priloga 94 športnorekreativna dejavnost slovencev 2008 THE SHARE OF SLOVENIANS ENGAGING IN SPORT AND THE FREQUENCY OF THEIR SPORT ACTIVITY Abstract The article presents the 17th study on sport-recreational ac- tivity in Slovenia which is underpinned by Slovenian public opinion surveys conducted by the Public Opinion and Mass Communication Research Centre at the Faculty of Social Sci- ences. The subjects, constituting a representative sample of Slovenians aged 15 and above, among other things answered this basic and standard question: “How often do you engage in sport i.e. sport recreation in your leisure time?” The results were compared with those acquired in previous years and were cor- related in terms of gender, age, education and characteristics of the place of residence. An increase was again established in the share of the sports active population and a relatively high correlation between sports activity and the mentioned vari- ables for assessing the socio-demographic status. It must be emphasised that, for the first time, the answers to this question revealed no statistically significant gender differences. Key words: sport activity, surveying, socio-demographic cha- racteristics Izvleček Prispevek je sestavni del 17. študije o športnorekreativ- ni dejavnosti v Sloveniji, ki temeljijo na podatkih anke- tiranja Slovenskega javnega mnenja (SJM), ki jih izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij FDV. Predstavniki reprezentativnega vzorca Slovencev, starih 15 let in več, so med drugim odgovar- jali na temeljno in standardno vprašanje: »Kako pogosto se ukvarjate s športom – športno rekreacijo v prostem času?« Rezultate smo primerjali z odgovori iz prejšnjih let ter jih povezovali glede na spol, starost, izobrazbo in zna- čilnosti kraja bivanja. Ugotovili smo ponovno povečanje deleža športno aktivnega prebivalstva, še vedno razme- roma visoko povezanost športne dejavnosti z omenjeni- mi spremenljivkami za oceno socialno-demografskega statusa. Posebej pa je treba poudariti, da pri odgovorih na to vprašanje prvič nismo ugotovili statistično značil- nih razlik med spoloma. Ključne besede: športna dejavnost, anketiranje, socialno-demografske značilnosti. Boris Sila DELEŽ šPORTNO DEj AVNIH SLOVENCEV IN POgOSTOST Nj IHOVE šPORTNE DEj AVNOSTI Uvod „ Življenje vsakega posameznika je napolnjeno z mnogimi de- javnostmi, ki so tako ali drugače povezane z njegovim razpo- loženjem, počutjem, razpoložljivo energijo, splošno motivira- nostjo in z odnosom do okolja. Nekatere so bolj, druge manj prijetne, nekatere so obvezne, druge neobvezne. Nekatere so samoumevne, vsakdanje, utečene, druge pa priložnostne, na- ključne, nevsakdanje. Nekatere so eksistenčne vrednosti, druge so s tega vidika popolnoma nepomembne, a so kljub temu vi- soko na prioritetni lestvici. Kako posameznik ravna, je odvisno od njegovih vrednot, navad in zahtev ter običajev njegovega ožjega in širšega okolja in seveda od njegovih zmožnosti. Na naše obveznosti kaj dosti ne moremo vplivati, saj so tiste, ki nam npr. zagotavljajo eksistenco (služba) ali nam bodo za- gotavljale delo (šola, študij), neodložljive. Podobno velja za ob- veznosti do samega sebe (higiena, prehranjevanje, počitek oz. spanje) in za različne družinske obveznosti, npr. nega in skrb za otroke. Mnogo bolj pa lahko vplivamo na neobvezne dejavnosti, torej na tiste, ki jih lahko (načeloma) počnemo takrat, ko smo opravili tisto, kar bi naj bilo obvezno. Medtem ko