DEU
ml IFN IF
штш Ш hUIiIVUhi
д1анНо delorne shupnosti tovarne obutve alpina, žiri
LETNIK 18
ŠTEVILKA 7
2IRI, JULIJ 1979
če so apetiti preveliki
Vodilni gospodarstveniki so dalj časa opozarjali, da je investicijska potrošnja preobširna in neusklajena z možnostmi. V zadnjih nekaj letih je bilo za naložbe porabljeno preko 40 % narodnega dohodka. To sicer samo po sebi ni slabo, če bi s tem dosegli visoko stopnjo rasti industrijske proizvodnje.
Toda v Jugoslaviji naložbena dejavnost realno povečuje družbeni proizvod vsako leto le 5 do в odstotkov, kar priča, da so naložbe slabo pretehtane in da denar porabljen za naložbe, slabo obračamo. Eden izmed vzrokov premajhne učinkovitosti naložb v industrijske in druge naprave je tudi dejstvo, da si gospodarstvo večino de-
narja za gradnje obnovo in posodobitve sposoja.
To je narekovalo, da so bili v mesecu marcu in aprilu sprejeti določeni administrativni ukrepi, ki naj bi zaustavili tako veliko širjenje investicij in tako dovolili le porabo denarja v naložbe, ki so v srednjeročnih načrtih kot prednostne. Torej tiste, ki odpravljajo ozka grla v proizvodnji, ki povečujejo izvoz, preostale pa temeljito pretehtati in ugotoviti, katere se lahko nekoliko odložijo.
Prekomerno investiranje v minulih letih je privedlo do položaja, ko večina organizacij ne more več odplačevati niti posojil, ki so jih najele za gradnjo. Hkrati pa so bile naložbene želje in apetiti čedalje večji, ker so banke Se vse do
nedavnega (do sklepa Narodne banke konec aprila 1979) takšne prošnje sprejemale (in odobravale) s široko odprtimi rokami.
Zaradi teh dejstev in tudi drugih motenj v gospodarskem poslovanju in predpisih v prvem tromesečju leta 1979, je zaradi urejanja količine denarja v obtoku Narodna banka Jugoslavije sprejela vrsto sklepov o ukrepih za izvajanje skupne emisijske in denarne politike in skupnih temeljev kreditne politike.
Med temi ukrepi je eden še posebno oster; na primer omejitve plasmajev, ki jih je sprejel svet guvernerjev Naroidne banke Jugoslavije. Le-ta je v izjemnih primerih pooblaščen, da za določeno dobo med
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ш
Ob Dnevu borca, 4. juliju	|
in Dnevu vstaje slovenskega naroda, | 22. juliju iskreno čestitamo!	|
Pevci moškega pevskega zbora Alpina so nas res navdušili, koncert je uspešno dopolnil tudi povezovalec Jože Logar
V PIRMASENSU ZANIMIVO
Za šivalnice je imela največjo razstavno površino firma PFAFF. Precej strojev je razstavljal tudi Odler, vendar so bili vsi stroji težje izvedbe, manj primerni za čevljarje. Razstavljale so tudi flrme Singer, Union S trobi in še nekatere, toda vse v zelo majhnem obsegu.
Kot sem že omenila, je največ izmed šivalnih strojev razstavljal PFAFF, kateri je postavil tudi trak, na katerem so delavke ves čas delale. Tu so zadrge šivali vse z roke (nena-lepljene), z dvoiglavko in tudi z enoiglavko. Mislim, da se z dvoiglavko lahko šivajo samo bolj trdi materiali, ker mehkih ne bi mogla istočasno utrditi na obeh straneh.
V šivanje podloge delajo vse nenalepljeno pri salon-kah in pri škornjih, verjetno pa mora biti podloga zelo točno narejena. Zelo malo imajo priprave, šiva se vse, kar ni res zelo zahtevno, z roke. Povlačenje in povezave nitk skoraj ni, ker imajo skoraj vsi stroji mehanizem za striženje in povlačenje istočasno. Za-gibajo vse strojno, tudi razne velurje, katere pa ročno samo zastrižejo, ker je material zelo mehak.
