svetniki pouka oproščeni, — na sledeče: S prihodnjim šolskim letom pridejo v šolo ro-jenci iz leta 1915 (vojni otroci). Število porodov pa je do 1. 1919 splošno padalo. Rojstna knjiga na Raki n. pr. izkazuje od 1. 1909 do 1914 (6 let) 558 rojencev, od leta 1915 do 1920 pa samo 393. Ker je bila umrljivost med vojno večja, je umrl od teh »sto in eden«, jih ostane 292. To si bodo višji šolski očetje morali še beliti častitljive glave, ako bodo hoteli obdržati sedanji šolski sistem, namreč, če le mogoče devet učnih moči, ki naj imajo povprečno dve uri pouka na dan, nadučitelj prost, da more biti »najmočnejša opora Sokola« (po »Jutru«) in da ga »v raznih odsekih podpira vse učiteljstvo« (po »Jutru«), Zdravo, gospodje! — Pripis. Zahvalim se najuljud-neje za 800 K, prejetih lansko leto za 12 tedenskih ur verouka, Ker dobra smotka prežene človeku slabo voljo in nervoz-nost, nastalo vsled prevelikih naporov in skrbi, pa letošnje podarim za — piruhe, da mi ne bo mogel kdo očitati, da sem za pouk verouka plačan. — Š—c. — Iz orožniških krogov. Orožniki so poslali svojim predstojnikom nebroj pritožb o svojem nevzdržnem gmotnem stanniu. Predstojniki so se baje zavzeli za to zadevo pri celokupnem orožniškem poveljstvu v Belgradu ter prosili hitre odpomoči, ki je neobhodno potrebna. Ker so orožniške draginjske doklade ostale iste kot lansko leto, so upravičeno upali na ugoden izid. Toda skupni poveljnik je odgovoril, da je o tem razpravljal pri vojnem in notranjem ministru — a brez uspeha. Pripomnil je, da moštvo ostalih brigad ni na boljšem kakor v Sloveniji. Priporočil je orožnikom skraino štedljivost. Dobro, ako hočete štediti, začnite od zgoraj in ne vedno pri najnižjih, ki itak ne morejo živeti. Ker se pri tem primerja orožništvo drugih brigad, vprašamo, zakaj se tudi orožnikom v Sloveniji niso izplačale dnevnice za zadnje štiri mesece preteklega leta kakor pri vseh ostalih brigadah? In zakaj ie prejelo moštvo 1, brigade prepotreb-no obleko, V. brigada pa ne? Če je orožništvo cele države v slabem gmotnem položaju, zakaj se temu ne odpomore? Kako naj orožnik iovi tatu, če bo v kratkem sam primoran krasti? Ali se na orožništvo le tedaj spomnite, kadar so vaša mesta in z njimi združeni mastni dohodki v nevarnosti? Končno vprašamo g. poveljnika celokupnega orožništva in g. vojnega ministra, kje so dnevnice orožnikov, ki so bili koncentrirani v času od 2, avgusta do 6. novembra 1921 na železnicah, katere so jim priznane potom »Uredbe o postopanju od neredih. stavkah in pobunah na železnicah v kraljevini«, razglašene v »Službenih Novinah« Št. 290 od 28. dec. 1920 in »Uradnem listu« št. 3 od 11. jan. 1921. Obljubiti in dati sta v resnici dve različni stvari. Obljub smo siti, zato prosimo in zahtevamo, naj se nam da, kar nam po pravici gre. — Orožniki. — Medvedji brlog v dobrčnoljski gori. Te dni je šla petorics fantov iz Kompolj podirat smreke v goro, ki loči dobrepoljsko dolino od ribniške. Ko pridejo visoko pod vrh,se ustavita dva pri eni, dva pri drugi smreki in začnejo podžaga-vati. Feti, sin znanega Mustarja, pa leze po žlebu čez skalovje, da bi pogledal, katera smreka jo žigosana za pod žage. Ko se vzpne preko skaline, so mahoma požene proti njemu velika medvedka, ga objame s prednjima tacama neusmiljeno krog vratu in stisne k sebi. Medvedka in fant padeta na tla in se koUjata po skalah nizdolu. Muslarjev sin kriči, kar da sapa in grlo. Na obupno klico pribite ostali štirje na lice mesta in najdejo fanta v nezavesti. Čudoma so se čudili, ko jim je, ko je prišel do sape, zt.čel pripovedovati o nepričakovanem tesnem objemu, Ker medvedke ni bilo nikjer. Ko so pa vsi skupaj oboroženi zlezli preko skalovja, so zagledali na nasprotni strani dva metra globok brlog, kroginkrog lepo maskiran s smreč-ieui. Po kratkem brskanju so našli gorko zavitega mladiča in ga veselih obrazov odnesli domov. Medvedček so drži sicer še precej kilavo, vendar pa prav pridno vleče po cuelju kravje mleko, ki ga ima dovolj na razpolago, ker poseča medvedjega princa staro in mlado, možki in ženske ter prav nič ne štedijo z mlekom. Ekspedicija kmetov, ki se je naknadno podala v goro, ni mogla izslediti medvedke, kar bi se bilo morda še zgodilo, ako bi se ljudje ne bali nepričakovanih »objemov«. Mustarjev fant je ranjen na roki, na kateri se poznata dva zoba in ki je precej močno otekla. Tudi sicer ga je kosmatinka precej pretisnila, vendar je izven vsake nevarnosti. _— Zvišanje brzojavnih in telefonskih pristojbin za inozemstvo. S 1. aprilom t. 1. je kot enakovrednost franku določenih 15 dinarjev. Od tega dne se pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah plačuje za vsak frank ali del franka 15 kratni znesek v dinarski veljavi. Pristojbina za Avstrijo, Italijo, Mažarsko in Rumuniio je 18 cent — 2.70 din; za Češkoslovaško, Francijo in Nemčijo 25 cent — 3.75 Din od besede. Pri vseh inozemskih brzojavkah je še vedno računiti eno besedo več kakor jih ima v resnici brzojavka. — Telefonski pogovori: Maribor—Leibnitz 1.50 frank — 22.50 Din, Maribor—Graz, Ptuj—Graz 2 franka — 30 Din, Celje—Graz, Zidanimost—Graz 3 franke — 45 Din, Ljubljana—Graz, Maribor—Wien, Zidanimost—Wien Celje—Wien, Ptuj—VVien 5 frankov — 