Naročnina za državo.SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedellska Izdalo celoletno vJugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petn-vTSt* mali oglasi po 1'30 ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vlUne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Dtn o Pri va&]fcm o izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKa In dneva po prazniku l/rednlitvo /e v Kopltarlevl ulici il.eilil Rokopisi se ne vračalo, netranklrana plama se ne iprefemajo -- Uredništva telefon St. 2030, upravnlStva St. 232S Političen lisi za slovenski narod Uprava le v Kopltarlevl ul.Sl.6 - čekovni račun: Clubltana Stev. 10.630 In tO.349 xa Inaerale, SaralevoS1.7SвЗ, Zagreb St. 39.011, Praga In DUnal it. 24.797 Malo odsovora na tisk SDS Belgrad, 21. junija. Vsa javnost je v znamenju krvi, prelite na parlamentarnih tleh. Vsi z dostojanstveno ostrostjo obsojajo krvavi zločin in z največjo pieteto ter iskreno resnobo sočustvujejo z njegovimi žrtvami. Priznati je treba, da se radičevci, ki so pri tej katastrofi prizadeti v prvi vrsti, drže dostojno in vseskozi korektne. Izjemo delajo nekateri SDS politiki s svojim znanim časopisjem. To v sedanjem momem-J, polnem morda usodnih momentov, ne pozna nc-bene mere in nobene pietete. Prav tako kot smo navajeni pri tej žurnalistiki in njenih za-plečnikih žc iz prejšnjih let do danes vedno. Dogodek, ki je bil neposredni po"od krvavemu atentatu in zločinu, je znan. Korflikt med dr. Pernarjem in Račičem. Takih in podobnih dogodkov je naš parlament d >slej bil vajen v preobilni meri. Ozračje, ustvarjeno vsled takih in enakih izbruhov, je nor.ilo v sebi klice katastrofe. SDSarska žurn.ilistika, ki je najbolj pomagala ustvarjati tako ••zračje, vsega tega ne priznava, ampak cinično in brez sramu pravi: Vlada je vsega kriva! Poglejmo čisto mirno tej trditvi v obraz. Menda bo najzagrizenejši pa mAgari celo SDSarski nasprotnik sedanje vlado priznal vsaj eno: Da v vladi ne sede sami norci. Cc tedaj priznajo, da je vlada sestavljena iz normalnih in razumnih ljudi, potem nastane drugo vprašanje: Če je vlada, ki je sestavljena iz normalnih in razumnih ljudi, uprizorile ta atentat, je jasno, da je to storila zato, ker je bila mnenja, da ji bo atentat prinesel kake koristi. Mislim pa, da bo tudi najbolj bedastemu > Ju-trovemu« bravcu jasno, da noben normalen in bister človek, ki ima na sebi odgovornost za usodo države, ne bo želel takih atentatov. Vsakemu abecedarju je namreč jasno, da vsak atentat pretrese državo, njeno politi:no in gospodarsko življenje. Sedanja vlada si je nadela ogromno nalogo izvesti notranjo politično ii< gospodarsko konsolidacijo države. Тгти namenu naj bi služilo med drugim tudi veliko inozemsko posojilo, ki so sc zanj vršila ic dolga in uspešna pogajanja. Vsa dosedanja prizadevanja pa naj bi vlada riskirala in biU pripravljena vreči čez plot? Ta in vsak tak ali podoben atentat bi v vsaki (ne le v naši) državi postavil na preizkušnjo notranji red in mir, pretresel bi gospodarsko konsolidacijo ter zunanji prestiž države. In vlada, ki je sestavljena iz normalnih ljudi, naj bi vse to dopustila in celo sama organizirala? Za zdrave možgane je to nepojmljivo! Zdrav razum veleva, da vlade pri tem atentatu nc zadeva ne krivda ne sokrivda! Nasprotno! Od dogodkov, ki so se zadnje dni odigravali v parlamentu, i,i ki so izzvali naposled krvavo dramo sredi parlamenta, od teh dogodkov vlada za se in 78 program svojega dela ni mogla pričakovati koristi. Pač pa bi koristi od teh razmer lahko pričakoval "ekdo drugi! Kdo 1 i bil ta nekdo? Naj govore dejit al Še pred dobrim tednom je celokupna opozicija v parlam-ntu nastopala skupno: ca zcni-ljr"«dnikov do radičevcev vse je vodil vodja opozicije S. Pribičevič (Radič je bil še izključen, vsled česar je vodil vse drugi šef SDK). Pod tem vodstvom je opozicija šla vedno bolj v ekstrem. Debata o zapisniku in poslovniku, o Subotičevi obtožbi —- vse to je postalo farsa. Vmes so padale osebne žaljivke, psovke. Če je kdo od večine hotel z govorom reagirati na napade, mu je tuljenje, razbijanje pultov in cepetanje z nogami onemogočilo brambo svoje časti. Tu se je kmalu opazilo, da je zcmljo-radniški del opozicije začel odnehavati še prej, preden je S. Radič iznova prišel v parlament. Zemljoradniki se niso strinjali z načinom tega boja. Uvideli so pravočasno, da to ne vodi k dobremu koncu. Voditelj zemljoradnikov Joca' Jovanovič je celo prevzel inicijativo za sporazum v narodni skupščini. Imeli smo priliko govoriti z zastopniki Radičeve stranke. Ti so obsojali način boja ter se hudovali na vodstvo, ki je je dotlej imel S. Pribičevič. Znano jc bilo, da sta ravno Pavle Radič in dr. Basariček bila za pomirlji-vejšo politiko. Znano jc bilo, da se je Pavle Radič ravno v torek popoldne in v sredo dopoldne do usodnega trenutka docela potegnil v ozadje, sedel čisto mirno in sc razgovarjal skoro prijateljsko s člani večinskih strank. To se je vse opazilo. Opazilo sc je in pisalo tudi to, da je S. Radič na prvem sestanku načelnikov strank zavzel pomirljivo stališče, da je na drugi seji pod vplivom S. Pribičeviča postal zopet bolj nepopustljiv, da pa je končno pod vplivom Pribičevič nai vodi Hruate? n Belgrad, 23. jun. (Tel. »Slov.«) Ker leži Stjepan Radič v bolnici, je avtomatično prišla kmetsko-demokratska koalicija v roke Pribičeviča in Drljeviča. To dejstvo je odločilno za nadaljnje vodstvo KDK. Najnepomirljivejši osebi v skupščini sta bili v zadnjih dneh ravno Pribičevič in Drljevič. Stjepan Radič po svoji naravi ni borben do skrajnosti razen v nekaterih trenutkih radi svojega temperamenta nastopi malo bolj borbeno. V trenutkih, ko odnese zmago njegov temperament nad njegovim razumom, se izraža le v besednih replikah. Pribičevič in Drljevič, ki po zadnjih nastopih vodita KDK, nimata z dobročutnim hrvatskim narodom nič skupnega. Njemu sta popolnoma tuja. To vodstvo hrvatskega naroda ne pomenja nič dobrega za nadaljnji razvoj razmer v naši državi. Tudi hrvatski narod ne bo imel od tega nobene koristi. Kako hočejo zastrupiti razmerje med hrvatskim in srbskim narodom sedanji voditelji KDK, jo najboljši dokaz, da niso pustili srbskih poslancev, ki niso v opoziciji, iti v Zagreb k pogrebnim svečanostim obžalovanja vrednih žrtev na poslednji poti, in da jim jo Pribičevič stavil za zgled relo uboje, kar je po našem globokem prepričanju žalitev celega hrvatskega naroda. Istotako no vidimo nobenega smisla za sklep KDK, da vrne vsa sožalja iz Srbije, ki jih je sprejela KDK skoro 400, in ki so najboljši dokaz, da noben Srb ne odobrava umora in da srbski narod sožaluje. Vedno pa je treba ponoviti, da so najbolj krivi tragedije kričači KDK v parlamentu in da oni nosijo moralno krivdo na žalostnih dogodkih. Posebno je še treba omeniti, da so se izkazali velike junake razni poslanci KDK, ki so prvi zbežali iz skupščine, potem pa podpisali izjavo KDK kot »očividci«. V položaju ni nobene spremembe. Vlada misli, da je glavni krivec dogodkov v parlamentu opozicija, f Iz stenografskih zapisnikov zadnjih desetih sej je razvidna cela gora žalitev, ki je morala nujno dovesti tlo katastrofe.) Zadnia pot mrtvih poslancev Zagreb, 23. jun. (Tel. »Slov.«) Današnjega pogreba obeh poslancev Pavla Radiča iu dr. Basarička se je naravno udeležila ogromna množica ljudi. V Zagreb jc došlo tudi mnogo deputacij iz pokrajine. Zastopane so bile predvsem radičevske organizacije. Ko se je ob 10 začel pogreb, so začeli zvoniti zvonovi, so sc ustavili obrati in zaprle trgovine. Mase so se zbrale na trgu pred Seljačkim domom. Cerkvene obrede jc opravil zagrebški nadškof dr. Bauer ob veliki asistenci duhovščine. V sprevodu je bilo mnogo vencev, med njimi tudi venec kralja Aleksandra. Pred sprevodom je govoril iz balkona Seljačkega doma podpredsednik HSS Josip Predavec, ki je podčrtal zasluge pokojnih, pezo trenotka in zagotavljal, da bo duh Pavla Radiča in Gjure Basarička ostal med narodom. Drugi je govoril Svetozar Pribičevič, ki jc opisal trenotek, ko sta padla v narodni skupščini oba poslanca. Slavil je značaj pokojnih, napovedal, da se KDK ne vrne več v nar. skupščino, da so streli ranili tudi sedanji sistem ter prebral izjavo Stjepana Radiča, ki se glasi: »Zločin, storjen v narodni skupščini, jc veliko zlo za narod in državo. Mi vsi to vi- Pavle Radič. Pokojni Pavle Radič je bil rojen I. 1880 v Trebarjevu; v Zagrebu je dokončal sedem razredov gimnazije, nato pa šel'v Prago, kjer je dokončal trgovsko šolo. Poslancem je bil izvoljen 1- 1923. Mnogo se je bavil z zadružništvom in kot poslanec je zavzemal odlična mesta v stranki. Bil je delaven, miren, hladen, po svojem temperamentu in značaju pravo nasprotje svojega strica Stjepana Radiča. Dr. Basariček. Dr. Gjuro Basariček se je rodil v Zagrebu 1 1884, kjer je dovršil tudi vse šole. Posebno d:mo in čutimo. V tem nam je bila prva misel, c'i poslanci iz Hrvatske in iz vseh prečanskih pokrajin nikdar več ne pridejo v narodno skupščino v Belgrad. Toda v življenju narodov in držav ne sine biti u~sede »nikdar«. Ali smemo il ali nc ,to vprašanje še i postavljeno. Mi Hrvati imamo slovansko-ilirsl' in seljaški preporod. Pri prvem sp bili prečani sami in so S:bi oste" ob strani. V drugam so skupno z nami. To nam daje moči in pamet, da težko vprašanje, ki ga je postavil zločin, rešimo br.£3 i: odločno v glasnih linijah. Verujemo v svoj narod, kakor on veruje v nas, verujemo v kralja, kateremu pripada te*.ka naloga. Prepričani smo, da bo težko nalogo : zadovoljstvom rešil r.arod Sroov, Hrvatov in Slovencev z našim kraljem. Delajmo vsi na to, da to nalogo izvršimo, ko nas pozidajo na volitve ali dru^o berbo.« Po tej izjavi je tudi Pribičevič pozval narod, naj ohrani hladnokrvnost in izreka po-kojrima poslancema zahvalo. Za njim so govorili še Ivan Pucelj. dr. Drljevit, Ivan Čelan, St. Malijević, Gvidon Vukovii in Mi o Sluparii. K besedi se je oglasil Še dr. Ante Trumbif, župan Heinzl in predstavniki društev. Ob 2 j-? bil pogreb na Mirogoju zaključen. se je posvetil socialnemu študiju hrvatskega naroda. S tega področja je napisal mnogo razprav. Med vojno se je mnogo trudil za zboljšanje usode zanemarjene dece. S profesorjem šilovičem in pokojnim dr. Roguljo so ga vezale prijateljske vezi. Istotako je bil v ozkih stikih s krogi iz katoliškega hrvatskega po-kreta, kateremu je priznaval načelno vrednost nove socialne orientacije. Dostikrat je obžaloval, da ni prišlo do ožjih vezi med katoliškim in radičevskim gibanjem. Bil je romantik, idealist, dober socialni delavec, zelo izobražen, mož in pisatelj ter človek velikega srca. Basariček je bil znan tudi kot prijatelj Slovencev. „Če olada note odstopiti" Pribičevič grozi poslancem vladne večine z uboji v Zagrebu n Belgrad, 23. julija. (Tel. »Slov.«) Po odloku skupščinskega predsedstva sta bila odrejena, da prisostvujeta pogrebu žrtev v Zagrebu poslanca Dimitrije Popovič in Bedjanič, skupščinska tajnika. Deinokr. klub je poslal ua pogreb delegate Acko Trajkoviča, Dušana Maksi-moviča in Drago Rajkoriča. Ko so imenovani poslanci hoteli vstopili v vagone na belgraj-skem kolodvoru, so stopili k njim Pribičevič in dva druga člana SDS in jim svetovali, naj ne gredo v Zagreb, ker ni njihovo življenje zajamčeno. Dimitrije Popovič je dal časnikarjem o tem dogodku sledeče obvestilo: Ob 11. smo bili na kolodvoru in stopali v vagone, kjer smo srečali Ju raja Demctroviča, poslanca SDS, ki nas je vprašal: »Ali mislite iti v Zagreb na pogreb?« Odgovoril sem: >Določen sem za to v imenu narodne skupščine, da kot lajnik prisostvujem pogrebu.« Demetro-vič: »Ne igrajte se z glavo in ne hodite tja. boljšega dela svoje okolice zopet nastopil mirnejšo pot. Akcija Joče Jovanoviča, da se doseže parlamentarni sporazum, je bila skoro že uspešna. V torek jc S. Radič dal izjavo časnikarjem, da bo njegov klub morda le glasoval za nettunske konvencije, če bo iz razgovora z Marinkovičem uvidel, da je to potreba države. To izjavo je S. Radič dal 2—3 ure potem, ko je S. Pribičevič v zbornici rohnel proti Nellunu! Ta Radičeva izjava se je smatrala kot početek pomiritve in sporazuma. Ta izjava je bila stvarni (četudi ne še lormclni) od- stop od taktike, ki jo je vodil in zagovarjal S. Pribičevič. Radič je krenil na pot sporazuma, reda, mira in dela. 20 ur kasneje so revolverski streli v skupščini uničili dvoje življenj in ž njima za enkrat sporazum, red, mir in delo. Cui bono? Komu v korist? Po vsem tem, kar smo zgoraj ugotovili, tudi na to vprašanje odgovor ni težak! SDSarsko časopisje slavi orgije. Danes so duhovi še premalo dostopni za mirno besedo in argumente, toda ludi tc težke trenutke bo j.ivnost prebolela in tedaj bo lahko spoznala vso zločinskost pisanja SDSarske žurnalistike! Tega vam ne bi svetoval. Ne liioremo vam jamčiti za življenje po zadnjih vesteh, ki smo jih zvečer dobili iz Zagreba.« Popovič: »Kakšna so ta obvestila?« Demetrovič: »Je že petnajst mrtvih.« Popovič: »Odkod takšne vesti? Meni so časnikarji pred eno uro pravili, da je vse mirno in da ni tam ničesar novega.« Demetrovič: »To so ranjenci, ki so ležali v bolnici in so umrli. Mi smo celo svetovali g. Voji La-ziču (zemljoradnik), naj tudi on ne gre tja, ker je oblečen v srbsko narodno nošo, bi ga ljudstvo lahko opazilo. V Zagrebu je tako razburjenje, da nobenemu Srbu ne moremo za-jamčiti življenja. Potem smo odšli iz vagona na peron. Videli smo Pribičeviča, ki je ravno prišel s poslanci svojega kluba. Pozdravili smo se. Po pozdravu sem ga vprašal: »Ali moremo iti v Zagreb?« Pribičevič je odgovoril: »Posebno Vam, kot bližnjemu prijatelju g. Velje (Vukičeviča) in članu radikalnega kluba bi jaz to najmanj svetoval. V čigavem imenu pa greste?« Dejal sem mu: »V imenu narodne skupščine.« Pribičevič se je nasmejal in dejal: >Ha-ha! Kakšna skupščina! Ali oni v imenu vlade ne mislijo iti v Zagreb? Mi imamo posebne vesti iz Zagreba, da tam ue želijo nobenega zastopnika skupščine ali vlade.« Nato me je Demetrovič vprašal, kaj da mi je Pribičevič izjavil. Pribičevič se je obrnil in pozval Demetroviča, naj pride iz vagona. V tem trenutku so prišli delegati DS. Pozval sem jih, naj prisostvujejo našemu razgovoru. Ko so prišli, sem jim rekel: »Pridite in poslušajte, kaj bo rekel Pribičevič.« Nato je Pribičevič ponovno dejal proti demokratom: »Vi ste v nekoliko boljšem položaju. Pa niti vam ne bi svetoval iti Ija. Mi imamo poročila, da je tam okrog tristotisoč ljudi pred mestom, ki čakajo na pogreb. Niti mi Srbi ne jamčimo. Nismo vami za svoje življenje.« Nato je Popovič dejal: »Toda jaz ne boni govoril. Nesem samo cvetje. Ne bo tako hudo! Vzel bom pod pazduho Lujo Boškoviča (sam. demokrat).« Pribičevič: »Ne svetujem. Ne jamčim za vas. Tam je tako stanje, da ne želijo čuti nobenega Srba, niti imena Belgrada. Tako je, če vlada noče odstopiti.« Te poslednje besede je ponovil večkrat. Jaz sem rekel: »Kaj boste s tem dosegli, ako vlada v tem trenutku odstopi, ko vendar vemo, koliko ča-a bo trajala kriza in koliko časa pogajanja z vami.« Pribičevič: »Ni treba, da bi mi prišli v vlado. Naj pride kakšna začasna vlada, četudi za par dni, da javno mnenje pomiri.« Rekel sem: »Po takem nasvetu bi izgledalo, da smo mi pravi junaki, ako gremo v Zagreb na pogreb.« Nato smo vsi demokrati in radikali odšli s kolodvora. Edino zastopnik skupščine Bedjanič se je odpeljal. Klical sem za njim: »Jaz ostanem, ti pa nadaljuj pot v Maribor.« Šefa hrvatskih oblasti č Zagreb, 23- jun. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne ob 8 je bila skupna seja zastopnikov vseh oblastnih skupščin, v katerih se nahajajo oblastni poslanci Hrvati. Seja je bila mirna in dostojanstvena brez vsakega incidenta in vzklikov razen vzklikov »Slava!« Govoril je samo predsednik zagrebške oblastne skupščine Fra-njo Petrovič. Zastopane so bile oblasti zagrebške, osješke, primorsko-krajiške, sremske, splitske, mostarske, travniške, banjaluške, varaždin-ske in 1 član mariborske oblastne skupščine. Petrovič se je v daljšem govoru spominjal po-kojnikov, na Itar je bila seja zaključena. Radič izven nevarnosti n Belgrad, ?3. jun. (Tel. »Slov.«) Danes je dunajski profesor dr. Singer skupno z dr. Ko-stičem pregledal Stjepana Radiča. O pregleda s" je izdalo sledeče obvestilo: »Bolnik je noč dobro prespal. Zjutraj je znašala temperatura 38.1 stopinj. Bitje žile 116. Dihan;-; 28. Bolnik je malo zaspan. Stanje pljuč popolnoma dobro. Hrano uživa redno. Mnogo si zaželi jogurta. Dr. Pernar se ravnotako počuti dobro. Temperatura 36.8. Udarci žile 84. Pri njem ni nobenih sprememb.« Dr. Singer sc je danes odpeljal nazaj na Dunaj. Izjavil je, da njegova navzočnost ni več potrebna. Vrnil pa se bo, če ga bodo še enkrat klicali v Belgrad. KDK odgodila sejo. Napovedana seja KDK, ki se je imela danes vršiti v Zagrebu, je bila odgodena in poslanci so bili obveščeni, da bodo poklicani pismeno. Verjetno je, da bo seja prihodnjo sredo. Kot delegati češkoslovaške agrarne stranke so prišli na pogreb poslanci dr Jan Hala, Do-ležal in Klindet? MAH OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din aH vsaka beseda ЗО par. j Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo vi5e. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. II Vlurbe isceio Vrtnarski pomočnik z dobro prakso, želi premestiti mesto in prosi cenj. ponudbe pod »Vrtnar« št. 5678 na upravo Slovenca. Čevljarski pomočnik starejši, miren in trezen, išče stalno službo na zbi-ta in šivana dela; gre ludi na deželo. Naslov: Ivan Zupanec - Maribor, Tattenbahova ulica 2. Kmetski fant pošten, priden in zanesljiv, star 30 let, samski, želi službe kot delavec v kaki trgovini ali tovarni kot skladiščnik ali sluga, vratar ali kaj sličnega. Najraje kaj stalnega. Nastop takoj ali pozneje. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca^ pod št. 5694. Zidarski polir z večletno prakso, absolvent grad. rok. šole, išče službe s 1. junijem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Stalna služba« št. 5709 Ruski ujetniki! Oni, ki je delal v ruskih mlinih grečeo (kašo), naj javi svoj naslov na Poštno ležeče — Domžale 2. Učenca v trgovino z mešanim blagom z najmanj 2 razr. meščanske šole, sprejmem; ponudbe s prepisom zadnjega spričevala na upravo pod »dober računar« št. 5734. ititiovanja Meblovana soba se odda takoj. — Ilirska uiica St. 19/11., desno. Solnčno sobo suho, svetlo, oddam. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5714. Soba se odda v bližini juž. kol. z clektr., popol. separat., opremljeno s pisarn, ali s stanovanjsko mobilijo, za takoj. - Ponudbe naj sc pošljejo pod »Strogo solidno« na upravo »Slov.« Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. z gostilno, nova, na prijazni legi, 10 minut od Rakeka, lep prostor za lesno obrt, naprodaj. Več se izve pri Vidu Kelc, Unec 105, p. Rakek. Posestva gostilne, trgovino, hiše, stavbišča in pekarijo na Kranjskem in Štajerskem proda Rcalitctna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska 29. Do 500 Din dnevno agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. K jj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj. Letoviščnikom! Na znani »solnčni in mirni Dobravi« na Gorenj- ikem« je na razpolago stanovanje 2 sob s priti-klinami in štedilnikom za letno sezono. Post. Otoče: V> ure za počasne hoje, aH Podnarl; vsak dan poštni sel. Gozd! Planina »Vo-dicei-! Tu je lčtoval priznan slovenski pesnik. -Ponudbe: »Ištinovi«, Karlovec 5, pošta Podnart na Gorenjskem. » Brzojavni drogi Kupujem stalno vsako množino brzojavnih drogov: smreke, jelke, bor, od 8 do 12 m dolgosti, od 11 do 14 cm na vrhu. Kupuje se na vseh postajah Slovenije. Obvezne ponudbe od m3 na naslov: Dragotin Korošec, trgovina, Šmartno ob Paki, Gorenje 7. Otomane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetniitvo, Marijin trg 2. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Selitve v mestu in ua deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenla transport Ljubljana Miklošičeva cesta šl. 36 Telefon št. 2718 Služba Gdč. Vladimira Grm, trgovska sotrudnica, naj se oglasi pismeno ali osebno glede službe v Tržiču lam kot v nedeljo 17. jun. Kuharico katera sc razume tudi na druga gospodinjska dela, sprejmem takoj. Starost do 38 let. Plača po dogovoru. Fani Polanc, Radeče pri Zid. mostu. Krojaškega pomočnika ta velika, fina dela sprejme takoj v trajno službo z vso oskrbo Ivan Vrho-vcc, krojač, St. Vid pri Ljubljani. Družabnika (co) tihega, s kapitalom 30.000 Din za že dobro vpeljano trgovino, išče mlad trgovec. - Varnost in dober zaslužek zajamčena. Ponudbe pod »Finansir« na upravo Slovcnca št. 5675. Prodamo Avtobus z limozino, 8 sedežev, kratka oblika, nova pnevmatika, clektr. luč, sc ugodno proda event. zamenja z l'/i tonskim tovornim avtom Chevroli-nom. Ponudbe pod »Auto-podjetja pozor« št. 5744 na upravo Slovenca. Opravo za delikatesno trgovino, skoro novo, prodam. — Z. P o ž e n e 1, Ljubljana, Ahacljeva cesta 13/1. Pekarna za 20.000 Din se proda s celim inventarjem v centru mesta; dobro vpeljana s stalnimi odjemalci. Skrlcc, Sv. Duh 17, Zagreb. Arnika cvetje, lipovo cvetje, podleskovo seme itd., kupujem po najvišjih dnevnih cenah večje množine. Iščem nakupo-valcc. Ed. Pišler, Vrhnika. Poizvedbe Izgubljena ura Kdor je 20. maja zvečer v Novem mestu na cirkusu zgubil zapestno uro, jo dobi pri župnem uradu pri Sv. Križu p. Litiji. Avtobus Paar - Jesenice! Periodični avtobus-promet med Jesenicami, Mojstrano, Kranjsko goro, Radovljico in Dleuom, s posebnim ozirom na železniške zveze. - Družbene vožnje, avto s prekoračenjem meje. - Pojasnila in voz. listke potovalna pisarna »Putnik«, Fr. Paar, hotel Paar, Jescnice. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. ali gospodarska poslopja, preostala po izved. agrarni reformi, blizu železn, postaje, z nekaj desetin oralov zemljišča, želimo kupiti. Prednost imajo objekti, kjer je mogoč prikliuček na obstoječo clektr. silo z vsaj 100 KS. - Ponudbe pod »Zgrada« na Publicitas, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. Pazite na obleke l;er si veliko veliko lahko prihranite, če lo daste čistiti in barvati v ke mično pralnico, kjer io cena »ainižja in najbolj solidna postrežba. Aielon Doc Ltš£aril! Za poletno sezono sc odda na Dovjem, Gor. VEČ SOB ZA LETOVISČARJE. Celodnevna oskrba: prenočišče in hrana cirka 45 Din. Ugodno zlasti za uradniške in sploh za meščanske kroge. Zdrav gorski zrak in prekrasni izprehodi proti Triglavu in Karavankam - Informacije daje: R. ABRUČ, trgovcc — Dovje. Kupim takoj pristno staro vijolino, viiolo, violončelo in stare take. Ponudbe z navedbo cene pod »Kvartet it, 5742« takoj na upravo »Slovenca«. NI zdravja brez dobre prebave! čutite ti pritisk in napetost v želodcu po jedi a I i kisli okns v ustihl Trpite li na trdo-vratneni zaprtju, omotioi ali pomanjkanju spanjal Ali Vus mufci glavobol, bolečine v ietodcu uli slabost? Morda imato Izpuščaje na koži, nastale vstod slabe prohavet Pre-pričajto se tudi VI, da preizkušena zdravilna Bpeeialiteta FIGOL-oliksir nrojujo prebavo in Vara vrača zdravjo. FIGOt. proizvaja in k« po povzetju razpošilja z navodilom o uporabi LEKaRHO dr. Z. SEMELIĆ DUBROVNIK Izvirni zabojčok s .1 steklenicami z ovojnino in s .i stoKienieami z ovojnino in noštuino Din 10У-, 8 stoki. Pin 245*—. 1 stoki. Din 40'—. aa « „si л !: = J= e s M o ® a t-a to o o а o o «l = š|e S-o PRIPOROČAMO VAM, da si naročite „Puch" kolo ki je najboljše! Dobi se po solidni cent In tudi na obroke le pri tvrdki IGN. VOK Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7, o o Lastnik Miloš Bušelič Makarska, Dalmacija Biser Dalmacije Najpriljubljenejše kopališče ua Jadranu. Kopalna obala nad 1 km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečajo v sezoni mnogobro ni tujci. Dnevni peueiou s sobo Din 55-60. Pogled na Makarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik Fritsch trgovina z železnino, Ljubljana SteMene napisne firme, pločevinaste emaSlirane črhe, napise na zidu, transparentne table, pločevinaste napisne table Izdeluje strokovno specialni atelle zo Crhosllharstvo PRIST0U & DRICELJ LJUBLJANA Resltevo c. 4 sv. Petra c. 30 Telefon 2906 Ustanov. 1903 Henrik Sienkiewicz: Na poliu slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. 3S Ko se je Jacek končno povrnil, mu je stekel nasproti kar na dvorišče, ga krepko objel in pričel klicati: »Jacek! Za vsak konjski rep zdaj lahko plačaš po deset dukatov. Sto cekinov imaš kakor na mizi, Virombki pa ti kljub temu ostanejo!« Tačevski je uprl vanj svoje od trpljenja in pre-čutih noči vdrte oči in ves začuden vprašal: »Kaj pa se je vendar zgodilo?« Zgodilo se je bilo res dobro delo, prihajajoče iz sočutnega srca. Župnik Vojnovski je z največjim veseljem zapazil, da je v Jacku kljub težkemu trpljenju in vsem srčnim ranam zrastel neki nov pogum, ko je zvedel o pogodbi s Ciprianovičem. Še več dni potem je govoril in mislil samo na konje, vozove, bojno opremo ter oproda. Zdelo se je eelo, da v njegovem srcu ni več prostora za kaj drugega. »To ti je zdravilo, to ti je balzam, to ti je čudežna pijača!« si je na tihem mislil župnik Vojnovski: »naj bo človek še tako zateleban v žensko, naj se čuti še tako nesrečnega, mora vendar paziti, če gre v vojno, da si ne kupi nadušljivega ali bramoravega konja, mora si izbrati primerno sabljo, pomeriti oklepe in večkrat pregledati vso prtljago. Vse to odvrne njegovo pozornost od ženske; ima kopico nuj-nejših skrbi in zato mu kmalu postane lažje pri srcu. Spominjal se je, kako je v mladih letih nekoč sam v vojni iskal pozabljenja ali smrti. Toda zdaj je bila vojna še daleč in jacku vsekakor še ni bilo treba misliti na smrt. Zato se je ves poglobil v priprave in številne, po njih povzročene skrbi. Dela je imel pač zadosti. Oba Ciprianoviča s!a zepet prišla k župniku, pri katerem je bival Jacek. Potem so odšli vsi skupaj v mesto, da spišejo zastavno pismo. Tam je Jacek naročil del sveje opreme, dočim mu je izkušeni in uvidevni župnik Vojnovski nasvetoval, naj vse ostalo naroči v Krakovu ali v Varšavi. S temi opravki so bili zaposleni več dni od jutra do večera. Stanislav Ciprianovič, ki je bil že popolnoma ozdravil, če ne računamo male praske, ki se mu je še poznala, je povsod pridno pomagal Jacku. Sploh sta postajala vedno boljša prijatelja. Starima je bilo to jako všeč, kajti oba sta si cd tega prijateljstva mnogo obetala. Prijazni pan Serafin je začel celo obžalovati, da Jacek tako zgodaj odbaia. Prosil je župnika, naj ga še ne pusti proč. Razumem,« je rekel, /dobro razumem, zakaj bi ga radi čimprej poslali odtod, pre-častiti, a resnici na ljubo meram povedati, da ne mislim tako slabo o tej panni Sieninjski... Je že res, da Jacka v prvem trenutku po dvoboju ni posebno prijazno sprejela. A pomislite, da so Stah in Buko-jemski njo in pani Vinicko pred kratkim oteli iz volčjega žrela. Ni čuda, da jo je popadla jeza, ko je zagledala njihove rane in kri. Razen tega je Pongovski, kakor veste, nalašč raznetil to jezo. On je res strašen človek, a dekle je, ko sem bil pri njih, prišlo k meni čisto potrto. »Priznam,« mi je dejala, da smo storili krivico, in pana Jacka moramo na katerikoli način potolažiti.« Očesca so se ji takoj orosila: kar smilila se mi je, ker ima res nadvse čeden obrazek. 0, srce ima že na pravem mestu in čuti, da ni prav ravnala.« Za Boga svetega, samo da Jacek o tem nič nc zve, sicer mu takoj zopet srce upade, dasi se je šele pravkar spametoval. Pobegnil ,je bil odtam brez kuč- me, prisegel, da se ne vrne več in Bog naj ga tega obvaruje. Ženske so, da se tako izrazim, kakor divji ogenj, ki se prikaže ponoči sredi močvirja v Jedlini. Če ga človek podi, uteče; če pa beži pred njim, se on za njim podi... Tako je!« :>To je pameten rek: moram si ga zabeležiti za Štaba,« je rekel pan Serafin. »Jacek naj le čimprej odpotuje. Pripravil sem mu že pisma na različne dostojanstvenike in znance, ki sem jih poznal, ko še niso bili tako visoki gospodje, pa tudi na ugledne poveljnike... V teh listih sem priporočil ludi vašega sina kot pristnega kavalirja. Sicer mu dam pa še osebna priporočila, ko se odpravi na pot, a to bo menda odveč, kajti Jacek mu tam že sam ugladi pota. Skupaj naj služita!« »Prisrčna hvala, prečastiti. Seveda! Skupaj naj služita in ostaneta do konca življenja dobra prijatelja. Pravili ste o polku kraljeviča Aleksandra, kjer je za poveljnika Zbierzchovski. To je odličen polk, nemara najcdličnejši med vsemi huzarji. Jako bi me veselilo, če bi Stanislav mogel priti k temu polku. Toda veste, kaj mi je dejal: »Lahka konjenica dela šest dni na teden, huzarji pa so menda samo za nedeljo.« »General iter* je povedal resnico,« je odgovoril župnik. To je že res, da huzarjev ne pošiljajo na male praske, in malokdo izmed njih si išče take zabave. Bilo bi pod častjo teh vojakov, če bi napadali prvega boljšega nasprotnika. Zato pa se, ko napoči njih nedelja, tako napijejo krvavega vina, da ostali v vseh šes'ih dneh ne prelijejo toliko krvi. Sicer se pa vojna ne da obračati, ampak sama vse obrača. Včasih pride tudi do tega, da imajo celo huzarji vsak dan novo delo.« * Na splošno. a s S P < 3 f N N. 18 8 f 0 o i K- S' ^ D a ш • - pr 1 « B Ki < Ф. T N CO 'л < N 3 tO 2. S' O 4 I D' 1 - i? 5ГЧ СЛ < rt) — -a: >t (A C 5f 3 2 <и S- « S > ' w o, ii § ^ 5 O > < (t w N ЕГ 8 '.n •z' f s. D g aa 5. o «c 2 ® S o 2. = Б- Cn p S. V I o n 2 a » Г -i in 2" » c jS FFff e a P M, JQ CO i M to 3 ff Cl OJ2." ffl rti c F 43 to e, o 2 § Џ & C ® M era q 3 Џ Ali bo začel zidati?« — »Ne še. Se pritožim. Zupan mi ne pusti tik poti.« — »Postava je taka!« — »Kaj postava! Siten je! Nikoli več ne volim z njegovo stranko.