IZDAJA
FIZKULfORNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna Tek republike
LETO V. — ŠTEV. 48.
LJUBLJANA, dne 27. novembra 1950.
FIZKULTURNS TEDNIK
.Tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal
ZGLEDNA POŽRTVOVALNOST IGRALCEV ŽELEZNIČARJA
žreb je določil, da je moštvo ljubljanskega Železničarja dobilo v zaključnem pokalnem tekmovanju Jugoslavije za nasprotnika enajsterico Crvene zvezde iz Beograda. Čeprav je Crvena zvezda nastopila v kompletni postavi, je dosegla proti domačemu moštvu razmeroma nizko zmago-
Crvena zvezda:Železničar 3:0
Crvena zvezda: Mrkušič, Stankovič, Tadič, Palfi, Djudjevič, Djajič, Og-njanov, Mitič, Jezerkič; Zarič, 'vuko-savljevič.
Železničar: Razbornik I., Sočan II., Pile j, Sočan I., Konič, Cebobin, Ver-telj, Bizjak, Zumbar; Kompož, Cesar.
Dva gola, ki jih j« dal Milič v prvih 10 minutah igre, in velika tehnična in terenska premoč gostov, je dalo slutiti, da bo Crvena zvezda dosegla visoko zmago nad svojim nasprotnikom. Toda nadaljnji dogodki na igrišču so pokazali, da se more tudi tehnična pomanjkljivost uspešno nadoknaditi s požrtvovalnostjo in borbenostjo. Pobegi Mitiča, Ognja nova in .Vukosavljeviča niso uspevali, kajti ko se je ta ali oni približal v neposredno bližino Razbornikovih vrat, ja že imel okoli sebe najmanj dva 'igralca Železničarja, ki sta ga kljub izredno težkemu, skrajno razmočenemu terenu, če že ne onemogočila, pa vsaj preprečila, da bi strečjal na goL
Ko so se napadalci Crvene zvezde prepričali, da so njihova prizadevanja! tehnično lepe igre zaman, so v drugem delu drugega polčasa prešli domala skoraj vsi v napad in hoteli za vsako ceno povišati rezultat. Toda tudi skrajni napori gostov ob požrtvovalni obrambi vseh igralcev Železničarja niso rodili uspeha. Beograjčani so se približali le do kazenskega prostora od koder pa ni šlo več dalje. Slavni strelci njihovega moštva —-Mitič, Ognjanov in Vukosavljevič tokrat niso mogli pokazati svojih reali-zatorslkih sposobnosti, čeprav je občinstvo pričakovalo, da bodo »Londončani« z lahkoto »pobasali« svoj plen. Ko je že vse kazalo, da bo Crvena zvezda zmagala samo z dvema goloma razlike, se je slednjič posrečilo Djajiču, da je našel »luknjo« in plasiral žogo neubranljivo mimo Raz-borni.ka v mrežo-.
Nizka zmaga slavnega moštva je pravzaprav uspeh za Ljulbjančane ki
so nudili rutiniranemu nasprotniku neverjeten odpor. Požrtvovalna in borbena igra Železničarjev je zgleden primer, kako se je treba boriti za čim boljši uspeh svojega moštva. Zanimivo je pripomniti, da so Ljubljančani, kljub stalni in neutrudljivi težki obrambni igri, izvajali, čeprav redke, pa vendar dokaj prodorne protinapade, ki pa seveda niso nikdar ogrožali Mrkušičevih vrat.
V moštvu Crvene zvezde sc je odlikovala predvsem krilska vrsta, v napadu pa Mitič in Ognjanov. Pri domačih sta bila najuspešnejša vratar Razbornik in mladi Kompož.
Pred približno 3000 gledalci je dobro sodil Matanovič iz Reke.
Metalac : Branik 3:0 (0:0)
Maribor, 26. nov. V današnjem srečanju za nogometni pokal FLRJ sta se srečala član II. zvezne lige Metalac iz Zagreba in mariborski Branik. Tekma je bila na blatnem terenu ki je zelo oviral igralce. V začetnih udarcih je imelo domače moštvo precej terenske premoči, ki jo je obdržalo do konca prvega polčasa. Te premoči pa ni znalo izrabiti za dosego golov. Branikov! igralci so danes igrali zelo požrtvovalno in živahno ter so bili popolnoma enakovreden nasprotnik. Teren ni ovirati samo žoge, temveč tudi igralce, saj je ves prvi polčas močno snežilo, V drugem polčasu pa je prevzel iniciativo Metalac ter je nevarno ogrožal Branikova vratai. Kljub solidni obrambi domačega moštva je Metalac dosegel prvi gol v deseti minuti drugega polčasa zaradi nesporazuma domače ožje obrambe. Po tem sprejetem golu'je domače moštvo popustilo. Nasprotnikov napad je si svojimi hitrimi -prodori po svojem desnem krilu ustvarjal nevarne položaje pred golom. . Kmalu nato. je .sprejel
Branik drugi gol zopet zaradi nesporazuma ožje obrambe. Zatem je uspe-
lo gostom doseči še tretji gol ter tako postaviti končni rezultat današnjega srečanja,. Tekmo je sodil tov. Gvardjančič iz Ljubljane z majhnimi napakami. kjer je bolj oškodoval domačine kot goste.	Glonar.
Murska Sobota : Hudnik (Kutina) 6:0 (3:0)
Murska Sobota, 26. nov. Danes je bila odigrana v Murski Soboti nogometna tekma za pokal Jugoslavije med domačo Soboto in Radnikom iz Kutine. —. Ves čas tekme je deževalo, vendar sc je kljub temu na igrišču zbralo okoli 400 ljudi. Prvi polčas je bilo moštvo Radnika enakovreden nasprotnik. V 30. minuti je doseglo moštvo Sobote vodilni gol. Po tem golu so začeli domači igralci še ostreje napadati ter dosegli še dva gola.
V drugem polčasu je bilo moštvo Sobote v popolni premoči ter doseglo šc tri gole in tako zasluženo zmagalo z visokim rezultatom. Domačini so bili v tehničnem pogledu mnogo boljši od gostov. ter so sc z zmago uvrstili v nadaljnje tekmovanje.	Hakl.
OSTALI REZULTATI: Tekstilac (V) : Garnizon (Sk. Loka) 5:1 (0:1)
Veiež : Lovčen (Cetinje) 5:1 (2:1) Zagreb : Sloga 0:2 (0:1)
Vardar : Radnički (Svilajnac) 5:1 (4:0) Borac (B. L.) : Sloboda (Tuzla) 2:1 (2:0)
C. zvijezda (Sl. Brod) : Odred 0:7 (0:2)
Proleter (Zr) : Bratstvo (Sub.) 3:0
p. t.
6. oktobar (Kikinda) : Partizan bo danes
Kvarner : Slavija (Karlovac) 5:2 (0:3) Napredak : Rabotnički 5:2 (1:2) Dinamo (Vinkovci) : Borac (Z) 0:8 (o:3) *
željezničar (S) : Sloga (Rankoviče-vo) 0:2 (0:1)
BSK : Slavija (Bgd) 2:0 (1:0) Jedinstvo (Brčko) : Lokomotiva 1:6 (1:4)
Rudar : Dinamo (Z) 1:3 (1:1)
Sar (Tetovo) : 11. oktobar 4:1 (3:1) Podrinje : Radnički II. (Bgd) 2:1 (0:1)
Rabotnik (Bitolj) : Milicionar (Sk.) 3:1 (2:0)
Tekstilac (Derv.) ; Srem (Sr. Mitr.) 2:0 (0:0)
Gregorčič : Proleter (Pula) 4:0 (2:0) Jedinstvo (Zemun) : Dinamo (P)
2:1 (2:0)
Polet (Sombor) : Radnički 1. (Bgd) 1:2 (0:1)
Spartak : Egysek (N. S.) 5:1 (1:1) Sutjeska : Budučnost (Titograd) 0:2 (0:0)
C. zastava (Kras.) : Dinamo (Zajed.) 0:3 (0:0)
Šibenik : Hajduk 0:2 (0:1)
Tekma Proleter (Osijek) : Budud. n ost (Valjevo) je bila prekinjena v 20. minuti drugega polčasa- pri stanju 1:1, ker je sodnik izključil iz igre igralca Budučnosti, ta pa ni hotel zapustiti igrišča in je s-odmk prekinil tekmo ki bo verjetno verificirana 3.0 v korist Prolelerja.
Tekmi Naša krila I. : Tekstilac (Z) in Naša krila II: Sarajevo nista bili odigrani, ker so »Naša krila« razpuščena. Taka sta se Tekstilac in Sarajevo uvrstila v nadaljnje tekmovanje brez borbe.
V naslednjem kolu se bodo srečali v krajih prvoimenovanih tale društva:
Veiež : Tekstilac (V), Vardar : Sloga, C. zvezda : Metalac (Z), Odred : Borac (B. L.), Borac (Z) :’'Napre-dak, BSK : Sloga (Rankovičevo), Dinamo (Z) : Lokomotiva, Podrinje : Sar (Tetovo),, Sarajevo : Rabotnik (Bitolj), Gregorčič : Tekstilac (Der-venta) Radnički I. (Bgd) : Jedinstvo (Zemun.), Budučnost (Titograd) : Spartak, -Sobota : Tekstilac (Z), Proleter (Zr), če bo tekmo med Budučnost jo in Proleterjein res verificirana v korist Proleterja (O), Kvarner bo igral z zmagovalcem današnje tekme med Partizanom in 6. oktobrom (Kikinda), Hajd.uk : Dinamo (Zaječar).
Slovenska nogometna liga Kladivar : Krim 1:0
Ljubljana, 26. nov. Današnja prvenstvena tekma slovenske lige je bila med Krimom in celjskim Kladivar-jem na igrišču Krima. Za Celjane’ je bilo današnje srečanje pomembna, kajti Kladivar je s to zmago postal resen kandidat za prvo mesto.
¥ tekmovanja ekip Prvenstvo FLRJ v kegljanju
sodeluje 170 posameznikov
Kosu bol je postavil s 460 keglji nov državni rekord v narodnem slogu
LJUBLJANA, 26. nov. Po državnih prvenstvih v Somboru, Zagrebu in Sarajevu v prejšnjih letih, se je pričelo danes v Ljubljani IV. državno prvenstvo moštev ter posameznikov v kegljanju ia leto 1950.
Prvenstvo jc na novem dvosteznem kegljišču ŠD Ilirije v Zgornji Šiški ob navzočnosti zastopnikov Kegljaške zveze Jugoslavije otvoril predsednik Kegljaške zveze Slovenije, tov. Ravnikar Stane. Tehnični komisiji se je javilo osem moštev:	iz Slovenije .— Krim
(Lj.), Polet (Mrb.), Železničar (Mrb.), Železničar (Lj.), iz Hrvatskc — Vatro-gasec (Zagreb), Medvedgrad (Zagreb), Zagreb in Reka. To moštvo je vstopilo na prvenstvu, ker je ekipa ,A iz neznanega vzroka zadnji trenotek odpovedala udeležbo.
Moštva tekmujejo na mednarodni stezi v narodnem stilu na ta način, da odigra vsako moštvo, ki šteje po deset tekmovalcev, po štiri tekme. Pri vsaki tekm’ ima vsak temovalec šeskrat po tri lučaje za čiščenje. Prvak bo tisto moštvo, ki bo imelo v vseh štirih tekmah največie število podrtih kegljev.
Vsako od imenovanih moštev igra danes in jutri po dve tekmi, 28. in 29. novembra pa se bodo zvrstila še preostala moštva, ki so pripuščena k prvenstvu:- Grafičar ter Bratstvo iz Zagreba, Šibenik, Srbska matica iz Subotice, Zrinjski iz Petrovaradina, Egy-seg iz Novega Sada, Kristal iz Zrenja-nma ter Sarajevo in Železničar iz Sarajeva. Na prvenstvu sodeluje potemtakem 17 moštev iz vse države, od tega iz Slovenije 4, iz Srbije (Vojvodine) 4. Hrvatske 7 ter iz Bosne in Hercegovine dvoje moštev.
Predvidevati končni plasman posameznih republik ali celo moštev, bi bilo po prvem dnevu prvenstva vsekakor preuranjcno. Največ izgledov imajo hrvatska moštva, saj je bil Vatrogasac državni prvak v letu 1948, Bratstvo iz Zagreba pa v letu 1949. Niso pa izključena presenečenja, ki bi utegnila iti v korist slovenskih kegljačev. Republiško
NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ
Železničar (Lj) : VSV Beljak 5:0
V soboIo, 25. t. m. zvečer, so gostovali v Ljubljani namiznoteniški igralci iz Beljaka. Čeprav so prišli v Ljubljano nenapovedani, jih je sprejel v goste ljubljanski Železničar, ki je tudi organiziral dvoboj. V tem dvoboju so bili Ljubljančani odločno boljši in so premagali goste z visokim rezultatom. Za Železničar so nastopili: Raztooršek, Kocjan in Kosmač.
prvenstvo je dokazalo, da so naši klubi v dobri formi, v njih pa je precej odličnih poedincev, ki bodo svojim moštvom vsekakor pomagali do čim boljših rezultatov.
Vzporedno s tekmovanjem moštev Poteka danes, jutri in pojutrišnjem na kegljišču »Slovenskega pročevalca« tudi borba za naslov najboljših kegljačev posameznikov v FLRJ za leto 1950. To prvenstvo ima za cilj, da se sestavi lestvica najboljših kegljačev, ki bodo našo državo zastopali na mednarodnih srečanjih do prihodnjega državnega prvenstva.
Tekmovalcev — poedincev je 17, ker je dala vsaka republika prav toliko poedincev kot moštev. Na tem prvenstvu sodelujejo oni kegljači, ki so pri republiških tekmovanjih dosegli najvišje število podrtih kegljev v narodnem stilu. Našo republiko zastopajo:	Likovnik
(Železničar — Ljubljana), najmlajši državni reprezentant, ki je na republiškem prvenstvu s 437 keglji postavil nov slovenski in jugoslovanski rekord; Gomolj (Polet) s 400 keglji, Tiler (Železničar — Ljubljana) s 377 keglji ter Abram (Botre —, Ljubljana) s 371 keglji. Poleg 17 republiških prvakov pa je k temu prvenstvu pripuščenih še 8 najboljših kegljačev iz leta 1949, vendar bodo slednji tekmovali izven konkurence. — Zakaj je to potrebno, nam ni znano, verjetno pa je, da bodo na ta način nastali nesporazumi pri določanju državne reprezentance ob morebitnih mednarodnih srečanjih.
Rezultati moštvenega prvenstva prvega dne so naslednji:
1. Medvedgrad (Zagreb) 616 kegljev (prva tekma 255_ druga 361). 2. Vatrogasac (Zagreb) 603 keglji (308, 295), 3. Železničar (Maribor) 598 kegljev (315, 283), 4. Zagreb (Zagreb) 552 kegljev (296. 256) 5. Železničar (Ljubljana) 549 kegljev (289, 260), 6. Krim (Ljubljana) 547 kegljev (269, 278). 7. Polet (Maribor) 512 kegljev (247 265), 8. Rijeka (Reka) 476 kegljeV (198', 278).. *
LJUBLJANA, 26. novembra. — Pri današnjem tekmovanju kegljačev poedincev je nastopilo 9 tekmovalcev. Pri tem je bil dosežen po Kombolu s 460 keglji nov jugoslovanski rekord v narodnem ftilu (50 lučajev v polno, 50 lučajev čiščenje). Dosedaj je branil naslov prvaka Likovnik s 437 keglji. Vendar pa je treba pripomniti, da tekmuje Kombol na prvenstvu izven konkurence, ker je dosegel na republiškem prvenstvu komaj 17. mesto in zato ni imel pravice nastopati v konkurenci. K samemu tekmovanju je bil pripu-ščen le zato, ker je bil pred leti svetovni rekorder v mednarodnem stilu.
Vrstni red ostalih tekmovalcev današnjega dne je naslednji: 2 Putanec (Borac, Zagreb) 416 kegljev," 3. Pogel-šek (Medvedgrad, Zagreb) 409 kegljev, 4. Mlakar (železničar. Ljubljana) 403 keglji, 5. Abram (Borec, Ljubljana) 399 kegljev, 6. Črnič (Medvedgrad, Zagreb) 296 kegljev, 7. Gomolj (Polet, Maribor). 365 kegljev, 8. Hladnik (Za-greb, Zagreb), evropski rekorder v mednarodnem stilu v letu 1949 349 kegljev, 9. Car (Vatrogasac Zagreb) 339 kegljev.
Tekmovanje se nadaljuje.
Zvezna rokometna liga
Milicionar (S) : Zagreb 2:1 (2:1)
Zagreb. 26. nov. Danes je sarajev-Milicionar z zmago nad domačim Zagrebom 2:1 (2:1) postal jesenski prvak, zvezne rokometne lige.
OSTALI REZULTATI:
Meteor : Lokomotiva 4:3 (4:2) Železničar : C. zvezda 5:4 (3:2)
NOGOMETNO PRVENSTVO V ISTRSKEM OKROŽJU SKUPINA A — VI. KOLO Arrigoni : Aurora 2:0 Meduza : Umag 3:1 Novigrad : Strunjan 3:2 Buje : Bertonilja 2:2 Na lestvici vodi Arrigoni z 12 točkami, za njim je Meduza z 9 točkami.
IV. KOLO — SKUPINA B Opčine : Montebcllo 1:0 Servola : Aurisina 7:1 Sv Just : Kontovelj 9:2 Sv. Ivan : Oivmpia preložena. JUGOSLOVANSKA CONA - V. KOLO Rdeča zvezda : Aurora B 1:1 Nardone : Piran B 2:0 Ampeleta : Partizan 2:0 Meduza B : Soline 0:0 Arrigoni B : Strunjan B 2:0 Novigrad B : Dajta 3:1 Bertonilja B : Seget 2:0 Volpato
V sredo, 29. t. m., bo v Ljubljani »Tek republike«
KDO BO ZMAGAL:
CERAJ, MIHALIČ ALI ŠEGEDIN?