75 Din, Ljubljana—Wien 6 frankov — 90 Din za enoto pogovora — Velik vlom jc bil izveden v prodajalni Kon-sumnega društva za Slovenijo v Litiji, — Napad na cesti. Ivan Turk in Josip Ožbolt iz Majerja sta se peljala z Rakeka proti Podgori domov. Jože Klimpf in Franc Weber z Babnega polja sta pa napadla in močno pretepla Turka. — Hrana in stanovanja iščo upokojenec pri kaki samostojni ženski ali manjši rodbini v Sloveniji v mestu ab' na deželi. Pohištvo in perilo bi prinesel inož sam. Naslov se izve v uredništvu »Slovenca*. MLADINSKA AKADEMIJA, ki jo je JOZ dne 5. marca uprizorila, se v nedeljo 2. aprila ob 4. uri pop. ponovi v Ljudskem domu. — Spored je isti, samo da nastopi šo br. Nardžič s svojo orlovsko pošto. — Vstopnice se dobivajo v soboto in nedeljo v Ljudskem domu v pisarni O. P. g Ljubljanski trg. Na ljubljanskem mesnem trgu se je razvilo na podlagi svobodnega določanja cen od strani mesarjev bujno navijanje cen. Trditve, da bo ukinjenje maksimalnih cen ugodno vplivalo na trg vsled ostrejše konkurence, so se izkazale baš z nasprotne strani. Prosto določanje cen od strani mesarjev povzroča komodno nakupovanje živine. Sobotne cene na trgu so sledeče: Za goveje meso se zahteva 48 do 64 K kg. vzlic tem cenam je še vse polno slabega blaga. Telečje meso se je brez tehtnega vzroka podražilo od 48 K na 52 K pri posameznih mesarjih. Svinjsko meso 70 K kg. Drobnica je cenejša; keštrun kg 30 do 36 K, jagnje 40 do 44 K, kozličevina 50 K. Na podlagi teh rezultatov je jasno, da imamo pričakovati v bodočnosti še nadaljno poljubno dviganje cen mesu, vsled tega je neobhodno potrebno zo-petno trezno maksimiranje cen, k;.jti brez dvoma se lahko trdi, da je le maksimiranje cen od strani avtonomnih občir in okrajnih glavarstev bistveno pripomoglo k temu, da od poloma do najnovejšega časa niso mogle cere tako rasti kot bi sicer rasle v nasprotnem slučaju. Za popolno svobodno trgovanje na trgih ša Časi niso dozoreli. Občinstvo naj pa samo vsaj toliko pomaga, da ne bo slepo lcupo-vnlo brez ozira na ceno in kvaliteto. — V ostalem je trg dobro založen. Pričakujemo, da bo še to jesen trg divjačine in ribji trg obilno založen z različnim blagom, česar je sedaj v Ljubljani močno primanjkovalo. — Na trgu se je pojavilo obilo različne zelenjave, kar omogoča precejšnjo izbiro. Ceno padajo. Cene moke bazirajo na ceni 26 K za št. 0, najslabša črna moka 23 K, kaša 22 K-ješprenj 26 K, ctrobi 10, koruzna moka 19, oves 14, fižol ribničan 15.50, prepeličar 19.50, leča 40, pšenica 18.50, rž 17.50 K. Špecerijsko blago no kaže od prejšnjega tedna bistvenih izprememb. — Mleka za enkrat še primanjkuje, liter 11 K. Trajalo bo najbrž še precej časa, predno bo organizacija mlečne aprovizacije Ljubljane do3pela do onega viška, ki ga zahteva vsako večje mesto glede množine kot kakovosti. g Na poti v gospodarsko odvisnost tujega kapitala. Naša valuta pada trajno in dosledno. Finančni minister mora priznati, da je doživel s svojo devizno politiko velik fiasco. Draginja raste in naše gospodarstvo prehaja v odvisnost tujoga kapitala. L. 1920 je stal francoski frank tri jugoslovanske krone, Guttman-delnice 3000 jug. kron, a sedaj stane francoski frank 29—30 K, delnice Gut-man 1500 K, lesna trgovina NaSlce 1. 1920 1500 K, I. 1922 pa 500 K in podobno. Te prvovrstne »Slavonija« vrednostne papirje nakupujejo v velikih množinah na Češkoslovaškem, kjer prehajajo v roke francoskega kapitala V nekaj letih bo Francija glavna delničarka naše lesne industrije, razširila obrate in nakupila za nekaj frankov miljardne vrednosti. g Ribarski tečaj na Bledn. Kmetijski oddelek Pokrajinske uprave za Slovenijo priredi v dneh II. in 12. aprila t. 1. na Bledu drugi dvodnevni tečaj za umetno ribogozstvo. Začetek 11. t. m. ob 10. uri dopoldne. Konec 12. t m. ob 1. uri pop. Sledi izlet k Savi in praktični poizkusi z nasaja-njoui rib. zaroda v proste vode. Nato pešhoja v Radovljico na kolodvor z udeleženci, ki se odpeljejo v smeri proti Ljubljani. Zbirališče prvi dan pri ribjem vališču na Bledu. Prijave sprejema oddelek do 8. aprila, lahko se pa priglase udeleženci tudi neposredno prvi dan tečaja. Posebnega ozira vrednim prosilcem bo podelil oddelek za kmetijstvo podpore za udeležbo tečaja. Prošnje je vložiti najkasneje do 12. aprila t 1. g Novi rudniki v Bo=ni. Pred kratkim so v Bosni na planini Majevica našli sledove kamene soli. »Jugoslovenski Lloyd< dostavlja ,da ne bo s to stvarjo veliko, ker ne moremo niti tega, kar imamo, eksploaUrati. g Agrarna reforma t Romuniji. Agrarna reforma v Rumuniji je izvedena. Kmetje so dobili zemljo od plemtnitašev. V posest malih kmetov je prešlo 2,224.588 hektarjev zemlje, ki se da orati. Veleposestniki smejo imeU tnm, kjer je prebivalstvo gosto naseljeno, največ 200 ha, kjer je bolj redko, največ 300 ha, a v koloniziranih krajih največ 500 ha zemlje. g Žitni trg. Tendenca žitni trgovini je trajno slaba. V Vojvodini so ponuja pšenica po K 1700, ječmen 1FR0, oves 1230, koruza 1200 K. g Resna situacija v kovinski industriji. Te dni se jc vršila seja zastopnikov kovinskih podjetij Velike Prage ob udeležbi zastopnikov kovinske industrije iz Kladna, Kralj. Dvora, Plzna, Kr. Gradca, I ibšic, Slanega ia Čenkova, na