Polifični ojled.— Drž. zbor je zadnji jietek, dne 10. t. m. dokončal svojo lotoSnje delovanje. Sprejel se jo trimcsečni prorafnn za. leto 1911. podaljšal za dobo encga leta sedaj veljavni opravilnik, ter dovolil zaftasno za Sest. todnov avstro-ogrski banki, da še nadalje izdaja bankovoe v papirju in da ji ni treba, ako sama noče, v tem času za bankovce odštevati zlatega denarja. Sprejeli so so tudi vsi mijni pretllogi, ki so jih stavili razlifcni poslanci zaradi uim v svojih volhnih okrajih. V imenu poslanoov Knieeko zvezo jo govoril ob tej prilikj dr. KoroSec in opozarjal vladne zastopnike, da se naj ozirajo posebno na Spodnje Štajersko, ker tam uime nastopajo lcto za letom in ker so se javili novi sovražniki kme6kih pridelkov, narareč firvi, ki napravljajo velikansko škodo. Dr. B e n k o v i fi pa je govoril za znižanje tarifov (;>revoznih cen), ki se naj dovolijo za premog, izko;ian na slovenskih tleb. Ob Koncu petkove seje je Želel zbornični predsednik krščanski socialec dr, Pattai vsem vesele praznike, in poslanci so se odpravili v svojo domovino. Državni zbor bo zopet sklican okoli sredine meseca januarja. Med tem ko poslancev ne bo na Dunaju, se bo gotovo sestavilo novo ministrstvo. Mnogi mislijo, da bo cesar zopet baronu Bienerthu poveril sestavo nove vlade, a da baron Bienerth nc bo vzel veft v svoj kabinet onih oseb, ki so postale snlošno nepriljubljene, kakor finančni minister Bilinsl i. — NeodreSeni Italijanl, navadno iredentovei nazivani, se imeniijejo vsi oni Italijani, ki stanuj*'"o v Avstriji, pa bi radi prišli pod italijanskega kralja. Oba ministra zunanjih zadev, italijanski marki San Guilano in avstrijski grof Aehrenthal sta letos j;ivno in slovesno zatrjevala, da ni več iredente. Toda kmalu nato sta bila v Avstriji v Gradcu in na D^iaju dva. procesa proti iredentovoem, v katerih s'» se obtožencem dokazale izdajalske zveze z italijansl:im kraljestvom, v Italiji pa so imeli italijanski naro )ovci pred kratkim v Florenci shod, na katerem so jsadale navdušene besede za neodrešene avstrijske brate. Govorniki so naglasali, da bodo njihove vojne priprave leta 1912. popolnoma dokončane. Vsprejela so ,je resolucija, v kateri se je poudarjalo: ,,Zdrav in pioden iredentizem je le oni. kateri brani narodnost iieodrešenih pokrajin, z namenom, da najdemo te poVrajine v njib zvestobi in jeziku oliranjene, kadar ;;ih liomo s svojimi prenovljenimi moSmi rešili." ReŠili seveda iz objema avstrijske države! Pozornost vzlmja tudi predlog italijanske vladc poslanski zbornici, da se naj zdatno pomnoži število parobrodov na Jadr uiskem morju. Brezdvomno je, da se pripravlja Italija vsepovsod na trenotek, v katerem nas hoče z oboroženo silo oropati Trsta in naših italijanskih pokra.i':!. — S Portiigalskega prihajajo sedaj boJj redka poročila. A ta pravijo, da ljudje niso zadovoljni z no vo framasonsko vlado, ker jim ni prinesla onega biagoslova, katerega je obetala. Pograbili so voditelji pač kraljevo in cerkveno premoženje, a s tem niso osročili Ijudstva. ampak le sebe in svoje prijatelje. Nekatere osebe, ki so prišle pod novo vlado kvišku, so m<v rali že odstaviti, ker so preveč goljnfale inkradle. Je že tako, da kjer se druge božje postave ne izpolnjujejo, tam so tmli sedma ns izpolnjuje. Tudi vojaki, ki so se, udeležili upora, so hudo nezadovoljni, ker se jim je prej od framasonskih voditoljev mnogo obljubljalo, pozneje ))a nič dalo. Na Spanskem je žo v krogili okrog kraljeve rodbine rainnl prvi strab, ki ga je vzbudila portugalska prekucija, in sedaj se kralj zopet pripravlja, da dela liberalno politiko. Toda zgoditi se imi zna, kakor portugalskemu kralju, da bo ljudstvo pozncje obdržalo libevalizem, pognalo pa kralja. 1) ii e 10. d e c e m b r a: Delegacije se snidejo dne 28. in 29. t. m. v BudimpeŠti, da rešijo začasen prorafiun. — Švicarska zvezna skupšeina je izvolila zveznim predsednikom za leto 1911 načelnika oddelka za notranje stvari, Marka Ruclieta. — Kitajci hočejo ustavo. V Mukdenu je priredilo 10.000 Kitajcev demonstraciio. Zahtevali so, naj se skliče takoj kitajski državni zbor. D n e 17. decembra: Na Dunaju so se sešle dne 14. t. m. letošnje vojaške konference (posvetovanja) pod predsedstvom cesarja. Zaključile so se v6eraj. — Ruska tajna policija je prišla zopet na sled veliki, po vsej Rusiji razŠirjeni tajni organizaciji revolucionarjev. Včeraj je zaprla policija v Petrogradu 15 dijakov, obdolženiii revolucionarne agitacije, in j)reiskala veliko hiš. — Novi nemiri so vzbruhnili v Albaniji. Albanci zapuSčajo Turčijo in se naseljujejo v Crni gori. Sulaman aga je zbral 300 mož in proglaša novo vstajo. D n e 18. decembra: Gosposka zbornica bo zborovala v torek, dne 20., in v sredo, dne 21. t. m., da potrdi prcdloge o državnih potrobsčinali, sprejote v poslanski zbornici. — CeSko-nemška spravna pogajanja se to leto ne bodo več vrSila. Nadaljevala se bodo šele v prvi polovici januarja pribodnjega leta. Kakor sc poroča, je smatrati fteSko-nemška spravna pogajanja, ki bi se imela vrSiti na Dunaju, za popolnoma ponesrečena, in se bodo meseca januarja nada- Razne novice. * Vesele božične pcaznlke želimo vsem sodelovalcem, naro6nikom in prijateljem našega lista, S temi željami pa združujemo iskreno prošnjo, da sedaj pred novim letom, ko se objavljajo naročnine za list, zastavijo krepko agitacijo za naŠ list. Močno Število naročnikov je moft stranke, je mo5 misli, katere zastopamo, Sovražniki našega > katoliškega kmečkega ljudstva ne zaniudijo nobene prilike, da posejejo ljuiiko, zato tudi mi ne smemo spati. V delu je rešitev, v agitaciji rast lista in stranke! * Imenovanje. C. kr. linanCno ininistrstvo je Imenovalo c. kr. finančnega komisarja dr. Josipa Povaleja linančnim tajnikom nad personam", To je pravi odgovor na vse neosnovane napade v ,,Marburgerci" iu tudi slovenskili liberalnih časopisih, katerim je bil ta odlični višji linančni uradnik popolnoma po krivici izpostavljen. Iz sodnijske službe. V pokoj je stopil vodja okrajne sodnije na Vranskem, deželnosodni svetnik g. Rotner. Razpisana učiteljska ruesta. Na petrazredni Ijudski Soli v Kapeli pri Radencih ste ražpisani mesti ufiitelja in učiteljice. Sola je v drugem krajeviiem razredu. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 20. januarja 1911 na krajni Solski svet v Kapeli. — Na Sestrazrednici pri Sv. Barbari v Halozah je razpisano mesto definitivnega učitelja. III. krajevni razred. Prošnje do 10. jan. 1911 na krajni Solski svet pri Sv. Barbari, — Na 5razredni Ijudski šoli pri Sv. Križu na Murskem polju ]e razpisano mesto učitelja. Sola je v II. krajevnem razredu. Razyiisujejo se Se naslednja mesta za uftiteljice: Pri Sv. Križu na Mursk'em polju, na okoliški 5razredni dekliški Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru, in na ljudski šoli pri Sv. Petru pri Radgoni. Vsa ta mesta so v II. krajevnem razredu. ProSnje na pristojne krajne šolske svete do 20. januarja 1911. — Razpisano je nadaJje do 31. docembra naduCiteljsko mesto na Vranskem, ker je stopil tamoSnji nadučitelj S. Meglič v pokoj. * Za ljndsko Stetie. Ako bi kateri Slovenec dvomil o tem, ali ga je Stevni komisar zapisal kot Slovenoa, naj pogleda Še tekom meseca januarja zapisno polo njegove družine pri občinskem predstojniku. Ta mora iiamreč po končanem Štetju zbrati vse podatke o ljudskem štetju, in jib. do 5. februarja vpo- slati politični oblasti. Ce se torej opazi, da je Števni komisar drugače vpisa', kot mu je izpovedalastranka, napraviti je treba takoj pritožbo na okrajno glavarstvo. Opozarjamo naie liudi, naj pazijo na postopanje nemSkutarskih komisarjev, pa tudi naši možje, ki opravl.ja.jo posel Števnib komisarjev, naj bodo strogo nepristranski, da ne pridejo v nasprotje s kazenskim zakonom. Dijaki in mladina, postavite se zopet pri ljudsk.em štetju v službo naroda! * Iz lifteraluega tabora. Štajerska liberalua stranka vedno bolj liira. Sedaj naznanja, da bo z novim letom ,,Narodni Duevnik" prenehal izhajati. Zapustil bo za seboj doigove in zavest, da je bil najumazanejši list, kar jih je kedaj izbajalo na Stajcrskem. *Na stražo! Brez dvoma je, da se bocio liberalci sedaj, ko jim je izdahnil ,,Narodni Dnevnik", z vso silo vrgli na agitacijo za svoja še živeča lista ,,Nar. List" in ,,Slogo". Hodili bodo od liiše do liiše ter lovili naroenikov. Naši somišljeniki naj stoje na straži in se pripravljajo na krepek odpor, ki naj obstoji v agitaciji za .,Slov. Gospodarja", ,,Naš Dom" in ,,Stražo", * Naša straaka je sedaj tudi glede na časnikarstvo moftnejša, nego nasprotaa liberalna. Tam imajo z novim