Ploščatih šivalnih strojev je bolj malo, prevladujejo stolpasti.
Veliko je dvoiglavk, več-iglavk do šestiglavk, za vse debeline svil, od najbolj grobe, do zelo tanke.
Za obrobno šivanje brez kontiranja se zelo uporabljajo razna vodila. Tudi strojev za šivanje mokasinov je bilo precej. Razstavljen je bil tudi stroj, ki šiva na podlagi fotokopirne tehnike in mislim, da ga bomo v prihodnosti uporabljali tudi pri nas.
Marija Justin
dogovarjamo se - dogovorili smo se
TOZD Obutev Žiri
11. redna seja Delavskega sveta TOZD Obutev Žiri, 8. 6. 1979
Razprava je tekla v glavnem o:
— letovanjih in regresiranju oskrbnega dne
—	pravilniku za varstvo pred požarom
—	pravilniku o delu samoupravne delavske kontrole
—	sprejemu akcijskega programa o dopolnitvi samoupravnih splošnih aktov
—	investicijskem programu
C
Cesoapetiti preveliki
3
(Nadaljevanje s 1. strani)
letom omeji obseg plasmajev bank in drugih finančnih organizacij, če oceni, da je za doseganje ciljev in nalog skupne denarne in kreditne politike nujno potrebno.
Po določbah sklepa o usla-jevanju obsega in dinamike porasta plasmajev bank v letu 1979 bodo morale temeljne in združene banke letos uskladiti obseg porasta svojih plasmajev tako, da ta porast na dan 31. 7. 1979 pri nobeni banki ne bo večji kot 19 % v primerjavi s s stanjem skupnih plasmajev banke na dan 31. 7. 1978. To praktično pomeni, da se bodo plasmaji bank v primerjavi z letovanjem 1978 v tem letu lahko povečali le za 19 %.
V	navedenem okviru, bodo banke plasmaje morale uskladiti po predpisani trimesečni dinamiki, in sicer tako, da porast skupnih plasmajev (kreditov za osnovna in obratna sredstva) ne bo večji od 10% na dan 30.6.; od 13% na dan 30.9. in 19% na dan 31.12. 1979. Z drugimi besedami, za dobo januar—junij se omejuje porast skupnih plasmajev po 10% stopnji, v tretjem trome-sečju pa 3 % stopnji in v zadnjem tromesečju po 6 % stopnji. Kako se, oziroma se bo, to odrazilo v našem poslovanju in investicijski politiki?
Ce najprej omenim vsakodnevne tegobe, to je potrebno po obratnih sredstvih, moram podčrtati, da teh ukrepov še nismo občutili. Iz dveh osnovnih vzrokov. Naša DO se lahko pohvali z izredno visoko stopnjo samoupravljanja oziroma kreditne neodvisnosti po eni strani, po drugi pa smo imeli sorazmerno dober posluh, tako da smo nastale težave prebrodili s sredstvi skupne porabe tekočega in stanovanjskega dela ter s tem dosegli izredno ali bolje povedano skrajni izkoristek lastnih sredstev in cenena tuja sredstva.
V	kolikor bi vsakodnevno poslovanje v večji meri slonelo na izposojenih bančnih sredstvih, pa tako ugodnega poslovanja ne hi mogli doseči,
in bi že nastale težave. V osvetlitev naj navedem, da nam je od zaprošenih 4 milijarde SI) za pokrivanje sezonskih zalog SB odobrila le 1,2 milijardi SI) in še to z dinamiko koriščenja po 1. 7. 1979. Prikaz likvidnih sredstev iz MPM je za več kot 1 milijon SI) manjši na račun prodaje za obveznice, za katere bomo denar dobili v mesecu juliju. Vsi, ki smo vpleteni v reševanje teh problemov, si želimo, da bi nam uspelo tudi v drugi polovici leta te težave reševati enako uspešno in z nekoliko več posluha banke. Prepričan pa sem, da bo delo odbora posebne finančne službe dokaj pestro in zanimivo pri reševanju teh težav.
