Poantam	t	gi^rrfnT
Cena Din 1—
Štev. 16.
U HuMianl, UtticK, 21. luninem 1931
leto II.
Med pogajanji za nevmešavanje divjajo boji naprej
Oueipo de Liane 10 km pred Malage
London, 21. januarja, o. Po zadnjih vesteh londonskih listov iz Gibraltarja, ki se ujemajo, je dejanski položaj v Južni Španiji tak, da stoji general Oueipo de Liano s svojimi četami pred vrati Malage. Napada na to važno mesto je treba vsak čas pričakovati. Nacionalistične čete so zdaj imele dva dni oddiha, ker je prodiranje od Estepone do Marbelle šlo silno hitro, in so oddelki južne vojske v dveh dneh prevalili v boju 40 km.
čete južne nacionalistične vojske so zdaj pri Terra Molinos, kakih 10 km od Malage. Prodirajo ob obali, kjer jih podpira tudi brodovje. Zadnji večji boj je bil pri kraju Fuengirola, kjer je obstreljevanje z morja povzročilo, da so se rdeči branilci, med njimi okrog 100 civilnih gardistov ter dve četi redne rdeče vojske ndale brez boja.
Španki levičarski oddelki, ki jim je bilo izročeno varstvo Malage, so takoj po zavzetju Marbelle začeli odhajati iz mesta. Civilno prebivalstvo je ostalo v Malagi. Pred dvema dnevoma so se že po zidovih pojavili plakati, ki pozivajo prebivalstvo, naj se uda nacionalistom brez odpora. /
Mednarodne rdeče čete gredo v Malago
Pariš, 21. jan. o. »Matin< piše, da je zaradi tega, ker so španski rdeči oddelki pri Malagi docela odpovedali, sklical sovjetski poslanih Mojzes Rosenberg v naglici sejo vseh vodilnih sovjetskih častnikov v Barcelono. Udeležila sta se jo tudi generala Boreu in KleDer. Na tej seji so sklepali o tem, kako organizirati v naglici obrambo Malage, ki predstavlja eno najvažnejših rdečih opo-rile na španski obali. Z ozirom na težavni položaj v Madridu so ukrenili, da bo morala pač Barcelona poslati nekaj svojih oddelkov v Malago. To bo predvsem 5 bataljonov mednarodne brigade, katerim poveljuje 7 sovjetskih častnikov. Tem četam so dodelili 45 težkih tankov, oboroženih s topovi in težkimi strojnicami. Razen tega so določili, da morajo v malaško pristanišče odpluti 3 sovjetske podmornice, ki so bile sprva določene za varstvo Barcelone.
Katalonska vlada še ni dala svojega pristanka, d« se odpošljejo čete, ker stoji na stališču, da po-tabuja Katalonija vso vojaško silo zase. Zdi ge, «a ta pomoč kljub vsemu ne bo mogla nuditi velikega odpora nacionalistom, ki hočejo Malago zavzeti tudi zaradi tega. da bi zavarovali ozemlje v jnžni Španiji, ki je že pod njihovo oblastjo.
Nacionalisti se drže na starih poloialih
Serilja, 21. jan. AA. Havas: Nacionalistična radijska postaja poroča, da ni res, da bi bile madridske čete zavzele kliniko v vseučiliškem predmestju. Na kliniki se še zmeraj vije nacionalistična zastava. Pri napadu v tem odseku so nacionalisti ujeli en tank, en top in en oklopni avtomobil.
Eno uro nato je ista radijska postaja objavila, da so republikanci izvršili napad pri de Los An-gelos, kjer pa so bili odbiti. Ob koncu tega po-ročila se pravi, da jo položaj republikancev na
madridski fronti obupen in je bil ta napad prirejen samo zato, da bi se zakril tisti položaj, ki se razvija v vsej fronti pred Madridom.
Rdeči so bili odbiti z velikimi izgubami. Nacionalisti so zaplenili eno strojnico, mnogo puSk, metalec min in avtomobil jx>Jn granat.
Izjava, ki jo je dal nacionalistični glavni stan pravi: Jalovo prizadevanje sovražnika nam je dalo priložnost za novo zmago. Sovražni napad, ki je hotel prebiti naše linije okoli Los Angelosa, se je pripravljal že več dni. Sovražnik je napadel naše postojanke s podporo oklopnih avtomobilov in med hudim topniškim ognjem. Njegov napad je bil eden izmed najsrditejših, kar jih je_ bilo doslej na madridskem bojišču. Ko so se pojavila naša letala, se je sovražnik v neredu umaknil in pustil na bojišču mnogo trupel in precejšnje vojno gradivo. Zmaga naših čet je bila popolna, toda boj je bil eden izmed najkrvavejših od začetka državljanske vojne.
Nevmešavanfe..
Paril, 21. jan. V barcelonsko luko je prispel sovjetski parnik »Rionc z 2.352 ton živeža. Sovjetski konzul in kapitan ladje sta danes izročila predsedniku avtonomne katalonske vlade Compa-nysu tovor v imenu sovjetskega ljudstva. Compa-nys je v govoru, ki ga je imel pri tej priložnosti, izjavil, da se zveze, ki danes družijo sovjetsko Rusijo in Katalonijo, ne bodo nikoli raztrgale.
Dne 14. januarja zjutraj je vozil čez boulon-s ko jx>stajo v vzhodnih Pirenejih tovorni vlak s tovorom tovornih avtomobilov Fordove tovarne, namenjenih španskim marksistom. Gre za prvo naročilo 500 tovornih avtomobilov za valencijsko | vlado.
Carigrad, 20. januarja. Španska motorna ladja »Cabo Santa Tome«, je plula pod rdečo zastavo mimo Carigrada v sovjetsko Rusijo. Ladja je moderno opremljena in šteje 12.500 ton. Parnik je bil prazen. Ladja prevaža potnike. Doslej so vozili med Španijo in sovjetsko Rusijo samo manjši parniki. Povprečno pluje v Španijo iz sovjetske Rusije in obratno po en parnik na dan skozi Dardanele.
ipansko ilato
Valfnrija, 21. jant Valencijska vlada pravi, da tuji listi priobčujejo popolnoma izmišljene vesti o španskem zlatu. Potrebno je, da ves svet izve, da je nemogoča prepoved oddaje španskega zlata, izvoženega v inozemstvo, iz golega razloga, ker to zlato sploh ni dejjonirano nikjer na tujem. Zlato, ki se je izvozilo iz Španije, služi le namenu, da se izvrše nujna plačila, no pa da bi se ustanavljali depoziti v tujini. Vrlic izvozu zlata iz Špa-, nije zavzema po šestim mesecih državljanske vojne Španije slej ko prej četrto mesto med državami, ki imajo največjo zlato podlaga
Sporazum med nacionalisti
in rdečimi S 7
Pariz,' 21. jan. b. Po informacijah iz Rima kaže, da bo po pogajanjih med Mussolinijem in G&ringom ter po predlogih, ki jih j* sir Drini'' mond odnesel v London, načela Italija tudi vpra-Sanje nove vlade v Španiji, To vprašanj« naj bi po njenih informacijah vseboval tudi italijanski odgovor na britanski kor&k. Tildi nevtralni odbor naj bi opravnaval vprašanje nove ipanske vlade. V smislu italijanskega predloga naj bi se pričela pogajanja med zmernimi elementi burgoške in valencijske vlade, tako da bi dobila Španija aovo špansko vlado, ki bi jo priznal« vse držav«. Ta vlada bi imela nalogo, da zopet pomiri Španijo in konča meščansko vojno, ki divja iz dneva v dan z vedno večjo surovostjo. Iz te vlade pa bi morali biti seveda odstranjeni vsi ekstremisti tako v Burgosu, kakor tudi v Valenciji. S priznanjem nove španske vlade v Madridu bi španski problem takoj izgubil sedanji pomen in nevtralne države bi lahko pomagale tej novi vladi, da napravi red in mir v Španiji.
Te informacije, ki potekajo iz italijanskega vira, so povzročile v tukajšnjih političnih krogih razumljivo zanimanje, vendar pa sc smatra, da
Jugoslavija na svetovni razstavi
v Parizu
Pariz. 21. jahuarja. AA. Na veliki mednarodni razstavi, ki se bo vršila 1. maja t. 1. v Parizu, bo zavzemal vidno mesto jugoslovanski paviljon, čigar temeljni kamen- so danes položili. Jugoslavija je dobila eno izmed najlepših mest za svoj paviljon. Neposredno za monamentalnim vhodom Trocaaera bodo čez tri in pol mesece Parižani m nešteti tujci mogli videti lepi paviljon Jugoslavije, kjer bodo razstavljena kulturna in gospodarska prizadevanja kraljevine. Načrt za paviljon je izdelal nadarjeni arhitekt Saisl in bo paviljon zavzemal več tisoč m* površine, ulavna dvorana bo dolga 26 metrov, široka 10 metrov in visoka 11 metrov. Znaten prostor je določen tudi ostalim manjšim dvoranam. Dela se imajo takoj začeti in smemo pričakovati, da bo paviljon po zaslugi glavnega komisarja dr. Adolfa Čuvaja in njegovega pomočnika Rista Santiča, o pravem času gotov. Nedvomno je, da bo tudi poslanik Purič pripomogel k uspehu jugoslovanske udeležbe na mednarodni kulturni manifestaciji.
O priliki polaganja temeljnega kamna ie dr. Adolf Čuvaj priredil danes slavnostno kosilo, na katerem so bili poleg poslanika in vojaškega odposlanca generala Rističa, poslaniškega svetnika Simiča in osebja jugoslovanskega poslaništva tudi mnogi francoski gosti, med njimi francoski glavni komisar za razstavo. Tudi francoski trgovinski minister Bas'id in njegovi najbližji sodelavci in pomočnik glavnega urednika Havasa, so bili na tem slavnostnem kosilu, ki je poteklo v prisrčnem in prijateljskem razpoloženju — kakor zmerom, kadar gre za kakšno francosko-jugoslov. manifestacijo. Ob koncu kosila je pozdravil svoje goste dr. Adolf Čuvaj z govorom o pomenu pariške razstave.
Ob koncu je govoril jugoslovanski poslanik dr. Purič, ki je rekel da bo pariška razstava 1937 pokazala, da je Francija še zmeraj središč* Evrope in srce sveta. Jugoslavija bo tedaj ponosna, da je prijateljica Francije in zato dviga čašo fraco6ko-jugoslovanskemu prijateljstvu.
Bilanca Narodne banke 1936
Belgrad, 21. jan. m. Po bilanci Narodne banke za leto 1936 so znašali dohodki te banke 122.4 milij. din, skupni izdatki pa 81.4 mili j. din. Čisti dobiček NB je znašal 41 milij. din. Od tega zneska se votira rezervnemu fondu po čl. 7 in 37 zakona o NB 2,050.000 din, državi 14.7 milij. din, ostalih 24,454.000 din pa se bo razdelilo med delničarje. Čisti dobiček NB je bil lanskega leta večji od čistega dobička leta 1932 za 17 milij. din, od čistega dobička za leto 1933 za 14.8 milij. din večji, v letu 1934 za 8 milij. in v letu 1935 za 7-3 milij- din.
Po bilanci Narodne banke ic ta banka lansko leto odpisala 14.6 milij. din dvomljivih terjatev, leta 1932 50.8 milij., leta 1933 64 milij., leta 1934
32.7	milij., leta 1935 32 milij. din. Od zadnjih petih let je NB odpisala lansko leto še najmanj. Po pregledu poslovnih rezultatov za 1936 leto so dohodki NB v primeru z letom 1935 v milijonih izraženi takole (številka v oklepaju pove stanje i* leta 1935);	—
Obresti po eskontu 73.9 (82.6), po depozitu 15.4 (16.8), dohodek od depoja v inozemstvu 1.2 (1.6), dohodki od vrednostnih papirjev 4.5 (3.2), iztirjane odpisane terjatve 8.8 (6.1), iztirjane obresti in stroški pri odpisanih terjatvah 2.8 (2.8), razni dohodki 15.7 (15.7). Skupno za 1. 1936 122.4, za leto 1935 128.9.