obveznosti niso toliko odvisne od različnih prej navedenih dejavnikov, pa je prosto- časni del našega življenja od njih zelo odvisen. Ljudje ugota- vljamo, da imamo premalo časa, ki ga zmanjkuje že za različne obveznosti, kaj šele za prostočasne dejavnosti. In zaradi tega je njihova izbira po eni strani izjemno občutljiva, po drugi strani pa zelo bogata, pestra, zanimiva. Kaj bi ob tem razmišljanju lahko dodali v zvezi s športno de- javnostjo? Kam sploh spada in kako jo lahko uvrščamo v naše športnorekreativna dejavnost slovencev 2008 95 dejavnosti? V naše obveznosti ali v široko področje carstva svo- bodne izbire. Seveda najprej pomislimo, da je športna dejav- nost zadeva prostega časa, ki predstavlja neobvezno, prijetno, razvedrilno dejavnost. In prav smo pomislili. Pa vendarle. A je šport res samo to? Mnoge študije so potrdile veliko povezanost med zdravjem in športno dejavnostjo. Lepo je na to povezavo opozoril tudi Fras (2001), ko je pisal o telesni neaktivnosti kot nevarnostnem dejavniku za srčno-žilne bolezni. Vse večji delež prebivalstva povezuje športno dejavnost z višjo ravnijo zdravstvenega sta- nja. Na različnih lestvicah razlogov športnega udejstvovanja je mnogokrat na vrhu izboljševanje ali ohranjanje zdravja. Ljudje smo odgovorni za svoje zdravje in smo dolžni zanj skrbeti. In ker je v današnjem, večinoma sedečem načinu življenja ob iz- jemno nizki energetski porabi za telesno dejavnost dejansko šport zdravilo, postaja športna dejavnost vse bolj tudi obve- zna, nujna, nenadomestljiva. Večina prebivalcev v svojem vsakodnevnem življenju dosega določeno raven kakovosti življenja. Stopnja izobrazbe, razmere za delo, oddih, vsebine prostega časa, raven prehranjevanja, opremljenost stanovanja in neposrednega življenjskega okolja so pri ljudeh različni (Svirčić - Gotovac, 2008), vendarle pa vse navedene prvine skupaj tvorijo oz. pomenijo kakovost življenja vsakega posameznika. In prav športna rekreacija je eno tistih področij, ki nudi in omogoča različnim kategorijam prebival- stva, da si v okviru svojih zmožnosti in z izbiro sebi primernih dejavnosti zagotovijo kakovostnejše preživljanje prostega časa. Rezultati in razprava „ Kolikšen delež Slovencev se ukvarja s športno dejavnostjo in kako pogosto? V pričujočem prispevku se bomo v okviru študije o športnore- kreativni dejavnosti Slovencev, ki temelji na podatkih raziskave Slovenskega javnega mnenja iz leta 2008 (SJM/08/2), osredoto- čili na osnovno vprašanje: »Kako pogosto se ukvarjate s špor- tom – športno rekreacijo v prostem času? Slika 1: Pogostost športne (ne)aktivnosti v letu 2008 Standardno vprašanje, ki ga postavljamo že od leta 1996, je v tistem letu postreglo z naslednjimi rezultati: Kako pogosto se ukvarjate s športom – športno rekreacijo v prostem času? 49,9 7,0 10,5 12,7 11,3 4,0 4,6 0 10 20 30 40 50 60 ne ukvarjam se s športom, rekreacijo 1 krat do nekajkrat letno 1 do 3 krat na mesec 1 krat tedensko 2 do 3 krat tedensko 4 do 6 krat tedensko vsak dan O d s t o t k i Slika 2: Pogostost športne (ne)aktivnosti v letu 1996 Moramo priznati, da se je udeležba Slovencev v športu v 12 le- tih (od 1996 do 2008) bistveno spremenila. Skoraj v vseh kate- gorijah, ki označujejo vsaj nekaj športne dejavnosti (vsaj 1-krat na mesec in pogosteje), je opaziti precej večje odstotke. Najve- čja razlika pa se pokaže pri športno neaktivnih. Teh je bilo vsa leta nazaj povečini več kot polovica (preglednica 2), torej nad 50 %, v zadnjem času pa se je njihov