V sreda, dne 29. t. m. bo izvedla Atletska zveza Slovenije tradicionalni »Tek Republike« z udeležbo najboljših atletov naše domovine. Ta tek je 'naša zadnja letošnja atletska prireditev in ga priredi AZS vsako leto na dan obletnice rojstnega dne naše republike. Atletska zveza Slovenije povabi vsako leto na to zaključno tekmovanje najboljše atlete iz vse države, ki se bore na ljubljanskih ulicah za osvojitev prehodnega pokala, katerega sprejme tekmovalec v vsaki disciplini. Na povabilo Atletske zveze Slovenije se je prijavilo iz drugih republik že lepo število tekmovalcev, a naš državni prvak »Partizan« pošilja na to tekmovanje svojo najmočnejšo ekipo dolgoprogašev. Imena: Ceraj, Segedin, Mihalič, Bašič, Cetinič itd., poleg naših domačih tekmovalcev Kranjca, Musiapiča, Petka, Bebarjeve, Blaževe in ostalih jamčijo, da se bodo v sredo dopoldne po ljubljanskih ulicah odvijale ogorčene borbe, saj bo zbrana elita naših tekmovalcev.
NAJVEČJA BORBA BO MED CERAJEM, MIHALIČEM IN SEGEDINOM
Tek na 4500 m bo brez dvoma najzanimivejši. V letu 1948, ko je bil »Tek Republike« prvič organiziran, je osvojil prehodni pokal Ceraj Zdravko, le za las pred svojim stalnim nasprotnikom Mihaličem. Slednji se mu je lansko leto revanžiral za poraz in zmagal z velikim naskokom, vendar pa moramo pripomniti, da Ceraj lansko leto zaradi bolezni ni bil v formi. Kakor je znano, sta letos oba velika tekmeca v polni formi, saj je Ceraj na koncu sezone v mesecu oktobru postavil z rezultatom 14:30.6 nov jugoslovanski državni rekord na 5000 m in porazil odlične švedske atlete Ny-berga, Karlssona in ostale. Komaj nekaj tednov pozneje pa je dokazal svojo odlično formo tudi naš državni rekorder Mihalič in postavil nova državna rekorda v teku na 20 km in v teku na 1 uro. Tema dvema se bo letos grvič pridružil še naš tretji »as«, Segedin, ki je s svojimi letošnjimi rezultati na gostovanju po Švedskem potrdil formo tekača svetovne vrednosti.
PRI ČLANICAH IMA NAJVEČ IZGLEDOV BLAŽEVA
Lansko leto se je na »Teku Republike« pojavila med jugoslovanskimi tekmovalkami nova atletinja, ki je z zmago nad Čana-dijevo pripravila vsem nemalo presenečenje. V svoji prvi atletski sezoni je Blaževa zrušila slovenski rekord na 800 m, postala članica jugoslovanske državne reprezentance in ima vse izglede, da si častni pokal osvoji tudi letos.
Starejši mladinci tečejo na progi dolgi 1600 m. Prvo leto je osvojil spominsko plaketo Rožman, lansko leto Mugoša, letos pa kandidira za naslov prvaka na tej progi več izvrstnih mladincev, med katerimi dajemo prednost talentiranemu Belšaku, ki je že v prvi sezoni potrdil, da ima vse pogoje za tekača velikega formata.
Pri mladinkah in mlajših mladincih bodo vodilna društva Slovenije dobila močno konkurenco v lepem številu tekmovalcev in tekmovalk iz podeželja, ki prihajajo vsako leto z močnimi ekipami na to prireditev. Med mladinkami moramo omeniti Sinraj-hovo iz Slovenjgradca, ki ima letos največ upanja, da ne bo zasedla svoje »tradicionalno« 2. mesto, ampak da se bo vrnila v svoj domači kraj s prehodnim pokalom.
Start in cilj je pred Narodnim domom z začetkom točno ob 11. uri. Opozarjamo občinstvo, da bo središče teka okoli pošte in na Cankarjevi ulici, kjer bo tudi cilj.
Obračun dela vzornega športnega kolektiva
CELJE, 26. nov. Atletsko društvo *Kladivar« v Celju je sinoči polagalo obračun svojega dela. Občni zbor tega marljivega in vzornega kolektiva je po zunanjem videzu potekal pravzprav ta-kot je to z c ustaljena oblika vseh sličnih bilanc dela po društvih. Komur je se sedat oblika važnejša od vsebine, ta tudi v obenem zboru ne bi našel kaj posebnega. Dnevni red se ni v ničemer razlikoval od drugih občnih zborov, ker je obsegal »običajne točke< — to je poročila z diskusijo, razrešnico, volitve in za zaključek se resolucijo in nekaj slučajnosti. S tem jc bila za površnega opazovalca stvar končana in bi kot kronist privoščil staremu odboru k večjemu besedo pohvale, novemu pa kake modre napotke za bodočnost. In vendar je v prav vsebina dela tega kolektiva v Celju tako polna, pestra in vsestranska, da v primerjavi z ostalimi našimi društvi vendarle zasluži več kot le nujno kronisttčno beležko.
Slovenska atletika ima v celjskem Kladivar ju vzoren športni kolektiv, odličen po športnih uspehih, šc bolj pa po vsem ostalem delu. Katero atletsko društvo v Jugoslaviji si jc do sedaj zgradilo z delom samega članstva in skoraj izključno s svojimi sredstvi lastni stadion, kaj šele izključno atletski stadion? Kes, da jc z veliko uvidevnostjo podpirala to del tudi ljudska oblast, toda poglejmo po drugih društvih, kako so uporabljali visoke subvencije, ki so jih dobivali in kako je z njimi gospodaril celjski Kladivar? — »Atletska družina« Fedorja Gradišnika, predsednika društva, večno nemirnega atletskega organizatorja in »garača«, je sinoči z redko samokritičnostjo, resno in trezno napravila analizo dela skozi vseh pet let dela po osvoboditvi do danes. Od 1945 dalje, ko je 16 nesebičnih atletskih pionirjev začelo dvigati atletiko
takorckoč znova in po razumljivih, še večkrat pa nerazumljivih težavah in borbah za lastno igrišče (ko so trikrat že skoraj dograjeno igrišče morali zapustiti in iskati drugega), so sedaj končno vendarle — na Svojem. V prihodnjem letu hočejo stadion dograditi s pomožnimi tekališči za trening, s progo za •tek čez zapreke (stccplc-chase), in ostalimi potrebnimi tehničnimi napravami, da bodo lahko kos vsem mednarodnim prireditvam. Tudi lastni društveni dom si bodo napravili, če tudi zaenkrat le v navadni baraki, ki jo jc odstopil MLO. Vedo, da je treba biti skromen, trezen, realen; zato je tudi materialni obračun njihovega dela prav tak. Katero od sličnih društev pa si je .že pred oficielno uvedbo stednjc iz lastnih sredstev prigospodarilo nad JO*'» vseh dohodkov? Prve dni decembra bodo pričeli z zimskim ^ ciklusom strokovnih, idcnloško-političnih in poljudnoznanstvenih predavanj s filmi, sedaj pa že izdajajo svoje društveno glasilo, za katerega so si že pridobili resne in znane sodelavce iz našega športnega življenja. V smernicah za delo v bodočem letu je predsednik led or Gradišnik, ki je bil ponovno izvoljen, oh velikem navdušenju vsega članstva postavil kot osnovne obveznosti tele smernice: v borbi za dvig kvalitete poglobiti kolektivno delo. mobilizirati predvsem mladino, saj je njihova ženska' ekipa v nazadovanju, razširiti udejstvovanje pri izvenarmadni vzgoji, še resneje štediti kot doslej, v notranji disciplini pa izločiti vse negativne pojave športnega >primadonstva*, t. j. precenjevanja samega sebe in oboževanja •>/’ art po• - l’ artisma« v športu, ki ga doslej društvo ni poznalo in tudi v bodoče ne sme trpeti, pa tudi če gre za ne vem kakšne »športne zvezde«.
Oh zaključku so številni društveni člani po predhodni redni presoji svojih
uspehov in praktičnega dela pri grad-dnji stadiona prejeli okusne društvene . spominske značke, zlate, srebrne in bronaste. Poleg vrhunskih atletov niso bili pri tem pozabljeni tisti skromni fizični delavci in klubski pripadniki, ki z največjo ljubeznijo delajo za atletiko, kajti brez njih ne bi imel Kladivar svojega stadiona, pa tudi ne prvakov, če ne bi imeli kje trenirati. Prav je, da niso pozabili nanje, bo pa potrebno te svetle vzglede nesebičnih športnih delavcev prikazati predvsem mladini kot vzore kako se dala v športu, posebej pa še v atletiki, ki verjetno od vseh športov zahteva največ požrtvovalnosti, ljubezni in idealizma.
Letos doseženo četrto mesto moške ekipe in šesto ženske v prvenstvu FLRJ ni razmeroma nič manjši uspeh za Kla-divarja, kot lansko absolutno prvenstvo, v vseh točkah tekmovanja, saj ima Kladivar v državni reprezentanci štiri odlične predstavnike — Hanca, Zupančiča, Zagorca in Knezovo — poleg njih pa še vrsto drugih, ki bodo sedaj, ko imajo svoj stadion in ko dobe še pravo finsko sauno in druge sanitarne naprave, lahko šc bolj uspešno trenirali. Njihov lastni sodniški zbor jc pravtako prvi v državi, ki si jc iz svojih sredstev nabavil enotne, okusne obleke ter je lahko bodrilen vzgled vsem ostalini, ki sc še niso povzpeli do tega. Delegat Atletske zveze Slovenije je ob zaključnih čestitkah, ki 'uh je društvo upravičeno zaslužilo, pravilno dejal, da bi bila vsaka, ne samo Atletska zveza, lahko ponosna, če bi imela toliko delavoljnih in sposobnih kolektivov kot je AD Kladivar iz Celja.
Ing. Megušar Maks.
Zvezna namiznoteniška litja
Borac (Z) : Lokomotiva 7:3
Devet klubov na gozdnem teku smučarjev
Ljubljana, 26. nov. Danes so smučarska. društva zaključila pripravo za novo sezono z gozdnim tekom, ki so se ga udeležili člani, članice in mladinci 9 klubov. Gozdnega teka 50 se udeležili tekmovalci Enotnosti, Krima, Železničarja (Lj), Ilirije, Elek-troaveze, Aerokluba St. Vida, TD Dola pri Ljubljani in Gregorčiča iz Jesenic. Tekmovalci so tekli na treh progah, ki so potekale z letnega telovadišča proti Šišenskemu hribu in nazaj. Udeležba je bila zaradi slabe ga vremena razmeroma slaba. Člani so tekli na progi v dolžini 4.5 km, članice na 2 km, mladinci pa na 3 km Pri članih je zmagal Magik ar Janez (E), ki ni imel veliko posla z ostali mi tekmovalci. Pri članicah je zrna gala Bobnarjeva (Elcktnozveza), pri mlajših mladincih Svet (E), pri sta rejših pa Miklič (Ilirija), oba s pre cejšnjo prednostjo.
Tehnični rezultati: člani — 4.5 km: Magušar (E) 16:16, Velikonja M (E) 16:40. Velikonja T. (E) 16:53: članice — 2 km: Bobnarjeva (El) 8:56, 2. in 3. Matičič, Vadnal (E) 11:53; mlajši mladinci — 3 km: 1. Svet (E) 10:01, 2. Babnik (E) 10:16. 3. Vrevs (E) 10:35; starejši mladinci: Miklič (II) 9:31, 2. Noč (Gr) 9:42, 3. Kalan (E) 9:47.
Mladinska
republiška nogometna liga Kovinar : Železničar (Mrb) 6:1 (3:0)
Maribor, 20 nov. Danes sta se srečali mladinski moštvi Kovinarja in železničarja. (Maribor). Moštvo Kovinarja, je pokazalo boljšo tehnično igro in jc zmagalo^ z rezultatom 6:1.	Novak
Branik : Krim 4:0 (2:0)
Maribor, 26. nov. V predtekmi današnje nogometne tekme Metalec : Branik sta se srečali mladinski moštvi Branika in I\ rima. Branik je zasluženo zmagal z rezultatom 4:0. Moštvo Branika je bilo vos čas v premoči ter rezultat ustreza poteku igre.
Po seji Izvršnega odbora Fizknltnrne zveze Slovenije
y. iizkulturnih organizacijah naj vsa mesta zasedejo amaterski delavci
Sekretar Fizkulturne zveze Slovenije ,tov. Vlado Jurančič, je svoj referat na plenumu FizKultume zveze Slovenije preteklo neaeljo. razaem na štiri dele. V prvem delu, ko je govoril o načinu dela, je med drugim dejal naslednje:
»V skladu s splošno linijo, je državna konferenca FISAJ posvetila vso pozornost demokratizaciji fizkulturne organizacije, to je načelu splošne prostovoljnosti. Rečeno je bilo. naj se v fizkulturna vodstva in njihove organe v mnogo širšem merilu pritegne izkušene Iizkulturne delavce, ki bodo v njih z veseljem in na prostovoljni osnovi opravljali strokovna, organizacijska in ostala dela. S tem, da bodo v iizkulturnih vodstvih vsa mesta zasedli amaterski fizkulturni -delavci, je dan prostovoljnemu delu v iizkulturi dovolj velik poudarek in priznanje.«
»Zadnji čas je, da se osvobodimo vseh sektaških predsodkov, kakor »stari« ne spadajo v novo fizkulturno organizacijo, ali da nekoga odbijamo zato, ker je delal v tej ali cmi predvojni organizaciji. Odločno je treba postaviti načelo: v iizkulturnih organizacijah je mesto za vse, ki hočejo iskreno sodelovati in s svojim delom pomagati vsestranskemu dvigu telovadne, planinske, strelske in športnih organizacij; s tistimi, in to so redki, ki pa bi hoteli fizkulturp izkoriščati v protiljudske in kakršnekoli sovražne namene, pa mora tudi v bodoče naša organizacija ostro obračunati in jih izločiti.«
Neto je govoril o zmanjšanju profesionalnega kadra pri iizkulturnih organizacijah in navedel številke, v koliko se je zmanjševanje tega kadra že izvrševalo. O delovanju sestavnih organizacij pa je dejal naslednje:
»V skladu s športno prostovoljnostjo, se mora tudi samostojnost delovanja sestavnih organizacij nujno povečati. To načelo v celoti potrjuje novi pravilnik FISAJ, ki pravi, da so fiz-kultumi organi samo splošni usmerjevalci in koordinatorji fizkulture in športa, medtem ko se reševanje konkretnih strokovnih, organizacijskih in ostalih vprašanj prepušča posameznim zvezam.«
Samostojnost sestavnih organizacij se mora povečati
»Nekatera športna društva odvzemajo vso oeiovno iniciativo svojim klubom in seacijam, druga pa se za njihovo delo niti ne zanimajo, tako da za pripadnost svojemu društvu vedo le še po imenu. Mislim, da bi bil odnos v športnem društvu edino pravilen, če ga postavimo na isti način, kakor v republiškem merilu med Fizkulturno in ostalimi zvezami. Uprava športnega društva, ki je sestavljena v pretežni večini iz predstavnikov svojih klubov in sekcij, mora biti načelni usmerjevalec in koordinator svojih športov, nuditi klubom in sekcijam vsestransko pomoč, vzdrževati skupne športne objekte in naprave, razTjolagaTI s teko Imenovanim izravnalnim finančnim fondom, ki se ustvarja s proračunskimi presežki klubov in sekcij, dohodki od prijateljev društva, lastnih športnih objektov, skupno prirejenih zabav in prireditev itd. Taka vloga matičnih društev bi bila pravilna, saj bi klubi in sekcije dobile vso potrebno incia-tivo v strokovnih, finančnih in ostalih vprašanjih, društvene uprave pa bi se pečale z načelnimi problemi in splošno pomočjo svojim klubom in sekcijam.«
Doslej so fizkulturne organizacije sestavljale skoraj vedno nepravilne plane. Zato naj bi v bodoče vsebovali plani osnovnih oganizacij koledar, letni proračun dohodkov in izdatkov in sklepe letnih skupščin, ki naj bodo izdelani v obliki konkretnih obveznosti.
0 vsebini dela
V drugem delu referata, to je o vsebini dela fizkultumih organizacij, je dejal, da so se naša društva pečala doslej skoraj izključno samo s prirejanjem tekmovanj, premalo pozornosti pa so posvetila rednim vadbenim uram, načrtnim treningom in izpolnjevanju strokovnih programov. Trenerji in inštruktorji, ki so ostali v fizkultumih organizacijah, bodo odslej na-
prej vnašali vedno večjo načrtnost v delo osnovnih organizacij. Ozrl se je tudi na tekmovanj'a' naših klubov v inozemstvu in gostovanja inozemcev pri nas doma. Razna društva in klubi so na svojo roko zaključevali dogovore za mednarodna srečanja, potovali v inozemstvo in preveč gosto-
pr.	____ ,
ki določa, da se vsa mednarodna srečanja planirajo v posebnem letnem koledarju FISAJ, za vsa ostala pa je potrebno posebno odobrenje centralne športne zveze.
V	tretjem delu je govoril o izven-armadni vzgoji in poudaril njeno važnost in naloge pri fizkulturnih organizacijah, potrebno pa bo tudi, da ostale športne zveze vnesejo elemente izvenarmadne vzgoje v svoje vadbene ure.
Primerjava z letom 1938
V	četrtem delu referata je govoril o množičnosti. Navedel je zanimive statistike o primerjavi številčnega sta-
nja leta 1950 z letom 1938. ko so telovadne in športne organizacije dosegle svoj višek. Leta 1938 smo imeli v Sloveniji dve telovadni organizaciji, to je »Sokol« in »Slovenske fante«. »Sokol« je imel 199 društev in 79 čet z 42.227 pripadniki, »Slovenski fantje« pa 398 odsekov in krožkov s 23.500 pripadniki. Danes ima telovadna organizacija 32.249 pripadnikov, včlanjenih v 272 osnovnih organizacijah, leta 1938 pa sta imeli navedeni telovadni organizaciji 676 osnovnih organizacij in 65.727 članov. Pred vojno je bila torej množičnost v telovadni organizaciji mnogo večja kot pa je danes in Telovadna zveza predstavlja osnovno in najvažnejšo fizkulturno organizacijo. Planinska društva so imela pred vojno 9722 članov, leta 1950 pa 59.829 članov, strelska pred vojno 22.070, danes pa 22.341, športne zveze pa leta 1938. 16.750 in letos 17.055.
