26. številka Pavlami v cSrfavI S5453. V Ljubljani, dne 17. decembra 1921. DslavecithajavsaK d ug potek z lata mo ai aarlednjeg; ina. — Naročnina za cel« loto K 32'—, za pol lata K 16'-, ui četrt teta K S — Ponamezn* Številka 8J vin naročnina v inozemstvo sorazmerno več. fc*oSiljatvo na uredništvo io apravni&tvo fjobljana, del -nhurfoVB (Ulca ttev 8. (I. nadatr-Telefon it 226. Roltopii --d vračajo. hi3erati ' aračunavajo, mili meten ; stica in si-car pri • .ratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarju, pri šestkratni po 90 vin., pri celo ietnih objavah po 85 vin. za vsakokrat - Za razne izjave itd. stane ram vrstica KI'— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo Nasi nasprotniki. »Delavskih** strokovnih organizacij je že toliko, da delavec če v strokovni politiki ni podkovan sploh ne ve, katera je prava. Najhujše je pa dejstvo, da večina teh organizacij ne pridobiva člane na svoj program temveč s praznimi obljubami. Kadar bo naše delavstvo že tako od-gojeno, da bo vprašalo vsakega agitatorja, ki se bo pojavil, naj razloči namen in cilje njegove organizacije, takrat bo marsikatera pustolovščina onemogočena. Le na ta način bomo preprečili, da bi vsak kruhoborec, kateremu so prišli že povsod na sled, ustanavljal delavske organizacije, za svoj oseben dobiček, ali za molzno kravo katerekoli politične strdn kc« Da bo na5e delavstvo čim lažje spoznalo svoje prijatelje in sovvažnike, smo se namenili napisati programe dosedaj obstoječih strokovnih organizacij. Jugoslovanska strokovna zveza (j. S. Z.) Ta organizacija ima za svoj temelj katoliški solldarlzem. Ona hoče s pomočjo katoliških naukov doseči premirje med delom in kapitalom. Priznavamo, da so nauki evangelja prav lepi, prepričani pa smo, da je kapitalistu njegov osebni dobiček mnogo ljubši, kot lepe pridige v cerkvi. Prepričani smo, da se pri kapitalizmu z lepimi besedami ničesar ne doseže, on odstopi delavcem le toliko ugodnosti, v koljkor se boji njihove moči. To bi bila ena napaka y tem programu. Druga napaka pa je v tem, če ima recimo taka organizacija na kapitalista-katolika vsaj malo vpliva, pa ne more Svetovno gospodarstvo in svetovna politika. lmperijalizem je v svetovni vojn dveh imperijalistov, one severne — in one srednie Fvropske velesile, za p-ed-pravico na svetovnem trgu. In z zmago enega dela, je bila zmaga v splošnem odločena. Z vojno nismo dosegli svoboden promet, svobodne meje in svobodno trgovino. Nasprotno, zaščitne carine v vseh državah in direktno prepoved za uvoz tujega blaga mnogokrat tudi ljudi. Namesto svobodo vseh narodov, imamo or-vič v zgodovini fakt takega načina, da so celi narodi vrženi v suženjstvo drugim narodom, in sicer s tem. da morajo ti narodi ljenje.“ Ta „Unija“ je torej pripravljena pomagati onim delavcem, ki jedo le enkrat na dan, da bodo jedli odslej lahko dva» krat, ker to „res neobhodno potrebujejo**, za svoje življenje. V letaku ni govora o; tem, da je krivica, če eden dela In gara — pri tem pa strada, dočim drugi ne dela, pa ima vsega v izobilju. Razvidno je, da priznava kapitalističen družabni red, obljubuje le, da bo pomagala priboriti kako drobtinico, sicer pa naj ostane vse pri starem. nje, bogastvo in siromaštvo izenači, da se da možnost delavnim silam, da se na vse strani raztekajo. Svetovna politika pomeni popolno razkosanje in razdelitev, sveta, v posamezne gospodarske dele, ki so, kakor pritlikovci napram velikanom, v popolni gospodarski odvisnosti, od velesil. Izgloda, da je svetovna vojna tokrat hotela dovesti do resnično konočno veljavno razdelitev sveta, v kapitalistične vladne dele. Pri temu je pa konštatirati e'io nasprotje, nasprotje, ki je očlvidno: Vojna jc bila. kakor rečeno podvzeta za osvobojcnje malih