St. S M*iiMatiMMUnNiM>«ftffN V mm — - »©«© 6. januarja fUS. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII Uhaja, livseaff jondeljek, vsak dan zjutnj. Uredutttvo: uUca sv it 90, L nadstropje. DopisipaiUiain — ' se ne sprejemajo, rokopisi Antnn Gerbtc. — Lastnik tisk znala za nese: L 7.—. 3 mesece Zs Inozemstvo mesečno 4 lire v. iNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se tačunaje v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Ogiaaf, naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon Jredniitva In uprave 11-57. Naša prisege Agencija Štefani je 2. t m. brzojavila v svet napoluracfcno napoved o novi pne-uredbi ali porazdelitvi naših pokrajin. Pozneje je prišla tudi uradna proglasitev, s čimer se je izvršilo ono, kar je moralo priti in kar smo predvidevali. V omenjeni Stefanijevi brzojavki, v kateri se napoveduje razkosanje Goriške, je v tolažbo italijanskih Goričanov rečeno: Ni izključeno, da bo Gorica enkrat pozneje, ko bo asimi laciia slovenskega žvlja dovršena, zopet po vzdignjen a v samostojno pokrajino. In će si ogledamo Mu =sc linije v odgovor Goric a nom jna njihove žalne manfestacije, tedaj vidimo, da, se je Mussolini še brez-obzirnejše izrazil, hoteč potolažiti oziroma prepričati italijanske Goričane z besedam: . •. Ko bo raznarodovanje drugorodnih življe v dobro vpeljano. V teh stavkih je izraženo resnično razpoloženje Italije napram slovanski manjšini in državi, v njih označeni smotri talijanske politike v Julijski Krajini. Se- j^j-o^Jov. veda nas ni mogla presoneiiti objava o razdelitvi naših pokrajin. Saj smo itak vedeli, da naš narod nima niti najmanjše Nespametno bi bilo, ako bi si hoteli zakriti oči pred to nevarnostjo, posebno sedaj, ko je bilo raznarodovanje uradno obznanjeno z najvišjega mesta italijanske države. Nahajamo se v težkem (položaju. Obdani smo od 40 miljonskega naroda, ki govori drug jezik, ki šma drtige interese, ki nas ne razume- Na čelu države stoji vlada, ki se je očitno postavila na stališče, da moramo kot narod' izginiti s tega ozemlja. Ta vladia razpolaga z ogromnim upravnim, policijskim in vojaškim aparatom države štiridesetmiljsnskega naroda proti naši polmiljonski narodni manjšini Če bi delali primerjave med našimi skromnimi obrambnimi sredstvi in med sredstvi naših nasprotnikov, tedaj bi morali že a priori obu^pati Računi bi izpadli za nas porazno. Toda življenje ni matematika. Samo število ne odločuje v življenju, pa naj gre za življenje poedinea kakor tudi Seveda naš odpor ne bo odpor oborožene sile, ne bom.a se borili proti vladi z UKII, vi a uas iiiii i/a n.iiia IUII napmirpc----- • ,, , _ - _ ><■ besedice pri tem vorašanju, ko gre za nje- brutalno silo. Prvič, ker moramo nasilja vov narodni in gospodarski obstanek. Tudi' obsoditi že s človeškega stališča m drulg^c, smo vedeli, kako sovražno nam stoji na-i ker bi s tem poslabšali svo, položaj ter sproti fašizem in sedanja fašistovska vlada. ne bi mčesar dosegli. Toia s tem nikakor Vedeli smo vnaprej, da bo Imela sedanja \ lada še manj obzirov do nas nego prejšnje in vendar smo presenečeni in užaljeni. Kljub temu se bomo glede razdelitve naših dežel vzdržali vsakega globljega razpravljanja. Senžermenska in rapallska pogodba sta dali Italiji pravico, da lahko razpolaga s temi ozemlji, kakor hoče. Toda grd in sramoten madež je in ostane kljub vsemu na tem mesarjenju. Zakon o aneksiji, katerega druga obletnica je bila ravno včeraj, 5. januarja, je predvideval ohranitev naših deželnih in občinskih avtonomij in dosledno tudi ohranitev naših dežel Trsta, Istre in Goriške- Z razmesarjenjem in uničenjem naše Goriške, je sedanja vlada brezobzirno poteptala pod negami aneksijski zakon kot takšen in s tem pljunila na vse cbljube, ki nam jih je dal italijanski narod v najsvečanejši obliki. In vse to se je zgodilo ravno ob obletnici aneksije in s tako groznim in inaravnost nemoralnem proLisIovanskim utemeljevanjem! Na ta način je vlada napravila ne samo ni rečeno, da .nimamo obrambnih sredstev na razpolago. Že poprej smo poudarili, da se življenje ne vrši po matematičnih formulah, zato številna premoč sama na sebi ne more odločevati- Kljub našemu majhnemu številu in kljub naši revščini se utegnemo uspešno boriti proti raznarodovanju. Predvsem mora biti vsak naš človek prežet od misli na pretečo nam nevarnost ter imeti trdno voljo kljubovati pritisku. Ako bo naš narod na tem ozemlju kljub vsem živel v zavesti, da je del slovanskega plemena ter imel trdno voljo ostati Slovan, tedaj cfostoji v tej volji tista Petrova skala, ob kateri se bodo razbili vsi raznarodo-valni poskusi naših nasprotnikov. In če bodo naš jezik še hujše preganjali, tedaj bo to zadnje zatočišče: domače ognjišče, kjer mora večno živeti naša govorica in naša knjiga, ki nas bo bodrila in podžigala, da vztrajamo vtežkem neenakem boju. Zakaj prepričani smo, da mora priti iz-prememba. Krivično stališče, ki ga za- grozno kričečo krivico novim pokrajinam, fa^šnjaL ura<3na Italija napram temveč tudi ogromno napako. Mesto bi ;najn sc ho g3tovo revidiralo. Glavni predse vera v aneksijo utrjevala z doslediiim; - . da se kot narod držimo in spe-š o.anjem vseh zakonov, ki se nana-1 razna!rcdovanju- Enkrat mora sajo nanjo in na prijateljsko pomirjenje mi obema plemenoma, se je letos proslavila ta zgodovinska obletnica z napovedjo naše narodne smrti! S tem nas je vlada za - edno prisilila, da se bomo spominjali na ta dan kci na dan našega nedopustnega ponižanja. Protestiramo svečano, ker nima Italija nikake pravice do naše nacionalne individualnosti. Nobena medinarodna pogodba ne pooblašča države, da bi smela u liče vati dušo in telo anektiranih narodov! Ii zato bo naš od'por upravičen in vsako-le ina obletnica aneksije bo tudi obletnica ru.