« Takole smolo sem imel letos, ko sem prvič šel na planine. Pusta burja in še dež povrhu — to ni nič. Takile sunki v dušo. ki tudi prav za prav niso nič, me pa bole. Zavil sem s poti in se za ril v goščo. Rumeni nagno-jevi grozdi cvetja so se zibali v vetru, zlat dež ie padal name. Zleknil sem sc na srnja posl ' jico in gledal v zibajoče se zlato nad seboj — in sanjal. Imam pa strašno slabost, kadarkoli sem v takšni sveti prirodni samoti, da podiram, gradim — in svet popravljam. (Sreča, da mi je taka samota zelo redko dodeljena!) Zatopil sem se v uspešno neuspešnost sedanje pedagogike v obliki od čevljev poman-dranih rjuh in po gozdu raztepenih odej; v ves bahaški klepet velikanske prosvete in pro-svitljenosti, v neomajno politično prepričanje, v srčno pesem čiste ljudske volje — — — sam sebe sem se ustrašil, tako črno sem gledal v božje zlato nad seboj. Tisti hip, ko se je ulilo name skozi šum vej veselo solnce, sem se spoznal, da sem godrnjač, nerga, ki je za samo ljubo škodo in uapotje na svetu. jNo-čem!« sem se odločno prevalil na listju in začel vnovič misliti. Za/.rl sem se v sosednji hrib, prav tja, kjer je moj oče nekoč s peto pomandral dva modrasa in je bil zato v mojih očeh junak brez para. Moj oče! Tudi krojač je bil in je tisto prvo leto, ko se je budil Orel z bobnom in hrupom, rekel fantu, ki mu je bil prinesel blago, da mu skroji orlovsko bluzo: >Kaj? Bluzno za orle? — Tvoji orli so za sedaj osrani konji in krave v hlevu. Ko te vrdeneš, da se bodo kar svetili, potlej pridi. Bluzna je za pušelc, zate je pa še šiba.« Iz hiše sem se izmuznil tedaj, ker nisem upal ugovarjati — iu hud sem bil Danes spoznavam očetovo modrost. Vsak kroj je pušelc na vrh prepričanja in poklicnega dela. Kdor krije s krojeni neznačajnost. kdor lonobn fo t-j pušelc suetie. ki ua ot Vajet letina oblačila^ Fant, ki nosi pušelc, ga bo branil. Kdor se ga dotakne le z zlim jezikom, bo imel z njim opravka. Kdor tega poguma nima, pušelc dol! Pravi fant, ki nosi pušelc, ga ne zabaranta nikdar. Zanj trpi z neizprosno doslednostjo. Barantači — pušelca niso vredni! Papirnato rožo za klobuk, ki ob vsakem vremenu spreminja barvo. Fant, ki nosi kroj, ve, da je to pečat na njegovo prepričanje, ki mora živeti isto življenje v družini, v narodu, v državi, kot pod praporom organizacije. Pa je še eno, kar vemo vsi, pa si ob raz-paslem demagoštvu nihče povedati ne upa: Iz takih fantov možje so tisti, ki so prav za prav izraz in volja naroda — če hočete — narod sam. Kakor je umetnik listi, ki je našel izraza temu, kar se je v tisoč in tisoč srcih gnetlo in vrelo, pa je on edini to do dna dotrpel in v svoji duši vtrdil v biser — tako se gnete iz tisoč svojskih in nasprotujočih si mnenj — veljavna misel, ki kot zlata pena ljudske duše priplava na vrh vse te čobodre — in le tisti, ki je načelen, dosleden in močan dovolj, jo bo zajel — a ljudstvo pojde za njim, ker čuti, da je v njem tista velika vrednota, ki je last, zdrava, nravna last vseh. Po listju je prišel umel žametasti planinski hrošč. Kozliček jc dvignil roge in me vprašujoče pogledal. >Da, res je tako!« sem mu pribil svoje misli, vzel nahrbtnik in se spustil v dolino. S. " di plemenitost po skrbno izdelanem vzgojnem programu v probujajočem se fantu. V tej dobi postane požrtvovalen, nesebičen, za vsako dobro delo pripravljen. Ti mladci, ti so naša nada, naša zlata mladina bodočnostil Bog nam daj iz naših sedanjih orlovskih vrst za te mladce pravih voditeljev vse do tistega časa, ko bodo bivši mladci sami preizkušeni voditelji bodočih mladcev! Naša ponosna, krepka fantovska orlovska armada! V jesenskih, zimskih in pomladanskih mesecih je urila telo in duha na prostem, v društvenih domovih in doma. Vse znanje je preizkusil Orel že na tekmah. Še bolj bo pokazal znanje v življenju. Ko bo živel po načelih, ki jih je spoznal pri študiju socialnega vprašanja, ko bo praktično izvajal v zadrugah, v javnih zastopih ista načela in vporabljal znanje socialne ekonomije. Spraviti pravo socialno čuvstvovanje med našo mladino, ki prevzema dan za dnem javne naloge od odhajajočih, to je najnujnejše delo. Brez temeljitega znanja, brez praktičnega dela pa bi bilo čuvstvovanje le čuvstvovanje, zalo se Orel uči, zato Orel tekmuje, dela izpite, se praktično uri v knjigovodstvu, dopisovanju, v organiziranju. In od vsega dela, vsega tostranskega vedno pogled v onostranstvo, kjer je naš končni cilj, naš začetek in konec — Bog. Verska misel v Orlu Zgodovina kot najboljša učiteljica vseh časov nas uči, da, dokler je narod veren, ostane kreposten, in dokler je kreposten, ostane močan in zdrav. Nasprotno pa, najsi bo narod še tako velik, če izgubi vero, zabrede v nemoralnost, ki ga v kratkem uniči. Tega se zaveda tudi naša orlovska organizacija in zato je ves program svojega delovanja postavila na večnostna verska načela, ki imajo svoj početek in svoj nerazrušljiv temelj v Bogu — in so zato najsolidnejša podlaga za obsto države in s tem za napredek gmotnega in duš nega blagostanja v ljudstvu. Drugače tudi ni mogla. Zakaj dejstvo je da je danes vodilna mladinska organizacija med Slovenci ravno orlovska organizacija; kol taka pa ima dolžnost, da skrbi, da njeni član: ohranijo življenje tako, kakor jim ga je dai Stvarnik, da skrbe za zdravo, čvrsto, stasite telo, in da v tem zdravem telesu ohrani jc zdravo dušo, jo karmoč lepo izoblikujejo, take da telo in duša, ta najlepši Stvarnikov umO' tvor na zemlji, v najidealnejši harmoniji, v službi božji stremita za časno in večno srečo; zato pa je tudi njena sveta dolžnost, da tudi svojemu narodu ohrani življenje, kakršnega hoče Stvarnik, da ohrani narod zdrav in močan, da mu izobrazbo in kulturo dvigne, da mu ohrani vir življenja in pogoj obstanka, to je moralo in vero, to najdražjo svetinjo, ki so nam jo zapustili pradedje. Ker pa mora vera biti živa in ker je orlovstvo živ organizem, zajo mora vso organizacijo prevevati versko življenje. Zato orlovska organizacija zahteva od svojih članov strogo izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi. Postavila je orlovske praznike, ki so: za Orle: Sv. Jožef, 19. marca, Sv. Alojzij, 21. junija, Marijino rojstvo, 8. septembra in Brezmadežno spočetje, 8. decembra; za Orlice: Marijino oznanjenje, 25. marca, Devica Orleanska, 30. maja in Brezmadežno spočetje, 8. decembra. Ob teh dnevih imajo odseki skupne službo božjo s skupnim sv. obhajilom. Od časa do časa prireja duhovne vaje, kjer imajo njeni člani priliko, da se še bolj poglobe v verske resnice in utrdijo v krščanskem življenju. Posebno skrb obrača fantom, ki odhajajo k vojakom; prireja jim posebne verske tečaje, da jih utrdi za nevarnosti v tujini. Lani je izdala molitvenik iBeseda življenja«, ki je spisan prav posebno za fantovske dušne potrebe. Kako lepo je tudi, kadar si odsek nabavi nov prapor, pa ga nese v cerkev blagoslovit, da potem tudi člani z božjo milostjo orošeni korakajo za njim v resnost življenja. Kako globoko vkoreninjena v srce in kako živa je vera naših Orlov in Orlic, bo pokazal 1. julij, ko bo med najsvetejšo daritvijo na našem Stadionu iz tisočerih grl zadoneln proti nebu veličastna poklonitev Bogu: »Zgrinjajo se vrste naše«. Da je orlovska organizacija zadela pravo smer, ko se je postavila na verski temelj, nam kaže njeno življenje, njena rast in Drocvit in obilni lepi uspehi. Tržaški kompromis -popolna kapitulacija (Od našega stalnega dopisnika.) Kompromis glede Zadružne zveee v Trstu je presenetil slavonsko javnost v Italiji in J. ven nje, ni pa mogel presenetiti globokega poonavaica razmer na Primorskem in miselnosti slovenskih voditeljev v Trstu. Ljudje, ki so zrasli v velikem trgovskem mestu, kamor se stekajo najrazličnejša plemena is srednje Evropo in bližnjega vzhoda, da sklepajo kupčije in kompromise, v mesto, ki še ni dalo slovenskemu narodu res pravih slovenskih mož, taki ljudje, ki so ie deset let sem navajeni na stalno popuščanj«, pač niso mogli zravnati svojih hrbtov in neustrašeno pogledati kolovodjem primorskega faiistov v obraz: Frangar, non floctar! Tržaški kompromis leži v liniji vee povojno politike vodstva triaSdh Slovencev. Priznati je treba, da so razmere na Primorskem težke, naravnost neznosne. Program fašistov-skega režima je znan, znane so ambicije voditeljev primorskega fašizma, ki ne poznajo skruplov. Istrskim, tržaškim in goriškim fašistovskim tajnikom diši denar slovenskega kmeta, zahotelo se jim je po lepih domovih slovenskih zadružnih organizacij, la-vorik bi radi iz rok rimskega diktatorja na večer pred volitvami. Jasuo je, da ti ljudje ne bodo odnehali, dokler se ne polastijo vsega zadružništva. O tem njihovem naklepu no dvomi nikdo več, saj so ga sami iznesli v časopisju in v svojih govorih z njim lastno brutalnostjo. Pa danes sploh ne obstoji vprašanje, kako naj m rešijo slovenske zadruge, pač pa ур^лбапје, ali naj Slovenci sami izročijo zadruge fašistom in s takimi kompromisi kakor je tržaški odvzamejo zahtevi fašistov pečat javnega nasilja, ali naj pustijo, da jih fašisti ugrabijo s silo in postavijo komisarja. V obeh primerih gre za nasilje, a je vendar wed njima bistvena razlika. V prvem imamo opraviti z nasiljem posameznih fašistov in fašistovske stranke, ki se krije s sklepom zadružnega občnega zbora; tu se skoro priznava legitimnost fašistovske zahteve kot bi slonela na njihovi resnični moči v deželi, med slovenskim ljudstvom. V drugem gre za jpvno nasilje, ki ga ustanovi vladni ukrep, kateremu se ljudstvo mora pokoriti. Na eni strani gre za paktiranje s fa&isti in s Jaiistovsko stranko, na drugi za uklonitev vladnemu ukrepu. Dasi so se fašisti popolnoma polastili države, sta vendar stranka in režim ne samo juridično ločena, ampak v premnogih vprašanjih obstojijo med stranko in režimom diver-gence in posebno v provinci se pogosto dogaja, da sta fašistovski tajnik in prefekt naravnost sprta med seboj. Razpravljati, katera taktika je bolj na mestu, jc menda popolnoma odveč, toliko bolj danes, ko jo slovensko ljudstvo v Italiji, ki se zaveda svojega poštenja in še ni zgubilo vere v končno zmago pra-. vice, že volilo svojo pot, pot intrasigence napram fašizmu, dasi je dobro vedelo, da je posejana s trnjem. Razpust vseh prosvetnih društev je prejasno začrtal to pot. In tudi glode zadružnih organizacij je slovensko ljudstvo zavrelo isto stališče. V premnogih krajih ua Tržaškem, v Istri in na Goriškem se je rajše odločilo za komisarja ali za prostovoljno likvidacijo kakor bi zadruge izročilo fašistom. Če bi vodstvo tržaških Slovencev še šlo s torkom slovenskega ljudstva, če bi ne bilo pretrgalo 1 njim vezi, bi nikdar ne privolilo v kompromis, ki .pomeni popolno kapitulacijo in ki ga slovensko Ijud-itvo ni maralo. V čast kmečkega ljudstva na Tržaškem in v Istri je treba poudariti, da gre le za triaiki kompromis, za kompromis, ki so ga fašisti vsilili odposlancem slovenskih in hrvaških zadrug 3 pomočjo tržaških voditeljev. In v tem leži vsa tragika tega kompromisa. S tem, da je vodstvo tržaških Slovencev dovedlo predstavnike slovenskega in hrvaškega zadružništva do tega, da so na občnem zboru sankcijonirali eno izmed najhujših premišljenih nasilij, ki so kdaj prišla na slovenski narod v Italiji, in tako izročili fašizmu hrbtenico narodnega telesa, zadnjo postojanko, ki je še krila slovenski živelj in iz katere bodo fašisti zdaj padli v hrbet Slovanom, je гадггШо vodstvo triaikih Slovencev politi f no napako, ki je ne morejo opravičiti niti Na občnem zboru so bili delegati slovenskih zadrug postavljeni pred dovršeno dejstvo; kompromis je vodstvo Zadružne zveze sporazumno s političnimi faktorji že sklenilo, sestavljena je že tudi bila kompromisna lista, ki daje fašistom večino. O dalekosežnosti kompromisa ni prej delegatov nihče informiral in na občnem zboru niso imeli svobodne besede. Navzoči so bili trije zastopniki centralnih fašistovskih zadružnih organizacij, vsi s fašistov-skimi znaki; med delegati samimi je bilo nekaj fašistov iz Istre. Kdo bi sc drznil govoriti proti kompromisu, ki je bil že sklenjen, v navzočnosti fašistov in riskirati svoj kožo? ln slovenski voditelji sami so naslikali kompromis kot nekaj pametnega, koristnega :n samocbsebi umevnega! In če je kateri delegat kaj ugovarjal, ga je brž predsednik z nervoznimi gestami prepričal, da je boljše, ako molči. Za debato o kompromisu je bil določen kratek čas in še ta na koncu občnega zbora. Predsednik dr. Agneletto je predočil zahteve fašistov kot nekaj čisto naravnega. Na zahtevo nekega goriškega delegata, вај ostane v pravilih vendar tudi slovensko ime Zveze, je predsednik odvrnil, da je vprašanje imena gola formalnost; drugi tržaški voditelj je duhovito pripomnil, da bo slovensko ime za domačo uporabo. Nekdo izmed podeželskih delegatov je hotel poudariti, da se s kompromisom izročijo fašistom tudi zadruge na deželi; kakor v zvezo, tako bodo fašisti vdrli tudi v te zadruge. Predsednik je delegata advokatsko zavrnil: »To je odvisno od volitev na občnem zboru posameznih zadrug.« Ta odgovor je potrdil še drugi tržaški voditelj. Delegat je potrt ш razočaran obmolknil. Fašisti se bodo ozirali na želje občnega zbora! In v tem tonu se je vršil ves občni zbor. Zastopnika goriških liberalcev sta iz previdnosti odšla iz dvorane pred glasovanjenij ne da bi nastopila proti kompromisa Voditelj istrskih liberalcev ni bil v principu proti kompromisu, pač pa je odklonil sodelovanje v odboru, v katerem sedijo ljudje kakor dr. Petris, znani glavar istrskih fašistov, in odšel demonstrativno iz dvorane. Tudi več drugih delegatov ni moglo prenesti tega fašistovskega ozračja ш so rajši odšli. V danih okoliščinah ni mogel več nikdo dvomiti o izidu glasovanja. _____ Rekli smo že, da ni mogoče govoriti o kompromisu, ker gre za brezpogojno kapitulacijo, ki nf prinesla Slovencem najmanjše koristi, niti gospodarske. Fašisti imajo en glas večine v odboru in nadzorništvu. V odboru so najizrazitejši predstavniki primorskega fašizma: dr. Petris, fašistovski tajnik v Kopru in podtajnik fašistovske stranke za Istro, Orazioli, fašistovski tajnik v Sežani in Pertot-Ascari, podtajnik fašistovske stranke za Tržaško. Slovencem ni dano niti jamstvo, da obdržijo sedanje postojanke v Zvezi (6 glasov proti 7) in gotovo je, aa bock> v najkrajšem času zleteli vsi iz odbora, dasi je starosta tržaških politikov na občnem zbor.; poudaril, da bo fašistovska stranka držala obljube kakor do sedaj, ker ima moč. Posledice tržaškega kompromisa so na dlani. Fašisti se bodo takoj polastili vseh zadrug na de-ieii, ko So videli, da je šlo pri glavi tako gladko. S tem ao doeegb svoj glavni smoter: mimo ia П- 'ko so dobili v roke slovenske in hrvailre z*. nc organizacije na Tržaškem ia v. Istri. Omeniti je treba,- da se j« rimska vlada zelo obotavljala z radikalno rešitvijo vprašanja primorskega zadružništva (vprašanje se vleče že od L 1925), k^, ee je bala gospodarskih pretresljajev, ki si jih v današnjih težkih gospodarskih razmerah v državi ni mogla želeti. Sedaj se je prehod slovenskega za- družništva v fašistovske roke izvršil čisto. mirno. In po čigavi zaslugi? V gospodarskem oziru ni prinesel kompromis Slovencem ni kake koristi, pač pa se je z njmi zapravil ogromen moralni kapital, ki bi jga ne' mogli odtehtati alti težki milijoni. Naskakujoči fašizem bo vriskal nad zmago, prtd njim ne bo varen več kmet niti v svoji hiši; kompromis je demoraliziral slovenskega kmeta. Druga eksplozija v DrUgge-ju v Bruselj, 23. jun. (Tel- »Slov.«) V Briigge-ju-je nastal pred mestnimi vrati požar, ki se je ; razširil tudi na skladišče dinamita, ki so ga hranili še iz vojne, da se razstrelijo stari strelski jarki, v katerih so se nahajala betonska podzemeljska skrivališča. Nastala je silna eksplozija ,pri kateri je bilo mrtvih 8 oseb, 30 pa de-lemo zelo ranjenih, med njimi tudi otroci, Id ao se igrali v bližini. Hala antanta-mogočen steber v Bukarešt, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Konferenca zunanjih ministrov male antante je bila končana danes popoldne. Po popoldanski seji je bil izdan komunike, v katerem se naglašajo dosedanji uspehi desetletnega skupnega dela za evropski mir in za konsolidacijo držav male antante. Komunike pravi dalje: »Skupna politika, ki jo vodijo deset let, je omogočila državam male aniante končno stabilizirati svoje prijateljske, odkritosrčne in intimne odnošaje s Francijo, Anglijo in Poljsko ter brez prekinje-nja s polno lojalnostjo zasledovati isto odkritosrčnost, intimno in končnoveljavno prijateljstvo vseh treh držav mal antante napram Italiji, katere političen pomen v svetu nikakor ni prenehal in se je v zadnjih letih vedno bolj povečal. Po podpisu locarnskih pogodb odnošaji med državami male antante in Nemčijo nikdar niso prenehali gibati se v duhu prijateljskega sodelovanja in v istem smislu, ki je vodil tudi evropske velesile, ko so te pogodbe sklenile za temelj mednarodnega sporazuma. Končno odnošaji med malo antanto in Avstrijo nikdar niso prenehali biti zelo prijateljski in države male antante si bodo prizadevale, da se tudi v bodoče na vseh poljih ti odnošajih razvijajo dalje na temelju mirovnega sodelovanja. Zunanji ministri male antante z največjim zadovoljstvom pozdravljajo načrt onega pakta, ki ima namen zavarovati svetu v bodoče splošen mir in ki so ga predlagale Združene države ameriške. Države male antante bi bil srečne, če bi plemenito sodelovanje ameriškega naroda doseglo uspeh ter so pripravljene prožiti načelom tega načrta svojo polno pomoč.« Radoveden Madjar ... Potem, ko so ministri male antante sprejeli časnikarje, je vprašal Titulesca neki madjarski časnikar, ali ni komunike v nasprotju s čl. 19. pakta Društva narodov, ki predvideVa revizijo mirovnih pogodb. Titulescu je odgovoril: »Spoštujemo ta člen, ki pa nikakor fii bil kršen. More se porabljati samo pri onih pogodbah, ki niso izvedljive in ki bi utegnile ogrožati mir. Nobene pogodbe pa ni, ki bi bila neizvedljiva. Trianonska mirovna pogodba je bila popolnoma in do temelja izvršena. Noben člen te pogodbe ni neizvedljiv. Agitacija gotovih krogov proti tej pogodbi najbolj ogroža mir in ta agitacija krši celo čl. 19. Vrh tega je za uporabo tega člena glede revizije kake pogodbe potrebna soglasnost in sklep ministrov male antante' kažfe, da bi nikdar ne glasovali za tako revizijo.« Za gospodarsko sodelovanje. Češkoslovaškega zunanjega ministra gosp. dr. Beneša so vprašali o odnošajih med Češkoslovaško in Nemčijo, nakar je dr. Beneš odgovoril, da so ti odnošaji povsem dobri. Glede vprašanja priključitve Avstrije je izjavil dr. Beneš, da to vprašanje ne obstoju Tudi komplikacije smatra za nemogoče, ker v politiki se ne more fantazirati. Vprašanje narodnih manjšin se na konferenci ni obravnavalo, ker je to notranja zadeva posameznih držav - članic. Vprašanje odnošajev med Sovjetsko Rusijo in malo antanto sedaj ni aktualno. Titulescu je še omenil, da se je sklenilo, da se gospodarski odnošaji med državami male antante poglobijo, zakar je bila imenovana posebna komisija, ki se bo pečala tudi z vprašanjem, katere države Srednje Evrope bi sc mogle pritegniti. Ne bo nič s Trianonom. v Pariz, 23. jun. (Tel. »Slov.«) Francoski listi s posebnim zadovoljstvom podčrtavajo v komunikeju male antante energični nastop, ki bo madjarski propagandi za revizijo trianonske pogodbe napravil hiter konec. Razvoj male antante je obenem svarilo Mussoliniju. »Petit Pa-risien« pravi, da bo sklenjena resolucija Mussoliniju odvzela vsako iluzijo. Pogodbe iz 1.1919. so ustvarile novo Evropo, ki se razvija v čisto gotovem smislu. v Praga, 23. jun. (Tel. »Slov.«) »Narodni Politika« piše o resoluciji male antante in poudarja z zadovoljstvom v njej izraženo odločnost protiviti se z vso energijo poskusom kake spremembe statusa quo. Ta resolucija naj bo opomin Madjarski, da tudi skupno z vsemi mogočimi zavezniki ni dovolj močna izsiliti od male antante kakršnekoli pokrajine. Če bi konferenca ne rodila nobenega drugega sadu, bi bil že ta sam zadosti. Ce bi ne bilo inirif sia Balkanu v Bnkarešt, 23. jun. (Tel. »Slov.c) Zunanji minister dr. Marinkovič je pred svojim odhodom v Belgrad izjavil zastopniku »Cuventula«, da jo bil glavni uspeh konference po predvčerajšnji seji objavljena resolucija. Nato je podal dr. Marinkovič važno izjavo o odnošajih Jugoslavije napram Italiji. Glede albanskega vprašanja je rekel, da pozna samo one pogodbe, ki so registrirane pri Društvu narodov. Če rar zen teh pogodb med Italijo in Albanijo ni nobenih tajnih pogodb, potem veruje na možnost stalnih dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija je, dn dokumentira svojo voljo za mir, že na tem, da ratificira nettnnske konvencije. On, kot zunanji minister, stoji in pade z usodo teh konvencij. Dr. Marinkovič se jc izjavil še o vprašanju srednjeevropskega Locarna. Rekel je, da je med državami male antante že obstojal Locarno, še preden se je ta beseda rodila. Temu Locarnu sicer ne pripada Nemčija orienta, to je Madjarska. Če pa je Madjarska pripravljena prevzeti nase one pogoje, ki jih je izpolnila Nemčija, bo srednjeevropski Locarno v tem smisla postal resnica. Marinkovič je izjavil: »Lahko vam zagotovim, da se k vzhodnemu Locarnu vedno bolj dvigamo. Sicer pa bi se položaj na Balkana takoj razjasnil, že bi se velesile odrekle temn, smatrati Balkan za teren svojih intrig in če bi sc vzdrževale nedovoljenega vmešavanja. Francija v urejeni valuti v Pariz, 23. jun. (Tel. »Slov.«) Francija ge je danes kot zadnja velika evropska država vrnila k urejenim valutarnim razmeram. Nova denarna enota je napram predvojnemu zlatu franku manjša za 80 odstotkov. Za vložitev zakonskih predlogov v parlamenta čakajo na aro uradnega zaključka borze v Newyorku, da se popolnoma gotovo izključi špekulacija. Tako se bo finančna komisija sestala šele danes zvečer ob 9 in bo Poincare šele to uro naznanil stabilizacijski kurz, ki ni znan niti ministrskemu svetu. Komisija bo stabilizacijske zakone sprejela tekom noči. Parlament pa bo o tem začel razpravljati v nedeljo ob 9 zjutraj. Dasi je Poincare naznanil, da ne bo pripustil nobenih bistvenih izprememb in če bo treba, za vsak posamezni člen zakona zahtevati zaupnico, bo razprava vendar zelo temeljita. Senat je sklican za jutri zvečer in v najugodnejšem slučaju finančni zakoni ne morejo biti sprejeti pred prvimi jutranjimi urami ponedeljka. Odmev h BoJgarske v Sofija, 23. jun. (Tel. Slov.«) Žalostni dogodki v narodni skupščini so razburili tudi bolgarsko javnost in poročajo listi o njih zelo obširno. »Zora« objavlja reminiscenco z ozirom na trditev Račiča, ko je bil aretiran, da nosi svoj revolver vedno s seboj zato, ker mu je drag spomin, ker je z njim ustrelil tri bolgar-: ske častnike. List navaja, da so bili v drugi balkanski vojni res ustreljeni trije bolgarski I častniki, polkovnik, poročnik in vojaški zdrav-' nik, ko so bili odrezani od svojih čet pri Bo-silovgradu, kjer jih je presenetil srbski oddelek. Ustrelil jih je poveljnik tega oddelka, atentator Račič. Upanje za Amundsena v Oslo, 23. jun. (Tel. >Slov.<) Maddalena hoče danes poskusiti, da najde oni del Nobilo-vega moštva, ki ga je z zrakoplovom odgnal vihar in o katerem dosedaj ni bilo nobenega sledu, fudi upa, da bo mogel najti Amundsena, o katerem smatrajo, da se nahaja na Franc Jožefovi zemlji. Ruski lomilec ledu sMaligin«, ki se nahaja severovzhodno od Medvedjega otoka, sporoča, da je ponovno sprejel nejasne brezžične signale, ki prihajajo menda od Amundsena. Obenem poroča tudi brezžična postaja na otoku Tngoy, ki pripada k Spitzbergom, da je v ponedeljek ob 17.40 imel zvezo z Amundsenom, ki je prosil, da se mu brzojavijo možnosti za pristanek. Ker ima brezžična postaja na otoku lngoy samo akcijski radij 100 km, se smatra, da se Amundsen nahaja v bližini Medvedjega otoka. Morle sori... v Atene, 23. jun. (Tel. »Slov.«) Včeraj opolnoči je nastal velik požar na tovornem parniku »Centaurus«, ki je včeraj zjutraj prispel v pi-rejsko pristanišče. Na parniku je bilo naloženih 120 ton bencina in 4000 ton petroleja za skladišče Standard Oil Сотрапу v Pireju. Ogenj se je širil z veliko hitrico in je povzročal številne eksplozije. Grško reševalno moštvo je hitelo na pomoč, mogli pa so le z nadčloveškim naporom preprečiti, da se ni vnela tudi zaloga petroleja, ki se nahaja na obrežju zraven. Posadka parnika se je rešila. Danes dopoldne so remorkerji odvedli pamik, ki je še vedno gorel, daleč stran od skladišč Standard Oil Сотрапу in drugih ladij v pristanišču. Sedaj ni gorel samo pamik, temveč tudi morje okoli ladje, na katerem je plaval petrolej. Pri tem so zgoreli štirje pristaniški delavci, dva pa sta bila težko ranjena. Cehi poškodovancem po potresu v Praga, 23. jun. (Tel. »Slov.«) Narodno socialistična stranka je v parlamentu vložila, interpelacijo v kateri vpraša vlado, s katerimi sredstvi se je dosedaj udeležjla pomožne akcije za pokrajine Jugoslavije in Bolgarske, ki so trpele radi potresa. Ne gre samo za splošno slovansko dolžnost, temveč med onimi, ki jih je zadela katastrofa, je tudi mnogo čeških družin in podjetij. ItaSija vznemirjena v Rim, 23. jun. (Tel. >Slov.<) Tako uradno kot drugo italijansko fašistično časopisje bruha v današnjih izdajah ogenj in žveplo na francoski tisk. Vzrok mu je pisanje >Matina<, očividno članki novinarja Julesa Sauenveina o vtisih svojega potovanja po Jugoslaviji, povod pa francosko časopisje zadnjih dni, ko je komentiralo belgrajske dogodke in izrazilo prepričanje, da Jugoslaviji ti dogodki ne bodo škodovali. Ne najzadnje pa pride vpoštev sklep male antante, ki je nedavno našel v Franciji nenavaden odmev in v katerem se točno in jasno precizira stališče napram Madjarski in Italiji. Drobne vesti iz sveta Nova Kellogova nota. Ameriški poslanik je izročil zunanjemu ministrstvu novo Kello-govo noto o protivojnem paktu, ki je bila obenem izročena tudi v Parizu, Londonu in Rimu in se bo objavila v ponedeljek. Egiptovska vlada v krizi. Položaj egipt-skega kabineta, ki je bil že v zadnjem času težaven, je danes prešel v akuten stadij. Ker sta že pred dalj časom izstopila oba liberalna ministra iz kabineta, je danes vložil svojo ostavko tudi pravosodni minister. Čuje se, da namerava odstopiti tudi minister za javna dela. Potem bo odstop vsega kabineta neizogiben. Mednarodni kongres za soc. skrbstvo. Pod predsedstvom Alice Masarykove, hčerke češkoslovaškega predsednika, bo v Parizu od 8. do 13. julija velik mednarodni kongres za socialno skrbstvo. Akademska mladina ob žalostnem dogodku v Narodni skupščini. Kulturna in politična društva ljubljanske univerze, zastopana po svojih delegatih na meddruštvenem sestanku dne 23. junija 1928, sprejemajo sledečo resolucijo: 1. Najostrejše obsojamo nerodržne razmere v našem parlamentu, ki so ustvarile težko psihozo, iz katere je rezultiral tudi zločin Puniše Račiča. 2. Pozivamo celokupno akademsko omla-dinc, da stopi v borbo za zboljšanje neznosnih prilik v naši državi in da vztraja v tej borbi za vzpostavitev miru in rednega dela v blagor vsega naroda. 3. Klanjajoč se manom Pavla Radiča in dr. Gjure Basarička izražamo iskreno željo in zahtevo, da naj ne bodo ti žalostni dogodki povod sporu in prekinjenju dobrih odnošajev med Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak naj bodo zadnji opomin za vzpostavitev popolne državljanske svobode in enakopravnosti. J. n. a. d. Jadran — J. k. a. d. Danica — Stud. rad. klub Slovenski Jug — J. k. a. d. Zarja — Kršč. soc. ak. klub Borba — Akademski Orel — Cirilsko društvo ljublj. bogoslovcev — Slov. kat. akad. klub Janez Ev. Krek — J. a. d. Triglav — Klub neodvisnih akademikov (ki je poslal posebno resolucijo vodstvu HSS). Borzna poročita Dunaj. Devize: Belgrad 12.40625, Kodanj 190.25 London 34.63, Milan 37.3525, Newyork 710, Pariz 27.88,-Varšava 79.66. Valute: dolarji 708, lira 87.45, dinar 12.46. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 83.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.26. Dunaj. Podon.-savsfca-jadran. 82, Hvno 110.60, . Jugo 10.75, Ilipo 7.40, Alpino 41.40, Groinitz blago, Leykam 9.80, Trbovlje 60.85, Slave* IS, Slavonija 1.40. Novi Sad. Pšenica bnč. 350—362.50, potiska 352.50—355, juž. ban. 350—352.50, gor. ban. 347.50 —352.50, oves bač., srem. 265—260, koruza bač., srem. 272.50—277.50, bela 295—300, ban. 270-275, moka 0 g 465—475, št. 2 450—160, št. 5 440—450, št. 6 420-430, št. 7 350—360, št. 8 240—245, otrobi bač., srem. 210—216, ban. 200—210. Tendenca neizpremenjena. Promet: 28 vag. pšenice, 26И koruze, 4 moke, 11 vag. otrobov. BudimpeSta. Tendenca z ozirom na vesti o ugodni letini medla. Pšenica okt. 30.30, 30.22, zaklj. 30.22—30.24, marec 32.36, 32.28, zaklj. 32.28—32.30, rž okt. 25.96, 25.94, zaklj. 25.94—25.96, marec 27Al, 27.80, zaklj. 27.80—27.84, koruza julij 20, 29.04, zaključek 29ЛМ-29.08, okt. 26.36, 26.48, zaklj. 25.48-25 50. Dunajska vremenska napoved za 24. junij. Po morebitnih nevihtah zopet lepo vreme. V južnih Alpah bo lepo vreme trajalo dalje. Pomožni škof lavantinski dr. Ivan Tomažič Novoimenovani škof je rojen 1. avgusta 1876 pri Sv. iMkiavžu pri Ormožu. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Nato se je odločil za duhovski poklic in vstopil v mariborsko bogoslovje. V mašnika posvečen je bil 5. decembra 1898 v škofovi kapeli, kot tretjeletnik mariborskega bogoslovja. Od 1. avgusta 1899 do 20. maja 1901 je kaplanoval pri Sv. Juriju ob Ščavnici, od 21. maja .1901 do 15. septembra 1903 pa v Celju. Nato pa se je podal v Inomost, kjer je bil 4. aprila 1906 promoviran za doktorja teologije. Pokojni škof dr. M. Na-potnik je znal pravilno ceniti darovitost iu sposobnost mladega doktorja ter ga imenoval za svojega tajnika. To službo je vršil z vso zglednostjo in natančnostjo, ki je le ujemu lastna, od 1. septembra 1905 do 14. oktobra J915, ko je postal kanonik lavantinskega stolnega kapitelja. Lahko trdimo, da je bil ves čas, posebno pa v težkih vojnih letih desna roka pokojnega škofa dr. M. Napotnika. Za mnogoštevilne zasluge na cerkvenem polju je bil imenovan 4. decembra 1908 za duhovnega svetnika, 4. oktobra 1916 pa je postal konzi-storialni svetnik. Po prevratu je mogel razviti vse svoje sposobnosti za prospeh lavantinske škofije v stopnjevani meri, posebno pa ko je 22. februarja 1921 postal stolni dekan. Tudi sedanji Škof lavantinski dr. Andrej Karlin je takoj spoznal skoraj nenadomestljive zmožno-sta stolnega dekana dr. Ivana Tomažiča, ki mu je postal vzoren pomočnik pri težkem, odgovornostipolnem nadpastirskem delu. Le malokdo pozna namreč ves ustroj, cerkveno življenje, pa tudi potrebe lavantinske škofije tako dobro kakor ravno on, ki si je kot dolgoletni škofov tajnik pridobil v tem oziru bogatih izkušenj in podrobnega znanja. Za velike zasluge pri delu za uresničenje cirilo-meto-dijske ideje, ki se je je oklenil z vso dušo in srcem, ga je sv. Oče 24. avgusta 1925 imenoval za hišnega prelata. Najvišje priznanje pa je neutrudni g. prelat dobil od sv. Očeta 18. t. m., ko ga je imenoval za pomožnega škofa lavantinskega z naslovom škofa barga-lenškega. Novoimenovanemu škofu želimo, da bi božji blagoslov spremljal vse njegovo delo in plemenita prizadevanja, ki jih ima kot visok cerkveni dostojanstvenik in eden najboljših sodelavcev prevzvišenega knezoškofa dr. Andreja Karlina za verski in kulturni napredek obsežne lavantinske vladikovine. manova, obe z ljubljanske glavne pošte na gl. pošto v Mariboru; Vladimir Senk, Fr. Pipan in K. Arko z ravnateljstva na ljubljansko glavno pošto; telefonistka III-3 Nada Tomaži-čeva iz Gornjega grada na poštno podružnico £tev. 3 v Ljubljani in pripr. III-4 Apolonija Zagarjeva г ljubljanske glavne pošte v Zgornjo Kungoto. — Prestanek službe: pl. ur. II-5 Frančiška Sukačeva na ljubljanski glavni pošti Je podala ostavko na poštno službo; telefonistka 111-3 Boleslava Horvatova v Slatini-Ra-dencih je odpuščena. — Umrl je zvaničnik 1. skupine Andrej Drevenšek v Ptuju. Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju, priredi ob sklepu šolskega leta 1927/28 razstavo puškarskih, t. j. gotovih lovskih pušk in posameznih sestavnih delov, graverskih in cizelerskih izdelkov, risb in dela modeliranja v gimnaziji, II. nadstropje. Odprta bo samo od Vidovega due popoldan do inkl. 1. julija t. 1. Vstop prost. Ravnateljstvo zavoda vljudno vabi v prvi vrsti starše učencev kakor tudi ostalo občinstvo, da si to razstavo ogleda. — Vpisovanje učencev v T. letnik PuSkarske šole se vrši dne 1. in 2. julija t. 1. od 9.—12 .in od 14.—16. ure. Vsa nadaljna podrobna pojasnila daje ravnateljstvo Drž. strok, šole za puškarstvo v Kranju, ki jo nastanjeno v drugem nadstropju gimnazije v Kranju. ______ Prtmanj dr. leše ne ordinira do 17. julija Zlet Jugoslovanske gasilske zveze v Ljutomer. Na Petrovo, dne 29. t. m.-; in že tudi na predvečer zbirale se bodo gasilske čete iz Slovenije, Prekmurja, Medjimurja in sosedne Hrvatske v Ljutomeru, kamor se vrši zlet JGZ. Ti zleti so poučnega značaja, ker se vrši ob takih prilikah vaja domačega gasilnega društva iu predavanje gasilskih strokovnjakov, in se na ta način gasilci kakor tudi drugo prebivalstvo seznani s težko iu odgovorno službo gasilcev. To je prvi zlet JGZ na Mursko polje, kjer je tekla zibelka gasilcem, kajti ljutomersko gasilno društvo je bilo ustanovljeno leta 1871. in je gotovo eno najstarejših gasilnih društev naše države. Mursko polje ima veliko dobro organiziranih gasilnih društev, ki se že pripravljajo na slavnostni dan, ko bodo sprejeli drage tovariše v svojo sredo. Ljutomer in celo Mursko polj-) hoče ta dan pokazati, da se tukaj najde se bratska gostoljubnost in veselo razpoloženje napram vsem in naj pride odkoderkoli. Za to pa naj nikdo ne zamudi te lepe prilike, ampak naj še tako oddaljeno društvo ali prijatelj društva pohiti v srce naših lepih Slovenskih goric. Ze med vožnjo od Drave proti Muri bo pozdravljala polno obložena vinska trta naših vinorodnih gričkov pridno gasilce in naše dobre prijatelje, mesto Ljutomer pa bo nudilo vse prijetnosti. Ker je s slavnostjo zvezana tudi velika ljudska veselica, so vabljeni tudi vsi prijatelji in podporniki gasilcev, da pridejo ta dan v Ljutomer. Zveza z vlaki v Ljutomer in iz Steklo in marmor se težko čisti. — V ta namen služi najbolje, a da ne zapušča prask Schicht uov Ominol Ljutomera je jako ugodna. Na veseličnem prostoru je garaža za avtomobile in kolesa. k Christofov učni zavod, Ljubljana, vpisuje celi mesec julij vsaki dan na Domobranski cesti 7. Šolnina nizka, vpisnina 10 Diu; revne gojenke imajo popust. * Ob pričenjajočem so poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jose« gren-čice k rednemu odvajanju, zmanjša visoki pritisk krvi in poveča odpornost. Mojstri v zdravilstvu hvalijo staropreizkušeno »Franz-Josete vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje za-stajauja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Opozarjamo na današnji oglas frančiškanske tiskarne »Kačičv. v Šibeniku, ki išče dobro usposobljenega stavca in strojnika. k Pozor letoviščarji! Ako izstopiš na postaji Gozd-Marluljek, Te sprejme gostilna Oman. Gostilna je nanovo urejena in preskrbljena z dobro kuhinjo. Sprejemajo se abo-nenti. Priporoča se Ivan Oman, gostilničar. V bližini je na razpolago nad 20 sob. 5779 * Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. •k Vojna škoda (ratna šteta), srbski rdeči križ in druge srečke, vsi ki imajo te papirje, dobe brezplačno važna pojasnila. Znamko za odgovori Javile se na naslov: Dr. Ivan Čer-ne, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. IzJel je naš novi okusno opremljeni FOTO CENIK Pišite ponj na Drogerijo SANITAS samo v CELJE k »Dečva.« Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne nošel Zahtevajte za »Dečvo« pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenske Matice in Dečjemu domu. CjuMfana ZBOR ZAUPNIKOV SLS V LJUBLANI. V petek, dne 22. junija t. 1. se je vršil v dvorani Rokodelskega doma zbor zaupnikov Slovenske ljudsko stranke v Ljubljani, na katerem jo bil soglasno, ob velikem navdušenju in odobravanju, izvoljen za načelnika Mestnega odbora g. prof. Bogumil Remec. Enako »o bili izvoljeni v Mestni odbor sledeči odborniki: g. Josip Bahovec, trgovec, g. Ivan Pregent, tov. delovodja, g. dr. Josip Dermastija, vladui svetnik v p. in posestnik, g. dr. Ant.m Kodre, mag. svetnik, g. Miha Krek, urednik »Slovenca«, g Pavle Masič, žel. uradnik, g. Franc Ore-hek, ravnatelj, g. Franc Šalehar, postni uradnik, g. Ferdo Vovko, vod. monter mestnega vodovoda, g. Ivan Zan, mesar. — Zbor zaupnikov je na to na predlog načelaika Mestnega odbora g. prof. Bogumila Remca ob prisrčnih cvacijah in burnem odobravanju izrekel g. ministru notranjih del in načelniku Slovenske ljudske stranke dr Antonu Kcro5cu »voio neomajno zvestobo in vdanost ter zagotovilo vseh, da t>omo še bolj strnili 4voje vrste za čim večji razmah in napredek na-c stranke v prestMici SIcvpnije v beli Ljubljani. Ob 9 zvečer se je z!> r zaupnikov ob toplen vzklikanju in ova-cijah za našega načelnika g. dr. Korošca, zaključil. ★ NOČiiA SLUŽBA LEKARN. Dnevna in nočna služba: Bahovec na Kongresnem trgu, Uster na Sv. Petra cesti in Ho- v en dan izgovorjene prišla v nepričakovano težavo. Ali naj odneha? Fantje se ji bodo ro-gali. Vsa vas se ji bo posmehovala, ako ne bo držala besede, pogumno izgovorjene. Skozi mrežo skrbi, ki so se ji pletle v glavi, se ji je bleščal zaklad dveh goldinarjev, ki ga je čuval Ograjščak. Zaklad ali posmeh ... Eno ali druga bo njen delež v nedeljo. Pač je v srcu obžalovala, da je bila iztegnila jezik tako brez pomisleka. Toda beseda je bila udarila in je šla po vasi in že so jo pozdravljali nagajivo in zbadljivo: »Franca, v nedeljo bomo pa pod klobukom. To se bomo postavljali!« Nasmeho-vala se je kaj prisiljeno. Toda zavest, da spravi zaklad dveh goldinarjev, ki so bili sicer kaj redki in pri trdosrčnem očetu baš nedosegljivi, jo je krepila, da ni izprevrgla besede, temveč je vpila: >Kaj misliš, da nisem tako močna kakor je učiteljica ali kakor si ti, da bi ne mogla nesti klobuka na glavi? Saj še polno procko korenja neseni!« Potem je pa prišla tista jesenska nedelja, ko so oživele vse ceste in pota, ki drže k fari. K maši ob desetih so prihajali skozi našo vas Zagoričanje in ž njimi smo šli tudi iz naše vasi. Trop za tropom se je vrstil. Po cesti, na desni od nas skonci vaških njih so hiteli oni Iz Male vasi, pa Zdenci, Dovči iu še drugi, ki so prišli s stranskih potov na cesto, tam po cesti na levo od nas so pa pritiskali Kompolj-ci, Podgorci in iz Bruhanje vasi. Vsako nedeljo je bilo glasno na tej cesti, zakaj vasi so velike iu družine, ki hodijo po cesti, močne, a tako živahno že dolgo ni bilo. Razlegalo se je glasno vzklikanje iu veselo smejanje, da smo na naši poti kar posluhnili, da bi videli in slišali, kaj imajo oni. Kmalu smo razločili. V krdelu, ki je prihajalo iz Bruhanje vasi, smo opazili žensko s klobukom na glavi. »Ha! Kaj pa je to? Kaj neki pomeni?« Pospešili smo hojo, da smo prišli k fari pred onimi, ki so spremljali žensko v klobuku. Tedaj smo pa videli Glačevo Franco s klobukom na glavi in sicer z očetovim. Za učiteljico, ki je bila tudi takrat prišla iz šole, se ui uihče nič zmenil. Vse je drlo za Franco, vzklikalo in se krohotalo, vmes so se pa oglašali: >Ali ji gre ob pamet?« Pa nihče ni utegnil pojasnjevati. Bruha-nje-vaščani so že vedeli, kaj je, in Francin s fanti je samo pazil, kdaj se bo razkrila, da bi ji ne bilo treba dati zastavljenih dveh goldinarjev. Ker je že zvonilo, so drli v cerkev; Franca že zato, da se je umaknila radovednežem, roganju in strupenim dovtipom, ki so ji leteli od vseh strani. Pohujševale so se zlasti ženice. Francin se je šele v cerkvi domislil, da so se bili s Franco prenaglo pogodili, da so pozabili zahtevati od nje, da bi šla s klobukom tako pred oltar, kakor gre učiteljica. Zdaj se je pa kar odzadaj ustavila na ženski strani. Od žensk ji ni hotela nobena biti tovarišica in so se ji kar odmikale, tako da je kar sama ostala zadaj, skoraj med fanti, ki so se danes pomaknili izpod kora daleč v cerkev. Tako smo imeli tisto nedeljo v cerkvi kar dve ženski s klobukom na glavi. V stolu pred oltarjem je sedela učiteljica, zadaj pod koroni je pa stala Glačeva Franca. Učiteljica je imela na glavi tisti gosposki klobuček, Franca pa mogočni klobuk, ki je sicer pokrival očetovo glavo. Kajpada .je bilo lislo nedeljo s pobožnostjo tako, tako. Radovednost je nas premagovala. Eni so zrli ono pred oltarjem, kdorkoli je pa mogel z očmi doseči Franco, je gledal njen klobuk. Molil je malokdo lakrut. Franca se jc sicer držala re.-Mio, toda žensko so si tiščale usta z robci, da se uiso glasno behetale. Res- nejši moški so jo nekam jezno pogledovali, toda fantje pod korom? Še nikdar prej niso bili pohvaljeni in bili postavljeni v zgled drugim, toda te nedelje so bili pa taki, da jih ni mogel nihče več zagovarjati. Gospod Leo je med pridigo zaradi šun-drauja dvakrat premolknil, ko pa le še ni bilo miru, je nejevoljen končal in odhitel raz priž-nico. Kaj so fantje iz Bruhanje vasi s Franco vred, so pa izvedeli od gospoda župnika še tisto po[>oldne pri krščanskem nauku. Ko so se na prižnici pošteno razgrmeli in ožigosali nespodobnost Glačeve France in fantov iz Bruhanje vasi, so vzkliknili ob koncu skoraj ihteč oolni svetega ogorčenja: »Ti Žagarji1! Ti gavgarji'1« Naprej pa uiso mogli, zakaj premagalo jih je bilo tako, da so bili celo na »amen« pozabili. Zdaj smo vsi vedeli, da se je zgodilo nekaj nagnusnega, ki je pognalo gospoda v skrajno nejevoljo. Ko bi stari Ograjščak ne bil pravičen mož, kakor so vsi Bruhanjevaščani stare korenine, tedaj bi bila Glačeva Franca spravila samo posmeh fantov ln vaščahov. Ko je stopila iz cerkve, jo takoj snela klobuk z glave in naglo djala pripravljeno rulo na glavo in je šla z drugimi dekleti domov. Tedaj je pa Francin vpil za njo: »Franca! Zdaj si pa ob denar!« In vsi fantje so mu pritrjevali, zakaj hudo jim je bilo za šesticami, pa jih jc Frauci-nova beseda potolažilo. 1 Zasineliljiv priimek prebivalcev iz Bruhanje vasi. г Nnj!;rep\ejša župuikova beseda, kadar je koga grajal. Frauca se jo pa odrezala: »Bomo že videli.« Pravični Ograjščak je pa razsodil tako, kakor je govorila pogodba. »Denar nazaj!«: je zahteval Francin. »Naš je!« >Moj je!« je vpila Franca. »Zakaj si pa dela ruto na glavo?« »Kaj nisem šla s klobukom v cerkev?« »Pa domov ne!« jO tem ni bilo besedo. Samo v cerkev smo rekli. Iu lam ste me vsi videli.« Ograjščak in dmgi neprizadeti so pa rekli : »Je že res. Samo o tem je bilo govorjenje.« »Pa mi smo mislili, da mora iti tudi domov pokrita,« se je poganjal Francin. Ograjščak se je pa nasmejal: »Kaj si mislil, ne more vedeti nihče. Pri pogodbi velja samo beseda.« Tako je poučil Ograjščak Francina in je izročil dva goldinarja Franci. To je zgodba o prvem ženskem klobučku v Dobrepoljah. Ko včasih premišljam to reč in mi je živo pred očmi ogorčenje pokojnega gospoda župnika Sežuna, tedaj mi pride na misel: »Kaj bi rekel gospod, ko bi prišel nazaj in bi videl današnji rod v Dobrepoljah. Prva učiteljica, ki je bila prinesla snovi form« v naš kraj, in Giačeva Franca, ki ga je bila posnela, sta bili vsaj oblečeni lako, da se ni moglo kaj očitati. Toda dandanes, moj Bog! Klobuk ali tisto, kar je že na glavi, je'že še, loda krila niti kolen lie zakrijejo. Najkrajša pa uosijo koutoristinje, a tudi vse druge bi rade tekmovale ž njimi. Zato pa: Ljubi gospod župnik! Ostanite lam! Preveč bi se jezili. / / aj/e novega KOLEDAR. Nedelja, 24. junija. Janez Krstnik. — Kresna nedelja. — Lunina sprememba: Prvi krajec ob 23.47. Ponedeljek, 25. junija. Viljem, Henrik, Prosper. — Solnce vide ob 4.1 G in zaide 7.49. ZGODOVINSKI DNEVI. 24. junija: 1903 je kralj Peter prispel v Belgrad. — 1914. je kralj Peter izročil prestolonasledniku Aleksandru regentstvo. — 1901. so pri Jesenicah pričeli kopati predor skozi Karavanke. — 25. junija: 1903 je kralj Peter prisegel na seji narodne skupščine. — 1914 je Srbija sklenila z Vatikanom konkor-dat. — 1864. se je rodil fizik Walter Nernst. — 1882. je umrl komponist Joachim Eaff. — 1904. je umrl nemški pisatelj W. Jordan. — 1912. je umrl angleški slikar Lavvrenn Alma Ta d oni a. k Dvignite Orli krila ponosna, tako odmeva v teli dneh po naših mestih, trgih in vaseh. Kajti 1. julij se bliža in ž njim prihaja naš praznik. Z mirno vestjo lahko trdimo, da bo ta dan najsvetlejši dan našega gibanja. Tiho neopaženo delo zimskih večerov bo 1. julija dozorelo v zlato klasje. Veseli bodo tega dneva sejavci, ko bodo videli, da pada seme na rodovitna tla, radovali se bodo starši, ko bodo gledali sinove in hčerke sredi cvetoče orlovske mladine, vriskala bo naša mladina, ko si bo po dolgem trudu otrnila znojno kapljo s čela. Kdo bi na tak praznik ostal doma? Ž njimi gremo, Orle in Orlice spremimo v Ljubljano, da bomo na lastne oči videli sprevod, da bomo slišali pri dopoldanski službe božji novo pesem: Zgrinjajo se vrste našel Popoldan bomo strmeli nad telovadnimi vajami. V ponedeljek lahko napravimo izlet na Bled in na Brezje, za vso pot plačamo le polovico železniških stroškov. Na veselo svidenje v Ljublj trni! -k Duhovniško premestitve v lavantinski Škofiji. S 1. julijem prido v Maribor za kor-nega vikarja Jurij Lebič, dosedaj kaplan v Konjicah. V Konjice pride za vikarja Julij Vajda. Ignacij Nadrah, dosedaj na Muti, je imenovan za provizorja z Device Marije v Puščavi, Anton Karo za špirit uala v bogoslovju, Ivan K odri i pride iz Marije Snežne na Muto, Janez Haupt-niahn od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah k Sv. Urbanu pri Ptuju, Janez Krušič iz Bizeii-skega k Sv. Pavlu pri Preboldu, Jurij Pri božič cd Sv. Tomaža pri Ormržu na Bizelj-ko. Baran Štefan (novomašnik) k Sv. Rupertu v Slov Goricah, Franc Kolenc (novomašnik) k Sv. Miklavžu pri OvmoSu in Janez Straari (n >-voinašnlkl k Sv. '.om^u pri Ormožu. ■k Za upokojene duhovnike. Dočim so se Fiedlerjevo patentirano sredstvo za pospeševanje rasti las 99 GAMMA ii je obenem najboljše sredstvo proli izpadanju las, perhajem in krhkosti las. Daje življenjsko zmožnost lasnim koreninicam in odgnja puhaste lase v močne. Vporaba je enostavna ter se že po prvem poskusu pokaže kot zelo poln.-bna, Zdravniško preizkušena in priporočena. Dobiva sc v vsaki lekarni in drogeriji. Ako je tam ne dobite, obrnite se na edino Glavno zastopstvo za SHS: Drogcrlla „NADA" Kolar 9 Gabrlć, Subotlca Telefon Si. 637 Cena iz Subotice: 4* 1 Din 65-—, '/i 1 Din 85 — ^ncUcoat e>a camc m i}0»]503<( ^гИаг & STCcjač SsfuttuMjova ufu-a 3 dinarske prevedbe za preteklo leto aktivnim duhovnikom izplačale, se zadržuje izplačilo upokojencem. Potrebni znesek je preskrbljen, le formalna stran otvorjenja kredita je bila neizpolnjena. Po ponovni intervenciji posl. Škulja pri ministrstvu ver in ministrstvu financ se je sedaj tudi ta ovira odstranila, zato bo sedaj mogoče tudi upokojencem izplačati razliko. ■k V zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom ljudsko šolo (vsaj štiri raaredno); zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem se naslove na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji se priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Pripominja se, da ne smejo prosilci za v I. gimnazijski razred v smislu šolskih določb biti mlajši kakor 10 let in ne starejši kakor 13 let. Starši ali njihovi namestniki naj prineso prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v času od 28. junija do 10. julija t. 1. Z njimi naj se pridejo predstaviti njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Maksimalna plača znaša za dijake iz ljubljanske škofije letno 6000 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti vrednim in potrebnim. Vsa druga pojasnila dobe stranke o priliki priglasitve v zavodu. V drugi razred in nadaljnje razrede se izjemoma in po možnosti sprejemajo samo dijaki z dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne repelentje. Čas priglašanja za na-daljne razrede traja od 28. jun. do 15. jul. k Oblastni izseljeniški urad za ljubljansko in mariborsko oblast je pričel s svojim poslovanjem. Začasno ima pisarno na Blehvei-sovi cesti štev. 22, II nadstr. soba 15. k Opozarjamo na današnji oglas »Spod-nještajerske ljudske posojilnice v Mariboru« na zadnji strani lista. k št. Ilj pod Turjakom. V nedeljo dne I. julija t. 1. po prvi sv. maši se vrši pri nas v gostilni g. Splihala veliko gospodarsko zborovanje glede pospeševanja živinoreje, zbolj-ševanja kmetijstva, regulacije Mislinje, kmetijskih in gospodinjskih šol in tečajev itd. Govorijo: domači obl. poslanec g. Ovčar, okr. kmetijski referent g. Dolinar in drugi strokovnjaki. Vsi interesenti vljudno vabljeni! k Kapla. Na Petrovo, dne 29. t. m., ob II. uri dopoldne se vrši pri nas na Kapli v gostilni g. Richt^rja javen shod SLS, združen z občnim zborom naše krajevne organizacije in z zanimivim kmetijskim predavanjem. Govori obl. poslanec g. Ovčar in dru'_,i. Vabimo vse cd blizu in daleč, da se tega shodr v obilnem številu udeležijo, posebno še, ker pri nas že dol<7o nismo imeli shoda. k Izjava o novih šmarr-ogorskih zvonovih, ulitih v Št. Vidu nad Ljubljano. Podpisani smo na prošnjo odbora za nabavo novih zvonov za Šmarno goro zvonove dne 13. junija 1928 v zvonarni v Št. Vidu preizkusili; najprej vsak zvon zase, nato pa razne kombinacije in izjavljamo sledeče: Odbor je naročil zvonilo z ubranostjo v terekvintsekstakordu: a, cis, e, fis. Veliki zvon a ima nepričakovano se posrečili glavoi ton in vse, prostemu ušesu slišne stranske tone v izredno vzornem soglasju, tako da se pri udaru sliši najpopolnejša a-durova harmonija: V primeri z normalno glasbeno ubranostjo je pa dobro šestnajstinko višji kakor normalni a. — Prvi spodnji stranski ton je. najpopolnejša čista oktava, kar se pri zvonovih redko posreči. Ta spodnja oktava je nenavadno mogočna, dolgo doni in daje zvonu gosto, veličastno nižino. Zgornji najznačilnejši stranski ton je velika terca, ki se istotako oglaša v popolni čistoti. Poleg teh najbolj značilnih stranskih tonov se med glavnim tonom in njega spodnjo oktavo oglaša čista kvinta, čista kvinta prav tako nad glavnim tonom. — Vsled tega ima zvon nepričakovano lep, mogočen, poln, pa hkrati enako nepričakovano plemenito mehak glas. Drugi trije zvonovi cis, e, lis so se posrečili v normalni ubranosti. Vsi imajo naravni harmoniji pripadajoče prave in čiste spodnje in zgornje alikvotne tone: le pri tretjem zvonu e spodnja oktava nekoliko navzgor teži. Skupno zvonjenje bo lepo, mogočno, plemenito, mehko in se bo vsled omenjenih intonacijskih razmer nekoliko nagibalo k mehkemu molovemu značaju. Ker se je torej liv posameznih zvonov — pred vsem sijajnega velikega — izborno posrečil in je tudi skupno razmerje zvonovskih intervalov praktično za zvonjenje zadovoljivo, ugodno, more odbor nove zvonove brez ugovora prevzeti. — Ljubljana, 21. junija 1928. — Matej Hubad, ravnatelj konservatorija; dr. Fr. Kjmovec, stolni kanonik; Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora. •k Izletniški vlaki. Pričenši s 23. junijem do vključno 23. septembra 1928 vozi po potrebi in ob ugodnem vremenu ob sobotah in dnevih pred prazniki razen dne 28. junija in 8. septembra izletniški vlak št. 928 od Ljubljane gl. kol. do Bistrice Boh. jezero in izletniški vlak 8628 od Jesenic do Planice. Nadalje vozi v isti dobi in pod istimi pogoji ob nedeljah in praznikih razen dne 28. junija in 8. septembra 1928 od Bistrice Boh. jezero do Ljubljano gl. kol. izletniški vlak št. 927. Vsakokratni promet teh vlakov je objavljen na vseh postajah pri potniški blagajni. Za le vlake veljajo izletniške povratne vozne karte po znižani tarifi z dvodnevno veljavnostjo in ludi vse navadne vozovnice. Isti popust velja iz Ljubljane gl. kol. do Kranjske gore pri vi. št. 920- 8629 in pri povratku za vlak št. 8633/927 in za vi. št. 8633/919. Vozni red izletniških vlakov: Vlak št. 928: Ljubljana gl. kol. odhod ob 15. uri 30 minut, Jesenice prihod ob lf7. uri 52 minut, odhod ob 18. uri 31 minut, Bistrica Boh. jezero prihod ob 19. uri 12 mi-%iiut. Vlak št. 827: Bistrica Boh. jezero odhod ob 17.. uri 10 minut, Josenice prihod ob 18. uri 4 minute, odhod ob 18. uri 40 minut; Ljubljana gl. kol. prihod ob 20. uri 45 minut. Vlak št. 8628: Jesenice odhod ob 18. uri 15 minut. Kranjska gora prihod ob 19. uri 4 minute, Planica prihod ob 19. uri 22 minut. k Poziv k plačilu ii-lu/ben^kega davka. Finančna delegacija objavlja: Vsi oni službo-dajalci, ki po določbah pravilnika k členu 99, točka 6 k zakonu o neporednih davkih '(Uradni list št. 31 z dne 31 marca 1928) odvajajo uslužbenski davek četrtletno, se opozarjajo, da morajo plačati davek za tekoče četrtletje s predpisanim seznamom najkasneje do dne 15. julija t. 1. V njih lastnem interesu je, in noiroira гашшм m v znesku 1CO.GOO Din ob priliki nakupa 2'A% obveznic vojne škode iz bančni; poslovalnice L. 2. HOMt - ВЕ08Ш odpadejo nagrade na naročilnice z znakom, in . sicer: tri vodoravne črtice pred in za naslovom NAROČILNICA i= NAROČILNICA O^ba, ki ' je poslala omenjeno naročilnico, je bila vsaka obveščena s posebnim pismom in tudi dobila izplačano nagrado. urejuje najbolje prebavo. Cisti Želodec ln Creva sigurno pa prijetno. 1 omot v vsaki lekarni Din 4'—. da se tega roka točno drže ter se s tem izognejo plačevanju zamudnih obresti in morebitne kazni zaradi nerednosti po čl. 138 in 139 novega zakona o neposrednih davkih. Davčni ' uradi imajo nalog, da s pomočjo finančne kontrole ugotove, če so službodajalci zadostili svoji dolžnosti. Kjer se bodo ugotovile nerednosti, se bodo morale uporabiti kazenske določbe. k Vsi ua Sv. Višarje dne 4. in 5. avgusta. Kakor lansko leto tako priredi tudi letos Slovenska krščanska ženska zveza skupno romanje na Sv. Višarje in sicer v dneh 4. in 5. avgusta. Vabljeni so žene, dekleta, možje in mladeniči. Priglase sprejema do 1. julija Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesla št. 5. Sporočite ime in primek, poklic, rojstno leto in kraj bivanja ter pošljite 40 Din za osebo za italijanski vizum in za vožnjo po Italiji, nakar vam pošljemo izpolnjeno nakaznico, na podlagi katere dobite polovično vožnjo do naše mojo. Kupite cel vozni listek od domače postvaje do obmejne postaje Rateče-Planica, ki velja potem tudi za nazaj. Pazite, da nakaznic in voznih listkov ne izgubite! Od Ljubljane dalje bo vozil posebni vlak in sicer bo odhod iz Ljubljane 4. avgusta zjutraj nekaj minut po rednem gorenjskem vlaku. Uro in podrobnosti še sporočimo. Posebni vlak bo imel ugodno zvezo z vsemi drugimi . potniškimi vlaki. Prosimo, da nadaljne objave, posebno v drugi polovici julija natančno prečitate. Vzrok, da smo si izbrale ravno ta dva dneva za romanje je v tem, ker na Marijin praznik 15. avgusta pride od vseh strani toliko ljudstva na sv. Višarje, da nam ni mogoče preskrbeti ne prenočišč, ne okrepčil. Spremljata nas na romanju g. dr. Tomaž Kli-nar, stolni kanonik kot duhovni voditelj in pa zdravnik g. dr. Stane Zaje ml. Iz tega je razvidno, da bo v vsakem oziru dobro preskrbljeno. — Slovenska krščanska ženska zveza. k Ugodna avtomobilska zveza Postojna— Vipavska dolina—Gorica. Potnikom v Vipavsko dolino in Gorico se priporočata avtomobilska zveza Postojna—Gorica, ki ima pri vseh vlakih iz Ljubljane v Postojno zvezo in se vrača iz Gorice Že isti dan zvečer k zadnjemu vlaku za Ljubljano. Vse informacije, kakor tudi vozovnice se dobe pri Pulniku (Tourist-Office-u), Ljubljana. k Uradi za agrarne operacijo v Ljubljani (to je komisija za agrarne operacije, komisar za agrarne operacije v ljubljanski oblasti in komisar za agrarne opcracije v mariborski oblasti) so se preselili iz palače velikega župana na Blehveisovi cesti v Auerspergovo palačo, Gosposka ulica 15, II. nadstropje, kjer uradujejo od ponedeljka 25. junija 1928 dalje. "Ar S pošto. Nastavljeni za pogodbene poštarje so: Anton Ungar v Draškovcu, Stjepan Larusak v PodtUrnu in Fr. Križman v Strugah na Dolenjskem Premeščeni so: pb. ur. II-4 Leopold Sirnik z ljubljanske kolodvorske pošte na mariborsko kolodvorsko pošto, Marija Porentova iz Velikih Lašč na poštno podružnico štev. 3 v Ljubljani in Štefanija Zuljanova s poštne podružnice štev. 3 v Ljubljani v Velike Lašče; pb. ur. II-5: Ljubica Glaser z ljubljanske kolodvorske pošte na glavno pošto v Ljubljani, Vera Urbnnčičeva s poštne podružnico štev. 3 v Ljubljani na ljubljansko glavno pošto, Janez Gselman iz Ptuja v Mursko Soboto; Mara Hafnerjeva iz Rozamila Lut- Franc Jaklič: Prv5 ženski klobuček v Dobrepoljah m tako naprej »Zdaj smo jo pa videli!« »0, ti prikazen ti, kakšna ti jek »Ženska je! Pa ti je prišla v klobuku mimo oltarja. Kar pomižala sem, ko sem jo videla stopiti iz zakristije iu iti pred oltarjem v stolček.« »Kako li je pa mencala v tisti vroči. Ni mogla stegniti koraka. Da se kaj takega na-vleček Tako je šlo med ljudmi v Dobrepoljah, ko so se vračali tiste jesenske nedelje od maše ob desetih. Po vseh ccstah je bil razgovor o učiteljici, ki so jo videli v Dobrepoljah prvič. Že tedaj, ko je počilo, da pride na šolo učiteljica namesto moškega, so ljudje zmajevali : »Kaj bo pa delala? Kako bo pa straho-vala otroke? Matija jih že kroti, ki ima roko kakor medved taco. Pa ga butičniki še sučejo, da se jih komaj ubrani. S krepelci jih mora.« In sam Matija je rekel: »Zlodi! Kaj pa bom ž njo? Še ta mali ji De bodo pokorni! Ženska ni za našo šolo.« Navzlic odklonilnemu mnenju merodajnih oseb in ljudi, je učiteljica prišla. Tudi v Dobrepoljah so že slišali, da v Ljubljani celo žensko uče, toda samo na šoli, ki jo obiskujejo Farno dcklice. Baje se dobe I)osameznc učiteljice tudi zunaj Ljubljane, v iakšnem mestu, kjer so gosposki otroci bolj slabotni in so dado voditi ženski. Toda na kmetih? Kaj bi počela taka reva z nerodno otroško druhaljo? Skoprnela bi c! žalosti in togote, ako bi takoj ne ušla. Začetkom šole so pa otroci pridrevili iz šole iu kričaje raznesli: »Učiteljica je prišla! Ta male bo učila! Učiteljica! Učiteljica!« Dotlej so v Dobrepoljah nazivali vsako učečo osebo »šumašter«, le ženski so dali pravilni naziv učiteljica, to pa zato, ker je niso mogli nazivali »šumaštrca«, kateri naziv je vendar pristojal le ženi »šumaštrovki Kakšna pa je?« bi bili radi izvedeli lju-, rije, toda sta mali« jim niso znali utešiti radovednosti. V nedeljo potem so pa vsi videli, kakšna je. Učiteljica se jim je bila pokazala v noši, kakršna je bila lakrat med gospodo običajna. Na glavi je imela klobuk, čez obraz je imela potegnjeno mrežo, v pasu pretisnjena, od 'zadaj pod hrbtom je bila kaj dobro podložena in ozko krilo se je skoraj vleklo za njo. Dandanes vpijejo otroci: »Učiteljica ima kratko kikelcok Takrat seveda ji niso mogli kaj takega očitati, zgledovali so se pa le, zakaj zdela se jim je le prenenavadno našemljena. In ni čuda, da je vsa cerkev pogledala za njo, ko se je prikazala iz zakristije in je stopala mimo oltarja, da so stegovali vratove, stopali na prste in so mnogi v oddaljenih klopeh vstajali, da so jo bolj videli. Malokdo je liste nedelje zrl Križanega v oltarju in pazil na kaplana, ki je bral mašo. V stolček na levici od oltarja so strmeli, zakaj ondi je sedela nova učiteljica. Ako bi bila podvržena urokom, po nji bi bilo za vselej, zakaj toliko pogledov. gotovo mnogo uročnih med njimi, se je tedaj paslo na njej. Pa se jih je bila ubranila z mrežo, ki jo je imela Čez obraz, kakor so bile uganile ženske, ki vse vedo. Po maši, kajpada, so pa ljudje napravili špalir od cerkve do šole, da so si 'radovedni ogledali prav od blizu čudno stvar, ki je drobila v preozkem krilu in ozkih čeveljčkih po gruščevi poti. Zijala so se bila pošteno napasla. Mesa sicer niso videli, >:akaj suhotna stvar je bila, toda kar je bilo na njej od tnl do vrha, je bilo vse novo, nenavadno in neizrečeno za ljudsko oko, navajeno priprostosti domačih ljudi in domačega kraja. Vsi, ki so bili v cerkvi, so jo imeli v mislih in na jeziku; pri juŽini so namesto o ka-planovi pridigi govorili o novi učiteljici, o njej ;-e je razpravljalo po nauku na vasi. »S klobukom na glavi je šla mimo oltarja1« Vsekako jim je učiteljičin klobuk najbolj ostal v očeh, da so se še dolgo obregali obenj, zlasti še v Bruhanji vasi, ko so vasovali na Glačevem vrtu mladi in stari, ženske in moški. »Korajžna je!