Iz tega pregleda je razvidno, da so dohodki od obresti eskontnega posojila in depozita lansko leto bili najmanjši v zadnjih šestih letih; da so dohodki od vrednostnih papirjev bili lansko leto najboljši; da je iztirjanje' odpisanih terjatev, kakor tudi plačilo obresti in stroškov pri .eh odpisanih terjatvah dali najboljše rezultate lansko leto ter da so razni dohodki obdržali svojo viiino iz leta 1935-
Izdatki za 'isto dobo so znašali v milijonih (številka v oklepaju pove stanje v letu 1935),: Stroški 58.3 (53.4), amortizacija 8.5 (9.9), dvomljive terjatve, odpis terjatev 14.6 (32), dotacija rezernemu iondu 2 (1.7), delež države pri dobičku
bi takšnega italijansko-nemškega predloga ne bilo mogoče uresničiti. Danes je položaj v Španiji tako pftffStrt« in »sračja med obema vladama tako sa-strupljeno, da skoraj ni pomisliti na najmanjša pogajanja med obema vojskujočima še strankama. Basen tega je tndi veliko vprašanje, če bi bili ekstremisti, to no komunisti jn anarhisti v Španiji, ki isvajaj« na vsem osemlju, ki je pod valencijsko vlado, prav za prav sami oblast, pripravljeni .sa kakršenkoli sporazum. V zvezi s tem so tudi včerajšnje informacije iz Valencije zelo zanimive. Po teh vesteh je položaj rdečega ministrskega- predsednika Larga Caballera selo težaven, ker. baje že vodi tajna pogajanja s Burgosom. — Komunisti in anarhisti pa, ki imajo oblast v svojih rokah, bodo vsekakor skušali prekiniti ta pogajanja in onemogočiti sporazum -med zmernimi elementi Burgosa in Valencije.
Ce bi do tega res prišlo, potem bo še bolj očividno, da so za špansko državljansko vojno odgovorne predvsem te izvenšpanske sile in pa mednarodna oboroževalna industrija, ki je spet potrebovala vojne, do odloži nekaj svojih izdelkov. Račun za to pa je plačala Španija: njene izgube znašajo nekaj milijard dolarjev in pol milijona človeških življenj.
Razgovor med dr. Puritem In Edenom
Pariz, 21. jan. o. Angleški sunaaji minister Eden je včeraj potoval v Ženevo Ur se spotoma ustavil v Parizu, kjer je kosil * ministrskim predsednikom Leonom Blumom. Po kosilu j« na postaji spr«jcl ▼ svojem vagonu našega pariškega poslanika in stalnega delegata pri ZN dr. Puriča. Oba državnika sta s« dolgo časa razgovarjala. Dr. Purič in Ed«n sta potovala v Ženevo z istim vlakom. Pariški listi ta razgovor zelo podčrtavajo.
Bombe v Lizboni
LUbona, 21. jan. o. Včeraj je tu eksplodiralo na raznih točkah mesta pet bomb Eksplozije so spravile prestolnico v strah, ker je prebivalstvo mislilo, da gre za komunistično akcijo Širšega obsega. Bombe so bile nastavljene dve pred španskim klubom, ena pred ministrstvom za narodno vzgojo, ena pred sedežem lizbonske oddajne postaje, ena pa v bližini hangarjev na letališču. — Bombe: niso zahtevale človeških žrtev, pač pa je stvarna škoda velika. Oblasti so uvedle strogo preiskavo in so atentatorjem že na sledu.
Dar dr. Petra Zenkla
G. Peter Zenkel je ob svojem odhodu iz Ljubljane poklonil za mestne reveže znesek 1000 Din. Ta lepa gesta je naletela povsod na toplo zahvalo in dokazuje razumevanje g. Zenkla za socialno pomoč.
Mednarodna irakoplovna svesa je imela sejo v Parizu, sodelovalo je 90 aeroklubov iz Evrope. Seja je določila zlato kolajno za najboljšega pilota pokojnemu francoskemu letalcu Jeanu Mermosu.
80.000	Francozov je dezertiralo med svetovno vojno v Španijo. Zdaj se ti dezerterji vračajo, ker jih obe španski vladi silita, da morajo stopiti v španske bojne vrste.
42 domov Hitlerjeve mladine, to je nemške uradne in edine mladinske organizacije bo dobilo mesto HAmburg. Te domove bodo sezidali na novo.
14.7	(10.2), dobiček za razdelitev med delničarje 24.2 (21.8), skupno za leto 1936 122.8, za leto 1935 128.9.
Vesti 21. januarja
Vojvoda Windsorski je imel avtomobilsko ne» srečo, ko se je peljal z neke tekme z Dunaja t Ratschildov grad. Na poledeneli cesti mu je spo« drsnil avto in se zaletel v kandelaber.
, Ognjeniškega izbruha pričakujejo vsak trenutek pri ognjenik Miharajama, na otoku Ošima, južno od Tokia, ker se jo žrelo ognjenika zadnje | čase močno razširilo.
Svet ZN začne svoje 96. zasedanje danes ob 5 popoldne. Seji bo predsedoval kitajski jjoslanik v Parizu Koo. Sinoči so prispele že vse delegacije raznih držav.
Kot protikomunisti se vračajo iz Rusije vsi
evropski obiskovalci boljševiške države, tako pišejo poljski listi, ki zasledujejo, kdo potuje Če* Poljsko v Rusijo in nazaj. Vsi obiskovalci pripovedujejo, da je v Rusiji v koncentracijskih taboriščih vse polno inozemskih komunistov, ki jih ne pustijo nazaj ,da ne bi širili propagande proti boljševikom.
Sin madžarskega namestnika Horthjja potuje
po Egiptu.
30 milijonov funtov posojila bi rada najela
francoska vlada v Angliji in se zdi, da bo do sklenitve jjosojila prišlo brž, ko se obe državi sporazumeta o nekih političnih vprašanjih.
Vprašanje Aleksandrette bo obravnaval Svet ZN in 1k> to po dolgih letih prvo manjšinsko vprašanje, ki je smelo priti pred to ustanovo. Rešili ga bodo najbrž tako, kakor želijo Francozi.
Mussolinijev sin se poroči 10. februarja v Rimu, dva dni pred njim pa bo stopil v zakon njegov bratranec Vito, s katerim sta služila v abesinski vojni pri letalcih.
Včerajšnja seja angleške vlade v Londonu se
je bavila s komunistično propagando v Angliji, z vprašanji narodne obrambe in z oskrbo krajev, kjer prebivajo brezposelni.
0 francoski trgovini je izjavil na seji francoske izvozne in uvozne industrije, trgovinski minister Bastid, da bo Francija dajala tujini koristi samo, če jih bo tudi tujina dajala francoski industriji in trgovini.
Poljski zunanji minister Beek je dospel včeraj v Berlin in je imel daljši razgovor z nemškim zun. ministrom von Neurathom.
Nove operacije v Abesiniji bo začelo italijansko vojaško poveljstvo v pokrajini Sidamo, kjer se je nekaj rodov uprlo. Poveljuje jim ras Desta. Italijanske operacije bo vodil podkralj Graziani sam.
Za novega poslanika v Stockholmu je imenovan dr. Milorad Stražnicki, ki je bil prej v Buemo« Airesu, v Haagu in je tudi že stopil v pokoj.
25 mož je utonilo s pomožno ladjo nemške vojne mornarice, ki je hotela na pomoč neki jadrnici v Severnem morju. Reševalce je ujela ista usoda, kakor jadrnico.
Turški konzulat za Abesinijo bo odslej v Baritt in ne bo Turčija po opustitvi poslaništva v Addi« Abebi imela svojega diplomatskega zastopnika tam.
Nov protest zaradi Degrellea in njegovih političnih govorov v italijanskem radiu bo vložila belgijska vlada v Rimu, ker ji italijanska vlada na prvi protest ni zadovoljivo odgovorila.
Japonsko-nemška komisija proti Kominterni
se bo osnovala. To bo prva posledica japonsko-nemške pogodbe. Komisija bo imela namen zasledovati in slabiti boljševiško propagando iz Moskve.
Trgovska pogodba med Francijo in ČSR je bila
sklenjena včeraj v Parizu. Pogodba vsebuje važne finačne in politične določbe.
Kitajske uporniške čete so zahtevale, da bi jim vlada priznala položaj zakonite kitajske vojske. Vlada pa se temu upira, ker je uporniška vojska I docela pod vplivom komunistične propagande.
Novi proces proti trockijevcem v Moskvi, ki se
začne 23. januarja, bo javen, in bo najbrž vzbujal še več pozornosti, kakor prvi.
Protifrancoske demonstracije so bile včeraj t Beirutu, prestolnici Sirije.
Belgijski rudarji dolže ministra za rudnike, ki
je socialist, da on zavlačuje sporazum s podjetniki, namesto da bi pritisnil nanje in dosegel 7-urni delavnik ter en plačan praznik na teden.
Delni sporazum v ameriški avtomobilski stavki
so sklenili pred dvema dnevoma, tako da je polovica tovarn spet začela z delom. Stavka traja edino še v delavnicah General Motorsa.
Trocki o procesu proti Trockifevcem
Moskva, 21. jan. o. V zvezi z veliko razpravo, ki se bo začela proti takozvanim pristašem Trockega, ki so baje špionirali za Nemčijo v sovjetski vojski, je boljševiška policija razvila živahno delovanje, da bi odkrila čim več teh Stalinovih političnih nasprotnikov. Tako poročajo, da so odkrili v Ukrajini zaroto proti Stalinu in sicer ▼ vrstah komunistične stranke. Policija je aretirala voditelja zarotnikov Gorbenka in Schmidtha. Leninova vdova je kakor ob zadnjem procesu tudi zdaj dobila povelje, da se ne sme ganiti nikamor iz svojega stanovanja.
Iz Mehike poročajo, da je v zvezi s tem novim procesom aal Trocki izjavo, da nima nobenih stikov ne z Radekom, ne z drugimi obtoženci. Vse to si je izmislila Stalinova policija, da bo lahko obtožence obsodila čim kruUj*.
Mrtvim grozi deložacija
V Sloveniti lani 73.670 eksekucij
Ljubljana, 21. jan.
V sobi št. 10 izvršilnega oddelka na okrajnem «>dišču jo ob gotovih dnevih prav živahno, kajti tani se prodajajo na dražbi razni zarubljeni predmeti, kakor zlatnina, briljanti in druge dragocenosti. V dobrih Časih pred vojno ni bil izvršilni oddelek tako obremenjen in tudi prva povojna leta ne, kot je sedaj v dobi gospodarske stiske. Ekse-Kucije se še vedno množe in naraščajo od leta do leta kar kaže, da se gmotni položaj ljubljanskega in okoliškega prebivalstva nikakor ni izboljšal. Saj je bilo lani pri okrajnem sodišču 12.309 eksekucijskih predlogov, pri vseh sodiščih v Sloveniji pa 73.670, predlanskih pa 72.405.
Kaj vse ne prodajo na dražbi? Včeraj pa se je v sobi št. 16 razvija! nenavaden, razdrapanost današnje družbe kričeče osvetljujoč dogodek!
Na dražbo je najprej prišel poslovni delež pri nekem ljubljanskem podjetju v znesku 17.500 Din. Prodan je bil za borih 1320 Din.
Tudi delnice so pri sodnih dražbah manjvredno in ne iskano blago. Na dražbi je včeraj bilo nekaj delnic velikega ljubljanskega zavoda. Nomi-nale 100 Din delnica. Komad pa je bil zdražen za BO Din. Ni bilo interesentov.
Sodni reporter kol kronist pa ne more najti pravih izrazov, da bi ožigosal in zbičal pojav, ki je nato sledil po dražbi omenjenega poslovnega deleža in akcij. Ves kapitalističen sistem se zrcali v tej dražbi, ko niti-mrtvih ne puste na miru. Najstarejši narodi so gojili sveto spoštovanje do grobov svojcev. Kup zemlje, v kateri so počivali njih predniki, jim je bil svet in nikdar ni bil predmet umazanih kupčij. Lahko trdimo, da se sto- in stoletja ni dogodilo, da bi grobovi prišli na prodaj, kaj Sele na dražbo. To se je sedaj primerilo v civilizirani Ljubljani!
■Sedaj pride na dražbo grobnica!« je pripomnil včerajšnje dražbe vodeči sodni uradnik in mirno nadaljeval: »Kdor se zanima za grobnico, ima til na razpolago dražbene pogoje.c Pravijo, da je odvetnik kot zastopnik nekega upnika moral proučiti vso pravno literaturo in kasacijske sodbe zadnjih let, da je lahko izvedel eksekucijo in dražbo grobnice. Pa tudi dražbeni pogoji so mu delali sitnosti, kajti ni jih mogel vstaviti v navaden dražbeni forint: !ar.
Reveži umiralo na cesti
Maribor. 20. januarja.