letom le še ,,Slogo" in. ,,Narodni List", mi imamo ,,Naš Dom" za miadinsko organizacijo, tednik ,,Slovenski Gospodar" in trikrat na teden izhajajočo ,,Stražo". Mi grerao naprej, liberalci nazaj! * Kapiicini v Celj1! nameravajo prihodnje leto povefiati in preuoviti svojo redovno cerkev. Kdor pozna to majhno, sicer lieno cerkvico in upošteva- naval ljudstva, ki pnhaja v to cerkvico od vseh strani, ta ve, da je povečanje te oerkvice res potrebno. Iri da se bo to uresničilo, treba je samostanu pomo6i in podpore od vseli strani. Zato se udano podpisani obračam z zaupanjem do;vseh samostanskih priprijateljev, znancev in dobrotnikov s proSnjo, da me podpirajo pri tem podjetju. Posebno sedaj o božičnih praznikih se vsem priporočam za prav bogato ,,božično darilce". — Za dobrotnike se berejo vsak mesec 4 sv. maše! Za vsak dar se žo naprej zabvaljuje iz srca — — p. Ladislav Hazemali, t. 6. gvardijan. * Prltožbe proti odločbam županstev. Ker se često dogajajo slučaji, da občani ne vedo, kako naslavIjati morebitne pritožbe proti županstvom, je potrebno, da podamo tu toftno pojasnilo o tej stvari. Pred vsem moramo imeti pred očmi, da so županstveni po«li — v popolnem soglasju z dvojnim podrofijcm občin dvojni, in sicor posli lastnega in posli prenešenega delokroga. Proti vsaki odločbi ali določilii županstva je dopuščen utok ali rekurz. Upoštevati pa je pri tem, da je pot višjih inštanc različna in se ravna po tem: ali se izpodbijalna odločba ali določilo nanaša na, samoupravo (lastno), ali pa na politično (prenešeno) podrofije. V prvem slu&aju je utok proti županstvenim odločbam predložiti deželnemu odboru; v drugera slučaju ]e predložiti utok c. kr. okrajnemu glavarstvu dotičnega okraja, oziroma. v tretji inštanci c. kr. namestništvu v Gradcu. Ce bi odbor sklepal o rekurzih v stvareh, ki se tifiejo političnega<prene'šenega.) področja, je dotiCni sklep neveljaven. Naj podamo praktiften izgled. Kak župan izvrSuJe n. pr. z dvema podžupanoraa vrcd pravico nalaganja kazni.. Ker spada ta pravica nalaganja kazni v prenešeno področje, ni smeti utoka proti kazenski razsodbi, ki jo je izdal župan z dvema podžupanoma vred, predložiti odboru, marveč okrajnemu glavarstvu. Vzemirao Še slufiaj, ko mora odbor sklepati 0 utoku, vloženem v samoupravnih stvareh proti kaki odločbi župana, tedaj ne srae dotiCni odborovi seji predsedovati župan. Odbor more torej razpravljati in sklepati o teli utokih kedarkoli si bodi, ne da bi mu bilo treba gledati na rok, Taki utoki se sniejo prijaviti usmeno v občinskem uradu, ali pa se lahko vlagajo pismeno. * Kmetovalcl, pozor! S 1. januarjeni 1911 siopi v veljavo nova postavna odredba o varnostnih pripravah pri kmetijskih in drugih strojib, Mlatilnice, domači mlini, vejalnite, stroji za pripravo krme i. dr. morajo biti opremljeni z varstvenimi pripravami, da se preprečijo morebitne nesreče. Kdor no bo zavaroval strojev, zapade kazni. Natančneje o tem se izve pri županih, * Hmeljišča v Avstriji v ietu 1910. Poljedelsko ministrstvo je nedavno izdalo začasno Štatistiko o velikosti površine zemlje, ki je nasajena v Avstriji s hmeljem. Glasom te je bil leta 1910 v Avstriji nasajen hmelj na 20.037 ha: od tega odpade na Ceško 73'2%, Galicijo 11'4%, Stajersko 3'7%, Moravsko 3'1%, in Gornje Avstrijsko 2'6%. Ako primerjamo ta Stevila z onimi iz leta 1909, vidimo, da so se v letu 1910 hmeljski nasadi omejili, in. sicer v celem za 2500 ha (11'5%). Najbolj se je poznalo to na Stajerskem (40'2%), Gornje-Avstrijskem (38'5%), v Galiciji (10'l%, na Ceškem (4'7%); na Moravskem pa so se hmeljski nasadi zvečali za 3'4%. Primerjanje obsegov bmeljskib nasadov od leta 1900 do 1910 nam pok.aže stalno omejevanje hmeljišč. To je razuinljivo, 6e se pomisli, da stalno narašCajofii stroŠki no stoje v pravem razmerju z negotovostjo pokritja in s cenami hraelja. * Stetje živine. Se enkrat opozarjamo na štetje živine, ki se bo vršilo o novem letu. Celo napačno, da, prav nespametno je, pri tej priliki živino zatajiti. Kajti davek se ne odmerja po Stevilu živine, ki so določi po Štetju, ampak vendar-le po velikosti in vrednosti zemljišč, oziroma po napovedi za osebno dohodnino. Pač pa se bodo državne podpore, ki so naraenjene za povzdigo živinoreje in pospeševanje vnovftevanja živine, odmerjale po Številu živine, ki se bo določilo po Štetju,. Cim veŽ živine so bo pri nas na- štelo, tem ve^je bodo podpore. Tudi deželne podpore se bodo ravnale po teh številih. Ker se bo vsled neugodnih krmskih letin in vsled silnega povjjrašovanja po živini letos itak naštelo manj komadov, uego se je je drugekrati, bo treba tem vestneje vsak rep napovedati, sicer bo škoda pri delitvi podpor za uas velika. 18 Bolezeu na gobcu in parkljih. T.ekom zadujih dni se je v vefi občinah mariborskega političnega okraja uradno dokazala bolezen na gobcu in parkljih med govejo živino. Okuži sc s to kugo ne le goved, ovco, kozc in svinjo, temveč tudi človek. Ljijdje se okužijo večjidel, ako zavživajo surovo ali nezudostuo kuhauo mleko iz okuženili blovov in tudi iz takStiega mleka, narejeno sirotko, surovo maslo itd. Z OKironi na to dejstvo se použivajoce probivalstvo svari pred použivanjem surovega ali nezadostno kuhanega mleka. * Južiui železiilca. Žeieznišk.i odsek dfžavnega zbora se je v zadnjih dveh sejali bavil z vprašanjem zvišaaih tarifov južne železni^e. Lansko leto se je posreeilo odseku, da je dovolilaN vlada zauostno zvišanje le za ono leto. Pod pretvezo, da državni zbor ni zboroval, pa je letos dovolila vlada zviSane tarife do konca leta I&IV, in sicer kljub temu, da so proti zvišanju ugovčirjali deželni zbori prizadetili dežel. * Izdelovanje sodavice je, k.akor naznauja državni zastopnik, postala koncesijonirana obrt. Položaj obmejnih Slovencev je žalosten. Boriti se morajo takorekofi noč in dan proti lujemu nasiiju, cla si oliranijo svoj jezik in svojo zemljo. Ali sami so preslabi, da bi mogli dobojevati gigantski boj. Pomagati jim. morajo oni, ki so v srečnej&ih razmerali. — Res je, da vsak ne more prispevati z denarjera, podpira pa laliko obmejue Slovence s tein, da kupuje i»lago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Tu mislimo iui lvolinsko kavino piimes v korist obmejnim Slovencem. ki je opremljena s Stampilijo ,,Slove4!ske Straže." Kolinska kavina primes je'izvrstni domači izdelek, ki daleko nadkriljuje vse tuje tovrstne izdolke. Skatljice, ki se prodajajo izrecno v prid obmejnim Slovencem, niso nič dražje od navadnib. Skatljio, in blago je v njih ravno tako izvrstno. S tem torej, da kupujemo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim (na škatljicah mora biti štampilija ,,Slovenske Straže"!), podpiramo obmejne Slovence, ne da bi pravzaprav sami pri teru lcaj trpeli, kajti od prodane kavlue primesi prispeva za obmcjne Slovence tovarna sama iz svojega. Zato je dolžnost vsakegat našega somisljenika, da zahteva v prodajalnicah izrecno in samo ono cikbrijo z napisom: ,,V korist obmejnim Slovoncem", in ki je na nji Štampilija »Slovenske Straže." * Za nSiOT. Stražo" je nabral obrambni tdaek DekliSke ztcs« y Šmartna prl Velenju 16(0 obrabljenih pcžlnih znamk Hrala! * DarofL za gospodinjsko klo na Tabarjih prl Ceija P. d. gg.: Frane Ogradi opat y Celju, 4 polovojake vina, Jožef Oimec, iop.nk cri 8y. Lorreneu na Drav. polju, & K, Ivan Zadrivic, župnik pn Sr. Bolfenka, 27 K, Jernej Frsrgež, žnpcik pii 8v. Marjeti na Pes-nic', Ł0 K, Japtina Jordtn nabrala y Gotovljah 16 K, Fr. Pežnik, iuptik v PodgorJD, Jakcb Znpanič. žnpoik y Ootovljab, Jntij fielib, žopnik pri Sy. Kanigcndi, Martin JarkoTič, dekm y LjatomerB, po 20 K, J. Fleck. proit y Ptajn, 7 K, Frsnčiiika Vcrtct, pri 8y Frančiška, 7 K, lYan Konee, žapnik pri Jarja ob 9i5arniei, Val Kropivlek, kapUn t StštanJD, Fiano Hirti, župnik y SIiTnici, Jtfef Kodrič, kaplan y Kamniei, Jožef Kolarič, inpnik na Paki, dr Anton 8nh»č, d«kan pri 8y. Ani na EmnbergD, Joslp Binko, žopoik pri Sy. Lorrtncuv 81oy. gor., po B K, Frid. rUpolngk, žopnik y St. V da cad Valdekom. Karol Kamer, žnpnik na Piihori. Davorin RoSktr, iapnik pri 8y. Flcrjaot.', Fr. Spindlcr, kaplan f Brežicih, Aoton Kolar, žcpnik y Ilja. Joe. Tombab, iapnik jri Sy. Petra ptd Sv. gcrami, Josip Lotčnrič, kaplin f Št Jnrju pod Tabcrom, Marija Koctli y Ctlju, po 4 K, AnUn Kukar, kaplan y 8rediiča, 8 K, Karol Gmeiner, žnpuik y Širja, M Zemljič, župnik t St. Jnrju ob Pesniei, Iran Lcnart, ntdžapnik y Šaiartno, Johi Pečoak, ksplan y Trbovljah, Fr Ogrizek, žopnik y Dramljtb, Frai e Lcm, žnpnik v Št Petro &a Kronaki gori, Aoton PodvioBki. f.apnik y RemsoikD, Mihorjani pri 8v. Križa