še prisege, da naše narodnosti ne damo nikomur in pod nobenim pogojem! Oblika, s katero nam je vlada servirala n kr cinik ta nabrušeni nož, s katerim nas nf merava suniti v prsi, da napravimo hitri kc nec, kaže, da nima sed'anja vlada niti na/primitivne jših obzirov napram nam, ter da nas smatra za tolpo ovac. Na ta način nas je degradirala na popolnoma brezpravno ljudstvo, ki mora samo ubogati in poljubljati šibo, ki ga tepe. Kakor nas mora ta gorostasna brezobzirnost in brezmejna krivica boleti, vendar nam z druge stran ta odkritost stavlja ospredje veliko nevarnost, ki preti naši narodni individualnosti In tudi i a nevarnost nas mora poleg krivice podžgali, da upremo z vsemi svojimi močmi se raznarodovalnim namenov vlade. priti čas, ko bo ta krivični pritisk prenehal, in prenehal bo tedlaj, ko bo- prišlo spoznanje v naših nasprotnikih, da proti življenja sposobnemu organizmu so vsa nasilja brezuspešna. In takšen organizem je tudi jugo-sl o venski narod na tean ozemlju. Z našo voljo, z našo požrtvovalnostjo in z ljubeznijo do naše zemlje in naše govorice bomo dokazali, da smo vredni življenja. Ne moremo sprejeti mirne duše uradno napoved naše narodne smrti. Mussoiinijevo osmrtnico našega naroda raztržimo in če ima ta goispod danes še tako moč v rokah, je vendar preslab, da bo izvedel svoj program, ki se tiče našega obstoja. Preslab zato, ker je v nas volja do življenja, ker se tudi mi zavedamo, da smo ljudje, ki streme k solncu, k življenju in sovražijo smrt. S tem' upanjem sprejmimo tudi najnovejši udarec. Če so razdelili našo deželo ter porazmestili dele našega naroda, ne smejo videti v naših vrstah omagovanje. Če ie kdaj b;la potrebna sloga, je to danes-Naš narod rabi vse narodne delavce, zata proč z vsakim strankarstvom in strujar-orav očito v ' stvom, proti združenim nasilnim močem, moramo združeni stcipiti v obrambo, ako naj bo1 naš odpor uspešen. To naj bo druga naša prisega ob letošnji proti obletnici aneksije, ki se proslavlja letos z napovedjo naše narodne smrti! Italija Pred uvedbo italijanskega deželnega in občinskega zakona v nove pokraj ne- Razdelitev novih poki'ajin. RIM, 5. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik predložil svetu v odobritev načrt kr. odloka, ki ga že proučuje posebna posvetovalna komisija za nove pokrajine in s katerim se določa razt ognite v občinskega in deželnega zakona {zbrani zakoni 4 2- 15. št. 148), to-^odevnega pravilnika (12. 2. 1911. st. 297) in raznih namestniških in kraljevih odlokov, ki sta izpremenila prvega in drugega, na nove pokrajine. Ta odlok vsebuje glavnejše določbe za pgfvo vpeljavo novega reda in pušča ministru notranjih zadev preste roke, da izda potom kr. odlokov še ponovne določbe, ki bi bile potrebne, da se spravijo nove ustanove v sklad s starimi. Kar se tiče organizacije zastopstev, se smatra popolna obnovitev vseh nedavno izvoljenih občinskih svetov za odvečno, in se tekom 3. mesecev po uveljavljenju odloka razpišejo volitve samo deželne in občinske svete, kateri so izgubili dve tretjini svojih članov. Medtem bodo upravljali dežele izredni deželni izbori in, če ti prenehajo poslovati, izredne komisije, kakor je predpisano za razpušče-ne dežel, svete. Ti odbori ali komisije bodo fcneli pravico izvršiti prvo imenovanje vo-iiloih članov deželnih in upravnih odbo- rov, ki bodo vršili svojo službo do defini-tivnega imenovanja, za katero bodo preskrbeli deželni sveti v svoji prvi sezij;. Določbe, s katerimi naj se spravi novi red v sklad s starim redom v novih pokrajinah, se tičejo predvsem aktivne in pasivne volilne pravice, nameščevanja občinskih tajnikov |n pobiranja krajevnih d'avkov in davčnih doklad>, za katere poslednje bodo določeni posebni ukrepi. — Ministrski svet je po vzpodbujevaln;h besedah ministrskega predsednika odobril predloženi načrt odloka- RAZMESARJENJE JULIJSKE KRAJINE. Na isti šefi ministrskega sveta je ministrski predsednik predložil svetu v odobritev načkte odloka, s katerimi se določajo upravne meje novih pokrajin. ZA TRENTINSKO je predi »ž 1 ustanovi, tev enotne pokrajine z glavnim mestom Trentom. Trn pokrajina bo obsegala sedanjo Trentinsko in Gornjo Adiško z 10. okrožji: Roveretocn, Rivo, Trstom, T onom, Boigom, Klesom Cavalesejesn, Bozenctm, Bressanonom in Meranom« Okrožje Am- rzzo bo priključeno bel unski pokrajini. posebn'm odlokom se bo poskrbelo za , prehod nekoliko prebivalcev ▼ Val d Astico z ozemlja trentinske pokrajine 'na ozemlje vicenške pokrajine. ZA ZADER je predlagal ustanov:tev za-đi'ske pokrajine z glavnim mestom Zadrom in enim samim okrožjem. je nato prejel na JULUSKO KRAJINO. Omana je, da je bilo predlaganih v tem orirn več rešitev. Predvsem je poudarjal, da se tadi mnenja fašjev križajo, kajti vsak od njih promatka položaj s stališča lokalnih interesov. 18 goriškii fašjev je n. pr- zahtevalo združitev z Vidmom. On predlaga to-le razdelitev: 1.) ENOTNA FURLANSKA POKRAJINA Z GLAVNIM MESTOM VIDMOM, ki bo obsegala razen okrožijf ToL mezzo, Čedad, Povdenone) ie gor ako, giadiščansko in t olminsko okrožje. K Tol-mezza se bodo priklfuati trbiški Nemci. Obmorska stran Fmiamje (Gradež in otok Morosro) se bo priključila k Trstu skupno z vsem tribfiškam sodnim okrožjem. Oglej bo Se nadalje tvoril del hufanske pokrajine. Postojnski pol tični okraj bo priključen k tržaški pokrajini, ravno tako tudi sežanski?, sodni okraj in 4 komenske občine, te posledhje »iradi Zagotovitve te-ritorialne kontranrtete med Tržičem in Tintom. 