kateri sta podala tajnik Mimra in poslancc Haiupl poročilo o potc- I ku pogajanj z delodajalci in sta pojasnila njih sta-I lišče do predloženih osnutkov. Mezdno vprašanje | v vsem sporu še ni bil doslej predmet posebnih po-| gajanj. Situacija je postala resna, ker so se pokazali razpori glede delokroga zaupnikov ter je čisto jasno, da pogajanja ne morejo uspeti, dokler ne bodo ti spori poravnani. BORZA. Curih, 1. aprila. Berlin 1.75. Newyork 515, London 22.55, Pariz 46.52, Milan 26.52, Praga 9.75, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.55, Varšava 0.18, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.0/. Berlin, 1. april«. Dunaj 3.93, Budimpešta 34.75, Milan 1548.05, Praga 555.30, Pariz 2786.55, London 1299.85, Newyork 297.62 Curih 5902.60. Belgrad, 1. aprila. Dunaj 1.25, Borlin 28, Budimpešta 10, Bukarešta 62.50, Milan 415, London 263.50, Newyork 81.50, Pariz 81.50, Pariz 735, Praga 155. Zagreb, 1. aprila. Zagrebška borza danes nI poslovala. Vendar so na bankah notirali dolarji 320, berlinska deviza 1x2, praška deviza 620. n^vlre.- p Izredni deželni odbor goriški je imel dne 27. m. m. svojo plenarno sejo. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila reforma kmetske-ga pouka v tem pravcu, da se bodo povsodi po deželi ustanavljali kmetijski nadaljevalni tečaji za šoli odraslo mladino. Predlog je bil soglasno sprejet. p Bližnji preobrat ▼ italijanski notranji politiki. Tržaška »Edinost« se peča s preobratom, ki se pripravlja v italijanski notranji politiki. List piše: »Treba je računati skoraj z gotovostjo, da se bo v rimskem parlamentu v kratkem ustvaril popolnoma nov politični položaj, iz katerega izide nova vlada, sestavljena iz levega krila demokratične stranke, iz ljudske stranke, iz katere izstopijo morda nekateri skraino desničarski poslanci, in iz socialistične stranke, ki morda izgubi nekaj skraj-' nih levičarjev, ki odidejo h komunistom. K tem trem glavnim parlamentarunim skupinam se bržkone pridružijo še nekatere manjše skupine kakor n, pr. reformisti in republikanci, — Nova vlada pa ne bo pomenila le zameno ljudi na ministrskih naslonjačah, marveč bo povzročila nov, korenit preobrat v vsem javnem življenju v Italiji, preobrat, ki bo pomenil zboljšanje položaja širokih mas in ki bo gotovo ublažil tudi vladno politiko nasproti narodnim manjšinam.« š Vcličaster uspeh Sattnerjevega oratorija »Assumptioc r Mariboru. Sinočnii koncert, na katerem so gojenci in gojenko (180 po številu) drž. učiteljišča proizvajali Sattnerjev oratorij Assumptio, je izredno lepo uspel. Proizvajanje zbora, orkestra in posebno solistov je bilo brezhibno. GOtzeva dvorana je bila nabito poaia. Zelo veliko ljudi je bilo z dežele. Navzoč je bil tudi skladatelj p. Hugolin Sattner, ki ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. š Za predsednika okrajnega sodišča v Mariboru je, kakor se poroča iz Belgrada, imenovan sedanji podpredsednik, višji sodni svet-kik dr. Toplak. š Vohunska alera pred sodiščem. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti 19 obtožencem iz Prekmurja, ki so bih obtoženi vohunstva v prid Mažarski. Razprava je bila tajna. Vodil jo ie višji sodni svetnik Stergar, državno pravdni-štvo ie zastopal dr, Hojnik. Na predlog zagovornika dr. Jana se je časnikarjem dovolilo, da so prisostvovali razpravi kot zaupniki. Od obtožencev sta manjkala Marjeta Gomzi in Ludvik Gombot. Ena obtoženka je pobegnila. Ob 6. uri zvečer je sodni dvor razglasil sodbo. Obsojen je bil narednik Ivan Holter na 9 mesecev strogega zapora, vsi ostali obtoženci so bili oproščeni. Holler je kazen prestal že s preiskovalnim zaporom in je bil takoj izpuščen na svobodo, < š Morilec Živko, ki je bil trikrat pred poroto radi umora svoje žene in pri zadnjem zasedanju obsojen na smrt, se je pritožil proti obsodbi. Stol sedmorice je kazen spremenil v 20 letno ječo. š Mariborski mesarji so zvišali ceno govejega mesa na 60 K aa kilogram. — Ormož. Okrajni zastop ormoški razpisuje službo cestnega mojstra. Pogoji označeni v »Uradnem listu< št. 29, stran 208._ lj Vodstvo SLS za Ljubljano. Sklicujem sejo vodstva SLS za Ljubljano v ponedeljek 3. aprila ob 8. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D. v Jugoslovanski tiskarni, L nadstropje. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve, vsled česar je dolžnost vsakega člana vodstva, da se seje gotovo udeleži. — Načelnik. lj Redek jubilej delavca. Dne 1. t. m. je slavil Tomaž Kosec, delavec tukajšnje tovarne Avgust Drelse, svoj 50 letni službeni jubilej. — Stari Tomaž je od leta 1872 dalje neprenehoma v tej tovarni in opravlja kljub visoki starosti čil in zdrav kot vzor delavca svoj posel. Tvrdka je »zlatega« jubilanta na primeren način počastila. lj Ljudski oder V rWeljo, 2. aprila ob pol 8. uri zvečer ponovi Ljudski oder na splošno željo narodno igro s petjem »Deseti brat«-. Predprodaja vstopnic so vrši na dnn predstave od 9.