narodov in izgleda, da so vsi mali narodi dobili svoje države. One imajo svojo državno samostojnost, in se valijo v pijanosti politične svobode. Ampak obenem pa naznanjajo zakoni svetovne ekonomije, da pomenja ta ma-lodržavna politična svoboda, največjo odvisnost in nesamostojnost, in da je bila 'deja ustvarjanje malih državic, ideja im-pcrijalističnih velesil, da dovedejo svoj imperijalizem na svetu do zmage« Delavec nasprotnih < da bi mu k< spada. Naš naj delo. Kdc primerjal programe jij z našim, bo brez, /arjal, prišel tja kamor am je jasen: Odločuje dela, naj ne je. Napad na 8 urni delavnik. Napad za napadom izvaja rcakcija na delavske težko priborjene državljanske in socialne pravice. V vseh socialnih vprašanjih se poslužuje reakcija najhujše diktature. Zadnje dni pa je zakonodajni odbor v Beogradu razpravljal o delavnem času in sprejel uredbo, s katero se hoče maksimirati delavni čas na 9 in 10 ur. Ne čudimo se takim uredbam, ker vemo, da nimajo naši krmilarji nikakega pojma o socialni zakonodaji. V vseh naprednih zapadnih državah se je Sumi delavnik zakonito uveljavil, pri nas pa se hoče vpeljati 9 in 10 urno delo, ki bi ne bilo v korist državi, temveč kapitalistom, ki bi imeli s tem delavstvo Se hujše v svojih šapah. 8 urno temeljito delo dokaj izčrpa moči delavca. K blagostanju države spada, da se delavstvo zdravstveno. okrepi, ter da se izobražuje. Pri 8 urnem delavniku je delavcu mogoče, da poskrbi za svoje, zdravje in svojo družino, da se strokovno in splošno izobražuje, pri 10-urnem delavniku pa se mu več ali manj odvzema ta možnost. ! Pri ukinitvi Burnega delavnika preti tudi velika brezposelnost. S podaljšanjem delavnega časa bodo delodajalci 1 rabili manj delavnih moči, kar bo seveda njim v prid, delavstvo pa se bo pognalo v še večjo bedo in pomanjkanje. Ali naj 1)0 to v dobro države? Draginja, ki vsled verižništva in umazanih špekulacij ved-uo in vedno narašča, bo tirala delavstvo rt njih družine v obup, kar^ bo izzvalo notranje nemire, ki bodo škodovali le ogledu države. Smešno je nadalje mnenje, katerega kapitalisti v boju zoper S urni delavnik pogrevajo, češ, dvignila se bo produkcija in valuta Kapitalisti sicer sami ne verujejo svojim dokazovanjem, ker vedo, da je zadostna hiperprodukcija mogoča tudi pri 8 urnem delavniku in da je vzrok slabi valuti le njih verižništvo in špekulacije. Z ukinjenjem S urnega delavnika hoče kapitalizem prisiliti delavstvo, da bi se slepo podvrglo njegovemu izkoriščanju. ker bi bilo brezposelno delavstvo prisiljeno vsled bede in revščine sprejema d delo pod še tako neugodnimi pogoji. Ukinjenje Burnega dela je le atentat kapitalizma na delavne sloje, vsled česar mora delavstvo najodločnejše odklanjati vsako čez 8 urno delo in stopiti v strnjeno fronto, da prepreči to nakano. Značilno pa je, kako je posl. g. J os. Drofenik (SKS) med drugim utemeljeval ukinitev 8 urnega delavnika v seji zakonodajnega odbora. „Slov. Narod“ z dne 8. decembra t. 1. prinaša njegovo izvajanje. G. posl. Drofenik je vzel kot primer uboj v Celju, katerega je izvršil neki delavec vsled premajhnega zaslužka. Koncem tega primera pravi, da je zakon o S urnem delavniku kriv tega uboja. Kako napačno je Vaše zatrjevanje, g. poslanec! Uboja ni kriv zakon o Burnem delavniku, ampak izkoriščanje in zioraba kapitalizma. Ali nima delavec pravice zahtevati od svojega delodajalca toliko plače, da more preživljati svojo družino? Ali mora biti delavec suženj dveh ali treh kapitalistov, izmed katerih vsak ga izkorišča? Delavec mora zaslužiti v svoji službi toliko, da se lahko preživlja. In ako mu kapitalist za 8 urno delo ne da zadostnega zaslužka, ga mu tudi za 9 in 10 urno delo ne bo dal. Gospodje državni krmilarji, ne zaganjajte se vedno v delavstvo in ne skušajte njegove že itak preveč kosmate potrpežljivosti. Narod vas je postavil, da ga ščitite napram kapitalizmu, Vaše delo pa je ravno nasprotno. Poglejte enkrat delo kapitalizma, potem pa ne bodete nikdar trgali težko priborjenih pravic delavstva. Poživljamo pa vse merodajne faktorje, da ne kršijo 8 urnega delavnega časa, kar je za državo brez koristi, pač pa delujejo na to, da se bo celo zakonitim potom uveljavil, kar bo v prid države in delavstva.