delež izrazito zmanjšal, saj se je le približno tretjina anketirancev razglasila za športno popolnoma neaktivne Slovence. Po ustaljeni praksi iz preteklih let 7-stopenjsko skalo športne (ne)aktivnosti tudi tokrat, zaradi boljše preglednosti in razu- mevanja predvsem pri povezovanju športa s posameznimi obeležji socialno-demografskega statusa, prikazujemo v pre- oblikovani 3-stopenjski skali (preglednica 1). Ta preglednica nam postreže s preglednimi rezultati o tem, da smo Slovenci po športni dejavnosti razdeljeni v tri približno enako močne skupine. Torej gre za dobro tretjino športno neaktivnih, za sla- bo tretjino občasno športno dejavnih (enkrat na teden in red- keje) in za tretjino redno športno dejavnih, za katere smo se v naših študijah odločili, da morajo biti dejavni najmanj dvakrat na teden. Lahko torej zapišemo, da se vsaj tretjina Slovencev zaveda vrednosti posameznih športnorekreacijskih dejavnosti in da področje športne rekreacije, kot meni Findak (2009), nudi vedno več odgovorov o vplivu te aktivnosti ne samo na trans- formacijo posameznih razsežnosti psihosomatičnega statusa, ampak na zdravje v najširšem smislu. V zavesti vse večjega de- leža prebivalstva pri nas − podobno je tudi drugod v Evropi − je, da se je s športom med drugim dobro ukvarjati (predvsem) zaradi zdravja (European Commission, 2004). In ker je zdravje ena bistvenih razsežnosti v mozaiku, ki predstavlja kakovost ži- Preglednica 1: Pregled deležev športno dejavnih glede na pogostost dejavnosti Športna dejavnost % % ne ukvarjam se s športom, rekreacijo 28,9 ne 36,1 1-krat do nekajkrat na leto 7, 2 1- do 3-krat na mesec 13, 8 občasno 30,7 1-krat na teden 16,9 2- do 3-krat na teden 16,9 redno 33,2 4- do 6-krat na teden 5,3 vsak dan 11,1 priloga 96 športnorekreativna dejavnost slovencev 2008 vljenja, pomeni in postaja športna dejavnost vse pomembnejši dejavnik kakovosti življenja. Na podlagi podatkov in izkušenj iz preteklosti v zvezi s proce- som počasne, a vztrajne preobrazbe v razmišljanju o športni rekreaciji v sistemu vrednot in nazadnje v odločitvah prebi- valstva o aktivnemu sodelovanju verjetno lahko spodbudno sklepamo naslednje: − vedno več tistih iz tretjine občasno športno dejavnih se bo spremenilo v redno aktivne in − vedno več tistih športno neaktivnih se bo spremenilo v ob- časno, morda tudi redno aktivne. Preglednica 2: Primerjava deleža športno dejavnih med letoma 1973 in 2008 1973 19 9 6 2001 2006 2008 Ne 5 7, 8 56,5 53,0 40,6 36,1 Občasno 30,7 22,7 22,6 31,4 30,7 Redno 11, 5 20,8 24,4 28,0 33,2 Na tak način bo delež športnorekreacijskih vsebin v prostem času Slovencev vse večji, s tem pa bodo postajale športne vse- bine vse bolj odločilen dejavnik kakovosti življenja. Morda ob predstavljenih rezultatih še bolj drži misel, ki je bila zapisana v študiji za leto 2006 (Sila, 2007): »Danes je biti športno aktiven moderno, aktualno, zdravo, prijetno in potrebno. In tudi pisati o tem je zelo aktualno. Težko najdemo revije, tako splošne kot specializirane, pa za moške in za ženske, ki ne bi imele rubrik, povezanih z gibanjem, športom in zdravjem oz. zdravim, gibal- no oz. športno obarvanim življenjskim slogom.