pri Ljntomera, Jožef Ciitk, dek»n v Jarenini, Vid Jaažekovid, žapnik y Svečini, Rndolf Krtnrer, kaplan y 8t Rnptrtn y 81oy. «or, po 2 K, Rozalija HrnSovar * Celjn, Janez Peioltr y Sošttnjo, Ivan Cajnkar, žopnik t SrtdiMu, Uršnla Olnp v C:lju, Fr. Stubec, kaplan pri Sy. Miklarža pri Ormcža, po 1 K. Katoliiko podporno dioitvo y Celjn. v Stajercijanci — pogoreli. Štajercijance hudo >>oli, ker so naši slovoiiski deželni poslanci z obstrukcijo ustavili za kmečko Ijudstvo in posebno za Slovence na Spodnjem Štajerskem škodljivo delovanje nemško-nacionalne večine v dež. zboru. Naše spodnještajersko slovensko ljudstvo je na mnogih shodih izrekalo svojira zastopnikom radi njih možatega nastopa v deželnem zboru neomajano zaupanje. Rečerao lahko, da stoji ogromna večina spodnjeStajerskega ljudstva za našimi poslanci. Da bi so skrhal ta ugled naših voditeljev, sklieala je ,,ŠtajerCeva" stranka za nedeljo, dne 18. dec. ,,velik kmečki shod", za mariborsko okolico in Maribor. Na stotine in stotine vabil se je ix)slalo iz Ptuja, vabilo se je tudi pristaše Kmečke zveze; a koga smo videli na zborovanju? Mariborske purgarje, uekaj mesarjev, vse nemškutarske krčmarje iz okolice, več odvisnih viničarjev ter vse nemčursko učiteljstvo od znanega Bresnika, Saduja, pa doli do Gattija. Kmetov, pravih kmečkih obrazov smo videli zelo malo. Prvi j« dobil besedo urednik ^Stajerca", bivši socialni demokrat Linhart. Girstmayr jo vprašal zborovalce, ali se naj govori na shodu nem&ki ali slovenski. Seveda so vsi Štajercijanci glasovali za nemščino, le navzofii pristaši K. Z. so proti temu odločno protestirali. Linhart je govoril medlo. Rekel je, da je za nemškutarje najnevarnejša stranka Kmečka zveza. Liberalci niso novarni za nje. Srdito je napadnl na- .ie poslaiice, namišljeval si dobrote, ki jih dobiva baje Spodnji Stajer iz Gradca, skušal je ovred opravifienoat .slovenske obstrukcije, ter je kon&no izrazil željo, da bo ^fitajerčeva,'- slmnka Se enkrat najmo6nejša stranka na Spodnjem Štajerskem. Linhartu so pritrjevali le navzoči žganjarji, krfcmarji in učitelji. S temečkih obrazov si so lahko prepričal, da jih je navdajal velik dvom o resničnosti ,.Stajerčevega" evangelija. Ti revčeki, ki so odvisni od purgarjev, bi gotovo stopili v naš tabor. če l>i zahajali na naše shodft in bi slišali resnico Naši pristaši so / ogorčeaimi medklici odbijali ¦napade Linhartove i» to je vzbudilo v dvorani vednn velik i-mm. Linhart predlaga nato neko resolucijo proti obstrukciii, ki pa je bila sprejeta z neko malodušnostjo. Stajereijanski kinetje sploh niso vedeli, kaj pomeni ¦vzdignvanje rok. NaSi so možato glasovali proti. Vsled tega je nastal velik lirup. ki se je še povečal, ko je Girstrnayr sramotno napadel našega dr. Korošca. K besedi se je oglasil odbornik K. Z., gosp. F. Žebot. Ker je začel govoriti slovenski, začeli so štajercijancl vpiti, naj govori nemški. Ker se jim ni liotel ukloniti. ni smel dalje govoriti. Tako je štajercijansko sovraštvo do slovenskega jezika! Nato je dobil besedo urednik Kemperle. Ker je s številkami dokazoval, kako postopa neraško-nacionalna večina s Spodnjim Stajerjem. je raoral tudi on vsled vpitja preneliati. NajbolJ so vpili posilinemški učitelji in kr&marji. Naši pa so navdušeno pozdravljali govornika z ,,2ivio"klici. Nastal je zopet velik vihar, Več kmetov je nevoljno odšlo iz dvorane. Da bi se znebili sitnega, položaja. predlaga Girstmayr konec. Tako se ni izpolnila Štajercijancem želja, ubiti slovensko obstrukcijo v deželnem zboru in osnovati stranko npmškutarjev, ali kakor so jo hoteli imenovati: napredno kmecko stranko. Kakili 10 našib pristaSev jim je z odločnim nastopom prečrtalo vse rafcune. Vidi se, da ljudje, ki zataje svoj rod, izgube ves ponos in vso korajžo. Veliki so v psovanju in kričanju, če se jih pa pozovp na resen in miren obračun. pa se splašijo in zbežo. Z izidom zborovanja smo labko popolnoma zadovoljni. Ne le, da štajereijanci niso dosegli svojega naniena,, nstanoviti stranko. ampak pokazalo se je bolj, kakor kdaj prej, da je prebivalstvo mariborske okolice že veliko prevet probujeno in ne gre nemškutarjem več na limanice. Ne bo dolgo, in ,,Štajerčeva" stranka bo obstajala še samo iz nemških meščanov iu iz lastnikov razuih žganjarn! Mariborski okraj. m Casten obisk jo imela v četrtek, dne 15. novembra mariborska bogoslovnica. Prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik so imeli zjutraj v cerkvi sv, Alojzija do čč. gg. bogoslovcev znamenit govor o štirih poglavitnih bednostlh s posebnim ozirom na, stanovske lastnosti onili, ki se pripravljajo na vzvišen duhovski poklic. Nato so pri najsvetejši daritvi vsi gg. bogoslovci prejeli sv. obhajilo iz rok nadpastirja. Vsak bogoslovec je dobil pozneje Vjspomin knjigo ,,Sv. Pavel, apostol narodov'1. m Sf. Peter pri Mariboru. Ker je naš zvesti ..Slovenski Gospodar" nesel mecl svet našo žalosh zlasti ob priliki, ko se je kruta božjeropna roka polastila. nasega tabernakeljna, naj ponese tudi svojim blagim, sočutnim čitateljem naše veselje. katero smo doživeli za 6asa našega dvodnevnega vednega ceščenja 18. in 19. t. m. To je bilo navdušenje, ki morda nima para. Vse se je kar trlo okoli raize Gospodove. Bilo je okoli 800 obhajancev, in vsem na čelu naši vrli možje in mladeniči, Vsa 6ast njim! Zahvaljujemo se pa tudi iskreno našima , požrtvovalnima blagima gg. dnšnima pastirjema, ki sta nas s svojimi, do sroa segajočimi pridigami tako lepo vodila in bodrila! - St. Pelerfian. m Ovržena ničnostna pritožba. Kasacijsko sodiščo je ničnostno pritožbo Antona Kmetec, ki ga je mariborsko porotno sodišče radi umora njegove ljubice že dvakrat obsodilo na smrt na vešalih, ovrglo. ni Framske novice. Framski Mohorjani so darovuli ,,Slovonski Straži" 10 K. Naša kmečka posojilnica in liranilnica, stara poldrugo leto, tako vrlo napredujc, da se ji ftudijo druge posojilnice. Promet bo koncem leta naravnost velikansk.Kaj pa ljudsko štetje? Pred 10 leti so našteii v Framu 35 NemcevPBog nas varuj! Videli bomo, kdo se bo letos štel za Nemca.Žlasti smo radovedni, kako se bosta zapisala dva trgovca. Sicor sta slovenska liberalca, a o slovenski narodnosti ni duha ne sluha. Naša šola je petrazredna, najpo]iolnejša v mariborskem okrajnem glavarstvu. Toda IV. razred inia že skozi več let več kot 80 otrok, let(>.s celo 91, in vendar se živa duša ne briga, da se razrod razdeli! Mislitc si red ali celo učne uspehe! Nemci ustanovijo celo za 13 otrok en razred!! Dva vrl;i, pohorska kmeta Žakelnik in VrhovSck sta sklenila jiogodbo z Mnogimi pohorskimi kmeti v zadevi lesne trgovino, katero sta prevzela omenjena na svoj numn. ,loj kakšna ,ieza vsled tega pri slovensko-liberalnem ali nemškem trgovcu! Ha, gospod, ali raislite, da naj kmetje samn k Vam vozijo denar? Cakajte le lnalo, tako brihlni kakor Vi, so že naši kmetjp (ndi. Novo izobraževalno društvo že šteje 80 udov. Slovenska Straža šteje 48 udov. Na Stelanovo priredi izobraževalno druStvo shod s predavanjem. Pri prfidstsivi ,,V znamenju križa" v Mariboru nas je bilo okoli 30 Framčanov, samib naSih, liberalci so ostali za pet^jo. Toda žal! Predstava se ni pričela pravo- časno, zato nismo videii konca, ker vlak ne čaka. In mi naj bi imeli še veselje s tolikimi stroški zvezanimi pohodi v Maribor? Ob /48. uri se je napovedala predstava, priCela pa ob ^9. uri. — Vesele praznike Framčanom! m Sv. Marjeta ob Pesnici. Une 13. t. m. je umrl pri nas gosp. nadučitelj J. Špricaj, ki se je rodil dne 18. decembra L 1864 v Jarenini. Nekoliko dni pred smrtjo je bil Še pri sv. obhajilu, po katerem je gosp. župniku rekel, da mora biti zmiraj pripravljen, ker ne zna, kje, kedaj in kako ga bo poklical Bog na račun. Res je vefikrat sprejel sv. zakramente, bodisi z otroci, ali pa z odraslimi. Krščanskega prepričanja ni skrival. Doma je molil s svojimi po večerib na glas rožni venec. Pobožnosti ni imel samo na jeziku, ampak ona je odsevala iz njegovega celega delovauja v šoli in mecl Ijudrai. To je bil pristni narodni učitelj. Pri nas je deloval 26 let. Kako je bil raed narodom priljubljen, je pokazal njegov pogreb dne 10. t. m. Ljudstva, ki je za njim glasno jokalo, se je kar trlo. Prišlo je tudi mnogo učiteljev, toda nemčurski nobeden. Truplo in grob je blagoslovil gospod dekan Cižek, v cerkvi je govoril o. Cirič, na pokopališču pa gosp. nadueitelj Požegar. Ranjkemu slava, nam pa, naj da Bog mnogo takih učiteljev, kot je bil on. — Med pridigo v cerkvi se je tista mlada tuja učiteljica, ki je imela najvišje vrabčje strašilo na glavi, vselej satansko nasmejala in trčila levo sosedo s