___________________________ * Širitelist *DELAVEC“ Izkovinarske organizacije. Celje. Podružnica v Celju je na svojem shodu dne 24. novembra t. 1. sklenila zvišati prispevke in sicer: I. razred od K 6 na K 10 tedensko, II. razred od K 4 na K 6 tedensko, III. razred od K 3 na K 4 tedensko. Ta povišek je namenjen v obrambni (stavkovni) fond in ostane za enkrat deponiran pri podružnici. Delavska zbornica. Iz naše organizacije so imenovani naslednji sodrugi v ,.Delavsko zbornico11: Jeram Jurij Jese-nice-Fužine, Poderschan Vincenc Muta, Močnik Luka Guštanj. Mandata za Ljubljano iu Celje nista bila od vlade priznana. Omenjene člane opozarjamo, naj se čim bolj seznanijo z delavskimi vprašanji. Mezdno gibanje se je izvedlo v ..Državni protezni delavnici11 v Ljubljani, kjer so dosegli delavci 10% povišanja. Kovina-Tezno pri Mariboru. Mezdno gibanje je končalo s precejšnjim uspehom. Na dosedanje razmeroma zello nizke plače so delavci dosegli približno I 30% zboljšanja. Tovarna kola. Tezno pri Mariboru. Mezdno gibanje je izpadlo kakor pri l »Kovini14. Delavstvo Državne cinkarne v Celju se istotako nahaja v mezdnem gibanju. Dosedanje plače je smatrati za napitnino. Tajništvo O. D. K. se je radi tega še enkrat obrnilo na Pokrajinsko upravo v Ljubljani. Tajništvo O. D. K. Štore. Vsled odpotovanja s. Krajnca, predsednika podružnice kovinarjev v Štorah je prevzel predsedstvo s 1. novembrom t. 1. s. E. Čehovin. Lesni delavci. Loka pri Žustnu. Dne 3. decembra se je vršila mezdna razprava v tovarni kopit, Loka pri Žusmu. Navzoči so bili: ravnatelj tovarne g. Franc Seiner, vladni komisar g. dr. Anton Mrak, tajnik osrednjega društva les. del. s. Bradeško ter več delavskih zaupnikov. Po daljši razpravi se je prišlo do zaključka, da se poviša dose- SploSna karakteristika našega svetovnega gospodarstva je: nasprotje med svetovno politiko in svetovno ekonomi-jo.Vse človeštvo trpi pod tem, da je postal svet za toliko siromašnejši na imetju. Vojna je veliko razrušila, ampak samo to ni vse. Mnogo hujše je, da se je za svetovno gospodarstvo zrušil cel del zemlje. To je ruska zemlja, ki je imela pred vojno 180 milijonov prebivalstva, ki je čisto izostala iz svetovnega gospodarstva. radi svetovne politike držav, ki so zmagale. K temu zrušenemu delu zem-lie moramo prišteti še f;0 milijonov Nemcev, 50 milijonov nekdanjih Avstrijcev in Madžarov, Turki in tako dalje, ki so v Svetovni vojni podlegli, in radi mirovnih pogodb prišli v položaj, da na svetovnem trgu ne morejo kupovati. Teh tristo milijonov ljudi je produciralo, sedaj pa 180 milijonov nekdanje Rusije za svetovno gospodarstvo ne producira več, ali pa samo še v zmanjšani meri. S tem odpada* velika množina surovin, kakor nafta (petrolej), predivo itd. in pred vsem, danes tako potrebne ladje z žitom, iz Odese in Rige. Svet je postal siromašnejši na surovinah in živilih. To še ni doprineše-iio in tako je svetovno gospodarstvo razdrapano. Zopetna vpostavitev narodnega gospodarstva v posameznih državah je odvisna od stabilizacije narodnega gospodarstva Evrope. Svet toliko časa ne bode okreval, dokler ne bode Nemčija na eni, in Rusija na drugi strani zopet polnovredno sodelovale v svetovnem gospodarstvu. Ta izstoj je za one v srednji in severni Evropi z novo produkcijo