Poudaril je, da v zadnjem_času vse preveč pozabljamo na množične fizkulturne manifestacije, ki predstavljajo dobro propagandno sredstvo, tekmovanje za fizkulturni znak pa je skoraj povsem zamrlo.
Delo s pionirji
V nadaljevanju je govoril o fizkulturnih aktivih v mestih in industrijskih centrih, ki jim danes ne nudimo nobene podpore, ter o delu s pionirji, ki bo dobilo novo vsebino. V teku je obsežna reorganizacija splošnega pionirskega dela in fizkulturne organizacije naj se povežejo s pionirskimi sveti ter razpravljajo o delu z našimi nai-mlajšimi.
Končno je pozdravil iniciativo Smučarske zveze Slovenije, ki je na svojem plenumu sklenila pozvati vse sestavne organizacije Fizkulturne zveze Slovenije, na tekmovanje v čast 10. obletnice Osvobodilne fronte. Pozval je vse fizkulturne organizacije, da se vključijo v to tekmovanje, »saj bomo s tem najbolje izpolnili svoje naloge, obenem pa ponovno odločno manifestirali svojo pripadnost Osvobodilni fronti, veliki organizirani politični sili slovenskega ljudstva«.
Prenehati moramo z neodgovornim razsipavanjem finančnih sredstev
Preteklo nedeljo je Izvršni odbor Fizkulturne zveze Slovenije na svoji seji ki je potekla pod načetem »vso pozornost demokratičnim načelom tudi v fizkulturni organizaciji« razpravljal tudi o finančnem in materialnem poslovanju nasm Iizkulturnih organizacij. To vprašanje je oostalo zlasti sedaj, po uredbi o varčevanju pereč problem za vse naše fizkulturne organizacije, ki so bile doslej odvisne predvsem od subvencij s strani množičnih organizacij in ljudske oblasti, niso pa stremele za tem, da si zagotovijo lastne dohodke in se je prav zaradi majhnih težav v nabavljanju finančnih sredstev med njimi vgnezdila birokracija kar je prav za fizkulturno in športno delovanje ena največjih napak in slabosti.
»Temeljna značilnost naše finančne politike v vsej organizaciji .od vrha do dna, je bila joopolna naslonitev na državne subvencije, ki so bile glavni vir naših lahko pridobljenih dohodkov Vse sestavne organizacije in mnoga društva so z malimi izjemami ubrale to »gospodarsko pot«, saj so bila na ta način najlaže in najhitreje zagotovljena potrebna sredstva za življenje organizacije. pa se pri tem ni bilo treba nič potiti in boriti za organizacijsko okrepitev in v zvezi s tem. za dosledno izpolnjevanje finančnih obveznosti. K temu stanju se ie priključila se krilatica, ki nima nič skupnega s pametnim socialističnim gospodarjenjem, češ:	»vi samo delajte, sai denar ni
vprašanje.«
Število subvencij, ki so jih prejele fizkulturne organizacije v letošnjem letu. ie izredno visoko, saj znaša v celoti 9,516.713 dinarjev. Ta denar pa ie v glavnem bil porabljen za razna tekmovanja, organizacijo skupščin plenumov. lig in podobno. ne pa za kvalitetni in množični dvig športnih panog, kar bi bila glavna naloga osnovnih iizkulturnih organizacij. Največ ie dobila Telovadna zveza in sicer 3.558.900 dinarjev. članarine pa je pobrala v znesku 43.419 dinarjev, kar ie odločno premalo za najbolj razširjeno fizkultur-no organizacijo Na drugem mestu je Planinska zveza z 1.093.000 dinarjev, nato Strelska zveza. Smučarska zveza. Kolesarska zveza itd. do Kegljaške zveze, ki je prejela 40.595 dinarjev. Članarine je pobrala največ Planinska zveza, sai ima tudi največ članov, ve. lika večina zvez pa je pobrala mnogo premalo članarine, če upoštevamo število vpisanih članov. Strelska zveza, Teniška^veza, Zveza za hokej na travi in SabliSška zveza pa niso pobrale niti dinarja članarine- — Največ dohodkov je imela Zveza za konjski šport in sicer 1,267.628 dinarjev, najmanj pa Zveza za hokej na travi 5,500 dinarjev.
Referent je po dohodkov in števila naslednje:
»Ce pogledamo v celoti skrb naših or: ganizacij za lastne dohodke, tedaj lahko ugotovimo doslej le nekaj pozitivnih primerov in sicer:
1.	stalna borba Nogometne zveze za lastne dohodke in njihovo dosledno pobiranje;
2.	usneh Planinske zveze Slovenije pri pobiranju članarine:
3 dohodka Smučarske zveze, oziroma Komiteja za Planico od vstopnine m
pregledu izdatkov, a subvencij ugotovil
znakov v Planiškem tednu 2,300-984 dinarjev:
4. dohodki Zveze za konjski šport od republiške prireditve v Krškem v višini 1,267-648 dinarjev.
Vse ostale zveze pa so od posameznih prireditev ali republiških prvenstev prejele le malo ali nič dohodkov, saj to niti ni bilo potrebno, ker je bila izvedba že itak s subvencijo zagotovljena Ostali dohodki s članarino vred. so skoraj pri vseh sestavnih organizacijah bolj uspeh posameznih kampanjskih sunkov, ne pa morda uspeh doslednega prizadevanja. Menimo, da ie prav sedaj čas. da izvršni odbor s svojimi gospodarskimi organi temeljilo proučijo vprašanje dohodkov v prihodnjem letu. saj bodo morali lastni dohodki s članarino vred biti jedro za kritje njihovih potreb.«
Vse sestavne organizacije so skupaj porabile 12,613.352 dinarjev, na posameznega člana v sestavnih organizacijah pa odpadejo naslednji izdatki: na prvem mestu je umetno drsanje in hokej s 1-780 dinarji, nato Težkoatletska zveza 1.574 Kolesarska zveza 1.434, najmanj pa Planinska zveza 27 din- — Sabljaška zveza, ki članarine ni pobirala, je na šesterp mestu z 815 dinarji.
»Ob sprejemanju proračunov za leto 1951 se bodo morale sestavne organizacije temeljito pomeniti o organizaciji tekmovanj, športni skromnosti in osebnem žrtvovanju, amaterskem delu in podobnih elementih, ki bodo znatno vplivali na znižanje postavk v vseh naših proračunih.
S tem v zvezi naj omenim primer nesolidne perspektive, ki jo je v prvem osnutku proračuna nakazala Drsalno-hokejska zveza Slovenije Zdi se. da je bila osnova proračuna Izdelana brez bistvenega upoštevanja navodil zadnjega plenuma FISAJ. saj se pri 542-000 predvidenih izdatkih in 65.000 din predvidenih dohodkih, zveza .hoče zopet v največji meri nasloniti na subvencije. Samo za pomoč posameznim organizacijam predvidevajo 100.000 din. a za vzdrževanje drsališča 90.000 dinarjev.«
Vprašamo se zakaj, je predvidevala Drsalno-hokejiska zveza Slovenije samo 65.000 dinarjev dohodkov in tolikšne subvencije, ne da bi razpravljala o zmanjšanju stroškov in borbi za nove vire dohodkov, ki so ob temeljiti preučitvi stanja in možnosti, lahko mnogo večji
Posebno vprašanje je štednja. Doslej se ji ni posvetilo mnogo pozornosti. če smo odkriti raje recimo, prav nič. Osnovne organizacije so napravile v tem pogledu nekaj temeljnih napak, ki kažejo razmetavanje denarja v največji meri- Poglejmo samo skupščino Telovadne zveze, ki je stala organizacijo 307.113 dinarjev za 180 udeležencev v dveh dneh. Za vsakega udeleženca znašajo dnevni izdatki v hotelu »Toplice« na Sledu 790 dinarjev Samo za dekoracijo 'e bilo porabljenih 12.314 dinarjev, pod postavko »Putnik Bled-avtovožnje« pa je plačala Telovadna zveza 10.650 dinarjev. Dva bivša člana Telovadne zveze Slovenije sta porabila v dveh dneh ko sta pospravljala in urejevala dvorano 2900 dinarjev.
Drug tak primer je Planiški teden, ko je bilo za izlet, v Opatijo porabljenih' 139.253 dinarjev za približno 60 udeležencev. Da bi lahiko primanjkljaj, ki je znašal nad 1,000.000 din, znižali, če bi bila organizacijska plat bolje urejena, nam priča tudi število funkcionarjev in pomožnega osobja. ki jih je bilo 150 za 110 tekmovalcev. Ti izdatki so bili tako veliki zaradi tega. ker so se hoteli organizatorji čim bolje postaviti pred inozemci. Referent je o tem dejal naslednje:
»V mednarddni politiki se naša država dosledno in vztrajno bori za enakopravne odnose med vsemi narodi sveta. V športu pa mi ne izvajamo te politike in smo se v mnogih primerih hote ali nezavedno,postavili riapram inozemstvu v podrejen položaj. Želeli smo inozemce na nekatere nase prireditve za vsako ceno in smo jim nudili vse, tudi tisto kar presega mero slehernega gostoljubja. To je servilna miselnost nedostojna naših svetlih tradicij in naše današnje borbe za enakopravne odnose.«
O tem bi se dalo razpravljati tudi s Kolesarsko zvezo Slovenije, ki je med drugim potrošila za nagrade 404.789 dinarjev, poleg tega pa je pri-.
rediteli dobil v -približno isti višini
nagrade od rasnih ustanov in podjetij. Atletsko zvezo Slovenije je stalo tritedensko angažiranje švedskega trenerja. Astriima 101.194 dinarjev, za no-gomietaše»St. Johann« iz Bazla pa je potrošila NZS 126.281 dinarjev.
Referent se ie dotaknil tudi vprašanja zalog nri raznih športnih zvezah. ki naj jih prepustijo poslovalnicam Slovenijašport. ker bo njihova prodaja po solidneiših načelih, same zveze pa se bodo lahko boli posvetile resničnim gospodarskim zadevam.
V skladu s sprejetimi zaključki plenuma Fizkulturne zveze Jugoslavije, ie predlagal referent seji. naj sprejme določene sklepe.
(Po referatu Edija Serpana)
TD Žiri se že pripravlja na tekmovanje za deseto obletnico Osvobodilne fronte
Med množico delavcev tovarne čevljev v Zireh, ki pravkar zapuščajo moderno in veliko poslopje, najdeš tudi nasmejane fante in dekleta, člane telovadnega društva Žiri, ki so z veliko voljo in požrtvovanjem uspeli premagati največje zapreke in se uvrstili med najboljše telovadne kolektivne na Gorenjskem.
Člani drušva so si lepo uredili prostorno telovadnico jo opremili z vsem orodjem, poleg dvorane pa zgradili prijetno telovadišče s konstrukcijo krogov, drogom, prostorom za akrobatiko in igriščem za odbojko. Mnogo je bilo dela, mnogo volje in še več potrpljenja. Pa so ie uspeli in danes ponosno gledajo na vse to, kar so si ustvarili z žuljavimi rokami. Prav vsi so delali in dali vse od sebe, tako, da je težko reči, kdo je med njimi najzaslužnejši. Pa vendar pravijo fantje, da je njihov predsednik tov. Za-komeli Franc najbolj zaslužen za vse to, kar danes imajo. Skromen, kakor je, se seveda brani In pravi, da ni vse res, kar trdijo o njem. Pa bo le držalo saj fantje dobro vedo, kdo je bil najbolj priden In požrtvovalen.
To kar Imajo, pa znajo tudi ko. ristno uporabljali. Telovadnica je vedno zasedena po oddelkih, ki so šte-vilnčo zelo močni. Pionirjev je n. pr. toliko, da so prisiljeni oddelek deliti na dvoje, vadba sama pa je usmerjena predvsem na učenje tistih elementov splošne telesne vzgoje, ki pr "d. sitavljajo program društvenega dela, s katerim bodo v prihodnji sezoni na stopili doma in na vseh tekmovanjih TZS. Res da so v telovadbi na orodju bili fantje do nedavna še precej šibki, toda zdaj, ko je tov. Sedej, izkušen telovadec na orodju, spet prijeli za delo, so dobili že več volje in veselja.
Pionirje, ki jih je največ, vodita tov. Filan in ’ Polde, ki si je letos pridobil precej znanja na tečaju v Mozirju. Seveda, telovadnica je polna
pionirjev že dobro uro pred začetkom vadbene ure, saj jim postaja drugi dom. Proste vaje za II. zvezni zlet se že pridno uče, prav tako kot vsi ostali oddelki.
Kaj pa dekleta?
Tudi ženski oddelki imaijo redno vadbo vodnice Marija, Olga in Justa, ki imajo še posebno' voljo do dela, znajo v dekletih, ki pridno in redno hodijo v telovadnico, zbuditi posebno zanimanje, tako, da so vadbene ure res 'prijetne. Prihodnje leto hočejo tudi dekleta tekmovati v vajah na orodju in vseh ostalih panogah, zato se že zdaj pripravljajo vestno in marljivo.
Kakšne naloge so si zadali za bodočo sezono
Poleg tekmovanja v čast 10. obletnice OF nameravajo pripraviti še eno akademijo letni nastop vseh oddel-hov. pozimi pa tudi večje smučarsko tekmovanje, združeno s smučarskimi so jih sami zgradili. Smučanje jih skoki na eni izmed dveh skakalnic, ki še posebno veseli. Ko je zapadel prvi sneg so že skakali na novi skakalnici, škoda le, da je tako kmalu skopnel Zdaj pripravljajo drsališče, kjer bodo predvsem pionirji Imeli priliko uživati vse tiste radosti, ki jih nudijo zima, sneg in led.
Tudi v Škofji Loki hočejo biti prvi
To pa ni samo želja škofjeloških telovadcev, ampak tudi resen namen, ki se kaže predvsem v delu, ki so se ga lotili vel vodniki z društveno upravo na čelu. Mrtvilo, ki je preko poletja vladalo v telovadnici, so nadomestili z redno vadbo ‘katere se predvsem pionirji udeležujejo najbol: številno. Telovadnica je zaživela, pionirji in pionirke komaj čakajo,
kdaj pride dan, ko se lahko razživijo in naigrajo. Rudi, Angelca in Minka so zadovoljni nad radostjo otrok, ki pri igri pozabijo na vse tiste male skrbi, ki že tarejo njihove glavice. Zato 'so kot vodniki tudi tako priljubljeni.
Zakaj ne pridejo k telovadbi tudi športniki
Precej drugače pa je s članskimi oddelki. Ti so z ozirom na tradicijo in število prebivalcev, predvsem mladine, odločno prešibki. Po akademiji,
ki jo je društvo z uspehom ivedlo v Železnikih, je elan članstva popustil. Razumljivo torej, da si je tehnični odbor, ki ve da je koledar društva precej obširen in izvedljiv le z zadostnim številom članstva zadal posebno nalogo: pridobiti čimveč novih članov že včlanjene pa spet prtiegniti k vadbi. Saj so tu še smučarji, planinci in nogometaši, ki bi prav gotovo lahko bolj redno hodili v telovadnico, če hočejo obdržati ali pridobiti kondicijo za nadaljevanje svojih športnih uspehov, ki doslej res niso bili majhni.
V Zagoriia os vse v redu
V' letošnjem letu so v Zagorju, ko ie SSD Proletarec uredil svoje prostore dobili kar dva doma, ki sluzita v fizkulturne namene. Pri tem delu je gospodarski odbor opravil ogromno Število prostovoljnih ur pri čemer se je odlikoval zlasti tov. Guzej Lojze, Prav tako je TD Zagorje v letošnjem letu opravilo ogromno dela ter pripravilo dom za začetek telovadbe Prekritje strehe, ograditev telovadišča, gradnja shramb in drugo je stalo v materialu 110.284,- din, poleg vsega je bilo opravljenih nad 2000 prostovoljnih ur, pri čemer se je izkazala rudarska šola v Zagorju ter član gospodarskega odbora tov. Ustar Vinko, ki je sam opravil nad 420 prostovoljnih ur.
Ce pa pogledamo tehnično stran, na vendar vidimo da nekaj ni v redu. Telovadnica v Zagorju je prazna. Načelnik in načelnica nimata rešenega vprašania glede vaditeljev, kajti nekaj jih je odšlo k vojakom, nekateri so službeno premeščeni in tako je nastalo pomanjkanje vaditeljev Na zadnji seji se je razpravljalo o vaditeljih. Vsi so iskali vaditelje le med starejšimi tisti pa. ki so bili na tečajih so postali »službeno zadržani« ali pa so »oboleli«. Torej špet samo »sprehod« na Bled, v Ljubljano ali v Mozirje, potem pa vsak posameznik obdrži znanje za sebe. Slično je pri SSD Preletarcu. Marsikomu so uredili glede službe (zamenjava), prav tako je s trenerjem pri nogometu. Najvažnejše pa je. da kvaliteta v Zagorju naglo pada, čemur ,ie vzrok, da ni naraščaja- Poverjeništvo za nogomet v Trbovljah je le na papirju. V le-
tošnji sezoni v trboveljskem poverjeništvu ni bilo odigrano zasavsko prvenstvo, niti se ni odigralo mladinsko prvenstvo, še manj pa pionirsko.
Tudi vprašanje nogometnega igrišča je pereče. Tri leta že hodijo nogometaši na razkopavanje te zemlje, a slednjič so zopet, obupali Pri tem delu pogrešamo množične organizacije, da ne govorimo o upravi rudnika in drugih ustanovah.