« Pogostost športne dejavnosti v povezavi s spo- lom v prelomnem letu 2008 Ob začetkih naših študij o športni dejavnosti Slovenk in Slo- vencev smo se prepričali o velikih kvantitativnih razlikah v dejavnosti med spoloma. Športna dejavnost v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je bila v glavnem domena moških, ki so prevladovali generalno in tudi v analizi posameznih športnih dejavnosti. Kasneje so se začele pojavljati in razvijati določene aktivnosti, ki so bile mnogo bliže in vabljive za žensko popula- cijo. Začelo se je z aerobiko, pojavile so se različne oblike ple- snih dejavnosti, razvile in razširile so se zanimive in privlačne oblike t. i. skupinskih vadb. Vse te in podobne aktivnosti niso tekmovalnega značaja. Pri njih so pomembnejše estetika, le- pota gibanja, gibalna izraznost, ki je mnogokrat povezana s primerno in motivacijsko glasbo. V teh dejavnostih se dekleta in žene »najdejo«, ni jim treba obvladati nobenega športa (do- mena moških), uživajo, obenem pa spoznavajo in ugotavljajo tudi pozitivne učinke na njihovo zdravje in počutje. In kot sta povzela Doupona in Sila (2007), igrajo urejenost, eleganca in obleka še vedno pomembno vlogo v ženskem športu. Pred tremi leti smo zapisali, da so danes razlike med spoloma neznatne, komaj še statistično značilne (Sila, 2007). Rezultati tokratne študije so pokazali, da prvič v zgo- dovini naših študij oz. 35-letnega raziskovanja pri od- govorih na to vprašanje ni statistično značilnih razlik med ženskami in moškimi. Danes v še večji meri kot prej velja, da si je odgovorna, za- poslena ženska pripravljena vzeti čas in ga porabiti za prijetno in hkrati koristno dejavnost, pri čemer ne namerava prav nič zaostajati za moškim (partnerjem). Tukaj je treba pripomniti, da se je tudi odnos moških do tega pozitivno spremenil, saj jih večina podpira športno dejavnost partnerk in jih k njej tudi spodbuja (Sila, 2007). 47,6 36,3 16,1 68,8 24,8 6,4 51,1 28,6 20,3 67,2 18,2 14,6 34,3 32,3 33,4 37,6 29,3 33,1 0% 20% 40% 60% 80% 100% moški ženske moški ženske moški ženske 1973 1973 2000 2000 2008 2008 REDNO OBČASNO NE 44 Slika 4: Športna dejavnost po spolu – primerjava v letih 1973, 2000, 2008 Ob analizi slike 4 je dobro zaznavna velika razlika v športni de- javnosti med spoloma v letu 1973, nekoliko manjša v letu 2000 in praktično nobena v letu 2008. Pogostost športne dejavnosti v povezavi s starostjo Zaradi vsesplošnega razvoja in dviga življenjske ravni ljudje ži- vimo vse dlje in tudi delamo vedno več. Športni, zdravstveni in strokovnjaki z drugih področjih poudarjajo, da je kljub temu, da je staranje človeka popolnoma naraven pojav, možno z do- ločenimi ukrepi hitrost staranja in s tem neizogibnega pešanja organizma dokaj uspešno in učinkovito zmanjšati. Eno naju- spešnejših sredstev za to je redna, primerna in kakovostna gi- balna dejavnost oz. ukvarjanje s športom (Strojnik, 2005, 2006; Ažman, 1998, Bašić, 2007). Crosstabs analiza povezanosti med športno dejavnostjo in sta- rostnimi razredi je pokazala razmeroma visoko povezanost. S staranjem je športa vse manj, vendar, kar je lepo vidno s slike 3 4 , 3 0 3 2 , 2 6 3 3 , 4 5 3 7 , 6 3 2 9 , 2 8 3 3 , 0 9 0 % 2 0 % 4 0 % 6 0 % 8 0 % 1 0 0 % m o š k i ž e n s k e R E D N O O B Č A S N O N E Koeficient kontingence 1 : ,039, značilnost: ,387. 