2.) TRŽAŠKA POKRAJINA Z GLAVNIM MESTOM TRSTOM in s tržaškim m postojnskim okrožjem. Del te pokraj ne bodo tvorili tudi tržSfei sodni okraj, gra-deška občina, frakcija otoka Mcrosin', Milje, sedanji postojnski politični okraj, (razen bstriskega in vipavskega sodnega okraja), sežanski sodni okraj in štiri občine komenskega sodnega okraja: Mav-hiofe, Slvno, Šempolaj in «Aurisina»?? 3.) ISTRSKA POKRAJINA Z GLAVNIM MESTOM PULO in z okrožji Koper, Poreč, Pazin, Pula, Volosko, Opatija in Lošinj. Za glavno mesto je predlagal Pulo kot najvažnejše in najbolj obljudeno mesto, bogata na rimskih tradicijah in vredno posebnega upoštevanja, ker je vsled aneksije k Italiji izgubilo važnost, ki jo je imelo pod bivšo monarhijo kot sedež višjih po-veljništev vojne mornaiifce- Ministrski predsednik je utemeljeval ta načrt z argumenti, ki so zaradi svoje zgodovinske važnosti vredni, da se zabeležijo: Načrt ima po njegovem mnenju, te-le prednosti: 1.) Zadošča željam velike večine italijanskega prebivalstva krajine. 2.) Ustvarja tržaško pokrajino z naravnimi funkcijami za posebne potrebe velikega pomorskega mesta, ki se tako izpopolnjuje v svojih vodah s tržiškim in milj-ski!m rokavom in «kontroiira» potom železniške proge Postopia-Sežana-Trst svoje podeželske Slovence,-nasproti katerim bo mob'ala Vrati1 *svc)\» zgodovinsko nalogo VSRKAVANJA, (čitaj: poitalijančevanja. Op. un) Da pa se prepreči, da bi pritisk tujerodnega prebivalstva na Trst postal v prvem času prevelik, je predlagal, da se koanenskf okraj priključi furlanski pokrajini, bistržki sodni okraj pa Istri Ta načrt potrjuje stare zgodovinsko enoto istrske pokrajne, katere vsrkavanja s strani Trsta n;so zahtevali niti ugledni tržaški politični eksponenti. 3.) ' Odgovarja popolnoma visokim državnim potrebam, ker enotna furlanska pokrajina je potrebna za modro obmejno politiko, ki je za Italijo velikanske važnosti. Avstrija je držala zapadno Furla-nijo vedbo ločeno od — imenoval jo bom tako — ilirske pokrajine. Ravno nasprotni razlogi (na naši strani) pa govorijo« za zdlnižitev tega ozemlja v njegovih zgodo-vinsk'h in naravnih mejah. Vsrkanje (čitaj: poitalijančenje. - Op. ur.) kompaktnega in številnega slovanskega prebivalstva m nemškega prebivalstva v tibiškem okraju bi se ne moglo iz-vrs ti v majhni pokrajini, kakor fci bila goriška, kjer bi bil italijanski element edino le enako močan kakor tujerodni, doc m je z ustanovitvijo velike pokrajine lahko predvidevati ttsrkanje tujerodnega prebivalstva, k: se bo tako nahajalo v npiaviiein življenju v absolutni manjšini. Gorica na drugi strani ni bila nikdar glavno mesto pokrajine. Pod' Avstrijo je imela takozvane avtonomije in deželni zbor, toda ostala je vedno glavarstvo, to je podpre-fektura- Taka pokrajina bi bila v oblasti lujerodcev in bi predstavljala etniško in vojaško šibkost naše meje. Gorica bo medtem ohranila poveljništvo vojaške divizije in vse druge podrejene urade. Da pa more izvrševati ono posebno funkcijo, ki ji jo je prisodila nova zgodovina Italije, bo vlada poskrbela, da ji čim prej da in razvije važne splošno kulturne in tehn:Čne zavode, tako da bo postalo mesto važno središče za širjenje italijanstva- V tem smislu bodo predložili konkretne predloge ministrskemu svetu minister za šolstvo, za industrijo in za poljedelstvo.« Predsednik je zaključil, poudarjajoč, da je morala in mora obveljati pri reševanju tega vprašanja nad vsemi, četudi plemenitimi skrbmi krajevnega značaja, katere so zastopali ugledni in tudi vrli eksponent komisij, zastopanih pri vladi, edino-le skrb za najvišje državne interese. In rešitev, ki jo cn predlaga ministrskemu svetu, odgovarja tem visok;in potrebam. «Pozneje, ko bo nacionaliziranje (čitaj: poitalijančevanje. Op. ur.) narodsh manjšin t tej tako ob-čutljivi zoni naše meje velikopotezno vpeljano — in poleg sile, ki proizhaja od naše ti sočletne kulture, bodo pri tean živahno sodelovali vsi Italijani, posebno pa oni, ki so danes strnjeni okoli vlade, zaupajoč v ime domovine — se bo gotovo lahko ponovno proučil poseben položaj one zone in se bodo. če bo treba* izoremenili dana- šnji sklepi. Danes pa bodo morali vsi, Če-i tudi bodo morali doprinesti kako neugodno žrtev za višje interese Italije, iskreno in vdano izvršiti sklepe, ki jih bo sklenila vlada.» Jugoslavija Situacija volilne borbe. BELGRAD 5. Živahna in obsežna volilna borba se razvija v Vojvodini, kjer so dosedaj imeli radikaici svoje glavne postojanke. V Vojvodini pa se za volitve pripravljajo tudi narodne manjšine. Zanimivo je dejstvo, da so se začeli politično udejstvovati tudi Slovaki, ki postavijo lastne kandidate. Slovaki štejejo v Vojvodini nad 120.000 duš. Madžari m Nemci se tudi zanimajo za volitve. Nemci prirede prihodnje dni v Novem Sadu skupščino, na kateri bodo definitivno razpravljali o politični tsiktiki in nastopu pri volitvah. Močna je med Nemci struja, ki propagira samostojni nastop Nemcev in postavitev lastne kandidatne liste. Tudi Madžari so postali zelo agilni. V madžarskih in nemških krogih je vzbudila .splošno veselje vest, da je vlada pripravljena priznati Nemcem in Madžarom volilno pravico. Videti je torej, da bo Vojvodina glede strank najbolj