Koliko časa bo še trajalo v Zagorju to stanje? Prav danes ko bodo društva na svojih občnih zborih dajala obračun svojega dela bo treba na občnih zborih resno spregovoriti o naši mladini v Zagorju ter izvoliti ljudi, ki bodo resneje prijeli za delo m znali pritegniti mladino.	Zupan Lojze
SKLEPI IO FZS:
Po podanih referatih in izčrpni debati je?seja I. O FZS na podlagi ugotovljenega stanja, sprejel sledeče sklepe:
I.
Fizkulturna zveza Slovenie in njene sestavne organizacije še niso v celoti izpolnile sklepov državne konference ITSAJ o oemoKratizacin fizkulture. Republiška vodstva, posebno pa terenske organizacije, se še niso v zadostni meri izpopolnila z novimi prostovoljnimi Kadri, obenem pa je število profesionalno zaposlenih nameščencev še vedno preveliko. V tej zvezi je tudi premalo populariziran sklep izvršnega odbora OF o priznanju (z udarniškimi urami) prostovoljnega dela v fizkulturi na strokovnem področju.
Znatne pomanjkljivosti se kažejo na strokovnem področju dela. Sestavljanje vadbenih programov, prirejanje strokovnih posvetov, strokovna pomoč terenu itd., še vedno ni postala stalna praksa v delu zvez, zato. sta vadba in treningi v osnovnih organizacijah pomanjkljiva in nesistematična. Zveze in osnovne organizacije se vse preveč izgubljajo v neprestanem prirejanju tekmovanj, kar ima za posledico padanje kvalitete, finančne težave, odvajanje fizkolturnikov od dela itd. Ižvenarmij.ska. vzgoja še vedno ni postala sestavni del našega rednega dela.
Naše organizacije, posebno pa Telovadna, še vedno niso dosegle zaželjene širine. Industrijski centri in podeželje še niso področja, kjer bi se množično gojila fizkultura. Marsikje se je začelo zapostavljati množične prireditve, fizkulturne aktive, delo s pionirji in ostala sredstva za razširjenje fizkulture.
Zaradi zgoraj omenjenega je plenum FZS postavil pred vse fizkul-tume organizacije, naslednje naloge:
1. Bližnjim letnim skupščinam moramo posvetiti vso pozornost. Republiške zveze so dolžne pomagati svojim okrajnim in osnovnim organizacijam. Na vseh skupščinah naj se kritično pregleda dosedanje delo in sprejmejo sklepi z obveznostmi za bodoče delo, postavijo letni koledarji in proračuni ter z dosledno izvedenimi tajnimi volitvami izvolijo nova vodstva. Gledati moramo, da bomo s pomočjo dobro izve-
2.	V vseh fizkulturnih organizacijah se morajo uveljaviti splošna načela demokratičnosti in prostovoljnosti. Vsa vodilna mesta morajo izključno prevzeti izkušeni fizkulturni delavci, ki bodo strokovna, organizacijska, finainčno-maierialna in ostala dela opravljali na popolni prostovoljni osnovi. V vseh fizkulturnih organizacijah se mora profesionalni kader (trenerji, inštruktorji, minimalna administracija, oskrbniki domov in stadionov itd.) skrčiti na najmanjši obseg.
3.	Fizkulturni organi bodo v bodoče imeli splošen usmerjevalni in koordinacijski značaj, sestavnim organizacijam pa je treba dati vso iniciativo pri reševanju njihovih problemov. To načelo je potrebno dosledno izvesti v športnih društvih, kjer naj uprave, sestavljene v pretežni večini iz predstavnikov športnih klubov, rešujejo splošna vprašanja, vodstvom klubov in sekcij pa v celoti prepuste široke delovne možnosti na dvigu panoge.
4.	Republiške zveze morajo izboljšati svoje delo na strokovnem polju. Zato naj iz področja svoje panoge reano izdelujejo vadbene načrte, prirejajo strokovne posvete, inštruirajo osnovne organizacije in podvzamejo razne druge mere, s katerimi se bo izboljšalo strokovno delo v društvih, klubih in sekcijah. Zveze naj takoj pristopijo k reorganizaciji sistema tekmovanj (redno delo ne sme biti ovirano, upoštevana finančna zmogljivost, čim manj potovanj itd.). Vse fizkulturne organizacije se morajo seznaniti s Pravilnikom F1JAS o mednarodnih tekmovanjih in ga v celoti Izvajati.
5.	Vse fizkulturne organizacije naj po svojih specifičnih možnostih podvzamejo mere za izboljšanje izvenarmadne vzgoje. V tem pogledu naj vsaka Zveza izdela podrobne programe, s katerimi bomo ooogatili delo osnovnih organizacij. V lemi koledar naj se predvidijo tudi Večje prireditve, bodisi samostojne ali v skupni izvedbi z ostalimi fizkultur-Birni aii organizacijami Zveze borcev, s programom iz lzvenarmaane vzgoje.
6.	Vse fizkulturne organizacije se morajo z vnemo lotiti dela za čim večjo množično razširitev fizkulture. Množičnim prireditvam morajo vse fizkulturne organizacije, ne samo telovadna, posvetiti večjo pozornost. Poživeti se mora delo fizkulturnih aktivov, zato bo TZS pri svojih mestnih odborih organizirala pesenne komisije. Ki bodo s pomočjo odgovarjajočih športnih organizacij prirejale stalna tekmovanja in reševale vse ostale probleme.
7.	Telovadna zveza ie dolžna da se spričo reorganizacije splošnega pionirskega dela poveže z Republiškim pionirskim svetom in skupno z njim podvzamc mere za razširitev pionirskih telovadnih oddelkov v TD.
8.	Večjo pozornost moramo posvečati tudi splošnemu utrjevanju posameznih fizkulturnih organizacij. Posamezne zveze naj v skladu s
ganizacijsl in posameznikov, odenje statistike in
vprašanja, kakor registracijo osnovnih organizacij redno izdajanje članskih legitimacij, dobro vo< evidence itd.	tt
Po poročilu o finančno-materialnem poslovanju in razpravi o njem Izvršni odibor FZS ugotavlja da smo se v vsej organizaciji opredelili predvsem na prejemanje subvencij in le v neznatni meri ostvarjali lastne dohodke. Tako politika je imela zelo kvarne posledice, ki so kazali, da smo:
a) razsipno uporabljali finančna sredstva ob raznih skupščinah, plenumih, domačih in mednarodnih prireditvah;
. b) slabo upravljali naše domove, igrišča, športne naprave In rekvizite; c) neprimerno organizirali mnoga športna in množična tekmovanja, ki niso bila primerna samemu značaju športa in so bila tudi gospodarsko nesmotrna;
d) z razsipnostjo in brezbrižnostjo do članarine, uvajali v društva, klube in sekcije duh profesionalizma, ki je v nasprotju z duhom socialističnega amaterstva:
e)	bili v mnogih mednarodnih dogovorih, za gostovanje Inozemskih športnikov materialno v slabsem položaju, kar je v nasprotju z našo sjološno politiko za enakopravne odnose med narodi na vseh področjih;
f)	Imeli zelo slab pregled nad našim finančno-materialnim stanjem, pri čemer zlasti niso stalno sodelovali nadzorni organi,
izvršni odbor FZS sprejema na osnovi teh ugotovitev sledeče zaključke:
1. V vse) organizaciji le treba v duhu amaterstva ustvariti predvsem lastne dohodke iz članarine članstva in osnovnih organizacij, registracijskih pristojbin, od prireditev in druge dohodke, ki so v skladu z delavnostjo organizacij.
V soglasju s tem priporoča Izvršni odbor, da sestavne organizacije povišajo članarino za leto 1951 in v to svrho pooblašča sekreta-
ijt, uauci ni zet v* l ii v in piuuu jv, j
ali plenumi sestavnih organizacij.
2.	Sistem tekmovanj naj bo v skladu z zdravimi načeli športa in gosoodarslva. Načeloma naj stroške za udeležbo na tekmovanju plača to udeleženci, a stroške za tehnično organizacijo prireditve pa prireditelj.
3.	Pri organizaciji vseh tekmovanj, kakor tudi plenumov in skupščin nas mora voditi princip stroge štednje.
Pri organizaciji mednarodnih tekmovanj je treba vse izdatke omeliti in upoštevati načela recipročnosti.
4.	Vse sestavne organizacije, podrejeni forumi in osnovne organizacije morajo za leto 1951 izdelati po enotnih načelih finančne plane, ki jih morajo nadrejeni forumi potrditi.
Osnovne organizacije jih morajo sestaviti do 15. decembra t. 1. in jih predložiti v potrditev, ki mora biti izvršena do 1. januarja 1951.
Sestavne organizacije morajo voditi zbirni finančni plan podrejenih osnovnih organizacij po glavnih pokazateljih in prav tako FZS za vsa športna društva in samostojne klube. Zbirniki SD morajo biti sestavljeni do 20. januarja 1951.
5.	Sprejme se enotni kontni plan za vse sestavne organizacije in večja društva, po katerem morajo voditi pregled nad vso našo gospodarsko delavnostjo v letu 1951. Za manjša društva se sprejme minimalni kontni plan. Prav tako sc sprejme popravljena proračunska klasifikacija, po kateri se morajo sestavljati proračuni.
6.	Pri FZS se ustanovi »centralni finančni sklad«, v katerega se stekalo dohodki podjetij FZD in 50% letnega viška sestavnih organizacij.
Sredstva iz »Cetralnega finančnega sklada« se uporabljajo po posebnem pravilniku.
7.	Nadzorni odbori na vseh stopnjah morajo vršiti stalen pregled nad finančnim materialnim poslovanjem in nuditi organizacijam pri izboljšanju dela in odstranjevanju napak stalno pomoč.
III.
Plenum Fizkulturne zveze Slovenije pozdravlja pobudo Smučarske zveze Slovenije, ki je v čast 10. obletnice OF pozvala na tekmovanje vse sestavne organizacije FZS. Istočasno je tudi Plenum v celoti sprejel tekmovalni program, ki sta ga sestavila sekretariat FZS in Smučarska zveza.
Pozivamo vse fizkulturne organizacije, da se množično odzovejo tekmovalnemu pozivu, saj bomo s tem ponovno odločno manifestirali svojo pripadnost Osvobodilni fronti.
IZVRŠNI ODBOR FIZKULTURNE ZVEZE SLOVENIJE.
Rokometaši so prvi razgibali „športno mrtvilo" v Ptuju
Ptuj, to mesto »športnega mrtvila«, le bil do nedavnega prizorišče izključno nogometnih tekem. Pred par meseci pa se je nekoliko razživel tudi rokomet Ta športna panoga se je zakoreninila v Ptuju že pred tremi leti, ko ga je zanesla v Ptuj garnizija JA. a pozneje je spet vse zamrlo. Sele letos koncem septembra, ko je Rokometna zveza Slovenije pripravljala ustanovitev rokometne lige Slovenije je naletela v Ptuju na plodna tla. 15 do 20 dijakov višjih razredov ptujske gimnazije je pokazalo za rokomet veliko zanimanje. Kmalu nato je Ro. kometna zveza poslala trenerja, ki ni imei težkega posla s sestavo ekipe za tekmovanje v republiški rokometni
ligi. Slab mesec po tem. ko se je pričelo govoriti o rokmetu so že prišli prvi uspehi: zmaga nad ljubljanskim »Slovanom« v I. kolu lige.) To
je dalo mlademu moštvu vzpodbudo za nadalnje tekmovanje. V naslednjih tekmah so s pomanjkljivo tehniko in brez rutine prestali več ali mani uspešno svoj »ognjeni krst« v republiški ligi
Rokometni klub Ptuj šteje danes okoli 30 članov, ki so v pretežni večini srednješolci sami mladi fantje z veliko »porcijo« veselja, pa tudi nadarjenosti. Po začetnih težavah, ki jih le klub v glavnem prebredel, stoli pred njim najvažnejša naloga: razširiti članstvo in to predvsem na izven.
šolsko mladino, kajti misliti je treba na to. da bodo sedanji člani I moštva čez leto aii dve maturirali in odšli iz Ptuja.
Začetki so er skromni, toda nedvomno so toniki rokometaši vredni vse pohvale. Predvsem zato. ker so prvi le nekoliko t zdramili omejeno »ptujsko športno mrtvilo«. S pametnim zimskim ueningom (prepričani smo, da bomo kompleten RK Ptuj kmalu videli tugi pri urah snlošne te-'esne vzgoje TD Ptuja ali Mladosti) bodo gotovo svoje znanje tako izpopolnili, da bodo v spomladanskem delu lige marsikomu prekrižali račune-
—mrk
Kaj je pokazala letošnja atletska sezona
(Nadaljevanje)
3066 m:
9:03.2	Pavšič	Mil
9:03-2	Šober	ZM
9:14-1	Male	ZM
9:15.0	Kranjc	E
9:15.2	Inkret	ZL
9:20.0	Špacapan	2L
9:22.1	Lenart	Kr
9:23-6	Kovačič	E
9:33.8	Prelog	K
9:36 0	Okršlar	ZL
Rezultati ne predstavljajo stvarnih možnosti naši htekačev. Pavšičev rezultat je z ozirom na pomanjkljiv trening dober. Ugodno je presenetil Šober, ki je tudi tu precej napredoval. Kranjc, ki je zmožen rezultata pod 9 minut, je tekel le enkrat. Od vseh je prav gotovo največji talent Lenart, ki je brez posebnega treninga in ob prvem nastopu na tekališču dosegel boljši rezultat kot večina rutiniranih tekačev. Mladi Okršlar je z navedenim časom dosegel republiški juniorskii rekord.
3000 m zapreka:
9:54.8 Pavšič	Mil
10:04.4 Muistaplč	K
10:14-0 Kranjc	E
10:33.0 Štajner	K
10:36.0 Prelog	K
Steeple-chase so tekli naši tekači le na državnem prvenstvu. Pavšič je dosegel najboljši slovenski rezultat na tej progi (rekordi se tu ne vodijo). Ostali tekmovalci niso dosegli časov, ki bi odgovarjali njihovim uspehom na ostalih progah.
Maraton:
2:56:50.0 Lessizza	E
3:00:00.0 Kovač	Gr
3:00:00-0 Benedičič	Gr
Lessizza na državnem prvenstvu svojih velikih zmožnisti ni popolnoma izkoristil, ker je premalo treniral Z resno pripravo bo lahko prihodnje leto posegel v bo-rbo za naslov najboljšega maratonca FLRJ. Ostala dva sta bila vse premalo pripravljena na ta najtežji tek. Pogostejše prirejanje krajših »maratoncev« (20,25 ali 30 km), bi bilo tem tekačem tako nujno kot koristno.
Višina:
182
180
180
178
175
173
Štrukelj A-
Žgal in
Cerpes
Kolbe
Debeljak
Kravanja
Z-a.gor j
Štrukelj J. Jerman Moljk Zupančič
E
E
ZM
L
K
E
K
E
ZL
ZL
K
1949 171.6 cm; 1950
170 170 170 170 170
1939 175.2 cm;
174.8 cm.
Skok v višino lahko smatramo za eno naših najkvalitetnejših disciplin. Z novim slovenskim rekordom je Zga-lina prehitel mladi Štrukelj Andrej, ki ni bil lani siguren niti na 170 cm. Tehnično se je zelo popravil, vendar še ni dovršen. Zgalin je zopet prestopil svojo stalno višino 180 cm- Cer-pe.s je dvakrat ^dosegel isto višino m se na drža'vnem prvenstvu plasiral pred Strokiiom in Žgalinom. Kolbe je sicer napredoval, vendar je bil v svi> lih rezultatih precej nestalen. Dobiti bo moral dobro strokovno vodstvo, sicer mu ves njegov talent ne bo pomagal naprej. Zagorc lanskega uspeha ni ponovil. Od ostalih skakačev ima največ možnosti Štrukelj Jože. pod pogojem, da bo resno treniral
6,84
6,61
6,58
6,48
6.30
6.27
6.26
6,26
6,21
6.14
Daljina:
Spam
Cop
Wagn,er Zagorc Crepinšek Horvat. Požun . Cerpes Voderlič Petauer
E
E
E
K
K
ZM
D
ZM
K
K
navijal. Miler Janko krogle m treniral in zato ni ponovil lanskega rezultata. Golc se je popravil za nekaj centimetrov. Meršol je dosegel dober rezultat, vendar izgleda bolj slučajno, ker se mu pozneje ni več približal. Peterka je v teku sezone napredoval za pol metra. Zidar ima še mnogo možnosti razvoja, ker je tehnično še popolnoma neobdelan. Eden glavnih vzrokov za slabe rezultate v metu krogle je dejstvo, da večina atletov v letošnji tabeli meče kroglo le mimogrede.
Disk:
46,74	Miler J.	E
43,13	Peterka	K
41,33	Golc	K
41,11	Miler B.	E
37.70	Golja,r	E
37,52	Huta,r	G
35,45	Špan	E
35,03	Lešnik	ZM.
34,84	Slamič	D
34.71	Kravanja	E
Miler Janko se Je s svojim tzvis. un rezultatom prepričljivo utrdil na drugem mestu med Jugoslovanskimi metalci diska
1939 37,49 m; 1949 38,31 m; 1950 38,76 m.
Disk je ena naših močnejših disciplin, od metov pa daleč najboljša. Miler Janko je letos ponovno napredoval, kar se ne kaže samo v izboljšanju rekorda za 71 cm, ampak tudi v večji sigurnosti na posameznih nastopih. Letos je metal stalno čez 43 m na koncu sezone, ko je bil v polni formi pa čez 45 m, s čimer je ponovno dokazal, da je bil krivično prezrt pri sestavi državne reprezentance. Peterka je dosegel odličen rezultat, toda le enkrat, sicer pa ni bil siguren niti za 40 m. Golc in Miler Bogdan nista napredovala, vendar sta metala oba precej stalno okoli 40 m Lepo se je razvil Golja,r, ki je še precej neobdelan, kar mu daje nade na nadaljnji napredek.
52,50	Miler J-	E
50,70	Kopitar	K
50.05	Miler B.	E
50.02	Ažman	ZK
49,40	Mozer	K
49.02	Iršič	K
48.95	Vučenovič
47,12	Špan	E
46.32	Mlakar	K
46,10	Vister	G
1939 47.14 m:	1949 47,80 m; 1950
49.02 m.