komolcera, ko je omenil pridigar besedo vera, greh in nebesa, In taka liberalka naj vzgojuje na§o deco?! Kdor ne spoštuje vere našega naroda, naj ne je njegovega kruha. Naši ljudje nikogar ne obsojajo, ako pri opoldanskem zvonenju ne sname klobuka. Toda videlo se je po pogrebu opoldiie dva učitelja: starejši se je odkril, mlajši ne, ter je irael ravno zdaj starejšemu toliko povedati, da ni mogel moliti. To pa so ljudje obsodili! Ako mladeniču ni za verski čut naroda, pa bi vsaj iz ozira na starejšega potegnil kapo. To temeljito pravilo olike bi vsaj učitelj moral držati. Mladi učitelji potrošijo mnogo denarja za liberalizem, toda naroda ne bodo napravili liberalnega. Rajrii gosp. Spricaj je Šel pravo pot; sled se še krasno pozna, držimo se ga! m Gačnik. Posestniku Francu Jančie je umrl dne 19. t. m. ob 1411. uri zvečer sinček Janez, star 1 mesec. Naše sožalje! PoljCane. V gostilni gospoda Svetlina se je vršil v nedeljo dne 18. t. m. zadružni shod za zadrngo iz okraja Konjiee in Slov. Bistrica. V predsedstvo zadružnega okrožja so se izvolili gospodje M. Medved (predsednik), Ivan Hauptman (podpredsednik), Anton Toman in Anton Pučnik k'ot odbornika. Sklenilo se je, da se prihodnje leto vr§i okrožni zadružni shod v Laporju. Nato je razpravljal nadrevizor gospod Vlad. PuŠenjak v skoro dveurnem govoru o važnih zadružnih vprašanjih. Po predavanju se je razvila zelo živahna debata, v kateri se je razjasnila marsikatera točka iz zadružne prakse. Slioda se je udeležilo lepo Stevilo zadrugarjev iz konjiškega in slovenjebistriškega okraja. Shod je vodil gospod M. Medved. nafielnik posojilnice v Laporju, ki je pozval k sklepu navzofte k enotnemu zadružnemu delu. Pfuiski okraj. p Ptnj. V tukajšnji Mralnici je dne 17. t. m. umrla Hanika Večerjevie, 90 let stara deklina, ki je svojim gospodarjem od svojega osmega leta zvesto služila in je povsod bila jako priljubljena. Zadnja njena želja je bila: ,,Dajte me lepo pokopati in veneo mi dajte na glavo." To njeno žeijo je tudi izpolnil kmet in gostilničar Jernej Golob v Novi vesi pri Sv. Marku, pri katerem se je v prejšiijih letih dalje zadrževala in ki jo je tudi večkrat v biralnici obiskoval. p Sv. Marko niže Ptuja. Predpretečeni teden sc je v naši iari vršil v znamenju smrti. V nodeljo, dne 11. t. m. je v Borovcih umrl otrok, dve leti stara Marija Meznarič, vsled opeklin. Mati je zaparila s kropom en ceber in otrok je padel v krop in se je tako opekel, da je vsled tega umrl, Uboga mati, ki je že tako vsled izgubo otroka žalostna, bo pa §e zaradi nepazljivosti kaznovana, — Dne 12. t. m. je umrla v Bukovcih Barbara Kostanjeveo v starosti 73 let. — Dne 13. t. m. je umrl v ,,Novem Jorkn", tako se imenuje sedaj nekaj biš pri gaju, ki spada v obfiino Bukovci, vdovec Jožef Zavec v starosti C0 let. — Dne 14. t. m. je umrla v Zabovcih 31 lot stara. kmeoka h6i Elizabeta Krajnfiič. Bila je v torek Šo v cerkvi pri sv. spovedi in pri sv. oblmjilu. V sredo se jc pcljala v Ptuj, tam je začela na glavnom trgu "kri bruhati, peljali so jo domov, m ined potom jc v narofiju svojegabrata umrla. Bila je dolgo bolelina. Imela je kra, sen pogreb. Spremljale so jo Marijine družbenice z zastavo in so zapele pri cerk.vi in na grobu ganljivo, nagrobnice. — 17. t. m. je unirl Jancz Strelco, 71 let stari samski kmeeki sin, po domačo ,,žuj)anov Honsa" iz bogate kmečke hiše, pa žalibog se je bogastvo zgubilo — na kak način, žo Bog ve. — Naj vsi v miru počivajo! p VJčava pri Plnj«. V soboto. dne 17. decembrn okoli 11. ure dopoidne jo umrl Jožef Krivec, posestnik na Vičavi. štev. 18. Bil je pisavniški sluga pn okrajnem zaslopu v Pluju. Pogreb je bil v ])onedeljek, dnc 19. decembra ob 2. uri popoldne. Sprevod je vodil rajnega brat, b. g. Vinko Krivec, misijonar od sv. Jožefa nad Celjem v spremstvu domaftega kaplana 6. g. p. Mansvet Zobrerja. Pogrcba se je udeležilo mnogo vaSCanov in so precej odlične gospode iz mesta Ptuja. Rajni zapuSča '/.alujočo ženo s petimi nedoraslimi otroci. Pnporo6amo rajnega Jožefa v po- božno molitev in trajen spomin. Naj v miru počiva! - ,,Višavski", p Sv. Bolfenk pn Središču. Dne 18. t. m. je pri posestniku Emeriku Petku v Vodrancib sežgal otrok kup slame. Hiša z gospodarskim poslopjem je bila v nevarnosti, vendar so pravočasno pogasili. p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Občinski odl>or v Truovški vesi je sklenil samoslovenskouradovanje.' Vsi obcestni napisi so so prenovili iz dvojezičnih v samoslovenske. Živela zavedna obfiina! Sloven.ske obMne, posnemajte! p Sv. Lovrene v Slov. gor. Občine Ziagorci, Sakušak, Dragovič, Trnovci, MalaNedelja, Radislavci, so vposlale po državnem poslancu dr. KoroScu prošnjo na c. kr. namestništvo, da se dovolijo zopet svinjski sejmi v Ptuju v dosedanjein obsegu, da, se privoz ne skrči na 15 km, temveč da se dovoli wvoz zopet iz najdaljnih krajev, kakor dosedaj. p Dijaška knh,n|a y Ptnjn. Ker so lefc s iao-itale ysb redue podpcre, nahsja se iaSa dijaška kuhinja v najhujših Btis^h Seevilo revnih dijskov raste, sredstva pa pojemajo. Vse prijatelje nčeže se mladine proaimo krepke podpore, da se Yzdrži ta prepotreboi zavoi. Na praznik 8v. T eh kraljev dne 6 jan. 1911 prirede tukaj*n|s društy« v veliki drorani Narodna^a doma oriljabljeno igrn nRevček AndrejJek" čisti dobiček je cameDJen Dijaški knhinji Zato vsbimo že ilanes vsakega, kdor ima erce za trpečega glcvenskega dijaka, k tej dobrodelni prirf d tvi. p Velika Nedelja. Kaša nMladeniška zveza" priredi na Štefanovo in na Novo Mo dve iledaliski predstafi, od katerib je čisti do!>iček aamrnjea za n>groboi Bpomiaek 6 g. Jakoba Kogak Zato vabimo vse domače in gos«dae žapljaae k obiloi odeležbl, da nam bo raogoie postaviti vredni ppommek nepozabnema dušnemu pastirja. Predstftve se YrSijo po večerncah y šolskib proBtorih Vstopniua: se(Seii 40 vin, stoj'Sca 20 vin. p 8». Lovrsnc na Dravskea poljn. Bralno društvo aljadao v-ibi vse ade in prijatslje iz domtie ia sosednih žapnij n» boHino ¦ redtitavo na Štefanov< cine 26. t. m. točao ob 8. popoldne. Vsporedr 1 Moj dom, poje mešan zbor. 2. Poidrav 8. Domači h 6i, poje mcški z^or. 4. Ig a nV zadnjem treDttkn". 5. Batčica, poje možki zbor (t. Boiičoa, poje nilad zbor pred raz87etljenim božičnim drevescem. 7. Siovepski atrod, Gleite že soloce zahaja, pojs mešani zbor Vstopnina: otdezi fO Yin., gtojišča 80 Yin. UofDrnersk? okraf. 1 Mala Nedelja. Na proSnjo naše kmetijske podružnice je priredil gosp. Škrlec iz Vičanec zadnjo nedeljo, to je dne 18. t. m. pri nas dvoje gospodarskili predavanj, ki ste bili z ozirom na dejstvo, da je bilo to razglašeno šele isto nedeljo po službi božji, dobro obiskani. Po maši takoj je govoril v Šoli o napravi novih travnikov, oziroma kje vse in kako se dajo isti napravljati in o deteljni setvi po najnovejšem načinu. Navzočih je bilo okoli 100 kmetovalcev. Popoldne se ,je vršilo zborovanje pri posestniku Košarju v Budislavcih. Tukaj je razkazoval novi stroj, brzoparilnik ,,Alfa" za parjenje svinjske Maje, ki si ga je imenovanl posestnik naročil in se je tokrat prvič poskusil. Skuhalo, oziroma sparilo se je v njem kljubprecejšnji njegovi velikosti (drži 170 litrov) jako hitro, tera hitreje, ker je gosp. predavatelj vedel v tem casu mnogo dobrega povedati in odgovarjati na stavljena mu vprašanja točno in jasno. Ker se je kazalo slabo vrerae, je mnogo kmetov iz sosednjili vasi ostalo doma. Kljub temu je bilo ludi tukaj prisotnih nad 00 oseb. Na obeh zborovanjih so kmetovalci izredno pazno sledili njegovimizvajanjem; njegova priprosta in domača beseda in iz lastnih izkušenj vzeti gospodarski nasveti so napravili na zborovalce najboljši vtis ter se je izrazila splošna želja, da bi nas ta naš .,sokmet" v kratkem zopet obiskal. In obljubil je, da pride dne 29. prosinca drugega leta, zopet k nam. Takrat pa le vse na zborovanje! 1 Gornja Radgona. Obesil se je v torek v jutro, dne 20. t. m. gosp. Johann Kurbos, župan trga Gornja Radgona. Nesrečnik je bil desna roka narodnega odpadnika Wratschkota in eden glavnih vodij naših nemSkutarjev. Tako smrt je storil torej prvi župan nemškutarskega trga Gornja Radgona. 1 Vorže) Bra un drnštro prire li ua Štefdoovo » i 'lskih prostorih veselico s ?lcdeč m V8| oreiiom: 1. Giedaliftki igri nčevijar in ,Bratraoe " 2. Protttit zat^ava B peijrm, šaljivo poito, itd y g sh;lni gcsp. lložmana. Začetek cb 5. nri z;«čer. E obilni ndeležbi vabl nljadno odbor. 