Našteti ukrepi pa so že in tudi še bodo občutni v naši investicijski politiki. Ukrepi, ki so bili prejeti in ki sem jih opisal, niso obšli niti nas. Od začrtane investicijske vsote 10,5 milijonov SI) bomo letos lahko uresničili manj kot polovico, preprosto zato, ker naše lastne možnosti naložb (tu mislim na razpoložljiva sredstva) ne bodo taskšna; na bančna pa razen morda za skladiščno halo v Zireh ni moč pričakovati; da bi lahko načrtovane naložbe realizirali.
Glede na to je pred nami dokaj neprijetna naloga, da od načrtovanih potreb izlu.ščimo najpotrebnejše in napravimo seznam, ki bo usklajen z našimi, finančnimi zmožnostmi.
Torej obnašati se bomo morali izredno racionalno, da bomo lahko s sredstvi, ki jih imamo, naredili tisto, kar bo dalo tudi največje povratne učinke, oziroma, večjo proizvodnjo. Ob tem pa ne smemo trditi, da ostale načrtovane investicije niso bile pretehtane in potrebne, zato menim, da priprava mora potekati nemoteno, da jih bomo sposobni realizirati takoj, kakor hitro bodo na razpolago sredstva.
Janez Bohinc
Gornjih delov je veliko — pa često premalo
Sprejeli so naslednje pomembnejše sklepe;
—	Iz sredstev sklada skupne porabe se odobri 60.454,(X) din za stenske koledarje, od tega odpade na TOZD Obutev Ziri 28.404,«) din.
—	Predlog za delitev stanovanjskih posojil in sklep o najetju posojila, se dopolni še z naslednjim sklepom:
Eventualen ostanek sredstev, ki so bila vezana na banki za nakup stanovanj, v primeru, da pri Stanovanjski skupnosti dobimo kredit za nakup le-teh, z aneksom vežemo za dobo 12. mesecev.
—	O problematiki letovanj je poročala Marija Kastelec, na kar je delavski svet predlagal, da bi v bodoče morali kriterije po katerih dela komisija za letovanje, predhodno obravnavati tudi na 10 00 sindikata ter o razdelitvi letovanj zavzeti skupna stališča. O tem je treba ljudi do časa seznaniti in DS predlaga, da bi bil v bodoče razpis prej.
—	Predlog za regresiranje oskrbnega dne:
Oskrbni dan se regresira samo v naših kapacitetah, razen med kolektivnim dopustom, tistim članom kolektiva, ki ne koristijo naših ležišč.
A) upravičenci:
—	člani kolektiva 1(K) % od zneska za regresiran dan
—	zakonec, če nima lastnih dohodkov 50 % od zneska za regresiran dan
—	otroci do 10 let starosti, če so zavarovani po Alpini 50 % od zneska za regresiran dan
—	vzdrževani otroci nad 10 let starosti, če so zavarovani po Alpini 1(K)% od zneska za regresiran dan
—	naši upokojenci
b) Obdobja, ki se regresirajo:
—	predsezona do 30.6. 30,(K) din dnevno
—	prva dekada v juliju 1.—10. 7. 25,00din dnevno
—	zadnja dekada v avgustu 21. —31.8. 25,00 din dnevno
—	kolektivni dopust izven naših ležišč 20,(И) din dnevno
c)	Posamezniku se regresira največ 7 dni
d)	Ne glede na to kdaj in kje letujejo pa so upravičeni do regresa:
—	invalidi, ki zaradi zdravstvenega stanja letujejo v svojih letoviščih
—	člani TOZD Prodaje, katerih stalna bivališča so več kot 230 km oddaljena od naših letovišč
—	člani kolektiva, ki so bili letos prijavljeni in nerešeni
—	članom kolektiva, ki bodo letovali v turističnih sobah v Cateških toplicah se krije razlika v stroških za prenočišče.
Delavski svet je po obrazložitvi potrdil ta predlog. Hkrati pa, da se zaračuna stroške nezasedenega ležišča oz. prikolice tistim, ki iz neupravičenih razlogov odpovejo letovanje.
—	Pravilnik za varstvo pred požarom se da v javno obravnavo, ki naj poteka od 12. 6. do 27. 6. 1979.
—	Isto velja za samoupravni sporazum o združevanju deviznih pravic.