razcepljena, V Vojvodini bodo nastopile zelo številne stranke. Svofe kandidatne liste postavijo: radikale! (Pašičeva in Protićeva struja), demo-kratje, zemljcradniki, dobrovoljci, Slovaki, Nemci in Madžari. Med obema radikalnima strujama se vodi posebno ljuta borba za mandata. Dejstvo je, da, ima Stojan Protič v Banatu zelo veliko prijateljev in somišljenikov. V svojem organu «Radikal» je danes Stojan Protič izdal obširna navodila, kako imajo njegovi somišljeniki nastopati pri bodočih volitvah. Protič v glavnem naglaša načelo, da morajo njegovi pristaši povsod najpreje podpirati radikalno stranko kot tako. Za slučaj, da kje prodro, naj postavijo lastne kandida{|p£>d slu čaja do slučaja pa naj se napravi kompromis z ostalimi po programu sorodnimi strankami. Razmerje med Jugoslavijo in Grško. BELGRAD, 5. Takoj po svojem prihodu v Belgrad je jugoslovenski atenski poslanik Ži-vojin Balugdžič obširno poročal zunanjemu mini-stru o sedanjem političnem položaju na Grškem in o razpoloženju Grške za končni sporazum z Jugoslavijo. Podrobno poročilo je poslanik podal o konvenciji glede solunskega pristanišča. V tem oziru so nastala med obema vladama neka nesoglasja in je osobito sporno postalo vprašanje suverenitete nad pristaniščem. Kakor znano, zahteva Jugoslavija popolno suverenost nad onim delom solunskega pristanišča, ki je določen za jugoslovensko uvozno in izvozno trgovino. Grška smatra, da bi bila na ta naičin prikrajšana in da bi bila ta zahteva na škodo grške suverenosti. Vprašanje je radi tega postalo komplicirano. Upati pa je, da se doseže tudi glede te točke pravičen sporazum. Nekateri politični krogi pa spravljajo prihod poslanika Balugdžiča tudi v zvezo z njegovo misijo, da se začno pogajanja o vstopu Grške v zvezo držav male antante. Glede tega vprašanja ne obstoja v Belgradu posebno dobro razpoloženje. Vprašanje imenovanja poslanika v Rimu. BELGRAD, 5. V diplomatičnih krogih se sliši, da bo dosedanji poslanik v Rimu g. Antoni je vid v najkrajšem času odpoklican. Njegovi dosedanji neuspehi v politiki napram Italiji so glavni povod. Na merodajnih mestih pa vlada tudi razpoloženje za to, da postane vodilni poslanik v Rimu mož, ki ima za to vse sposobnosti, ker je rimsko poslaništvo za Jugoslavijo največje važnosti in je treba na tem mestu di-plomatično popolnoma rutiniranega politika. Nekateri govore, da bo poslanik Balugdžič imenovan za poslanika v Rimu. Čeheslovaška Atentat na čehoslovaškcga ministra Rastna. PRAGA, 5. Na finančnega ministra Ra-šint je bil davi izvršen atentat. Atentator je b'l takoj aretiran. Priznal je, da je izvršil atentat premišljeno, ker je nasprotnik Rašinove politike. Atentator ima 20 let, je češke narodnosti' po poklicu privaten uradn;k in ni bil čehcslovaški legionar tekom vojne. Ministrovo stanje je zelo ne-vaTno, ker se zdravniki bojijo komplikacij in ker se še ne ve, ali mu je ranjena hrbtenica alt pa ledvice. V Pragi vlada mir. Razburjenje na Madžarskem, radi demarše. PRAGA, 4. «Češke Slovo» izpolnjuje svojo vest o demarši Male antante, da so poslaniki Češkoslovaške Rumuirije in Jugoslavije izročili veleposlaniški konferenci kolektivno noto, i kateri se energično protestira proti madžar skemu zakonskemu načrtu glede obrambe države, vojaškega davka in delovne dolžnosti. Ogrska Madžari zanikajo vest o demarši Male antante, BUDIMPEŠTA, 5. Madžarska brzojavna agencija poroča: «Madžarski listi izjavljajo soglasno, da je neresnična vest «Češkega Slova» v Pragi, d!a je Mala antanta posredovala pri poslaniški konferenci proti nekaterim zakonom, ki se nameravajo uveljaviti na Madžarskem- To se zdi po mnenju madžarskih listov neverjetno, ker kontrolna komisija bi preprečila vsak po, izkus Madžarske za oborožitev. Zakonski načrt za zagotovitev reda v notranjosti pooblašča vlado samo, da prisili prebivalstva na delo v slučaju stavk in državnih nesreč. Listi tudi poudarjajo, da je opozicija sklenila, da ne bo pobijala tega načrta. Ogrska zavrača vesti o svojih vojaStdh pripravah. BUDIMPEŠTA, S Ogrski finančni minister Kalav je objavil v «Pester Loydu» izjavo, v kateri odločno zanikuje vesti o vojaških pripravah na Ogrskem. Obenem naglaša, da take. ncioravie ae morejo ni- kakor biti v skladu z ogrskim finančnem in obnovitvenim načrtom. Poljska Novi ruski poslanik v Varšavi. VARŠAVA, 5. Predsednik poljske republike je danes svečano sprejel v palači iieivedere zastopnika ruske sovjetske republike Leonida Obolenskega, kateri je prišel v Varšavo kot izreden odposlanec tn opolnomočeni minister. Obolenski je predložil predsedniku svoja poverilna pisma. Francija. Medzavesniška konferenca v Parizu prekinjena. vsled navzkrižja med! Anglijo in Franc jo. PARIZ, 5. Konferenca se je končala-Angleška delegacija (bo zapustila Pariz tekom današnjega dneva. Bonar Law in Poincare sta v svojih izjavah ugotovila popolno navzkrižje med francosk m in angleškim stališčem v vprašanju cdškodnin. Bonar Law. je sicer ugotovil v svojih izjavah, da se francosko in angleško stališče povsem križata, poudaril pa je s toploto, da bo prijateljstvo med dvema državama ohranjeno še nadalje. Izjavi Poin-careja in Bonar Lawa bosta objavljeni. Markiz Della Torretta je v daljšem govoru objasnil italijansko stališče in vzroke, zaradi katerih Italija ne more pristati na angleški načrt. Ta načrt je v sv»o$h b:stvenih točkah, v kolikor gre za brisanje me-dza-veznšških dolgov in novega načrta za plačevanje s ftrani Nemčije, preveč razlikuje od! Mussolinijevega