OBCINSKA KONFERENCA LJUBLJANA-ŠIŠKA
Predlog za podelitev domicila
Medvojnemu aktivu OF bivšega rajona Ljubljana-Šiška
Na temelju določil 4., 5., 6. in 7. člena dogovora o pode-Ijevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF predlagamo, da skupščina občine Ljubljana-Siška podeli domicil (domovanje) Medvojnemu aktivu OF bivšega rajona Ljubljana-Siška.
Utemeljitev
Po ustanovitvi OF slovenskega naroda, 27. aprila 1941, so organizatorji vseljudske vstaje na območju šiške pod vodstvom KP pripravili pogoje za ustanovitev rajonskega odbora OF Šiška, ki je bil ustanovljen v začetku junija 1941.
Ustanovitev rajonskega komiteja tako kmalu po napadu fašističnih sil na staro Jugoslavijo je omogočila močna predvojna revolucionarna dejavnost. Kljub najhujšim pre-ganjanjem komunistov in njihovih simpatizerjev v času monarhofašistjčne diktature so organizacije KPJ delovale
v skoraj vseh večjih podjetjih in tovarnah ter na terenu Idejna, politična, moralna in organizacijska struktura ter vplivi partijske dejavnosti so bili ves čas prisotni v poli-(ičnem življenju Siškarjev. Na območju tedanjega rajona je delovalo 42 predvojnih komunistov. še enkrat toliko pa je bilo skoievcev.
V  letu  1941   je  šišenski  rajon  združeval  območje od  že-lezniške ambulante na Celovški cesti 4 pa do Šentvida, to je  do  takratne  nemško-italijanske  razmejitvene črte  in je bil del Ijubljanskega okrožja. Rajon je na začetku obsegal 4 kvarte:
I. (t. j. današnja KS Milan Majcen), II. (t. j. današnja KS Hinko Smrekar in del KS Na jami), III. (t. j. današnja celot-na Zg. Siška s Kosezami) ter IV. (Dravlje).
V  februarju  1942 je  italijanski okupator obdal  Ljubljano z bodečo žico. S tem je bil odrezan IV. kvart, ki je postal samostojen rajon v okviru zunanjega Ijubljanskega okrožja Jeseni 1943 leta pa so se Dravlje priključile rajonu Dobro-va. kjer so ostale do jeseni  1944. ko je prišlo do novega preosnovanja rajonov in okrožij.
Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se je I. kvart raz-delil v dva samostojna kvarta. imenovana I a in I. b, tako da so rajon Siška ponovno sestavljali štirje kvarti. V njih je bilo 10 terenskih in 36 uličnih odborov, ki so povezovalj 63 cest in ulic v Sp. in Zg. Šiški.
Tudi v tovarnah in podjetjih so bili močni odbori OF, ki so se kasneje imenovali odbori delavske enotnosti. Takšen odbor je bil v Pivovarni Union s preko 1C0 člani, od kate-rih jih je bilo kar 78 aretiranih ob izdajl junija 1943. Prav tako močne odbore OF so imeli: Električne cestne želez-nice (ECŽ, danes Integral), Unltas, Alko-Malina, Avtokaro-serija Rojina, pa tudi tovarna Stora (danes Dekorativna) in druge.
Od osmih rajonskih sekretarjev, ki so od leta 1941 pa do poletja 1944 organizira!i OF na območju šišenskega ra-jona, jih je 5 padlo v NOV oziroma so bili žrtve fašističnega nasilja, od 35 članov rajonskega odbora OF pa jih je 10 žrtvovalo svoja življenja v NOB.
OF je že leta 1941 postala vseljudsko gibanje in osnova slovenskega partizanstva. Akcije šišenskih aktivislov so bile raznolike. Naloga frontnih odborov je bila pritegniti množice v osvobodilni boj, širiti ilegalni tisk, ki so ga pri-pravljali predvsem komunisti, zbirati materialna sredstva za partizane, zapornike, internirance ter ilegalce, nabirati prostovoljce za partizansko vojsko, skrivati ilegalčke. Akti-visti so pozivali k bojkotu sovražnikovih kulturnih in drugih prireditev, k udeleževanju na plebiscitnih akcijah, ki so pri sovražniku povzročale strah ter negotovost, k borbi proti domačim izdajalcem. Razvijali so ideje NOB ter širilj te-melje novi Ijudski oblasti.
Pri dosedanjih rekonstrukcijah orgamzacije OF v rajonu Siška je bilo ugotovljenih 2419 imen aktivistov in podpor-nikov, od katerih je živih še 1057. Ti aktivisti niso delovali le v okviru OF, pač pa tudi v AF2, SNP. DE, ZKMJ, ZSM, v borbenih grupah in drugod.
Kar 545 Šiškarjev pa je odšlo tudl v partizane.
Na območju tedanjega rajona Šiška je prebivalo alj de-lovalo večje število revolucionarjev, od katerih je bil kasne-je enajstim podeljen naziv narodni heroj. S svojo aktivno-stjo, požrtvovalnostjo, neustrašenostjo so spodbujali in vodili najširše množice v upor zoper sovražnika in krivični družbeni red. To so bili: Viktor Avbelj, Edo Brajnik, Olga Družina, Vida Janežič-Lučka, Miian Majcen, Darko Marušič, Tine Rožanc, Zvonko Runko, Franc Stadler-Pepe, Ljubo Šercer in Janez Učakar.
Siška je v času NOB dala 416 žrtev, od teh jih je 234 padlo v NOV, 34 jih je bilo ustreljenih kot talci, v zapore in internacije pa jih je bilo poslanih 458.
Danes so aktivisti OF organizirani v Skupnosti aktivistov OF bivšega rajona Ljubljana-Siška, ki deluje preko odbora medvojnega aktiva OF. Njihovo poglavitno delo je ohranja-nje in razvijanje revolucionarnih izročil, prenašanje tradicij NOB in socialistične revolucije na mlade generacije, zbi-ranje zgodovinskega gradiva in zapisovanje zgodovinskih dogodkov ter sodelovanje z družbenopolitičnjmi organiza-cijami v občini in širše.
Predlagamo, da skupščina občine sprejme o tem sklep na zasedanju vseh zborov aprila 1984 in da ga razglasj ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda ali ob ustrezni priložnosti.
Predsednik OK SZDL Vukašin Lutovac