« je končno pribil stari Ograjščak. :Krči/, napaden. Bila sta dva tojovaja, eden maskiran in oborožen z lovsko puško, drugi pa nemaskiran. Zahtevala sta od njega denar, sicer ga ubijeta. Moral se je udati. Vzela sta mu ves denar 2643 Din. Orožniki iz Št. Jerneja so pridno poizvedovali za napadalci. In posrečilo se jim je. Po vseh znakih sodeč je to to neki Zidarič Marko, brez stalnega bivališča, ki je bil v nedeljo 17. junija aretiran. Tatvina. >Slovenec< z dne 13. junija je poročal o tatvini v št. Jerneju. Poročevalec je bil pa napačno informiran. Vlomilci niso odnesli trgovki M. Zagorc blaga v vrednosti 5000 Din, temveč samo cigaret za približno 500 Din. Tudi ni res, da v Št. Jerneju fantje tako vasujejo do zore in trkajo na okna krasotic, da ne bi kdo mislil in postavil naših fantov v tako slabo luč. Slučajno je šel kritično noč Znidaršič Tone po trgu in prepodil vlomilce. ki so bili dokaj drzni, da so vkljub temu še pri treh hišah poskušali svojo srečo. Mora biti ta tatinska tolpa nekje v bližini, ker so jim razmere dobro znane. Čudno je, da nekateri fantalini tako razkošno žive in hodijo »širni« opravljeni. Kje dobijo denar? Gasilska veselica na Prekopi 17. jun. se je končala sicer v redu, toda drugo jutro so se spoprijeli nekateri vaški fantje in Vrhpoljčani, da je tekla kri. Tudi Kobiljčani so bili na veselici in so še cel dan »ponedeljkovalk. Brez pretepa in pijančevanja ne more biti pri nekaterih fantih. Vse hočejo pognati po grlu. Kako koristno bi bilo, ko bi si lahko kaj prihranili za poznejša leta, pa žive kar tja v en dan. Tu se vidi, kako potrebna je orlovska organizacija, ki fante navaja k treznosti, varčevanju in jih izobrazuje in vzgaja. Od doma je šla neznano kam žena čevljarja Conte iz Cerovega loga. Niso jo še našli. Kočevje Maturanti na državni realni gimnaziji: Be-nulič Rudolf, Boje Vilko, Cerne Ferdinand, Eisen-zopf Jožef, Goedrich Kurt, Oregorič Jože, Hribar Svetozar, lic Josip, Jereb Dušan, Picek Eduard, Robežnik Milan, šifrar Leon, Tobijas Ivan, Zavod-nik Anton, Zavodnik Evgen, Žagar Anton, Mavro-vič Ana, Prijatelj Ana. Metlika Novo nebo (baldahin), ki smo ga dobili ravno Se zadnji čas pred Telovhn, je prav lepo in okusno delo šolskih sester iz Maribora. Bilo je vsakomur vžeč po svoji lepoti in preprostosti obenem, ker je tako okusno izdelano. Posnema nekako umetnost Vurnikove in je obenem prav moderno. — Črna plašča, katera sta si nabavili podružnici Božakovo in Drašiči, sta tudi delo mariborskih sester in sta oba prav lepa. — Procesija na Telovo je zelo lepo izpadla v lepem in vendar ne prevročem in žgočem vremenu. Udeležilo se je je vse, osobito mo-Ski. Tudi godba, ki je nekako nova in prenovljena z mladimi močmi prav dobro napreduje. — Prvo sv. obhajilo, ki je bilo na sv. Alojzija dan, Je prav lepo izpadlo. Bilo je 88 prvoobhajancev. Vinogradi letos prav lepo kažejo. Sicer je letos vsa letina malo zaostala, tako da je grozdje šele zdaj začelo cveteli, vendar se obeta dosti dobra letina, ako Bog čuva, da ne pride kaka vremenska uezgoda na nas, kot se to drugod dogaja. Dobrei so nekaka nalezljiva bolezen, ki se je začela pojavljati v veliki množini pri otrocih, vendar smrtno nevarno ni, tako da na tej bolezni nimamo doslej še nobenega smrtnega slučaja. Kopalno sezono smo pričeli letos tudi že na Kolpi. Vendar se je voda, ki je imela že 24° C, zopet malo shladila vsled deževja. Morda bo od danes, ko začenjamo poletje,, kaj boljše. Zagorje oh Savi Mesečni sejmi. Gerentski sosvet je pri seji 22. t. m. na predlog g. župnika sklenil, da občina zaprosi za dovoljenje mesečnih živinskih sejmov v Zagorju. Blagovni sejmi bi bili pa vsake tri mesece. Tako bo ustreženo okoliškim kmetom in zagorskim trgovcem. Pri isti seji je ger. sosvet odklonil izplačilo računa g. Korbarja v znesku 60.000 Din, kate- rega je za svoje delo pri nadzorstvu vodovoda šele sedaj (po 1 letu) poslal občini. Deložacija. M. Košenina, posestnik, gostilničar in kovaški mojster v Zagorju je dal deložirati delavca Antona Logarja; |x>stavil mu je pohištvo kar na cesto. Ker deložirani ni mogel drugod dobiti stanovanja, je g. gerent uporabil določbe spremenjenega stan. zakona in s jx>licijsko asistenco vselil g. Logarja v stanovanje nazaj. G. Košenina pa sedaj toži občino za odškodnino 5000 Din. 15. julija velika orlovska prireditev v Zagorju. Nastopi i 20 telovadcev. Trbovlje ф Meščanska šola. Vpisovanje v I., II. in III. razred se bo vršilo dne 30. junija t. 1. od 9—12 in od 14—16. Učenci, ki vstopajo v I. razred, naj pridejo v spremstvu staršev ter prineso s seboj zadnje spričevalo in krstni list oziroma izpisek iz matične knjige. Sprejemali se bodo oni, ki so z uspehom dovršili najmanj 4. razred osnovne šole. Ponavljalni in privatni izpiti se bodo pričeli dne 25. avgusta 1928. Radarji dobe službo v Skoplju. Javna borza dela v Ljubljani razpisuje 17 prostih mest za rudarje in sicer 12 v Skoplju in 5 v Velesu in Ma-cedoniji. V Skoplju zaslužijo rudarji šiht po 30 Din, ako delajo akord, pa več. Za informacije, kdor bi želel sprejeti katero izmed gori imenovanih služb, naj se javi pri borzi dela v Ljubljani. ф Trbovlje ima letošnje leto kar 5 abitu-rijentov. Gospodični Plavšakova in Zupanova (Hrastnik), žen. učit. v Mar.; Kosi, realka v Mar.; Potočnikova, žen. za s. učit. v Škof j i Loki in Kramer, moško učit. v Ljubljani. ф Oblastna podpora rudarjem. Za podporo oblastnega odbora so se oglasili tudi nekateri samci, ki so praznovali jx> 10 ali več dni. Pripominjamo, da so te podjx>re deležni le oženjeni, ki imajo otroke. •fo V tukajšnjo bolnišnico je prišel neki Vo-zelj, domačin, ki je bil ranjen v Zagrebu. Mudil se je tam kot brezjx)selni delavec. iy Izreden ribji lov. Pekovski mojster Karol Kačič je v enem tednu vjel v Savi že tretjega sulca. Občina je začela graditi javno kojialnico. Tozadevni odprti bazen že kopljejo. Samo škoda, da že letošnje poletje ne bomo mogli'uživati blago-dati sveže kopelji. Ptuj ф Žalostni dogodki v skupščini so prvi dan precej razburili duhove v našem mestu. Posameznike, ki niso pristaši KDK, so v javnih lokalih marsikje izzivali politični nasprotniki na prav neumestne načine. Prišlo je do prerekanj in afron-tov, s katerimi bo imela sodnija opravili Ali je tega treba? — Z Narodnega doma vihra črna zastava, drugje je pa vse ponavadi izvzemši tatarskih vesti iz Zagreba. Ф Umctnostno-igodovinsko društvo iz Ljubljane je imelo prošlo nedeljo obisk v našem mestu pod vodstvom konservatorja g. dr. Stelela, ki je v zanimivih besedah razlagal udeležencem zgodovinske zanimivosti našega mesta. ф Adaptacijska dela v dominikanskem samostanu lepo napredujejo in je lepo število stanovanj že izdelanih. Tudi bodoči muzejski prostori zlasti nekdanji refektorij so pridno snažijo in pripravljajo za novi namen. Novo postajališče ob Savi. 2e pred dvajsetimi leti so se naši odlični javni delavci, sedaj pokojni dr. Krek, dr. Lampe, dr. šušteršič zanimali za novo postajo v Jevnio.i ob savski progi, katerra postaja naj bi bila v zvezi z zgradbo nove, tudi tedaj zamišljene deželne ceste v Moravče. Takrat sicer do uresničenja te ideje ni prišlo, vendar pa zadeva ni zaspala in se je letos v februarju sestavil poseben odbor za zgradbo postajališča v Jevnici, Iti se je pod predsedstvom posestnika Godca marljivo prijel določenega posla. Po dovršenih predpripravah se je 14. marca t. I. začelo z zgradbo same postaje m vsemi ostalimi deli, ki so s postajo neposredno v zvezi. Domačini so z velikim zanimanjem priskočili na pomoč, zbrali čez 35 tisoč Din prostovoljnih prispevkov, j>oleg raznega lesa in drugega blaga, ki so ga tudi brezplačno navozili. Tudi so odlično pripomogli s »kulukoim-, ki se je prvi mesec dnevno vršil redoma iz posameznih vasi, poznej pa le zvečer in ob nedeljah, ker je medtem nastopilo poljsko delo. Postaja Jevnica leži nekako v sredi med postajama Lnze in Kresnice in sicer je oddaljena od ene in druge približno 5 km. V narodnogospodarskem oziru jiomeni nova postaja veliko pridobitev za tamošnjo okolico, pa tudi v tujsko-pronietnem oziru bo važno izhodišče zn lažje ture k sv. Antonu v Štangi, nn Janče, k Sv. Miklavžu, na Limbar.sko goro itd. Otvoritev nove postaje bo, kakor je sedaj definitivno določeno, 5. avgusta. Do tedaj bodo vsa gradbena dela, ki se pridno nadaljujejo, popolnoma dovršena. Črensovri. Tukajšnja orlovska srenja, v kateri so združeni odseki Črensovci, Žižki in Bistrica, bo kurila v sredo dne 4. julija na predvečer praznika sv. Cirila iu Metoda kres> in sicer v Crensovcih na polju blizu cerkve. Kuriti začnemo v mraku. Zasnovali smo prav poseben in pester spored. Nastopi govornik, deklamatorji, sodeluje tudi godba in pevski zbor. Spuščali bomo tudi rakete. Kres bo velik, mladina se trudi, da spravi skupaj dosti kuriva, ujmmo, da bodo vsi navzoči odnesli dobre vtise in tudi kakšen dober nauk. Vabimo zato, da se kresa udeležijo ne sanm domačini ampak ludi drugi, ki jim je mogoče priti. Ljuhno v Sav. dolini. Umrl je v starosti 76 let Ivan KopuSar. Bolehal je dolgo časa, imel je namreč želodčnega raka. V bolezni se mu je zdelo najhujše to, da ni mogel hoditi v cerkev. Bil je 29 let cerkveni ključar, 40 let občinski odbornik, medtem tudi župan in večkrat prvi svetovalec Kot zvest katoličan je bil vedno naročnik le katoliških listov in stalen pristaš SLS. Tudi svoje otroke je vzgojil v trdne katoliške značaje. Koliko spoštovanja je rajni užival med ljudmi, je pokazal njegov veličasten pogreb. Znanci in prijatelji so ga v obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Kndioomnnacijsko tormalno kopališčo 36—38"C DOLENJSKE TOPLICE Toplice pri No\cni mostu. žel. postnla Straža-Topllce, ozdravijo sigurno rcvinatizeni nevral«iJo. isehla*. ionsko bolezni, ostnrelost itd Vsaka tukajšnja kura čvrsti iu pomlajuje. Uspehov ti-ца Jo stoletja starcu« zdravljenja nc doseže nohonn druga terapija. • Vpred-sezoni In posezoni znatno znižano cene, 2(1 dni z vsem pnvftalno 120(1 Din Sezona od mala do oktolira. Želez-nični popusti. Fina reslnvraci in. Zahtevajte prospekte. •••V. Prireditve ln društvene -vesti Vsaka objava pod tem naslovom ee mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Že sedaj opozarjamo na celodnevno prireditev ljubljanskega okoliškega orlovskega okrona v Zagorju 15. julija. »Ljubljana« ima v ponedeljek skupno pevsko vajo ob 8 zvečer. Po vaji važna odborova seja. — Tajnik. Rokodelski dom. Seja odbora Kat. društva rokodelskih jx>močnikov z važnim dnevnim redom bo v torek, 27. t. m. ob 8 zvečer. Vič. Redni polletni občni zbor Kat. prosvetnega društva Vič-Glince se vrši prihodnjo sredo, 27. junija ob 8. zvečer v Društvenem domu na Glincah. Poročajo društveni odborniki. Na Breznici se uprizori dne 24. t. m. ob pol 4 jx»poldne desetdejanski igrokaz »Dekle z biseri«. Maribor. Starešinski sestanek bo v torek ob 20 na verandi hotela Meran. Predava inž. Mežan. Cerkveni vesžnllc Proslava ftodu sv. Cirila in Metoda v lavan-♦inski škofiji. Due 5. julija, na god. sv. Cirila in Metoda, naj bo sv. uiaša z blagoslovom in s kratkimi molitvami za cerkveno edinost. Glavna slovesnost pa se naj obhaja v nedeljo 8. julija. Pridiga naj bo o sv. bratih ali ciljih Bratovščine sv. Cirila in Metoda. (Gradivo: Skupni pastirski list jugoslovanskih škofov ob HOOletnici sv. Cirila, dr. Fr. Grivec, Sv. Ciril in Metod, M. Avšič, Pridiga o sv. bratih, Apostolski molitvenik II. izd., Kraljestvo božje.) Po pridigi naj bo zjutraj slovesna sv. maša s skupnim sv. obhajilom, molitve za zedinjenje, darovanje za BCM, himna v čast slovanskim apostolom. Te slovesne sv. maše se naj udeleže po možnosti vse verske in prosvetne organizacije v župniji. Ravno tako se naj vrši II. sv. opravilo, lahko pa seveda odjiade skupno sv. obhajilo, ako se je vršilo žo zjutraj. Popoldne: molitvena ura pred izjjostavljenim najsv. Zakramentom za cerkveno edinost (2. izdaja apostolskega molitveuika ima dve prelepi >uri molitve«. Dobile se tudi v posebnem odtisu z naslovom: Molitve za cerkveno edinost.) Za popoldanske izvencerkvene prireditve sta pri HMC v Mariboru na razj>olago dve seriji skioptičnih slik o življenju sv. Cirila in Metoda in o velehradskem romanju. — Dušni pastirji naj že na praznik apostolov Petra in Pavla, kakor tudi v nedeljo 1. julija, posebno pa še na dan cerkvene slovesnosti povabijo vernike, da vstopijo v bratovščino sv Cirila in Metoda Podučijo jih naj, da je bistvena zahteva BCM molitev za cerkveno edinost iu da naj manj premožni člani zadoste pravilom in so deležm duhovnih dobrot, če se tudi samo na praznik sv. bratov ali naslednjo nedeljo udeleže darovanja. — Vse potrebne knjige, brošure, molitveniki, tiskovine, sprejemne podo-bite itd. se naročajo pri Tajništvu BCM, Maribor. Koroščeva ul. 12. — Škofijski odbor BCM. čevar v Šiški. — Jutri nočno: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. ! O Zavod Marijanišče v Ljubljani (Poljanska cesta 30) je dom za deško šolsko mladino, M dobiva v njem pouk in krščansko vzgojo. tV zavodu je petrazredna osnovna deška šola b pravico javnosti in konvikt za dijake. V osnovno šolo, v kateri poučujejo častne šolske sestre, se sprejemajo sirotni dečki in kolikor je prostora tudi drugi v popolno oskrbo. Prostora je za 200 otrok. Vzgojilina se določuje posamično. V konvikt se sprejemajo dijaki, ki obiskujejo v Ljubljani gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo. Prostora je za 180 gojencev. Mesečnina je 500 Din. Nadzorstvo imajo gg. prefekti-duhovniki pod vodstvom zavod-nega ravnatelja. — Marijanišče nudi gojencem poleg šolske tudi vsestransko zasebno izobrazbo. V zavod se sprejema telesno zdrava in nravno nepokvarjena mladina. Prošnjo za sprejem (priložili je treba krstni list in zadnje šolsko izpričevalo) je vložiti na vodstvo zavoda do 15. julija, ali pa se do tedaj osebno predstaviti. — Za vodstvo Marijanišča: Prelat Andrej K a 1 a n. O Pogreb f Josipa Kozaka, odličnega ljubljanskega meščana in gostilničarja pri »Štrajzlu« se je vršil včeraj popoldne iz Poljanske ceste na pokopališče k Sv. Križu. Pogreb je dokazal splošno spoštovanje in priljubljenost, ki ga je pokojnik užival med ljubljanskim prebivalstvom. Mestno občino je pri pogrebu zastopal župan dr. Puc, klub občinskih svetovalcev pa podžupan prof. Jarc, g. Pire in g. Olup. Pogreba se je udeležilo tudi ▼ečje število bivših in sedanjih občinskih svetnikov, mnogo odličnih javnih delavcev ter znancev pokojnika. O Slov. kat. akad. starešinstvo priredi ▼ nedeljo 24. t. m. ob 15. uri društveni sestanek v gostilni g. Marije Štrukelj v Vižniarjih. Vsi člani društva so vabljeni, da se sestanka udeležijo. O Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti v mesecu avgustu in septembru tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani pod vodstvom g. profesorja Modica. Tečaj je brezplačen. Interesenti — mojstri, mojstrice, pomočniki in pomočnice se vabijo, da prijavijo svojo udeležbo čimpreje v pisarni Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1. Termin otvoritve tečaja se bo pismeno naznanil. O Razstava ženskih ročnih in risarskih izdelkov na prvi dekliški meščanski šoli (Sv. Jakob) v Ljubljani je na ogled danes v nedeljo, 24. junija od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 18. ure popoldne; v ponedeljek dne . 25. junija pa samo dopoldne. Skupina izdelkov omenjeue izložbe je določena za skupno razstavo meščanskih šol, ki bo prirejena med počitnicami ob priliki kongresa meščansko-šolske?a učiteljstva v Mariboru. © 80 letuieo rojstva praznuje danes v krogu svoje rodbine naš zvesti somišljenik in splošno spoštovani gospod Ivan Rodič, posestnik na Stari poti št. 15 ter mu tem potom želimo, da ga ohrani Bog še mnogo let zdravega in čilega. G Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani vabi svoje člane na sestanek, ki se bo vršil v torek, 20. t. m., ob 20 v restavraciji »Zvezda«. Razpravljalo se bo o letošnjem izletu v tujino. O Upraviteljstvo osnovne šole v Mostah vabi starše in prijatelje šolske mladine na razstavo ročnih in risarskih izdelkov, ki bo v nedeljo, 24. t. m., od 8. do 12. in od 2. do 6. ure popoldne. Vstopnine ni. © Zobozdravnik dr. Ivan Oblak, Miklošičeva cesta 7, ne ordinira do 1. avgusta. © Merkurjev izlet. Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani priredi v četrtek, dne 28. junija, na Vidovdan izlet v Kranj v zvezi z ogledom vrlo zanimivega obrata Jugočeške tvornice. Odhod z glavnega kolodvora ob 6.50 rano. Povratek poljuben. Prijave, ki so potrebne radi kosila ter izposlovanja eventualne polovične vožnje, sprejema društvena pisarna Gradišče 17, I (telefon 2652), najkasneje do torka 26. junija v uradnih urah. — Odbor. (5800) © Trgovine na Vidovdan dne 28. junija 1928 bodo, kakor običajno vsako leto, zaprte samo v času službe božje, t. j. od 10. do 11. ure dopoldne. — Načelstvo gremija trgovcev. © Mestni vojaški urad na Ambroževem trgu št. 7 bo ▼ torek in sredo, t. j. 26. in 27. t. m., radi snaženja prostorov zaprt. © Znano Hammerschmidtovo hišo v Knafljevi ulici bodo dn 27. t. m. prodali na favni prostovoljni dražbi. Izklicna cena znaša 1,200.000 Din. © Nesreča. Delavec pri Josipu Cerarju na Sv. Petra cesti Avgust Zupančič je popravljal podstreSje šupe. V neprevidnosti je topil na neko desko, ki se je prevagala in Zupančič je padel kake 4 metre globoko in pri padcu dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico. © Z britvijo si je prerezal vrat. V petek ob 5. uri popoldne je opazila žena voznega mojstra državne železnice Franca Trtnika, da je njen mož ie dalj časa zaklenjen v svoji sobi io da je čuti iz nje čudno hropenje. Poklicala jt svojega soseda Antona Guština, ki je vdrl vrata. Na postelji v sobi je ležal 531etni Franc Trtnik ves krvav, z globoko rano na vratu, kraj njega je letala okrvavljena britev, s ka- Na potu, kadar je vročina, prah in soparica, je neobhodno potreben ODOL. Proti bakterijam in za osveženje se jemlje po celem svetu ODOL. Povsod poznana ODOL-ova steklenica je na potu uprav idealna. Ne hodite na pot brez ODOL-a. ODOL se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in zadevnih trgovinah. Steklenica Din 22"—, velika steklenica Din 35'—, dvojna steklenica Din 65•—. tero si je prerezal vrat; leseni pljuvalnik na tleh je bil poln krvi. Hitro so o samoumoru obvestili rešilno postajo, ki je Trtnika z avtom prepeljala v bolnišnico. Tu so mu takoj ustavili kri in ga obvezali. K sreči Trtnikova rana ni nevarna in je upati, da ga bodo še. rešili. Trtnik je živčno bolan in je hotel izvr-, šiti samoumor najbrže v duševni depresiji. © Tatvina površnika. Plačilnemu natakarju Vinku Rojcu je neznan zlikovec odnesel očeraj ob pol dveh zjutraj iz neke kavarne skoraj nov površnik in mu zamenjal klobuk. Roje ima 2050 Din škode. © Tatvine. Na policijo so včeraj dopoldne privedli 381etnega Franceta D., ker je predvčerajšnjim ukradel na trgu vrečo krompirja, vrednega 200 Din. D. tatvino odločno taji, dasi je njegov tovariš Karlo N., ki mu je pomagal pri tatvini, že priznal. — Železniški uradnici Mariji A. je nekdo ukradel srebrno uro in jo zastavil v mestni zastavljalnici, kjer jo je okradenka še istega dne našla. — Trgovcu Alojziju Sušniku na Zaloški cesti št. 21 so neznani zlikovci odnesli z njegovega travnika v Zeleni jami za približno 200 Din sena. — Peku Leopoldu Markiču na Viču je delavec Boštjan J. poneveril 122 Din denarja,-ki ga je inkasiral za prodani kruh. © Pri staroznani tvrdki perila Hed. Šare, Ljubljana, Šelenburgova ul. 5, razstavljena je krasna nevestina oprema, ki vzbuja splošno občudovanje. (5812) © »Dečva.« Žene in dekleta! Izvršujte1 »Dečvo« pravilno! Zahtevajte pri trgovci" slike in pri propagandi kroje. — Propagajiđ Dečve, Ljubljana, Kongresni trg 4. /' ' O Obleke kemično čisti, barva, plisira ia? lika tovarna Jos. Reich. 3228 Priznano Hofere barve laki, firnež, steklarski klej, čopiči se dobijo pri tvrdki I. Jantar. Lfubl!a!*a nasproti Frančiškanske cerkve. МагЉог □ črna zastava se je izobesila na magistratu na dan pogreba nesrečnih žrtev. Storilo se je to sporazumno s klubovimi načelniki vseli strank v znak soglasne obsodbe vsakega umora sploh, posebno pa še umora v dosego kakršnikoli političnih ciljev. □ Nedeljska sv. maša na planinah. Pri Are- hu se služba božja že vrši vsako nedeljo ob desetih; na Uršuli se prične s službo božjo v nedeljo, dne 1. julija. Tudi tukaj bo sv. maša ob desetih. Ce ie v soboto grdo vreme, sv. maše ne bo. Na Sinolniku pa bo sv. maša po potrebi. Službo božjo oskrbuje mariborski Aljažev klub. Izletniki, ki imajo glede službe božje na planinah svoje posebne želje, naj se blagovolijo pravočasno oglasiti pri g. prof. dr. Jehartu. Enako tudi čč. gg. duhovniki, ki hočejo k Arehu ali na Smolnik na oddih, pa bi želeli tudi ob delavnikih maševati. □ Kako bo zdravil g. Poljšak? Zdravil bo v tukajšnji bolnici lažje, težke in najtežje slučaje. Sestavljena je že posebna komisija iz zdravnikov, zastopnikov oblasti in časopisja, ki bo pregledala vse slušnje pred početkom zdravljenja, ugotovila bolezen ter jih fotografirala. Nato bo g. Poljšak začel z zdravljenjem pod vodstvom dr. Vilimeka iz Bi-zeljskega, ki ga je že tudi ozdravil. □ Na magistratu naj se javijo vsi oni, ki imajo svojce v prekomorskih krajih (v Ameriki ali drugod) ali kje drugje v inozemstvu, kjer stalno stanujejo, da si zaslužijo kruh z delom ali kakorkoli. Javiii se je treba v popisovalnem uradu. n Nova geometerska pisarna v Mariboru. Pozdravljamo otvoritev geometerske pisarne civilnega geometra gosp. Maksa Licena v Mariboru. S tem smo pridobili zavedno narodno podjetje, ki ga preje v Mariboru nismo imeli. Več glej v oglasu. Priporočamo! □ Nova izmera mesta Maribora. Koncem preteklega meseca se je pričela izmera našega mesta, je bila napovedana že lansko leto. Delo je ogromno in pod najugodnejšimi razmerami določeno za dobo najmanj treh let. Izraero izvršuje državni kataster pod vodstvom višjega geometra g. Alfonza Gspana iz Ljubljane. Figurante in potreben material pa je pogodbeno obvezana dati mestna občina. Delo je dosedaj napredovalo že v toliko, da so v okolici in ob mejah mesta postavljeni signali (tako zvani tri-gonometri), ki predstavljajo osnovo izmere. Prav fletno je gledati belo pobarvane visoke piramide, ki stoje na okoliških hribih: Melju, Stolnem vrhu, Ko-šakih. Sv. Urbann, pod Pohorjem in na Steinbergu. Ljudje pa so prav nezaupni, ko gledajo v teh piramidah znanilke slabih dni. Čisto po nepotrebnem. Ore samo za veliko, ogromno delo, ki ga je treba izvršiti. Polagamo prav toplo na srce vsem, da pustijo te nedolžne droge ua miru. S tem se čisto po nepotrebnem dela škoda občini in državi, poedinci jia bi utegnili priti v konflikt z organi javnega reda. Sicer pa kažejo Mariborčani prav veliko zanimanja za novo izmero mesta. □ Smrtna kosa. Umrla je Sauza Ivana, soproga policijskega uradnika v pokoju, stara 37 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 16 iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. П Organizacija mestnega avtobusnega prometa. Kakor v gradbenem tako napreduje Maribor tudi v avtobusno-pronietnom oziru. Avtobusni promet se namerava izpopolniti v toliko, da se bo vodilo posebno knjigovodstvo in da se bo vodil o vsakem avtobusu poseben evidenčni zapisnik, iz katerega bo razvidno stanje in količina uporabljenega materiala. Razen tega pa se bo zgradila na Glavnem trgu posebna postajna zgradbica, v kateri bo sedel prometnik, ki bo imel nalogo, da regulira promet. In celo telefon bo imel v zgradbici. Tukaj si boš tiidi lahko kupil vozno karto za vse proge in smeri, tukaj bo središče in glavno postajališče živahnega mestnega avtobus prometa. Velikopotezni in veliko-mestni smo pa le postali. Cisto drugo življenje polje danes nego tedaj, ko so imeli občino v rokah \isti, ; ki danes samo zabavljajo. . П Delavska knjižnica v Mariboru. Maribor je bil doslej brez javne delavske knjižnice. Zato je prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani po zgledu svoje lepo napredujoče ljubljanske knjižnice uredil isto tudi v Mariboru. S 23. junijem se knjižnica otvori za javni promet. Knjig je sedaj blizu 3000. Stalno se bodo nakupovala nova dela. Knjižnica bo odprta vsak delavnik od 6—9 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9—12 dopoldne. Vpisnina 2 Din, izposojnina od posameznih knjig večinoma po 1 Din. Knjižnica ima svoje prostore v palači Pokojninskega zavoda Delavci in nameščenci, obiskujte svojo knjižnico! П Oboleli sta v Času od 15. junija do 21. junija na šenu dve osebi. □ Druga žrtev Drave. Učenec prvega razreda meščanske šole Ignacij Zalokar, stanujoč za magda-lensko cerkvijo, je pomagal ribičem v bližini klavnice v čolnu leviti ri)*e. Po nesrečnem naključju je t del iz žolna'in utonil. Utopljenec je bil vzoren rt, ministrant 'pri frančiškanih in je še na Alojzi-jeVo zjutraj prejel zakrament sv. obhajila. □ Vimčftrijo in kapolico mariborskega stolnega kapitelja v Zavrču so dosedaj še neizsledeni vlomilci izropali. Mariborska policija je neutrudno na delu, da izsledi roparje, ki so odnesli vse pohištvo in še druge stvari, ki so se nahajale v viničariji. П Zopet so se pojavili! Neznanec je včeraj zjutraj na mariborskem trgu, izfabivši veliko gnječo, Id vlada na trgu ob sobotah, izmaknil Tereziji G., stanujoči v Kamnict, denarnico. Zepnr ni prišel tokrat čisto na svoj račun, ker je bilo v denarnici samo 90 dinarjev; dobro pa naj pazijo na žeparje tisti ,ki bi utegnili priti ob večje zneske. □ Oh, ti kolesarji! Josip L., kolarski pomočnik, je imel na drž. mostu smolo. Kar' iznenada mu je prišla pod kolo postrežkinja Neža K., ko je ravno hotela prekoračiti most. Neža K. se je na obeh rokah močno opraskala, v stegnu desne noge pa čuti velike bolečine. Kolesar sam je padel preko nje s kolesom vred, ni pa dobil pri padcu nobenih poškodb. Pravi, da je vozil pravilno po desni strani in ne prehitro. □ Vlom. Med 16. in 17. je neznanec vlomil s ponarejenim ključem v podstrešno stanovanje hišnice v Aškerčevi ulici 9, ko se je ta nahajala na vrtu. Videla je priti in oditi 26—30 let starega moža, razoglavega ter oblečenga v modro obleko. Pa niniti slutila, da je vlomil neznanec v njeno stanovanje. Odnesel je moško volneno obleko v vrednosti 1600 Din, sive moške hlače s telovnikom vred v vrednosti 600 Din črne moške hlače v vrednosti 400 Din, 4 pare moških črnih čevljev (2 para sta čisto nova!), srebrno uro z verižico. Vse to je lepo zavil v posebno škatljo, pri rdhodu pa je radi večje varnosti in dn bi ne povzročil nepotrebnega lopu-tanja, pustil vhodna vrata odprta. □ Policijska kronika. Dnevnq poročilo poveljstva tukajšnje varnostne straže vsebuje tri aretacije (radi poškodbe tuje lastnine, poneverbe, beračenja) in več prijav (radi ogrožanja telesne varnosti, razgrajanja, prekoračene zapiralne ure, prekoračenja žel. proge, Icrošnjarskih predpisov in .vožnje brez luči). □ Gojzorji in štrapac čevlji Ia kvalitete, Karo, Maribor, Koroška 19. Celfe & Izletniški glasbeni nastop, ki ga priredijo danes popoldne ob 5 v zdraviliški dvorani v Laškem gojenci celjske Glasbene Matice, bo po svojem pestrem programu ter po velikem številu sodelujoče mladine za Laško izreden dogodek. V prvem delu nastopi šola g. Kuntare, laškega domačina. Osem gojencev raznih stopenj igra na klavirju po eno krajšo efektno skladbico. V drugem deju igra pet gojencev iž šol ge. Sancinove fn ge. Božl-čeve. Med' njimi tudi fenomenalni mali Vilier iz šole ravn. Sancina. V tretjem delu predstavi g. C. Pregelj 45 grl broječi mladinski zbor Glasbene Matice, v četrtem pa g. ravnatelj K. Sahčin' 28 goslačev, ki med drugim v zboru izajajo ljubko Haydno-vo otroško sirtfonijo. ' & Izpred nosa ji je odnc«el košaro! Prešli petek okoli pol 3 pop. ie stala Marija Ogrizek iz Sodno vasi nii Celjskem kolodvoru blizu blagajne in se razgovarjnla s svojim možem ter svojo sestro. Na tleli poleg sebe je imela pleteno košaro, v kateri je bilo več kosov različnega perila, 1 ženski jopič ter 1 ženska bluza. Zraven košare je Imela v papirju zavitih 5 kg slanine. Naenkrat ji je vse to izginilo neznano kain. 0 Tat v gostilni. Jožica Bari je natakarica v gostilni Kus na Glavnem trgu. Ko je prišla v čo- trtek 21. t. m. zjutraj v gostilniško sobo, je našla odprt predal v točilno mizo, v katerem je zvečer pustila okoli 200 Din raznega drobiža. Drobiža kajpak tudi ni našla. Pri natančnejšem ogledu je opazila, da ji je zmanjkalo tudi tri šestnajstinke litra žganja iz steklenice, in končno, da so vrata sobe na Glavni trg odprta. Natakarica misli, da se je neznani uzmovič zvečer skril v gostilniški sobi in potem, ko je natakarica odšla, isto preiskal, po končanem svojem poslu pa si je odprl vrata na trg, ki so bila zaprta zgolj z zapahom od znotraj. sss Izgulia hranilno knjižice. Pavla Rostok je izgubila dne 21. t. m. okrog pol 10 dop. na poti od Zanggerja v Gosposki ulici do doma na Krekovem trgu hranilno knjižico št. 98risrčne čestitke. Bog ga živi še lepo dobo let! Samo 300 do 350 avtomobilov pasira dnevno Dunajsko cesto. Ni tedaj čudno, ako je tudi prahu temu primerno vsak čas in daleč naokrog. Skrajni čas je, da se že začne s škropljenjem. — In pa še nekaj! Dunajska cesta je v skrajno razdrapanem stanju; vse je jamasto, nad čemur se zdaj zlasti posestniki jeze, ker vozijo visoke vozove sena domov in obstoji vsak čas nevarnost, da gre voz naokrog. Apeliramo na gradbeno direkcijo, da poskrbi za najnujnejši materijal, ker cestarji brez gramoza tudi še ne znajo delati čudežev. Upamo in želimo, da bi se Dunajski cesti, ki je giavna dovodna žila Ljubljane, posvečalo več pažnje. K avtobusni zvezi z Ljubljano Sedaj nas cela vrsta avtobusov veže z Ljubljano, toda ker gredo že od Domžal oziroma iz še oddaljenejših krajev, zato so do nas že prenapolnjeni, tako da nimajo za naše ljudi skoro pomena. — Ker bo že v bližnji bodočnosti prišlo do mestne avtobusne zveze, bi k temu dodali nekaj svojih želj. Delavstvu in uredništvu bi se zelo ustreglo, da bi se uvedle tedenske oziroma mesečne vozovnice, ki pa naj bi ne bile dražje od onih na železnici. In ker se baš zdaj mesto pogaja gledo nakupa novih avtobusov, bi pripomnili, da bi se mislilo tudi na vozove, v katero bi šlo nekaj prtljage. V poštev bi namreč iz okoliških občin prišle tudi mlekarice in različno prodajalke, ki vozijo na trg in ki bi se tudi rade zlasti ob slabem vremenu voaile. Ig pri Ljubljani Pridige kaplana Milavca — 1000 Din in še nekaj. Dne 23. jan. 1925 je g. dvorni svetnik Ferjančič, okrajni glavar za okolico Ljubljana, obsodil Milavca, kaplana na Igu na denarno kazen 1000 Din. Vzrok je bil dopis v »Slovencu«, v katerem da je kaplan omalovaževal in ironiziral oblastne odredbe. Ta obsodba se je izvršila na jiodlagi § 11. naredbe z dne 20. 