izpopolnjen. V južni Ameriki, v severo-za-padn.i Indiji, v vseh kolonijah, špecijelno na Japonskem, se je ta poizkus z uspehom podvzel, in sicer produkcijo, ki je bila v Evropi, ki je bila radi vojne prekinjena — nadomestiti. Tako. da danes ' češki stekleni izdelki nimajo več pot v Indijo in na vzhod, da vžigalni izdelki bivše Avstro-Ogrske, ki so bili isto tja izvažani, ne najdejo več odjemalcev. Ja-nonska jih je pregnala. Ravno tako je Japonska, produkcijo svile in konfekcijo svile, iz zapadne Azije pregnala. Z eno besedo, vse kaže. da zunanja industrija grozi, industrijo v Evropi v največji meri nadomestiti. K tojnu pridejo še druge stvari, ki iih doprinaša politika in ki so še usode-nolnejše. K temu spadajo predvsem vse ■ mirovne pogodbe, z njenimi vojnimi od-l skodninami. V svetovni zgodovini je pr- j vikrat slučaj, da je 60 milijonski narod, kakor nemški, obsojen skozi več nego eno človeško dobo, plačevati milijarde v zlatu, zmagovalcem. To zlato, in te vrednosti, ne rastejo med koprivami. Taka plačevanja značijo, da jih mora delavni ! niz red prizadetih držav prigarati. Vsak delavec mora od svojega zaslužka oddati 28% antanti za reparacijski dolg, to se pravi, da ima samo tri dni zase in četrtega pa mora delali za antanto. To dolžno razmerje je največja razdrtija svetovnega gospodarstva. Nemčija naj plačuje milijarde na vrednosti. To sta dve poti. Nemčija plača v zlatu ali pa v hlagu. Ako plača Nemčija v blagu, napravi s tem delavstvo v zapadnih državah brezposelno, ako pa plača v zlatu, pa rastejo nekatere valute in druge zopet padajo; trgovina zastoji .in v državah, ki so v svetovni vojni zmagale, postanejo delavci brezposelni. Ako pa plača z direktnim delom, pa zopet ne dobijo francoski, angleški in belgijski delavci to delo in so potemtakem zopet brezposelni. In ta razdrapa-nost naj traja eno celo človeško dobo? To naj bi pomenilo, da gospodarstvo zmagovalcev ravnotako ne more priti v red, kakor ono premaganih. danja mezda vsem profesijonistom za 20%, ostalemu delavstvu pa za 15%. Delavstvo, naj se zaveda, da se je uspeli dosegel le potoni organizacije, skrbi naj, da bo še nadalje vladala solidarnost tned njimi, in da bo organizirano vse delavstvo tamkajšnjega okraja, ker le potem bo omogočeno delo. V Slov. Bistrici se je vršil dne 4. decembra dobro obiskan shod, na katerem je poročal sodr. Bradeško, tajnik Osrednjega društva lesnih delavcev, o pomenu strokovne organizacije in dokazal navzočim, da je delavska zmaga mogoča le v enotni strokovni organizaciji. Pozival jih je, da je treba delavcu, če se hoče izobraziti tudi čtiva, zato naj pridno sega po delavskih listih. Nadalje se mora zanimati za delavske pravice, ker le če bo delavec sam kaj znal in vedel se bo otresel kapitalističnega jarma. Zatorej sodrugi na delo! Tržič. Dne 4. decembra so se zbrali v dvorani delavskega doma v Tržiču lesni delavci, da si ustanove svojo stanovsko organizacijo. Na zborovanju sta po, očala ss. Dermastja in Vehovec. Navzočim sta razložila pomen strokovnih organizacij ter opisala delo. katero še čaka delavca pred-no pride do svojih pravic. Nadalje sta jih poživljala, da naj skrbe. da se jim pridružijo vsi ostali delavci tamkajšnje okolice. Na delo! V boj za zmago! Markovec. Dne 28. novembra so sc vršila pogajanja pri podjetju Fr. Žagar v Markovcu. Firmo je zastopal g. šef Hme-lak. Pokrajin-ko upravo delavski odsek komisar dr. Skubic, Osrednje društvo les. del. sodr. Bradeško ter delavski zaupniki z Milanovrha. Podcerkve in Markovca. Po daljši debati je prišlo do zaključka, da se plače delavstvu na Milanovem vrhu povišajo za 30% in odpravi aprovizacijo, delavcem na Markovcu in Podcerkvi pa za 20%. Vse ostale točke s prejšnje pogodbe ostanejo še nadalje