—12. ure dopoldne in od 3. ure pop. naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra, Ljudski dom, I. nadstropje. lj Šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob pol osmih bo skioptično predavanje: Rim in Vatikan. Slike so vse barvane in izredno lepe. — Vabimo k obilni udeležbi. lj Elizabctna krnferenra za iupnijo sv. Peto* se vrši v ponedeljek, 3. aprila, ob pol G. uri zvečer. — lj V Sentprterskom prosvetnem drnštvu predava v ponedeljek, dne 3. t. m. točno ob 8. uri zvečer g. dr. Brerelj o nalezljivih boleznih. — Vabimo k obilni udeležbi. — Dalje se Sani in filaaioe vabijo, da se udeleže pogreba natega Bana g. župnika Karla Jančignrja, ki se vrši 2. t. m. ob 4. uri popoldne od Ahacljeve ceste št. 5. 1] Krekova prosveta >Zveza uradnic in trg. nastavljenk« ima svoje redno predavanje v sredo, dne 8. t. m. ob pol osmi uri zvečer. lj >0 neSih planinah«: predava v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu g. profesor dr. Šarabon. Predavanje bodo pojasnjevalo skiop-tične slike. lj Družba sv Elizabeto. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, 4. aprila ob S. uri popoldne v >Dabrodelno-stl« (Poljanski nasip). lj Gostilničarstvo se udeleži protestnega shoda proti davčnemu vijaku v ponedeljek glasom sklepa občnega zbora polnoštevilno; gostilne, restavracije in kavarne p t. ostanejo radi prehrane občinstva odprte. — Zadruga. lj Brivnire bodo v ponedeljek med časom protestnega zborovanja, to je od 11. do 14. ure zaprte. — lj Odprava otroškega igrišča pod Tivolijem. Prostor, kjer se nahaja sedaj otroško igrišče, so vsled sklepa mestnega magistrata odtegne dose-daniim namenom in preuredi. Občinstvo se opozarja, da je vsaka vporaba tega igrišča od sedaj naprej strogo zabranjena. Proti onim, ki bi se ne pokorili tej odredbi in prosior še nadalje vporab-ljali kot igrišče, se bo kazensko postopalo. lj Na Vodnikovem trgu so bile včeraj olcradenc tri gospe. lj Splašil se je 31. m m. v »Balkanu« Debevčev konj, ki je diral po Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici in skozi Gradišče naravnost v hlev domov. lj Aretacije. Na glavnem kolodvoru ie bil aretiran in izročen sodišču Franc Oblak, ker ie leta 1921 okradel Alojzija Strupija. Dalje je bil aretiran Oswald Herman, ker je poneveril v Mariboru Jakobu Meschulanu 8.000 dinarjev. lj IVtvino. Aretiran je bil Janez Novak s Šte-fanje gore, ker je pri Jahaču v Kranju ukradel 820 kron vreden kos baržuna. — Matija Kulni^ jc ukradel železniškemu delavcu Alojziju Robiču v Logu svinjine v vrednosti 1500 K, Neži Tarman perila v vrednosti 460 K in Neži Lavtižar perila v vrednosti 140C K. — Kontrolorju Francu Bre-gantu jc bila ukradena rjava, suknena obleka. — Pes jazbečnik sDečko-i s številko 431 je bil ukraden Janku Smrekarju. — Črna zastava in več preprog v vrednosti 41*00—5000 K je bilo ukradeno veletržcu Knezu. — Na glavnem kolodvoru je bilo ukradeno 3 vreče otrobov. Socialni vestnik. s Od »Poselske zveze« srao prejeli; Ob novem letu je objavila i>Poselska zveza«, da veljajo otarc tarife do 31. marca 1922 Vsled tega in pa tudi radi rapidno naraščajoče draginje je »Poselska zveza« sklenila, da veljajo od 1. aprila 1922 sledeči tarifi: 1. Kuharica, ki opravlja obenem tudi druga gospodinjska dela ler hišna dela 650 K mesečno, 2. Kuharica, ki nima nobenega drugega dela 600 K mesečno. 3. Sobarica 500 K mesečno. 4. Pestunja 400 K mesečno. — Gorenja tarifa velja za nedoločen čas. Ne bomo utemeljevali tarife, ker jo utemeljuje itak draginja. — Vse članice sc naj točno drže tarife. To naj bo že vnaprej odgovor na vse napade, ki bodo itak prišli. — Pripominjamo, da ne bomo odgovarjali na noben napad ali notico, ki bi bila objavljena 'i ozirom na tarifo. — »Poselska zveza.« S. K. S. Z. •. Pogreba f škofa dr. Mihaela Napotni- ka se v pondeljek udeleži tudi Slovenska kršč.-socialna zveza iz Ljubljane s svojo zastavo sv. Mihaela, da tako počasti spomin velikega boritelja za krščansko misel, ki je res vse svoje življenje neustrašeno sledil prvaku angelov, sv. Mihaelu. »Zvezo* bodo zastopali trije odborniki. DRAMA. Nedelja, 2. aprila: ^Hamlet«. Izven. Ponedeljek S. anrila: »Anatol«. D. OPERA. Nedelja, 2 aprila: nCermenc. Izven. Ponedeljek, S. aprila: Zaprto. Iz gledališko pisarne. V torek, dne 4. aprila vprizore v opernem gledališču balet v petih dejanjih >Bajaja«. Bajen libreto, katerega dejanje se godi v kraljestvu pajkov, na dvoru princese, v češki vasi, pri turškem pasi in pri ciganih, sta sestavila A. Forman in A. Earger. Glasbo je zložil znameniti češki skladatelj Henrik de Kaan, priznan pianist, pedagog ter večletni ravnatelj praškega konsorvatorija. Njegova dela uživajo v glas- benem svetu spoštovan ugled. Glasba >Bajaje< ima resno umetniško vrednost. Dirigira A. Neffat pr Dobrodošla knjiga: Cerkveni priročnik eu katoliško Jugoslovane. Priredil Anton Mrkun, župnik. To je knjiga, katere smo živo pogrešali. Saj se katoliški Jugoslovani, doslej razbiti na razne države in dežele, nismo skoro nič poznali. Niti imen vseh škofij, ki segajo v Jugoslavijo, nismo vedeli. Kaj vemo mi o škofiji Kaloča-Bač in Čanad in o eparhiji Lugošl In vendar imamo kot katoličani ene države toliko skupnih interesov! Saj niti vseli dalmatinskih škofij ne zna vsak izmed nas našteti. Naravnost neobhodno potreben nam jo bil :-priročnik< ali pregled vse kalol. hierarhije in organizacije, ako hočemo začeti kako skupno akcijo! O kako težko je bilo spraviti skupaj vse to podatke! Koliko je bilo treba tu poizvedovanja, vpraševanja in pisanja! Le-marljivost tako trudoljubnega moza, kakor je g. Mrkun, nam je mogla spraviti to skupaj. "^Priročnik« ima dva glavna dela: 1. Ju-goslovenski kler, verske, prosvetne in druge katoliške institucije v državi SHS. Tu je naštetih 20 škofij. 