načrta, ki tvori podlago za italijansko delegacijo. Ta načrt je bil v celoti objavljen, v francoskih časopisih in ni torej vzroka za kak dvom za stališče' italijanske delegacije nasproti angleškemu načrtu. Bonar Law je nato izjavil, da bi angleška delegacija ne bila nasprotna nekaterim koncesijam, vztraja pa neomajno pri svo, jem stališču glede jemanja zalogov. Med tem skuša oficiozno poročilo ublažiti vtisek, ki ga je naredila vest o polomu konference. Zavezniška pogajanja — pravi poročilo — so se končala, ne da bi prišlo do kakega sklepa v vprašanjia moratorija. Francija z Belgijo in Italijo ohranja prostost postopanja. Ni dvoma, da bo uporabila to prostost s hladno krvjo in zmernostjo, toda odločno, da izvrši svoj zmerni program. Sedanje navzkrižje med dvema državama tiči v posebnem vprašanju, ne gre pa nikakor za prekmjenje prijateljskih odno-šajev med obema državama, kakor je dokazano iz prisrčnih izjav Bonar Lawa in Poincareja. Sklep gre sedaj odškodninski komisiji, ki bei lahko z večino glasov "d^. volila moratorij, kateri bržkone ne bo presedel dveh let. V sedanjih razmerah bo Francija vzela za podlago svoji akciji glede zalogov predvsem prilogo 2.) versail-Ieske pogodbe, ki dovoljuje zaveznikom, da v slučaju neprostovoljne izvršitve mirovnih pogodb s strani Nemčije ukrene vse gospodarske, finančne in druge ukrepe, ki jih bodo prizadete vlade smatrale zn potrebne. Bržkone se bo odškodninska komisija najprej izrazila o kršitvi ob ve* s strani Nemčije v vprašanju dobave premoga. Po ponesrečen ju pariške konference. Mnenja h'ancoskih I stov. PARIZ, 5. Francoski listi so javili brez vsakega presenečenja in brez pc-sebnega vznemirjenja, da je pariška konferenca propadla, dostavljajoč, da sc je po izjavah g. Poincareja in Bonar Lawa zgodilo to na način, da niso bila užaljena čustva obeh držav. Večina listov predstavlja ta dogodek kot «pr!jatsljiki razdor» ter naglaša, da se je razd'cr pojavil vsled tega, ker je angleški predlog vseboval določbe, ki bi bile pomenile gotovo izpremembo versail-leske mirovne pogodbe in ojačanje nemškega edpera. «Exce!sior» pripominja, da ni bila Anglija v navzkrižju samo s Francijo, temveč tudi z Italijo in Belgijo' in da ji ne bod'o sledile niti države Malega sporazuma- «Matm» pravi, da se bo v kratkem imelo nov dokaz o neizvršitvi obvez s stremi Nemčije, ter dostavlja: «Zvest a duhu in besedilu mirovne pogodbe, bo Francija dala svojim četam uikaz, da izvršijo ukrepe, katerim se je Nemčija sama izložila. Z zasedbo krajev, ki bodo zajamčili v ruhrskl kotlini redno dobavo premega, Francija ne bo imela namena zasesti ruhrske kou tline. Francija hoče biti plačana in misli, da bi Nemčija s primernimi žrtvami in a svojo bistroumnostjo, kakršno je pokazala v zadnjih letih, že mogla najti sredstva za častno izpolnitev svojih obvez. Francija hoče odpraviti s svojim postopanjem tlečo nevarnost spora in ne ustvarjati stanja! sovražnosti Ko bo Nemčija razumela pravi duh te resnične miroljubne politike, si bo lahko prihranila mnogo neprijetnih posledic. Nato pravi «Matin»f da se bo današnji pogovor med Poincarejem hi Bonar Lavvom tikal vzhodnega vprašanja ter dostavlja^ da je dala Francija, podpirjoč v Lusannj angleške zahteve, dokaz nekake viteška vzajemnosti. Ob zaključku izraža list željoj naj bi se francoski! zastopnici v Lautanof omejevali od sedaj dalje na oVbambo fran* coskih interesov. Vojaške priprave v Poremju. PARIZ, 5. «Journal» objavlja to-le po« ročilo iz Manica: Vesti dede konferenc« bo se, seveda, sledile z velikim zanimanjem v P oren ju. V vojaških krogih so bili ukre-njeni ukrepi, kakor po navadi v časih krize. Čim je prišla vest o polomu konference, je glavni stan dal nalog, naj bo vojska pripravljena za vsak slučaj. Vojaki na dopustu so bili vpoklicani. Poincare^evo nmenje o nemškem predlogu za nenapadanje. NEW-YORK, 5. G. Poincare je poslal francoskemu poslaniku v Washingtomu brzojavko, v kateri ga prosi, naj sporoči državnemu tajniku Hugh-esu, da ima Nemčija po njegovem mnenju s svojim predlogom o nenapadanju namen doseči izpraznitev leve cbali brega Rena s strani Francije, še preden Nemčija izvrši svoje obveze glede odškcdn:ne. Zato je nesmiselno zahtevati, da se Nemčija reši vseh svojih obvez, ki jih jc sprejela z versaillesko pogodbo še preden je sprejeta v Društvo narodov. Po svojem predlogu bi dobila Nemčija proste roke proti mal:m državam, kakor Poljski in Čehcslovaški, ker gotovo je, med ljudstvom, je tudi na njihovo korist1, če je njegov položaj čim ugodneji. 2e ta dejstva izključujejo vsako voljo za zatiranje tega ljudstva. Poleg tega pa, da ni take volje, je slovanskim razumnikom odvzeta tudi vsaka možnost za duSevuo alt materijalno zatiranje, ljudstva. Sa4 nimajo — kakor že rečeno — nikakega deleža prž upravi javnih stvari. Pa so tudi na svojem službenem in zasebnem poslovanju vezani na rokah in nogah. Ne morejo zatirati ljudstva, pač pa morajo trpeti žnjim. Nimajo ga — kakor bi hotel trditi «Lavoratore» — toč v ulici Molino a vento št. 51, je vlačil z drugimi tovariši potom Žerjava (dvigala) iz notranjosti parnika neke vreče In zaboje. Usoda je pa hotela, da ga je pri tem delu sunila težka veriga žerjava ter mu prebila nosno kost. Vrhu tega mu je prebila ie looet na čelu. — Tudi njega so prepeljali v težkem stanju v mestno bolnišnico. — Kmalu potem je sledila Še ena težka nesreča, in sicer v skladišču it. 3, hangar št. 7. Delavka Marija Ferrucci, stara 30 let, stanujoča v ulici S. Giacomo in Monte št. 3, je pobirala neka raztresena zrna pod dvigalom. V tistem hipu pa je ilo dvigalo polagoma navzdol. Delavka ni zapazila tega. Sele ko je bilo dvigalo nad njeno glavo ter p tako grozilo, da jo zrnasti, je zapazila nevarnost ter zaupila na poin'JČ. Če bi imela delavka nekoliko prisotnosti duha, bi zbežala ter jo tako srečno odnesla. da bi se Nemčija v slučaju vojne najbrž_________ . vrgla na majhne države in pri tem bi bile Benečijo, VI. urad, z dne 30.12. 