Miler Janko te discipinie ni treniral. a je kljub temu dosegel za naše prilike zelo lep rezultat. Z nekoliko več treninga bi kaj kmalu vrgei kopje nad 55 m- Mladi Kopitar se je lepo razvil in je metal letos stalno nad 47 m. Ažman Iz Kranja je dosegel odličen rezultat za začetnika, vendar moramo te rezultate ocenjevati previdno ker je pozneje metal večkrat celo pod 40 m. Mozer in Iršič sta napredovala in bila v rezultatih stalna. Z napredkom v metu konia smo lahko zadovoljni, saj bi bil lanski 1Q., letos komaj dvatseti Manjka n-wn re nekaj metalcev 1	'
43.82
40,77
40,74
38,00
36,63
■36,45
kvalitete Kladivo: Jančič Miler J. Roš
Gujznik
Markež
Peterka
(okoli 55 m)
K
E
E
ZL
ZM
K
35,58	Kosec	E
34,29	Golc	K
32,63	Batič	ZL
32,62	Vidrih	ZM
1939 37,23 m: 1949 34,57 m: 1950 37,15 m.
Razveseljivo dejstvo: letos 17 tekmovalcev, lani sedem. Ob zaključku sezone nas je z lepim rezultatom in novim rekordom ugodno presenetil Jančič, ki ima še veliko bodočnost, ker je tehnično še precej nedovršen. Z upornim treningom in veliko voljo se je izkazal Roš, ki je mnogo napredoval in imel na koncu sezone že sigurne mete nad 40 m. Ce bo tako nadaljeval, lahko prihodnje leto pričakujemo lepe borbe med njim Ln Jančičem za izboljšanje rekorda. Zelo lepe perspektive ima mladinec Mar-
kež. k i bo tovo 40 m.
prihodnje leto metal go-
Desetciboj:
Subelj Cerpes
Špan Kravanja Kebrič Kopitar Peterka Gobec Kabaj Lorger
E
ZM
E
E
ZM K K Z M ZM K
5643 548!)
5432 5074 4802 4405 4200 4068 4012 3861
Subelj je izrazit, desetobojec ki mu manika le tehnična obdelava v nekaterih disciplinah (daljina, palica in krogla), da bi dosegel 6000 točk. za kar je vsekakor sposoben. Seveda bi bil za tak rezultat potreben bolj načrten trening. Cenpes in Špan sta dosegla dobre rezultate, vendar se je pokazalo, da imata oba, posebno pa Snan. za desetoboj vse premalo vzdržljivosti. ki je poleg hitrosti in tbhnične pripravljenosti v vseh disciplinah, pogoj za vrhunske rezultate. Kravama je od lani napredoval za 200 točk Boljši rezultat je dosegel le še Kebrič. Ostali tekmovalci nimajo potrebnih pogojev za dobre "desetobojče. ker so vse preveč enostranski.
Kratice pomenilo: E — Enotnost, K — Kladi var, ZL — Železničar (L1), ZM — Železničar (Mrb). Tj — Litija, D — Domžale. Gr. — Gregorčič (Jesenice). ZK — Železničar (Kranj). Kr — Krka (Novo mesto).
(Nadaljevanje sled1!)
Novo mesto, središče odboikaškega športa
14.46 13.20 13.09 13.01 12.81 12,72 12.58 12.57 12.57
12.46
K
E
E
ZM
ZL
ZM
K
E
E
K
1939 6.355 m; 1949 6.39 m; 1950 6,395
koruzaie4 cm”	r* ni^btf "Mi
siguren in so se njegove daljine gibale navadno pod 6.50. Res pa je, da je pridobil nekoliko na hitrosti, kar mu je pri odličnem stilu prineslo dober rezultat. Cop in Wag:ner sta veliko odkritje letošnje sezone. Cop je sicer skakal že dolgo, vendar stalno le okoli 6 m Wagner pa je šele letos začel s treningom in se je takoj uveljavil kot tretji skakalec v Sloveniji. Zelo nas ie letos razočaral Zagorc ki včasih niti 6 m ni mogel preskočiti. Tudi Creiptoiek ie zelo popustil ker zaradi bolezni ni skoraj nič treniral Troskok:
Zagorc Waginer Zgalin Cerpes Moljk Kebrič Crepinšek Štrukelj A.
Lukič
L*.™ Hohnjec
1939 12.57 m: 1949 12.42 m: 1950 12.94
metrov.	.
Zagorc ie postavil nov državni rekord bil je pa v svojih rezultatih precej nestalen. Ostali so najmanj za raz ' red slabši. Lepo se je uveljavil Wa-Bner ki ima za troskok precej smisla in pričakujemo drugo leto od ^ Pl€8a rezultatov nad 13,50 m. Tudi Zgalin se je popravil čeprav se stare napake til ah zalet ni odvadil. Cerpesove možnosti so precej večje od letos doseženega rezultata. Moljk te brez posebnega treninga dosege! zadovoljiv
Scvarialf. '£ “tTe tr£
SSSftti napeir-
kanje brzine je ovira za napredek marsikaterega troskoka sa.
Palice:
3.41 Cenoes 3.32 Spam
3.20	Špindler
3.20	Vehovar 3.10 Zgalin 3.06 Lak 3.05 Vulkah
3.03	Kralj
3.03	Vozelj 3.00 Eferl „00 Zaeorc 3.00 Filipič 3.00 Glavač 3.00 Peterka
Izmed vseh sekcij, ki trenutno delalo pod okriltem SD Krke v Novem mestu, je največji napredek in uspeh pokazala sekcija odbojke. Njen nastanek in razvoj izvira še iz leta 1947, ko sp se odbojkaši Novega mesta prvič predstavili širši Javnosti. Krepko notranje delo. požrtvovalnost, nesebičnost in jeklena volja je pravzaprav šele v letošnjem letu rodila obilne sadove.
Pod skrbnim vodstvom referenta sekcije tov. Pučka in njegovega sodelavca tov. Urha. ie sekcija že čez zimo 1949/50 postavila poleg že obstoječe članske vrste, ki je lansko leto zasedla 3 mesto v republiški ligi, še moško mladinsko, žensko člansko ln mladinsko, ter pionirsko vrsto Vse te vrste, razen pionirske, so cez zimo pridno trenirale in zato poleti žele lepe uspehe.	.	.
Poglejmo našo člansko vrsto. Ze v pomladanskem delu tekmovanja v republiški ligi je bilo čutiti, da bo moštvo resen nasprotnik vsakomur in favorit za prvo mesto To je predvsem potrdila lepa zmaga, ki si jp je moštvo priborilo na prvomajskem tekmovanju na Reki, kier ie premagalo vsa moštva m osvojilo častni pokal v trajno last. Prav ta zmaga ie dala moštvu nove volje za redne in sistematične-treninge.
Začelo ie tekmovanje v jesenskem delu. v katerem je pokazalo moštvo nekaj res cdličnih iger. posebno zadnjo, ko ie Kovinarja, najresnejšega tekmeca za prvo mesto v
reDUNaSkv:!ltii'kactisjhhaltekmah za vstop v prvo zvezno ligo v Zagrebu se članska vrsta ni uveljavila, ker je morala nastopiti brez Pučka in Cc-sna. katerih prisotnost bi gotovo ugodno vplivala na vrsto mlajših igralcev, ki vi tnkrsit nrvič nnsto-pili v ZHprtcm prostoru.
Poleg že omenjenih igralcev sodelujejo v moštvu še Dolenc Medic Rodič. Simič Sterbenc in .drugi od.katerih vsak posameznik in vsi skupaj doprinasajo vse žrtve in napore da svoie matično društvo in dolenjsko metropolo na^°s.=^iie zastopajo na športnem polju Vsem are
enako priznanje in zahvala, ki naj jim bo obenem tudi pobuda za še nadalnie plodonosno in uspešno delo
Krka ima dobra moštva v vseh oddelkih
Članice, mladinci in mladinke med tem časom tudi niso počivali. Na republiško mladinsko prvenstvo v Novem mestu, ki aa ie odlično organizirala sekcija sama, za kar ie prejela pohvalno diplomo Odboj kaške .Zveze Slovenije, je postavila moško in žensko vrsto. Moška ie zasedla 5 mesto, mladinke pa so bile druge, la plasma n mladink je iste pripeljal na državno prvenstvo v oom-bor, kjer so zasedle zaradi diskvalifikacije vseh moštev 3. mesto v državi, kar je vsekakor največji uspeh sekcije. Članice, čeprav začetnice, so tudi tekmovale na republiškem prvenstvu in tam zasedle 4. mesto. Vsa moštva torej, razen pionirskega, so v letošnjem letu imela razgibano življenje Zaključna slika letošnje sezone:	dam
drugi, članice četrte, mladinci pa peti,v Slovenili, mladinke druee v Sloveniji in tretje v državi — verno prikazuje delo sekcije, požrtvovalnost funkcionariev in visoko športno disciplino članov. Res je. da posameznim vrstam manjka tehnike- rutine in športne inteligence, kar vse bi pridobile, če bi imele vsaj enega izkušenega trenerja, vendar je nadvse zadovoljivo, da so začetne na-
donfačlh8trenerjevDlw/nfafedujeio. Žre. dvom. je vsem
marsikomu zmešato^r svričo takega števila vrst eno samo igrišče odločno premalo. Da bi omogočili vsem r“m nu no potrebne treninge je članska vrsta ob sodelovanju funkcionarjev organizirala gradnjo se enega Igrišča in ga s prostovoljnim deloin tudi dokončala tako da sekcija trenutno razpolaga z dvemi igrišči. Vendar pa bo treba še delati, ker v'Novem mestu odbojka bolj m bolj prodira.
Zvezna odbojhašha liga zaključena
nekoliko nekatere že 5 let z
rt^LizSuf;
Čeprav se odbojka v naši državi igra po sistemu lige šele od lam. je takšno tekmovanje prineslo kakor prt drugih športih koristne uspehe. Dvignili sta se zanimanji.- za igro m Kakovost.
Plasmaji posameznih ekip v dizavm lestvici po končanem prvenstvu je naslednji:
1. Partizan 34, 2. Spartak 30 3. Mladost 24, 4. Enotnost 18, 5. BSK 18, 6. Polet 18, 7- Crvena zvezda 16. 8-Sarajevo 12, 9. Železničar (Lj) 8, 10-Proleter 2 točki.
Poglejmo sedaj posamezne vrste:
Ekipa Partizana nastopa že o tet / Istimi igralci z velikim uspehom- P": kazala je najbolj stalno formo- bratci
$11 'ietoliko °,eto
igrajo z velikim poletom-	eMka
Državni prvak leta 1948 zagr Mladost je pokazala letos nestai
f°To°so tri najboljše vrste v državi-
InEnotoostCije.y spomladansketn delu
ipffik
in liub-ter dobila z
dosegla 12 točk. v jesenskem 6.
1939 3,238 m:	1949
ZM
E
E
K
E
ZM
D
L
L
ZM
K
ZM
K
K
3,112 m;
1950
3.140 m-
S skokom ob palici ne moremo biti
ti.
zrušil ga ni Špan. kakor smo ze■ .vec let pričakovali, temveč Cerpes.. Vzrok temu je nesistematičen trening in uvalami e vedno novih elementov v način skakanja- Lep rezultat je dosegel Vehovar. ki ga bo z izbo išavo zaleta in prehoda preko prečke lahko še obilno izboljšal. Zgalin je skakal brez vsake priprave in dosegel rezultat na račun močneea odriva m male teze. C e bi si osvoiil vsaj osnovne elem-ent e tehnike, bi lahko že prihodnje leto skočil tudi 3.50 m.
Krogla:
12.73	Miler B-	E
17,66	Miler J-	2
12.33	Golc	K
11,93	Meršol	ZL
11,87	Furman	E
11.85	Peterka	K
11.85	Eferl	ZM.
11,60	Brod	ZL
11.58	Zidar	G
11,55	Špan	E
1939 12,39 m: 1949 11.94 m 1950 12,00
m Letos ie na čelu tabele Miler Bogdan iti ie že zelo zgodaj dosegel najboljši rezultat, vendar ga pa zaradi nesistematično-« ‘""'»“s nt več
se vrsti v mejah brzine, gibčnosti, spremenljivosti in raznih domislic, bo v bodočnosti zelo veliko odvisno. od temperamenta posameznikov m ek:pe: V tem smislu stoji pred slovenskimi vrstami ogromna naloga v primeru z ostalimi, posebno s tremi prvoplasi-ranimi, ki so zapopadli že marsikatero moderno lastnost odbojke.
Zakaj je položaj za Slovenilo ugoden? Zato. ker je možno, da si ekipa Železničarja iz Ljubljane pribori na kvalilikacijah vstop v zvezno ligo m bo z vrsto mariborskega Železničarja, ki se je že plasiraj v zvezno ligo. že 4- slovenski zastopnik, ki se bo naslednje leto boril za državno prvenstvo.
Ce še na kratko pogledamo žensko ligo, je položaj za nas Slovence zelo ugoden. Slovenke so že 18 let državne prvakinje. Polet iz Maribora ie držal naslov 14 let. Enotnost pa 4 leta in je v tem času izgubila, samo eno prvenstveno tekmo. Letos‘si prvi dve mesti zopet delita Enotnost in Polet. Spartak je tretji in s prvima dvema zdaleč prednjači pred ostalimi. — Tako kot predslavlta Enotnost solidno ekipo v vseh ozirih, ie treba pohvaliti igralke Poleta zaradi njihove borbenosti m požrtvovalnosti.
V republiški lig! vse vrste s sistematičnim delom dosegajo lepe uspehe. O tem bomo pisali enkrat prihodnjič kaj več	m- s-
Občni zbor kluba za konjski šport Partizan
Klub za konjski šport »Partizan« v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 36. t. m ob 19. uri v sindikalni dvorani postaje Ljubljana na Masarvkovi cesti (nova zgradba poleg postaje). Vsi elani m prijatelji Kluba vabljeni
Strelsko prvenstvo Maribora
V prvi polovici novembra je bilo ekipno prvenstvo Maribora v sobnem streljanju z zračno puško. Rezultati v moštvenem tekmovanju so naslednji: člani: 1. Metalna. 2. Pošta, 3. Metrop L: članice: 1. Metrop: mladinke: 1. MTT; mladinci: 1. ZIZ, 2. MTT, 3 Pero Franc — klasična gimnazija; v .tekmovanju posameznikov pa:	elani: l.
Žirovnik (Pošta). 2. Selinšek:	3- Beg
(oba Metrop); članice: 1. Zidarič, 2. Dolenc. 3. Selinšek (vse Metrop); mladinci: 1. Sojč, 2. Mlinarič, 3. Reberšek (visi Metrop); mladinke: L Tomšič, _2. Jovovič (obe MTT) Žirovnik Jože
Viadukt 1. : Sežana 1:1 (1:1)
Preteklo nedeljo je bila v Sežani pred 150 gledalci prijateljska nogometna tekma med »Viaduktom« iz Borovnice in SSD »Železničar« --Sežana. Gole sta dala za »Viadukt« Lovšin, za Sežano na desna zveza. Najboljši na terenu je bul vratar »Viadukta« Hribar I. ki je tako rekoč branil sigurne gole.
Izbenmo naibuiisegu slovenskega špoinuKu
Ceorav je mmiio že precej časa, odkar je nas spotim lediPK objavil anketol v kateri naj vsi ljubitelji slovenske luauuur« sodelujejo pri izbiri najboljšega slovenskega športnika, je on veuoar do danes oazi/ zelo skromen. Ne vemo, kje pravzaprav uči vzi.ok neztnntttes.ranosll našega športnega občinstva, čeprav se nam zdi verjetno da vec.na dobro ve in pozna sposobnosti enega ali Odlike drugega, v emo, da se ie težko odločiti, če moramo izbirati po napotku, ki nam ga je Odi v predzadnji številki »Poleta« »Tomaž Pokljuka!'«, saj je danes med našimi športniki veliko takšnih, ki bi spadali na prvo, oziroma na drugo mesto Treba je samo nekoliko volje in več zanimanja, pa s, bomo lahko že v najbližji bodočnosti ustvarili pravilno podnoo o najboljšem slovenskem športniku. Naj bo torej ves ta teden v znamenju »obleganja« pisem v našo redakcijo iz vseh predelov Slovenije.
V pomoč pa vam bomo od danes naprej priskočili, s. podatki neka terih vidnejših športnikov tako. da vam bo lažje pri lZDlri,
Polda Janez, skromen lant iz Gorenjske, je po osvoboditvi dosegel nekatere izredne uspehe. Za-,:S stopal je našo državo na vseh mednarodnih .tekmo* i vanjih doma in v tujini. Letos se je ude.ezil svetovnega prvenstva v Ameriki in je s svojim izrednim pogumom in vztrajnostjo priboril Jugoslaviji velik ugled Njegovi naiveč.ji uspehi so: leta 1949 je v Planici v težki mednarodni konkurenci zasedel prvo mesto pred Karlssonom (Švedska), ki .ie med deseterico najboljših svetovnih skakalcev. Od srednje-............. evropejcev je dosegel dvakrat v Holmenknllnu najvidnejše mesto in se tako uvrstil med elito severnjakov. Poleg tega pa je na tekmah v Avstriji. Švici in Italiji bil vedno med prvimi.
, Mulej Tinček. Kdo ne pozna veselega Gorenjca, ki je dosegel zlasti letos izredne uspehe? Njegov ii : /i nastop v Ameriki je vzbudil izredno zanimanje pri žs / š svetovni športni javnosti, čeprav si ni priboril mesta med prvo svetovno desetorico. Toda gostovanje v Ameriki po svetovnem prvenstvu, kjer so sode o-vali prav tako svetovni moistri in kjer je Mulej večkrat dokazal, da prav pič ne zaostaja za najboljšimi, temveč da mu primanjkuje le mednarodne rutine, nam potrjuje dejstvo, da ,se uvršča med svetovne mojstre alpskega smučanja. Njegovi letošnji
........ uspehi so naslednji: v tradicionalnem Kaninskem
smuku je osvojil tretje mesto takoj za slavnima italijanskima tekmovalcema Montiem ln'Gartnerjem: na mednarodnem tednu v Pla-mci je bil v smuku prvi. V ostalih mednarodnih tekmah ie bil včasih med prvimi, včasih pa tudi za nekaterimi sorojaki, vendar pa je povsod vzbudil splošno pozornost zaragi izredno divje vožnje m tehnične dovršenosti.