2. Jugoslovanski kler izven države SHS. Tu je navedenih 31 škofij. Našteti so tudi vsi moški in ženski redovi med Jugoslovani. Prvih je 24, drugih 29. Posebne važno pa je poglavje o jugoslovanskih izseljencih. Tu imamo naštete vse slovenske in hrvatske duhovnike, župnije in katoL organizacije " " jugoslo' izseljencih v Avstraliji in Novi Zelandiji! Mrkun v Ameriki. In kaj smo mi vedeli o ovanskih jih je iztaknil. Pokazal nam je pa tudi, kako premalo se brigamo za naše rojake v tujini. — >Pri-ročnik: obsega 264 strani. Slovenski del je opisan slovensko, hrvatski hrvatsko. Kar bi bilo želeti, bi bil le bolj različen in zato bolj pregleden tisk. Gotovo ima knjiga tudi še svoje stvarne pomanjkljivosti, kar je pri prvi izdaji take publikacije neizogibno, posebno ker se osebe in razmere vedno spreminjajo. Vse te pomanjkljivosti se bodo pri drugi izdaji gotovo popravile. Gospodu pisatelju moramo le hvaležni biti, da nam je s tolikim trudom zbral toliko množino podatkov. »Priročnike stane 20 Din, s poštnino 21 Din in se dobi pri pisatelju na Homcu, p. Radomlje ter v Jugoslov. knjigarni in pri Niemanu v Ljubljani. Kdor se količkaj zanima za cerkvene razmere med Jugoslovani, si ga bo omisM. J. K. pr V ponedeljek, dne 10. t. m. priredi naša odlična koncertna pianistka in profesorica konaer. vatorija Glasbene Matice v Ljubljani gospa Dan« Golia-Kobler v dvorani Filharmonične družbe ze lo zanimiv klavirski koncert, na katerem bo in vajala klavirske koncertne komade, ki povečini i« niso bili izvajani na ljubljanskem koncertnen odru. Naše občinstvo opozarjamo na to umetniški prireditev z željo, Ja v obilnem številu poseti t« koncert in s tem dokaže svoje zanimanje za umet niški glasbeui napredek našega mesta. (k) Cerkveni vestnih T c Trnovo. Duhovne vaje za žene in dekleti bodo od tihe nedelje do četrtka. Vsak dan ob pol 6. uri zjutraj in ob 7. uri zvečer govor. — Na cvetno nedeljo popoldne ob 2. posvečenje novih trnovskih zvonov. Natančneiši spored še objavimo. c Moška Marijina kongregacija pri sv. Jožeta ima v ponedeljek, une 3. aprila ob pol osmih zve. čer svoj redni sestanek pri č. oo. jezuitih. Polnoštevilno. V .sem odsekom celjskega orl. okrožja. Odseki se pozivajo, da po možiiusti pošljejo svoje zastopnike na pogreb blagopokojnega škofa dr. M. Na-polnika v ponedeljek .dne 3. marca. Odseki, katerih člani se pogreba udeleže v krojih, naj javijo orL okrožju v Maribor š.evilo udeležencev. Vsak odsek naj skrbi, da pošlje na pogreb deputacijo. Bog živi t — Predsednik. Vsem oriiškim krožkom! Te dni bo razpošiljala J. O. Z. na vse orliške krožke tehnično gla. silo »Orlovski va liteljc, ki stane letno 12 Din. Glasom sklepa seje Orliske podzveze in JOZ ga mora naročiti in sprejeti vsak krožek. — Predsedstvo Orliške podzveze. Izšla je 5. številka »Sporfa« in prinaša sliko Gradjariskegs in Ilirijo, dalje sledečo vsebino: Pred ((lavno skupščino Športne zveze. — Otvoritev nogometne sezone. — Občni zbori. — Športni pro-gledi. — List bo izhajal sedaj redno in točno 1. in 15. t. m., po možnoeti tudi tedensko. Naroča se pri Športni zvezi in jo cena vsaki posamezni številki Din 1.50. List toplo priporočamo vsem prijateljem športa. NAJVEČJA IZBIRA jienio, msllc nogavic in rokavic pri ivTdki A & E, SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10. Vdovec, srednje starosti brez otrok, s slednjim posestvom, se želi seznaniti v svrho skorajšnje ženitve z gospodično ozir. vdovo brez otrok v starosti, od 2'6 do 42 let. Prednost imaio one, ki imajo trgovino ozir. hišo v kakem prometnem kraju, ki se da preurediti v trgovino. Le resne ponudbe s sliko je pošiljati na upravo lista pod ^Srečni zakon« št. 125-1. Tajnost strogo zajamčena. za dobo več let. Ponudbe je poslati tvrdki FRANJO DROBNIČ, Laško. 1037 RMfoBiSTHJij^^Snr strojepisinia, slovenske in nemške stenografije, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pod >Ljubljuna/1241« na upravo »Slovenca«. S$r gospediinjs-kuftarice išče pošteno kmečko dekle, srednjih let, še nikdar v službi, izobražena v gospodinjstvu, pri samostojnem gospodu, najraje pri kakem g. duhovniku. Naslov »Zanesljiva« poštno ležeče Tržič, Gorenjsko. Vrtnarskega pemoo- za zelenjadni vrt sprejme takoj državno zdravilišče v Topolšici. Stanovanje in hrana v zavodu Plača po dogovoru. 1227 najmanj 16 let, »5 se sprejme kot poštna učenka in za druga dela. Ponudbe pod »Rejenka«/1205 na upravo dnevnika >Slovenec«. ■Za takojšen nastop se iščeta dva stavbna pisarja Z daljšo prakso. — Ponudbe pod: i»Stavbni pisar« na »Slograd« d. d. tov. Keršič v Spod. Šiški. 1187 DVoToIiilToTROŠKI VOZIČKI, Šiv! STROJI, PNEUMATIKA in STROJNI DELI v veliki izberi. Sprejemajo se v popolno POPRAVO dvokolesa, otroški vo-lički, šivalni in razni drugi stroji. — \\TSIR!iMft// tovarna dvokoles In »InlDUlIf*« otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4, Zronarska ulica 1. - PRODAJALNA: Stari trg 28. sprojmem takoj v službo. Hrana in stanovanje doma. JOSIP HUTTER, kleparski mojster, Kočevje. 