4. 1854, drž. zak. št. 96. Kaplan je napravil priziv na g. velikega župana Baltica, ki je pa ta prlzfv zavrnil. Tudi dodatDi prošnji za znižanje kazni g. vel. župan B. ni mogel ugoditi >radi pomanjkanja ozira vredni h razlogov.« In tako je kaplan M. moral v roku 8 dni plačati 1000 Din, ker sicer bi g. dvorni svetnik odredil prisilno izvršitev oz. nastop zaporne 14 dnevne kazni. »Slovenec« je ta odlok priobčil 3. 3. 1925. Kot pripombo k temu odloku je citiral besede dr. Korošca: j-Svoboda, poštenje, zakon in red čakajo, da smejo zopet vstopiti.« — Ko se bodo uresničile te besede, takrat bomo o tej stvari govorili bolj obširno! Ta odlok je zagledal beli dan v zadnjem in i poslednjem letu vladanja g. gozdnega ministra dr. Žerjava, ko je bil g. Baltič prvi oblastnik v Ljubljani. Ko so pa ti dnevi minuli, so prišli za slovenske liberalce dnevi žalovanja po zlati j>šenici iz vladnih jasli. Tedaj je taisti g. dvorni svetnik Ferjančič poslal kaplanu Mllavcu nn Ig priporočeno pismo, v pismu pn odlok g. vel. župana kot rešitev prošnje kaplana Milavca za obnovitev postopanja iz 1. 1925., da se odlok g. okr. glavarja iz 1. 1985. razveljavi in enako tudi, da se razveljavi odločba vel. župana iz 1. 1925. V odloku g. vel. župana г dne 11. jun. 192S. pov. S. br. 123, jo med drugim tudi to-le zapisano: »Izpremlnjaje odločbo vel. župana z dne 20. febr. 1925, razveljavljam uradoma ' tamošujo kazensko razsodbo, ker je bil i njo M- O političnih atentatih I 20. junij 1928 bo ostal v zgodovini naše mlade države kot dan žalostnega spomina. Iz zbornice, iz katere pričakujemo zdrava načela za naše politično življenje, so nosili ranjence in mrliče; mesto mirne in stvarne besede je tekla topla, človeška kri. Ni naš namen, da bi raziskovali, kako je moglo priti psihološko do te tragedije, poudariti hočemo le eno, da so atentati (oziroma umori), ki izvirajo iz političnih motivov, vredni vse naše obsodbe in da je taka dejanja prištevati med navadne zločine, ki zaslužijo isto kazen kakor drugi umori. Zal, da nam politiška zgodovina zadnjih desetletij nudi grozno število politiških atentatov. Razlogi, ki nagibljejo politiške fanatike k tem usodnim dejanjem, so kajpada raznovrstni; kakšenkrat je kriva zloraba oblasti od strani mogotcev, ki se ne zavedajo, da niso ljudstvu samo predstojniki, temveč bi morali biti očetje in spoštovati politiške svoboščine državljanov. Mnogokrat pa vodi do atentatov politična zaslepljenost, ki noče priznati drugih političnih idej kot svojih. Ta zaslepljenost je rodila že mnogo gorja v zgodovini narodov; proti tej zaslepljenosti ni drugega zdravila, nego, da se stranke vzgoje k medsebojnemu spoštovanju; v ciljih in v taktiki so stranke lahko različne, medsebojno spoštovanje pa bi ne smelo nikoli prenehati. Ne malo krivde je treba pripisati tudi onim ljudem, ki atcnlate proslavljajo; ti le mislijo (ali vsaj tako delajo), da je atentat moralen, ako se je — posrečil in rodil uspehe (seveda le navidezne) za politično idejo aten-tatorjevo. Proti tej nesrečni miselnosti treba poudariti, da namen n o posvečuje sredstev; kar je zlo, je in ostane zlo, tudi če bi koristilo stranki ali državi. Drugače bi bila ludi tatvina moralna, ako tat pravi, da je razdelil ukradeno blago med siromake. Politični boji so bili in bodo: toda v teh bojih so dovoljena samo zakonita sredstva. Zmagati mora ostrina dokazov in ne ostrina bodal. Bojevniki, ki se borijo za pošteno stvar, se morajo zavedati, da pravica bo prej ali slej zmagala, ker pravica je od Boga. Tudi ko pravičniki trpijo krivico, morajo gledati navzgor, odkoder prihaja pomoč. V političnem življenju je treba prav tako zaupati v Boga, kakor v privatnem življenju. Svojih privatnih sporov ne sme nihče rešiti po svoji glavi s tem, da strelja v trebuh svojega nasprotnika; prav tako se ne smemo posluževati samokresov v politiki. Stari kristjani so mnogo trpeli od raznih poganskih trinogov; proti nasilju pa niso upotrebljavali ognja in meča, temveč potrpežljivost in molitev. Življenje človeško jc sveto; ne samo naše, temveč tudi ono našega političnega nasprotnika. Oblast nad človeškim življenjem ima Bog, ki je »dominus vitae«, nikakor ne gre, da bi nepoklican privatnik posegel v najvišje pravice božje ter iz osebnega maščevanja ali pa iz političnega nasprotstva uničil človeško življenje. Država, ki bi pustila take zločine nekaznovane, bi kopala sama sebi grob; porotniki, ki lahkomišljeno oprostijo morilce, rušijo temelje socialnega reda in zaslužijo, da pridejo ?ami v ječo, iz katere so rešili zločinca. Z druge strani pa tudi ne kaže povodom kakega političnega umora povzročiti — nove umore. Ce je tekla hrvatska kri v parlamentu, jo to vsega obžalovanja vredno; vse ljudstvo je obsodilo čin Puniše Račiča. Čemu neki pa Je morala teči zopet hrvatska kri v Zagrebu?! Manifestacija žalosti nad grozodejstvom ne zahteva nove krvi! Taka manifestacija naj se vrši v dostojnih oblikah, ne pa s tem, da se ponavlja grozodejstvo usmrtitve. Puniša Račič, ta jugoslovanski Herostrat, je gotovo strašno kršil moralni in juridični red; mar naj se ta zločin obsodi s tem, cla tudi drugi kršijo zopet moralni in juridični red? Nikakor! Kajti error per errorem r.on corrigitur: Pomota se s pomoto ne odpravi, še manj pa bomo obudili mrliče s tem, cla povzročimo nove smrti. Glas vp?fQče$a v puščavi Veliko službo je vršil Janez Krstnik. Bil Je glasnik nove dobe, ki pride človeštvu po Mesiji: dobe božjega kraljestva na zemlji. Bog bo zakraljeval v srcih ljudi s svojo, resnico, postavo in milostjo. Mesijeva beseda in moč bosta preobrazila obličje zemlje — ob Janezovem času tako strašno žalostno razorano in izžeto od pregrehe, propasti in socialne bede pretežne večine človeštva. Toda mogotci in oblastniki zemlje so preslišali spokorni klic velikega pridigarja iz puščavske samote, sledili so svojim strastem in od strasti razgret jo deželni oblastnik vzel Janezu življenje. Podobno veliko službo vrši v sedanjem Človeštvu Pij XI. Kakor glas vpijočega v puščavi gre njegov klic iz vatikanskega jetništva po vesoljnem svelu. Tudi njega oblastniki in oni, ki imajo v rokah moč in vodstvo mas, ne marajo slišati in poslušati. Odklanjajo ga, oli-rekujejo ga in premnogi ga sovražijo. Pa njegov klic človeštvu je odrešilni glas. Da bi se ga človeštvo oprijelo in da njegova beseda postane živo življenje, bi se tudi sedanje človeštvo prerodilo iz svoje propasti v življenje nove dobe krščanske kulture, pravice in bratstva. Ob nastopu svojega vladanja je Pij XI. v okrožnici Ubi arcano predočil človeštvu Kristusov mir. Kristusov mir v kraljestvu Kri-stovem! Vso družbo pretresa dejstvo, da je družba iz zakonov ln javnosti izrinila Boga in Kristusa. Temelji oblasti so se zato zmajali, ker, čemu naj bi eni imeli pravico vladanja, drugi dolžnosti uboganja. Človeška družba je izgubila svojo opore, »stranice se bore za vlado, cla skrbe za svoje koristi, ue za koristi domovine«. Leta 1925 — v četrtem letu svojega vladanja — je izdal Pij XI. novo okrožnico Quns primas o prazniku Kristusa Kralja. Kristus je kralj s suvereno kraljevsko pravico nad človekom in nad vsem njegovim življenjem. Ima svojo kraljevsko pravico tudi v javnem življenju. Da se ta prezrta in kršena pravica Kristusu osvoji, temu naj služi praznik Kristusa Kralja. Človeštvu je pa treba najprej, da spozna in se živo zave, da se v javnem in zasebnem življenju tepta in gazi Kristusova pravica in da to spoznanje redi srčno bol, zato v letošnjem letu nov klic Pija XI. v okrožnici vMiserentissimus Redemptor^, klic po pokori, spravi in zadoščevanju Srcu Kristusa — Kralja. S previsoke stolice resnice in ljubezni (•znanja vladar cerkve povrat posameznikov in držav h Kristusu. Žalostne sadove je prinesel človeštvu odpad od Kristusa. Iz zavisti in sovražnosti, ki gospodarita med narodi, sloji in posamezniki, ni vstajenja razen po uveljav-ljenju Kristusovih pravic. Do tega uveljavlje-nja pa vodi le pot sprave in zadoščevanje. To so veliki klici vpijočega iz vatikanske palače. Boj laicizmu, to je značilna in osrednja poteza vlade Pija XI. Laicizem je kuga, ki zastruplja danes človeško družbo. Papež sam ga označuje: "Pričeli so najprej zanikavali gospostvo Jezusovo liad vsemi narodi; odrekali so Cerkvi pravico, izvirajočo iz pravice Kristusove, učiti vse narode, dajati postave, ljudstva voditi in jih pripeljati k večnemu zveličanju. Korak za korakom so krščansko vero enačili z drugimi krivimi verami; potem so jo podjarmili svetni oblasti, jo predali samovolji vladarjev in oblastnikov. Da, še dalje so šli. Bili so taki, ki so hoteli na mesto Kristusove vere postaviti neko naravno vero, neko naravno čuvstvovanje. Da, bile so države, ki so mislile, da so lahko brez Boga in katerih verski nazor se je kazal v brezboštvu in zaničevanju Boga.« Laicizem obožuje razum in naravo, vse kar je nadnaravno, nima mesta v naravi in družbi. Razum je več ko vera, izkustvo nad dogmo, življenjskim in znanstvenim resnicam gre prednost nad razodeto resnico! Tako predsednik lige za človeške pravice Viktor Batsch. Krščanstvo torej nima brezpogojne vrednosti, ono nima v javnosti nič opraviti, državi se zanje ni brigati, politika hodi svoja pota ne oziraje se na krščansko nravno zapoved. Laicizmu je torej družba brez Boga. Laicizem v bistvu povišuje človeka nad Boga. Kaj čuda, ako človek brez Boga sledi svoji strasti tako daleč, da preneha biti človek in oropan krščanstva nima več čuta za človečnost in humanost, ki naj bi po laicizmu blažili družne stike ljudi. Pijev klic jo glas vpijočega v puščavi. Oblastniki in voditelji se ne menijo zanj. Toda katoličani vedo. da jo ta glas odrešilen in zato se katolik s Pijem bori povsod in v vsem zoper laicizem. "„Namen posvečuje sredstva" Ne vem, ali se je že kak stavek toliko zlorabljal in tako napačno tolmačil kot ta. In vendar je stvar sama tako preprosta in jasna. Ni dvoma, da namen, ki vodi človeka prt njegovih dejanjih, vpliva na vrednost njegovih dejanj. Dober, blag namen, ki človeka vodi, in slab, hudoben namen, ki ga navdihuje, vtisne pečat dobrote ali zlobe dejanju, ki se je iz njega porodilo. O tem pač ni dvoma. Toda namen ni edini činitelj, vsled katerega so človeška dejanja dobra ali zla. Moralna kvaliteta dejanj prihaja v prvi vrsti iz predmeta dejanj. Po predmetu pa more biti dejanje ali dobro ali zlo ali indlferentno. Pomagati trpečemu je po svojem predmetu dobro delo; pokvariti nedolžnega je po svojem predmetu zlo dejanje; iti na sprehod v božjo naravo je pa samo po sebi moralno indiferentno, to je samo po sebi ne dobro ne zlo. Na to predmetno dobroto, zlobo in indiferentnost vpliva potem v poedinih slučajih subjektivni činitelj — namen delujočega. Če kdo stori dobro — po predmetu dobro — delo iz posebnega dobrega namena, se moralna dobrota dela poveča. Ako pomagaš trpečemu — po predmetu dobro delo -— iz ljubezni do Kristusa — dober namen —, je tvoje delo dvakrat dobro, po predmetu in po namenu. In če storiš delo, samo po sebi indiferentno, iz blagega namena, je tvoje delo vsled tega namena moralno dobro. Greš n. pr. na sprehod, da s tem razvedriš svojega otožnega prijatelja, je ta sprehod, sam po sebi in-diferenten, delo prijateljstva, dobro delo. Sedaj pa vzemimo, da bi kdo imel namen, ki je dober, pa bi ga hotel doseči z dejanjem, ki je samo po sebi zlo. Ali dober namen para-iiziru zlobo dejanja in »posveti sredstvo«? Nikdar! Kur je po sebi zlo, je in ostane zlo; no-bon dciber namen te zlobo ne more izbrisati. Če bi kdo hotel n. pr. pomagali trpečemu, pa bi si sredstva pridobil po krivici, z goljufijo ali tatvino, je njegovo dejanje moralno slabo. Zlg goljufije ali tatvine, žig krivico, je tako globoko vtisnjen njegovemu dejanju, da ga no more noben dober namen izbrisali. Kdoi bi hudo delal iz dobrega namena, bi pač svo- jemu dejanju ne dodajal nove zlobe (iz namena), toda zlobe, ki je v dejanju samem, ne bi odpravil. Po teh načelih je treba presojati tako zvane politične umore. Pred sodnim stolom krščanske morale ne more noben [Kritičen umor dobiti opravičbe, zakaj umor je umor. Tako jo treba presojati tudi namerno odpravljanje telesnega ploda. Namerni splav je usmrtitev nedolžnega življenja, in ta je in ostane krivična, naj se izvrši iz kakršnegakoli namena. Iz teli izvajanj je jasno, kaj je s stavkom, ki stoji na čelu te razpravice. V svoji splošni formulaciji je zelo, zelo dvoumen, in kakor ga navadno umevajo, je napačen. Res je: Dober namen posvečuje moralno dobra ali moralno indiferentna sredstva. Toda prav tako neomajno res-je: Dober in najboljši namen ne more nikdar posvetiti moralno slabih sredstev. To sta dve načeli, o katerih krščanska etika ni nikdar ne za hip dvomila. Jezuitom se je podtikalo in se podtika oininozno načelo, cla (dober) namen posvečuje (slaba) sredstva. Ko bi bilo trdovratno ponavljanje trditve dokaz za nje resničnost, bi seveda bilo izvestno, da je to načelo karakteristična last »jezuitske morale«. Tolikokrat se je trditev ponavljala v knjigah in v dnevnem časopisju. Spominjam se štirih veli' ih sodnij-skih razprav, pri katerih se je izrečno o tem razpravljalo, ali so nahaja to nnčelo pri kakem jezuitskem moralistu. Prva je bila pred nekako 30 leti v Trieru, druga nekoliko pozneje v Kolnu, tretja in četrta pred kratkim v Budapešti in v Oslu. Pri vseh štirih so tisti, ki so jezuitom podtikali ono nemoralno načelo, sijajno — pogoreli. Pri prvih dveh je šlo za velike nagrade, ki so bile razpisane za dokaz, da je kak jezuit učil, da dober namen posvečuje slaba sredstva. V kolnskem procesu so preiskovali dokazilni material, ki ga je zbral eksjezuit in apostat grof Pavel lloens-broech. Izvedenci, Ui so gradivo preiskali, so bili protestantski teologi, ki jim, kot je znano, jezuiti niso posebno pri srcu. Razsodba v vseli štirih procesih je bila ista: pri jezuitskih moralistih tega načela ni. Pač pa poznam celo šolo, ki sloni na tem principu: machiavellizem, ki odobrava sleherno sredstvo, če le vodi do političnega uspeha. Zanimivo in poučno bi bilo v tem pogledu preiskati politične metode izvestnih političnih struj in njih časopisja. Pa to ni moj namen. Hotel sem samo osvetliti načelno vprašanje. „Slovenska religiozna lirika" V založbi »Križa je izšla antologija slovenske religiozne lirike, ki jo njen urednik France Vodnik v uvodu lepo imenuje »knjigo božje ljubezni in prijateljstva vsega rodu v svetem objemu preteklosti, sedanjosti in prihodnjosti,« katera »naj nas, ki sta nas izmučila bolečina in tragos človeške samote, iz-nova potrdi v veri, upanju in ljubezni.« Ta izbor slovenske religiozne lirike, v kateri se javlja in izraža slovenski religiozni genij, je torej nastal iz življenjske potrebe in nove zavesti nastopajočega mladega rodu, ki s tem poudarja in izpričuje svoje najgloblje večnostno usodno gledanje slovenstva — sub specie aeterni. Zato je ta knjiga tudi dokument nove doraščajoče generacije, ki hoče iznova zbrali in strniti ustvarjajoče sile slovenstva okrog verskega središča, »brez katerega se življenje ne niore ra/.-goreti v višine.c To slavlje in strnjenost slovenskega rodu v globinah doživiš in zaslutiš iz te knjige, ki je »namenjena predvsem neposrednemu duhovno -osebnostnemu oblikovanju slovenskega človeka«, njegovi »notranji izobrazbi«:. Zato je ta zbirka nekak molitvenik slovenske duše, nam najbližji, svoj-slveni izraz naše usmerjenosti k Bogu in večnosti, čeprav iz individualno različnih izhodišč. Res je, kar pravi urednik v epilogu zbirke, da je pričujoča antologija dosedaj prva, ki »skuša tolmačili duhovno rust naše zemlje v tej smeri«. To navidez malopomembno dejstvo ima svoj globlji zmisel v preorienlaciji mlade generacije napram zgorlpvini in celotnemu življenju. To je zavestno in življpnjsko nujno iskanje bistvene slovenske duhovne poti. zato je naravno in samoposebi razumljiva, da se išče zveza s preteklostjo vsepovsod tam, kjer se poznajo sledovi religioznega genija, kjer je začrtana smer, ki jo nova generacija nadaljuje na novi življenski ravnini. Urednik je sprejel v zbirko le one pesmi, '»ki sc umetniško neoporečne estetske vrednosti, obenem pa izraz osebne religiozne usmerjenosti! S to obojestransko stvarnostjo in ozirom na eno kot drugo resničnost je zbirka zadobila svojo polno vrednost, ki se ne drobi in maje. S finim čutom, ki ga zahteva posebni značaj te zbirke, je urednik pogodil tudi način ureditve, ko se je odločil za nečasoven in brezoseben red pesmi (posamezni avtorji so omenjeni samo v kazalu), da bi jčim bolj poudaril vseobjemajoče občestvo duhovnega sveta«. Kljub temu pa je vendarle zanimivo in vredno ugotoviti da je relativno največ pesmi prispevala najmlajša generacija (l)ebeljak Tine, Jarc Miran, Kosovel Srečko, Okorn Janez, Pogačnik Jožo, Vodnik Anton, Vodnik France, Vodušek Božo in Vodu-šek Vital), potem naša »pomoderna«, prehodna generacija (Albrecht Fran, Bevk France, Erjavec Anton — Tonej Jelenič, Lovrenčič Joža in Majcen Stanko). Moderno zastopajo Alojz Gradnik, Kelte Dragolin, Silvin Sardenko in Oton Zupančič, prejšnje dobe pa samo Gregorčič, M. Elizabeta, Medved Anton in France Prešeren. Zlasti pesmi anonimnih avtorjev (narodne) so pravi biseri. Morda bi se dala še ta ali ona pesem izpustiti, oziroma zamenjati s katero kvalitativnejšo, na vsebinsko ne manj izrazito, toda v celoti bi zbirke ne bilo mogoče urediti boljše in tibranejše. Pričujoča ontologija je lep dogodek na našem književnem trgu, ki zasluži, da jo javnost z ljubeznijo sprejme kot iskren in vreden dar mladine, ki ž njo izraža tudi svojo lestno voljo do globljega življenja vse slovenske družine. Prolog in epilog, ki ju jo napisal k zbirki njen urednilj, razodevata širino in gorečnost in sta skoraj programatična za novo pokolenje. »Slovenska religiozna lirika« se-dobiva v vseh knjigarnah, naroča pa se tudi pri Upravi »Križa«, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Broširan izvod slane 20 Din, vezan 28 Din. Publikacija Mladinske Matice za I. 1928 Mladinska Malica, institucija našega učitelj-stva, ki skrbi zn mladinsko književnost, razpošilja te dni svojim članom prvi književni dar: troje lepih in bogatih knjižic za malenkostni znesek 10 Din. Vsaka teh knjižic obsega okrog 100 strani na dobrem papirju z barvastimi naslovnimi ilustracijami M. Gasparija. Prva teh publikacij so »Kresnice«, zbirka drobnih pesmic, povesti in črtic ter mnogo poučnega in zabavnega drobiža s številnimi ilustracijami. Druga knjižica so »Zgodbe z Južnega morja«, eno najodličnejSib del svetovno znanega r.meriškega pisatelja Jack Londona, ki ga je, po angleškem originalu ponnšil Tone Selišknr. Tretje knjižice Andrej Skuljevlh »Šadjarčkov«, ki je številno ilustrirana, pn se bodo zlasti razveselili podeželski otroci, pa tudi vsi drugi, ki imajo košček sadnega vrla pri hiši. Žal, da M. M. vsled pomanjkanja kapitala ni mogla postaviti knj večje naklade nego ji je to dovolila skrajno nizka subskrib-cija. Tnko je prišlo nn knjižni trg komaj par slo izvodov, ki so borlo prodajali v knjigarnah, in sicer »Kresnice? po 7 Din (vez. 12 Din), ostali dve knjigi pa po 8 Din (vez. 13 Din). Komur je na tem. dn si nabnvi znres lepe publikacije M. M., naj pohiti dokler trnja majhna zaloga. Prihodnje leto o kresu ! ho izdiiln M. M. poleg novega Iclnikn .Kresnic« še I dve mladinski knjižnici, eno z izvirno pripovedno vsebino, drugo iz realnega življenja. Kdor želi te ' ШЖСС publikacijo dobiti po subskribcijski ceni 10 Din in 50 para za upravne stroške, naj se javi do konca decembra t. L pri bližnjem šolskem upraviteljstvu, kjer prejme proti vplačilu izkaznico in kasneje tudi knjige. Za direktna naročila pri odboru Mladinske Mat ce (Ljubljana, Frančiškanska ulica 6) pa je pole^ naročnine 10 Din vplačati še 5 Din za poštnino in upravne stroške. Za vezane izvodo (polplatno) je doplačati 10 Din. Zahtevajte položnico I * Dr. F. Grivca: Mistično telo Kristusovo je izšlo kot ponatis iz Bogoslovnega Vestnika v posebni knjižici. »Pont-des-arlska beraiica.* Pred nekaj dnevi je izšel v samozaložbi prireditelja g. Franjo Kolcnra roman z zgornjim naslovom. Ni original, pa tudi prevod ni. Gospod Kolenc je roman, ki nosi pod-nasW »Odpoved nesrečne žene«, deloma prevedel, deloma priredil po madžarskem pisatelju W. Hauf-fu. Prireditelj sam pravi v predgovoru, da je delu »skušal vtisniti pečat svojih čustev.« Ali je bilo to potrebno, in ali se danes splača žrtvovati ogromne stroške samozaložbe za izdajo »zgodbe dveh človeških src«, pa je seveda drugo vprašanje. — Jožefa, mlado dekle, je prisiljena ili beračit, da bolni materi kupi zdravila in živež. Naleti na dobrotnika, ki pomaga njej in bolni materi. Mati umrje, Jožefa ostane sama, prisiljena vzame v zakon moža, ki je no ljubi. Silno trpi, a vso potrpežljivo prenaša istočasno pa sta v plemeniti ljubezni goreli srci Jožefe in onega dobrotnika, ki ji je svoj čas izkazal toliko dobroto. Naključje ju privede zopet skupaj, stara ljubezen znova vzplamti. Toda Jozefo veže katoliški zakon s pravim možem. Mož jo celo zapodi in se da od nje ločili, loda Jožefa ostane trdna v odpovedi, rajši trpi naprej, ko da bi kršila božjo postavo. — Povest nosi na sebi še par plemenitih polez. — Mislim, da bodo ljubitelji kratkočusnih povesti radi posegali po tej zgodbi dveh src. — Nekaj jezikovnih napak, ki jih najdemo v prevodu, ne moti ravno preveč, ker smo nanje navajeni že iz dnevnega časopisja. Knjigo, ki sa dobi tako v Jugoslovanski tiskarni in Novi založbi v Ljubljani kakor tudi v obeh Cirilovih prodajalnah v Mariboru, priporočam. Izvod slane samo 12 Din. Svetovnoznani operetni komponist Franc Le h ar, ki la mesec slavi 25 letnico svojega umetniškega delovanja. 100 letnica Tolstega. Jubilejni odbor za proslavo 100 letnice rojstva Leva N. Tolstega v Moskvi je sklenil, da se vrši ta proslava 10. septembra 1.1. Na seji je Bonc-Brnjevič poročal o izdaji celokupnih del Tolstega (90 zvezkov). Prvi zvezki bodo izšli okoli 1. julija. Obenem se bodo prevedla dela Tolstega na tatarski, turški in druge jezike. Nn Jasni Poljani se bo v spomin Tolstega zgradilo šola. V jasnopoljanskem domu so se sobo Tolstega restav-rirale in park zopet uredil. Pri kiparju Korolevu se je naročil spomenik dvojne življenjsko velikosti, se bo postavil na Jasni Poljani. Odbor je pozval vlado, dn plača penzijo sorodnikom Tolstega: njegovemu sinu Sergeju, ki je danes slar 65 let in petim nečakom ter nečakinjam, ki večinoma živijo v bedi. Ena nečakinja Tolstega je postrežnica. Tudi bivši tajnik Tolstega Celkov dobi pokojnino. 1. lulifa velika orlovska prireditev na Stadionu tabor na Stadionu vreme naj nikogar ne straši in zadrži doma, ker se bo program orlovskega tabora izvedel ob vsakem vremenu. Za prenočišče je poskrbljeno. Odseke pozivamo, naj takoj javijo število tistih, ki želijo v Ljubljani prenočevati. Prijave sprejema pisarna SOZ v Ljudskem domu. Stadion oživljen. Pripravljalna dela ua Stadionu so v najlepšem teku. Tudi portalni stebri ob Dunajski cesti se že ponosno dvigajo. Zato naj nihče ue zamudi prilike, da si ogleda to monumen-talno zgradbo slovenskega orlovstva. Vsi prapori v Ljubljano. Odseke, ki imajo prapore, pozivamo, da se zanesljivo udeleže orlovskega tabora s praporom. Prapori se bodo spravili v pisarni SOZ v Ljudskem domu, od koder se bo v nedeljo 1. julija razvil sprevod. Telovadne obleke. Vsak odsek naj spravi telovadne obleke vseh telovadcev v eno vrečo, na katero naj pritrdi listek dotičnega odseka. Ne pozabite članskih izkaznic! Vse člane in članice ponovno opozarjamo, da vzamejo s seboj članske izkaznice, ker bodo le na podlagi članskih izkaznic imeli pravico do četrtinske vožnje. Kako dosežeš čelrtinsko vožnjo. Vsak član (članica), ki ima pravico do četrtinske vožnje, naj na odhodni postaji pri blagajni pokaže člansko izkaznico ter kupi polovično karto do Ljubljane. Te karte v Ljubljani ne sme oddati, ampak naj jo dobro spravi. Na Stadionu bo vsak dobil proti odškodnini 3 Din potrdilo, da se je res udeležil orlovskega tabora. Nato se bo s tem potrdilom in že Erej kupljeno polovično karto in člansko izkaznico rezplačno peljal domov. Kako dosežem polovično vožnjo. Na odhodni postaji kupim celo karto do Ljubljane, ki je v Ljubljani nc smem oddati. Na Stadionu bom v nedeljo dobil za 3 Din potrdilo o udeležbi, nakar se bom brezplačno peljal domov. Pravica do znižane vožnje velja od 28. junija do 7. julija za vse vlake izvzemši S. O. E. Telo BO lepša, koža poetane onako-morno zagorela, liSaj in izpuSčaji izginejo, ako se pri soinčonju mažete z originalnim NIUGEROL oljom za eolačenje ln masažo. Dobi se v ve h lekarnah in drogerijah. Drogeiija Gregorič, Ljubljana, Prešernova nlica 5 To je menda edini slučaj, da se je občinska uprava že pred vojno aktivno udejstvovala pri preskrbi mleka za svoje prebivalstvo. V manjših mestih pod 100.000 prebivalci so do začetka vojne mlečne trge po večini obvladale mlekarice. Med taka mesta je šteti ludi Ljubljano. Na mleku bogata okolica je tudi po svojih mlekaricah pokrila precejšen del vsaj najnujnejše potrebe. Le manjši del je odpadel na nekaj trgovk, ki so krile svoje pofrebe iz oddaljenejših vasi izven obsega mlekaric. Nekaj poskusov s samostojnimi mestnimi mlekarskimi obratovališči pa je vendar tudi Ljubljana imela že pred vojno. Tako je baje že pred 40 leti neki Povše imel svoj mlekarski obrat v nekdanjem Bavarskem dvoru (današnja Gospodarska zveza). Tu je mleko pakteriziral in ga menda celo v steklenicah razpečaval po Ljubljani, Drugi večji poskus mestnega mlekarskega obrata v Ljubljani pa je napravila I. Ljubljanska higije-nična mlekarna v Slomškovi ulici v zadnjih letih pred vojno. Uredila si je moderen obrat s pasteri-zac.ijo in umetnim hlajenjem v razmeroma dosti velikem obsegu (dnevna kapaciteta obrala je znašala 10.000 litrov). Uvedla je ta mlekarna higije-nične steklenice, v katerih je dostavljala mleko na dom. Otvorila je po Ljubljani tudi več lepo opremljenih lokalov, kjer je prodajala poleg mleka tudi vse mlečne specialitete, kakor jugurt, kefir itd. prav po načinu velemestnih mlekaren. To podjetje si je nadejalo lep, idealen cilj pospešili v Ljubljani konzum mleka in na tak način omejiti konzum alkohola. Kljub temu pa, da je imela ta I Ljubljanska mlekarna v Opatiji tudi nekaj zolo moderno opremljenih mlečnih pivnic, se podjetje ni moglo držati in je moralo v prvih letih vojne zaključiti svoje obratovanje. Mnogo se je že pred vojno culo v Ljubljani tudi o Mlekarski zvezi, ki pa je v Ljubljani imela samo svoje poslovne prostore, ni pa nikdar poskušala pred vojno v Ljubljani razpečavati mleka, ker se je poleg proizvajanja in razpečevanja mlekarskih izdelkov v glavnem ukvarjala z izvozom mleka v Trst in druga primorska mesta. Ogledali smo si površno predvojno preskrbo mest z mlekom, navedel sem tudi nekatere statistične podatke o predvojnih mlekarskih obratih. V velemestih smo našli velike, moderne obrate, opremljene 7, vsem najmodernejšim aparatom, da se je moglo mleko vsem predpisom htai-jene primemo predelavati. Brezdvonmo so bili torej odjemalci teli veleinlekaren postreženi z vsaj higijensko neoporečnim mlekom. Pred očmi pa je treba imeti, da so ta vojna mlekarska podjetja zadoščala s svojim mlekom le delu prebivalstva, in je ostal torej ostali del navezan na mleko manjših ne tako vzorno urejenih in vodenih podjetij ali tudi manjših trgovcev, katerih mleko je bilo vsaj zelo dvomljive kakovosti. Kaj naj rečemo šele o kakovostih mleka v velemestih, kjer se morda slučajno niso našli ljudje, ki bi bili organizirali vzorne higijenične mlekarske obrate, ali v manjših mestih, kjer se taka velika ali moderna podjetja sploh niso mogla samostojno razviti, in je torej vsa mlečna preskrba ostala v rokah malih, nešolanih mlečnih Irgovcev. Rečemo lahko, rta je bila sreča v nesreči, da je med mestnim iirebivaletvo.in, toliko razširjen strah pred uživanjem surovega mleka, da si ga vsakdo pred uživanjem prekuha. Le na tak način se je marsikaka infekcija, ki bi lahko na-stala j>o slabem, inficiranem inleku, preprečila. Predvojna kontrola mlečnih trgov po mestnih upravah — edino delo, ki so ga vršile slednje v prid preskrbe mleka — za higijeno mlečne preskrbe ni imela nikakega pomena. Kontrola je imela glavni namen varovati kupujoče prebivalstvo pred cškodovanjem vsled nezadostne vsebine mleka na gotovih snoveh. Popolnoma izključena pa je bila v danih razmerah vsaka izdatnejša kontrola mleka z ozirom na njegovo higijensko stanje. Pri skoro neomejenem številu vrst mleka, ki so 4 dan za dnem prihajule na trg, bi bile seveda samo mogoče povprečne preskušnje (štihprobe). Kaj bi pomagale take »štihprobe«, ki bi n. pr. dognale 10 vrst mleko kot zdravo, slučajno pa je 11 vrsla, ki je ostala nepreskušena, inficlrana. Absurden je bil v higijenskem oziru predvojen način kontrole tudi seveda vsled tega, ker je bilo mleko, od katerega se je vzela preskušnja, že davno použito, preden je bil rezultat preskušnje gotov. Tak način preskušanja je bil pa dober za sodnijsko postopanje, nikakor pa ne za odvračanje infekcij po mleku. Tako je izgledala predvojna mlečna preskrba mest. Mleko je bilo izključno predmet špekulacije, njega socialni moment, kot ljudska hrana, kot važni činitelj v ijudskem "zdravju in v boju proti alkoholizmu se ni vpoštevul. Velika, vzorna velemestna mlekarska podjetja je ustvaril konkurenčni boj, ne skrb za ljudstvo, prebivalstvo manjših mest, kjer se s konkurenco posamezna podjetja niso mogla povzpeti do večje popolnosti, pa je ostalo navezano na staromodno, rekel bi predpolopno mlečno preskrbo. Predvojna mlečna aprovizacija mest je bila torej v splošnem nepovoljna, v največ slučajih pa popolnoma nezadostna. Razpis nagrade Prosvetna zveza v Ljubljani razpisuje slovstveno nagrado v znesku 10.000 Din za ljudsko igro, namenjeno v prvi vrsti za uprizarjanje na odrih podeželskih, prosvetnih, izobraževalnih in bralnih društev. Igra naj bo pisana v narodnem duhu, naj bo snovno zanimiva in tehnično lahko upri-zorljiva, vse ostalo glede snovi in oblike je prepuščeno preudarku pisateljev. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 in sicer do velike noči 1928. Rokopisi sami naj bodo anonimni, svoj naslov naj priložijo pisatelji rokopisu v zaprti kuverti, na katero naj zapišejo naslov poslanega rokopisa. Nagrajena igra bo izšla v tisku, ostale bodo vrnjene pisateljem. Rokopise bo ocenjevala posebna za ta primer izbrana jury. Za Prosvetno zvezo: Dr. Jakob Mohorič 1. r. Vinko Zor 1. r. predsednik. tajnik. Iz železniške službe Imenovani so: v ministrstvu za promet za šefa administrativnega odseka dr. Ivan Kavčič, uradnik I. kateg. 4 skupine, za referenta dr. Fran Bončina, uradnik I. kateg. z istočasnim napredovanjem v 4. skupino; za načelnika občega oddelka pri direkciji v Subotici Josip Petrić, uradnik I. kateg. 4. skupine. Napredoval je: vlakovodja Jernej Cesar, zva-ntčnik I. kaleg. 1. skupine, za uradnika III. kateg. S.1 skupine. t v Premeščeni so: Josip Gaberjevčič, uradnik I. kateg. ti. skupine iz direkcije v Ljubljani k občemu oddelku generalne direkcije v Belgradu; inž. Ciril Petrela, šef progovne sekcije v Celju, k pro-govni sekciji Ljubljana glavna proga kot šef sekcije ter inž. Anton Ozvald, šef progovne sekcije v Ptuju, k prog. sekciji Celje kot šef sekcije, oba uradnika I. kateg. 6. skupine; Ivan Kotnik, uradnik II. kateg. II.-b skupine, iz direkcije v Zagrebu v kurilnico Brod na Savi; Fran Urek, iz postaje Kuman v postajo Županja v Sremu kot šef postaje ter Ivan T'o-tisek iz posiaje Subotica v Vukovar-Predgradje kot šef postaje, oba uradnika II. kateg. 4. skupine; Kristijan Grčman, prometni uradnik II. kategorijo 6. skupine, iz postaje Veliki Bečkerek-Begej v Novi Sad; Alojzij Trelec, uradnik III. kateg. 1. skupine, vodja premika, iz postaje Trbovlje v Maribor giavni kolodvor. Upokojeni so: pri generalni direkciji v Belgradu Ljudevit Doležal, uradnik III. kateg. 1. skupine; pri zagrebški direkciji Albin Bebec, uradnik II. kateg. 1-b skupine; Josip Smolar, uradnik III. kategorije, 1. skupine; pri ljubljanski direkciji Anton Bajec in Jakob Zumer, oba uradnika III. kateg. 1. skupine. Spori Udeleiile se danes ob 15 kolesarskih dirk in razvitja prapora kolesarskih društev »Ljubljanica« v Stepanji vasi ter kolesarskih dirk kolesarskega društva »Zarja« v Vevčah. Odbor zveze kolesarskih društev. PREDFINALE ZA PREHODNI POKAL LNP. Ilirija: Hermes danes ob 17.30 n« prostoru SK Ilirije. Današnja tekmeca za prehodni pokal LNP-a postavita v boj najboljše moštvo, s katerim trenutno razjxilagata, in sicer: Ilirija: Miklavčič-Pleš, Verovšek-Volkar, Dekleva, Lado-Zupančič I., Šiška, Oman, Vodeb, Doberlet; Hermes: Burja-Pleš, Sernec-Kos, Marinko, Praunseis-Kremžar, Svetic, Zalokar, Škrajnar, Trobevšek. — Tekmo vodi zvezni sodnik Deržaj. Tekme med Ilirijo in Hermesom spadajo med najzanimivejše domače tekme. Vedno najdejo mno-go odziva med našim športnim občinstvom, ker prinesejo običajno dober in fair šport. Tem večje zanimanje bo za današnjo njihovo srečanje, v katerem gre za posest srebrnega pokala LNP-a. Hermes gre v današnjo tekmo z dosti ugodnimi izgledi; njegov notranji napadalni trio se odlikuje med vsemi ljubljanskimi klubi z vzorno kom-binacijsko igro in utegne staviti obrambo Ilirije pred težko nalogo. — Prehodni pokal je razstavljen v izložbi modne trgovine Magdič na Aleksandrovi cesti. Zmagovalec v današnji tekmi igra prihodnjo nedeljo finale z mariborskim Rapidom. Kot predigra se vrši ob 15.45 finalna tekma za okrožno prvenstvo II. razreda med ljubljanskim drugorazrednim prvakom SK Reko in med pode-želnim prvakom SK Elanom iz Novega mesta. Dopoldne se vršite dve prvenstveni tekmi rezervnih moštev, in sicer igrata ob 0.30 na prostoru Ilirije rezervi Ilirije in Jadrana, ob 10 na igrišču Primorja pa rezervi Slavije in Slovana. Roman preprostega dekleta Avstrijskim sodiščem se obeta pravda za ogromno dedščino po vdovi angleškega inže-nerja in veleinaustrijca Linginga, ki jo cenijo na 50 milijonov šilingov. Usoda te žene je bila izredno romantična. Rodila se je 1. 1853. v Brucku o. L. kot hči čisto priprostih in revnih staršev. Bila je pa zelo lepa in bistrega uma. Komaj je dorasla v mladenko, je morala Ana na Dunaj iskat službe. Tu jo je spoznal angleški inžener Linging, ki je nadzoroval dunajsko plinarno. Dekle mu je bilo tako všeč, da jo je sklenil poročiti, toda njegova družina, silno bogata in konservativna, se je temu do skrajnosti upirala. Ta družina je imela v lasti več patentov za plinarne ter je nadzorovala mestne plinarne domalega po vseh velikih evropskih mestih. Odtod njeno bogastvo, ki je neprestano raslo. Inžener Linging je slednjič kljub vsemu nasprotovanju svojih sorodnikov priprosto dunajsko služkinjo poročil in se preselil z njo v London. Zakon je bil zelo srečen. Pred sedmimi leti je inž. Linging umrl in zapustil vse svoje ogromno premoženje svoji ženi. Ta sc je po njegovi smrti vrnila v svoje rojstno mestece Bruck o. L. in živela tU' do svoje smrti (novembra 1927). V oporoki je zapustila znaten del premoženja za dobre namene: ustanovo za reveže v Brucku, ustanovo za revne osebe, ki žive same in so dovršile 60. leto; svojo hišo v Brucku je zapustila tamkajšnji obrtni posojilnici, pri kateri je bila Lin-gingova nadzorna svetnica; svoj park je zapustila mestni občini itd. Vse svoje ostalo premoženje pa je zapustila dvema osebama, ki sta bili v zadnjih letih življenja prijazni z njo: gostilničarju Jožefu Ruppu v Hofleinu in svoji družabnici Greti Rabhahn — to pa pod pogojem, da se Rupp in Rabhahnova vzameta, poročita. Ta pogoj sta dediča takoj izpolnila. Toda sedaj so vstali revni sorodniki Lingin-gove, ki pravijo, da jc pokojnica napravila testament tik pred smrtjo, ko se že ni več jasno zavedala. Oporoko hočejo ovreči. Gospod Modrijan se ravna po lepaku prodajalca s pohištvom: »Poskusite moje izborne postelje!« Slovenski orlovski Spored prireditev 29. junija: Ob 8 dojx)ldnc sv. maša pri Sv. Krištofu; ob 9 |jrajx>rne tekme na Stadionu; ob pol 4 popoldne tekme posameznikov na Stadionu. 30. junija: Ob 9 dopoldne tekme vrst na Stadionu; ob 3 pojioldne skušnje za telovadbo in j>etje na Stadionu; ob pol 9 zvečer telovadna akademija v veliki dvorani hotela Union. 1. julija: Ob 6 zjutraj budnica; ob jx>! 9 slavnostni sprevod od Ljudskega doma skozi mesto na Stadion; ® ob 10 sv. maša na Stadionu; popoldne ob pol 4 javna telovadba na Stadionu. Vstopnina: Vstopnina k tekmam za oba dneva znaša 5 Din. K telovadni akademiji: sedeži jx> 20 Din, za Članstvo po 10 Din, stojišča po 4 Din. Vstopnina k glavni skušnji 30. junija pojx>l-dne znaša 5 Din. Vstopnina k javni telovadbi: sedeži jx> 30 in 20 Din, stojišča po 10 D'"; člani v krojih, dijaki in vojaki plačajo 5 Din. * * * Praznik orlovske mladine, še teden dni in zopet si bodo podali roke slovenski, hrvatski in češkoslovaški Orli, ki bodo pri tej priliki še bolj poglobili bratske vezi. Naj nihče ne zamudi prilike, ko bo zopet manifestirala v Ljubljani katoliška mladina in jx>kazala uspehe tihega a smotrenega dela. Zato v nedeljo vsi v Ljubljano. Zastopnik Nj. Vel. kralia na orlovskem taboru. Kot odposlanec Nj. Vel. kralja bo po Njegovi odredbi prisostvoval orlovskemu taboru v nedeljo 1. julija 1928 g. komandant divizijski general Milan Nedič. Dohod na Stadion 1. julija. Ob priliki javne telovadbe 1. julija bo dohod na Stadion za sedeže z Dunajske in Vodovodne ceste, za stojišča pa samo iz Vodovodne ceste. Predprodaja vstopnic. Vstopnice za javno telovadbo se bodo dobile od 26. t. m. dalje v trafiki »Union«. Prireditev sc vrši ob vsakem vremenu. Slabo Predvojna preskrba manjših mest. Trst, Ljubljane. — Kritika predvojne preskrbe v splošnem. V vseh milijonskih in več milijonskih mestih smo našli mlečno preskrbo v rokah mlečnih vele-podjetij, ki so skoraj povsod nastala istodobno iz kaj skromnih začetkov. Zelo značilno pa je, da v večini manjših velemest s pod milijon prebivalci z malimi izjemami ni prišlo do razvoja velikih mlekarskih podjetij, ampak je ostala preskrba teh mest v rokah manjših in malih mlekarskih obratov, ki so v vsakem oziru, zlasti pa v higijenskem oziru, daleč zaostali za obrali milijonskih mest. Zgleda, kakor da bi številna, enako močna konkurenca ne dopustila razvoja večjih močnejših podjetij, čeravno je bil trg v takih mestih tudi za velika podjetja dovolj obsežen. (Hamburg, Frankfurt ob M., Lipško itd.) Da je bila razcepljenost mlečne trgovine še v manjših mestih s samo nekaj sto tisoč prebivalci še večja in ludi vse senčne strani take razcepljenosti temu primerne, ni treba posebej poudarjali. Poučen zgled za to zadnjo kategorijo mest nam je predvojna mlečna preskrba nam najbližnjih mest Gradca in Trsta s circa 200—2S0 lisoč prebivalci. Vse naprave za preskrbo mleka v teli mestih so obstojale iz le nekaj malih mlečnih lokalov posameznih trgovcev, le tu pa tam je kaka okoliška mlekarska organizacija s težavo vzdrževala tu svoj lastni prodajni lokal. O kakih večjih mlekarskih obratih tu ni moglo biti govora. Za nas zanimive so gotovo razmere na tržaškem mlečnem trgu pred vojno, saj se je tja izr važal večji del po naših tedaj oživljajočih se zadružnih mlekarnah nabranega mleka. S poffit k a so mlekarne samostojno prodajale mleko raznim tržaškim prekupčevalcem. Koliko kranjskega mleka je šlo takrat navidezno v tržaške kanale, in so se zadruge obrisale za prodajne zneske. Ko se je leta 1908. ustanovila centrala teh zadružnih nile-kareu v Mlekarski zvezi, se ji; položaj sicer ne koliko izboljšal, v glavnem pa je oslalo pri starem. Škoda vsled resničnega in tudi samo vsled fingiranega pokvarjenja mleka je zadevala neposredno sicer siimo centralo, posredno pa se je ravno tako zopet prenesla na producente. Take okoliščine so privedle Mlekarsko zvezo do odločitve, da si je uredila v Trstu svojo posebno centralo, z malim a modernim obratovali-ščem z dnevno kapaciteto 6000 1. Za Trst je značil ta mali obrat začetek modernizacije mlečne preskrbe. Toda tedanja mestna uprava tržaška niti malo ni upoštevala tega. Meslo da bi napravo podpirala, ji je celo nasprotovala. In mesto da bi se bil lepo započeti obrat v doglednem času razvil v ugledno podjetje, se v danih razmerah niti tako daleč ni mogel povzpeti, da bi bil kdaj izkoristil svojo že itak malo dnevno kapaciteto. Pomanjkanje enotnega. smotreuec:i ?oc'slva je še bolj pospešilo zaključek tega obratu, ki se je izvršil s precejšnjo izgubo tik pred izbruhom svetovne vojne. Niti malo boljše razmere niso bile na mlečnih trgih enakih mest v Nemčiji. Tako je imelo mesto Manheim ob Renu leta 1900. 450 trgovcev z mlekom, ki so prišli do tega posla enako, kakor povsod drugod, iz najrazličnejših poklicev in so bili po večini za mlekarski posel le malo ali pa prav nič usposobljeni. V takih razmerah se je leta 1911. ustanovila na opozoritev okoliških pro-ducentov tako zvana >Manh. Mllchzentrale« na zadružni podlagi. Značilno je tu, da se pri tej centrali niso udeležili producenti in njih organizacije, pač pn mestna občina sama в tretjino deležev. Centrala jo začela poslovati letu 1912 /. dnevnimi 50!) litri, katere množina je do izbruha vojne narastla na 12 000 dnevnih litrov. Do uspešnega razvoja je očividno pripomoglo sodelovanje občine. Inž. I. Ralaj: Preskrba mest z mlekom Razširjenost radija v evropskih državah Kakor je našim čitateljem ie znano, je zadel radio najprej v Ameriki prodirati med Široke ■loje ljudstva. Danes mia v Ameriki radio skoro vsaka družina, vsaka šola, bolnišnica, sploh vsako javno in privatno podjetje. Iz Amerike je prišel radio v Evropo in se tudi tu z veliko naglico r&zširiL Danes prinašamo grafični pregled razširjenosti radija v posameznih evropskih državah. UR DELA MANJ če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht ŽENSKA HVALA raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila SCHICHTOVO TERPENTIN MILO .Skica nam kaže, koliko radioaparatov pride na vsakih 1000 prebivalcev. Zanimivo je, da je radio najbolj razširjen ravno v severnih državah. Prvo mesto zavzema Danska, kjer je odpade na tisoč ljudi že 00 aparatov. Nemčija zavzema šele peto mesto, dasi je tam -radio-industrija morda najbolj razvita. Nemci pa so se dosedaj vrgli bolj na izdelovanje oddajnih naprav in v tem poglodu prav uspešno tekmujejo z Amerikanci. Nasprotno so ' Avstrijci v i/delovanju dobrih radio sprejemnih naprav med prvimi. Sploh zavzema Avstrija v ra-diofoniji zelo važno mesto in je po številu poslušalcev v Evropi na četrtem mestu, po sporedu pa morda na prvem. Zelo hitro se razvija v tem pogledu tudi Češka, Švica in Madjarska. Jugoslavijo vidimo v tej tabeli letos še na zadnjem mestu. Upamo pa, da se bomo z otvoritvijo naših oddajnih postaj krmalu pomaknili naprej na mesto, ki odgovarja naši kulturi in našemu številu prebivalstva. Prav zanimivo je primerjati naše sedanjo število 14.000 aparatov s številom, ki bi ga imeli, če bi bil radio pri nas tako razširjen, kot je v drugih .'državah. Če bi dosegli isto število kot n. рт. Finska, e,;!fcfcmorali imeti 120.000 aparatov, v primeri s Če-,-ško 252,000 aparatov, če bi se pa kdaj povzpeli do Števila Danske, pa celo 780.000. Če omejimo to frtmero samo na Slovenijo, nam predpisuje primer inske 10.800 aparatov (kar bi ravno zadostovalo ta finančno ravnotežje domače postaje), po primeru Češke bi imeli 21.600 aparatov, po primeru Danske pa 72.000. Te številke so za nas zaenkrat še fantastične, vendar so z ozirom na dejstvo, da se radio še vedno z veliko hitroetjo širi, v območju dosegljivosti. * * • Nova češka oddajna postaja v Hanitki pri Ko-Bicah je pričela na valu 263.1 m s poizkusnimi oddajami. Ta postaja je namenjena zlasti prebivalstvu Podkarpatske Rusije. Poizkusi obetajo dober rapeh. Cek> iz Anglije so dobili poročila, da se Hanitkn tam dobro sliši. Za Bukarešt je naročena za enkrat 12 Kw oddajna postaja, ki jo prično graditi takoj. Otvoritev napovedujejo za 1. januar 1929. Zatem postavijo Romuni še eno veliko postajo v Jassy. Dunajska oddajna postaja že več mesecev poizkusoma oddaja tudi slike. To se vrši navndno po končanem sporedu. Ta prenos lahko poslušamo tudi na naših sprejemnih aparatih, ki dajejo po končanem dunajskem sporedu neko posebuo tiktakanje in pivskanje. Te slike so za enkrat še negibljive in so zlasti vremenski zemljevidi, fotografije itd. Poizkusi so se zelo dobro obnesli, zato prične Dunaj v kratkem z rednim oddajanjem. Sprejeinni aparati za slike se dobe že v trgovini in se jih priklopi kar k navadnemu radiolelefon-skomu sprejemnemu aparatu. Tudi z gibljivimi slikami že pričenjajo (prenoe operet). Pretekli teden so predvajali na Dunaju že cele govoreče filme, ki jih je prenašala tudi dunajska postaja. Pretekli teden je bil za radio-lastnike zelo zanimiv. Poslušali smo izčrpna poročila inozemskih postaj o dogodkih v Belgradu preje, kot smo pa to mogli Citati v časopisih. Prav tako smo dobivali staloo poročila o rešilni akciji za Nobila. Sprejem i detektorjem. V »Slovencu« 10. t. m. piše g. B. poleg drugega: »Nekateri celo trdijo, da so sprejeli Dunaj z detektorjem. Zraven pa izraža bojazen, da je morda tu vmes malo radio-latinščine.c Da se prepričam, kdo ima prav, sem pretekli teden tudi podpisani poizkušal sprejeti Dunaj z navadnim detektorjem brez vsakega oja-čenja. Uspeh imam sledeči: Do 9 zvečer ni nič, po 9 pa sem do danes sprejel razločno: Dunaj, Budimpešto, Milan, Breslau, Leipzig, Frankfurt in še par postaj, ki jih pa nisem mogel določiti, ker niao bile imenovane. Prve tri postaje sprejemam po 10 vsak večer popolnoma sigurno in mnogo lepše kot s petcevnim aparatom (Rtiokkoppler). Kadar v tem času oddaja Dunaj, Budimpešta ali MUan, sprejemam redno in z večjim užitkom z detektorjem. Res skoro neverjetno, toda kdor ne veruje, ga povabim, da se prepriča! Antena pa je, seveda, res visoka. — Makso Jovan, šol. uprav. Polhov Gradec. ♦ ♦ • Uspeh, ki ga je dosegel g. Jovan s svojim detektorjem, dokazuje, da se da danes že z najenostavnejšim aparatom, če je ta v roki veščega radioamaterja, doseči čudovite uspehe. Ta uspeh nam daje upanje, da bomo tudi naso postajo v Sloveniji v detektorju dobro slišali. Poslušati inozemstvo v detektorju pa je vsekakor redek uspel), ki ga doseže le prav dober aparnt v posebno ugodnih razmerah. Kot kraj s takimi ugodnimi razmerami jo ravuo Polhov Gradec med amaterji že dolgo znan. F. B. PROGRAMI: Nedelja, 24. junija. Zagreb: 20 Prenos iz zagrebške opere. —< Breslau: 22.15 Z mikrofonom po Breslau: Krcso-vanje. — Praga: 19.15 Koncert godbe na pihala; 22.20 Koncert iz Brna. — Leipzig: 20 Iz Miinehe-na: Kresni večer ob Tegernskem jezeru; 22.30 Poljuden orkestr. koncert — Stuttgart: 16.30 Bruck-ner: Maša v F-molu; 20 Komorna glasba; 21 Koncert s pestrim sporedom. — Bern: 20 Vijolinski koncert; 20.30 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Koncert. — Frankfurt: 19 Orgelski koncert. Angleška cerkvena glasba; 20.30 Koncert. — Rim: 21.10 Instrumentalna glasba. — Langenberg: 20 J. Haydn: »Letni časi«, oratorij za zbor, soli in orkester. — Berlin: 20.30 Koncert vojaške godbe. Lahka glasba. — Daventry: 21 Komorni koncert. — Donaj: 11 Slavnostna otvoritev nove postaje v Lin-zu. Damberger: Svečanostna fanfara — Govori — Mttller: Predigra k »Svetemu Avguštinu« — Neu-hofer: Iz domovine; 12.10 Orgelski koncert; 15 Slavnostni koncert dun. filharmonikov v Linzu; 17 Koncert dun. koncertnega orkestra; 19.10 Arije in pesmi ter Beethovnov godalni kvartet D-dur; 20.05 »Casanova na Dunaju«, komedija v 3 dej. (Auern-heimer). — Miinclien: 20 »Kresni večer ob Tegernskem jezeru. Pripovedovanje, vesela glasba in humor. — Milan: 21 »Ljubezen treh kraljev,« opera (Montemezzi). Ponedeljek. 25. junija. Zagreb: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Breslau; 20.30 Operne arije. Mozart: Uvertura lz »Figarove svatbe-: — Mozart: »Don Juatu — Verdi: Fantazija iz »Traviate« — Verdi: Čredo, iz »Othella« — Arija Reneja iz »Plesa v maskah« — Wagner: Pesem za vijolino — Wagner Dva odlomka iz »Tannhiiuser«. — Prage: 20.30 Koncert iz Varšave. Marek: Orkestralna suita (Preludij — Sarabanda — Burla — Toccata) — Karlowicz: Vi-jolin-Bki koncert s spremljavo orkestra (Allegro moderato — Romanca — Vivace assai) — Fitel-berg: Poljska rapsodija — Moniuczko: Air »Le desčnchantement« — Niewiadomskl: Veni Crev ator — Paderevsky: Pesem orglarja. Petje s spremljavo orkestra — Wienia-wski- Romanca — Iz vijolinskega koncerta — Kujawiak. — Leipzig: 19 »Don Juan«, opera v 2 dej. (Mozart). — Stuttgart: 20 »Po etru okoli«, sluhodrama v S delih (Masur); nato koncert. Chenibtni: Kvartet v D-molu — Pesmi — Schubert: Godalni kvartet v D-duru. — Bern: 20.30 Orkestralna glasba in pesmi za zbor. — Katovice: 20.30 koncert iz Varšave. — Frankfurt: 20 koncert madrigalnega zbora Cambridgeske univerze; nato vijolinska glasba. — Rim: 21.15 Lahka glasba. — Langenberg: 20.10 Pester izbor iz orientalske poezije iu glasbe. — Berlin: 20.30 Varšavski koncert. — Dunaj: 18.30 Predavanje: O inteligenci živali; 19.30 Predavanje: Avstrijska umetnost v letih 1700—1900; 20.30 Varšavski koncert. — MUnchen: 20.15 zborovski koncert; 21.05 Zabavna glasba. —.Milan: 20.45 Prenos operete iz gledališča. Torek, 26. junija. Breslau: 20.30 Orkestralni koncert. — Praga: 19 Iz Bratislave: Izbor iz slovaške poezijo in glasbe; 21 Koncert iz Brna. — Leipzig: 20.15 Recitacije Roseggerjevih del. 0 priliki lOletnice njegovo smrti. — Stuttgart: 20 Simfonični koncert z obširnim sporedom. — Bern: 20.30 Koncert iz Lau-sanne; 21:30 Orkestralna glasba. — Katovice: 19.20 Prenos opere iz gledališča — Frankfurt: .19.30 »Netopir«, opereta v 8 dej. (Strause). — Rim: 21.15 Instrumentalna in vokalna glasba. — Langenberg: 20.15 R. Koppelov večer, Strauss: Iz Severnega morja, valček — Pesmi — Blon: Slzilietta — Pesmi — Dvorak: Humoreska — Recitacije — Czi-bulka: Pesem ljubezni — Plesne pesmi. — Berlin: 19.55 Predavanje: Velesile in njihovi svetovno politični in gospodarski odnošaji: 20.30 Tri-Ergon film. Kratek uvod nato poskusi — Davontry: 22.16 Orkestralna glasba. — Dunaj: 19.30 »Vesele žene vvindsorske«, komično fantastična opera (Nicolai). — MUnchen: 19.30 Mozartova komorna glasba. — Milan: 20.43 Koncert s pestrim sporedom. Sreda, 37. junija. Zagreb: 20.35 Koncertni večer. — Breslan: 20.30 Poljuden orkestralni koncert. — Praga: 1915 Koncert godbe na pihala. — Leipzig: 21.15 Zborovski koncert; 32.30 Zabavni koncert simfoničnega orkestra. — Stuttgart: 20 koncert. Goldmark: Uverturo »Spomladi« — Graener: Večerna glasba za komorni orkester — Dvorak: Peta simfonija, E-mol: Iz novega sveta. — Bera: 20.30 Komorni koncert; 21.15 Zabavna prireditev; 22 Orkester. — Kotovice: 20.30 Koncert. — Frankfurt: 20.15 »Vihar na Pacifiku«, sluhodrama (MOhring). — Rim: 21.10 »Traviata«, opera v 4 dej. (Verdi). — Langenberg: 20.15 Simfonični koncert sodobne glasbe. _ Berlin: 22.30 Vrt v glasbi. — Daventry: 20 Orkestralna glasba. — Dunaj: 20.30 »Mtlnchhausnova zadnja laž«, veseloigra'v 3 dej. (Keim). — MUnchen: 20.15 R. Wagnerjevn glasba: Uverturn iz >Rtenzi« — Molitev iz »Rienz?« — Predigra k 8. dej. »Lohengrina« — Pripovedko o Gralu iz »Loh-engrina« — Uvertura k »Leteči Holandec« -i Tannhiiuser« — Predigra k 8. dej. — Pesem na Večernico — Molitev Elizabete — Rimsko štetje — Uverlura. — Milan: 20.45 Koncert lahke glasbe. Četrtek, 28. junija. Zagreb: 20.35 Koncert pevekegn zbora »Mladost«:. — Breslau: 20 »Postiljon iz Lonjumeaujn«, komična opera v 3 dej. (Adam). — Progn: 20 Simfonični koncert. Weinberger: Uvertura k rnorijo- netni igri; Preludij in fuga — Dvofak: Slovanska rapsodija — Ridky: Druga simfonija s spremljavo vijolončela. — Leipzig: 20.15 Poljuden koncert simfoničnega orkestra Nicodć: Bolero; Mavriška plesna pesem; Serenada; Andaluška; Provansalska bajka; V taborni — Bizet: Rimska suita — Čaj-kovsky: Italij. capriccio — Sinigaglia: Piemonteški plesi. — Stuttgart: 20 »Bajadera«, opereta v 8 dej.; 22.30 Plesna glasba. — Bern: 20.30 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Prenoe koncerta iz Varšave. — Frankfurt: ; >.15 Komorni koncert sodobne glasbe; 21.15 Poezija evropejskih žena v zadnjih 20 letih. — Rim: 21.15 »Pariški šaljivec«, opereta v 3 dej. (Montanari). — Langenberg: 20.15 Koncert. Odlomki iz opere; 21 »Traumulus«, tragična komedija v 5 dej. (IIolz in Jerške). — Berlin: 21 koncert Leharjevih in Fallovih skladb. — Davontrv: 20 koncert vojaške godbe. Dunaj: 20.05 Ljudski pevski večer. — MUnchen; 19 Orkestralna glasba; 20.05 »Dan sodbe f, igra v 4 dej. (Roseg-ger). — Milan: 20.45 »Ljubezen treh kraljev«, opera (Montemezzi). Petek, 29. junija Breslau: 20.30 Ob lOletnici smrti Roseggerja; 21.15 Koncert. — Praga: 19 Iz Brna: Slovaški večer; 21 koncert. — Leipzig: 20.15 »Waldmeister«, opereta v 3 dej. (J. Strauss). — Stuttgart: 20.15 »Vihar nad Pacifikom*, igra (MiJhring). — Bern: 20.30 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Kon- cert. — Rini: 21.15 Orkestralni in vokalni koncert — Lajigenberg: 20.45 Lep stan je rokodelski: Uvodne besede — Uvertura iz opere »VVaffen-Schmied« (Lortzing) — Vajenec — Pomočnik — Mojster — Veeeli reki in (»esnii. — Berlin: 19.80 »Othello«, opera v 4dej. (Verdi). — Dunaj: 18.30 »TannhSuser«, opera v 3 dej. (Wagner). — MUnchen: 1.9.30 Simfonični koncert. — Milan: 20.45 Simfonični koncert. Sobota, 30. junija. Zagreb: 20 Prenos operete iz zagreb. operetnega gledališča. — Breslau: 20 90 Zabaven večer, Vesela glasba in humor. — Praga: 19.05 »Figanova svatba«, opera (Mozart); 22.25 lz Berna: Koncert. — Leipzig: 20.15 Zabavna glasba; 22.15 Vesel večer. — Stuttgart: 20.15 Sprehod po Berlinu z vodnikom, nato švabske narodne pesmi in dr. — Bern: 20 Pesmi, humor in orkestralna glasba. — Frankfurt: 19.30 »Car se da fotografirati«, in »Protagonist«, dve operi od R. NVeilla — Rim: 21.15 »Le villi«, opera v 2 dej. (Puccini). — Langenberg: 20.15 Prenos iz Kolnske razstave Pressa. — Berlin: 20.30 Iz K61na: Razstava Pressa; 22.30 Vesela pivska glasba. — Daventry: 20 Simfonični koncert. — Dunaj: 19.05 Komorni koncert. Beethoven: Godalni kvartet, B-dur s fugo — Stare angleške arije in pesmi; 20.15 »Knežji otrok«, opereta (Lehar). — MUnchen: 20 Zabavna prireditev. — Milan: 20.85 Koncert s pestrim sporedom. AMO potrebščine Л. Ш. ML^r JL ^J^ vnajvečjl izblrislalnovKff^Ti !>vi fRANC BAR, Ljubljana, Mestni trg s. n ■ m' Ih':,'-. vf ■.,. Rasvoi tekstilne industrije Ponovno smo že poročali o ugodnem razvoju tekstilne industrije v Sloveniji, po tudi v drugih pokrajinah naše države. Sestavili smo tudi statistiko bombažne industrije ne samo za Slovenijo, ampak tudi zn vso državo. Danes je težko najti kak tekstilni predmet ki bi se ne izdeloval pri nas v večjih ali manjših množinah. Statistiko uvoza nam kaže, da je uvoz tekstilnih fabrikatov zadnja leta stabilen, narašča pa uvoz sirovin za našo tekstilno industrijo. Tako je znašal uvoz v tonah (vrednost se ne da primerjati): 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1,926 1927 sir. bombaž 237 3.764 4.109 4.564 4.969 5.753 6.898 6.952 sir. volna 18 1.484 1.654 t.785 1.088 2.037 3.826 3.675 predivo 3.541 7.781 4.733 5.585 6.595 7.75-1 7.606 10 633 predivo 41 119 176 385 429 511 733 1.028 tkanine 12.512 16.100 12.162 15.687 15.046 15.681 12.826 14.073 tkanine 1.542 2.680 2.644 4.406 3.515 3.649 2.994 2.736 Stalno naraščanje uvoza bombažnega predlva kaže, da morajo naše tkalnice svoje sirovine uvažati, ker domača produkcija predilnic ne zadostuje. Zato je razumljivo, da se več podjetnikov bavi z mislijo ustanoviti. tudi predilnice, saj je v vsej državi samo šest tkalnic z letno produkcijo 5650 ton prediva, dočim je predilnic 24. Sedaj namerava tkalnice ustanoviti v Ptuju neko češko podjetje, tudi Jugočeška v Kranju se bavi z mislijo ustanoviti tkalnico. V manjši meri je pri nas razvita volnena industrija, ki je je pa zato več v Hrvatski ln Slavoniji; tako imamo po poročilu zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice v vsej državi 15 podjeUj volnene industrije s 64.860 vreteni in 6115 statvami, ki zaposlujejo 5650 delavcev. Motorna sila je 6115 HP. Kapaciteta produkcije sukna znaša 6,840 000 m. V Srbiji so 4 podjetja: 37.640 vreten, 465 sto te v, 3870 HP, 2380 delavcev, kapaciteta 3,300.000 m; v Hrvatski je 5 podjetij: 12.940 vreten, 4«8 statev, 1886 HP. 27-10 delavcev, kapaciteta 2,950.000 m; v Sloveniji sta 2 podjetji: 1720 vreten, 44 stotov, 216 HP, 260 delavcev, kapaciteta 274.000 m. Največ domnče produkcije gre za vojaštvo: tri četrtine; uvaža se večinoma finejše vrste, ker je carinska zaščita mnnj vrednih tkanin večja. Kakor bombnžna industrija tako se ludi volnena stalno povočujo. Tako je bilo saino letos v Srbiji v 1 tvomici postavljenih 12 selfaktorjev z 9600 vreteni. Kako stolno napreduje tekstilna industrija v naši državi, kjer so ceneno delovne sile, kaže tudi uvoz strojev za tekstilno industrijo, ki je znašal lani 3303 tone v vrednosti 16.3 milj. Din. Uvoz je bil lani manjši kakor v letu 1926. ko je bilo ustanavljanje tekstilnih industrij na višku. Kapital, ki dela v tekstilni industriji, je ves tuj: avstrijski, češki, poljski in italijanski, da go-vormo samo o državljanstvu, ne pa še o narodnostih. Ker je naša tekstilna industrija mlada, zato kaže tudi vse neuglajene poteze mladega, skoro bi rekli nasilnega kapitalizma; socialnih institucij v tekstilni industriji podjetniki s par redkimi izjemami ne poznajo, ker jim gre pač samo za to, da izrabijo hitro trenotno ugodno tekstilno konjunkturo z vsemi sredstvi. Isto razmero opažamo tudi v Romuniji in Madjarski, ki se hitro industrializirati. Tja se seli stara industrija iz Češke, ker je zgubila svoj veliki trg — avstroogrsko monarhijo. Anketa o načrtu tekstiSnega zakona Včeraj opoldne se je pod predsedstvom zborničnega tajnika g. dr. Pretnarja vršila v zbornični mali sejni dvorani anketo o načrtu novega kon-kurznega zakona. Ankete so se udeležili zastopnik Zveze industrijcev dr. A. Golta, Društva bančnih zavodov dr. A. Rant, Zveze trg. gremijev A. Podgoršek, ljubljanske borze dr. M. Dobrila, Zveze društva veletrgovcev in industrijcev J. Jelenić itd. V debati se je poudarjalo, da je bilo premalo časa za prav natančno izjavo o osnutku, ki jo v glavnem recepcija avstrijskega konkurznega prava iz 1. 