1 Qor. Rvdgona. Prijs telji naš'ga bralnega drnštva, domcži in fJBedoji, Y»i ste Ijuclno tabljeni u dan 26 decemhra 19 O. na Štefar.ovo k »eliki, cd-leitncem mnogi loph dohit^ov prinaša oči tomboli pri L. Karba$-n ob 5. uri Zfe^er 8s vr^eči. Dobi^.ek uamenjea je vprid drDŠtveni kuji/n ci Vti katerih srce bije za pr.svi nsrodoi 6bt kmežkega liudstva priHHel P.OBtli hi le nekohko veft nakloDJenosti od Btrani svojih s imisljenikor in dobri Btvari k»j gmotne poi^prre. Na zdart Slo^enf^rasks ckraj. s Slov. tiradee. Tukaj je javil izstop iz katoliSke oerkve gosp. Rntiovca, aiftitelja v Slovenjem Gradcu, sin, kljiieavničar, sedaj v Vuzenioi; bojda. ne pristopi k nobenemu veroizpovedanju. Kako pravimo takim? Takim inv?iteljem moramo izročevati svoje otroke v vzgojo! Ce svojega lastnega sina ne raore vzgojiti v odločnega kristjana, kako bi smcli upati, da bode vzgojitelj v pravem pomenu besede lnišiin otrokom! Uciteljstvo, kam ploveš? s Šimirt.in pri Slovenjem Gradcu. Zudnjo nedeljo smo se kar pogledovali! Pridemoizcerkve, pred nas se postavi nek fievljar, ki je zdaj imenitno avanziral. Postal jjo oŠtiv pri j)redstojniku Kacu. zraven pa dobil še službo, da oklicuje pred cerkvijo; drage voljc nni je to služlio preiiustil gosj). naduftiteU. A kako opravlja to služho? Imel bi pojasniti, kaj se naj I>rinese za ljudsko štetje, a zmanjkalo mu ie, v krutkem pove: ,.Prinesite vso svoio ronotUo!" Pnpomnil je Še: ,,Vsi, ki ste rojeni od leta 1891 do 1001, dobite pri fajmogtru spisek, za njega, ni treba mC pla«-.ati. Ali res nimate sposobnojSega, ki bi ljudstvo tndi mnlo poučil? Upaino, da je zadnjikrat okliceval. s Sinartln pri Slovenjem Gradcu. Dne 13. dec. je .javil svoj izstop iz katoliške cerkvo Jožef Masek, pomorski komisar, ki se je pred dobrim letom tukaj naselil. Rojen je dno 7. decembra 1870. v Ternovi pri Gorici. Znamenito je to, da dosedaj v obče nismo vedeli, ali je kristjan, tudi o njegovi družici se govori razliCno. — Narodna stranka je potrebovala jijegov glas pri zadnjih volitvah, le s težavo smo ga izbacnili iz volilnega imenika. Heil Luther! s Smartin. Slavno občinsko predstojništvo proslrao. naj nam naznani, kako se je gosp. komisar Masek tukaj oglasil, je-li oženjen: ima li pravico razprodajati v malem vino, kaj misli ukreniti o njegovem vstopu v pokoj? s Tnriška vas pri Slovenjem Gradcu. Nemci imajo svojo Siidraarko, ki naseljuje na slovenskib mejali nemške lutrovce, in tem v obran se jje osnovala katoliško-slovenska Straža. Lani smo zložili Mohorjani nekatere kronice za obmejne Slovence, letos pa je gospod nadžupnik prosil Mohorjane za ,,Slov. Stražo" prostovoljnega prispevka ter je za narodne potrebe ob meji poslal nabrane vinarje. Glavarji Nar. stranke niso žrtvovali razun enega, kojemu se, fie zabteva, vrne tisti groš, pač pa so zabavljali na gosp. nadžupnika zavoljo njegovega rodoljubnega dejanja. Res je, da je raoral gosp. nadžupnik tožiti nekega kraeta za ustanovo po pretefienili devet letili. Ta mož je potem gospoda nadžupnika grdo obrekoval. Sveclok je stal že pri sodnijskih durih, NadŽupnik pa je vsled usmiljenja proti temu naprednemu kmetu Narodne stranke umaknil tožbo na prigovor odvetnika, ki mu je bil obljubil, da bo enkrat uiir! Kar se tiče žandarja, jesvojo krivdo obžaloval in dal na zapisnik, da so ga narodni nasprotniki k opisanemu dejstvu zapeljali in krivo obvestili. Gospod nadžupnik mu je nato odpustil, ker noče nobenega spraviti v nesrečo. Narodna stranka torej nofie opustiti svoje grde navade, da obrekuje druge in laže osobito o duhovnikih. Je pafc že stara resnica: Liberalec je iri ostane prepirljivec in obrekljivec. s St. IIJ pri Velenju. Slovo. Ker sem svoje posestvo prodal in se naselim stalno v lastni hi&i v Celju. poslavljam se tem potom tužnim srcem iz druge nailepSe mi domovine, od vseb prijateljev, sosedov in drugih mi dragih soobcanov, posebno pa od slav, obč. odbora, v kojem sem imel čast sodelovati celih 18 let kot občinski svetovalec, koji mi je izkazal veliko izvanredno 6ast, da me je dne 26. prosinca 1901 imenoval za častnega občana in me postavljal vsa leta na občinska in ok.rajna častna mesta, za katero čast \y, zaupanje mu izrekam iz srca svojo zahvalo. Sprejmite vsi moji dragi zagotovilo, da 6e tudi ne bom osebno, vendar pa v duhu med vami, in da bom tudi v bodoče sodeloval po svoji možnosti za blagor občine in šolstva, kakor dozdaj. Mislim, da žalil nisem jaz in ne moja soproga nikogar, Če se je pa to nehote kedaj pripetilo, naj nam pa dotičnik odpusti in prosim, obranite naju v blagem spominu ter vam kličem: Živeli zavedni šentiljski Slovenci, kjer ni nobenega izdajalca, živela in z Bogora lepa SaleŠka dolina! — St. Ilj pri Velenju dne 1.4. novembra 1910, Iv, Kranjc. s Skale pri Velenju. TukajŠnje kršft. izobraževalno društvo je dobilo z dovoljenjem č. g. dekana društveni prostor poleg ljudske Šole. Lepa prostorna soba in dobro preskrbljena knjižnica, obilo dobrih knjig in Sasopisov, bo nudila članom in feitateljem mnogo in raznovrstnega razvedrila in izobrazbe. Želimo, da bi se stari udje zopet oživeli ter podpirali to prekoristno delo naše mladine. Vabimo in kličemo tudi tiste, kateri Še niso člani tega prekoristnega druStva, naj zdaj z vesoljem pristopijo, ko imarao tako lep prostor, da se bodemo lahko izobraževali v vseh društvenih predmetih, kakor v petju, tamburanju, v govorništvu, zgodovini, telovadbi itd., ter se obenem navduševali sploh za lepo kr&fiansko življenje. Želeti je in koristno bi bilo, ko bi sedaj ob tej lepi priliki se zopet začela razvijati in cveteti nekdanja DekliŠka zveza, ki je zadrnmala zaradi pomanjkanja prostorov. Torej mladina, le pogumno na delo! NaŠe geslo naj bode: Bog in narodl s TeleaJ«. 81o<en8<i otrosd vrtcc priredi na pranik 87. Ste faas pi večrrnicah božijnxo za alovenBke otroke. Vsi prijatelji «loYeosk^ mladiae «te prijazao vabljeni k tej prireditri. Vodstvo bIoY«nsk<-ga fitca ^  Konjiški okra). K Sv. Kunigunda na Pohorju. Po naši župniji B6 Siri vest, da je neki tajnik pri Zadružni Zvezi v Ljubljani poneveril velikanske svote denarja. Nekateri posilinemci iz Oplotnice in Zreč so našli to baje v nem&kih listih in so v skrbeh za našo Posojilnico, pa ne le za našo, temvec za vse, ki so pri ljubljanski Zadružni Zvezi. Ista bojazen navdaja tudi slovenske svobodomislece. Neki liberalni list pripoveduje, da se je v minolem mesecu vzdignilo iz Ljudske posojilnice 4 milijone, v resnici pa so ni vzdignilo več, kakor navadno pred Božičona. Strah je tedaj prazen. Zlobni namen naših naspnitnikov, ki begajo ljudstvo s takimi lažmi, je vendar jasen. NaSe ljudstvo naj bi zapustilo lastne denarne zavode ter nalagalo svoj denar v neinške in liberalne posojilnice. Pomagali bi naši ljudje podpirati šnopsarskega ,,Stajerca" in Širiti svobodomiselno, brezversko slovensko časopisje. Toda zmotili so se. NaŠi ljudje že poznajo svoje pnjatolje. In tako so dosegli na^i skrbni prijatelji z lažjo in obrekovanjem ravno nasprotno od tega, kar so nameravali. — Neka žena iz Zreč, pa je tukajšnja rojakinja, in ima bližje k nam, kot v Zreče, se je hotela prepriCati, kaj je resnice na raznem govorjenju; se je H res preklicalo pri cerkvi, da naj pride po denar, kdor ima kaj naloženega, kdor pa je kaj dolžan, naj pla6a. ,,Ko bi se samo enkrat preklioalo," je pristavila, ,,pa se je, pravijo, dvakrat. . ." Pri nas seveda o tem nihče ni6esar ne ve. Kaj je storila pametna ženaPNi le pustila ves svoj naložen denar v hranilnici, temvec je šla tudi v Konjice ter vzdignila denar, kar ga je imela v nemškj okrajni ,,Šparkasi", pa ga naložila v naši hranilnici. Tak odgovor je dala modra žena na neniške in liberalne laži. Temu lepemu zgledu naj bi sledili vsi zavedni katoliški Slovenci! k Kebelj. Župa:istvo nam je z ozirom na dopis v 48. Številki poslalo nekaj pojasnil in izjavlja, da ni res, da bi ne lzpolnjevalo ukazov c. kr. okrajnega glavarstva, kajt; :>upanstvu še do dne 11. t. m. ni bilo ukazano od strani c. kr. okr. glavarstva, da bi moralo izvršiti odredbe, tičo6e se vodnjakov in odstranjenja korit in napajališč v oddaljenosti 10 do 15 metrov. Tudi ni res, da bi bilo v vasi, kjer stanuje župan, dva svetovalca in dva odbornika, polno nesnage, in da pitna voda ni zdrava. Da je voda iz vodnjakov zdrava, dokazuje zdravniška preiskava vodnjakov tega leta v vasi Spodnji Kebelj. Končno ni res, da bi voda, kadar perice perejo, na&la pot nazaj v vodnjake, temveft voda odteka v posebnih jarkih od vodnjakov. Celjski okraj. e Celje. Neko 171etno dekle so dne 13. t. m. tukaj zaprli in jo hoteli poslati v prisilno delavnico z odgonom. Dekle pa je zbežalo na streho neke hiše v rotovški ulici in ostalo tam celo no6, dokler je niso drugi dan zjutraj z velikimi težavami spravili dol. c Trbovlje. Gospod