1238 Išče se starejši VRTOR za takojšnji nastop na FUŽINAH, pošta Dev. Mar. Polje. — Plača po do- govoru. 1253 se Strokovni zdravnik • f^onrnrt'1 i jn radi premembe ob-za pljučne bolezni j UiLSaj) JG ratovanja razen dr. Počnik ordinira ' mnogo drugih, jako dobro ohranjenih z izjemo torka in predmetov, posebno: ca. 20 zračnih lop, petka v Št. Jurju ob ca. 40 postelj, ca. 50 posteljnjnkov, ca. _ juž. ž. Kupite tudi 40 visokih omar, ca. 15 kanapejev, ca. a njegove tri knjige 50 omar s predali, ca. 25 naslanjačev, Navodila, kako do ra. 35 nočnih omaric, oa. 30 nmivnlnih zdravja priti ozdraveli, miz. Stoli in mizo. Oprava se odda loko Bled proti takojšnji plači in odpravi — Ponudbe do 15. aprila t. ]. na iSOLNCNO ZDRAVILIŠČE RIKLI na Bledu. 1245 ali po dogovoru, pridna, poštena in zanesljiva kuharica k trgovski rodbini. Ravnotam se sprejme hišna za vsa domača dela. Naslov v upravi »Slovencac pod št. 1213. prodaja najcenejše H. PETRIČ, . Ljubljana, skladišče BALKAN. SEL mrve (detelje) Več pove Jcrica STRNAD, Cesta št. 56, '' p. Videm - Dobro polje, Dolenjsko. 1154 za bencin-lokomobil©, stavb, stroje in za vzdrževanje strojev v tovarni, sposoben za različna popravila (tudi pri ognju), se išče. Zmožne sile. Sno »SL0SRAD«, bena in ind. d. d. Ljubljana-Siška (tovarna KERŠIČ). 1192 Pozor, Amerikanci! IJ | A A s trgovskim in gostilniškim' III w n lokalom, z malim vrtom in j gozdom, v Boh. Bistrici, se takoj proda.! Naslov prodajalca v upravi pod št. 1200. Lov na Dolenjskem pri Mokronogu, se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem. — Več pove Petkovšek, Pražaltova uliea 11. DIONIČAMKO DRUŠTVO , U ZACjRESU PRERADOVIČEVA 2 PETROLEJ |SS RAFINIRANI BI JEU BEnZIK " SVIH GRADACIJA H^KO ULJE STROJNA! CILITODEE&S&A - ULJA - i •MIT® ULM* TOVOTNANMT UZ NAJJEFTINIJE DNEVNE CIJENE ~ SA SKLAD IŠ TA IKOJAV, .-ASTRA ZAGREB Hr.TElEFO*: 23 "88 »•rovnicv PRIRAD0V1CEVAS Dospeli so najboljši vsakovrstni koje kupite pri meni po primerno nizki ceni. a«? ležeče ob ceeti, po-staji in farni cerkvi, obstoječe iz hiše, pri kateri je studenec, vsega gospodarskega poslopja s poljedelskim orodjem, 4 parcele gozda in 100 ve-drov sadjevca, so proda za 1 milijon kron. Več pri Jož. Kisclj, Loka 14 pri Zid. m. HIŠO na že kupljeni parceli? Naslov v upravi št. 1196. HP, najboljšega sistema, i« naprodaj. M. GRGUREVIČ, Ljubljana, Vel. Stradon 9. 1184 predvsem male vojaške kupi v vsaki množini SEVER & KOMP., LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA št. 12. 1193 v Ljubljani, 10 minut od sredine mesta (pod Rožnikom), v obsegu ca. 1400 m!, se ugodno proda. Naslov pove Anončni zavod DRAGO BESELJAK in DRUG, Ljubljana, Sodna nlica štev. 5. 1237 Doferoidoča gostilna ali bufet, oziroma vinotoč, se išče v najem v Ljubljani ali bližnji okolici, tudi na deželi v večjem kraju. Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak in drug. Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 1220 trgovska agentura, LJUBLJANA, Prešernova nlica štev. 48, prevzame vsakovrstna v trgovsko stroko spadajoča posredovanja in zastopstva. zamenjam M za Vpraša se pri: J. AUGUSTIN, Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta štev. 231. za pletenje v raznih barvah kakor tudi prešite odeje se dobe v trgovini KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg štev. 12. 836 v dobrem stanju kupi vsako množino FRAN POGAČNIK, Ljnbljana, Dunajska cesta 36. 1150 Ulj ste m piisloli a racninc? Prodam kurnlco na prostem stoječo za kokošjo družino, z gnezdi, prostorom za valjenje in krmljenje. Drugo kurnico za kokoši race, gosi ali purane; dalje MLIN za kosti ter MREŽNO OGRAJO. Naslov: D. LUNDER, LJUBLJANA, 1115 Poljanska eesta št, 73/1. (amerik. Roulleaux) hrastov les, nove moderne mize, se prodajo ugodno. Vprašanja pod »Roulleaux« na upravo tega lista. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče in'stari oče, gospod Hntan Leltgsb trgovec danes dne 1. aprila po kratki in mučni bolezni, previden s sv. j Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem I preložil svojo obrt iz Sodne ! ulico štev. 4 (prej Ravnikar) na Dunajsko cesto štev. 31 čez dvorišče, I. nadstr. ter se najtopleje priporočam. Andr. VOVK, čevlj. mojster. Prazna SOBA velika, lepa, svetla, z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom, na lepem kraju, v sredini mesta, se zamenja za stanovanje v mestu ali v bližnjem okrožju. [ Ponudbe pod »Mirna stranka« na upravo. in autoTTI BENCIN PNEUMATIKA OIJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. c2>SS Jablonč nad OriBcam 3S, Cehoslovs&ka. Tovarna cerkvenih paiamentov, razn^vrv . u zastav m cerkvenega oroUja. — Priporoča so (ti du- hovščini za dobavo vseh v to stroko s; ■ -i pred- metov kakor: mašne plašče, pluvnh:, .:natiKe, cerkveno in društvene zastave, kenhe, monštranee, svečnike itd,, sohe, križava pota v poljubni izvrSitvi in ceni. — Sotidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerk/eol pre.dmotl so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorea J. KESKUDLA, Ljubljana, hoiol »Tratnik". Nepozabnega rajnkega priporočamo v molitev in v blag spomin. Ljubljana, dn« L aprila 1022. Žalujoči rodbini K0VAČIČ - JUSEK. Dno 30. marca 1922 so je preselila trgovina z ročnimi deli in njih potrebščinami Ioni im-km i lo. iz ŽIDOVSKE ULICE štev. 5 nn DVORNI TRG št. 1, hiša Kastner. Tvrdka se priporoča za predtiskanje najnovejših vzorcev, za nžuriranjo in stroj, uvezenje motivov v perilo. — Vzorci na razpolago v trgovini. 