Finžgar Rudi. Ce smo rekli za Poldo, da ie njegova odlika skromnost, za Muleja izredna borbenost. bomo lahko rekli za Rudija, da je naš najpogumnejši smučar. Letos so bili njegovi uspem večji kakor prejšnja leta. Na mednarodnem planiškem tednu ie bil med tekmovalci, ki so dosegali naivečje daljave na veliki skakalnici. Je član nase državne reprezentance in ie zelo priljubljen ne samo doma. ampak tudi v tujini. Nima sicer takšnih uspehov kakor Mulej ln Polda, vendar je resen tekmec na večjih skakalnicah tudi največjim mojstrom.
Hanc Matija, stalni član naše atletske reprezentance, državni rekorder na 800 m in treti! na 1 cOO metrov. Izven športnega udejstvovanja odlucme Hanca izredna vestnost ori vsakdanjem de,u. tovarištvo fn vztrajnost. Ce hočemo torei zadostiti zahtevi pri izbiri najboljšega športnika, moremo upoštevati pri Hancu vse vrline zasebnega življenja.
Danes toliko o teh športnikih prihodnjič pe kai več o uspehih ostalih
Pred kratkim je zaključilo letošnjo sezono z občnim zborom pet plavalnih kolektivov v Sloveniji: Ljubelj iz Tržiča, Prešeren iz Radovljice, Železničarja iz Ljubljane in Kranja ter Polet iz Maribora.
Iz poročila o delovanju sekcije ljubljanskega Železničarja, ki ga je podal načelnik tov. Stich, smo lahko sraz-brali, da je sekcija v preteklem letu vidno napredovala. Iz skromnih začet-četkov v lanskem letu je zasedla plavalna ekipa letos tretje mesto v slovenski ligi, vaterpolo moštvo pa se je kot drugoplasirano na slovenskem prvenstvu udeležilo kvalifikacijskega turnirja za vstop v II. zvezno ligo. Res je, da je moštvo na tem turnirju zasedlo šele zadnje mesto, vendar pa ni igralo podrejene vloge ln je štiri tekme izgubilo s tesnimi rezultati (s prvakom turnirja 3:6). eno pa odločilo v svojo korist. Člani društva so opravili nad 800 ur prostovoljnega dela pri izgradnji stadiona na Kole-ziji in svojega fiskulturnega parka ter s tem prekoračili obveznost, ki so si jo zadali na lanskem občnem zboru.
Največja pomanjkljivost v sekciji je bilo majhno število mlajšega kadra, kar se je tudi odrazilo na letošnjhm slovenskem pionirskem prvenstvu. To stanje se je sicer v zadnjem času že izboljšalo, vendar pa so si člani sekcije zadali kot prvo točko v planu za leto 1951 pritegnitev večjega števila mladega kadra v sekcijo s pomočjo tečajev v srednjih in železniških strokovnih šolah. Tudi skoki so bili slaba stran sekcije, zato bo delo tudi v tej panogi s prihodnjim letom izboljšano.
V zvezi z novo uredbo o varčevanju, so si člani zadali obveznost, da si bodo s pomočjo zbiranja starega že-
leza sam! zagotovili finančne pogoje za nadaljnji razvoj sekcije.
*
Drugi najmočnejši klub v Sloveniji PK Polet je imel svoj občni zbor sredi preteklega tedna. Poročilo sekretarja kluba, tov- Košenine, je kritično pre-motrilo uspehe in neuspehe sekcije v preteklem letu. Plavalna sekcija je dosegla svoj največji uspeh na državnem prvenstvu, kjer je v hudi kon. kurenci najboljših jugoslovanskih tekmovalcev zasedla osmo mesto v državi. Mariborski plavalci so imeli prvič v svoji zgodovini letos mednarodno srečanje z Grazem, ki so ga v Grazu izgubili, doma pa odločili v svojo korist. Poleg Brandncrja, ki je bil doslej glavna opora društva, je sekcija letos pridobila novo drž. reprezentantko v hrbtnem crawlu Vauh-nikovo_ ki je dvakrat zastopala barve FLRJ na plavalnih dvobojih. Skakalna sekcija je pod vodstvom tov. Kanclerje dosegla lepe uspehe ln zavzela drugo mesto na državnem prvenstvu. Skakalna ekipa PK Poleta, razen Ma-jerjeve, sicer ne razpolaga z vrhunskimi skakalci, vendar pa je moč ekipe prav v velikem številu mladega skakalnega kadra, ki se v Mariboru naj-bolj sistematično vzgaja. Najmanj uspehov so pokazali ivaterpolisti, ki so po lanskem uspehu, ko so osvojili prvenstvo LRS v waterpolu. letos zasedli šele tretje mesto v Sloveniji. Vzroke za ta neuspeh mora moštvo iskati predvsem v nediscipliniranosti in premajhni zainteresiranosti za trening, čeprav so za to imeli vse pogoje.
Novo vodstvo kluba, s preds.dni-kom tov. Moranom na čelu, bo skrbelo, da. se bodo napake Iz preteklega leta odpravile in da bo tudi PK Polet doprinesel delež k splošnemu dvigu slovenskega plavalnega športa.
^o"oosrefilio! Pmnaeala ie
Mladostjo 3:2.	.»ttinp
Na vprašanje, kje so vzroki taksne igre. lahko mirno odgovorimo, da izhaja vse to samo iz nerodnosti in ne resnosti igralcev, skratka iz nedi-sciTtih niranosti tako na treningih, kakor ce lo tudi na samih prvenstvenih srečanjih. Tako je n. pr. morala Enotnost igrati proti Crveni zvezdi zaradi nediscipline posameznikov samo s petimi igralci. Jasno, da ie tekmo izgubila. Ce bi bili igralci Enot n osti disciplinirani, bi se p-rav gotovo lahko potegovali za prvo mesto Ze samo t' dejstvo nas opozarja, da mora ekipa Enotnosti, če hoče še nadalje častno in pošteno zastopati Slovenilo v svojo v>-sto vpeliati nekaj osnovnega, kar je drugim vrstam (Spartak) že predpo api 'za vse nadalinie delo Moško vrsto Poleta iz Maribora sestavljajo stari Bralci, Značilno za.njih ie prav tako nestalna forma, [grajo se star sistem (srednji krilec naprej) Opažena je nesistematičnost treningov, ki seveda vplivajo na vse. Lepo so igrali z Mladostjo, katero so premagali drugače pa jih je precej spremljala smola in nesreča.
Preostane nam še Železničar (Ljubljana), ki ie letos igral prvič v ligi. Sestavljajo ga se neizkušen: igralci. Omembe vreden ie v tej vrsti primer igralca Meserka. ki ima v glavnem za posledico neuspeh ekipe Omenjeni tovariš ie na treningih in v gotovih trenutkih na tekmah izvedel kakšno dobro potezo Navidezno se ie dvignil nad slabe igralce. Ta trenuten uspeh na ie bil zelo varljiv za tiste, ki so pričeli Meserka forsirati. Nazadnje je zaradi nretfrane hvale zabredel že v nolie domišljavosti, v nevarno stransko not športnikov in je tako začel v odločilnih trenutkih popuščati ozir. je sploh odpovedal. Ker je slonelo vse ravno na niem. se je začel vrstiti ne-nsT3'(?h 7a neuisn^hom. Vršita jx> morala igrati na kvaiifikmHskem tekmovanju če hoče ostati v ligi-Ker je cdboika sprejela in bo sprejemala naprednejše ln primernejše sisteme in ker ie igra že danes mnogo popolnejša, mnogo bol.i dunamicna m
O atletski ekipi „Zelezničarja“, ki je osvojila 22.264 točk
V Mariboru dobiva atletika trdne temelje
Atletika v Mariboru je že tudi pred vojno bila na visoki stopnji, l Zal premalo trenira in ti rezultati niso do	lahko kmaiu zamenj;
‘a.krat mariborski atleti dGS_eglir,ek^ izrednih rezu tatov prava slika njegovih možnosti. Je iz- e »tarejse tovan-e^
in večkrat zastopali barve slovenske, pa tudi državne reprezentance
Takoj po osvoboditvi se je pri SSD Železničarju formirala atletska sekcija in začela z delom popolnoma znova. Od predvojnih atletov je ostalo le nekaj juniorjev. nekaj starejših atle-tnv na je pomagalo pri organizaciji, i etos so mariborski atleti prekosili vsa nričakovania. V tekmovanju II. zvezne fige so si z 22.264 točkami priborili dru«o rhesto. tik za novosadsko Slogo, in se tako uvrstili za prihodnjo sezo-nn nonovno v I. zvezno ligo.
° Ep pogledamo tekmovalce moške Pkioe vidimo, da prevladuje mladi kader, kateremu se v glavnem pot k nsnehom šele odpira. Steber ekipe tvoriio predvsem naši znani atleti, med katerimi prednjači slovenski re-vmvier tov. Cerpes, dalje Male m So-ber Hrovatin. Kebrič in Eferl. Zal mnraio ti nastopati po večim v treh disciplinah in še v dveh štafetah, kar kvarno vpliva na rezultate njihovih snecialnih disciplin.
5 cerpes Miško ie star 25 let. Z atle-se bavi 13 let, j<» slovenski re-v skoku s palico (3.40). tek-visino (180) in tro-
tiko
korder
(24.0) 400 m (54.0). Je še vedno naj-hitrejsi Mariborčan in s svojo upornostjo pri treningu daje dober vzgled vsem mlajšim.
Kebrič Vanči, zaprekaš, 110m (17,2), 400 m (1:00.2). troskok (12.88); star je 25 let, z atletiko se bavi 12 let.
Eferl Viktor, star 26 let, se bavi z atletiko že 14 let:	metalec krogle
(11.98) konia (45 751 disk- (.14.50).
m,,iP v skoku v	---- —.
skoku (13.01). Je pa tudi dober dese-toboiec, saj je pred kratkim postavil ludi nov rekord. Je trener ekipe m je v veliki meri uspeh iste sad njegove nožrtvovalnostt, vztrajnosti in strokovne2 sposobnosti. V času odsliiženja vojaškega roka je bil član SK »Partizan« in tam končal fizkulturno solo.
Kabal Milan, star 28 let, se bavi z atletiko 4 leta:	absolvent DIF-a. Je
šprinter 100 m (11.8), 200 m (24 5), 400 m (55.0) in 400 m žanr. (1:01.4). je sekretar atletskega kluba, dober organizator in ves svoj prosti čas žrtvuje za dvig atletike v Mariboru.
Hrovatin Mirko, star 27 let, se bavi z atletiko 14 let: 100 m (11.5). 200 m
Cerpes, slovenski rekorder v skoku s palico, je marljivi trener atletske ekipe »železničarja«
reden tip desetoboica.
Lah Ivan. tehnični vodja ekipe, ie istočasno tudi njena duša. Star 28 let, se bavi z atletiko 16 let. Sedaj skače s palico 3.06 m, vendar ie v prejšnjih časih dosegel dobre uspehe v teku na 1500 m in 5000 m.
Gradišnik Srečko, star 25 let. se bavi z atletiko 5 let. Je dolgoprogaš na 5000 in 10.000 m. Lani je bil slovenski prvak. letos pa ni redno treniral in ni dosegel svojim sposobnostim odgovarjajoče rezultate.
Gobec Stanko, star 18 let, se bavi z
atletiko 3 leta; skače v višino 165 cm, s palico 2.90 in 110 m zapr. 17.8.	.
Lorber Ivan, šprinter, 100 m (11.9) in daljina (5.95) Je talentiran, vendar n: redno treniral.
Šober Drago, je izreden sredniepro-gaš; njegovi rezultati, na 1500, 3000 in 5000 m dajejo slutiti, da smo Slovenci dobili nekaj novih talentov ravno v teh disciplinah, ki so v naši državi na zelo visoki ravni, Je zelo vztrajen in miren atlet, dober tekač tudi na smučeh .V prihodnjih letih bo, v kolikor bo nadaljeval z resnim delom, še marsikateremu dolgoprogašu prekrižal račune. Je po točkah najvrednejši atlet v ekipi (ima 3 discipline no 800 točk).
Male Rudolf, srednjeprogaš, resen tekmec Soberju Odlikuje ga velika borbenost in vztrajnost Medsebojna konkurenca je rodila vrsto izrednih rezultatov, saj sta od tekmovanja v tekmovanje boljšala mariborske rekorde.
Markež Ivan, -še iunior. je presenetil z dobrimi rezultati v kladivu in disku Posebno v kladivu ima še široke
možnosti razvoja in unajmo da bomo Slovenci kmalu zopet imel- dobre k.s d iv3Š6
Se je atletov AKŽ, ki trenirajo in
nastopajo v prvi ali drugi ekipi in bo-
tiho in vztrajno, zato pa uspehi ne bodo izostali, kar daje AKŽ še lepše perspektive za prihodnjo sezono, ko.se bodo borili v I. zvezni atletski ligi.
In ženska ekipa...
Kramžar Vera, sedaj študentk« ekonomije, je izreden talent: 100 m 13.8 in 800 m 2:30.0. To so rezultati, ki jih je dosegla v prvem letu resnega dela. Odlikuje jo naraven tek in izdelan stil šole tov, Čerpesa.
Sernec Marja, nameščenka, skače v višino 130 cm. v daljino pa 4.44 m. Na prvem tekmovanju čez zapreke, je dosegla odličen rezultat in slednjič »našla« svojo disciplino. Je najrednejša pri treningih in zelo vztrajna.
Živko Zora, nameščenka, je že v -prvem letu treninga dosegla v metu diska 27.74 m in na 200 m 29.8 m. Tudi njena odlika ie vestnost in vztrajnost.
Lampret Mira. mladinka, ie prav tako v prvem letu dosegla v metu krogle že 9.75 m in ima tu še velike možnosti razvoja.
Korošec Dragica ie metalka, ki že več let z uspehom nastopa v ekipi, čeprav so ji mlajše tekmovalke postaie resne konkurentke: vendar jim le se vedno dober vzgled tako v rezultatih, kot tudi v rednosti pri treningih.
Bevc Darinka, učiteiiica. ie najboljša sprinterka (100 m 13.8. 200 m 28.8). Žal zaradi poklica ni mogla redno trenirati. sicer bi lahko dosegla še boljše uspehe.
Hedi Tea dijakinja (800 m 2:35.0), ie vzbudila nozornost predvsem na krosih: žal letos zaradi poškodbe na nogi ni redno trenirala in tako ni mogla izpolniti pričakovani.
Kebrič Vand
Zvezni smučarski koledar
DECEMBER — JANUAR
24. XII. —■ 14. I.: smučarski dnevi (društvena in klubska tekmovanja);
31. XII.: skoki na 80-metrski skakalnici v Planici, organizator Enotnost;
7. I.: tek na 15 km na Pokljuki z mednarodno udeležbo, organizator SZJ, izvedba SD Bled;
13. — 14. I.: mladinsko prvenstvo LRS, organizator SZS: l. tek, štafeta in skoki v Kamniku, izvedba SSD Kamnik; 2. alpske discipline v Kranju, izvedba SSD Udarnik; nadalje dvoboj Beljak : Jesenice (tek, skoki, veleslalom), organizator Gregorčič;
U. — 28. I,: prvenstva okrajnih telovadnih odborov;
24. ■— 29. I,: mladinsko prvenstvo FLRJ na Popovi šapki, Makedonija, organizator SZJ, izvedba SZM;
JANUAR — FEBRUAR
23. I> — 4. II.: Koroški teden v Črni (28. I. alpske discipline, 4. II. skoki na 50-metrski skakalnici), organizator Topilec, Žerjav;
4.	II.: prvenstvo Telovadne zveze
Slovenije za člane in članice;
11.	II.: prvenstvo Telovadne zveze Slovenije za mladince in mladinke ter tekma v skokih na Bledu za Jakopičev memorial, organizator SD Bled;
15.	— 18. II.: prvenstvo visokih Šol z mednarodno udeležbo, organizator SZJ, izvedba ASIC;
18. II.: Bukovniški smuk z mednarodno udeležbo, organizator Enotnost;
21. — 25. II.: prvenstvo FLRJ za Člane in članice v vseh disciplinah v Kranjski gori, organizator SZJ, tehnično vodstvo SZS.
MAREC
1.: Mariborski slalom na Pohorju, organizator SZJ, izvedba Polet, Maribor;
3.-4.: Mednarodni dvoboj Enot-nost-Železničar : Dunaj, kombiniran s SC Semmering v Podkorenu, organizator Enotnost ter propagandne tekme (tek in alpske discipline) v Kolašinu (črna gora), organizator SZJ, izvedba SZ Črne gore;
7. — 11.: Mednarodni planiški teden (štafeta 4 X 10 km, tek na 15 knt, smuk, slalom moški, ženske, skoki na 80-metrski skakalnici), organizator SZJ, izvedba Organizacijski komite Planica;
16.	— 18.: Sarplaninski smuk (kombinacija smuk, slalom, veleslalom) Makedonija, organizator SZJ, izvedba SZM;
18.: prvenstvo FLRJ na 50 km na Pokljuki, organizator SZJ, izvedba SZS;-
APRIL
L: Jadranski veleslalom na Plat-ku, organizator SZH;
21.: odkritje spomenika padlim borcem smučarjem na Pokljuki:
27.: Triglavski smuk v proslavo 10. obletnice ustanovitve OF.
MAJ
5.	: dvoboj Celovec : Tržič v vele-
slalomu na Zelenici, organizator SD Ljubelj, Tržič;
12.	: veleslalom pod Jalovcem z
mednarodno udeležbo, organizator Enotnost.