Na občiski cesti v bližini Sv. Marjete ob Pesnici so našli danes popoldne okoli 3. ure mrtvega 6tarega moža. Okoli dveh so šli po cest: vozniki, pa niso nikogar videli, ko pa se je ob treh zopet peljal po cesti neki kmet s svojim vozom, |e opažu sredi ceste ležati človeško truplo, Obvestil je tako marieške orožnike, ki so prišli na mesto ter ugotovili, da nima mrtvec nobenih vidnih poškodb. Očividno ga je zadela na njegovi poti kap ter je umrl na cesti. Bil je že zelo star možiček zelo revno .oblečen ter očividno berač. Preiskali so ga (er našli pri njem listino, glasečo se na ime Franc Jtlabjančič, rojen leta 1861 v Podlehniku pri Ptuju. Zadela ga je pač 6mrt, ki je bridka usoda vseh siromakov: umirajo sami, zapuščeni brez usmiljene duše, ki bi jim stisnila svečo v otrple roke ali jim Skušala olajšati zadnjo uro. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv Marjeti ter bo pokopano na tamošnjem pokopališču
V dražbenih pogojili je med drugim navedeno: Predmet javni dražbi so pravice, ki pristajajo neki ležeči zapuščini, proti pokopališkemu skladu do grobnice št. 286 pri Sv. Križu. Grobnica ima 12 kv. metrov prostornine, je zidana in betonirana. Vrednost prostora znaša 3500 Din, grobnica sama je bila cenjena na 15.500 Din. Prepisno takso na novega lastnika v znesku 250 Din je treba plačali pokopališki upravi. Najmanjši pontidek znaša 7000 dinanev.
Za grobnico se je živahno zanimala poleg nekega gospoda tudi starejša dama, katere zunanjost je prav skromna, a mora biti dobro petična.
Uradnik je omenil: »Najnižji ponudek'je 7000 Din. V grobnici sta že dve krsti. Kdo da več?« Stara dama je uradnika prekinila: j-Kaj bo s tistima krstama? Ali ostanete v grobnici?«
* »To ne!, je odvrnil resno uradnik. »Lahko jih na lastne stroške pustite drugam prekopati!« »Koliko bi znašali ti stroški?«
»Tako nekako 2000 Din!«
Stara dama, ki je poprej kazala veliko zanimanje za dražbo grobnice, se je potuhnila in hotela zapustiti sobo št. 16. Ni se udeležila dražbe. Radovednost pa jo je priklenila, da je ostala v sobi do konca dražbe. Grobnica je bila po predpisanih dražbenih formalnostih zdražena za 7000 Din. Vse je šlo v redu in brez hrupa. Pravijo, da je grobnica med brati vredna 15 jurjev. Obema mrtvima pa grozi deložacija, kajti možno je da ju bo dal novi lastnik prenesti drugam v navaden grob. So pa tudi mnenja, da je novi lastnik human človek in bo pustil obema mrtvima, ki sta si zaželela miren kotiček, počitek v grobnici. Usoda grobnice je drugače trdo povezana z usodo neke trgovske tvrdke, ki je bila ena najsolidnejših, a so jo leta krize podrla na tla.
NajveCia pomonk^ pustolovščina vseh {atov na filmskem platnu I
Šlager film sezone!
Jutri v Elitnem kinu Matici
Zaradi ocromne dolžine filma hudo predstavi* ob delavnikih ob 16.18.30 in 21*15, ob nedeljah ob IS. 18 In 21
Revolta na brodu 6cunfy
Nepravilnosti v blagafni pre šnie uprave belgrajske prof. sekcije
Ljubljana, januarja »Slovenski Dom« je pred kratkim pisal o nepravilnostih. ugotovljenih v blagajni prejšnje uprave belgrajske sekcije Jugoslovanskega profesorskega društva. Sedaj poroča zadnja številka Profesorskega glasnika v tej zvezi, da je dana državnemu tožilcu ovadba proti predsedniku sekcije g. Djordiu Andjeliču in blagajniku g. Zdravku Mihailoviču pod k. k. 4320-36 za delo iz § 318 kriv. zakona. Državno tožilstvo se je postavilo na stališče, da je utemeljena osnova za preiskavo in je predmet odstopilo preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča za mesto Belgrad.
Belgrad. 20. jan. m. Pravosodni minister je v sporazumu s kmetijskim, trgovinskim in finančnim ministrom predpisal avtentično tolmačenje posameznih odredb uredbe o likvidaciji tujskih dolgov.
Drava se je posušila na polovico struge
pogonsko silo Drave in obtežbo omrežja «e nahaja že nekaj časa prav na konici in parkrat je obstojala že resna bojazen, da se zruši Elektrarna bi morala radi tega nekoliko omejiti obrat, kar bi bilo mogoče le na ta načm, da se zmanjša oddaja toka. Mariborsko mestno električno podjetje je tozadevno že pred nedavnim časom izvršilo potrebne korake. Dogovorilo se je z nekaterimi velikimi podjetji, ki porabijo zelo veliko toka, da bodo obratovala samo ponoči, ko ie več energije na razpolago.
Tudi brodniki
vzdolž celega toka reke so prizadeti. Z velikimi brodovi ne morejo obratovati in vrši se sedaj Samo prevoz s čolni. Neprijetno je to tudi za stanovalce ob reki ob takih krajih, ki so daleč od mostov Cisto so odrezani od cestnega prometa z drugim bregom, reke. Pa OkU za prevoz s čolni so morali lastniki brodov graditi brvi daleč v strugo da lahko pristajajo. Vse take brvi je gotovo prekosil lastnik meljskega broda v Mariboru g. Mrriavs ki je zgradil nad 50 metrov dolg most, segajoč čez polovico reke
Kako merico gladino Drave
Merjenje vodostaja na Dravi je dobro organizirano ter vrši to 6lužbo hidrotehnični oddelek na okrajnem glavarstvu v Mariboru za ves tok reke na slovenskem ozemlju. Ta oddelek ima svoje vodomere v Dravogradu Vuzenici, Mariboru, Ptuju m Ormožu. Merilci gladine se nahajajo jx> navadi na mestnih stebrih v strugi ter jih vsak dan pregledajo posebni organi, ki vodijo točen zapisnik o stanju vodne gladine ter ga pošiljajo vsak mesec hidrotehničnemu oddelku v Maribor, ki napravi |X)tem skupno poročilo za bansko upravo Kadar pa nastopi velika voda ter zraste gladina nad 2 m pol metra nad normalo, pa morajo sporočati merilci vodostaja svoja opazovanja trikrat na dan brzojavno naravnost v Belgrad ministrstvu. Ta obvestila so važna zaradi pravočasne organizacije proti morebitnim poplavam v 6podnjem toku reke. Letošnjo zimo pa so vse priprave za merjenje vodne gladine že na suhem. Tudi v Mariboru 6ta na suhem že oba stebra z belimi dedmetrskimi črtami, ki stojita v strugi poleg mostišča starega lesenega mostu na desnem dravskem bregu funkcijo-nira pa še avtomatični merilec, ki se nahaja v mali hišici za mostiščem. Ta merilec je še vedno v zvezi z vodno gladino ter beleži vodostaj čisto avtomatično. Na jjodlagi merjenj so te dni ugotovili, da je letošnji vodostaj Drave še za nekaj decimetrov nižji, kakor je bil leta 1920.. ko smo imeli zadnjih 50 let najnižjo Dravo. Letos je tedaj jx>savila Drava rekord, ki ga menda ne bo tako kmalu več dosegla. Zadnje južno vreme, ki je zajelo področje njenega gorenjega toka ter prodira tudi k nam, bo gotovo rapidno dvignilo gladino reke, s čemer bo pomagano brodarjem in falski elektrarni.
Maribor, 20. januarja.
Mariborčani letos Drave kar ne prijx)znamo. Sicer reka vsako zimo znatno vpade, letos pa je postala tako nizka in krotka, kakor je ne pomnijo
niti najstarejši ljudje. Skoraj na polovico struge se je skrčila Najbolj se vidi to pod železniškim mostom v Mariboru na pobrežki strani. Po suhem se lahko pride do prvega mostnega stebra, do drugega pa je tudi voda že tako plitva, da bi se dala zlahka prepresti ter ne bi segala človeku niti do kolena. Vodni tok se je stisnil čisto k levemu na brežju. Se bolj viden nizek vodostaj Drave nad Brestemico. Na nekem mestu se iahko pride
čisto po suhem	•
čez reko. Struga je namreč tudi tukaj skrčena na .polovico, voda |>a teče med skalami, na katerih se
zaustavljajo ledene plošče, ki so prekrile vso gladino. Po ledu in skalah se zlahka pride na drugo stran, da se ne zmočiš niti obutve. Tako nizkega vodostaja ne pomnijo niti najstarejši ljudje ob Dravi Vzrok je pač izredno suha jesen ob gornjem toku reke, tako da je letos visoka jesenska voda, ki pride običajno v oktobru, čisto izostala. Sedaj pa suši zopet reko pomanjkanje snega. Kljub hudemu mrazu je zemlja suha in vpija vodo, radi česar so dravski pritoki padli in z njimi vred pada tudi gladina reke.
Neprijetne posledice za falsko elektrarno
Izredno nizek vodostaj ria Dravi je f>osebno neprijeten za elektrarno na Fali. Ravnotežje med
Kriza naše srednje šole
Ljubljana, 21. januarja.
O pedagoškem problemu naše srednje šole je predaval snoči v okviru Profesorskega 4ru^tva prof. Etbin Bojc. Obisk je bil sicer dober, vendar manjši kakor pri prejšnjih dveh predavanjih. Udeležili so se predavanja med drugimi tudi naš šolnik dr. Wester, prosv. inšpektor Dolenec, ban. šolski nadzornik Štrukelj in g. ravnatelj Breznik Otvoril je predavanje predsednik Profesorskega društva g. prof. Grafenauer, ki je poudaril, da po razmotrivanju o tem vprašanju s strani starejših tovarišev podaja besedo tudi mlajšemu tovarišu, nakar je podal besedo predavatelju.
Prof. Etbin Bojc je nato v poldrugournem predavanju razgrnil vso današnjo problematiko srednje šole, tako da ji je hkratu poskušal poiskati tudi leka in rešitve.
Med drugim je predavatelj obravnaval zlasti humanistični in realni tip naše gimnaziie. V tem delu svojega govora je dejal:
Humanistična g mnazija
Današnji ustroj srednje šole je vse prej kot tak, da bi vodil k izpopolnitvi svojih sodobnih nalog. Res je, da se smatra srednja šola danes že kot nekaka sodobna splošna izobraževalnica, zlasti za meščanski sloj, vendar se zdi, da je sodobna srednja šola sprejela ta značaj na račun svoje kvalitativnosti, Ker se je zadnje čase srednja šola pri nas in deloma vsaj pretežno tudi drugod orientirala iz prejšnje humanistične v realno smer, sklepajo nekateri kritiki našega šolstva, da bo moral slediti neizogibno povratek k humanističnim predmetom, ako naj vse prizadevanje ne ostane na neki srednji višini ali celo pade v brezplodnost. Pri tem mislijo ti kritiki na humanistični tip srednje šole, ki je bil v zadnjem času nekako proglašen od realnogimna-zijskega in realčnega ter potisnjen nekam v ozadje kot maloštevilna izjema v kričečem nasprotju s preteklostjo. Vendar je še dandanes in ostane bržkone tudi v bodoče važna in nujna obojna skrajnost, namreč smeri humanističnega kakor realčnega tipa srednje šole, ki se ie začel uvajati sredi preteklega stoletja pri nas. Saj obe ta dve smeri odražata, navajata in oblikujeta človeka v navidezno si med seboj nasprotno, a dejansko se dopolnjujočo dvojnost kulture: duhovno-tradicij-ska namreč, ki je usmerjena bolj miselnemu spoznanju in pa snovno-sodobno, ki je usmerjena bolj k čutnemu izkustvu. Tema dvema skrajno različnima tipoma šol odgovarjata dejansko tudi diametralno nasprotni si smeri človeka posameznika in že ot ka, ki je ali bolj miselno ali bolj dejavno r.:jstrojcn že po svojih dednih in kon-stitucijskili rlunontJh in nagnjenostih. Pa tudi dejansko vsakdanja življenje zahteva obojih; teo* r e t i k o v in praktikov, idejnih in realnih duševnih delavcev.