1 Za ugotavljanje povezanosti med dvema spremenljivkama smo v pri- spevku uporabljali koeficient kontingence, ki se obnaša podobno kot korelacijski koeficient (od 0 do 1), uporablja pa se v primeru nominalnih spremenljivk. Slika 3: Pogostnost športne aktivnosti v povezavi s spolom športnorekreativna dejavnost slovencev 2008 97 5, bolj na račun upadanja občasne, neredne aktivnosti. Mnogo manjše je prenehanje športne dejavnosti tistih, ki so redno de- javni. Očitno je, da prav za te, ne glede na starost, pomeni re- dna gibalna dejavnost normalen (nujen) sestavni del aktivnega vsakdana, ki pomaga pri kakovostnejšem preživljanju tretjega življenjskega obdobja. Vse življenje bolj ali manj redno gibalno aktivni starostniki si vsakdanjika zagotovo ne predstavljajo brez redne, letom primerne gibalne oz. športne dejavnosti. In kako je ta koristna, nam na tem mestu ni treba posebej poudarjati in ponavljati. Preglednica 3: Športna dejavnost glede na starostne razrede (v %) Starostni razredi NE OBČASNO REDNO SKUPA J 15 -24 13,7 35,3 51,1 100,0 25-34 24,2 41,1 34,8 100,0 35-44 30,2 39,6 30,2 100,0 45-54 39,2 34,3 26,5 100,0 55-64 37,7 25,1 37,1 100,0 65 --> 62,0 13,1 24,8 100,0 Skupaj 36,1 30,7 33,3 100,0 Koeficient kontingence: ,336, značilnost: ,000. Iz podatkov v preglednici 3, v kateri je prikazana športna de- javnost v povezanosti s posameznimi starostnimi razredi, pri- hajamo do enakih ugotovitev. Tukaj je morda še lepše vidno upadanje občasne dejavnosti, ki skoraj linearno pada s staro- stjo, medtem ko redna dejavnost iz prvega (do 25 let) v drugi starostni razred (do 34 let) močno pade, potem se pa bolj ali manj ohranja na enaki ravni. Zanimivo je npr. tudi to, da je v sta- rostnem razredu od 55 do 64 let drugi najvišji odstotek redno aktivnih (37 ,1). Povezanost med starostnimi razredi in športno dejavnostjo smo si posebej ogledali tudi za moške in za žen- ske. Ugotovili smo, da je pri moških povezanost nekoliko višja (koeficient kontingence: ,362, značilnost: ,000) kot pri ženskah (koeficient kontingence: ,326, značilnost: ,000). Pogostost športne dejavnosti v povezavi z izobrazbo Stopnja izobrazbe je pomembna in kompleksna socialna raz- sežnost, saj v marsičem vpliva tudi na druge dejavnike soci- alno-demografskega statusa. V vseh letih študij o športnore- kreativni dejavnosti v Sloveniji ugotavljamo veliko povezanost med stopnjo izobrazbe in športno dejavnostjo. Razmere so se v 35-letnem obdobju sicer nekoliko spremenile v smislu manj- še povezanosti, pa vendarle so še vedno statistično značilne. Koeficienti kontingence, ki jih prikazujemo ob sliki 6, prikazuje- jo stopnjo omenjene povezanosti, vendarle njihove vrednosti vztrajno padajo. Na podlagi tega lahko trdimo, da je odvisnost športne dejavnosti od izobrazbe vedno manjša in potrjuje že omenjene ugotovitve, da postaja telesna oz. športna dejav- nost v prostem času vse pomembnejša razsežnost zdravega in kakovostnega življenjskega sloga vsakega posameznika. Glede izbire športne dejavnosti in glede kakovosti (oprema, strokovni kader …) pa so morda razlike še večje, kot so bile nekoč. In ver- jetno to zadnje velja tako na področju športa za vse, še bolj pa na področju mladinskega, tekmovalnega in vrhunskega špor- ta, ki zahteva izjemno visoke vložke udeležencev (oz. njihovih staršev) za vse dražji proces športnega treniranja. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 91 S T A R O S T redno občasno ne Slika 5: Pogostost športne dejavnosti glede na starost priloga 98 športnorekreativna dejavnost slovencev 2008 Športna dejavnost v povezavi s krajem bivanja Kraj bivanja ni zanemarljiv dejavnik v življenju vsakega posa- meznika. Slovenija je kljub majhnosti tako geografsko kot go- spodarsko in demografsko zelo razvejana. Od različnih urbano zgoščenih območij so pri nas tudi velika območja (hribi, gore, gozdovi …) zelo redko naseljena in imajo slabe prometne po- vezave. Ti dejavniki povzročajo veliko