M edtiarodn i smučarski koledar
JANUAR
6.	-7.: Avstrija, Semmering, dvo-
boj Enotnost : Železničar (Dunaj);
7.	: Avstrija, Innsbruck, skoki na
Berg Isel skakalnici;
13.	—	14.:	Švica, Grindelwald,
mednarodne ženske tekme v smuku, slalomu, veleslalomu in tekih;
13.	— 14.: Švica, Wengen, smuk, slalom;
14.	: Italija, Gailio, skoki;
13. — 31.: Nemčija, Garmisch-Par-tenkirchen, mednarodni zimskošportni teden, vse discipline;
18. — 21.: Italija. Trento, smuk, slalom, veleslalom;
20.	— 21.: Avstrija. St. Anton, Hannes Schneiderpokal, smuk in slalom;
21.	:	Francija, Mars tein, Coupe
Montefiore, 18 km patrolni tek:
21. — 23.: Švica, Le Locie St. Moritz, Unterwasser, turneja skakalcev;
23. — 30.: Italija, Gortina, mednarodni zimskošportni teden, vse discipline:
26. — 28.: Avstrija, Beljak, troboj Slovenija—Videmska provinca —Koroška.
JANUAR
FEBRUAR
31. I. — 4. II.: Francija, Chamoix, mednarodni zimskošportni teden, vse discipline;
31. I. — 4. II.: Avstrija. V/indisch-garsten, avstrijsko državno prvenstvo v vseh disciplinah;
4. — 5. II.: Italija, Trbiž, tek žensk ln skoki;
7.-8. II.: Avstrija, Kitzbiihel, Hah-nenkamm. Philips Pokal, alpske discipline;
7. — 11. II.; Avstrija. Badgastein, tek, štafeta in skoki;
7.	do 11. II.: Švica, švicarske drž
prvenstvo, vse discipline;
8.	— 11. II.:	Italija, italijansko
državno prvenstvo v klasičnih disciplinah;
16. do 11. II.:	Avstrija, Seefeld,
alpske discipline in skoki;
11. II.:	Avstrija, Bischofshofen,
skoki;
18. — 13. II.:	Francija, državno
prvenstvo v klas. disciplinah;
16.	— 13. II.:	Nemčija, državno
prvenstvo v klas. disciplinah:
17.	— 18. II.:	Švica, St. Moritz,
Beli trak, smuk, slalom, tek in skoki;
18.	— 25. II.: Norveška, Oslo, Hol-menkollen. vse discipline;
18.	II.: Avstrija. Celovec, mednarodni skoki:
19.	II.: Avstrija, Werfen. mednarodni skoki mladincev:
21. — 25. II.:	Francija, državno
prvenstvo v alp. disciplinah;
21. — 25. II.: Nemčija, državno prvenstvo v alp. disciplinah:
25. H.: Avstrija, Zeli am See, veleslalom, skoki.
MAREC
28. II. — 4. III.: Nemčija, Oberst-dorf, teden poletov;
6. ECI,:	Švica, Davos, Parsenn
Derby;
1. — 4. III.: Italija, državno prvenstvo v alpskih disciplinah;
9.	— 11. IH.:	Italija, Sestriere,
Kandahar, alpske discipline:
18. — 18. III.: Francija, Auron, veleslalom, slalom:
25.	III.: Avstrija, Blelberg, veleslalom;
35. — 26. III.: Nemčija, Feldberg, slalom in skoki:
26.	HI.: Francija. Val d'lsere, slalom in veleslalom;
31. IH.: Italija, Canin, smuk.
APRIL
1. IV.: Avstrija, Ziirs. veleslalom;
8. IV.:	Italija. Marmolata, smuk
in veleslalom;
8. ali 15. IV.:	Avstrija, Vrtača
(Karavanke) troboj Celovec— Beljak — Ljubljana v alpskih disciplinah.
ODMEVI PO VELIKEM SREČANJU
Naša nogometna reprezentanca je v sredo dosegla nedvomno) svoj največji uspeh po osvoboditvi, ko je v Londonu igrala neodločeno z Angleži, ki so tako še nadalje ostali neporaženi na domačih tleh. Vendar pa lahko hkrati ugotovimo, da se je našim nogometašem izmuznila edinstvena priložnost za dosego zmage, ki se doslej ni nudila nobeni drugi evropski reprezentanci na angleških tleh. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da smo igrali z Anglijo prav v trenutku, ko angleška re-
Beara je na tekmi z Anglijo potrdil svoje visoke sposobnosti in navdušil vseh 70 tisoč gledalcev
Obesil afeer kolesarske sekcije Železničarja
V	četrtek je bil občni- zbor kolesarske sekcije ljubljanskega Železničarja. Predsednik sekcije Slibernik te v svojem poročilu omenil slabo zanimanje za izvenarmadao vzgojo, kateri bo moral novi odbor posvetiti večjo skrb. Za uspehe, ki jih je sekcija letos imela, se je treba predvsem zahvaliti Kolesarski zvezi Slovenije in matičnemu društvu, ki sta nudila sekciji vsestransko pomoč. Velika zahvala gre tudi forumu, ki je nudil brezplačno vožnjo članstva na tekmovanja, sicer bi stroški za vožnjo presegli milijon dinarjev. S pomladanskim krosom, par trojnimi in ostalimi tekmovnjai je bil letni plan izpolnjen 100 odstotno. Grajal je nekatere tekmovalce, ki so zar hte.vali rezervne dele koles kljub temu. da so jih imeli doma, češ da v nasprotnem primeru ne bodo prišli na tekmovanje.
Pomanjkljivost referata je hi!a v tem, da hi navedel, ali je upravni odbor kaj ukrenil proti 'nepravilnostim in izkoriščanju nekaterih tekmovalcev.
Nato sta podala svoji poročili tajnik in tehnični referent Kačič, ki je poudaril zlasti uspehe nekaterih tekmovalcev, med katerimi zasluži največjo pohvalo tako po discipliniranosti kakor po kakovosti Perm: e Vinko, čigar uspehi na domačih im inozemskih tekmovanjih so zelo dobri. Zadovoljiv je uspeh -sekcije pri prostovoljnem delu s 1537 urami, s čimer se je uvrstila na prvo mesto v društv-u.
V	živalmi debati -so na-i-več razpravljali o pomanjkanju tabularjev. za kar -nosijo del krivde tudi tekmovalci, ker niso hoteli pomagati tovarišu Gartnerju. ki je vložil v svojem prostem času veliko tru-d-a za njihovo izdelavo iz materiala, katerega j-e sekcija dobavila iz Kranja. Oglasil ,se je tudi predsednik KZS to-v. Vospernik, ki je opozoril na napake, katere je treba čimprej odpraviti ter je nakazal delo in bodoče naloge Kolesarske zveze, klubov in sekcij.
Za novega predsednika kolesarske sekcije je bil izvoljen to-v. Marinšek.
Med kamniškimi smučarji
Takoj ko je pade! prvi sneg, so kamniški smučarji hoteli pokazati, da so za zimsko sezono kar dobro pripravljeni. Organizirali so namreč gozdni tek. kjer je tekmovalo 43 tekmovalcev. med njimi 4 iz Mekini, ki so se že v preteklem letu uveljavili kot dobri smučarski tekači. Pri članih smo pogrešali starejših tekačev, zmago pa si je prepričevalno osvojil znani reprezentant Bručan Jože. Tehnični rezultati so naslednji: člani 5 km: 1. Bručan, 2. Žvokelj, 3. Stele: mladinci 3.5 km: 1. Ogrinc (Mekinje). " Kožuhar;
2. Rebolj, 3-
mladinke
2 k m : 1. Babnik. 2. Bregar. 3. Stele; mlajši mladinci 2 k m: 1. Jeras, 2. Snabel. 3. Lanišek. Za vso organizacijo in za uspešno delo v sekciji ima zaslug požrtvovalni tajnik, ki tudi vodi telovadbo smučarjev. Žvokelj J.
Garnizon (Vipava) : Mladost 2:2
Po visoki zmagi 7:0 nad domačim Garnizonom se je Mladost iz Ajdovščine preteklo nedeljo srečaila- z Garnizonom (Vipava), ki je bivši prvak vojaških ekip v Slo-vensketn Primorju in igrala 2:2. Na koncu tekme je prišlo do malega -nešportnega izpada in so igralci zapustiti igrišče pred zaključkom. Tudi ta nešportni dogodek moramo strogo obsoditi, saj v zadnjem času pogosto poudarjamo, da. moramo biti na športnih igriščih disciplinirani.
Hladnik Feliks
Viadukt II. : Podpeč 10 :0 (4:0)
V	nedeljo sta se tudi srečala
»Viadukt« in Podpeč Zmagalo je zasluzeno moštvo »Viadukta« z rezultatom 10:9 (4:0).	Vidovič Franc
Borut : Usnjar 2 :2
V	Gotovi.ia h bi morala biti danes.
19. t, m. odigrana prvenstvena nogometna tekma. Ker iz nerazumljivega vzrc-ka ni bilo sodnika, šta moštvi »Usnjarja« iz Šoštanja in domačega »Boruta« odigrali le nrijatelisko tekmo. Teren sploh ni ustrezal igri — bit je zelo slab. Kakor izgleda tudi po opominu poverjeništva za nogomet niso Gotoveljčani pristopili k popravi in ureditvi igrišča.	Bogdan
II, zvezna boksarska liga Sparta,k 5 Borac (Z) 14:2 p. I. Mladost (O) : Jedinstvo (Zemun) 10:6
Zvezna boksarska liga pred zaključkom
Partizan Radnički Lokomotive Milicionar Radnik
Metalac
Borac
Fodrinje
Jedinstvo
Sp ar,tak
Milicionar
Mladost
7
7
8 8 6
11
8
9
10
9
10
11
87:23
»«
||
22:74
m
Ififi
8L77
59:117
prezentanca na nekaterih mestih preživlja krizo.
Ne bomo pisali o poteku tekme, ker so vsi ljubitelji nogometa gotovo poslušali radijski prenos in tudi verjetno prebrali vsa poročila. Ne bomo govorili niti o izjavah in komentarjih, ker so tudi ti vsem . več ali manj znani. Omejili se bomo samo na naše mnenje o igri p-osameznih naših reprezentantov, katerega smo dobili o,b radijskem prenosu,
Beara je več kakor opravičil svoj prvi nastop v državni reprezentanci, saj je bil »junak dneva« in najboljši med vso dvaindvaisetorico. Ubranil je celo tri žoge, ki so jih gledalci tako-rekoč že videli v mreži. Stankovič je bil boljši branilec od Goliča, pač pa je zaigral dptoro šele v zadnjih desetih minutah, ko je vzdržal naporno borbo s Hancock som. Oba sta- sicer igrala zadovoljivo, vendar menimo, da bi bil Broketa bolje opravil svojo nalogo. Tako pa je moral prisostvovati tekmi samo kot opazovalec, Čajkovski je bil tokrat boljši, ker ni zapuščal svojega mesta in ni odhajal preveč v napadi, kakor se je to dogajalo v zadnjem času. Vendar tudi on ni predvedel takšne igre, kakršno bi po njegovem renomeju lahko pričakovali. Horvat je bil steber naše obrambe in je odlično opravil svojo nalogo. Lahko trdimo, da j-e bil poleg Beare naš najboljši igralec. Djajič je pokazal svojo običajno igro in je dobro opravil svojo dolžnost. V napadu sta bila Mitič in Bobek odlična graditelja igre, Ognjanov in Vuka s pa sta izvrstno preigravala nekoliko nezanesljiva angleška branilca Eekers:leya in Ramseya. Toda vsi napori teh štirih napadalcev niso bili kronani s takšnimi uspehi kot bi sicer lahko bili, ker se je izkazalo, da je bilo pravilno ne samo naše, temveč mnenje celotnega jugoslovanskega športnega tiska in občinstva glede postavljanja mladega in neizkušenega 2Ivanoviča na najbolj! odgovorno mesto v napadu. Postavljanju W61fla je nasprotoval edino novinar Stevčič. toda iz neupravičenih razlogov, ki sol se po Zivanovičevi igri tudi izkazali kot neutemeljeni. Čeprav je dosegel izenačenje, je Zivanovič s svojo igro dokazal, da še ni dorasel tako težkim nalogam, kakor jih je od njega zahtevala, tekma z Anglijo. Vsi ostali štirje napadalci so mu ■ v vseh 90. minutah pošiljali uporabljive žoge, vendar se nikakor ni mogel uspešno zoperstaviti odličnemu angleškemu srednjemu krilcu Leslie Comptonu ki mu je skoraj vedno odvzel vse žoge, zaradi česar se v glav-
nem tekma ni končala z našim popolnejšim uspehom.
Iz vsega navedenega izhaja, da smo imeli prav ne samo mi, temveč tudi drugi predlagatelji pri sestavljanju državne reprezentance, pred njenim odhodom v London. Z doseženim uspehom smo vsekakor več kakor zadovoljni, česar pa ne moremo trditi tudi za igro vseh naših reprezentantov, kakor smo spredaj navedli.
Doseženi rezultat pa nas nikakor ne sme zasanjati, da ne bi ponovno doživeli razočaranja z Dunaja. Sedaj je dovolj časa pred nami ln naloga našega nogometnega vodstva j-e, da poišče več igralcev, ki bi lahko izpopolnili vrzeli v naši reprezentanci, da končno dobimo standardno moštvo, ki bo uspešno predstavljalo naš nogomet tudi v najtežjih srečanjih. Predvsem smo dolžni revan-žo avstrijski reprezentanci, ne samo za. zadnji poraz, -temveč tudi za prvo izgubljeno igro v Beogradu, To bo naslednje leto najtežja naloga našega nogometa, ker so Avstrijci danes boljši nogometaši od Angležev in lahko rečemo: skoraj najboljši v Evropi. Igralci, ki jih moramo poiskati za standardno moštvo, so po našem mnenju levi branilec, desni krilec, predvsem pa srednji napadalec.
ing. Mirkovič Dragotin
(.™...	. ......... i!
Negomefna prvenstva evropskih držav
Horvat je bil poleg Beare naš najboljši igralec
ANGLIJA: 19. kolo: Arsenal :	F ul h a m
5:1, Burniey : Liverpool 1:1, Chelsea : Derbv Countv t :2, Everfnu : Sunderland 3:1, II ud -dersfield : Tottenham 3:2, Middlesbrough : Biackpool 4:3. Nevrcastle U. : Charlton Ati. 3:2, Portsmouth : Aston I illa 3:3. Sheffield \Yed. : Bolto n W. 3:4, Stoke Cii v : Wol-vcrliampfon W. 0:1, West Brnmvich Albinu : Manchester II. 0:1. Lestvica: Arsenal 30, Middlesbrough 27, Newcastle 26, Tottenham 25 točk itd.
AVSTRIJA — 12. kolo: Admira : Športih ub 2:0, Austria : F C IVien 0:0. A ietina : Voruširiš 1:2. Rapid : FAC 5:2, JViener Nenstadt t-Elfektra 1:1, Vacker . Sturm 6:1* — Lestvica: Rapid 21. Vacler 17, Austria t5, Sportklub 14 točk itd.
CSR — 25. kolo: Dokla 1’rešov : Sparta 0:5, ATK : Žilina 6:2, Bratislava : Viktnvica 2:1, ČSD Plzenf : Skoda. Plzeui 0:9. Toplice : Trnava 1:1. OD Praha : Železničar: 0:1, Košiče : Slavia 2:1. — Lestvica: želez-ničari 34, Bratislava in Sparta 33, V itko-vice 31 točk itd.
FRANCIJA — 13. kolo: Lille : Nimes 4:2, Sefe : Marseille« 2:1. Le Havrc : Rou-baix 3:2. St. Etienne : Bordeaus 1:0; Nan-cy : llcnncs 3:2, Racing : Toulouse 1:1.
Ileims : Lena 4:2. Nice : Strasbourg 4:1. — Lestvica: Le Mavre in Strasbourg 19, Biel, Ileims in St. Etienne 18 točk itd.
ITALIJA — 12. kolo: A talenta : Padoa :i;l, Fioreniina :	Internazionale 1:2, Ge-
!,„a : Nova ra 3:0, Juventns : Palermo 4:1. I azin :	Triestina 2:0. I.ucchese :	Torino
1:0. Milan : Bologna 1:2, Napeli : Samp-dnrja 4:0 Pro Patria : Roma 3:1. Ldinese : Como 1:1. — Lestvica: Internazionale 21, Juventns 1q, Milan 18, Bologna in Lazio 15 točk itd.
POLJSKA — Zadnje, 22. kolo: Zv ion k o-viecz (Krakov) • Zvionkouiecz (Poznanj) i:t, Kolejarz (Varsavš) : Ogniwo 1:1, Kole-iarz (Poznanj) : CVKS 1:1. Lnia : ^ lok-marž 1 : 1, Gornik (Bvtom :	Budovlani
(Chorzow) 2:1, Gornik (Radlin) Gwardia 2:1. — Naslov prvaka je osvojila Gwardia i/ Krakova s 33 točkami pred Unio 32 in Kolejarzom (Poznanj) 26 točk.
ŠVICA — 9. kolo: Basel : Grenchen preložen o, Locarno : Lausanne 0:1, Chatix de Pon ds : Belincona 3:0. Lugano : Toun.c Fel-lows 0:0. Servette : Biel preložena, Loung Bovs : Canfonal 7:2, Ziirich : Chiasso preložena. — Lestvica: Chiasso 11 (od S tekem). Toung Bovs in Lausanne 11 točk (od ’) tekom) itd.
Atletsko prvenstvo Japonske
Na atletskem prvenstvu Japonske, ki je koncem sezone v Kagošimi, niso bili
posebni rezultati — 100 200 m: Ikoni a 22.2. 400
m: Kesoni: Okanp m: Moriva
bilo ^
doseženi ,
da 11.0. 200 ni: Ikoni a 22.2.