čredn i tip šole - realna gimnazija
Več skrbi prizadeva našim šolnikom tisti srednji tip, ki nosi ime retine gimnazije, ki skuša ustrez&ti i tistim, ki bi bili za skraj-
nostno kulturno razdvojenost v prej pokazanem smislu neopredeljivi, kar več ali manj današnji povprečni človek sam po sebi dejansko tudi je in je zato zaradi svoje središčnosti ta tip pri nas tudi najbolj razširjen. Prav zato pa je prav, da se ob nepovoljnih glasovih s strani kritikov današnje srednje šole nekoliko pomudimo Dosedanji ustroj tega tipa z latinščino v petem razredu se namreč ne izkazuje za posrečenega. Negledc na to, da je naval v ta srednješolski tip največji in ne glede na vzgojno stran srednje šole sploh, moramo predvsem ugotoviti, da je prav ta tip danes največ pripomogel, da se je prejšnji vsaj kolikor toliko kvalitetni nivo srednje šole precej znižal in res približal splošni izobraževalnici, ki pa manj pripravlja za unizervzo na eni strani in kulturno delo v narodu na drugi,
Ta tip naše srednje šole, ki smo ga dobili pred nekaj leti m k' je uvedel latinščino v petem razredu, se namreč močno razlikuje od prejšnjega reformnega tipa realne gimnazije, ki je obstajal po naših srednješolskih zavodih od prvih povojnih let sem do 1. 1928 in ki je v splošnem bolje ustrezal. Bil je to tisti reformni tip, ki je imel s humanistično gimnazijo še največ skupnega, ker je uvajal v latinščino že v 1. razredu, v tretjem francoščino namesto grščine in prostoročno risanje poleg opisne geometriie. Ta tip ie imel dva moderna jezika poleg narodnega. Dočim se sedaj uvaja nemščina šele v 111. razredu, se je takrat že v prvem, tako, da se je tretješolec učil poleg srbohrvaškega in slovenskega jezika še nemščino in latinščino od prvega razreda dalje, dočim je na tej stopnji prišla še francoščina. Ponekod se je tedaj še prostovoljno poučevala na taki realni gimnaziji grščina poleg češčine in ruščine in so se teh prostih predmetov dijaki oprijemali ponekod z veseljem. Tu se je namreč v razmerju z današnjo realno gimnazijo in njenimi uspehi izkazalo poleg drugega tudi tisto staro pravilo, da vedno več tudi dejanski storimo in izpeljemo, čim več dela se lotimo, čim več duševnih naporov si nadejamo. Zlasti velja to za učenje jezikov. Saj je abiturient prejšnjega tipa realne gimnazije obvladal lahko izborno latinščino, oba domača narodna jezika, nemščino in francoščino. Če pravim, da je lahko izborno obvladal te jezike, mislim pri tem na zadevne težkoče pri sedanjem tipu realne gimnazije in pa na ono možnost obvladanja teh jezikov, ki jo šola poleg drugih predmetov v tej mladostniški dobi sploh more dati mlademu človeku. V latinščini se je prav lahko kosal s svojim tovarišem iz humanistične gimnazije. v obeh modernih jezikih, t. j. francoščini, ki ji je bila latinščina pač najboljša in nujna podlaga, in v nemščini pa pridobil vsaj toliko veščosti, da je lahko potem gradil naprej teoretično (s či-tanjem slovestvenih del) in praktično (z govorom ali konverzacijo) in se polagoma — če so bile dane potrebe — v teh jezikih dodobra izvažbal. Na univerzi je lahko izbral katerokoli stroko brez posebnih izpitov (razen na teologiji iz grščine). Seveda ie ta izborni tip srednje šole, ki bi lahko z dopolnitvijo iz grščine postal najlepši spoj obeh navedenih skrajnosti: huir^inistične in realčne, s svojim nekoliko težkim licem še tudi mogel zadrževati množničnega učenca od sebe in ga usmerjati drugam (na meščansko šolo ali pozneje na ka-
Sprememba na guštanjski šoli
Prevalje. ‘20. januarja.
Te dni zapušča vodstvo guštanjske osnovne šole i>o vsej okolici -/.liani dosedanji šol. upravitelj g. Janko Gačnik. Bil je na tej šoli upravitelj okrog 10 let. On se je uspešno udejstvoval zlasti v orjuna-ški, sokolski in JNS organizaciji ter je razno okrožnice, ki jih je izdajal v svojstvu funkcionarja teh organizacij, objavil tudi že »Slovenski dom«. Zlasti uspešno in marljivo se je razrešeni šolski vodja udejstvoval ob priliki raznih volitev. Iz teh časov ga imajo vsi v spominu, zlasti delavci in nameščenci. GosjkkI Gačnik lahko ostane v Guštanju v prepričanju, da mu bo ta spomin ohranjen tudi vnaprej, dokler ostane v Guštanju kot učitelj. Po odhodu g. Gaberška in po razrešitvi upraviteljsklli dolžnosti g. Gačnika smo lorej tudi v Mežiški dolini doživeli spremembe, o katerih se je tako dolgo in toliko govorilo.	,
Obrtna zveza v Ljubljani bo imela v soboto, 23. januarja ob 7 zvečer svoj občni zbor v'Rokodelskem domu, v Komenskega ulici. Na »poredil je tudi razgovor o davčni najiovedi. Obrtniki, ki bi radi, da se jim narede davčne napovedi; naj se zglasijo na Miklošičevi cesti št. 7-11 v pisarni JRZ.
Občni zbor združenja okoliških trgovcev
Ljubljana, 21. januarja.
Danes dopoldne je bil v Trgovskem domu ob lepi udeležbi občni zbor Združenja trgovcev za okraj Ljubljana-okolica, katerega je vodil predsednik Združenja g. Jernej Logar. Udeležili so se ga tudi zastopniki raznih organizacij, med njimi predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin in posle-vodeči podpredsednik Trg združenja g. Fran Škrbec. Predsedniško poročilo je podal g. Jernej Logar ter je iz poročila razvidno, da je trgovina v ljubljanski okolici odvisna od materijalnega stanja našega kmeta la položaj pa se v primeri s prejšnjimi leti lani ni mnogo spremenil. Orug važen faktor za trgovino v ljubljanski okolici je lesni trg, katere konjunktura pa ni taka, kakor bi bilo želeti. Med pridobitvami v zadnjem času je omeniti izboljšanje razmer v ljubljanski okolici radi popravila ceste v Polhov gradeč in modernizacije ceste Ljubljana—Kranj. Dalje je pričakovati v smislu zagotovila poštnega ministra povečanje avtomatske telefonske centrale v Ljubljani in Št. Vidu.
Iajniško poročilo je podal g. Lojze Šmuc. Iz njegovega poročila je razvidno, da je po izvršeni komasaciji v Ljubljani in po teritorijalnih izpre-membah nekaterih občin število trgovcev okoli-
ko strokovno šolo) ter tako eliptizirati našo srednjo šolo v tistem smislu, kakor smo bili tega navajeni pred vojno in v vsej preteklosti.
Razen tega pa je tak osrednji tip srednje šole odgovarjal tudi najbolj psihološkim zahtevam o izbiri poklica pri mladem človeku v dobi od 11. pa do 18. leta, ker mu je nudil še odprta vrata v malone vse poklice, dočim je taka izbira učencu obeh skrajnostnih lipov, tako realčnega kakor humanističnega, nemožna. Seveda moramo nasplošno priznati, da tudi prejšnji tip realne gimnazije ni bil brez napak ali nedostatnosti — ena taka omenjena lastnost te šole je bila njena nekoliko težko in za povprečnega današniega srednješolca iz sedanje realne gimnazije kar nepojmljiva težka oblika ozir. tvarina (jeziki, zlasti slovnica), a res je pa tudi, da bi se take pomanjkljivosti dale tudi omiliti ozir. odpraviti.
V nadaljnjem govoru se je dotaknil vseh ostalih problemov naše srednje šole ter nakazal pota, ki bi po njegovem mnenju prinesla ozdravljenje. Njegova izvajanja so poslušalci nagradili z živahnim aplavzom. K besedi se je nato oglasil prosv. insp. v p, g, Wester, ki je v odločnin besedah najprej izrazil svoje začudenje, da ni večje udeležbe pri predavanju, ki je osrednje važnosti za profesorje, kakor za starše srednješolskega dijašlva. Nato je izrazil veselje, da je po desetih letih doznal iz ust mlajšega srednješolskega učitelja, da je zastopal pravilno mnenje o potrebi reforme naše srednje šole v svoji knjigi — hkratu pa žalost, da se vse od takrat nismo premaknili niti za korak k izboljšanju razmer, ki jih preživlja naša srednja šola. Strinja se z izvajanji predavatelja ter apelira, da je že skrajni čas, da se sedaj nekaj stori v tej reformatorski smeri in da to mnenje strokovnjaka slišijo tisti, ki o šolstvu odločajo. Ker se nihče več ni prijavil k besedi, je prof Grafenauer lepo uspelo predavanje in debato zaključil s pozivom, naj se prihodnjega prcdgva»ija, ki bo marca, udeleži čim-ve; poslušalcev.
škega združenja padlo od leta 1935 na 1936 od 717 na 473, torej za 244. Nadalje se tajniško poročilo bavi tudi še z drugimi konkretnimi vprašanji podeželskega trgovstva, predvsem z davčnimi vprašanji in s krošnjarstvom. Glede krošnjarstva je pozdraviti, da se je banska uprav začela zavzemati za to, da se krošnjarstvo v nekaterih strokah sploh prepove.
Na predlog nadzorstva je bil sprejet računski zaključek za leto 1936, nakar je bil odobren tudi proračun za leto 1937. Ob času poročanja občni zbor še traja.
Mutast	in gluh,	a ne
eno in	drugo
Sv. Ana v Slov. gor., 21. januarja.
Po Slovenskih goricah je stalno izredno n nogo brezposelnih. Povečini so to delomržneži. ki celo z grožnjami zahtevajo od kmeta denarja V zadnjem času pa imamo tu fjosebno čuden primer, Brezposelni mlajši delavec si je izmislil posebno zvijačo, ter se je nenadoma naj>ravil mutastega in gluhega. Beračil je s kar s pisnipnimi prošnjami, ki jih je nosil jjolno veliko mapo. Ljudem se je začel smiliti in ga fiodpirali z darovi, kjer pa n: dovolj dobil, je |>oizkušal kar s silo. posebno tani. kjer	je naletel na	posameznika. V	zadnjem	času
pa so ga nekje bolj strogo prijeli,	ker se je	zdel
sumljiv. Ko so ga še malo natepli, je tiaekrat zopet pričel govoriti in je tudi dobro slišal. S tem hinavcem so imeli opraviti že orožniki in tudi to m nič pomagalo, saj uganja sleparije še naprej. Mož je iz občine Sv. Urban pri Ptuju i? Drsfel-skega vrha št. 12, in se piše, Vincenc Toplak
Iz Cerknice
Zopet ogenj. Prod nekaj dnevi smo v :,Slov. domu« poročali, da je iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil požar na Gradišču na Slivnici, ki je uničil več lansko in predlansko leto nasajenih smrekovih mladik.
Te dni pa se je zopet dvfgnfl dim iz ob jekla pod trškim rezurvarjem. Ogenj‘se je s hitrostjo raz-sirjeva! in uničil zoj>et večje število mladik. Med domačini gre glas. da ogenj podžigajo brezposelni, ki bi radi na spomlad zopet dobili delo s sajenjem drevesc. Možno pa je, da so, kakor pravijo za prejšnjega tudi tega podnetili neprevidni otroci.
Slabe eeste. Če se imamo v Cerknici nad čem pritožiti, «o to brez dvoma naše slabe ceste. Res, da se izda zanje veliko denarja, vendar vsa popravila ne zaležejo veliko. lino leto-še drži, potem pa gre vse v nič. Kako so pred par leti jropravili novo cesto. Koliko tisočakov jo veljalo? Danes pa je ta cesta že zopet potrebna popravila. Če se pelješ z avtobusom po njej in nimaš dobrega želodca, potem bodi pripravljen na najhujše.
Obupne pa so predvsem nekatere ceste v trgu samem. Saj nisi varen iti po njih. Za primer naj navedemo le ulico, ki vodi od župnišča proti |>ošti. Ta menda ni bila deležna kakega (»opravila že najmanj 15 let.
Prav bi bilo, da nova občinska uprava posveti nekoliko več pažiije n:wini cestam, m kar ji bodo občani iz srca hvaležni.