v veljavi. Načelstvo ljubljanskih mizarskih pomočnikov opozarja svoje člane, da vsak izvrši po en dobitek iz lesa za Silvestrovo veselico. Kakor je naša dolžnost, da podpiramo obolele ali onemogle člane, ter do umrlih članih zaostale vdove in sirote, tako je tudi vaša dolžnost, nam pomagati, da ^ potom lepe prireditve in bogatega srečolova pridemo do čim večjega podpornega sklada. Ce je kdo iz tehtnih vzrokov zadržan, da ne more napraviti dobitka iz lesa. pa naj svojo dolžnost opravi teko, da preskrbi kak drug dobitek. Prosi se, da se vsi izgotovljeni predmeti, kakor tudi druga darila namenjena za dobitke. prinesejo od 26. do 29. t. m. zvečer v društveno pisarno, Šelenburgova ulica 6/11. — Tajnik. Vabilo. Kdor se hoče ob koncu starega in pričetku novega leta prav prijetno zabavati, naj se udeler i »Silvestrovega večera«. k: ga priredi društvo ljubljanskih mizarjev, dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu 1 ivoli (Švicariji). Spored bo jako zanimiv. Kdor pa hoče še enkrat in sicer zadnjič v tem letu poskusiti svojo srečo, ta naj se posluži na veselici srečolova. Dobitki so namreč sami krasni mizarski izdelki, prav pripravni za novoletna darila. Po končanem sporedu je ples. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za onemogle člane, ter po umrlih članih zaostale vdove in sirote, zato vabi na prav številno udeležbo - Odbor. Tem potom se najtopleje zahvaljujem vsem mizarjem pri Stavbinski družbi, ki so mi darovali 1240 K kot posmrtnino po mojem umrlem možu. nabrano Po sodrugu Dolničarju. Terezija Sive. Usniž^ska stroVa. Predrznost industrijsko zveze. Delavstvo usnjarskih tovaren je vložilo zahteve, ker so plače delavstva razmeroma nizke in je v zadnjem času draginja silno narasla. Industrijska zveza pa je pogajanja odbila, češ da cene usnjarskim izdeikom padajo ter da delavstvo tovaren poviška ni zahtevalo in da je s tačasninii mezdami zadovoljno. Ta trditev je pa izmišljena, ker nedavno so se zvišale cene usnjarskim izdelkom za 35 K pri kil. in te dni zopet za manjši znesek. Organizacija je vložila naslednje zahteve: 50% poviška na dosedanje plače. Ljubljansko usnjarsko delavstvo in delavstvo v Radečah naj prejme toliko več, da doseže plačo, katero imajo delavci v Mariboru, Šoštanju, da se plače izednačijo. 2. Delavstvu naj se plača dopust in sicer po enem letu službovanja do treh let S dni, čez 3 leta pa 14 dni. 3. Plačani praznik razven dosedanjiii še binkoštni rondeljek, novo leto in 26. december. Poleg tega je zahtevalo delavstvo tudi še nekaj drugih ugodnosti. Cuclno je naziranje Zveze industrij-cev, ko misli, da mora delavstvo samo udreti pred vrata industrijske gospode 'n zahtevati to. kar neobhoduo potrebuje /a svoje življenje. Delavstvo ima za to svoje organizacije, ki ga zastopajo. Vse delavstvo usnjarske stroke naj se zaveda, da je Zveza industrijcev tudi zveza kapitalistov, ki izženia delavsko sloje. Potom svoje organizacije naj z zavednim in smotrenim bojem pribori svoje pravice in pokaže kapitalistični gospodi, da je delavec tudi človek, ki mora živeti. ker bi sicer gospoda kmalu pomria lakote. Kranj. Na občnem zboru podružnice čevljarjev se je izvolil naslednji odbor, predsednik s. Podgornik Ludvik, namestnik s. Orašic Ivan; tajnik s. C-ir Stanislav, namestnik s. Zupan Klemen: blagajnik s. Orašic Ignac, namestnik s. Ši-ier Anton; odborniki ss. Kavčič Ivan, Bradaška Anton, Kunstelj Mihael, Blaznik Alojzij. Nadzorstvo s. Finžgar Franc in s. Turk Alojzij. — Podružnica se dobro razvija in šteje sedaj preko 40 članov. Sodrugi naj se zavedajo, da je strokovna organizacija orožje delavstva na-pram kapitalizmu in naj delajo na to, da vse čevljarske pomočnike privedejo v svojo organizacijo. — Tudi usnjarsko d> lavstvo