1187 Dstamljgno 18s!l OstamliMo 1009 MOVOSi NAJDETE VELIKO ZALOGO PRI NAKUPU MAflUFAKTURNEGA BLAGA ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, PERILNEGA BLAGA, SIFONA, NAJBOLJŠE VRSTE CEFIRJA ZA BLUZE IN SRAJCE, NOVOSTI V RUTAH, KAKOR TUDI VSE DRUGO V TO STROKO SPADAJOČE BLAGO, PRI OBČNO ZNANI SOLIDNI TVJRDKI R* MIKLHUC MRNUFnKTUHNa TRGOVINA. PHi ŠKOFU LJUBLJANA, LINGERJEVA ULICA, MEDARSKfl ULICA, PRED ŠKOFI/O. Velika kemična tovarna išče ____.________inzeneria z višjo šolsko izobrazbo, jugoslov. državljanstva, ki ima nekoliko prakse. Obširne ponudbe s prepisi spričeval ter opisom rodbinskih razmer in zahtevo plače pod: »B. S. 1230« na upravo »Slovenca«. IŠČEMO ZA TAKOJŠNJI NASTOP: ...._____________M vrtnarico), ki govori iudi nemški in igra na glasovir, k dvema olrokoma, dalje sobarico, ki govori nemški, in enako nemški govorečo deklico H štirim otrokom. Ponudbe sprejema ravnatelj Sofcr, Sušine-0]urgjenovac, Slavonija. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izstopil iz tvrdke SCHWAB & BIZJAK, Dvomi trg štev. 3 Cenjenim odjemalcem se za naklonjenost najvljudneje zahvaljujem. Bizjak Davorin. Vstopil sem kot družabnik v tvrdko LOŽAR & BIZJAK, Sv. Petra cesta 20. Priporočava se starim kot novim naročnikom. Imava vedno v zalogi najmodernejše SUKNO, raznovrstne OBLEKE za gospode in dečke. — OBLEKE po meri izdelujeva po najnovejšem kroju. Dežni plašči iLKEJr Mne in športne oblake Raijiani lastnega izdelka in po najnovejiih krojih Blago za pelerine Lri !portne če"lc9 Angleško češko ^ft?^™vezn,cc Fovršniki 1 Razno nerilo 1 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: . IIV/ ■ (Objava 4 Din.) ta dame, gospode in dee« priporoča trrdk* A, & E SKAPERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG K. 10. kož« obraza, vratu, rok, kakor trdi lopa rast las se zaraore doseči samo s razumnim negovanjem. T>soft priznanj, je doajeio o od vseh deiel sveta za lekarna'ja Feller. ■Ellaa« llitjuo mlečno m 3o. najbolje blago, najfinejše „mtio lepoto". 4 kosi g zamotom in požt- nino 120 K. »E'sno nomada sa «braz odstrani vsa-nečistost kož«, solnčue pego, zaje-danco, gubo i. t. d; 2 porcelnn. lončka s zamotom in poštnino 80 K. »El-sne Tannch'na pomadn za ra»> las Krepi ko o glave, proprefii izpadanje, i' mijenje in cep tev la*, zapreči prhute in prerano oslvel ist I. t. d. 2 porcelan. !■ nčl'i itd, vedno v lalogi pri tvrdki rs juj manufaktura, moda in konfekcija Pod Narodno kavarno rff Dvomi trg &tev. 3. NB.: Na željo se izdelujejo vsakovrstne obleke točno in solidne v lastnem modnem salonu ali pa se oddaja posamezno blago, podloga in druge krojaške potrebščine 1 1163 pliša moqueta, tkanine za pohištvo, airika - trave, strun, peres, gjradla za modroce in rolete, jute, platna, žebljev in vseh tapetniških potrebščin po najnižji ceni pri: J. Gmerzo 1 drug, Zagreb, Petrinjska 3, dvor/ TeL št. 21-83. 1 uL niš u Burnim (Uvoz — Szvoas.) Kap*tal: Lit. 1,500.000. Zakoniti sedež; Risi, Vi« deli« Vit®, N 11. L med iiiiiisi ia j, m run u mm i i. Uv®ža v Slalffo: vole, svinje, mast,, maslo, živ« in zaklano perutnino, jajca, vsakovrstni les, oglje in premog, cement, tupino, esence, sušeno sadje, grah, žito i. t. d. Izvaža še Italije: platneno, volneno in svileno blago, predmete iz konoplje, jute iu lanu, vsakovrstne klobuke in kape ter tese; mila, modre galice, rudne in morske soli; ri2, vsakovrstne čevlje; konlecijonirano perile in odela; tehniške iu mehauiške predmete; pisalne stroje i. t d. Za nadaljnja pojasnila so jo treba obrniti na Jadransko banko v Jugoslaviji in Italiji. Vse posle Szvršaje poslovnlca v MIlanu. V NAJEM VZAMEM nncocttfn v okolici Ljubljano nll na ^UoUolVU Goionjskcm. — MIHA NOČ, Sv. Katarina, pošta Medvode. prodaja najcenejše H. PETI?IC, LJUBLJANA, skladišče Baikan. ZA PLESKARSKA IN LICARSKA DELA SE NAJTOPLEIE PKIPOKuCA SLAVNEMU OUClNSTVU IN PKEC/tSTm .JUHOVSCINI BO TONE MALGAJ PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA s KOLODVORSKA IJLICA 6 Modna trgovina S. Šiil nesl. B. Soss Ljubljana, Mestni trg 19 priporoča: Perilo za dame. gospode in otroke. — Pletenine, rokavice, nogavice. — Bluze, sp. krila, predpasniki. — Sviia, modni nakit. _ Galanterija. Znatno znižane cene! 15 vagonov suhih polen z 10% okroglegn lesa kupim. Ponudbe z označbo cene na naslov: Tukšcc, Zagreb, Ilica br. 69. m. D ~ H □c^taaCTeacat-raracraaczjcr- cacracr^fccscaacacacaeacrjcr a 500 lepih, ravnih, brez kii in grč, se proda s skupnega poseslvn. Posestvo leži lik ob okrajni cesii in je komaj 2 km oddaljeno od kolodvora. Prodaja se vrši polom ofertov za kubični meler; oferie je vposlati do i. maja t. 1. v roke gospodarskega odbora v Črnomlju; na pozneje dospele oferle se ne bo oziralo. Dne 2. maja ob 2. uri popoldne se bode vršila obenem javna dražba v pisarni mesine občine Črnomelj za iste hraste. — Po končani dražbi sc odpro oferii in odda sečnja hrasiov najvišjemu ponudniku — naj si bo žc polom oferla ali polom javne dražbe. Pogoji sc lahko vpogledajo pri gospodarskem odboru, oziroma njegovem načelniku Josipu Fabjanu v Črnomlju. 