50.3, 800 in: Ta o 1:57.9, 1500 4:05.8, 5000 m t Tamoj 15:18.0, 10.000 m: Tale asu gi 33:19.8, maraton: N od a 2;47:19, 110 in ovire:	Ki nami 15.5,	400 m ovire: O kan o
54.8, 3000 m zapreke: Takahaši" 9:47.4. višina: Suzuki 1.90 in, palica: Sava d a 4.00 m, Morivaki in š uči jama 3.90 m, daljina: M. Taj ima 7.35 m. As o 7.23 m troskok: Ji muro 14.84 m, Kavano 14.74 m, krogla: Deneta 12.96 m, disk: Safo 38.40 m. kladivo; Kani amot o 44.45 m, kopje: Nagajasu *58.S2 m, deseteroboj:	Hirati 5698 točk:	ženske —
100. m: J o si kav a '12.6, 200 m: Okamoto 25.7, 80 ril oviro: Joiieda 12.0, višina: Sato, Azi-kata in Nam bit (sestra olimpijskega zmagovalca v troskoku čuhei Nambuja) 1.50 m, daljina: Silgimura 5.85 m, Jošikava -5.64 m, krogla: Josmo 12.10 m, disk: Jošino 40.83 m. kopje: Kato 37.60 m.
V	Sidnevit je avstralski atlet letonskega porekla Aleksis Bakel is vrgel kopje 62.09 m. Goodncre pa je na 220 y ovire dosegel 24.5.
Boksarski prvak Evrope premagan
V	Parizu je Francoz Georg Mouche pre-
magal boksarskega evropskega prvaka lažje kategorije v ’	^
kolih po
točkah.
Romera (Španija)
TEORIJA IN 'PRAKSA ali »množični« ogledni partizanski pohod
Ljubljana, 25. nov. Peti sklep razširjene seje Izvršnega odbora FZS se glasi: »Vse fizkuiturne organizacije naj po svoji specifični možnosti podvzamejo potrebne mere za izboljšanje izvenarmadne vzgoje. V tem pogledu naj vsaka zveza izdela podrobne programe, s katerimi bomo obogatili delo osnovnih organizacij. V letni koledar naj se predvidijo tudi večje prireditve, bodisi samostojne, ali v skupni zvezi z ostalimi fizkulturnimi ali organizacijami Zveze borcev, s programom iz izvenarmadne vzgoje.«
Fizkulturna zveza Slovenije se je danes namenila izvesti pregledni partizanski pohod. Udeležili naj bi se ga zastopniki v-seh športnih zvez, povabljeni pa so bili tudi' zastopniki športnega oddelka na Ministrstvu za prosveto in pri MLO. Pohod naj bi seznanil udeležence z načinom organizacije ter jih spoznal z raznimi tehničnimi vprašanji pri njegovi izvedbi, kar bi nato lahko uporabljali pri delu z osnovnimi organizacijami.
Pri zadnji postaji električne cestne železnice v St. Vidu se je nudila dopisniku »Poleta«, ki si je hotel ogledati ta množični pohod, kaj žalostna slika. Vsega skupaj so se zbrali, reci in piši, štirje ljudje in to član sekretariata FZS, ki je obenem zastopal TZS, zastopnik Strelske zveze in Smučarske zveze ter inštruktor. Tako je z našim dopisnikom vred odšlo v hribe nad St. Vidom pet ljudi. Res, »množičen pohod«!
Žalostna slika, še bolj žalosten pa je odnos podrejenih športnih zvez do navodil FZS in opravljanje njihovih službenih dolžnosti. Zdi se nam. da bo moral Izvršni odbor FZS o takih in podobnih stvareh' razpravljati, ker to vsekakor ni osamljen primer.
Hokejska reprezentanca Švice premagana v Londonu
Reprezentanca Švice v hokeju na ledu je na gostovanju v Angliji izgubila_ svojo prvo tekmo v Londonu proti profesionalni ekipi Strcatham 4:7.
V	Baslu so bili na mednarodnem turnirju v hokeju na ledu, ob sodelovanju italijanskega moštva Diavolli Rosso Neri iz Milana doseženi naslednji rezultati: Diavolli R. N. : IIC Basel li:3, H C Lausanne : Bern 8:4. V Finalu so Diavolli premagali IIC Lausanne 4:2 (2:1, 1:1, '1:0), v borbi za tretje mesto pa je Basel premagal Bern 6:4.
»Giro di Sicilia« zadnja kolesarska dirka sezone
V	Palermu se je končala zadnja etapna
kolcshfska dirka. »Gi r<> di Sicilia«* ki je
bila razdeljena v 7 etap s skupno dolžino 1190 km in v kateri so sodelovali samo italijanski neodvisni dirkači. V zadnji 159 km dolgi etapi Trapani—Palermo je zmagal Umberto Drči s 4,57:25 (povprečno 33,087 km na uro) pred Fumagliem in Bras-,-o!o. V skupnem plasmaju je bil prvi Zam-!>ini s 35:00:05 pred Zampierijem 35:04:35 in Radovanom 35:06:25.
ZSSR na evropskem prvenstvu v košarki
•Po vesteh iz Pariza je ZSSR pristala na sodelovanje na evropskem prvenstvu v košarki maja 1951.
Nogometna reprezentanca ’ Avstrije v Veliki Britaniji
Nogometna reprezentanca Avstrije bo odpotovala 7. dec.ejnbra iz Dunaja na gostovanje v Veliko Britanijo, kjer bo igrala
13. decembra 16. decembra
Belfastu proti'Irski iif dne Glasgotvu proti Škotski.
Odmevi z republiškega prvenstva v: namiznem tenisu
nediscipliniranih igralcih naj razpravljaj© anerodajni forumi
forum. Verjetno je imel Bradeško
Preteklo nedeljo smo imeli na Jesenicah republiško prvenstvo, kjer so lahko nastopili samo oni tekmovalci, ki so si priborili pravico nastopa že v predtekmovanjih. To prvenstvo pa je bilo toliko mikavnejše zato, ker so vladala različna mnenja, češ, najboljši igralec je dr Lazar; drugi so trdili, da je to Bradeško, nekateri pa so pripisovali naivečie sposobnosti Bogataju. Vsled teh različnih mnenj smo vsi z zanimanjem pričakovali nedeljsko prvenstvo. Medtem ko je bila organizacija brezhibna, smo vendar na tekmovanju opazili nekatere nepravilnosti, ki prav gotovo zavirajo uspešen razvoj slovenskemu namizne-T>a tudi slabe žogice so onemogočile
Dr. Lazar je osvojil letošnje republiško prvenstvo članov v namiznem tenisu
mu tenisu. Prav ob tej priložnosti, se nam zdi potrebno kritično oceniti nedeljsko tekmovanje na Jesenfcah in ugotoviti napake, ki morajo v bodoče brezpogojno odpasti.
Ob prihodu na Jesenice je vladalo prav prijetno razpoloženje in človek ie imel vtis, da bo pač to prvenstvo zopet pokazalo najlepše športno vzdušje. Vse tekmovanje se je do finalnih iger najlepše razvijalo. Res je, da tu ni bilo opaziti kdove kakšnih kvalitetnih iger, (predvsem moremo to trditi za člane in clanice), kajti pri vseh si opazil pomanjkanje treninga, večjo kvaliteto. Razumljivo pa je, da je za finalne igre vladalo tako med nastopajočimi, kakor tudi med gledalci, najvecie zanimanje. V finalne igre ■pri čalnih so se uvrstili dr. Lazar, Strojnik Roman. Bradeško in dr Krečič. Ta razvrstitev je več ali manj ustrezala sposobnosti in moči posameznikov, razen morda dr. Krečiča, ki ga je le srečno naključje uvrstilo med omenjene igralce. Ne mislim 's tem podcenjevati sposobnosti dr. Krečiča. vendar nam rezultati nekaterih drugih tekmovalcev (Strumbelj), Medvešček) povedo, da bi lahko bili na tem mestu drugi- Toda tudi v finalnih srečanjih nismo zapazili kvalitetnih iger. Posamezne igre so se razvijale včasih prav dramatično (primer dr Lazar:Strojnik), nekatere pa so nam dokazale v pravi podobi posamezne igralce, ki. so vse prvenstvo vzeli neresno in s tem zmanjšali vrednost celotne prireditve. Predvsem^ sta pokazala neresno igro dr. Krečič in Strojnik Roman Ko je Strojnik Roman izgubil igro proti dr. Lazarju (prepričan je namreč bil. da bo v tem dvoboju on. zmagovalec), je v_ njem popustila borbenost in vse njegovo vedenje je izražalo skrajno neresnost, kar je lahko opazil vsakdo, ki je sledil finalnim igram Meditem ko se je razvila na prvi mizi ogorčena borba med dr. Lazarjem in Bradeškom., sta istočasno na sosednji mizi dr. Krečič in Strojnik igrala boli za zabavo, vsekakor pa ne tako, kot bi morala igrati v finalni tekmi na republiškem prvenstvu! Razumljivo je. da je zato slovensko prvenstvo izgubilo svoj namen in npm ni-pokazalo stvarne moči posameznih igralcev. Druga laka nešportna poteza je bila v igri med dr. Lazarjem in Bradeškom, ko je slednji pri stanju 20:14 v svojo korist, prepustil igro nasprotniku. Prav gotovo takšen postopek zasluži vso grajo in bi moral a tem razpravljati nadrejeni
takšno odločitev delno vzrok V razgovoru nam je namreč povedal, da vodstvo turnirja v nekem oziru ni bilo dosledno pri svojih odločitvah. Prvenstvo ie bilo namreč organizirano po čiisovniku. - tako, da je lahko vsak igralec vedel točno kdaj mora nastopiti, če pa bi zakasnil pet minut, bi brez borbe moral prepustiti igro nasprotniku. V finalni igri je moral Bradeško nastopiti proti Strojniku Romanu, toda slednji je prišel prepozno, zato je Bradeško zahteval, da mu mora Strojnik v smislu določbe prepustiti igro s 3:0. Razumljivo je, da je nastala debata, v kateri je vodstvo turnirja odločilo, da se kljub zamudi Strojnika tekma le odigra, kasneje pa se lahko Bradeško pritoži. Bradeško je igro s Strojnikom izgubil z rezultatom 3:1, vložil protest, ki pa je bil zavrnjen, češ, da v tem času ni manjkal samo Strojnik, ampak večina igralcev. Ne bomo razpravljali, ali je vodstvo v tem primeru postopalo pravilno ali ne. vsekakor je neopravičljiva poteza Bradeška. ko je v igri. z dr Lazarjem pri stanju 20:14 v svojo korist, ko je imel že skoraj zmago v žepu, odstopil od igre. S tem ie tudi osebno užalil dr. Lazarja, ki ga vsi poznamo kot vzornega športnika. Ce bi zmagal Bradeško, bi imeli dr Lazar. Strojnik R. in Bradeško enako število točk ter bi morali ponovno igrati Tako lahko trdimo, da nam letošnje republiško prvenstvo ni pokazalo prave moči posameznikov in tudi ni zadostilo želji mnogih športnikov. da bo namreč ob tej priložnosti vedarle sestavljena lestvica najboljših slovenskih namiznoteniških igralcev,
Iz vsega tega vidimo, da je- letošnje namiznoteniško prvenstvo Slovenije le delno uspelo. Medtem ko je vodstvo turnirja prvenstvo res vestno pripravilo, so tekmovalci po drugi strani s svojim nediscipliniranim vedenjem zapustili pri gledalcih zelo slab vtis. Vedeti namreč moramo, da ie danes ta športna, igra zaradi pomanjkanja žogic znatno padla v kvaliteti prav v Sloveniji, zato bi se moral vsakdo zavedati, da z nešportnim vedenjem in morda še celo s kakšnimi osebnimi razprtijami prav gotovo ne bo pomagal pri dvigu kvalitete tega športa.
V	Saarimicknn je brazilsko nogometen moštvo Atlelico Mineiro premagalo FC Saa rbračku n 2:0 (0:0).
Nogometna reprezentanca Pakistana, ki je. ti a gostovanj ti v Evropi, je odigrala še nadaljnji d ve tekmi, in sicer je v Amsterdamu premagala Nizozemsko 2:1	(1:0) in
v Bruslju Belgijo 4:0 (2:0).
N n gostovanju v Carigrada je švedsko nogometno moštvo Flfsborg izgubilo tekmo proti Fen prhe kre 2:3.
Na gostovanju v Izraelu je švedska nogometno moštvo A1K. v srnjem, drugem nastopu premagalo prvaka Makaki iz Telaviva s 3:1.
V	Rangoonu je švedsko' nogometno mo-št v o Djurgarden premagalo reprezentanco Burme 2:0.
Francija : Portugalska 3:0 v odbojki
V	Parizu je reprezentanca Francije premagala. Portugalsko V odbojki 3:0.
150 sabljačev v Parizu
V	Parizu je nastopilo v tekmovanju
Rene Monaka nad 150 sabljače-je Italijan ^1	’
ma ga! letošnjega roza Bnhana 5:1
nad 150 sabljače-*-. V Eduardo Mangiarotti^pre-sv ©tornega prvaka Franom.
Lestvica italijanskih teniških igralcev
Teniška z\ez.a Italije .je objavila naslednjo letošnjo službeno lestvico svojih igralcev: 1. Cucelli, 2. R. Drl Bell o, 3. M. Del Belin, 4. Gard in i# 5. Meriti, 6. Canepele, 7. Belarditvelii. 8. Tautassi, 9. Sada, 10. Garcia. Lestvica igralk: 1. Bossi. 2. Mam-fredi, 3. Migliori. 4. Bologna, 5. Sciaudone, 6. Frisac.il in Tonoli.
V Rt<x*kholmu je Daridsso^n r finalu mednarodnega teniškega turnirja premagal svojega rojaka Cavallija 0:6, 6:2, 6:4.
Mednarodni šahovski turnir v Amsterdamu
Na mednarodnem šahovskem turnirja v Amsterdamu je bilo odigranih doslej 10 kol. Poročali smo že, da so jugoslovanski mojstri dobro začeli, medtem ko je v zadnjih kolih v preteklem tednu nekoliko presenetil naš mojster Glijrorič. ki je dosegel
TO rem f.ffer zaporedoma, čeprav je igral v. ostreni slogu. Mnogi njegovi nasprotniki so namreč igrali dosledno na remi. zaradi česar mu ni uspelo, da bi jih premagal. To dejstvo kaže, da Gligotič, kljub veliki praksi, ki jo ima za seboj, za tako težke turnirje še vedno nima dovolj izkušenj. V podkrepitev tega mnenja naj navedemo tole: Najdorf je dobil partije proti Don-nerju, van de n Bcrgu in Kottnauerju, medtem, ko Gligoriču to ni uspelo, čeprav je^ bil v vseh teh partijah v boljšem položaju. Gligorič je na|)ra vil taktično na-I>a_k°v s tem. da je dal svojim nasprotnikom priložnost, da so se posluževali vseh mož-variant, ki nujno vodijo k remiju. Aajdorf pa je prav v tem pogledu pokazal večjo rutino.
Pirc je po zaporednih remijih dosegel pomembno zmago nad 0’Kellvjem. s čimer se je ze uvrstil med vodilne. Toda nepričakovan poraz proti van Schellingi ga je ponovno spravil v sredino lestvice Prilitim slab uspeh ima tudi dr. Trifunovič.
XI. kolo:	Najdorf—Foltvs i:o'
Schellinga—Stahlberg 0:1, Trifunovič —0’KeIly remi, Sabadosz—Tartakower remi, Donner—Euwe remi Van der Berg—Kottnauer remi. Prekinjene so partije Reshewsky—Pirc, Gligorič— Kramer, Golombek—Rossolino in Gut. mundson—Pilnik. Pirc ima kmeta več in upanje na zmago, v boljši poziciji pa ie tudi Gligorič.
Po XI. kolu: Najdorf 9. Stahlberg 8, Reshewsky 7 in pol (1), Gligorič 6 in pol (1), Euwe 6 in pol, Rossoli-mo 5 in pol (1), Tartakower in 0’Kelly 5 in pol, Pirc—Pilnik in Gut. mudnson 5 (1), Trifunovič in Donner 5, Scheltinga 4 in pol, Sabadosz, Van der Berg in Kottnauer 4. Golombek in Kramer 3 in pol (1), Foltys 3 in pol.
Crvessa zvezda, Partizan in Dinama na »Britanskem festivalu«
Vlada Velike Britanije je odločila, da bo. v času od 5,—19. maja 1951. leta organizirala veliki »Britanski festival 1951«. Glavni motiv za organizacijo festivala j p »britanski način življenja«, kakor se vidi iz okrožnice, ki jo ie angleška nogometna federacija poslala raznim državam, med drugimi tudi Nogometni zvezi Jugoslavije. K sodelovanju je povabila nogometna moštva Crvene zvezde. Dinama in Partizaoa. Festival naj bi. privabil tujce iz vseh dežel, da obiščejo Anglijo. Poleg jugoslovanskih moštev bedo na festivalu tekmovala tudi društva iz Belgije, Avstrije. Turčije. Irske. Nizozemske, Malte. Švedske, Portugalske, Zapadne Nemčije, Švice. Luksemburga, Danske, Finske. Norveške. Walesa, Francije, Argentine itd. Razen tega bo angleška nogometna reprezentanca odigrala tudi naslednje mednarodne nogometne tekme: 9. maja — Anglija : Argentina: 10. maja — Anglija : Turčija (amaterji); 12. maja — Wales : Portugalska; 15. maja — Anglija : Norveška (amaterji): 16.maja — škotska :Francija: 19. maja — Anglija : Portugalska.
Za tekme jugoslovanskih .moštev ie napravljen s strani komisije organizatorjev festivala naslednji razpored: 9. maja — Crvena zvezda : Preston Norih En d: Partizan : Hull Cit.v; 12. maja — Crvena zvezda : Manchester United, Partizan : Middlesbrough, Dinamo : Arsenal; 14. maja — Partizan : Brandford Park Avenue: 16. maja — Crvena zvezda : Sunderland. Dinamo : Brandford; 19. maja — Dinamo : Fulham.
Kos Marjan
Stran 4
Cisk
tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern ~ Uredništvo In uprava Ljubljana, Llkozarjeva ulica - Telefon 33-85, ob nedeljah popoldne 55-22 da 26, Čekovni račun uprave &t, 602.9063346 a Celoletna naročnina 240 din, polletna 120 din, četrtletna t>0 din.