1923 štev. velevlasti vezane na dogovor o nenapa- 621/4500 in 4501[objavljene v uradnem ^asrnku pod svojim vplivom, marveč spaja ,jih z ljudstvom vez skupnega trpljenja. Le hudobna volja in drzno potujčevanje resnice more torej prehajati s krivično in lažnjivo trditvijo, da slovansko razumništvo zatira ljudstvo. — «Lavo-ratore» je prišel tudi s trditvijo, da je «Edinost» postala sedaj srborita, ker ne izhaja sloven-----------------, sko komunistično glasilo «Delo». To pa je že i Tako pa ,je ostala na mestu. Edmole aekate-tako umevno in neslano, da mora izvabiti le \ rim delavcem se ima zahvaliti, da so na njeno smeh na ustnice vsakega razsodnega človeka, j vpitje pravočasno ustavili dvigalo ter jo tako Nismo se strašili nikdar še vse drugačnih scv- j rešilž grozne smrtr. Vendar pa je dobila delav-ražnih sil, nego ji je predstavljalo < Delo». S to ka težke poškodbe na glavi, rokah m nogah, svojo trditvijo ?e «Lavoratore» res pogumno j ker se jo je dvigalo nekoliko dotaknilo, rrepe-zamahnil — po' vodi! | Ijali so jo v bolnišnico. Vrednostni papirp mladoletnih. Kr. pretura Nenadna smrt. Včeraj zjutraj okoli 4.30 je v Trstu nas presi, da objavimo sledeče: «Z umrla nenadne smrti v svojem stanovanju v ozirom na razglase kr. prefekture za Julijsko ulici S. Francesco d'Asisi št. 1 zasebnica He- — _ _ . « MA rj A 4 ___! I T*)___ __J ^ t— f C^ 1 _i 7 Js A! A m n * A Ir O H Karlo, Alfonz Ban, Poldo Hrovatin, Avgu- V ctf\f\ nrnnHir2)!10 - — ština Vidau, Nejče Husso, Pepi Vidau; G. Ma- I-CjJU dl U1IUII CU1%J lalan L 1.20, Vanek Ban L 1.50, N. N. L 1.60; po 2 L: Tereza Bajt, Janez Vidau; Rudolf Bajt 3 L. • • ♦» BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALT AR! LISTNICA UREDNIŠTVA. Anonimnemu dopisniku iz Sežane. Le radi tega, ker Vaš nekdanji, za anonimnost se skrivajoči dopis vsebuje stamničenie proti pošteni osebi, Vam odgovarjamo proti načelu, ki ga ima vsak pošten in pameten človek napram anonimnim pismom. Politično društvo <0 3*0 1370 423 1435 650 132 117 845 269 ki so podvržene posebnemu varstvu zakonov, j ugotovili, da gorijo nekatere police, na kater da predložijo najkasneje do 10. t. m. tozadev-; se je sušila testenina. — Ogei*, so pogasili r - - - _ 1 .»____1___1.1. ___ulrnHi tti l.oll L- H terih ^ v neniu sodniku prejemnico ali položno knjižico, j kratkem času. Škoda ni velika, predpisani seznam v treh izvodih, spričevalo; Urnik za trgovine. Danes, na dan 5>v.Iren o italijanskem državljanstvu in dokaz, da je krajev bodo vse trgovine odprte samo do ogrske krone . bil uložen protest proti prepečaten?u. Vodstvo! pcskašen samomoe ▼ boteliL Bruno Mala- avstrijske kr. preture- civ. stvari. Trst, 4. januarja 1923;tcrnff 5tar 24 let, uradnik, stanujoč v Tifiču,; češkoslovaške Krone Renčelj m. p. , j si je liolel včeraij vzeti življenj u J^ 3 ** " ' ' 287 Obrav!jamo radi ta poziv v interesu tistin1 „fetria^. V ta namen je zavžil stekleničico jo-: - naših ljudi, ki so prizadeti. Dovoljujemo si ob prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Njc-i dol„^' |..... enem opozoriti vodstvo kr. preture na dvojno govc> sian;e nevarno. Vzroki, ki so dovedli j^n^ski franki . . t t-- —i r*—l>;1r» rin-1----ečneža pozabljivost. Gornje obvestilo nam je bilo do- nesrež poslane samo v italijanščini in mislimo, da bi!znani. starih imena jo imenuje «rcpub1ica deli Austna i eaesca», \ znanjcna na policipkem česar nismo sprejeli v prevod. Znano je, da je jejja ta naziv že davno cdpravlien po mirovni po- bila Cement Spalato Tuia valuta na tržaškem trfioi Trst, 5. januarja 1923 —.70.---.»0 -.0275—0310 58.50.— f»9.— 20.60.— 20.90 11.25.- 12.— — 25 19.70.— 19.60 137 50.—13fS.50 373.—.—37o.— 91.70.— 92.— sprejenia o Sežani štev. U ođ 10 da 12. švicarski franki angleški funti papirnati s« računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdcr išče službo, plača polovično ceno. RAZGLAS. V četrtek dne 18. januarja 1923 ot 10. url dopoldne se bo vrSlla na Sicu mesta, v Mariboru, Mlinska ulica št, 11* dar v tcldco razumljiva, ce pcmv.limof da uran , železničarju Eduardu Delio na Pro- ni list «Osservatore tnestme^ v svo]i st. 1 z, "jV dne 2. januarfa 1923 v tozadevnem razglasu tudi mirno piše «Repu*r. On ! nri^oltunp Ha bo brez odoora I nabiti v hišnih vežah. — «Naša Po znižanih cenah ponovi šentjakobska ^Čitalnica* jutri, 7. t, m. ločno _____I . _ ob 6. popoldne v dvorani DKD pri Sv. Ja- terimi občinami in vladnim oblastvom radi ur«^- ^obu to Fmžgarievo zgodovinsko dramo iz ditve pouka italijanskega jezika v riemskih leQnovih časov. V njej srečujemo, ka. k>Iah je seda, dobilo svojo rešitev z odlokom 6. P .Rokovnjači* m «Le- sekcirc državnega sveta. Utok občin ,e odklo-, v zoanui ip«^ , ' . „ - .»t, utem el je vanj u je rečeno: V zmislu av-1 gi jonarji, iste slike ^tihotapcev^in vc^nA ttr tskega zakona cd 14. maja 1869 odloča po- beguncev. Igra drži skozi vse štiri akte ob- ^ ^ ^ litična deželna oblast po zaslišalo činiteljev, činstvo v napetosti m njena privlačnia sala