se je pričelo vzbujati in zopet so se oprijeli svoje organizacije. Število članov dnevno narašča. Prihodnjič botno poročali kaj več. Kranj. Čevljarski pomočniki združeni v podružnici čevljarjev se nahajajo v mezdnem gibanju. Dokler gibanje ni končano, naj nihče ne išče v Kranju dela. Mezdno gibanje usnjarjev v SlovenJ-gradcu. Dne 31. oktobra t. I. so se predložile nove zahteve tukajšnjega usnjarskega delavstva podjetniku g. Pototsch-niggu, a on je iste zavrnil, češ, da mu ne ugajajo. Nato so se predložile zahteve oddelku za socialno skrb, da isti razpiše pogajanje. Dne 13. decembra t. I. se ;e vršilo pogajanje pod vodstvom g. dr. Mraka, kot zastopnika socijalnega skrbstva, ter sodr. Krajcerja, kot zastopnika delavstva. Čeprav se je g Pototschnigg jokal nad svojim obratom radi pomanjkanja vode. ter še imel poleg tega razne izgovore, se je doseglo vendarle 45% poviška plač. — Zvečer istega dne se je vršilo v gostilni sodruga Sisinger zborovanje, katerega se je članstvo polnošte- vilno udeležilo, pri katerem jo sodnig Krajcer razložil in pojasnil važnost in pomen naših strokovnih organizacij. Pojasnil jc tudi zločin demokratske, stranke, katera nam je hotela odvzeti socijalno ministrstvo ter velik pomen istega. S tem se jc utrdilo slovenjgraško delavstvo v svoji organizaciji tako trdno, da je pripravljeno ustaviti sc vsakemu viharju in navalu, naj bi bil še tako silen. Tobačno delavstvo. Mezdni boj tobačnega delavstva. Kakor znano jc tobačno delavstvo že meseca septembra t. 1. vložilo spomenico za zvišanje plače. Naša organizacija to-| bačnega delavstva je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da se položaj delavstva izboljša. Odposlala je tudi delegata v Bel-grad, ki je imel nalogo, da izposluje pri bratskem »Savezu monopolskih delavcev« solidarno pomoč. »Savez« je pomoč obljubil, ter odposlal svoje zastopnike, ki so šli z našim odposlancem k mononolski upravi, ter k ministrstvu financ, kjer so razložili obupen položaj tobačnega delavstva. Povedali so, da so pripravljeni na najodločnejšo borbo če se položaj delavstva ne bo predrugačil. Gospoda se je sicer te grožnje nekoliko ustrašila, vendar je privolila v tako malenkostno zboljšanje, s katerim sc pod nobenim pogojem ne moremo zadovoljiti. Naše plače se morajo izenačili z plačami monopolskih delavcev po drugih krajih, kajti draginja pri nas je skoro enaka kot drugod. Treba bo, da stopimo s »Savezom monopolcev« v čim močnHši stik. ter izvedemo to upravičeno zahtevo. Posamezne tovarne ne bodo mogle doseči od mononolske uprave nobenih uspehov. zato je nujno ^rebno. da z ostalimf enotno nastopamo. Proti enotnemu gospodarju, mora delavstvo enotno nastopati. Naše delavstvo naj se organizira, ter na ta boj pripravi, ker to povišanie ne more nikogar zadovoljiti. Monopolski delivci v enotno organi* zacijo to je predpogoj nadaljnega dela. Kemični delavci Delavstvo združenih papirnic Vevče, Goričana in Medvoda je pri pogajanju, ki se je vršilo dne 10. decembra t. 1. v delavskem odseku odd.lka za socialno skrb v Ljubljani doseglo naslednji uspeh: 1. Mladoletnim delavcom v vseh obratih se zviša dosedanja plača za 12 K. ženskim delovnim močem v vseh obratih pri lažjem delu za 15 K, ženskim delovnim močem pri rezalnem st-oju pri delilnem stroju (Teilungsmaschme), pri stroju za poprečno rezanje (Ouerschneidmaschine), pri stroju za lepenko, preštevalkam papirja. zu 16 K, v vseh obratih nekvalificiranim delavcem za 17 K, v vseh obratih kvalificiranim delavcem pa v vseh obratih za 20 K — dnevno. Delavcem, ki delajo na akord, se zviša plača sorazmerno s tem poviškom. 2. Strežniki pri generatorjih in motorjih se uvrste v kategorijo pomagačev pri kalandrih. 