Kulturni koledar
Or. Pavel Turner
21. januarja 1842 se je rodil v Planici nad Framom publicist in uiecen Pavel Turner. — Leta 1857 je stopil v Mariboru v gimnazijo, ki jo je tu ' — z izjemo sedmega razreda — tudi dovršil. — | Mariborski rodoljubi, predvsem pa Davorin Tr- j stenjak, so v njem že zgodaj vneli ljubezen za narodno stvar. — Leta 1865 se je vpisal na Dunaju na filozofijo, sam pa je odšel z izposojenimi 100 goldinarji preko Prage, Draždan, Berlina in Hanv bitrga v Uul na Angleško, kjer je bil trgovski agent in korespondent, zravon pa je poslušni predavanja iz filozofije, zgodovine, književnosti in politične ekonomije. l‘o enem letu je odšel za vzgojitelja v London, kjer je prišel v družijo angleških veljakov, n. pr. z B. Disraelijem, Gladsto-nom, Dickensom in drugimi. Ko se je vrnil na Dunaj, se je prepisal iz filozofije na pravo. — Odšel je v Strassburg, kjer se je pripravljal za docenta zagrebške univerze. Ves ta čas je pridno dopisoval v slovenske liste (Novice, Einspielerjev Slovenec, Slovenski gospodar itd.), hrvaške (Ob-zor) in srbske (Vidovdan). Ker ni dobil mesta na zagrebški univerzi, je prevzel vzgojiteljsko mesto najprej pri Edelsheim Gynlaju, pozneje pa pri grofu Pavlu Pollaviciniju. — V tem času je razr širil svoje dopisništvo na praško »Politiko«, moskovsko »Savremennija izvestija« in vManchestcr Guardian«. Prav tako se je seznami z mnogimi odličnimi publicisti (A. Evans, Freemann, Hardy itd.). Leta 1903 je prišel v Maribor. Njegova mecenska dela — če ne omenjamo stalno podpiranje slovenskih študentov — so predvsem Dijaški dom v Mariboru in letni štipendiji za absolvente ljubljanske univerze iz filozofije in prava. — Aktivno se politično ni udejstvoval. Upal je, da je bodočnost Evrope v demokratizaciji po vzgledu Velike Britanije in Francije.
Naii natakarji se uče angleško
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 1. jan.: Neža, Jutri, petek, 22. jan.: Vincenc.
* K I N
TEI.
22-21
UNION
Danes premiera ln Ingotlov. krstna predstava '	Fordovega	umetniškega	filma
Burgtheater
Werner Krauss, Hortense Raky, Olga Čehova, \ n |	Wniy Elcnberger, Hans Moser
LehArjvva melodlloma opereta
Skrjaniek poje žvrgoli...
(Wo die Lercbe smgt)
V glavni vlogi Martha Eggerth
TEL.
21-24
MATICA
Ljubljansko gledališče
Ljubljana, 21. januarja.
V zadnjem času ee tudi pri nas polaga vse večja pažnja angleškemu jeziku. Saj nas k temu vodita nujna potreba: vsako leto imamo pri nas več Angležev, naša najboljša letovišča imajo v glavni sezoni že lepo število Angležev, ki pa prihajajo k nam vedno češče tudi izven sezone po trgovskih poslih. Kakor znano, spadajo angleški gostje med tiste, ki največ potrošijo. Hočejo pa biti temu primerno tudi postreženi.
Ves čas pa se je pri nas hudo opažalo in čutilo pomanjkanje ljudi, posebno strežnega osebja, ki znajo angleško. Anglež se je moral dosledno posluževati nemščine, ali pa — če nemško ni znal — v najboljšem slučaju francoščine. Dogajali so se slučaji, da so morali odlični angleški gostje hoditi n. pr. okrog po Ljubljani s tolmači, da je sploh lahko kje kaj naročil in dobil, kar je želel.
Da se ta nedostatek v našem tujskem prometu vsaj kolikor toliko popravi, je Gostilničarska za-
druga v Ljubljani organizirala tečaje za angleški jezik za hotelske in kavarniške uslužbence. Tečaje vodi gdč. Fanny Copeland, lektorica angleškega jezika. Pouk je razdeljen v dva tečaja, na dnevni in večerni ter traja vsak po tri mesece. Pouk 6e je začel 11. t. m., tako da konča sredi aprila t. 1. V vsakem tečaju se uči angleško okrog 25 uslužbencev, skupaj torej okrog 50. So to samo natakarji, izjemoma sta med njimi tudi dve visokošolki.
V tej angleški šoli seveda ne gre za to, da se nauče perfektno v govoru in pisavi, marveč da se nauče najnujnejših besed, ki se rabijo v hotelu (štetje, razgovor o kolodvoru, o prihodu in odhodu vlakov o tramvajih, o cestnih smereh, o znamenitosti mesta itd.). Pouk je razdeljen tako, da v vsakem tečaju pridejo obiskovalci tečaja na vrsto dvakrat na teden, vsakorat po dve uri. Učiteljica je — kakor slišimo — z dosedanjimi uspehi zelo zadovoljna in je radi tega gotovo, da bodo tečaji rodili popolen uspeh.
Delo in plačilo
Nožno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta ‘20. in mr. Gartns, Moste.
•
Drama: Dež in vihar.
Opera: Ples v maskah.
Kino Union: Burgtheater.
Kino Sloga: Škrjanček poje žvrgoli.
Kino Matica: Valovi ljubezni.
Oanes nepreklicno poslednjimi Film po romanu „Der Schlmmeirelter"
Valovi ljubezni
MAK1ANNE HOPPE, MATHIAS W1EMANN
[PAjzdMtcuve. oS- 16.,19.15in 21.’5xW.
Ob 20 letnici ruske revolucije je naslov predavanju, katerega bo imel tia XV. prosvetnem večeru v petek 22. t. m. ob 8 v verandni dvorani hotela Union gl. urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin. To 20 letnico hoče ruski boljševizem izrabiti za svojo propagando in organizira po Evropi javne manifestacije. Dolžnost naša je, da se ob tej ; žalostni obletnici spomnimo nesrečne Rusije in onih mučenikov, ki gredo v milijone, ki jih je ruski
Ljubljana, januarja.
Zadnjič sem nekje v slovenskem dnevniku bral glas brezposelnega, ki priznava, da je danes sicer ze mogoče najti in dobiti tu in tam delo, a se pri tem sprašuje, kdo da ve, kakšen je za tako delo navadno zaslužek. Hoče povedati, da ga delodajalec izrablja: za mnogo dela dobi malo plačila
Ker sem v državni službi za katero 6em se pripravljal, stradal, prezebal in trpel 16 let, ker imam družino, s katero sedaj vsi skupaj stradamo, prezebamo in trpimo, me je ta glas brezposelnega prav za prav silno pogrel in ogorčil. V dobi, ko nobeno delo ni pravilno cenjeno in plačano, ne v privatni (razen nekaj kapitalistom morda) ne v državni 6lužbi, ko nobeno udejstvovanje ni priznano, se najde človek in to brezposeln, ki je torej v največji stiski ter moralizira o delu in zaslužku. Če si danes brezposelni že lahko delo prebira, stiska, kriza, že ni več najhujša. Resnično je danes za brezposelne v toliko preskrbljeno, da jih marsikateri državni uslužbenec, ki mora biti v službi točen, dostojno oblečen, mora plačevati davek, dajati za najrazličnejša društva in centralne fonde, prav resnično zavida.
Vprašal sem večjega podjetnika, če se pri njem oglaša mnogo prosilcev za delo; pa mi je kratko odgovoril, da jih še iskati mora. Seveda nekaterih ličkov, ki se v mladosti niso hoteli usposobiti za nobeno delo, ni mogoče sprejeti — ti se običajno najbolj razburjajo.
Danes je treba sprejeti vsako delo. Če namreč podjetnik, oziroma država uslužbenca jx> zaslužku ne plačata, si itak nehote pripravljata kruto maščevanje. Saj vemo, da se vsako delo da bolj ali manj zategniti, popustiti, škodo bo imel torej končno samo delodajalec. Mesto, da bi bilo manj delavcev dobro plačanih in bi bilo delo v redu napravljeno. imamo sedaj mnogo delavcev, slabo plačanih, delo pa slabo opravljeno. »Za mal dnarja mal muzke«, pravi šegavi Ljubljančan Mesto da bi bili družinski očetje dobro in dovolj plačani, so
DRAMA
Začetek ob osmih Četrtek, 21. jan.: Dež in vihar. Red B.
Petek, 22. jan.: Ob 15. Kralj z neba. Dijaška predstava. Cene od 14 do o Din.
Sobota, 23. jan.: Dež in vihar. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPERA
Začetek ob osmih Četrtek, 21. jan.: Ples v maskah. Red Četrtek.
Dijaška predstava. V petek ob 15. uri popoldne bodo igrali kot dijaško predstavo po cenah od 5 do 14 Din Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«, ki je zaradi bibličnih motivov in socialne slike življenja v tistem času jako zanimiva. Slikovito prikazano dejanje in lepa glasba, ki sta jo komponirala gg. prof. Tomc in Raha, izpopolnjujeta dejanje. Koreografija je Golovinova, režiser E. Gregorin.
Mariborsko gledališče
Petek, 22. januarja: Zaprto.
Sobota, 23. januarja ob 20: »Ukročena trmoglavka'. ' Globoko znižane cene. Zadnjič.	!
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 25. januarja ob 20: »Prva legija«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora.
Prihodnji teden je premiera Nušičeve najnovejše komedije. »Dr«. S tipično Nušičevo ironijo iti satiro tei z izborno situacijsko komiko, ki ji ne manjka humorja, nam tu Nušič prikazuje sila preprostega bogataša, ki mora na koncu le spoznati, da »moreš za denar danes kupiti vse, le pameti ne!« O delu sodijo, da je ž njim Nušič prekosil svoje uaiboliše komedije. Režije le Kovičeva. j
Kako bo letos v Ga-Pa
Naši tekmovalci v alpski kombinaciji, ki so že odpotovali v Garmisch-Partenkirchen, bodo imeli leto« še težje nasprotnike kot pa lansko leto na olimpijskih igrah. Lani namreč na zimskih igrali niso smeli nastopiti po pravilih mednarodnega olimpijskega odbora smučarski učitelji. S to prepovedjo so bili najbolj prizadeti avstrijski in švicarski tekmovalci, o katerih je znano, da so najboljši tekmovalci v alpski kombinaciji. Vsi ti so pa obenem tudi smučarski učitelji in jim je bil start prepovedan. Zaradi tega sta Avstrija in Švica odposlali razmeroma zelo malo tekmovalcev za alpsko kombinacijo.
Letos je ta prepoved odpadla in tako je Avstrija poslala v Ga-Pa svoje najmočnejše zastopnike za smuk in slalom. Ža letošnje tekmovanje je Avstrija prijavila 23 svojih najboljših tekmovalcev. Tako pridejo v Ga-Pa vsa najbolj zveneča imena za tekmovanje v alpski kombinaciji, tako Anton in Johann Seelos, lanski zmagovalec za Kandahar pokal, Pfeiffer, dalje Fingerle, Rudi Malt in še drugi. Za Ameriko startajo Woods, Casper; Čeboslovaki s svojimi »kanoni« Berauer in brata Mohwald; Italija s Chiersonijem, ki je prejšnjo nedeljo zmagal v smuku za Mont-Blanc pokal. Nemci pa bodo seveda tudi poslali v boj svoj prvi razred tekmovalcev: PfnOr, Worndle, brata Lantschner, Rudi Cranz, Hans Kemser in še drugi.
Tekmovanje v smuku in slalomu se vrši že v soboto in nedeljo. Naši tekmovalci: Praček Ciril, Heim Hubert, Novak Jože, Žnidar Emil in Slavko Vrbar bodo morali prestati še hujšo preizkušnjo kot lansko leto. Vendar našim tekmovalcem popolnoma zaupamo, saj vemo, da to ni njihovo prvo tekmovanje na tujih tleh. Zraven tega pa vemo, da so izrabili kljub slabim snežnim prilikam slednjo možnost za trening. Če bodo imeli še malo več sreče kot lansko leto in ne toliko smole kot jo je imel lansko leto Heim, smemo upati na ugoden placement.
Prav tako bo v ostalih disciplinah izredno trda borba. Čeprav do danes še niso zaključene vse prijave, je že dosedaj prijavljenih nad 200 tekmovalcev iz enajstih držav, in sicer: Norveška, Avstrija, Italija, Češkoslovaška, Madžarska, Amerika, Poljska, Holandska, Nemčija, Švedska in Jugoslavija. Cela prireditev bo postala »talna in se bo ponavljala vsako leto; letošnje tekmovanje bo pa nekaka repriza lanskih zimskih olimpijskih iger.
Pri nas se vrši v soboto in nedeljo 23. in 24. januarja v Mariboru državno prvenstvo v teku na 18 km in skokih, ki je obenem tudi
iibirna. tekma za določitev državne reprezentance
za Bansko Bistrico in Cliamonix, ki jo priredi JZSS v soboto in nedeljo 23. in 24. t. m. v Planici v izvedbi SK Ilirije in SK Rateče-Planica. To seveda v primeru, da bi bilo državno prvenstvo-v Mariboru zaradi vremenskih neprilik odpovedano. To se sporoča v informacijo klubom in se jih opozarja na objavo v petkovih časopisih, da ne pošiljajo svojih tekmovalcev prezgodaj v Maribor. Po tej izbirni tekmi bo določena reprezentanca, ki bo nato do odhoda v inozemstvo trenirala pod vodstvom dosedanjih trenerjev v Planici.