raznolikosti v življenju ljudi, v sistemu njihovih vrednot in tudi v odnosu do aktivnosti v prostem času, torej tudi do športne dejavnosti. V naši štu- diji smo uporabili dve spremenljivki, ki zajemata kraj bivanja oz. domače okolje. Ena je bolj mikrolokacijskega značaja – tip krajevne skupnosti, druga pa bolj makrolokacijskega značaja, ki je opredeljena z 12 slovenskimi regijami. V vseh letih našega raziskovanja športne dejavnosti na Sloven- skem ugotavljamo, da je bivalno okolje, ki ga v našem primeru definira tip krajevne skupnosti, povezano z odnosom do špor- ta. Opažamo tudi, da se ta povezanost vztrajno manjša, lahko bi zapisali zaradi vse večje ozaveščenosti o večstranskih učinkih primerne gibalne dejavnosti tudi v vaških okoljih. Sedanji rezul- tati ponovno kažejo več dejavnosti primestnega prebivalstva in, kot smo v preteklosti že sklepali, zaradi njihovega boljšega odnosa do naravnega okolja in različnih dejavnosti v tem oko- lju, kar jih je tudi privedlo do odločitve za bivanje zunaj mest, prometa, vrveža, onesnaženega okolja. Tudi različnih športnih objektov je danes mnogo več kot v preteklosti, predvsem v novih, manjših občinah, kjer so krajani oz. njihovi predstavniki ugotovili, da v kraju primanjkuje športne infrastrukture. In ne nazadnje velika in enostavna mobilnost omogoča skoraj vsem enostaven in hiter dostop do športnih površin in objektov, ki niso v neposredni bližini. Nekoliko drugače pa je treba razmišljati o športni dejavnosti, ko jo povezujemo glede na regijo. V Sloveniji imamo tako geo- grafsko kot demografsko zelo različne regije. Statistične regije Slovenije se po velikosti, zlasti pa po številu prebivalcev med seboj zelo razlikujejo. Po podatkih Urada za statistko RS iz leta 2008 (http://www.stat.si) ima največja regi- ja (osrednjeslovenska) 521.965 prebivalcev, najmanjša (več kot desetkrat manjša zasavska) pa 44.750 prebivalcev. Seveda so za povezovanje in razmišljanja v zvezi s športno dejavnostjo zanimive predvsem značilnosti družbe in življenjskih razmer v posameznih delih Slovenije. Koeficient kontingence 1973: ,460; sig: ,000 Koeficient kontingence 1996: ,352; sig: ,000 Koeficient kontingence 2001: ,329; sig: ,000 Koeficient kontingence 2006: ,298; sig: ,000 Koeficient kontingence 2008: ,291; sig: ,000 54,4% 42,6% 18,8% 17,2% 32,1% 36,1% 39,8% 26,1% 25,3% 28,3% 37,9% 41,4% ,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% OSNOVNA ŠOLA POKLICNA ŠOLA SREDNJA ŠOLA VIŠJA ŠOLA IN VE Č NE OB ČASNO REDNO Slika 6: Pogostost športne dejavnosti glede na izobrazbo 33,5% 25,8% 40,5% 27,3% 32,1% 39,2% 41,2% 27,4% 33,0% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% mestna primestna vaška redno občasno ne Slika 6: Športna dejavnost glede na tip krajevne skupnosti (v %) Koeficient kontingence: ,145, značilnost: ,000. Preglednica 4: Športna dejavnost glede na posamezne regije po Sloveniji (v %) in podatki o BDP REGIJA NE OBČASNO REDNO BDP POMURSKA 36,6 34,4 29,0 11.16 0 PODRAVSKA 44,2 35,8 19,9 14.570 KOROŠKA 41,3 23,8 34,9 13 .175 SAVINJSKA 40,5 27,7 31,8 15. 0 4 8 GORENJSKA 26,2 31,1 42,6 14.497 ZASAVSKA 55,6 22,2 22,2 11. 3 2 6 OSREDNJA 35,2 27,5 37,3 24.600 SPOD. POSAVSKA 39,5 32,6 27,9 13.729 JUGOVZHODNA 36,4 39,4 24,2 15.938 GORIŠKA 26,8 33,8 39,4 16.508 OBALNO-KRAŠKA 16,1 19,6 64,3 17. 