urednik, danes Vas pa pro- sim, da se malo s potrpežljivostjo namažete, ker Vara imam mnogo zanimivega povedati, posebno, ker od mene ge niste sprejeli nobenega dopisa. Cudne in ne- verjetne refii se gode pri nas. Poglejte! Občinske volitve za naSo, blizu 13.000 ljudi broječo občino, st> bile razpisane za dne 12, in 14. decembra. Mislili smo, da boj ne bo vroč, ker so se zedinili Nemei, li- beralni Slovenci in socialni demokratje. Na§i stran- ki so postavili sami le 3 može za kandidate. Seveda nismo bili mi s tem zadovoljni, ker ti možje večino- ma niso bili iz naših vrst.afJrospodje so torej sklenili, dati tiskati listke, in sicer rudeče, kakor purman, za III, razred. V 3. razredu je bilo postavljenih 6 sooi- alnih demokratov in 4 liberaloi. V tem razredu ni bi- lo nobenega našega delavca; in nobenega našega kme6kega pristaSa. Vesl nam ni dopustila, da bi volili take može. Tudi v II, razredu ni bilo bolje. Dovolili so nam pravzaprav samo enega odličnega našega kmeta. Ker so torej trboveljski gospodje poskrbeli za vse drugo, le za nas ne, zato smo mi, kar nas ]e pra- vih kršfianskih kmetov in delavcev, sklenili, postaviti svoje kandidate za občinski zastop v II, in III. raz- redu. In ta naŠ sklep je našim nasprotnikom tako zmešal glave, da so zaCeli letati od Poncija do Pilata ter klicati vse svetniko in vragove na pomoč zoper nas, No, prišel je odločilen dan za III. razred, 12. deceraber. Znali smo dobro, da tukaj sami ne zmaga- ino, saj sino imeli proti sebi organizirane socialne de- mokrate in liberalce, pa pokazali smo, da smo neu- strašena Četa. Za socialno-demokraške-liberalne kan- didate je bilo oddanih čez 570 glasov, za naše može pa je bilo oddanih čez sto glasovnic. V tem razredu se je vršil boj mirno in resno. Delavci, zlasti soci- alni demokratje, so prigli do zadnjega na volišfie (500), toda kmetov pa je bilo jako redko videti. Skoro vsi so ostali doma. Izmecl 1250 volilcev je prišlo volit blizu 700 volilcev, kakih 500 kmetov pa je ostalo doma. Se- veda, potem mi kmetje ne moremo misliti na kako zmago. Glejmo, da se v prihodnje tesneje združimo. Ce se delavci potegujejo za svoje pravice in takorekoft letijo vsi na volišče, kar imajo prav, zakaj bi potem mi kmetje ne storili enako, saj se nam ne godi pre- dobro. Posnemajmo v tem oziru socialne demokrate! Zlobni jeziki so trdili, da v II. razredu boj ne bo ta- ko lahek, kakor v III. Naši možje so postavili sko- ro same kmete za kandidate, ker je tukaj večina kmec- kih volilcev. Ko je nasprotna liberalna stranka za to zvedela, začela je najprej pri Nemcih prosjafiiti, da naj se je vendar usmilijo, saj je dajala povsod Nem- cem prednost, saj je po ovinkih delala tudi za nem- Ško šolo, seveda tako, da drugi niso vedeli. In res, dne 14. decembra smo videli, da so vsi Nemci kot en niož priSli pomagat reSevat trboveljsko slovensko libe- ralno stranko. Vsi obftinski možje so bili v službi a- gitacije za volitev. Posrefcilo se jim je spraviti vse, razven devetih na vohSče. NaSi kmetje so korakali precej samozavestno v boj. Toda glej vraga! Kdo bi si mislil, da bo sam rde6i glavar v podobi socialne- ga demokrata Sitterja stal z zlato verižico na reje- nem trebuščku pred vrati in zahteval od vsakega gla- sovnico. In 6e je videl ta gospod trpin, da kateri mož ni imel liberalnih kandidatov, pa mu je takoj dal ,,te prave". Seveda si ubogi kmet ni upal se zoperstav- liati takemu gospodu, kakor so sam gospod Sitter. Ta mož je tudi na tem mestu zaklical, ,,saj lahko to delam, ko ni nobonega larja blizu." Cudno, da se je vodja socialnih demokratov tak.o trudil za liberalne kandidate, ko vendar ni imel nobenega ,,svojih rude- čih" v tera razredu, bi si lahko kedo mislil. Toda go- spod Sitter je s tem svojim delom skazal le hvalež- nost liberalnim gospodom. V III. razredu so mu nam- re5 pomagali liberalci z obfiinskim predstojnikom go- spodom Vodušekom do zmage, in v II. razredu pa se je moral on skazati hvaležnega s tem, da je menjal kmetom glasovnice. Tako so lahko liberalni kandi- datje dobili okrog 110, naSi okrog 30—40 glasov. Tu- di tukaj lahko rečeino, da bi laliko kmetje zmagali, če bi bili združeni. Dobili bi prav laliko po 70 glasov in še ve6. V prveni razredu je šlo gladko brez boja. Izvoijenih je tukaj 8 Nemcev in 2 Sloverica. Ta trboveljski obeinski zastop bo sestavljen iz 13 liberalcev, 8 Nemcev, 6 socialnih demokratov in 3 klerikalcev-Hberalcev, torej bo štel 30 odbornikov. Kmečka zveza nima v njem nobenega zastopnika, ker so liberalci črtali ,,kompromisnega kandidata, predsednika Km. zveze v Trbovljali". Izid teli obeinskih volifev nas iii iznenadii, saj smo to pot nastopili prvič samoslojno ter s tem pokazali, da smo neustraseni. Upamo, da bo drugič boljše, posebno, fe dobimo dobrega voditelja v svoje vrste. c Trbovlie. Zadnji čas se je v občinski pisurni zelo previdno delalo, kajti sedeži naših občinskib očetov so se začeli majati; zato so pripravljali volitev z veliko tajnostjo. Da jim ti Šmentani klerikalci ne bodo delali kako zmeSnjavo, so sklenili komproinis z Nemci in socialnimi demokrati, in pri vsem tem so odIočili Slovenski kmečki zvezi od 30 odbornikov samo 3, reci tri odbornike, torej eno desetino od vseh odbornikov, čeŠ, saj kmet ne sodi v naŠ purgarski občinski odbor, Imena in stan hočemo po volitvab nekoliko opisati, vendar smeino že zdaj re6i, da novi odbor našemu kmetu ne bo posebno naklonjen, ker socialni demokrat Še ni bil nikdar kmetov prijatelj, in Še manj prijatelj prave obfiinske blaginje. Omeniti mo— ramo tudi, da so pred volitvaminaši redarji in pisarji po hišah prav pridno agitirali in priporočali kompromisne kandidate, akoravno imajo naSi redaf ji vedno dosti opravkov; še celo naš tajnik se tokriat ni ustrašil nobenega blata, pokukal je v vsako hišo kake vdove za pooblastilo. Vendar rnu je pri marsikateri hiši spodletelo, 6eš, jaz sem svoje pooblastilo že drugemu dala. Kmetje, zaporanite si to dobro, kaj so trboveljski mogofeneži, koliko občinskih sosesk je, ki vam niso privoščili nobenega zastopnika, pafe pa jih je po nekaterih krajih kar po 4 ali 5 skupaj. Za občinske ceste plačujete prav mastno davSčino, ako pa ima posestnik kaj za prepeljati, si morate kmetje sami cesto popraviti. O teh stvareh bodemo Še vedkrat govorili. c Gornji Grad. V pomladi prihodnjega leta poteče 31etna doba okrajnega zastopa ter se bodo volitve pravoi5asno razpisale. Že naprej se lahko pove, da: prinesejo marsikomu razofiaranje in dolg nos. o Radniirje. V ,,Slov. Gospodarju" gte"v. 49 radovedno povprašuje neki liudobnež, zakaj resnični ^Narodni List" ni6 ne piše o krvavi rokoborbi naših naprednih vročih fantov, Zato pa bomo mi pisali, kako se je vršila dno 5. decembra 1910 pri c. kr. sodniji v Gornjem Gradu prva obravnava o tisti usodepolni žaloigri od dne 30. oktobra v rudeSi sobi Vorhove gostilne. Navzoči bili so pri tej obilnomokri zabavi gosp. Kolenc, veleposestnik in okrajni odbornik iz Juvanja, nadučitelj Terčak in kmeftki fantje. Povod prepiru je dala skrivnostna drama iz Skakove žage. Gosp. nadučitelj je hotel izzivajoSe pomiriti z govorom na stolu stojeft, a ]e moral kmalu umolkniti, ker ga je v njega vržena steklenica hudo ranila. Ranjenili je bilo Še precej lantov, med katerimi bo- Ferdinand Stiglic, ki je še sedaj v bolnišnici v-LJHbljani, prišel ob oko. Gosp. Irman Je dobil zagovornika v osebi dr. Božifia iz Celja. Kljub temu so bile izrečene zaporne kazni po 10 in 30 dni, a Irman je dobil občutno denarno globo. DaljŠo razdelitev stroškov in odškodnine za oko bo odmerila višja oblast. To je konec slabe igre v slabi tovarišiji. Merodajni krogi v Radmirju naj se postavijo bolj na stališče omike ter naj ji odprejo pot med ljudstvo, in zabranjeni bodo slični slučaji imenovane žage in krvave sobane. — Kmetje iz Radinirja. c Lublja. Davek na pse so upeljali s prihodnjim letom občine Mozirje po 6 K, Rečica po 4 K in tudi druge občine. Ta naredba je povsod priporočati zaradi prevelikega Stevila psov, kar prav laliko povzroči stekline in še druge neprilike. Denar porabijo občine za koristne namene, in kakor ,,Slov. Gospodar" v 48. Štev. poroča, se drži mozirski trg tega, da bo porabil ves skupiček za osuSevanje močvirja v Lipoldovi blatni gasi. Vse za napredek! c Sv. Frančišek. Odbor za ustanovitev nove občine Radmirje je z boleznijo gospoda 'J. Terčaka prenehal započeto delovanje. Prizadete občine Bočna, Reftica, Ljubno, Kokarje niso nifi kaj pri volji, da bi se jim trgal kos za kosom, vsled česar bo ta up in nada splavala najbrž po Savinji! c Vransko. Tu smo imeli minuli teden sv. misijon, ki so se ga udeležili verniki v velikem številu. Vodili so ga Sft. gg. jezuiti iz Ljubljane in p. gvardijan iz Nazarja. c Sv. JuriJ ob Taboru. ,Unirla sta: BriŠnik Blaž, posestnik in bivši gostilniCar ,,Pri Maliku", iD Gregor Cestnik, kmet v Smikiavžu. — N. p. v m.! e Sairja prl Jaltah. Na n'>vfg» iet* d»n (iredstevlis naia -HladeniAka %vfz%" pr«lepo zgadovinsko žaloigro: nG»'cra M»ren>". Pr*kr»ftDt igra jc povieta po rfiniini d godft' is norejš b iaB0Y in pred tavlja Bmrt jonafca za Yaro in venif> Indst^o — Bpada torej po^ polnoma v obS čas — m triko je najti b»lj tasa pr nierr« iere. Zto prii>akujrmo oajohiloejše rdeleib-'. N» v denie tr-rej na DOYpga leta din po Y.