Športne vesti
Italija in Finska, ki sta bila dva neuspela tekmeca za olimpijado, ki bo leta 1940, sta se začeli tudi sedaj potegovati za olimpijado 1944. Kdo bo zmagal, se za enkrat še ne ve.
Glen Cunningham, odlični ameriški srednje-progaš bo kmalu dovršil svoje medicinske študije. Pravi pa, da se ne bo posvetil medicinskemu poslu,
sedaj očetje in matere po službah, oba slabo plačana in učinek? Neurejeno gospodinjstvo, nevzgojeni otroci, razpad družine. Ponovno poudarjamo, da tako ravnanje vodi naravnost v težnjo po prevratu obstoječega socialnega reda. Na vsak način je treba narediti vidno razliko med poročenimi in neporočenimi uslužbenci in to edino pravično — poročenim je treba dodati več.
Še nekaj: razliko med zaslužkom mladih in starih je treba zmanjšati, če noče nastati tudi tu razkol. Na vseh javnih predavanjih slišiš čebljanje starih: mladina je ona, ki je v zgodovini spočela vse veliko, povsod poudarjajo stari: dajte mladini čim več prilike za delo, da se v njem izvežba, fraze letijo o mladini, »upu naroda« sem in tja, kjer je treba poprijeti s krepkimi mišicami, a ko gre za nastop mladine in za zasluženo plačilo, jo odpravijo z »autoriteto« in »idealizmom«. Pojasniti je treba, da je današnja »mladina« stara okrog 30 let, nekaj se je namreč podaljšalo življenje, precej pa prilika za vstop v življenje Več kot res pa je še vedno, posebno v današnji politiki, kulturi in socialnem vprašanju, da kdor ima mladino, ima bodočnost. Odslužen vojak ni več nevaren sovražnik, če pa današnje mladine ne dobimo, da bo šla z nami, bo proti nam. Točno razlikujem med predvojno in povojno generacijo: če prva druge ne bo razumela, bo ta šla svojo pot.
Končno združim obe točki: največ trpe današnji mladoporočenci. Pravica je, da starim in neporočenim ostanejo sedanji dohodki, a krivica, če mladini in poročenim ostanejo isti. Pravimo, da je kriza duha in materije .Kljubsvu eum z dgv Ih je kriza duha in materije. Kljub vsemu srečam vse polno mladih ljudi, ki 6e poročajo. V tem vidim visoko moralo mladine, ki si skuša življenje urejati, mesto da bi ga trošila, vidim rasnost, vidim sposobnost, silo in moč, ki morata zmagati.* Vsi, ki tega ne umevajo in stoje ob strani brez pomoči, bodo doživeli na sebi velik poraz duha in materije.	K.	E.
Gostilniški razgovor
Ljubljana, 20. jan.
Pozorišče:	znana	ljubljanska	gostilna;	pri
omizju 6 gospodov, eden ali dva Hrvata, ostali so ugledni Ljubljančani.
Hrvat: »Ja sam kazal i znam. da ste to sve Hrvati...«	'
Sosed: »Bejž no, bejž; nikar ne govorite tako, ko je nemogoče, da bi bilo ros.c
Hrvat: »Bum vam ja rekel, da su sve od Maribora tu do kranjskih gorica (?) poseli Hrvati več tada za vrijeme seobe naroda.«
Drugi sosed: »Čudno, da veste za čas in za meje, kje so se Hrvati naselili okrog po Sloveniji.«
Hrvat: »Kak da ne bi znal, kad imam za to dokaze...«
Vsi ostali: z zategnjenimi obrazi ga sočutno gledajo...
Hrvat: »Velim vam: moji pradedovi su prije 650 došli iz Pohorja u Varaždin. A ja i moji govrimo svi hrvatski. Kak da onda ne bi bili na Pohorju Hrvati, kad smo se kao Hrvati preselili iz-Pohorja u Varaždin. Sve je tako bilo i u ostalim krajevima; svugde su bili Hrvati, pak su se oni onda asimilirali.. .<
Opozorilo ljubljanskim zdravnikom!
Mestni fizikat je v letu 1930 poslal zdravnikom v Ljubljani tiskovine s prošnjo, naj do 1. januarja 1937 prijavijo vse primere rakov, ki so jih zdravili v letu 1936. Ker se večina gg. zdravnikov temu pozivu ni odzvala, se f>onovno vabijo, da to takoj store, a najkasneje do 30. t m.
Mestni fizikat obenem opozarja, da je po zakonu o nalezljivih boleznih treba prijavljati tudi vsa obolenja za influenco in ošpicami. Obvezno je tudi prijavljanje veneričnih obolenj.
Gg. zdravniki «e opozarjajo na zakonite dolžnosti in na kazenske posledice, ki bi jih imeli z neprijavljanjem teh obolenj.
pač pa namerava postati trener univerzitetne mladine kje v USA. Pravi, da to bolj nese.
Francoski boksač Andre I^englet se bo »poprijel e slavnim Joe Louisom in to na temelju knock-outa zmage nad Hankinoaoni v Los-Ange-lesu.
Lenglet bo Louisu dober trening za match s prvakom Bradockom, ki bo 20. februarja za naslov svetovnega prvaka.
Avstrijci imajo odličnejuniorsko atlete. Tako je Stuckl (ki je lani zastopal Dunaj na dvoboju Za-greb Dunajj pretekel 100 m v času 10.7 sek, a 200 metrov 22.1 sek. V višino je skočil Juszcyn6ky 1.80 metra, a v daljino Blaschke 6.62 m. Heim je vrgel disk (1.5 kg) 45.35 m daleč, a Kampusch kroglo ’ 16.32 m. Quittan je skočil s palico 3.45 m. Fuchs pa je vrgel kopje (600 g) 52 m daleč.
V nekaterih avstrijskih časopisih so objavljene vesti, da bo Perry, znani svetovni prvak v tenisu, v juliju nastopal v Evropi. Nastopal bo z družbo, v kateri bodo še Francoz Cochet, Amerikanci Vi-nes, Tild en in Stoeffen, Nemec Nusslem in pa Če-hosiovak Koželuh.
Za enkrat pridejo v jioštev mesta: London, Pariz in Dunaj. Zagrebčani pa bi prav radi videli, da bi tudi pri njih »svetovne klase« malo poigrali.
USA tekmovalci za FIS-ino tekmovanje so že na potu v Evropo. Gredo v Davos, kjer bodo nadaljevali s treningom pod vodstvom Kandaharja in Otte Furrera iz Zermata. Amerikanci bodo nastopili v alpski kombinaciji. Moštvo je: Durrance, Lindley, Page, Bright, Crookes, Washbum in Li-vernioare. Zenska garda:	Boughlon,	Carter,	Mc
Keen, Nooteey, Bird, Smith in Heath,
Od tu in tam
Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je
dane« z jutranjim vlakom prispel v Belgrad. Na merodajnih mestih bo posredoval o tekočih zadevah svoje banovine.
Sojo ministfskfga sveta je predsednik vlade dr. r v	»noviC	napovedal	za	danes popoidne ob
o. Na seji bodo ministri govorili o tekočih resornih zadevah. Predsednik vlade pa bo na njej ludi obvestil vse ostale člane vlade o vseh pripravah za slovesen podpis pakta večnega prijateljstva med kraljevinam Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta podpis lw> napravljen v nedeljo, 24. t. m. v Belgradu.
Živinorejska sekcija Glavne zadružne zveze ima danes dopoldne v prostorih te Zveze sejo, na kateri bodo govorili o istih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu že na zadnjih dveh konferencah v trgovinskem ministrstvu.
Konferenca o izvozu živine iz naše države,
ki se ie pred dnevi že vršila v Belgradu, se je včeraj nadaljevala. Na današnji razpravi so sledili se nadaljnji referati o tem vprašanju. Zatem je sledilo živahno debatiranje in je padlo tudi nekai samostojnih predlogov. Izdali so tudi resolucijo, v kateri so se ozirali na različna mnenja in za-skupin P°SameZmh zastopnikov zainteresiranih
.S°	graditi na iniciativo
prometnega ministrstva dr. Spahe in sicer na črti
nnlTV r1,3 Koviljača. Proga bo imela normalno širok tir m bo dolga približno 100 km.
O sestanku dr. Stojadinoviča in dr. Mačka r
Dobrovi pri Brežicah piše francoski list »LEre Nouvelle« med drugim tole: Sestanek Stojadinoviča in Mačka se v jugoslovanskih krogih smatra
k°! d°Ž°dck velike politične važnosti, ki dobiva celo zgodovinski značaj. Prvi
!n°rM -lf na,t.eŽ[i:I Sestanek «ed Stojadinovičem m Mačkom m bil iznenadenje. Ni potrebno poudarjati, da je ta prvi razgovor, čeprav se ne pričakovati neposrednih rezultatov, imel zavidljiv vpliv na notranji položaj v Jugoslaviji. Rešitev hrvatskega vprašanja predstavlja eno od točk programa Stojadinovičeve vlade.
Pravilnik o volitvah v bratovske skladnice
so prinesle včerajšnje »Službene Novine«. Ta pravilnik obsega 23 členov in je z včerajšnjim dnem stopil v veljavo.
Naš gozdarski paviljon za pariško razstavo ie
skoraj ze gotova stvar. O tem vprašanju so go-
s7rstv,,	"a	konfere,n?i	▼	trgovinskem mini-
strstvu, katere se ,e udeležilo poleg načelnikov v omenjenem ministrstvu tudi nekateri drugi pred-stavniki našega gozdarstva.
Za starinarje je ministrstvo trgovine in industrije izdalo odlok, po katerem je starinarjem ki se bavijo s prodajanjem starih in uporabljivih sfva-r,’JCalefe scascmia 111 z uporabo izgubljajo *voio vrednost, prepovedano, da bi prodajali stare izdelke iz plemenitih kovin.
Iz političnih krogov JNS samih se doznava
da se vrse neprestano konference pristašev te stranke, na katerih se skuša doseči sporazum, da hi se ustvarila nekaka koalicija JNS, - Ljotičev Zbor
lodzerovi borbaši. Sč n solna bi se vsi oprijeli programa, ki ga ima sedaj Zbor in bi se ustanovila ena sama stranka, kateri bi predsedoval Ljotfč. trav živahne konference se glede tega vprašanja vrše v,Vojvodini. Pri senatorju Daki Popoviču e bila taka konferenca v nedeljo in sta bila na njej navzočna tudi poslanec Srbko Vukanovič in bivši ban Dunavske banovine Zdunjič. Pravijo, da je ta akvija posebno zanimiva že zaradi tega, ker niti JNS, niti Ljitič, niti Modžera v Vojvodini še prav posebno nimajo nikake zaslombe med ljudstvom.
Lastniki 4 do 5 državnih blagajniških zapisov imajo pri sprejemanju istih v kavcijo, oziroma garancijo nekatere težave pri državnih olv lasteh in ustanovah. Ker se s takšnim postopanjem samo škodi ugledu teh papirjev in njihovo popula-
rizirame V Posnodarskih Irrmrih Iti IA *Jn **n
j*, uuaiiviii ti n n ici izum ouioK, aa se zainteresirane oblasti in ustanove opozore na člen 6 uredbe o izdajanju državnih blagajniških zapisov, ki se glasi: Blagajniški zapisi, izdani na podlagi te uredbe, morejo služiti kot kavcija in garancija v vsej označeni vrednosti pri vseh državnih in samoupravnih blagajnah.
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije
in njegovi banovinski, okrajni in krajevni odbori so po novi določbi finančnega ministra oproščeni plačevanja državnh in samoupravnih taks na vstopnice za kinopredstave. ki so kulturno-vzgojue^a značaja.
Dr. Maček in »Slovenski Mačkovci«. Čudni glasovi se širijo že dva ali tri dni po Ljubljani. Pravijo namreč, da je prispel od dr. Mačka za njegove prijatelje in pristaše v Sloveniji paket tiskanih letakov. Te letake da bi bilo treba razdeliti med tako zvane »Slovenske Mačkovce«, da pa je vse ostalo v rokah »vodij« in ni prišel do »re-dovov« niti en letak. Vsebino letakov bomo ob priliki »redovom« sporočili mi.