1914, žalibog pa ni vpoštevana »udi važna novela z dne 20. febr. 1925. Iz razprav se da po-sneti, da je najvažnejša zahteva gospodarskih krogov 1. pospeševanje konkurznega postopanja in 2. čim manjši koukurzni stroški. Poleg mnenj gospodarskih korporacij v Sloveniji imamo še dve mnenji: dež. trgovskega sodišča in Jugosl. društva za zaščito upnikov v Zagrebu, ki podajata v smislu omenjenih gosj>odarskih zahtev tozadevno izpro-minjevalne predloge k osnutku. Nadalje so izrazili slovenski gospodarski krogi željo, da se da čim več ingerence upniškemu odboru, ki je prav za prav lastnik imetja prezadol-ženca in dn se naj za čimprejšnjo rešitev prepusti poslovanje o teh zadevah sodišču, ki naj ga izpolnijo z laiki. Kar se tiče konkurznili upraviteljev, naj ne bo vedno treba odvetnikov, ker tako narastejo preveliki stroški. S tem so v glavnom bile izčrpane vse želje gospodarskih krogov in bo Zbornica v tem smislu sestavila spomenico z izpre-ininjevalnimi predlogi, ki se pošljejo pravosodnemu ministrstvu v Belgrad. Jugoslovanska industrij« olja In barv, d d.. Dol pri Ljnhljani jo imela včeraj svoj občni zbor, na katerem je bila odobrena prodaja tvornice in zalog novi družbi: Jugoslovanska industrija olja in barv, d. z o. z. v Ljubljnni. Lastnici nove družbe sta Jadransko-jKHlunavska banka, podružnica Ljuhljana ter Strojilnn, lesna in kemična d. d. na Polzeli, ki spada ravnotnko v koncem Jadransko-po-dunnvske banke. Nova družba je ponudila Jubu, d. d., za tovarno, ves premični in nepremični inventar ter s vsoto 1Л uiiij. Din, za siroviae in zaloge Meh iivlhmh даш Noč Razputinove smrti Ime ^starca« Grigorija Rasputina, ki je ua tako usoden način posegel v življenje zadnjega ruskega carja in njegove družine, je prešlo v rusko zgodovino kot madež, kot neverjetno dejstvo, ki ga bodo bodoči rodovi morda bolje umeli nego ga moremo mi. O nasilni smrti tega zagonetnega starca je sedaj izšlo prvo avtentično poročilo iz peresa edinega moža izmed četvorice, ki je sodelovala pri umoru. To je knez Feliks Jusupov grof Sumarokov-Elston, ki živi v Parizu in je poročen z nečakinjo carja Nikolaja II. Jusupov je izdal v Parizu knjigo: »Rasputinov konec«, v kateri opisuje ono strašno noč od 16. na 17. decembra 1916, ko je je že trajal mukepolni boj. Nekaj se mora zgoditi! Tudi v prvem nadstropju so že postajali nepotrpežljivi — cul se je ropot. Jusupov pravi Rasputinu, da mora iti pogledat, ako so že vsi gostje odšli — in hiti v prvo nadstropje. Sledilo je kratko, razburjeno posvetovanje in sklep, da gre vsa četvorica skupaj v zajtrkovalnico, se vrže na Rasputina in ga s skupnimi močmi zadavi. Napotili so se, toda v zadnjem trenotku se domisli Jusupov, da bi utegnil Rasputin, ako bi jih videl priti vse skupaj, uganiti njihovo nakano ter bi se mogel načrt ponesrečiti. Jusupov je sklenil, da dejanje sam izvrši; zato je vtaknil v žep revolver velikega vojvode in odšel zopet k svojemu nočnemu gostu. Našel ga je sedečega za mizo s sklonjeno glavo in Tekma med zrakoplovom in najhitrejšim brzovlakom v Angliji. — Po petih urah je zrakoplov že prehitel vlak. Celo afero so potlačili. Veliki knez Dimitrij Pavlovič je moral oditi v Perzijo, Jusu-pova so »izgnali« na njegovo posestvo v Kur-ski guberniji, Puriškevič in Suhotin sta odšla na fronto. Rasputin je bil mrtev, toda kakor bi še živel, so se ravnali po njegovem zadnjem nasvetu: politično krmilo so obrnili ostro na desno. Katastrofa je bila pred vrati. Rdeči šotor v večnem ledu Milanski »Corriere della Sera« poroča podrobnosti, kako je Maddalena našel v ogromni ledeni puščavi Nobilov rdeči šotor: Ob 9.30 je Maddalena s svojimi spremljevalci opazil rdeči Nobilov šotor: na žici so plapolali rdeči robci kakor majhni praporčki. Petorlca mož je letalu živahno dajala znamenja. Toda letalo je letelo z brzino 120 km na uro in čez nekaj sekund izgubilo šotor iz vida. Sedaj se jc začelo novo obupno iskanje. ! Letalo se jc spustilo na 30 m od tal, tako da je bilo večkrat v nevarnosti .da zadene ob led. Preiskali so vse kotičke — saj ledena površina ni ravna — toda izprva zaman. Ponesrečenci so z radijem neorestano Dozivali le- Kje je Amundsen? O Amundsenu in njegovem spremljevalcu francoskem letalskem častniku Guilbaudu, ki sta šla iskat Nobila, še vedno ni nobenega glasu. Domnevajo, da sta se napotila proti Franc Jožefovi deželi. Francosko mornariške ministrstvo odpošlje dve letali, da poiščeta Guilbauda in Amundsena, Stare veličino pred novimi kritiki Urednik angleškega časopisa »The Book-man« je priredil anketo o izjavi nekega priljubljenega kritika, da so slavni pisatelji Spencer, Milton, Jane Austen, Scott, Dickens. George Eliot i. dr. nečitljivi. Odgovori so večinoma pritrdili mnenju kritika. Nekateri či-tatelji imajo sicer radi Miltona, toda :prazna lahkota« Spencerja jim gre na živce; čudno se jim zdi, da mara še kdo čitati Dickensa. Najmanj čitljiv je Meredith. Drugi odklanjajo dolge Spencerjeve in Miltonove pesnitve in bero raje Scotta, Dickensa in Jane Austen. Drugi niso čitali Dickensa, odkar so zapustili šolske klopi. Enako se godi tudi slavnim pisateljem drugih narodov; saj danes malokdo bere Hugo-ja, Rousseau-ja, Lnniartine-a. T«^ sa. Danteja itd. Nemški prekooceanski letalci na zmagoslavnem povratku. ščal krvavo peno in nudil strašen pogled. Njegove okrvavele oči so stopile iz duplin, roke so krčevito grabile v zrak, začel je rjoveti in njegova roka me je nenadoma z železnim prijemom zgrabila za ramo, dočim me je z drugo roko skušal zgrabiti za grlo. S hripavim glasom je neprestano ponavljal moje ime. Razvil se je med nama strahovit boj. Rasputi-nove roke so me držale kakor v precepu. Slednjič isein se iztrgal in Rasputin je padel po tleh, držeč v roki ramo mojega jopiča. Stekel sem po stopnicah v prvo nadstropje, Puriškevič mi je prišel že nasproti: »Hitro revolver 1 Streljajte, živi!« sem zaklical. Tu sem zaslišal za seboj šum: to je mogel biti samo Rasputin. Tekel sem v svojo delovno sobo in zgrabil gumijasto palico, ki mi jo je bil dal Maklakov »za vse slučaje,« in stekel zopet doli. Od silnega razburjenja nisem mogel takoj opaziti, kaj se prav za prav godi. Potem sem videl, kako je dospel Rasputin po vseh štirih, godrnjaje in ječaje, na zadnjo stopnico. Od tu so vodila tajna vrata na dvorišče. Prepričan sem bil, da so ta vrata zaklenjena, ker sta jih bila Dimitrij Pavlovič in Suhotin ob odhodu zaklenila in vzela ključ s seboj. Tem večja je bila moja groza in začudenje, ko so se vrata odprla in je Rasputin izginil v temi na dvorišče. Puriškevič je skočil za njim iu takoj nato sta počila dva strela. Samo da nam sedaj ne uide! — sem si mislil in stekel skozi glavna vrata na cesto, da bi Rasputina, če bi bilo treba, prestregel. Z vrta in dvorišča so vodila tri vrata na Mojkin kej; srednja niso bila zaklenjena. Skozi okrižje sem videl, kako je Rasputin, sledeč svojemu živalskemu nagonu, stremil ravno proti tem vratom. Sedaj je počil tretji in nato še četrti strel. Rasputin se je zazibal in padel. Topot se je zdelo, da je v resnici mrtev. Na levem sencu je zijala krvaveča rana — zadal mu jo je Puriškevič s peto.« Dalje poroča Jusupov, kako so udeleženci po končanem dejanju popolnoma izgubili glavo. Tako je Puriškevič policaju, ki ga je privabil strel, takoj povedal celo stvar. Jusupov sam je bil kakor ob um ter je začel v nekakem paroksizmu s svojo gumijevo palico udrihati po mrtvecu. »Vse božje in človeške postave so bile poteptane,« pravi pisatelj. — Jusupov se je za več minut onesvestil. Ko se je zopet zavedel, sta veliki knez in Suhotin ravno dospela. Hitro so zavili truplo v velik kos platna in se vsi štirje odpeljali z njim na Petro-Pavlov most in pogreznili usodno breme skozi luknjo v ledu v Nevo. Brezgla-vost je bila tako velika, da nihče ni mislil na to, da bi mrliča obtežili in eden izmed njih vrže celo kožuh in galoše umorjenega za njirn. Dva dni nato so našli eno Rasputinovo galošo in čez nekaj ur tudi truplo ki je bilo primrznilo na led. Raztelesenje je dognalo: dva nesmrtna strela v prsih in en smrten strel v glavi. Sledi strupa se niso dale dognati. težko sopečega. Rasputin je tožil, da ga peče v drobovju, toda ko je popil čašo vina, mu je odleglo. Obraz se mu je celo razjasnil in vprašal je kneza, ako se ne bi peljala k ciganom, da bi jima zapeli. To je Jusupova presenetilo; vse bi bil preje pričakoval nego tak predlog. Jusupov piše, da mu je bilo nepojmljivo, kaj je tisti večer Rasputina, ki je drugače na čuden način vse uganil in čutil, zmotilo, da ni spoznal Jusupovega namena. Jusupov je držal na hrbtu pripravljen revolver. Rasputin si je ogledoval umetnine na stenah ter se ustavil pred križem iz kamene strele. Tu je rekel Jusupov: »Grigorij Jefimo-vič, raje bi molili!« — V Rasputinovem obrazu se pojavita začudenje in strah. Hitro je stopil proti knezu in mu iz neposredne bližine pogledal v oči. *Čutil sem« — piše Jusupov, »da moram, če sploh, sedaj streljati. Bog mi pomagaj, sem si mislil in še z bliskovito naglico pomislil, ali naj streljam v srce ali v glavo. Rasputin je stal pred menoj s pogledom proti desni- Čutil sem, kakor bi me bila zadela strela in v tistem trenotku slišal strel. Rasputin je zarjul kakor ranjena žival, nato pa se je težki mož zvrnil na medvedjo kožo. Takoj nato sem slišal, kako so veliki knez, Puriškevič in poročnik Suhotin pritekli po stopnicah. Stali smo okoli Rasputina, ki je ležal na hrbtu. Od časa do časa mu je krčevito zadrgetal obraz, prsti so se zagrebli v dlako, oči so bile zaprte. Na beli svileni srajci se je prikazal majhen krvav madež. Po preteku nekaj minut nismo mogli več najti na Rasputinu nobenega znaka življenja. Krogla je truplo v bližini srca gladko prodrla. Ni moglo biti dvoma: Rasputin je bil mrtev.« Veliki knez Dimitrij Pavlovič in poročnik Suhotin sta se odpeljala z avtomobilom, pri čemer je Suhotin oblekel Rasputinov kožuh iu nataknil njegovo čepico. Puriškevič in Jusupov sta odšla v gornje nadstropje. Čakala sta na vrnitev ostalih dveh gospodov in govorila o položaju. Menila sta, da sta Rusijo rešila in bila prepričana, da jima bodo vsi pomagali in se jima postavili ob stran. :: Med pogovorom se me je nenadoma lotil čuden nemir, hitel sem doli, v sobo, kjer je ležal mrtvec. Nagnil sem se nad Rasputina, ga prijel za roko in iskal žilo, a je nisem čutil. Sam nisem vedel zakaj delam tako, a sledeč nekemu nagibu, sem prijel Rasputina za obe roki in stresel težko truplo, tako da se je nekoliko dvignilo, nato prav tako mrtvo padlo j na tla. Ravno sem hotel zopet oditi gori, ko sem odkril nekaj strahotnega: videl sem, kako se je Rasputinova leva trepalnica tresla in trenutek nato se je oko odprlo. Takoj nato se je odprlo tudi desno oko iu Rasputin je zastrmel vame z besnim pogledom. Odrevenel sem od groze in bilo mi je, kakor da so mi noge prirasle k tlom. Potem se je zgodilo nekaj čisto neverjetnega: Raspulin se je začel krčevito I gibat\, se z nadčloveško silo pognal kvišku in I ravno stal Dred menoi. Med ustnicami ie ti- talo v pravo smer. Slednjič se je po 67 minutab iskanja rdeči šotor zopet prikazal. Pet mož je bilo pred njim, šesti: ranjeni monter Ceconi pa je bil v odprtem šotoru, tako da je tudi oi videl letalo. Ponesrečenci so na vse mogoče način« kazali svoje veselje. Nobile je bil videti čisto gibek, kar kaže, da so se mu rane popolnoma zacelile. Obili češki profesor Behounek je nosil na glavi posodo za bencin — pač zato, da bi se odbijali od nje svetlobni žarki in bi jih letalci opazili. Z letala so začeli sedaj s pomočjo padal metati radijske akumulatorje, orožje, zdravila, odeje, živila itd. Ponesrečenci so bili vsi iz sebe od radosti ter so skakali in pobirali predmete. Letalci niso mogli nikjer najti primernega prostora, da bi pristali. Dve uri nato je bil Maddalena zopet v Kingsbayu. Izjavil je, da bi brez radijskega aparata, ki je bil montiran na letalu, ponesrečencev nikakor ne bi bil našel. To potrjuje tudi dejstvo, da je Larsen takoj nato še enkrat startal, a Nobila tudi topot ni našel. Zaenkrat rešitev Nobila in tovarišev še ni mogoča, ker Maddalenovo letalo »Savoia 55« na ledu nc more pristati. Isto velja za Pen-sovo letalo. Preje bi utegnili uspeti mali letalni čolni Larsena in Holma. Toda kljub temu se ponesrečencem bliža rešitev, ki jo prinaša ruski lomilec ledu »Krasin«. Lomilec si sicer počasi, a vztrajno utira pot in je upati, da v teku enega tedna dospe na cilj. Nadaljnji rešilni načrti Nadaljnja reševalna akcija se bo vršila '* treh smereh: 1. Nobilova skupina se bo nadalje oskrbovala z vsem potrebnim. Obe veliki italijanski letali in pa švedsko letalo »Upland« bodo iskala skupino ekspedicije, ki jo je vihar s poškodovanim zrakoplovom odnesel dalje; ta skupina šteje 7 mož. 2. Ripsen Larsen, Lflt-zov.-Holm in mala švedska povodna letala bodo iskali trojico mož, ki jih je bil Nobile 31. maja poslal iskat kopno. — V tem upajo, da dospe »Krasin« in pa ekspedicija stotnika Soria na saneh. Rasputina v svoji palači v Petrogradu s pomočjo svojih tovarišev umoril- Dogodki so se odigravali naslednje: Dogovorjeni večer se je približal. V Jusu-povi palači na Mojki se je nahajal mladi Feliks Jusupov, poslanec dume Puriškevič, veliki knez Dimitrij Pavlovič in gardni poročnik Suhotin. Proti polnoči se je odpeljal Jusupov s svojim avtomobilom po Rasputina, da ga pripelje na dogovorjeno kramljanje v svoj palačo. V zaju-trkovalnici v pritličju je šumel samovar, vino je stalo na mizi in s ciankalijem zastrupljeno pecivo. Jusupov in Rasputin sta sedla za čajno mizo. Ostali trije gospodje so bili v prvem nadstropju v sobi, ki se je nahajala natančno nad zajtrkovalnico. — Rasputin je govoril o tem, da ga plemstvo črti, ker se je kot priprost mu-žik drznil prodreti v carske sobane. »Nič se mi ne bo pripetilo!« — je vzkliknil. »Zavarovan sem proti vsemu in že več nego enkrat me je Bog obvaroval!« — Jusupova obvladuje samo ena misel, kako bi Rasputina pripravil do tega, da bi pil iz zastrupljenih čaš in jedel zastrupljeno pogačo. Slednjič se je zgodilo: Rasputin je jedel pogačo in popil dve čaši madeire. Toda o kakem učinku strašnega strupa ni bilo nobene sledi. Sedita si molče nasproti in Rasputin se prekanjeno smehlja, kot bi hotel reči: Vidiš, vse ti nič ne pomaga, jaz sem vendar močnejši. Jusupov pripoveduje, kako se je med njim in starcem razvil nem boj: natančno je čutil, kako je začela njegova duševna odporna moč pojemati in kako je bolj in bolj podlegal neki hipnozi. Čutil je, kako ga obhaja slabost in kako je predmete pred seboj le nejasno razločeval. Rasputin je prosil Jusupova, naj mu ob sprem-Ijevanju kitare kaj zapoje. Bilo je že skoraj ob 3 zjutraj; nad dve uri Amuudeen pred poletom Nobilu na иошои. Častno darilo nemškim prekooceanskim letalcem. AVall oo I asi Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 SODin.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje . Za oglase stro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica20in.Najmanjši znesekiODirc. Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon štev.2328. ilužbeiičejo Zakonski par brez otrok, išče mesta kot oskrbnik, hišnik, skladiščnik ali slično. Zmoten vaakega dela, pošten in trezen, z dobrimi izpričevali. Žena prevzame ludi delo. Skromni pogoji, Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Skromen«. Ekonom oženjen, z večletno prakso, išče stalne službe. Zmožen vinoreje, sadje-reje, poljedelstva, gozdarstva in živinoreje. Re-jlektira se samo na večje posestvo. - Ponudbe na jpravo pod šilro »Zanesljiv 5553«. Vrtnarski pomočnik I dobro prakso, želi premestiti mesto in prosi cenj. ponudbe pod »Vrtnar« št. 5678 na upravo Slovenca. Zidarski polir l večletno prakso, absolvent grad. rok. šole, išče službe s 1. junijem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Šifro »Stalna služba« št. 5709, Korespondcntinja srbo-hrvaška, slovenska, deloma nemška in italijanska, perfektna strojepiska in stenografka išče primerno službo. Ponudbe pod »Takoj ali pozne|e« na upravo v Mariboru. Dekle l večjega posestva, 30 let stara, ki radi družinskih razmer mora od doma, želi službe pri dobrih ljudeh. Vajena je nekoliko kmečkega gospodinjstva in zaa tudi šivati. Na)-raišjj' bi šla v dobro gostilno v pomoč gospodinji. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Poltena« št. 5747. Trgovski pomočnik mlad, dobro izurjen mc-gane stroke, želi premeniti mesto. Ceni. dopise pod »Zanesljiva moč« št. 5760 na upravo lista. Šoierstva bi se rad izučil deček 14 let star. Oskrba se pla-ča. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5809, Trgov, pomočnik vsestransko verziran v manufakturni stroki in prodajalka za špecerijsko trgovino, sc sprejme. Re-flektira se samo na prvovrstne moči. Plača po dogovoru. - Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod »Podjetnost«. Prodajalka za meš. trgovino na deželi, ki bi razumela tudi v kuhinji se takoj sprejme. Prednost imajo one, ki bi lahko dobile obrt. - Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 5738 »Poštena«. Učenca v trgovino z mešanim blagom z najmanj 2 razr. meščanske šole, sprejmem; ponudbe s pre^f-som zadnjega spričevala na upravo pod »dober računar« št. 5734. Več mizarjev prvovrstnih, sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič. Pletilja pridna, se sprejme. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5806. iluibodobe Učenec »e sprejme v špecerijski trgovini. — Vid Murko, Meljska cesta štev. 24, Maribor. Šoler-mehanik se sprejme k osebnemu in tovornemu avtu na deželo v stalno službo; ozira se samo na treznega, zmožnega vsakega popravila pri vozu, ter takega, ki refleklira na stalno mesto. Ponudbe je poslati z navedbo plače, ter imen gospodarjev, katere je že služil, na upravo lista pod »zanesljiv šofer« št. 5683. Stanovanja Meblovana soba se odda takoj. — Ilirska ulica it. 19/11., desno. Solnčno sobo suho, svetlo, oddam. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5714. Meblovana soba s posebnim vhodom se odda eni ali dvema solidnima osebama takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 5796. Sobico oddam gospodu ali gospodični. Naslov v upravi pod št. 5787. Za letovišče se odda krasna razgledna soba v tihi vili pod Rožnikom. Pojasnila ustmeno nli pismeno v modni lopi štev. 10, Vodnikov trg, Ljubljana. Stanovanje iz 5 sob ir trgovski prostori, se oddajo v najem v centrumu mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Stanlok 1005811 Stanovanje 2 do 3 sob s pritiklinami išče stavbeni uradnik za 1. avgust. Event. popravila prevzame sam. —■ Naslov v upravi št. 5803, Učenka za pletenje nogavic se sprejme. Učna doba po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 5777. Samostojna kuharica katera je vajena tudi po sobah pospravljati, se išče k dvema osebama. Plača dobra. Starost 25 do 35 let. Ponudbe na upravo pod »Samostojna kuharica«. Ruski ujetniki! Oni, ki je delal v ruskih mlinih grečeo (kašo), naj javi svoj naslov na Poštno ležeče — Domžale 2. Hlapec-voznik obenem tudi za kmečka dela, se sprejme, ter iz-vežban mlinar. Samo za-nosljivi z dobrimi spričevali. F. Škerjanec, valjčni mlin, p. Radomlje. Učenca sprejmem v špecerijsko in delikatesno trgovino v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod št. 5715. Vajenca sprejmem v veletrgovino z mešanim blagom na deželo; ozira se samo na dobre računarje, ter po možnosti zmožne nemškega jezika. Ponudbe na upravo lista pod »priden vajenec« št. 5682. Stalen visok zaslužek Iščemo potnike-ce, nezaposlene itd. za celo državo. Ponudbe s prilogo dvodinarske znamke na podružnico »Slovenca« v Mariboru, pod šifro »Življenjski predmet«. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. - Bančna poslovalnica Beziak, Maribor, Gosposka ulica 25. Do 500 Din dnevno agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo pos lati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj. Kupimo Arnika cvctje, lipovo cvetje, podleskovo seme itd., kupujem po najvišjih dnevnih cenah večje množine. Iščem nakupo-valce. Ed. Pišler, Vrhnika. Pletilni stroj Jackvard kupim. — Ponudbe pod »Jackvard« na upravo lista, Maribor. Obličnjake (modele) za izdelavo 15, 25, 35 cm betonskih cevi, rabljene, kupim. Ponudbe na Ant. Stergar, Kamnik. Maline in borovnice kupujemo. - Nakupovalci in prodajalci naj se pravočasno oglasijo pri tvrdki »Alko«, Ljubljana (Ko-lize)). - Telefon 25—35, Meblovano sobo lepo, z 2 posteljama, v večjem kraju na Gorenjskem, oddam preko poletja. . Event. separatna kuliinja. — Informacije Mestni trg 3/IIL, levo. Prazno sobo s posebnim vhodom išče samec v sredini mesta, najraje Pred škofijo. Naslov v upravi pod 5711 Osebna pravica se odda. - Ponudbe pod »Osebna pravica 50«, Izjava I Podpisana obžalujem in preklicujem vse, kar sem slabega govorila o Alojziji Mežan, posestnika hčeri, Zagorica štev. 24, Katarina Potočnik. Čevljarji, ne zamudite ugodne prilike zasebnega tečaja, ki se vrši za gg. mojstre in pomočnike 3. julija t. I. Interesenti zahtevajte prospekt! Voditelj tečaja Josip Stein-man, Ljubljana, Kolodvorska 41. Družabnika (co) tihega, s kapitalom 30.000 Din za že dobro vpeljano trgovino, išče mlad trgovec. - Varnost in dober zaslužek zajamčena. Ponudbe pod »Finansir« na upravo Slovenca št. 5675. Viiajem Velik lokal s pisarno in skladiščem se odda s 1. avgustom v novogradnji na Miklošičevi cesti. Ponudbe na Pokojninski zavod, Gledališka 8. Iščem najeti za dve govedi sveta z večjo hišo in hlevom. -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5656. Pekarija s stanovanjem in inventarjem sc odda takoj v najem s primerno kavcijo v prometnem kraju. Več sc poizve v konzumu v Kranju št. 18. Velik atelje s kabinetom se odda s 1. avgustom v novogradnji na Miklošičevi cesti. Ponudbe na Pokojninski zavod, Gledališka 8. Kapital Sprejmem družabnika s 100.000 Din, dam 5 %, polovico čistega dobička, 2 sobi in kuhinjo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »prijazen kraj«. Posestva Posestva gostilne, trgovino, hiše, stavbišča in pekarijo na Kranjskem in Štajerskem proda Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska 29. Hišo z gostilno in trgovino. Z žitom prodam. Lokali, veliko stanovanje, skladišča, gospo darska poslopja, sadni in zelecjadni vrtovi, vse na površini 2 oral. V krajn jc županstvo, župnija, oddaljeno 3 km od postaje Kraljevec-Prelog. - Vpra. šanja na lastnika Jakoba Fischl, Draškovec, Medjl murje. Stanovanjsko hišo kupim v bližini sv. Jožefa ali v sredini mesta. -Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »19«. Hiša z vinogradom in vrtom v Raki pri Krškem sc proda za 32.C00 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5735. Hiša z gostilno, nova, na pri jazni legi, 10 minut od Rakeka, lep prostor za lesno obrt, naprodaj. Več se izve pri Vidu Kelc, Unec 105, p. Rakek. Otroka vzamem v dobro oskrbo. Naslov v upravi št. 5804. Frize hrastove, kupujem stalno. Mangart, poštni predal 43, Ljubljana. Bukovo oglje kupujem stalno. - Mangart«, poštni predal 43, Ljubljana. Za svojo se odda devetletna zdrava deklica brez staršev. Ponudbe na upravo vSlo-venca« pod »Oskrbnik«. Razpis gradbenih del Za gradbo novega gasilskega doma prostovoljnega gasilnega društva v Kočevju sc bodo oddala licitacijskim potom sledeča dela: Zemeljska, zidarska, ključavničarska, kleparska, tesarska, krovna, mizarska, steklarska, pleskarska, sohnoslikarška in pečarska dela. Načrt in gradbeni pogoji se lahko vpogledajo pri mestnem županstvu v Kočevju in je tu tudi vložiti ponudbe v zaprtem kuvertu najkasneje do 4. julija 1928. Kočevje, 20, junija 1928. Načelstvo. Hišo v Vižmarjih 16, Št. Vid nad Ljublja no, prodam. Najboij primerno za obrtnike, kovače, kolarje, katerih je tudi potreba. Cena nizka po dogovoru. Vila enonadstropna, v Linhartovi ulici, se proda za 190.000 Din. Potreben kapital 90.000 Din. Ostanek se lahko prevzame s hipoteko. - Poizve se pri H. Piller, Sv. Petra n. 43. Prodamo Brivci, pozor! 2e 30 let stara, dobtp idoča brivnica, Aleksandrova c. 25, Studenci pri Mariboru, se proda hra-tovsko poceni. Upravitelj Radivoj Pire, brivec v Mariboru. Klavir kratek, črn, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5795. Pekarna za 20.000 Din sc proda s celim inventarjem v centru mesta; dobro vpeljana s stalnimi odjemalci. Škrlec, Sv. Duh 17, Zagreb. Avtobus z limozino, 8 sedežev, kratka oblika, nova pnevmatika, elektr, luč, se ugodno proda event. zamenja z 1 Vi tonskim tovornim avtom Chevroli-nom. Ponudbe pod »Auto-podjetja pozor« št. 5744 na upravo Slovenca. Klavirji Tovarna tn zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk — knkor tudi lastnib izdelkov. Poseben oddelek zn POPRAVILA. Oglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in druge institute se ugotavljajo od mojo tvrdke. ločna postrežba, zmerne cene; tudi na obtoke. ■ Izdelovalec klavirjev R. VVARBINEK, Ljubljana • Gregorčiče a alica 5, L nadstropje. Hladilne omare izolirane s plutovinn, za gospodinjstvo, delikatese, gostilničarje in mesarje, izdeluje: »Veha«, Ljubljana, Gosposvetska c. 8. Klavirje uglašujem ter popravljam solidno in čisto — grem tudi na deželo. - Povše Feliks, uglaševalec klavirjev. Ljubljana - Hotel Lloyd. — Telefon 33-65. Črešnjeve deske suhe, v bouls rezane, od 30 cm široke in od 2 m naprej dolge, 40—tCO mm debele, proda okoli 15 ma. Ponudbe na poštni predal 21, Brežice. Pletilni stroj 8/60 proda Segulin, Dravska 10, Maribor. Mrvo za košnjo prodam. - Ižanska c. 52. Žensko kolo skoraj novo, »Walfenrad«, je naprodaj. Naslov pove uprava lista pod št. 5712. Lisici naprodaj! 2 mladi lisici po zmerni c e ril' n a prod a j i jesta odpadke' jedi. Veliki sta kot maček. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5697. Trgovska oprava (štclaže, pulti) po polovični ceni, se takoj proda. Poizve sc pri Ljudski posojilnici v Novem mestu. Pisalne stroje nove in rabljene, prodaja na obroke Gustin-čič, Maribor, Tattenba-chova 14. — Zahtevajte cenikel Trgovsko opravo pripravno za manufak-turo, galanterijo in papir, prodam. Naslov pove uprava pod št. 5609. Motocikelj BSA 350 cm3, nov, sc ugodno proda, kompleten, s so-ciutom in karbidno razsvetljavo. Naslov pove uprava lista pod št. 5801. Stavbena parcela lepa, se poceni proda za Nušakovo vojašnico (Trnovo), 10 minut od glav. pošte. Parcela je suha, vogalna, vodovod in clek-Irika je tik parcele. Meri 909 m2. Za vrt prvovrstna zemlja. Stavbeno dovoljenje in nivelizacija že izvršeni. Stane 30.000 Din z vsemi načrti in dovoljenji vred. - Naslov pove uprava lista pod št. 5716. Od 25. junija do 5. julija prodaja vse damske slamnike pod tovarniško ceno; modna lopa štev. 10, Vodnikov trg. ———■* Nekaj pohištva se proda zaradi selitve. Skofja ul. 8, priti., desno. Češnjeva spalnica nova, moderna, se ugodno proda. - Naslov pove uprava lista pod št. 5808. Poizvedbe Izgubljena ura dor je 20. maja zvečer v Novem mestu na cirkusu zgubil zapestno uro, j jo dobi pri župnem uradu pri Sv. Križu p. Litiji. Pletilni stroj št, 8/60, Dubied z aparatom, dela zelo lepe vzorce, se ugodno proda. Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 5807. h 10 hektov vina se proda. Cena Din 4.50 za liter. Vpraša se Jer-nejeva cesta 8, pritličje, ka. • Spodnja Šišk t Jetika sc zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pcčnika, Se-čovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt, Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana Gosposvetska c. 7; Celje Cankarjeva 7 in Maribor, Gosposvetska c. elje, Koroška 8. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po _ V" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Andrej Uranič splošno ključavničarstvo -Ljubljana, Trnovska ul. 25. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela kakor štedilnike, železne ograje, okrižja in drugo. Delo solid. Cene zmerne. Površnike za duhovnik" Iz listni po Din 500 - Grltar & Mejal Selenburgova ulica U Dobro idoča kompletno opremljena čevljarska delavnica s prodajalno - se vsled smrti gospodarja po nizki -ej 'njmj л upojd luao nonska ulica 5. KruSrio moko n rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLH, LJUBLJANA Itcsljeva cesta 21. Posredovalnica za služkinje V Marijinem domu, Kot-nikova -ulica 8, je otvo-rila »Posclska zveza« s 1. junijem posredovalnico za služkinje. Cenjene gospe ee vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker je tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posredovalnina za gospe 10 Din. Otomane v damastu 530 Din, v blagu 580 Din, žimnicc spodnje 250 Din, vrhnje 225 Din. Predelava 35 Din. Solidno delo. Hoteli, zavodi, prenočišča, popust. Slavič Franc, tapetništvo, Žabjak št. 14. čč, duhovščini se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽlč, Celje, Na okopih štev. 5. Razglednice v fotogralski izvršitvi po Vaših lastnih fotografskih ploščah (negativih),, izvršuje najceneje takoj »Ro-tograph«, Novi Vrbas, Bačka. Dma bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. ^4 H I Г1 K O ŠIMENC UUBUnrtn I. VARDIAN Sisak 53. Hrv. Priporoča svoje najbolj!« Tamburice Mizarstvo ' Za stavb, in pohištv. dela se priporoča tvrd. Trink, Ljubljana, Linhartova ul. Joto aparate in potrebščine ugodno kupite v drogeriji A. Kane sinova, L|ubl|ana in drogeriji VVolIram nasl. M. Kane, Marlbnr, Gosposka ulica 33. Vsakovrstno lilifP mvme po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, VColfova ulica št. 3. Foto-atelje D. Rovšek Ljubljana Kolodvorska ulica St. 34 se vljudno priporoča slavnemu občinstvu v mestu in nndežoli, posebno zn sil-kanje skupin, tor zn vsa druga v fotogr. 6troko spadajoča delu. Izvršujom prvovrstne povečane slike na pnpir in platno. — Na zahtevo pridom fotografirat ludi nadom.Cenc zelo zmerne. P. u. g. kolegom priporočam preizkufono prvovrstno foto-plo&če. pa-plrS in druge potrebščine, francoskih iu drugih tovarn. VolcspoStovnnJem D. HovSek. Gramofoni in najdo-vršenejše električnim potom posnete plošče (najnovejši šlagerji) nudi Im. FlscUer Zagreb Jurišičeva ulica 6/10 Zahtevajte speci jaloo ponudbo in popis vReh plošč za razpečavanjc prvorazrednega elektr. pralnega stroja v hotelih in pri privatnikih, sprejme pod ugodnimi pogoji Fran V o r s i č , Maribor, Vr-banova 19. Pozor! Strojniki, kurjači Vsako prvo nedeljo v mc-secu sestanek ob 9. uri dopoldne v salonu hotela »Lloyd« na Sv. Petra cesti. - Udeležba dolžnosti Sveže. najfinnjSo Ima stalno v zalogi tor ruz- nnMlJu tvrdka Ivan Kralj. LJubljana, stari trg .1». SLOV. PENZIJON »ASTORIA« V CRIKVENICI nova stavba s senčnatim vrtom, centralno ležeč v neposredni bližini kopališča in parka, krasne sobe z balkoni, izvrstna dunajska kuhinja, se priporoča rojakom. Cljlfp za legitimacije vlll\G izvršuje najhitreje fotograf HUGON HIBŠER, Ljubljana, Val-vazorjev trg. 2583 muzuE na verižice in trakove, in barvane izdeluje najceneje A. Krt Ižranl Kokriško predmestje 70. Г. MR.&AHOVtC piinin staro železje, IsUMJC baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževir.o, kosti in krojaške odoadke kupim in plačam najboljše A. Ar-beiler, Maribor, Drav3ka ul. 15. Iščem stalne nabiralec in nakupovalce Hrastove hlode deske in frize kupujem proti takojšnjemu plačilu IVAN ŠIŠKA tovarna parket In parna žag; Ljubljana, Metelkova ulic, St. i rrm „ Planinka" zdruvilni Ca; pronavlja, čisti in osvežil te kri, izholj&a slabo prebavo, slabotno delovanje čreve*. napihovanje, obolenja inokrnčno kislino. Jeter, žolča in žolčnl kamen. Vzpodbuja apetlt in izborno učinku ie pri nrtoriosklerozi. »Planinka« čaj je pristen v plombiranih paketih po Din JO"— z napisom proizvajalca : Lekarna Haliovee Ljubljana. Kongresni trg Dobi so v vsoh lekarnah) čajno maslo najfinejše po . . 