3. Vsem ina-zalcem transmisij, kuharjem celuloze *er izdelovalcem celuloznega luga se napravlja po potrebi vrhnja službena obleka iz klobučevine. 4. Prošnja delavstva za primerno novoletno nagrado se predloži predsedstvu d. d. s predlogom, da se ji ugodi. 5. Pri sprejemanju novih delavnih moči bo podjetje upoštevalo želje zaposlenega delavstva. 6. Delavstvu v Goričanah se da na razpolago primerno zavetišče za odmor in shrambo orodja. 7. Gle- Se Odškodnine za orodje mizarjem bo vodstvo zadevo preiskalo in odločilo, kakor je bilo pogojeno. 8. Povišek pluče velja od 15. novembra 1921 dalje, izplača oa se dne 17. decembra 1921. 9. Vse ostale ugodnosti iz prejšnjih pogodb ostanejo še nadalje v veljavi. kas«, o. Poročilo Iz celjske okrožne strokovne komisije. Zapisnik seje z dne 6. XII. 1921. Predsednik s. Hrastnik, navzočih 8 čla-no komisije. 1. Mandati onih članov, ki so več kakor 3krat neopravičeno izostali se razveljavijo; to so: Cvetko Ivan, Zidan-most, Kisovar Leopold. Polzela, Kokalj Viktor, Laško, Reiniš Alojzij. Celje, Verb-nik, Celje. Za stavbinsko stroko se vpišeta Lebič in za živ. stroko Plahuta. 2. Stavkovni fond se naj vpelje tako, kakor ga je kovinarska organizacija že upeljala. Sprejeto. 3. Za pisalni stroj bodo vse podružnice po svoji finančni zmožnosti prispevale in takoj izvedle. Okrožnice se naj vrnejo. 4. Poročilo tajništva se vzame na znanie. Prihodnja seja se bode vršila po potrebi. — Tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju. Celje. Za stavkajoče zlatarje v Celju so darovali: Podružnica kovinarjev, tvrdke A. Westen 1567 K, zlatarji tvrdke Knez 180 K, kovinarji tvrdke l. Rebek 180 K, kovinarji v Štorah 187 K, kem. del. v Celju 132 K, kem. del. v Hrastniku 296 K, kem. del. v Zidanmostu 233 K, peki v Celju 150 K, Unija stavb. del. v Celju 178 IC, rudarji v Hrastniku (Malovrh) 20 K; do sedaj skupaj 3123 K. Nabiralne pole nam še dofgujejo sledeče podružnice: rudarji v Trbovljah, rudarji v Velenju, rudarji v Zabukovici, ushjarji ,v Šoštanju, usnjarji v Radečah, kem. del. v Libojah, kem. del. v Radečah, Eisinger v Slovengradcu. Poživljamo tem potom vse navedene podružnice, da nam pole čimpreje vrnejo v svrho obračuna. — Tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju. Silvestrov večer v gostilni »Zeleni travnik« v Celju priredi Krajevna organizacija Jug. soc. dem. stranke dne 31. decembra 1921. Začetek ob 7. uri zvečer. Na sporedu je ples, petje delavskega pevskega zbora »Naprej«, srečolov, šaljiva pošta, i. t. d. Svirala bo dobroznana železničarska godba Celje. Ker je čisti dobiček določen v najpotrebneje svrhe. se priporoča k obilni udeležbi — Odbor. | Smrtna nesreča v Štorah. Smrtno Je ponesrečil dne 19. novembra t. 1. v va-j Ijarni v Štorah Alojzij Abular, ker ni bil ! stroj dovolj zavarovan. Krivda leži povsem na ravnateljstvu, ki se za varnost de lavstva popolnoma nič ne briga, pač pa pridno preganja in zatira delavske zaupnike. Neki predvaljar Š. B. se je izrazil proti nekaterim delavcem, da naj bi se ponesrečili še drugi — seveda smo tisti, ki ne trobijo v njegov klerikalni rog. Poživljamo vsled tega Obrtno nadzorništvo, da izvede v tovarni revizijo, da se ne bodo nesreče ponavljale. Črna. Člani Unije slov. rudarjev, ki so zaostali s prispevki, se v njihovem interesu opozarjajo, da iste do 31. t. m. zanesljivo poravnajo, sicer se njih članstvo črta. — Da se enkrat za vselej odpravi nered, se tem potom članom vseh naših organizacij naznanja, da se bodo od 1. t. 1922 vsi prispevki pobirali vsako nedeljo od 9 do 12 ure dop. v društveni sobi, l.ičc kons. društva za Slov., kjer naj svoje prispevke redno plačujejo. Med tem časom se bo istotam uradovalo tudi v vseh j drugih zadevali. Toliko v vednost in ravnanje. ______________ - ——M .. ne———————Mi——h Zahvale. Zahvala. Vsem rudarjem in paznikom Štore, ki so nama nabrali v Času najine bolezni znesek prvi 564 kron in drugi 202 krone, izrekavn najprisrčnejšo zahvalo. — Sivka Jernej. Haler Anton. Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam iz Cementne tovarne v Zidanemmostu ki so mi v času moje bolezni nabrali in podarili nabrani 7"^ek 514 K. Ivan Košec. Zahvala. Podpisana se prisrčno zahvaljujem vsem delavcem in delavkam Samotne tovarne v Štorah za nabrano svoto 420 K, katero so mi darovali v času moje bolezni. Zahvaljujem se tudi g. Pertina-ču in njegovi soprogi, kakor tudi g. ravnatelju tovarne. — Ana Čehun, delavka tovarne Pertinač Štore. Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom kovinarjem v Štorah za podporo v znfsku 264 K ob času moje mučne bolezni. — Anton Zupanc. Preklic. Podpisani Ivan Schlattauer preklicujem vse žaljivke in dolžitve. katere sem izustil napram s. Juriju Arh in Josipu Poteš in se fima zahvaljujem, da sta odstopila od sodnljskega postopanja. — Ivan Schattauer, Štore pri Celju. Antiseptično, čisteče, osvežujoče, cživljujoče in krepkujoče deluje Ijekar-r.arja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid“, mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetlkum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller. Stubica donja, Elsatrg 334, Hrvaško. de Itdalaleli m odgovorni urednik IVAN TOK AN Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. LEPOTA kožo, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las. se morejo samo skozi ra umno nego lepote doseči Tisočera pri poznam ., so dospela od vseh dežel sveta r.a lekarnarju Kellerja: ,.ELSA~ r.IMJVO .WS.EC.YO MIT.rt najbolje blago, n.-jfmejS-j .milo lepote*; 4 kosi 2 zamotom in poštnino 98 K. , ET,sA- onutm POHAD4 odstrani vsako neči.-tost kože, -mlačne pege, zaj -dance, nabore, 1.1. d., na-ra ii kožo mehko rožnato belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z sauiotom in poštnine 52 K. ..EJ.HV’ TAYO<;lIIY4 POJItDI K A RAK'l' J,AS krepi ko/.o glave, preprtčujo izpadanje lonitj nje m cepanje las, zaprečuje prhut, prerano oaiv lost i. t. d. 2 porcelanasta lončka s zamotom in poštnino 52 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO) Lilijno mleko 15 K; 8 komar. 8 K; naj-finejši Heja-puder D . klugera v ve'ikih original-nh škafutjnh 30 K; najf aejSi Hega zobni prašek V patent škatljuh 30 K; puder za gosp-, v vrečicah 5 K; zobm prašek v kntljah 7 K: v vrečfc.ih 5 K; Sachet dišava za parilo 8 K; Sehampoon za lase 5 K; rumenilo 12 lisi*-v 24 K: najf rtnjši pa fum po 40 In 50 K Močna vodu za lase 58 K Za te razne predmete ae zamot In poštnina poaebej računa. evgen v. FELLER lekarnar, stubica donja Elsatrg št. 334 Hrvaško. • ftiur I ?UA- \ KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA Poštni predal št. 13. — Poštni ček. ra?., št 10.532. — Telefon in ter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana UD A ‘\TTT ATT /^F\r\T?T sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge IJLiiN 1 W1JiJJLjLjJlIjJA d0 dne dviga po 41la°[o, večje vloge proti polletni odpovedi po 5 jo. Hranilne vloge sprejemu osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa poiiruinlce: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica. Litija. Tržič, Sv. Ana, KriŽe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora. Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Romtec. Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorcu, Fala, SL Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna L, Crna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes nad 3 milijone kron. r"“ S Pristopnina K 10*—. Clan društva postane lahko vsaki Delež K 200,—1 kr—” Pristopati m samore v vaeta gori Imenovanih podružnicah.