Zaradi nemoralnega življenja so zadnje čase v Zagrebu zaprli že večje število žensk. Ker so nekatere po svoji prestani kazni ostale še vedno nepoboljšljive, a v domačem zaporu skoraj primanjkuje prostora, so začeli pošiljati take ženske na gorenjske Begunje, kjer je edini zavod za pobolj-sevanje žensk v celi državi. Ker pa so merodajni krogi uvideli, da tudi s tem pošiljanjem žensk v tuje zapore, še ne bo kar tako konec življenja, ki pri nekaterih ni žal čuti sramežljivosti, so se v Zagrebu odločili, da ustanove novi bolnišlki paviljon za policijske jetnice, v katerem bodo morale ostati bolne ženske toliko časa, da se izprazni kje kakšno mesto v bolnišnici. Vprašanje boja proti prostituciji je torej v neki meri le bolj finančno vprašanje, ker je treba v prvi vrsti večjih denarnih sredstev za uspešen omenjeni boj.
Do konca leta 1935. je bilo v vsej naši državi 630 denarnih zavodov, od teh pa 583 bank in 53 hranilnic. V teh denarnih zavodih je bik) vplačane delniške glavnice za eno milijardo in 600 milijonov, vlog pa je bilo 6 milijard in 000 milijonov dinarjev. Po banovinah so denarni zavodi razdeljeni, takole: v dravski banovini je bilo 10 bank in 29 hranilnic v savski 74 bank in 7 hranilnic, v vrbaski 20 bank, v primorski 1 bank in 6 hranilnic, v zetski 27 bank m dve hranilnici, v drinski 61 bank in ena hranilnica, v dunavski 158 bank in 4 hranilnice, v moravski 00 bank, v vardarski 46 bank in ena hranilnica ter v Belgradu 58 bank in ena hranilnica. Nasprotno pa je bilo v Zagrebu, ki je še danes denarno središče države, le 28 bauk in dve hranilnici. Po višini vlog pa je na prvem mestu Zagreb, namreč z 2,850.000.000 dinarjev.
Nevarna kal boljševiških filmov
Poleg političnega rovarenja, ki prihaja iz Moskve in se raširja vsepovsod po drugih državah, ali se vsaj skuša razširiti, dokler te države v pravi luči ne spoznajo nevarnosti, ki prihaja od tam. Za svojo propagando se poslužujejo Sovjeti med drugim v veliki meri tudi filma. Obžalovanja vredno je posebno dejstvo, da celo v tistih državah, v katerih vidijo v pravi podobi sovjetskega volka v jagnje-tovem kožuhu, ne obrnejo prave pozornosti proti rdeči nevarnosti. Prejšnje visoko stanje ruske filmske industrije je že zdavnaj pri kraju.
Vsak Rus vsake štiri dni v kino
Kakor vse ostalo življenje v sovjetski Rusiji, prav tako pot gre tudi njihova filmska industrija rn prav tako je tudi z nazadovanjem vrednosti^ teh ruskih filmov. Kljub temu pa nas od časa do ča?a poročila presenečajo 6 fantastičnimi številkami. Tako čitamo neko rusko vest, da je v Sovjetiji nad
35.000	kinogledališč. Od teh je takih kino dvoran, v katerih predvajajo zvočne filme, le 2.285, povsod drugod tnorejo gledalci videti samo neme filme. Sedaj delajo v Rusiji mnogo na tem, da bi število kinodvoran povečali vsaj na 43.000. Ta vest na odgovarja resnici ravno toliko, v kolikor je zlagano poročilo, da v Rusiji obišče kinopredstave vsak dan najmanj 42 milijonov ljudi. Ce pomislimo da je v Rusiji okoli 150 milijonov prebivalcev, bi morali — vračunani so tu tudi mali otroci, starčki, bolniki, pregnanci, jetniki po ječah GPU itd. — vsak Rus obiskati kino vsake štiri dni vsaj enkrat. To bi bilo nemogoče že zato. ker tam večina ljudi zaradi slabih gmotnih razmer nima niti sredstev, da bi si, niti na daljšo dobo enkrat, mogla privoščiti zabavo po kmogledališčih.
Uradni organ v sovjetski Rusiji, »-Pravda«, je k»red kratkim prinesel tarnajoč članek v katereni povdarja. da program, ki je bil zamišljen za prvih devet mesecev leta 1936, ni bil zadovoljivo izpolnjen. Filmska produkcija je po tem poročilu popolnoma odpovedala. List navaja tudi vzroke, zaradi katerih je do tega prišlo Ti vzroki so: veliki stroški, ki 60 v zvezi s produkcijo, nedovoljna izobrazba režiserjev, pomanjkljivosti v načrtih oziroma njihovo pomanjkanje, končno pa tudi tempo, s katerim se morajo vršiti vsa dela pri osnavljaniu kakšnega novega filma. V enem letu bi moral biti namreč vsak od novih filmov gotov, saj to je najkrajša doba, ki se more zahtevati.
Le na ta način se da razumeti, zakaj Rusi sami tako zelo odklaniajo nove filme. Kljub temu pa Sovjeti niso prenehali s širjenjem svojih filmov po inozemstvu, posebno po onih deželah, kjer imajo Stalin, Litvinov in Dimitrov najboljšo zaslombo in najboljše postojanke za širjenje svojih komunističnih teženj. Med prvimi takimi državami je vsekakor Francija, in gotovo o tem ni kakašnega dvoma.
Ruski in francoski filmi 1 :1
Francoski časopis »Exportateur Francais« je te dni objavil poročilo, da je bila med Francijo m Rusijo sklenjena posebna pogodba, ki med drugim tudi določa, kako naj Francozi in Rusi med seboj v bodoče zamenjavajo filmske umotvore. Filmski diktator sovjetske Rusije Choumiatsky je pristal na to, da se bodo ti filmi zamenjavali med Rusijo in Francijo v razmerju 1:1. Torej filmska podjetja v Franciji in Rusiji cenijo oboje filme za enakovredne, če ne, taka pogodba, vsaj omenjeno razmerje o zamenjavi ne bi nastalo.
Preteklo leto so v Franciji predvajali 20 ruskih filmov, ki jih tudi še vedno vrte. So malo francosko »pobarvani« in je vstopnina precej nizka. To bi 6e reklo, da filmi sanii vsekakor niso bili dragi. V Franciji imajo danes okoli 4.000 kinogledališč. Od teh je kakih 300 takšnih, ki v njih predvajajo predvsem ruske filme. Te kino dvorane so v prvi vrsti v industrijskih predelih, kajti Sovjeti vedo. da so
med preprostim delavskim ljudstvom najugodnejša tla za razširjanje sovjetske propagande. Dohodki, ki jih ima francosko filmsko podjetje od predvajanja enega ruskega filma, znašajo okoli 300.000 francoskih frankov.
Že vnaprej se lahko ugane tudi vsebina teh ruskih filmov, ki služijo izključno komunistični propagandi: Vedno znova prikazujejo prizore, kako rdeče ruske čete zmagujejo naa beloruskimi divizijami in kako jih pode v beg. kako potapljajo ladjo za ladjo, ki hoče kaj opraviti proti rdeči ruski vojski, kako žalostno končavajo nekdanji glasniki, ki stoje v službi prejšnjih ruskih oficirjev, in zopet kako postane nekdanji »beli osvobojenec«, ki ni znal ne pisati ne brati, naenkrat poveljnik v rdeči armadi, kar se je z vso svojo dušo izrekel za sovjetsko Rusijo.
Dobiček bolpševikom
Prav velikih ugodnosti pa ta francosko-ruska filmska pogodba Francozom ni prinesla, vsaj tako se more sklepati iz neprestanega tarnanja, ki ga prinaša tudi francosko časopisje. Ruski filmski ob iskovalec, ki je zastrupljen od filmov omenjene višine, nima več smisla za to, kar Francoz smatra za filmsko umetnino. V Franciji napravijo vsako leto okoli 125 novih filmov, od katerih so preteklo leto prišli na ruski filmski trg le trije, in še tp le z največjo težavo. V Parizu rusko trgovsko zastopstvo napravi najprej cenzuro. Ce se tako od 30 ali morda še več francoskih filmov le zdi cenzorjem, da bi bil ta ali oni film le primeren za Ruse. pošljejo v Moskvo najprej kopijo, odkoder pride morda čez nekaj mesecev ali čez kakega pol leta končna odločitev filmske centrale. Za en francoski film plačajo Rusi, ki svojo deželo smatrajo za »največjo filmsko deželo na evropski celini«, tisoč dolarjev. Francozi so dobili od svojih trth filmov, ki so jih dali v Rusijo, okrog 60.000 frankov, Rusi pa na drugi strani celih 6 milijonov frankov od onih. ki so jih vsilili Franciji.
Francozi, poglede v Kanado
Kljub temu, čeprav se zdi vseeno zelo čudno, Francozi še vedno predvajajo ruske filme, čeprav vidijo, da so kljub [rog od bi s »filmsko Rusijo« ved-
Prav pogosto se zgodi, posebno sedaj, ko se posveča velika poz.ornost tudi filmski umetnosti, da se nekaterniki kaj radi smatrajo za ljudi, polne idej, ki naj bi dale današnjemu času primerno snovi za nove filme. Koliko pa se' v resnici razumemo na to, kako nastaja film, na vse mogoče tehnične podrobnosti in finese, je drugo vprašanje. Da, največkrat taki ljudje omenjene filmske tehnike ne poznajo. Kdor pa ima kaj vpogleda v vse delo, ob katerem nastaja kakšen nov film, bo dejal, da so omenjeni ljudje samo veliki optimisti.
Slika s ceste v Chamonixu.
Zvon, ki so ga vlili iz topov 17 narodnosti in ki z razvalin gradu Rovereto v Trientinskih Alpah vsak večer zvoni v čast vojnim žrtvam.
no prikrajšani. Pa ne samo to, da so materialno prikrajšani in izigrani, še bolj so izigrani v tem, ker se puste tako slepo voditi od rdečih ruskih veljakov, ki jim pač tudi v filmu ne gre za kaj dru-
gega. kakor za svojo komunistično propagando. Po
l„i_: I..I..JI :-----------------*---------:	c--------■	SVQj0
bi si
lastni krivdi izpostavljajo še naprej Francozi svojo državo najdaljnemu razkroju. Francozi naj bi si veli za vzgled kanadsko provinco Quebec. Ta pro-
vinca je strogo prepovedala, da bi se v njej izvajali ruski filmi m je svojo prepoved utemeljila 6 tem, da »načela, ki stoje v ozadju teh filmov, čeprav so na videz še tako nedolžni, ustvarjajo neprestano nevarnot, da se zaseje komunistično seme.«
Soustvariteli „Burgtheatra" - Jochen Huth
Da bi se prepričali o tem, koliko imajo v tem svojem optimizmu prav, bi morali kdaj obiskati Jochena Hutha, moža, ki je bil soustanovitelj obeh Tobis-Evropa filmov »Allotria« in »Burgtheaterc. Tam bi najbrž njihove predstave o tem, kako nastaja film, postale malo drugačne.
Huthova pot k slavi
Že v svojih mladostnih letih je Jocheni Huth kazal veliko ljubezen do filma. Da bo pa kdaj sam pisal besedilo filmom, o tem si ni upal niti sanjati. Vsa njegova družina je imela izredno velike sposobnosti in veselje za igranje na odru. Tako se je tudi on posvetil z vsem svojim srcem gledališču, najprej kot igralec, zatem pa tudi kot pisatelj, ki je napisal nekatera prav zanimiva oderska dela, kakor so »Nebesa na zemlji«, »Zlati venec« in še nekaj drugih. Ko je prvoimenovano delo igralo berlinsko gledališče, je bil na tej predstavi navzočen tudi slavni Willy Forst. Delo ga je zelo zanimalo, morda pa mnogo bolj še mož, ki je to delo napisal. Kmalu sta se spoznala in od tedaj Willy Forst ni prav nič več dvomil, da more biti edino Huth oni človek, ki bi mu mogel koristno pomagati pri njegovem velikem snovanju filmov. Najprej mu je seveda preskrbel primerno šolo, dal ga je v »filmsko akademijo«:, skratka seznanil ga j'e z vsem, kar spada k filmskem delu. Poučil ga je ne samo o vsem, kar spada v dramaturgijo ali fotografsko umetnost, ki je nujna pri ustvarjanju filma, pač pa tudi s trgovskimi kalkulacijami. Jocheni Huth je danes trdno prepričan, da more dati pravo vsebino in točen opis dejanja, ki se v filmu predvaja, samo tisti, ki je napravil take vrste »filmsko akademijo«, kakor jo je dovršil on. Samo površno znanje ne zadostuje, da bi bil kdo že kar velik stvaritelj filma, ki je del resničnega življenja. Ne samo to. Film ni samo drobec resničnega življenja, kakor ga živi človek v kakršnihkoli prilikah, pač pa je nekaj, kar kaže, kakšno naj to človekovo življenje bo!