ŁerD'<"*h pri g H"hi»on. V»t "nin» od 80 y d<- 1 K. e Kat. i1oy. lii-brazev.Inn drni to prl 8t. Petra n* l»d-edOTen laln pnred' oa dtefaooTO po 'tf'nch x»la»ni i»a'ji'i §r< čolov b 160 dnb tki Kartiea (tane 10 v'n. Udje in pri;ateljl droitva, na Yewlo b» '»ni»! e št Jori) ob \xA. ial. Tik»J8ija nk- H8ka potaroa brtrabra prireii ra pi»»nk *y 8t f is takoj po Te«^ri icoh » goreji dv raoi Eatoliikfga dom1« Yeiiko »esel co a pctjen n igro ^RepoHBv", žarobna bnrk» » p»tib d>j»ojih VsfgfraDglc* tr nra»»< in Da^dnSenj* j» porok. da m bo igra d ¦bro obncmla tta- hn z»g u»eu» <<»«t mladim igraleem. K oh'lni odel«"*1*! Y»hi ulj-dno odbor e. 8t. Jnr ob T«born. Bmlno (irnitro im» na Šufannvo pa rederoicah p»u<au ghod v c rkrem bSi s lajimmm spored m. e St. Jor ob Taboru. Na god bt. Janeza po cskvenem opravila ima bralno droH?o redni obtm zbor v cerkveni hiii. Zatem se vrii ittotan oMni abor Orla. Vabimo vse stare in nove prijatelje draštra. Odbor. Brežjški okraj. Raihenburg. Dne 17. decembra zvefcer so došli semkaj prevzv. knezoškof lavantinski, da izvrsijo v samostanu oo. trapistov dvojno cerkveno opravilo. V nedeljo dne 18. decembra je prejel novoizvoljeni opat P. Plaeid Epalle. necak umrlega opata Janeza Krst. Epalle, v samostanski kapeli v navzočnostt vse meniške družbe, več sosednih duhovnikov, mnogo vernikov iii gostov, od premilostlj. nadpastirja opatsko blagoslovijenie in znamenja nove časti med prav ganljivimi obredi, kakor so predpisani v rimskem škofovskera obredniku. Pri blagoslovljenju sta asistirala opat Gebh. Mair iz Zatičine na Kranjskem in opat Avg Moulin iz Maguzzana na Italijanskera. Po sv. opravilu, ki je trajalo od 9. do 11. ure predpoldnc, so vsi menihi kleče i.n s poljubom prstana svojemu novemu predstojniku obljubili vdanost in pokorščino. Pri skupnem obedu, katerega se je razen vladnega zastopnika barona R. Steeb in več gostov iz Rajhenburga udeležilo do 30 oseb, so prevzv. nadpastir s prisrčnim latinskim nagovorom čestitali novoblagoslovljenemu opatu ter se spominjali obeh najvišjih dostojanstvenikov, svet. ofeeta in presvetlega cesarja. — Popoldne so si vladika ogledali novo župnijsko cerkev Marija Lurd v Rajhenburgu, drugi dan, 19. decembra, pa so podelili v samostanski kapeli šesterim redovnikom višji red diakonata. Novi diakoni so: Tom. Akv. PlaninŠek od Sv. Lovrenca na Dr. p., Konr. Jankovič iz Lupoglave na Brimorskem, Vinc. Divjak iz Rajhenburga, Gabr. Montcoudiol iz St. Didter na Franooskem, Ang. Pefinik iz Koprivnice in Herman Vodenik iz Konjic. b Rajhenburg. Dne 15. t. m. je umrl Janez Hlebec iz Krajne brde, v Rajhenburgu. Bil je mož stare korenine in blag znafiaj. — Bodi mu zemlja lah- b RijheBbnrg. Slov. kat. iiobraieTalno drn'tTo priredf na pra* mik r». 6ief n» ginljito ljndsko igro .Neiika ii Bleda". Zatatek <b 8 nri popoldnr. Ljabitalji nedolžae mladint, pridite pogledat, kakino T«Ml)e T»m hoie nar»d til b ŠL Tld pri Planfni. NaS« kmi^ko bralno drnštro priredi na &trf»ooro ob pol 8 popoldne dve gledaligki predstavi in sicer: BVestalka* in .Emet Her«.d". V»L ki si želite priietne aabare, Bte prijamo TiHjeni. b Podirsda, Eat sIot. izobraževalno družtro priredi dae 26. flradai d't aanlmiTi gledali&ki igri. Pridaaujemo obilne odelež^e. Odbor. Narodno—gospodarski paberki. Draginja je med nami. Vse je postalo dražje, kakor je bilo pred 10. leti. Zraven draginje pa smo prijadrali Še tudi v Cas, ko je med nami zelo malo denarja. Denarne družbe so vtaknile milijone in milijone denarja v nova podjetja ter ga odtegnile splošnemu prometu. Dežele in občine jemljejo denar iz bank in drugih denarnih zavodov, da plačujejo svoJe dolgove. Avstrijska državna polovica je najela zad»ja leta več sto milijonov znašajoča posojila v Avstriji in Nemčiji. Istotako je storila ogrska državna poloTiea, kajti francoski in angleŠki denarni mogotci ji iz politiCnih razlogov niso hoteli dati posojila. Anglija in Francija ne marata za nažo zvezo z Nem&ijo, vsled tega nam nofteta dati tudi nobenega denarja več, in taiko nam naša zveza z Nemčijo pride jak.o drago. Vedeti je tudi treba, da je mnogo razpoložljivega denarja sedaj v fiasu draginje v rokah gpekulantov, ki na borzah in na tihem poskušajo svojo srefio, Zraven draginje živil, obleke in drugih življenskih ter gospodarskih potrebščin imamo torej tudi draginjo in pomanjkanje denarja. Ta tesnoba denarja se Cuti povsod, tudi pri nas na Slovenskem. Posameznikora in denarnim zavodom gre tesna za denar, ker se mnogo več po njem povprašuje, kot v navadnih, eenih Casih. Toda saroo nespameten ali zloben človek, bi mogel z ozirom na omenjena dejstva trditi, da obstoji kje kaka nevarnost za denar. Varno je vse bolj, kakor kedaj, ker v draginji raste tudi vrednost zeraljišftnih izposojil, a tesno in drago je vso. * • Pravzaprav je dandanes cel svet velika trgovina. Vse trguje. Viniear s svojo perutnino, kočar s svojo živino, kmet s svoiimi poljskimi pridelki, tržan in meSčan s svojimi rokodelskimi, obrtnimi in industrialnimi izdelki. Leta 18&5. se je na celem svetu preko carinskih mej različnih držav spravilo blaga potom trgovine za 71*5 milijard mark (ena marka je 85 vin.) Toda že leta 1900 je svetovna trgovina poskočila na 90'3 milijarde mark, 1905 je znašala 112'5, in 1907 že 131 milijard mark. Slaba letina leta 1908 in nasledki poloroov mnogih podjetij v ameriki je povzročilo, da je 1. 1908 znašala svetovna trgovina samo 121 milijard; a 1909 je zopet poskofiila in Še bolj tekoče leto. V teku 15 let se je torej svetovna trgovina podvojila. Svetovna trgovina ima namen, da pomnoži na^ rodom dobrine zemeljskega življenja in da poviša delo ceno. Vsako, tudi najmanjše gospodarstvo čuti utripanje svetovnega prometa. Ako je žetev slabo izpadla, če carina zabranjuje uvoz inozemskih živil ce so se zvezali imejitelji železnih rudokopov ali petrolejskih jam, da ženejo cene kvišku, 6e je postal sladkor dražji, ena ali druga spremeinba v svetovnem trgovskem prometu, se čuti tudi v najbornejši kocl. Ker stanje na svetovnem trgu učinkuje na vsako družino, na vsako hišo, zato pa se nam je treba tudi brigati za gibanje v svetovnem gospodarstvu. Tudi slovensko časnikarstvo bi se moralo baviti s temi dogodki, kar bi bilo gotovo bolj koristno, nego so boriti proti klerikalnim zmajem ali pa celo proti strupn iz 'Judeje. * Vse države hočejo novih dohodkov. Finančni rainistri in politiki si belijo glave, odkod dobiti novih \irov. Stare davke zvišati, to je sicer najlažje, a proti temu so vse brani. Zdaj so iztuhtali nov davek, a že je mo&an odpor proti njemu, ker pravijo, da je krivifien. To je davek na vrednostni prirastek. Kolikor nam znano, je ta davek vpeljan na Kranjskem, Predarlskem, Gor. Avstrijskem in Trstu. NemŠka država ga bo vpeljala kot državni davek. Kaj je podlaga temu davku ? Ce si kupil tik mesta oral zemlje in če se je za6elo mesto močnoširiti, potem je gotovo, da se je v teku 10 let tvojemu oralu zemlje vrednost povišala. Vrednost je torej brez tvoje zasluge prirastla. A recimo, ti si vodilna oseba v mestu in si mnogo storil, da se je zacelo mesto dvigati in Širiti. V tem slučaju pa je prirastla vendar vrednost tvojega truda, in ti si krivično obdačen. Zato pa hočejo nekateri drug davek", namreč davek na premoženjski prirastek. Ce si dokupimo novo njivo, imamo denar, ali vsaj upanje do denarja, vsled toga tudi lahko vefi davka plažam. Toda tudi proti temu davku, ki pa ni Še nikjer vpeljan, se že oglašajo. čeg, zadel bi samo hiše in zemljišča. ne pa denarne mogotce. Prav imajo. Književnost in umetnost. § Najlepše književno darilo ob Božiču, ko se glasi po vsem svetu spev „. . . in mir ljudem na zemlji. . .", jje esperantska slovnica. Mednarodni jezik esperanto hoče pobratiti vse narode, sodelujte vsi, ,,lci ste dobre volje," pri tem velikem mirovnem delu; narofiajte esp. slovnico ter jo Širite med svojimi znanci! Esp. slovnica stane s poštnino