35 Din fino namizno po 25 Din dobavlja franko po povzetju Franc Kolleriisch, Apače pri Gorirji Radgoni. ■■кинаава^ваава Zimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU. tapetniU Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma). REKIAMA,SLOVENCU M ..(, '. fAfSC 1Ш ■аввмаавввааааав a tržno reno, skupno ca. 4 milj. Din. S to vsoto so rite vse obveznosti delniške družbe, v kolikor pa ne bi bile krite, je pa Jadrunsko-podunavska banka, želeč čimprej sanirati podjetje, izjavila, da eventuelno (kak malenkostni znesek) razliko odpiše od svojih terjatev. To prodajo,, oz. nakup je občni zbor družbe včoraj odoril Sedaj se ravno vrše dela za moderniziranje obrata, kar bo poleg drugih razlogov pripomoglo k uspešnemu nadaljevanju poslovanja tvornice. Žalec v £jav. dolini, 23. junija. VI. poročilo Hmelj, društva o stanju hmeljskih nasadov Stanje hmeljskih nasadov je poprečno srednje. Zgodno obrezani so lepši od pozneje obrezanih. V prvih so rastline dosegle % in še več visokosti drogov, drugi le komaj ~A. Nenormalno vreme — nekaj vročih dni in hladne noči — je povzročilo zastoj v rasti navzgor ter povzročuje rast v širine, ko nastavlja rastlina že stranske panoge s popki. Hmeljsko stenico, ki povzročuje precejšno škodo, preganjajo hmeljarji uspešno s prekuhano in pravilno pripravljeno kvasijo. Nasadi sesedaj obsipavajo in marljivo trebijo plevela. Letina 1028 bode povzročevala hmeljarjem precejšna presenečenja, ker sedanje stanje že izključuje dobro, (.»lede kupčije nič novega. — Društveno vodstvo. Likvidacija: »Leda«, domača tovarna dam-skega perila in vezenin, r. z. z o. z. Občni zbori: Pražarna in kemična tovarna, d. d. v Celju v Ljubljani (i'rom. zav. za premog) в. jul. ob 12 (bilanca, volitev nadzorstva); Križev-ska industrijska d. d. v Ljubljani 7. jul. ob 15 v pisarni notarja dr. Kuharja (bilance 1925, 1920 in 1927, volitev uprave in nadzorstva, izpremeniba pravil); Tiskarna >Savac, d. d. v Kranju 9. jul. ob i8 (bilanca 1927, volitev uprave in uadzorstva). Dobavo. Ravn. ruuika v Brezi sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave 100 ra konopnenih cevi. — Prometno komercijelni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 5, julija ponudbe glede dobave slik Nj. Vel. kralja Aleksandra. — Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 0. jul. ponudbe gl^de dobave kovaškega in livarskega koksa; do 7. julija glede dobave 2(100 kg pisanih cunj; do 9. julija glede dobave stenja in 5000 kg pisane bombaževine; do 10. jul. glede dobave trakov za merjenje brzine. — Dne 10. julija se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Sarajevu ofert. licitacija glede oddaje kavarne na žel. postaji Pate v zakup. — Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom ua vpogled. Politično in gospodarsko društvo v Sloveniji je po soglasnem skjepu svojega odbora z dne 13. raaja na predlog svojega odbornika dr. Camilla Morocuttija predložilo avstrijskemu zveznemu ministrstvu na Dunaju spomenico s prošnjo, da se avstrijska uvozna carina na vina iz slovenskega lOkilometerskega obmejnega pasa ukine in je istočasno zaprosilo, da bi se ze pri sedanjih trgovin- ekih pogajanjih med kraljevino SHS in Avstrijsko republiko naročilo avstrijski delegaciji, da upošteva po možnosti prošnjo društva Nemcev v Sloveniji, ki gre za tem, da bi se za naša vina v obmejnem pasu ukinila avstrijska uvozna carina. Osnutek obrtnega zakona je izdelalo trgovinsko ministrstvo in ga poslalo vsem zbornicam, da povedo svoja mnenja. Hmoljarua v Zaleti vidoma raste. Zgradba bo precej velika, kakor kaže že sedanja obsežnost. Grudi jo družba »Hed<; dogotovljena bo do 1-avgusta. Tržna poročila Ljubljana, dne 23. junija 1928. Les. Slovenski lesni trg je prav živahen. Povpraševanje je stalno znatno, posebno za rezan les, vendar г-o vsi večji producenti mehkega lesa povečini okupirani za dalj časa naprej, manjši producenti razpolagajo pa le z majhnimi zalogami, ki bi se pa dale hoiy- vnovfciti, če bi bila njih izdelava dobra. Obdelava lesa je kljub vidnim napredkom v velikih obrestih še vedno uepovoljna celo v tra-mih, kar naravno povzroči, da ne moremo konkurirati г drugimi pokrajinami naše države, n. pr. z Bosno Glede inomcntanega povpraševanja moramo omeniti, da se stalno iščejo vsake množine v angleških merah, pa tudi navadne 13. 18. Zanimivo je, dn se interesira za naš les tudi Albanija, kjer se ravno pripravlja izgraditev pristanišča Drač po italijanskem kapitalu, zato se povprašuje za velike količine tramov, rezane hrastovine in borovih pilotov, kar bo najbrže dobavila Slovenija. Tramarija je še vedno zelo iskana, vendar je v zvezi z učvrstitvijo drugih cen lesa manj narasla na ceni, zato je pričakovati izenačenja cen, ker je Slovenija skoro edin producent; pa bi lahko že sami merodajni krogi regulirali ceno, če bi bila trgovina bolje organizirana kakor je. Nadalje je iz Nemčije veliko povpraševanje za hrastove frize I. in parjene bukove frize. Za to blago se dajo v Nemčiji doseči večje cene kakor v Italiji, zato pa zahtevajo Nemci boljšo obdelavo, pa so tudi zopet plačilni pogoji za prodajalca ugodnejši kakor v Italiji; plača se namreč proti akreditivu ali v gotovini takoj, dočim je kaj takega v Italiji zelo redko. Italija povprašuje za hrastove podnice vendar ne dosedanjih dimenzij 42 mm 2.65 m kakor laul. ampak 42 nun 2.85 ra. na kar opozarjamo producente. Bukovina paral, očelj., parjena in neparjena se išče za poznejše zaključke. nadalje mehki les fiksnih dimenzij za Ho-landijo. Tudi kupčija z drvi je nekoliko oživela, dočim je za oglju skoro popolnoma prenehala. Mariborski trg. V soboto so pripeljali okoličani na 10 vozeh 26 zaklanih svinj, ki so bile prodajane po 15-17.50 Din. nadalje 16 voz sena (cenn je bila 70—95 Din) in 2 voza škopa (cena 1.75 do 2 Din). Papir. Zaradi naraščanja con celuloze, v še večji meri pa cen lesovine, so se v Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji cene papirju zvišale, posebno pa za ovojni papir, kar je ravno v zvezi s še bolj čvrstimi cenami lesovine. Pričakovati je tudi na našem tržišču zvišanju ceu v kratkem. Lannno seme. Tendenca na svetovnem trgu sc jo zadnje dni nepričakovano poslabšala in so vse cene za žito začele kolehati v smeri navzdol. Povod temu razvoju je dala Sev Amerika, ker je teg izredno labilen. Argentina skuša sicer zadržati padec cen. vendar nima pri tem sreče, kajti tudi argentinske cene so padle tekom zadnjih 10 dni 3—4%. Zgledi na želvi v Ameriki posebno pa v Kanadi so izvrstni, pa tudi posevki v Argentini dobro uspevajo. Indija je izgubila trenutno pomen in vpliv na svetovni trg. Lanene tropine. V tropinah jc trg mrtev. Tudi kupčija za dobave v jeseni se še ni začela. Lancno olje. Laneno olje pa se ravna popolnoma po cenah laneuega semena. I&orsza Ljubljana, 23. junija 1928. Devizni promet v Zagrebu je bil zadnja dva dni pod vtisom vesti iz Belgrada: banke so imele toliko nalogov komitentov, da je morala Narodna banka dati velike količine deviz. Tako je znašal v četrtek promet v Zagrebu 18 milj. Din, včeraj 25 milj. Din in je samo včeraj dala Narodna banka 45.000 funtov, 700.000 švic. frankov itd. skupaj za 24 milj. Din. V Ljubljani iu pa tudi v Belgradu je bilo povpraševanje normalno. Narodna banka je dala večino deviz: V Ljubljani je bilo privatno blago v devizah Newyork in Trst. Velike količine privatnega blaga so bile v Zagrebu v devizi New-york, kar je potlačilo tečaj te devize ua 56.74, nadalje je bilo v Zagrebu privatno blago tudi v devizah Milan, Berlin ln London v manjših količinah. Skupni promet na ljubljanski borzi je znašal ta teden 18.95 milj. Din napram 18.64, 23.1, 15.7, 2*7.3 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ je bilo prometa v devizah London, Praga in Curih. Tečaji eo ta teden razen Dunuja popustili. Dunaj se Je učvrstil od 799.95 na 800.25, popustili pa so London od 277.-14 na 277.35, Praga od 168.50 ua 168.45 in Trst od 298.75 na 298.35. Tudi v Curihu so večinoma devizni tečaji nazadovali, tako London od 25.32 na 25.30 in Ne\vyork od 518.70 na 518.50. Dinar je popustil od 9.1325 na 9-13. Kakor smo že' v prejšnjih poročilih omenjali, za dinar ni nevarnosti. Curih iu ostalo inozemstvo javljajo neizpremenjene tečaje. Ljubljana in Belgrad beležita normalno povpraševanje, ediuo izvestni krogi v Zagrebu, mogoče no namenoma, hočejo konvertirati svoje inozemske zadolžitve v dinarje. Bojazen o padcu dinarja se je izkazala za neupravičeno in tudi Zagreb f,am je že zopet postal hladnokrven. Na tržišču vrednostnih papirjev so 7% invest pos in agrari neizpreinenjeui. Promet v teh papirjih je bil slab. Vojna škoda pa je od srede slaba. V torek je notirala 453 (napram 454—455 v ponedeljek) do petka pa je popustila na 438 440, koncem sestanka je bilo povpraševanje po 435, blago 436. Promet v tem papirju se je skrčil na minimum, povpraševanje je manjše kakor pouudba. To padanje je v zvezi z dogoditi v Belgradu, ki pa niso vplivali ua ostali efektni trg. Interes za bančne delnice jo stalen še naprej. Tečaj Praštedione se je ta teden ustalil na 950 in je v teh delnicah znaten promet kakor tudi v delnicah ostalih bank, ki so bile zaključene v petek: Jugo 88—88.50, Hipo 59; Srbska je nadalje narasla ua 146, 145, v petek povpraševanje 146.50, blago 148. Narodna banka je bila zaključena po 6,900 in je beležila čvrsto tendenco. Ljublj. kreditna je neizpremenjena in je bila včeraj zaključena v Ljubljani po 128, v Zagrebu pa po 126. Med industrijskimi papirji je nadalje velik interes za lesne papirje. Slavonija je bila zaključena po 12 in 11.50, Slavex bi. 112, Gut-mann zaklj. 215. Od naših papirjev je omeniti zaključke v Vevčah po 105, v Trboveljski se je tendenca v Zagrebu učvrstila, dočim je na Dunaju ta teden popustila od 61.50 na 60.50; tudi Kranj. ind. je popustila od 40.10 na 38.10 na Dunaju. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Berliu 1358.50, Curih 1095, Dunaj 800.25, Londou 277.35, Nev/york 56.83, Praga 168.45, Trst 298.?,0. Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 123.97, Budimpešta C0.50, Bukarešt 3.175, Dunaj 73, London 25.30, Newyork 518. 70, Pariz 20.37, Praga 15.375, Trst 27.28, Varšava 58.12, Sofija 3.75. Srednji devizni tetan na VmbVh borzi od 18. VI. do 22. V!. 1928. Dne Berlin Curih Duuaj Lomloti Newyork Pariz Praga Trst 18. —.— 1095.— 799.95 277.44 56.82 223.40 163.50 —1 19. —.— 1095.— 800.05 277.40 56.82 —.— 163.50 298.75 20. 1358-50 1095.— 800.05 277.40 56.82 223.20 168.45 298.- 21. —.— 1095.— SI.— 277.40 56.82 223.10 —.— 298.50 22. 1358.50 1095.— 800.25 277.35 56.83 —.— 168.45 298.35 mm lice lahko ohranite do pozne starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lice začelo veneti. — Mladeniško svežino je treba čuvati, dokler ne mine. Rabite za nego Vašega telesa, VaSega lica. Vaših rok in Vaših las: I. FELLERJEVO PRAVO KAVKASKO PO-MADO ZA VARSTVO LICA IN KOŽE. Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zajedavci in drugi vsakovrstni nedostatki kože. II. FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, bujne ter pospešuje njih rast. Z« poizkus 5 lontka ene ali po 1 lonček od vsak« Elsa-pomade z omotom in poltnlno vred la 38 Din. III. ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo parfimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko pre-izkušane dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mladeniško svežo. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: Elsa-lilijino mlečno milo Elsa-rumenjakovo milo Elsa-glicerin milo Elsa-boraks milo Elsa-katranovo (Jamponl milo Elsa-milo za britje Poizkusite jihl Nikdar ne boste rabili drugih mil! Za poizkus 5 komad. Elia-mila z omotom in poitni-( no vred 52 Din. _ V valim lastnem interesu je, da poSliete denar vnaprej. Ucr plačate po povzetju radi poltnih slrolkov 10 Din več-Naročila naslovite jamo: lekarnar Eli GEN V. rCLLER. STUBIC/1 DONI A HrvnlSKO :: ClSOfrtf 134. Kupim takoj pristno staro vijolino, vijolo, violončelo in stare loke. Ponudbe z navedbo cene pod »Kvartet St. 5742« takoj na upravo »Slovenca«. Sanatorium Dr. Hansa Graz, K6rblergasse 42. Telefon 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje. — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — Energij, gospod, i-azstava Umetn. razstava - Godba Športi - Jubilejni sejem - Poljedelska razstava -Razstava o razvoju mesta Na vsakovrstna vprašanja na prometni ccsti v Ljubljani išče velika tvrdka za detajlno prodajo svojih izdelkov. Prevzem takoj ali tekom poletnih mesecev. Ponudbe pod »Prometni kraj« na upravo »Slovenca« v Mariboru. ■■""......ИШЧЧЧМНЧ.ШИИИ Jnteresanlno broJuror uspešnem žol^&kaiiinout Vam pošlje brezplačno [ lekarna pri Odrsseniku f PreaalL.Vifiehrđdska ft* -hoj. odgovarja Grazcr Messe GRAZ, Landhausgasse 23. junija do 31. oktobra 1 O 3 S Zelo znižane cene! Dvokolesn novi modeli 1!F2S. nto torjl, otroški iu igračni vozl?-ki. unjnovejSi Šivalni stroji in pnev ■natika Mlcholln. Posebni od dololt za popolno popravo, eninj liranie in poni klanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja ua obroke. — llustrovani ceniki franko- „TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. POZOR! Agenturc in drugi zastopniki imajo priliko pri Javnem skladišču in prevozni družbi d. d. v Celju dobiti pisarne in skladišča pod ugodnimi pogoji na razpolago. Obrnite se direktno na imenovano tvrdko. PEČ „MONOLIT" najcenejša, najizdatnejša. Velesejem, ko|a 670. Zalogo Lutzovih peči ING. GUZEL) Ljubljana VII., Jernejeva cesta 5. Kavnolam Volih o ve male turbine In Conz-ovl elektromotorji. — Telefon 3252. Mestu tiskarskega nadstrajniha Sprejme sc tiskarski nadstrojnik (faktor) z dobrimi referencami, ki ima večletno strokovno prakso, v večje grafično podjetje v Ljubljani. Prejemki po dogovoru, vendar dobri. — Ponudbe na: Zveza faktorjev za Slovenijo — Ljubljana, Učiteljska tiskarna. popolnoma izvežbanega v vseh panogah vrtnarstva, pridnega in zanesljivega, sprejme s takojšnjim nastopom Trboveljska premogokopna družba, ravnateljstvo Zagorje ob Savi, Za krojače! Za krojače! Nova. vdiha knliga krofaSfta za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUNC, Uubljana, Gosposka ul. 7 Zahtevajte opis knjige 1 Zastoonik& in on za prodajo drž. vredn. papirjev iSče dobro upeljana in solidna domača banka. Dobro delo, dobra plača. Intclig. in agilne moči naj vpošljejo pismene ponudbe pod »Doher zaslužek« na Aloma Сотрапу, anončni zavod, Ljubljana. L eno'f-e koi on RAZPRODAJAH s o dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo Dri TRPIN. MARIBOR, a,nom trg 0, da bi umrli po roki Gospodovi v egipt-ski deželi, ko smo sedeli pri polnili loncih mesa, in smo jedli kruh do sitega! Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo, da bi pomorila vso množico z lakoto? (II. Mojz. 16, 8.) Te kraje sem si ogledal že 1. 1913. in iskal kraje, ki naj odgovarjajo tem, ki se omenjajo v sv. pismu. (Pri ni. Mojo knjižico: V deželi Faraonov. Maribor 1914.) Ismaiiie do Sueza nn je bila pol zame nova. Lahko bi si prikrajšal iolgi ovinek: iz Kaire proti severu do Zagažigr, pismu Bu- baste, odlod proti vzhoda.do Ismaiiie, i > odtod proli iu«u do Sueza. Peljal bi Se iz Kaire z avtomobilom naravnost proti vzhodu do Sueza skozi puščavo, in bi na tej poti imel skoro samo eno tretjino tiste dolžine, ki je po omenjenih ovinkih. Tu so že v starih časih delali skozi puščavo cesto, tudi železniško, pa vihar jim je vedno in vedno vse zopet s peskom zasul, ponekod napravil cele gričke, drugje pa jarke. Avtomobilizem je podjeten, zna tudi take težave premagati. Zato je v tem letu bil na tej progi avtomobilski promet. Z avtom bi bil v par urah iz Kaire pri Suezu. Napravil pa sem ovinek k Sueškemu kanalu radi tega, da sem zasledoval, kje bi se mogel izvršiti izhod Izraelcev iz Egipta in kje je iskati njihov prehod preko Rdečega morja. Navadno se misli, da je bil ta prehod v sedanjem Rdečem morju kje pri Suezu. So razlogi, ki za to govore. Bolj verjetno pa je, da je Rdeče morje segalo nekdaj dalje proti severu. Sueški predor gre namreč večinoma skoz jezera, močvirja ali vsaj nizke zemeljske lege. Le približno v sredini kanala, ki je 161 km dolg, se dviga gričevje El-Gisr 16 m nad morjem. To gričevje je bilo za izkopavanje kanala največja ovira. Lahko je mogoče, da je v izraelski egiptski dobi segalo Rdeče morje do tega gričevja. Južno od njega je ;:daj jezero Timsa, do 10 km dolgo, potem gre kanal skoz suho ozemlje — seve puščavo — nad 10 km dolgd, potem pa pridejo Grenka jezera (radi soli grenka), nekaj manj ko 40 km dolga in v širšem severnem delu okrog 10 km široka, potem je zopet suho ozemlje okrog 16 km dolgo, nato pa pride sueški zaliv. Ni nemogoče, da so sc nekdaj valovi Rdečega morja razlivali preko teh 10 km in združevali z vodami sedanjih Grenkih jezer, če že niso prišli do jezera Timsa. Zato zagovarjajo nekateri mnenje, da so šli Izraelci preko Grenkih jezer, oziroma kje med [smailio in Suezom. V sv. pismu kraj ni natanko določen, zato so razna mnenja mogoča in dovoljena. Zanimivi so bili pogledi na ta jezera, na kanal. Ob premišljevanju in študiranju položaja v naravi in na zemljevidih mi je prehitro prišla postaja Suez-Rue Cohnnr, kakor se zove postaja za mesto, dočim je zadnja zalivska postaja Sucz- Port Tevvfik. IHElils £911=111 ... ч* CO 5- ,o Џ O -I K' O" P £ < B "9 o < л T eo tn D to to S a C C » Sa 5- * ta > B _ « ? si a. t 5" N * 2 -o o o > < S tr p B " « o Sc t> te C P* »4. (K M C •r < cz w i tt m B "VSS 5. — B • rr P B io 2< o co =III=UI ill=IH= Ina Mastirab CELJE, Kralja Petra cesta 15 priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga po zelo nizkih cenah. Ljudsko posolllnica v registrovana zadruga z neomejeno cavezo Cankarjeva ulica šs. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri tn je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani г vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni In invalidni davek plaiuje posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000- AHO RABBTE TISKOVINE ilustracije, kataloge, prospekte, toda ■e ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, »RZOIAtKE: SE OBRNITI vedno na naše podjetje У teh vprašanjih Vam je redno drnge volje nn Čast mi je naznaniti, da se od 1. jtilija t. 1. nahaja moja Geometerska pisarna v Mariboru, Slovenska ul.2 Oblastveno poverjeni civilni geometer Geodet Maks Ličen Uradne ure od: 8—12 in od 3—6. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke 1.1 d. nudim po skrajno ugodnih cenah! Nn debelo I Na drobno I Anton Janežič, Liubiiana, Florjanska uk 14. Knjigoveznica in čitalnica trgovskih knjig. STAVBNE PGLIKIE w samostojne in zanesljive sprejmemo takoj v stalno službo. Gradbeno podjetje Lig. F. Tavčar d. z o. z., Ljubljana, Breg štev. 8. Kdo mora zauživati Yoghurt? Vsak, ki se hoče počasi starati in dolgo živeti, vsak, ki hoče izgledati in se čutiti mlajši kakor kdo drugi v mladosti. Yoghurt ohranja vsakega mladega, zdravega in čilega! Izborni učinek Yoghurta se kaže kol lahko prebavno hranivo zlasti: a) pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri jetrnih, ledvičnih in srčnih boleznih, zlasti pri okrevanju po težkih operacijah, na porodni postelji itd. b) pri slabokrvnosti, rahitičnih otrocih, ki se niso dovolj razvili in katerim se morajo moči dvigniti. c) pri starejših osebah, ki, trpe na prebavi. Vprašajte svojega zdravnika! Dobiva se pri Prvi Mariborski mlekarni ADOLF BERNHARD, Koroška cesta 10 in Aleksandrova cesta 51. Gritznei* samo pri los.Petelincu.Uubi;ana (Blizu Prefiernovega spomenika ob vodi.) Nizke cene. Tudi na obrotna plaClla. Tiskarna »Kačlć«, šibenik, Dalmacija, išče usposobljenega stavca in strojnika Ker je tiskarna strogo redovniška (frančiškanska), s pravico javnosti, zato sprejema kot delavno osobje samo one, ki žele biti redovniki franjevci. Dokumente prosimo poslati upravi tiskarne. Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah : vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, umetna gnojila, poljedelske stroje itd. izključno zastopstvo kisove kisline za Slovenijo vodno kolo zahtevajte ponudbe za vodne turbine od tvrdke G. F. Schneiter podjetje za gradnjo vodnih turbin Škofja Loka Cenenost, dovršenost v konstrukciji, izvrstna kakovost, praktičnost - so lastnosti VARTA baterije Oddajamo dve štirisobni stanovanji z modernim kon-fortom in vsemi pritiklinami. Eno stanovanje je centralno kurjeno. — Pojasnila pri upravi Ljubljanske kreditne banke. WECK Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so £aše in aparati zDamke za vkubavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Tovarniška \)flCK, Pri zaloga rVL^/V« tvrdki „FRUCTUS", Ljubl/ana, Krekov trg 10\1. Celje: Josip Jagodič. — Maribor: Kari Lotz. Zobozdravnik dr. Ivan Oblak Ljubljana, Miklošičeva 7 ne ordinira do 1. avgusta Br. 4081/28. JADRANSKA STRAŽA V SPLITU Natečaj Jadranska Straža v Splitu razpisuje natečaj za napravo skice za Pomorski Muzej v Splitu. Pravico sodelovanja imajo vsi arhitekti in inženerji državljani kraljevine SHS, kakor tudi arhitekti in inženerji slovanskih držav, kateri stalno delujejo v mejah kraljevine. Člani ocenjevalnega sodišča: 1. Dr. Ivo Tartajjlia, načelnik. 2. Budislav Stipanović, direktor pomorske direkcije saobračaja. 3. Ing. arh. Edo Chon, profesor tehn. šole v Zagrebu. 4. Ing. arh. Ivan Ivačić, inšpektor tehn. srednje šole v Zagrebu. 5. Ing. Vorih Matković, direktor tehn. sred-» nje šole v Splitu. Njihovi namestniki: 1. Dr. Ivo Stalio. 2. Dr. Ivo Rubič. 3. Ing. arh. Fabjan Kaliterna. 4. Ing. Vjekoslav Ivaniševič. 5. Ing. Dane Matošič. Nagrade so: I. 16.000 Din, II. 12.000 Din, III. 8000 Din. Rok izročitve je do vključno 1. sep-tembra ob 12. uri v sekretarijatu Jadranske Straže v Splitu, Ban Jelačičeva ulica 1, II. nadstr. ali najbližnji pošti. Vsi potrebni podatki za ta natečaj se morejo dobiti na ustmeno ali pismeno prošnjo vsak delavni dan od 9 do 12 v pisarni Sekretarijata Jadranske Straže za ceno 100 Din. V Splitu, dne 20. junija 1928. Iz Uprave Jadranske Straže v Splitu. Dobro blago, prijazna postrežba I Nizke ceneI MARIJA ROGELJ dobro znana, !<: 20 let obstoječa manufakturna trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26 vljudno naznanja, da je prejela za pomladansko in poletno sezijo veliko izbiro raznovrstnega blaga, kakor svilo, eta-min, batist, cefir, oksfort. Nadalje priporočam veliko zalogo Sifona, bele, modre in rujave konte-nine, platna za rjuhe, izgotovljenih oblek, predpasnikov, krasnih bluz, rokavic in nogavic, pavole in drugih v manufakturno stroko spadajočih stvari. Imam tudi lepo blago za narodne noSel Ker je moja zaloga povečana in ker je moje načelo bilo že od nekdaj »cenjene odjemalce z dobrim blagom in pa z majhnim dobičkom postreči«, sem prepričana, da bo vsakdo pri meni kupil, kdor bo posetil mojo trgovino. Kdor i« ni moj odjemalec, naj se o vsem prepriča! Verziran potnik v spirituozni stroki se išče za Slovenijo. Samo serijozni gospodje z dobrim nastopom, ki so v tej stroki že potovali ter so dobro vpeljani, naj se javijo. Popolno znanje slovenščine in nemščine je pogoj. Navesti je sedanjo službo in reference. Ponudbe pod: »Stalno 161 c« na F. Vorsič, Maribor, Vrbanova 19. Za potovalno sezono priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi vseh vrst in tudi v vseh cenah Ivan Kravos, Maribor Specijaliii kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici, na Slomškovem trgu štev. fi. Mesto Radeče pri Zidanem mostu razglaša, da j< preložen Petrov sejem radi Vidovdanskega praznika na 27. junij. Do sedaj najcenejša tvrdka v državi! Skladišči;: M K 1 IV E L & H C B O L D Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. R LOĐGER, MARIBOR St. 107-A. Violino od Din D5"—, ročne harmonike od Din 85'—, tamlmrice od Din 'JS'—, gramofoni od Din 345 —. Zahtevajte nai veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno. Šivalni stroji Izborna konstrukcija ln elegantna izvršitev lz lastne tovarne — 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER - KOLESA Iz prvih tovarn. Diir-kopp, Styrla, Waft'enrad (Orožno kolo) - PLETILNI STROJI vodno v zalogi - Posamezni deli koles ln Šivalnih strojev Daje se tudi na obroke Ceniki tranko ln zastonl IVAN ЈАХ IN SIN T.jubl|ana, Oosposvelsko casta Stev. 2. Nc I 182/27. Dne 27. junija 1928 ob 9 dopoldne se vrši v pisarni dr. Kuharja v Kolodvorski ulici št. 3, prostovoljna sodna dražba nepremičnin, ki so solastne Adeli Ebenspangcr, Erni pl. Palese, Mariji Luizi Hammerschmidt in Ernstu Hammerschmidtu, in se bo prodajalo po sledečih skupinah: 1. Hiša v Knafljevi ulici, ki se nahaja nasproti Kranjske hranilnice, vi. št. 251 kat. občine Kapucinsko predmestje, z dvoriščem in vrtom za izklicno ceno........ 1,200.000 Din 2. Njiva pare. št. 378 vi. št. 270 kat. občine Petersko predmestje I. del, za izklicno ceno 30.000 Din 3. Pare. št. 289/2 travnik kat. občine Trnovsko predmestje, ob ccsti v Mestni log za izklicno ceno 8.000 Din •4. Pare. št. 292 travnik, 293 travnik, 310 šupa in 291 travnik iste kat. občine, označene v katastru v pare. št. 293 v Mestnem logu, za izklicno ceno........... 58.000 Din 5. Pare. št. 337 travnik in 338 njiva, iste kat. občine po katastru sedaj pare. št. 338 travnik, ob poti na »Pasji brod«, za izklicno ceno 25.000 Din 6. Pare. št. 352 travnik iste kat. obč. ob cesti v Mestni log, za izklicno ceno..... 25.000 Din 7. Pare. št. 353 travnik iste kat. občine, med cesto v Mestni log in Malim grabnom, za izklicno ceno .......... 12.000 Din Zemljišča pod 3. do 7. tvorijo vložek št. 292 kat. občine Trnovsko predmestje. Vadij znaša deseti del izklicne cene v gotovini ali hranilnih knjižicah, prostih vsake vinkulacije, oziroma vrednostnih papirjih. Zdražitelj mora položiti takoj po izvršeni dražbi potreben znesek v kritje prenosne pristojbine, kolekov dražbe in domika ter \% za občinsko ubožno blagajno. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. Dražbeni pogoji na vpogled, in vsa druga pojasnila se dobe v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica št. 3. V Ljubljani, dne 17. junija 1928. Zavod uršulink v Celovcu Žensko učiteljišče, ljudska, glavna in meščanska šola, obrtna in gospodinjska šola, otroški vrtec, kurzi za moderne tuje jezike, posebni kurzi za tujke, ki se hočejo učiti ali vaditi v nemščini, pouk v glasovirju, goslih, v sviranju na cifrah, v orgljanju in igranju na harmoniju, pouk v slikanju in finih ročnih delih. Penzijonat ima zdravo prosto lego, velik krasen vrt, zračne solnčne prostore. Daljši izprehodi, telovadba in igre na prostem pospešujejo z dobro prehrano in skrbnim negovanjem zdravje in telesni razvoj. Zmerne cene! Natančni podatki in prospekti pri Predstolnlštvu uršullnskega samostana Celovec Radi preselitve prodajam ure, zlatnino, srebr-nino, briljante, stenske ure, budilke i. t. d. s 25 % popustom. Ivan Pakiž. Ljubljana Stari trg št. 20. Trgovina se preseli 1. avgusta pred Škofijo is. Hotel Lončarić Selce {Hrvatsko primorje pri Crikveititi) Novo zgrajeni hotel na kopališki cesti v bližini kopališča. Sobe s teraso in elektriko, velika terasa im morje za obednieo. - Popolna jienzija 75 Din. - Zahtevajte prospekte! - Sobe zgodaj naročiti iu na plačati. MALINOVEC Orangeade, Otronade maltnov sukus In ekstrakte za kraherle izdeluje v najfiuejših vrstah in prodaja po zmernih cenah „ALKO" tvornica konjaka, likerja, ruma in sadnih sokov LJUBLJANA. Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega iesa, smrekove škorje, cele in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC ©SET, $¥. Peler v Savinjski dok. L(Li Ld K Prava pot v dosego zdravih iivcev! Ilolni, utrujeni živci zagrenjujejo iivljen le, povzročajo mnogo bolezni, kakor bod-Ijaje, trgonja, omotico, tesnobnost, Šumenje v ušosih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, neveselje do dela in dr. slabe pojave. Vseh bolezni u boste oprostili le s pristnim Kolo Lee 11 h i n-o m, vitu-minov bogatim hranilnim sredstvom. Ta je postal za človoštvo izvor dobrote, pospešuje na čudovit način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in moigano, jači kite in ude, daje moč iu nov iivljonski pogum. Pristni Kola-Looi tliln dosega čuda, do-vaja pravo hranilne snovi na skrajna mesta krvne tvorbe, oživlja, opogumlja in ohrani telo mlado ln svete. Preprllejte m umi, da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi plfie popolnoma zastonj iu franko mulo Škatlico Kola l.colthlna In knjigo zclravniknzmuogostransko Izkušnjo, ki se je sam moral boriti н to boleznijo. 1'išite mi natančen naslov. poSIJom Vam obljubljono takoj brezplačno. Ernst Paslernack, Berlin S. O., Milhaelkirchplatz 13, Abt. 318. Tudi Vaša obleka postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemltno čistiti, barvati, pilslratl in likati v tovarni Josip Reich Ljubljana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Šelenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. CA N A DI A N РДС1Г1С Med 20. milnem in S, avgustom za polfshe delavce, služkinje, družine poljedelcev. Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga. Antverpna in Cherbour^a z glasovitimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. — Informacije glede voznih cen, vizuma, prtljage, predpisov vseljevanja v Kanado iu USA daje CANADIAN PACIFIC zastopstvo ia Slovenijo JOSIP ZIDAR (III) LJUBLJANA, Wilsonova (Dunajska) cesta štev. 31. Mleharsha zadruga na Vrhniki r. i. z o. z. Največje in najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. Proizvaja polnomastni ementalski sir v hlebih po 80—90 kg, dalje II. vrste (polemental-ski) sir v hlebih po 25—35 kg in trapistovski sir v malih hlebih. — Veletrgovci znaten popust. Solidna postrežba! Najnlije cene I