1223 Gospodarski odbor upravičenih soposeslrtikov v Črnomlju. d. d. o U&MUHMi um aciifdfll HM pr® prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šeatjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čeliesloiaški m angleški koks za livarne in domačo uporabo Ier kovaški in črni premog Naslov: m- msr Prometni imi n premoo 11 v Mwi HunsKa hI. 18 Kostanjev les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljufcšjana, Dalmatinova ulica št. 1,1. POSREDOVALCI SE DOBliO PLAČAJO 1 Pozor! Najboljši jugoslovenski Eiernit, asbesini škrilj je Pozor! 3 99 iz najboljšega splitskega cemcnia. — Znamka od »SPALATO« d. d. portland-cementa, Splif. — Glavna zaloga za Gorenjsko: Franc Dolenc Kranj. — Ponudbe na zahievo takoj. sce y::i:siiiiiiiiii:E;s!:ni::it::ti::(i(ittinfiiM:itit:<:iitii:iii:tiirtiiu::iiJuutnmsi-.init:iiiiiitiiiiitiiinittii::ii::ii!iiinn Zugmager i Gruber d. d. za promet b kovinami. Nahafa se sedai v lastni zgradbi ZAGREB STARČEVIČEV TRG li Tele ton bro 2681. Brzojavna adr»-a: Zagmargruuer Zagrob I NaJrcCjo tnzemsko skladišče bakrene pločevin?, taslaka (tepslja, šajba), cevi, Sipek, zakovic, polpredelanih šolj za kotle za žganjekuho in koUe za pranje, kačuL ELhtrolul-liaHrena žica. • MU za vinograde. ■ Poznano naiboljfii bakreni proizvod!. Zamen« blaga za stari baker. Samoprodaja bakrenih proizvodov tvornice Georg Zugmayer & S&hne, Wien-Wnldegg. MB* cevi. • im l liJ i Gospodarska Zveza^ manufakturni oddelek 15% popusta I Ljubljana, Dunajska cesta 29, na dvorišču. Samo 14 dni I 15r/o popusta I Priporočamo ravnokar došlo veliko izbiro raznega blaga: sukno, kamgarn in ševjot, volneno in polvolneno za moSke in ženske obleke. V zalogi imamo tudi žamet, svilo, hlačevino, kamrik, pisano, belo in rujavo kontenino posebno dobre vrste, blago za blazine in namizne prte, svilene robce, šale, volnene robce v najnovejših vzorcih, nadalje največja zaloga usnja in čevljev na drobno in debelo. naznanilo vljudno naznanja slav. občinstvu, da je otvorila s 1. aprilom 1922 v Ljubljani na Sv. Petra cesti štev. 25 trgovino s špecerijskim, holoni-jalnim in delikatesnim blagom. TOČNA POSTREŽBA IN SOLIDNE CENE SO ZAJAMČENE. Centrala v Ljubljani, Krekov trg štev. IO. Delniški kapital: K 30,000.000 Rezervni fond: K 5,000.000 Podružnice v Dolnfi Lendavi, Ljutomeru In Novem Sadu. Ekspozitura na Vrhniki, t v svojo lastno palačo Filipov dvorec v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev. 9 kjer posluje od 3. aprila 1922 naprej. Priporoča se za izvršitev vseh v njeno stroko spaeajoelli poslov. Najboljši so pravi A&4ERI&ANS&B in angleški f? «9 S Ea ^iifll Singer-?nle ln nadomestni deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA S^nger-olje sukanec svila Itd. PRODAJA NA OBROKE — Singstr-šl^aSni stroJS Bo&srne & Co Vork — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: LJUBLJANA, SEIE^.BURGOV^ Ul Ca 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovcl, Bielovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjalulca, Tuzla. Dubrovnik. Podgorica, Begrad, KruSevac, NiS, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, Zaječar i Siip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. onboni. slaščice in lect na debelo najceneje vedno v zalogi Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 7 Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem lastnikom motornih vozil in kolesarjem na izkazanem zaupanju, ki mi je bilo naklonjeno pred vojno v tvrdki Karel Camernik & Co., ter ob enem sporočam, da sem iz zgorajšnje tvrdke izstopil. Nadalje vljudno naznanjam, da sem vstopil v novo družbo, ki jo bomo vodili pod naslovom o družba z o. z. Trgovina z motornimi vozili, kolesi in njih deli, Atotaksa, garaže in mehanična delavnica. Obratni prostori začasno Poljanska cesta št. 3. Po dovršitvi adapcijskih del, se preseli družba v lastne prostore Dunajska cesta štev. 36. (vis-a-vis mitnice.) Proseč naklonjenosti tudi v novem podjetju, zagotavljam najsolidnejšo postrežbo ob brez- konkurenčnih cenah in beležim z odličnim spoštovanjem Karel Camernik. Podpisana družba vljudno naznanja vsem lastnikom motornih vozil in koles, da je pod naslovom družba z o. z. otvorila v začasnih prostorih, Ljnbljana, Poljanska cesta št. 3. trgovino z motornimi vozili, kolesi in njih deli, pneumatiko, bencinom, oljem, mehanično delavnico, garaže in autotakso. Podjetje razpolaga s prvovrstnimi strokovnimi močmi in nudi za vsako delo, popolno jamstvo. Proseč naklonienosti, zagotavlja družba ob brezkonku- renčnih cenah najsolidnejšo postrežbo. Po dovršitvi adapcijskih del se preseli družba v svoje lastne prostore v Ljubljani, Dunajska cesta št. 36. (vis-a-vis mitnice) Jugo-Auto družba z o. z. ■♦v^v »V« Underwood pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I THE REX Co. LJUBLJANA Tel. 26S - OradISče St. IO - Tel. 268 Opalograph razmnoževalni aparati so svetov-_noznani_ Zahtevajte ponudbe I lidaja konzorcij »Slovanca«, Odgovorni urednik Mikati MoSker« t LJubljani Jugoslovanska tiskarna v LJubljani