vred l'3O K pri založniku Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Stajersko. § Crna žena. Ta krasna, iz domafie zgodovine zajeta povest, je izišla ravnokar v zalogi Katoliške bukvarne v Ljubljani kot ponatis iz ,,Domoljuba". Povest je zajeta iz naizanimivejSe in najviharnejše dobe naše narodne zgodovine, namrefi iz fiasa turških bojev in kmečkih uporov. BroSirana stane le 1 K 40 v., vezana pa 2 K, ter se dobi v KatoliŠki bukvarni v Ljubljani. Povest je vredna^, da si jo nabavi sleherna kmečka hiša. § Dekle z bisori. Povest iz prvih ftasov krščanstva, Ta krasna, izredno zanimiva povest je ravnokar izšla kot 13. zvezek ,,Ljudske knjižnice" v zalogi KatoliŠke bukvarne v Ljubljani. Knjiga stane 2 K 40 vin., krasno vezana pa 3 K 20 vin. Iz celega sveta. Zoper očesno utrujenost beremo v nekem listu prav preprosto zdravilo. K litru vode se naj primešata dve žlici dobrega žganja in malo soli; vse to se mora dobro premelati. In sedaj je treba samo še vsako jutro in večer obrisati oči s cunjico, ki se je napojila v tej mešanici. — Ako se obnese, je vsekakor zelo preprosto, ceno in koristno zdravilo za vse, ki veliko delajo ob umetni razsvetljavi. Štrajk tatov. lz VarŠave poročajo: Na oestnih vogalih so pred k,ratkiin ponofti nabili ondotni tatovi sledeče oznanilo: ,,Mi, združeni tatovi varšavski, s tem javno naznanjamo, da za^nemo stavkati in da se odpovemo svojemu rokodelstvu. Policija se je dosedaj zadovoljevala s polovico našega plena, zdaj pa zahteva 75 odstotkov, tako, da nam ostane od vsakega ukradenega rublja samo borih 25 kopejk. Ce ostane policija pri svoji zahtevi, tedaj smo prisiljeni, opustiti svoje rokodelstvo, ker ne raoremo pod takimi pogoji pošteno živeti." Policija iSče povzročitelje tega Špasa, ki jasno obsojajo podkupljivost varšavske policije. Kako čitaj časopise? Važnejše Slanke poftasi in s premislekom prebiraj! Clanke in poročila, o k.aterih meniŠ, da bi ti kdaj kakor tvarina za predavanja mogli služiti, izstriži in shrani v posebnem zavoju, da jih lahko najdeŠ, ko jih boš rabil. Ni pa dovolj, da prebereš Časopis, treba je> da se s svojimi tovariši tudi razgovarjaŠ o vsebini posameznih člankov. Tak razgovor je zelo koristen, kajti pri tem se človek izvežba, da si upa brez strahu v raanjših družbah nastopati kakor govornik. Za društva je posebno važno, da na tak način izvežba svoje Člane. Osebna agitacija ni skoro nikjer tako potrebna, kakor pri društvih, posebno v onih društvih, ki zbirajo pod svojim okriljem tudi mladino. Osobno pa bo agitiral uspeŠno le tisti, ki je v tem izvežban in zna na napade nasprotnikov dati povoljen odgovor. Potreben pouk v tem pa podaja čitanje časopisov in priprostih spisov. OperacIJe v starih Casih, V starih Casih, ko so ranocelniki neradi ods(ranjevali človeku bolne ude, pač ne moremo pojmiti, kako grozno surovo so postopali. Bil je že napredek. da so po odvzetju kakega uda, da bi u>tavili kri, vtaknili operiran ud v vrelo olje. Ko je raarkiz Deklo trpel na tol&čici, so mu okoli leta 1190 zdravniki kar prerezali trebuh, Seveda je bil na ta način za vedno osvobojen vseli bolečin. Avstrijski vojvoda Leopold je dne 26. decembra 1194 padel na neki vitežki bojai igri s konja in si ob padcu tako nesrefino zlomil goleno, da so koščeki kosti visoko moleli iz kože. Zdravniki so ga obvezali, niso si pa upali mu odrezati noge. Tedaj jo vojvoda sam položil sekiro na ranjeno nogo, in njegov k.omornik je moral trikrat udantl s kladivom po sekiri, tako, da je noga odletela profc. Seveda je umrl tudi ta ranjenec, Se 200 let pozneje mso postopali ranocelniki ni6 mileje. Ko je nadvojvoda Albrecht, pozneji cesar, menil, da je zastrupljen/iso ga zdravniki obesili tako, da mu je visela glava navzdol in so mu iztaknili eno oko, da je ,,iztekel strup". — Ako so postopali ranocelniki tako s kralji in cesarji, kako so postopali Šele z navadnim Ijudstvom. Kollko velja žena? Neki ameriški ženski list je priobčil cene, za katere je mogofie dobiti pri različnih divjih rodovih ženo. Najdražje so žene pri Kalrih. Kajti pri njih velja žena od ene do deset govedi, kakršna je pač ženska, Na Kamčatki žena že ni toliko vredna; dobi se jo lahko za par severnih jelenov. Cudna je cena žene pri turkestanskih Tatarjih. Tamkaj se mora plačati za ženo toliko masla, kolikor telita žena. Poceni pa so v Ugandi, kjer se more dobiti ženo za nekoliko patronov ali pa za Škatljo igel. Gotovo najcenejSe pa so žene v avstralskih pragozdih, kjer se jih more dobiti za Skatljico vžigalic. Draginja na Ruskem. Zasebna komisija, ki jej je poverjeno proučevanje razlogov, radi katerih 6im bolj narašča v Rusiji draginja, je ugotovila, da so se v zadnjem desetletju podražile vse potrebščine za celih 18%. Cene mesa n. pr. so od leta 1890 posko&le za 50 do 60 odstotkov. Glavni razlogi tej draginji so: propadanje živinoreje, podraženje krme, naraŠČajoča potreba mesa, karteli zalagateljev mesa itd. Cene maslu so narasle za 20%, cena soli za 4 do 6 kopejk po pudu. 2ene proti pijanstvu. Odposlanstvo dvajsetih članic zveze mažarskih gospodinjskih društev se je predstavilo pred dnevi ogrskemu ministrskemu predsedniku grolu Khuenu in mu sporo5ilo prošnjo zveze. Voditeljica odposlanstva je prosila ministrskega predsednika, naj odredi, da se nedeljski počitek od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj raztegne tudi na žganjarne in gostilne. Pripomnila |e, da je odposlanstvo že šestič z isto prošnjo pri vladi, naj pomaga, da se omeji pijančevanje. Delo gospodinjskih društev pa bo ostalo brezuspešno, ako ga vlada odločno ne podpira. Orisala je žalostno sliko, ki se nudi na budimpeštanskih ulicah od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj. Ministrski predsednik je odgovoril, da je prošnja popolnoma upravičena tei- da vlada sama stremi po tem, da se omeji pijančevanje. Obenem je prosil odposlanstvo, naj zveza gospodinjskih društev nadaljuje svoje delo proti alkoholu ter naj uporablja vsa sredstva, ki so mogoča. Poročilo o žiTinskem sejmn v Gradcn dne 15. dec. 1910. Na sejtiu je bilo 264 volov, 76 bikor, 9 kra» in 4 teleta Prodajali «o se dobro rejeni voli od 92 do 104 E, Brednje debeli voli od 82 do 94 E, suhi od 76 do 80 E, dobro rejene kra^e od 70 do 80 E, grednje debele od 56 do 68 E, Bobe kra?e od 46 do 64 K, bki od 76 do 94 E. Poročilo o žiTinskem sejmn na Dnnajn dne 17 decembra 1910. Na Brjem se je prigaali 588 komad>r goveje živine in giecr 13'9 komadoT rejoae i vme, (-2 kom>dor paioe iivine in 3'7 k< madoT sbbe ži»ine. Prodajali so se d 'tro rejeni voli od 74 do 83 K biki in krare od 80 do 107 E za 1OO kg žive teže. Svinjsai se em na Dnnajn dne 17. dec. 1910. Naznaojenih je bilo 18120 g*<ni, prgnalo se je pa oH sa&tku nejma »mo 5'95 prasiter in 6 06 dehelib Bvinj, gkupa) 12101 Bvinja. Pl»ievale so se dobro rejene 8'inje rd 1 E 40 »in. do 1 E 42 »in., srednje BTmje od 1 E 82 tiu. do 1 E 86 Tin., lahke mte po 1 E 32 vin. do 1 E 80 v n. za 1 kg žive ttže. Hajnovejše novice, Preč. gg. žnpnike nujno prosi tiskarna sv. Cirila, da blagovolijo takoj naroftiti potrebne spovedne listke, ker pozneje vsled mnogoštevilnih naroftil v par dneh ni lahko mogoče vsem gospodom naenkrat ustreči. Smrtna kosa. Anton Muhič, ŠestoSolec mariborske gimnazije, je v pondeljek dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj umrl. Pogreb se je vršil v sredo. — Ranjki je bil doma pri Sv. Juriju ob SCavnioi. Že 3 mesece je bolehal in je bil letošnje šolsko leto ves ftas doma. N. v m. p.! Iz pošte. Poštni adjunkt Albin Lichtenegger v Gradcu je imenovan za po^tarja prv.ega plačilnega razreda v Braslovčah. Nov brzolavnl nrad. V Ivanjkovcih pri Ormožu so dne 20. t. m. otvorili nov brzojavni urad ter ga izro^ili prometu. Ijevaia spravna pogajanja v Pragi. — HrvaSki sabor je sklican dne 20. t. ni. D n o 19, decembra: Vojno ministrstvo jo ozirom na to, da se bo uvedla dveletna službena doba, iu bo Ireba zato bolj nataiičnega Šolanja vojakov, odredilo, da se irnajo v bodoče častniki veliko bolj kakor doslej priučiti drugemu deželnemu jeziku, oziroma jeziku polka, to je moštva. Dosedanji jezikovni tečaji za fcastnike niso imeli zaželjcnega uspeha, vsled češar se bo to zdaj preosnovalo in se bodo uvedle stroge izkušnje; vrhu tega morajo poveljstva Jezikovni izobrazbi častnikov posvečati posebno skrb. — Cesar je sprejel včeraj v posebni avdijenci. barona Bienertlui in ogrskega miuistrskega predsednika Khuena, ki sta nm porofiala o političnem položaju. — Iz Lundona se javlja, da se skliče novi angleški parlament dno 8. februarja, katerega dne se slovesno ot- V0l*l.