petc'u£. ^ 20 ki vzdržujejo šolo. Pri svoji odločitvi pa ni traja do zadnjega dejanja. Pri premijeri je knena> 2e\e, deželno oblastvo po nikakih zakonitih določ- dvorana nabita do zadnjega kotička, - ■ ' 1 bah vezano na mnenje činiteljev, ki vzdržujejo ^ „j^ 0 lcpati m privlačni sili te igre-Solo, ker to mnenje je samo svetovalnega zna- _ ^ . „szkenm lepa prilika, da vidi, taja. Član 19. avstrijskega državnega zakona J^na ^B««^ «« p F , ad 21. decembra 1867, na katerega se sklicu- so živeli v len Krajin nas! pra« , re]o pritoževalci, nima reč veljave, ker z anek- dobi Napoleonovih vojn. Torej, nasvrden,e sijo in uvedbo italijanske ustave avstrijska jutri! VesSI r GoriSkega Iz Štorij: Ksnetsko izobraževalno društvo «Štor je» vabi svo|e člane na redni letni občni zbor, kateri se ob vršil dne 14. prosinca t. L cA 1 uri popoldne v prostoru čitalnice v Štor-jah št. 30. — Odbor. 1 Skvina. Valed nepričakovanih zaprek se predstava gasilnega društva v Slavini, katera bi se imela vrši« 1. t. m. preloži na poznejši čas. KRASNO POSESTVO obstoječe iz hiše s sedmimi prostori in 14 parcelami v Zgoniku hišna štv. 30, se proda. Pojasnilo daje lastnik. Zgonik štv. 30. 22 Proda se hiša z vrtom. V hiši se vrs* stara gostilniška obrt — poprej znana „ao štaričeva gostilna." Najnižja ponudba znaša 2 milijona jugoslovanskih kron. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10a/p varščine. Hiša se proda tudi pred dražbo, ako tu kupec želi. Natančnejše podatke glede dražb nih pogojev, obsežnosti objekta itd. dajeta sodni komisar dr. Franjo Firbas, notar v Mariboru ter zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. (782^ HIŠA s hlevom in lepim vrtom za zelenjavo (640 sež.) se proda v Rocolu v dolini po ugodni ceni. Poizvedlbe Via Imbriani (prej V. S. Giovanni) štev. 6/1 desno 21 ustava odpravljena. Istotako ima reskript avstrijskega ministrstva za nauk od 4. julija 1887 »liavp ker gre tu za zgolj notranji Dijaška Druihrtn« vttiti Matica. Danes ob 16. DAROVI _ Za «Boiičnico» ženske podr. Šolskega društva v Trstu so darovali na polo gčne. Malke Zafredove ▼ St Patru na Krasu sledeči; po 50 lir: Vladko in tvrtka Podlogar & — Ifr: Gržina; po 10 lir: brez ______Fr. Jereb, Dobner, Ambrožič, Sever,' Mfefoj, Rebec, postaja, Habjan, Muha, nečitljivo, Kanale in Vilhar; po 5 lir: Milavec, Rebec, N. N.f N. NM Penko; 4 lire nečitljivo; ■kupaj 279 lir. Hvala darovalcem, gdčni. Zafred m g. Grudnu. — Pri dbaoanr se je igralo za «šolsko društvo*. Rezultati: 25 lir, mati dodala 5, N. N. h. Trebič 10 L, Openci v protest, ker jim je uri se vrši bil preprečen Silvestrov večer 75 L; skupaj 115 L. Srčna hvala! 'trav:, l^Gene^InPdv^i ^^iatTe^ us^ — Mesto cvetja na grob pok. Stanka Kravos iruie družina Vekoslava Kodrič 50 L za aa čistem! Tisti, ki vzdržujejo šolo, smejo pac svetovati, naj pa re priUM <«kar ok. prijatelja nabrali v Brjah pri Rihen- političnega cte^.nega^oblastva. Cuje^ |t«. ^ odboro sej Ridi na avstriTske za- važnega dnevnega reda se naprošajo odborm- da se seje polnoštevilno udeležijo. pa še nekaj drugega, litino oblastvo se sklicuje ali odredbe, kadar gre njeoiu v sklad, ce ___ ob enem pa *ih odklanja, če so mu navskriž. I . 9SulianSa Se par besed «Lavoratcs-u». Na podtikanju, BZ IrSSIdK^gCI da slovanska buržoazija v Istri izkorišča in Jrj težke nesreče ▼ stari prosti luki: Včeraj 300 L guli kraetsko maso, smo. ugotovili, da je imela zjutraj so se dogodile v stari prosti luki tri tež-italijanska stranka vedro v rokah vso politič- nesreče. no moč in ves deželni upravni aparat. S tem pek Fran Cimont, star 58 let, ^e pekel vso je povedano, da so Italijani krojili ljudstvu no£ kruh na parniku «Vienna». Proti jutru je usodo v duševnem in materijalnem pogledu, končal svoje delo. Med tem ,ko se je preoblačil Takozvana «slovanska buržoazija® Istre je da-'v delavnici, se je nenadoma razpeli 1 več^i par-nes omefena na malo število duhovnikov in ni koiel in tako ga je vrela voda, ki se je na-učiieljev in pa par odvetnikov, ki so jih pa hajala v kotlu, oparila po vsem životu. — Pre- ..... mestno bolnišnico. Njegovo sta- mskega odvetnika. Pa še ti razumniki so vsif — Tri ure pozneje se je dogodila na parniku izšli iz širokih plasti ljudstva, čutijo z njim in «,Sirena* druga težka nesreča, živijo z r^im v prisrčnem razmerju. Ker živijo! Težak Kari Walderstein, star 68 let, stanu- berku 31 L za «Šol. društvo«. — Mavrin Marija daruje 5 L. — Na občnem zboru sadjerej-skega društva v Krepliah se je nabralo L 12.50 in 3J4 din. za «Šolsko društvo». — Ker je nekdo iz Prošeka odslovil nabi-ralko z blokom darujeta Ivan in Alojzi;a Husu 15 L, Ivan Kambič Ustje p. Ajdovščini nabral v namen 28./12/22. 32 L. Gosp. Jos. Jurca Ajdovščina poslal za tri bloke št. 264, 265 in 266 300 L. — Gosp. Tonuo Šorli Podgrad poslal za razprodani blok št. 134 L 100. Nabiralcem kakor darovalcem srčna hvala! — Brata Ivan in Anton Bradač darujeta 50 L za «Šolsko društvo». — V počeščenjc spomina pok. Stanka Kravosa daruje Rudolf Bajt 10 L. — Mesto cvetja na krsto pok. Stanka Kravosa' darujeta Silva in Josip Cink 10 L. — V Banah pri Opčinah se je nabralo L 27.30. Darovali so po * L: Miče Vidau, Oton Vidau, Ivan Ban, Mi*>a Milkovič, Janči Vidau, Janez Husso, .Vinko Štubelj, Nini Špehar, Jožef Frankovič, Ivan Malalan, Hrovatin POHIŠTVO se proda, vrata 2. Rojan. Scorcola S. Pietro 35, 18 POZOR! Radi posebnih razmer prodam dve kolesi po nizki ceni. Ruggero Manna 3, pritličje. _19 HIŠA s štirimi prostori, z vrtom in hlevom, se proda. Rojan, Molini 750 20 KRASNO POSESTVO, oddaljeno V* ure od Maribora, 17 oralov vinograda, velikanski sadonosnik, zelenjadni vrt, {gosposko poslopje, viničarija, hlevi, vse v dobrem stanju, se proda skupno ali pa posamezne parcele s hišnimi poslopji. Stanovanje s 4 sobami takoj na razpolago. Natančnejše podatke daje g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica it. 14/1. 