Da si je Huth pridobil te svoje velike sposobnosti pri ustvarjanju filmov, se mora v prvi vrsti zahvaliti Willy-ju Forstu. Njegovo delo pa
je želo tudi velike uspehe, posebno ker je bilo započeto takorekoč pod srečno zvezdo. Njegovo načelo je bilo: treba se je pri delu osredotočiti v to, kar hočeš ustvariti, ne sme biti nikjer in nikdar kakšne povržnosti in zanikernosti, treba je imeti pred očmi tudi vse, kar se na prvi videz zdi, da je malenkost. Mesec dni in Se več sta Willy Forst in Huth sedela dan za dnem po 12 ur pri pisalnem stroju in sta obdelavala prizor za prizorom, ki naj v filmu zagleda beli dan, toliko časa, dokler nista bila popolnoma prepričana, da bosta te prizore na papirju mogla prenesti v filmsko resničnost. Da sta imela pri tem mnogo posla, naj pove že dejstvo, da ima film, ki je dolg približno 3000 m, nemalo prizorov.
„Burgtheater", film v pravem pomenu
Kot skupno delo sta Forst in Huth napisala tudi film »Burgtheater«, katerega premiero bomo videli že danes v Ljubljani. To je bilo za dva človeka, ki sta naravnost zaljubljena v gledališče, zelo mikavno delo, hvaležen posel. Vendar pa je taka naloga ponavadi tudi zelo nevarna, kajti kadar je kdo le preveč zaljubljen v kakšno stvar, le preveč hitro pozabi biti čisto objektiven. Navadno vidi v svojem delu čisto nekaj drugega, kakor vidi človek, ki se na stvar ne razume bogvekaj. Gledališče je v očeh mnogih pozorišče senzacij in škandalov. Toda v resnici je nekaj drugega: Delo in zopet delo! Gledališki poklic je, kakor vsak poklic, tak, da zahteva v vsakem oziru človeka na mestu. S filmskimi sredstvi naj bo prikazano gledališče, ne tako, kakor ga vidi občinstvo le prečesto in ga hoče videti, pač pa tako, kakršnega naj vidi!
Forst in Huth sta s tem svojim novim filmom »Burgtheatert poizkušala ustvariti gledališki film v svojem pravem in strogem pomenu besede, Skoro je treba pričakovati, da sta to tudi dosegla, sicer pa bomo videli.
Obvestila
Fantovski odsek St. Jakob vabi vse člane*, da se sigurno udeleže današnjega sestanka, ki ho točno ob 20. Predaval bo boln. kurat g. Slan® o psihologiji poslednje ure. — Odbor.
II. predavanje Znanstvenega odbora Prirodoslov* nega društva bo v petek 32. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi °b M« “redaval bo g. univ. prof. dr. A. Košir o uspehih svojih transplantacijskih poskusov. Predavanje jo vstopnine prosto in vsakemu dostopno.
Prosvetno druitvo Trnovo. Premijera Timmer-raanove in Vetermanove ljudske j gre «Tri je kralji*, ;ie imela preteklo nedeljo pod skrbnim režiserskim vodstvom g. Acetto Duftana, in v izbrani zasedbi društvenih igravcev vscsplofini uspeh, katerega v letošnji sezoni še ni imela nobena vpHzoritev. Igra se v nedeljo dne 24. januarja ob 8 zvecr ponovi, nakar že danes opozarjamo vse članstvo in prijatelje društva. Nadalje sporoča odbor Prosvetnega društva vsem možem članom, in starejšim fantom, da se bo osnoval za te posebni moški odsek društva.
Bachovo skladbo Preludij in Fugo t> a-ntolu za orgle igra »lavni pianist Aleksander Borovski jutri zvečer ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Ta znamenito Bachovo delo je predelal za klavirski izvod skladatelj in pianist Franc Liszt. Poleg Bacha in Liszta so na sporedu še dela Scarlattija, Sandy-a Smetane* Prokofjeva, Stravinskega in Musorgskega. Imeli bomo prvovrstni klavirski večer, saj je Borov« ski eden največjih živečih pianistov. Predprodaja t knjigarni Glasbene Matice.
Tretje predavanje in ciklusa predavanj tZarjet, eSavicem in *Dq$fce* bo nocoj 21. januarja ob 8. Predaval bo |r.	Jakob	Šolar o temi; Priprava in
vzgoja mlade inteligence za prosvetno delo med na«? rodom. *'
Vabimo gg. stareftine in člane t
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejSem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din
Četrtek, 21. januarja:	12 Odmevi Iz Amerik«
(ploščo) — 12.4S Vrem«, poročila — 13 Oas, spored, obvestila — 13.15 Lahka solistična glasba (plošče) — 14 Vrerno, borza — 16 Skladbe Joh. Straussa (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, ob-vestila — 19.30 Nac. ura: Sokolsko predavanjo — 19.,id 10 minut zabave: Ne za šalo, ampak za res (s. Bogdan Melihar) — 20 Tamburaški orkester 20.j0 M. Ravel: Bolero (plošče) — 21.10 Koroške pesmi (ibor koroških pevcev) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 32.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Drugi programi
Četrtek, it. januarja. Belarad: » Orkestralni In vokalni koncert. — Zagreb: 20 Belgrad. — Dunaj: 19.3» Priljubljene opere. - Budimpeita: 20.20 Lahka glasba. — Trst—Milan: 21 VVagnerjeva opera »Tristan« in •Izolda«. - Praga: 19.25 Radijski potpori. _ Berlin— Hamburg: 20.10 Plesni večer. — Beromuntter: 19.48 Čajkovskega koncert. — Strassbourg: 20.89 Iz Enga-dina.
Sven Elvestad:
53
Zlodej se dolgočasi
Tedaj mu je slabo drhtenje pod nogami povedalo, da je lift v gibanju. Ko se je lift z rahlim odbojnim sunkom ustavil in so se jeklena vrata zveneče odprla, ga je vratar z ne-počakanim glasom vprašal:
»Še kaj?«
Nekaj gospodov je izstopilo iz lifta in šlo leno mimo njiju proti izhodu. Drugi so jim sledili po stopnicah. Vsi so bili v večerni družabni obleki, nekateri med njimi so se ogrnili s poletnimi povištiiki. Družba jo oči/idao pri šla od kakega slavlja, toda njihova zabava nikakor ni bila g;asna in vesela. Prej bi rekel človek, da je bila trudna in konvencionalna. Med njimi je bilo par ljudi, ki so bili okrašeni z odlikovanji Rist se je naenkrat zdrznil saj to je vendar Hasellr.ihnova družba. Večerja 'v zasebnem kabinetu. Bodalce. Smrtna obsodba... In še je videl, da med gosti vlada neko posebno in vendar jasno soglasje. To ni bilo navadno spoznavanje mod vratarjem in gosti, to je bilo ntkaj več, nekaj intimnejšega; neka posebna, neslišna poročila so se pretočila med eno in drugo siranio. Vratar je stal negiben, naslonjen na desko s ključi, kakor da se je popolnoma pogreznil vase, apatičen, tako da je lažje lovil nevidni pajčolan, ki se je razpredel med njim m mimoidočimi. Nikdo mu ni rekel kaj dragega ra/en navadne besede »Buona sera, don Bebe«. Nič več. In vendar je v par trenutkih
vso povest slišal in razumel, četudi je bila dru- j gim nevidna in nerazumljiva, saj se je odvijala v ozračju polnem dvoumja in zarot, kar je potrebno dražilo tega mistično razgibanega ljudstva.
Med zadnjimi postavami se je pokazal tilnik mr. Johnsona. Rist ga je opazil šele, ko je Amerikahec bil že pri izhodu. Vendar mu je bilo treba le pogledati, pa ga je takoj prepoznal. Tudi postava se je odražala od vseh drugih, bila je čokata, anglosaška, koščena. Sicer pa so vsi, ki so šli mimo, imeli nekaj fino zaključenega na sebi, drsajoč hod, nekaj potaje-nega in elegantno zadržanega. Rist je vnovič mislil: smrtna obsodba... bodalce...
In kakor da si don Bebe še ni opomogel od nasilnega vtisa, je odgovoril na vprašanje, ki sploh ni bilo postavljeno:
»Signor Asselun je v svoji sobi.«
Rist si je zapomnil številko. Delal se je, kakor da odhajajoča družba niti najmanjšega vtisa ni napravila nanj. Iz žepa je potegnil predmet, bodalce, ki mu ga je bil Haselhun izročil.
»Mislim, da sem danes dober kup napravil«, je dejal, »dragoceno obogatitev moje orožarske zbirke. Slišal sem, da se močno razumete na redke starine. Kaj se vam zdi ta reč?«
Napravil je, da je bodalce padlo na mizno ploščo in zazvenelo. Don Bebe ga je začel takoj z zanimanjem pregledovati. Pri tem se je celo leče poslužil, samo da bi mogel boljše videti drobne okraske. Rist ga je dobro gledal. Don Bebe ni pokazal ob pogledu na bodalc? nobenega posebnega presenečenja.
»Zelo lepo in dragoceno delo,« je dejal ter pritisnil s konico bodalce ob svoj nohet in ga takoj zopet izpustil, samo da bi slišal njegov glas. Bodalce je zazvenelo s pojočim, toplim, skoraj nežnim glasom.
»Krasno delo,* je ponovil, »koliko ste dali zanj?«
»Nekaj sto lir.«
»Dam vam tisoč zanj.«
Don Bebe je postal mahoma spet korekten, skoraj nekoliko tuj. Rist se je zazrl v njegov obraz, v to posebno, skoraj modrikasto nadihnjeno obrazno polt, in v njegove debele ustnice. Nadel si je krinko grdote in nepri-stopnosti, si je mislil Rist, in pod to ostudno krinko, ki ga dobro zakriva, živi pravi, resnični don Bebe, strmeč, opazujoč, prisluškujoč in vseveden.
S kretnjo, ki je razodevala trudnost, je Rist odgovoril:
»Hvala, don Bebe! Ne bom prodal.«
Obenem je vratarju pomežiknil lahko noč. Hotel je poiskati Bergcrono. Glasno je potrkal na vrata švedskega prijatelja in istočasno zaklical:
»Jaz sem, Rist.«
Vrata so se takoj odprla. Sicer pa sploh niso bila zaprta. Bergcrona je stal sredi sobe. Odložil je svoj frak in si oblekel bogato vezeni domači suknjič; na nogah je imel grške copate z velikimi, rdečimi cofi na zakrivljenih konicah.
»Občudujem vašo ravnodušnost,« je dejal
Rist, »vrat nimate niti zaklenjenih, niti zapahnjenih.«
»Saj vidite vendar, da še bedim, dragi prijatelj.«
»In niti najmanjšega orožja nimate pri roki.«
Bergcrona ni odgovoril, pač pa je vzel roke iz suknjičevih žepov. V teh rokah je bila udarna moč. Imel pa je tudi velike žepe, ki so prav lahko nosili revolver ali celo dva, predvsem pa so bili lepo vezeni.
Rist je postal pozoren na kup denarja, na italijanske in švedske bankovce, ki so ležali na mizi, poleg kupa je bila odprta, rumena kuverta.
»šest tisoč sem dobil nazaj,« je dejal Bergcrona, »in ves kredit. Toda predvsem si poglejte kuverto. Tako je umazana, kakor da bi jo prinesel sel društva snažilcev čevljev. Pa tudi nenavadne odtiske prstov si poglejte. Ali so odtiski človeka ali opice?«
»Nekega vmesnega bitja, mislim,« je odvrnil Rist, »nemara je bil seugnizzo za sla, ta pa nima niti galoš, niti rokavic.«
Enaindvajseto poglavje.
Dan je bil zelo jasen, pod visokim nebom je bilo čutiti njegovo širino, pregibala ga je lahna sapa, bil je kakor zlato; taki so le nekateri dnevi v zgodnjem poletju in v pozni jeseni. Sicer leži zaliv iz večine zavit v pajčolan megle ali vročine, obrisi se takrat zabrišejo, oddaljeni otoki se spremene v nejasne slutnje, ki jih oko komaj, komaj opazi.
»Slovenski dom« izhaja vsak d^avnih oh Va Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo -5 Din DredniStvo: Kopitarjeva ulica (J/TIL Telefon 299« ia 39VU Uprava. K-upiiarjeva k
leleloa 2992 Za Jugoslovanski tiskarno v Ljubljaui; K Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Kotiček.