8 0 7 NOTRANJSKO-KRAŠKA 33,3 23,3 43,3 12.9 03 SKUPA J 36,1 30,7 33,3 17.12 3 Koeficient kontingence: ,224, značilnost: ,000. športnorekreativna dejavnost slovencev 2008 99 Kazalniki o športni dejavnosti posredno prikazujejo dogajanja in stanje na različnih področjih. In za nekatera od njih vemo, da so neposredno povezana s športno dejavnostjo. Tak je npr. položaj na socialni lestvici. Iz citirane publikacije Urada za stati- stiko lahko ugotovimo, da so razlike v bruto domačem proizvo- du (BDP) med regijami zelo velike, te pa so neposredni kazalec stopnje razvitosti (preglednica 4). Če skušamo narediti primer- javo med temi podatki in podatki o deležu športno dejavnih (na sliki 7 so prikazani seštevki odstotkov redno in občasno športno dejavnih), velja splošna ugotovitev, da je v regijah z višjim BDP tudi nekoliko več športne dejavnosti, v regijah z naj- nižjim BDP (Pomurje in Zasavje) pa je najmanjši delež športno dejavnega prebivalstva. Literatura „ Ažman, D. (1998). Preserving reactive abilities and coordination as a 1. function of a senior's autonomy and independence. V: Šugman, R. (ur.), Pavlovčič, M. (ur.). Mednarodno znanstveno srečanje ob 100-letnici olimpionika Leona Štuklja »Šport-zdravje-starost«, Bled, 11.−14. no- vember 1998. Zbornik. Ljubljana: Fakulteta za šport, 1999, str. 73−78. Bašić, M. (2007). Tjelesno vežbanje osoba starije dobi. V: 2. Andrijašević, M. ur.: Sporfta za vse u funkciji unapređenja kvalitete života, Kineziološki fakultet Sveučilišta u Zagrebu, str. 399−405. Doupona, M., Sila, B. (2007). Oblike in načini športne aktivnosti v pove- 3. zavi s socialno stratifikacijo, Šport, 55(3), str. 12−16. European Commission (2004). The citizens of the EU and sport, Special 4. Eurobarometer, http://europa.eu.int/comm/public_opinion/archives/ ebs/ebs_213_report_en.pdf. Findak, V. (2009). Kineziološko motrenje na upravljanje slobodnim vre- 5. menom. V: Andrijašević, M. (ur), Upravljanje slobodnim vremenom sadr- žajima sporta i rekreacije, Međunarodna znanstveno-stručna konferen- cija, Kineziološki fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagrebački velesajam, str. 25−31. Fras, Z. (2001). Telesna aktivnost − varovalni dejavnik za zdravljenje srca 6. in ožilja. V: Berčič, H. (ur.). Zbornik slovenskega kongresa športne rekreacije, Ljubljana, Športna unija Slovenije, str. 41−59. Sila, B. (2007). Leto 2006 in 16. študija o športnorekreativni dejavnosti 7. Slovencev: Pogostost športne aktivnosti in delež športno aktivnega prebivalstva, Šport, 55(3), 3−11. Strojnik, V. (2006). Projekt Vadba za starejše osebe z zmanjšano mo- 8. bilnostjo. V: Strojnik, V. (ur.). Zbornik predstavitev. Ljubljana: Fakulteta za šport, str. 17−21. Strojnik, V. (2005). Preko mobilnosti do kakovostnega življenja. V: Ber- 9. čič, H. (ur.). Šport starejših za danes in jutri: strokovni posvet, Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije −Združenje športnih zvez, Odbor športa za vse, str. 41−44. Svirčić Gotovac, A. (2008). Sociološki okvir kvalitete života. V: 10. Andrija- šević, M. (ur.), Kineziološka rekreacija i kvaliteta života, mednarodna znan- stveno strokovna konferenca, Kineziološka fakulteta v Zagrebu, Zagreb- ški velesajem, str. 25–31. Slovenske regije v številkah (2010). Statistični urad Republike Sloveni- 11. je, Ljubljana, s spletne strani http://www.stat.si/doc/pub/Regije-2010. pdfh pobrano 7. 4. 2010. 63% 55,7%% 58,7% 44,4% 59,5% 73,7% 64,8% 60,5% 63,6% 83,9% 73,2% 66,7% Slika 7: Odstotki športno dejavnih po posameznih regijah doc. dr. Boris Sila, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport – Katedra za fitnes in aerobiko e-naslov: boris.sila@fsp.uni-lj.si