2258 Srebrne Krone In zlato platojem po na]9i!]iti cennft ALOJZU POl'il Trst, Plazza Gorita!« št. Z s (prej Barrlera) Najvišje cene plačujem za V PREPARATE za olepšanje kože, za sobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v II. Bistrici. 78/4 OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani. 16 POZORI Krone, korale, zlato, platin in zobov-po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita. via Madonnina 10. I. 82 kun9 zlatic, lisic, dihurjev, vider« jazbecev, ma jfK, veveric« Krtov, divjih in domačih zajcem ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon- D. W Trs«, Via Cesare Sattist! št. 10 II. nads!., vrata IS 88 cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. Spreje,naj0 se pošiljatve pO poŠti. PODLISTEK OLĐ SLEWTH: TajiiisM Kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. P c si v eni 1 Slavotmr Josipovič- Zato je detektiv takoj sklenil, da jo ogovori, ln, če le kako mogoče, dovede db tega, da si razkrije obraz. Ker se doigo ni ponudila priložnost, je začel Manfred na videz zopet dremati in tako je videl, da je dama večkrat pogledala iz pod pajoolana. Naenkrat je pa opati! nekaj, presenetljivega, kar >e njegovo zaiu-manej pomnožilo m provzročilo, da je tujko še pazijiveje motril. Na njenem pajčolanu je zagledal madež in ko se mu je slučajno posrečilo, da si ga je mogel od bliže ogledati, je videl da je madež od krvi, napravljen najbrže po dotiku z okrvav-fenim prstom. Vlak je vozil naprej in detektiv je nadaljeval svoja opazovanja. Sumil je, da je dama zapletena v kako dramo. Njena vznemirjenost in njeni b, ječi pogledi, • kakršnimi se je ozirala okoli sebe, so ga v tem »umu še bolj utrdili. Končno, ko se k ustavil vlak na zadan po- staji, se je dama obrnila k našemu junaku in ga je vprašala tiho, skoraj boječe: •Ali se ustavi ta vlak v N?» «Ne, ta je zadnja postaja.® Na to je dama hitro skočila s svojo ročno torbico in hitela proti vratom, ko je vlak ie piskal in se skoraj premikal. Detektiv ji je sledil in jo zadržal, ko je hotela skočiti z vlaka-, ki je vozil že dokaj naglo. «Zakaj me niste pustili skočiti doli7» «Kaj ste se hoteli umoriti?» «Zato bi si izvolila prijetnejši način. Prav lahko bi bila uspela, a zdaj se moram peljati do New-Yorka.» Stala sta še vedno na ploSčad*. Vlak je sopi-hal in ropotal Naenkrat je popihnil močan veter in pajčolan dame se je hitro odgrnil, med tem ko se je ona z obema rokama oprijela železnega držala, ker j© vlak močno otresal. Kratek trenotek, ko pajčolan ni več zakrival dami obličja, je zadostoval detektivu, da se je prepričal, da dama ni le mlada, nego tudi lepa, a smrtno bleda. # Silno neurie je bilo prihrumelo; dež je lu kakor iz škafa. Manfred in dama sta zopet stopila v voz in sedla na svoji prejšnji mesti Z naijvečjim zanimanjem je Manfred nadaljeval svoja opazovanja. Slednjič je vlak dospel v mesto. Dama je vstala m odtia. Svojo ročno torbico pa je pustila t Tlaku. Detektiv je bil že sklenil, da bo v New-Yor-ku alecHl deklici, zato tker je bil prepričan, da je gotovo v zvezi s kakšnim posebno čudnim dogodkom. Se vedno je vlak vozil prav hitro. Ker je bila poleg tega dama pustila tudi torbico, je Manfred čakal breskrbno, da se dama gotovo zopet vrne. Črez nekoliko časa se je vlak ustavil — toda deklice le ni bilo nazaj. Naš junak je šel, da jo poišče. Toda izginila je bila na po vsem skiiven način. Čakal jo je 10 minut, ali po torbico je ni bilo in ko je vprašal sprevodnike, mu tudi oni niso mogli povedati, da bi jo bili videli. Manfred ie ostal eno uro na postaji. Torbico je vzel s seboj. Vlak so že potisnili na «mrtvo progo , aH o deklici Še vedno ni bilo nikake sletu. Zlovoljen je moral slednjič oditi Manfred svojim potom. Dospevši domov je odprl torbico — pa tudi ta je bila — prazna in prav ničesar ni btlo notri, kar Iri mu bilo moglo le količkaj pojasniti zadevo. Od tistega časa ni mogel Manfred nikjer več videti lepe deklice in ker je imel reševati različne druge zadeve, bi bil ie skoraj pozabil na to pustolovičino, da ni istega dne, ko je začela naša povast, nenadno zaslišal vzklika prtljažnega mojstra. Tedaj, ko je zagledal orne-njena kovčeg, se mu je zopet vzbudilo vse zanimanje z*tQ neooznankfe Had 11 sieph grajščtae, posestva, gostilne, trgovine, žage, mlin' djetfa. Kopali Č j, vrelce itd. itd. ima na prodaj A _ # _ „RODNA GRUDA" konc. zavod za promet z neprimicmnami, ceije Dolgo Polje 1 (Sloven ja). rr/2 industrijska po-zmemih cenah Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU = Erttea emisija drkaH eMi vse Min operam menialnlta. bona. Corse Giuseppe Verdi - GORICA — Telefon štev. 8 — Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 ===== 77 99 Posebna prodajalna za hlino opremo ALLA SPOSA FELICE C« (Pri sretni nevesti) Via S. Catarina št. 11 — Trst — Tel. 15-52 Bogata izbera TRL1ŽA, PERILA, ZAVES, VOLNENIH in NAPOLNJENIH ODEJ. — ZALOG \ VOLNE in ŽIME in Ž1MNICE. IZDELANE ŽIMNICE. Kapok in bombaževina. — PREPROGE. — Kozja kožuho-vina, originalne kalgan, bele, sive in Srne. - VSAKOVRSTNO PERJE ZA BLAZINE