—	Sprejmejo se spremembe in dopolnitve kataloga delovnih opravil in nalog za TOZD Obutev Ziri v skladu s spremembami Samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji delovnih opravil in nalog, sprejetimi na referendumu dne 18. 4. 1979.
—	V javni razpdravi bo tudi pravilnik o delu samoupravne delavske kontrole.
—	O spremembah samoupravnega sporazuma pa je spregovoril Lojze Kopač:
V decembru 1978 smo na sejah delavskih svetov sprejeli
dogovarjamo se - dogovorili smo se
sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979. Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) predlaga, da se črta 2. odstavek 73. člena, ki se glasi:
Uvoza in plačila blaga iz prvega odstavka ni mogoče opraviti pred izvozom jugoslovanskega blaga.
Nadomesti naj se takole:
Pri predložitvi prijave o sklenjenem poslu uvoza blaga Široke potrošnje s konvertibilnega področja mora uvoznik predložiti tudi prijavo o sklenjenem poslu izvoza jugoslovanskega blaga na konvertibilno področje v viSini iz prejšnjega odstavka.
Ta izvoz mora biti opravljen najkasneje v в. mesecih po predložitvi prijave o sklenjenem poslu uvoza.
Delavski svet je soglasno potrdil sklep, da pristopamo k spremembi 2. odstavka 73. člena samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979.
Sprejem akcijskega programa dopolnjevanja samoupravnih aktov.
Srečko Krznožnik je o teh vprašanjih seznanil navzoče: Za samoupravne splošne akte s področja delitve po delu komisija predlaga delavskemu svetu, da sprejme naslednji akcijski program uresničevanja stališč Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije:
Samoupravni splošni akti na katere se nanaša akcijski program:
—	Samoupravni sporazum o organizaciji in sistemizaciji delovnih opravil
—	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih
—	Pravilniki o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih
—	Pravilnik o ocenjevanju zahtevnosti delovnih opravil.
Delavski svet je potrdil sklep, da se sprejme akcijski program dopolnjevanja samoupravnih splošnih aktov s področja pridobivanja in razporejanja dohodka in delitve po delu, v skladu z Zakonom o združenem delu in s stališči Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu, ter nosilce zadolži za izvedbo.
— Dopolnitev investicijskega programa:
1.	Za povečanje stroškov za pripravljalna dela in ostale prispevke za izgradnjo skladiščne hale F, se odobri 300. tisoč din.
2.	Odobri se 300.000.— din za izdelavo projektov za inštalacije (elektro inštalacije, vodo-inštalacije, ogrevanje, hidrant-no omrežje), za skladiščno halo F.
Tudi pri nas o naftni krizi:
Jaka Bogataj in Lojze Kopač sta informirala delavski svet o naftni krizi in o možnosti pomanjkanja nafte za ogrevanje naših prostorov, ker letos ne bomo mogli investirati v novo kotlarno.
Precej smo se zavzemali okrog tega, da bi lahko kurili naše odpadke in toploto uporabili za ogrevanje prostorov. Seveda bi bilo za to potrebno nabaviti posebno peč.
Zbrali smo že precej podatkov o teh možnostih, vendar zaenkrat ostane to še odprto vprašanje, ki ga bomo skušali ustrezno rešiti in o tem poročati na naslednjih sejah.
13. redna seja komisije za delovna razmerja za TOZD Obutev Žiri, dne 31.5. 1979
Sprejet je bil sklep o razvrstitvi delavcev v skupine delovnih opravil v skladu z določili 17. člena Pravilnika o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke proizvodnih TOZD. Na objavljeno delovno opravilo 6142 — tanjšanje vzorcev in defektov je bila razvrščena Ivica Kržič. Prošnje za sprejem v delovno razmerje so bile v skladu s prostimi delovnimi opravili rešene pozitivno, nekatere od prošenj pa negativno. S Stanko Riz-
man, ki je bila sprejeta na delo za določen čas, se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Izjave za prenehanje delovnega razmerja Bojana 2ak-Ija in Pavle Burnik je komisija rešila pozitivno. Potrjena je bila razporeditev Mirka No-
vaka na delovno opravilo 6302 — kontrola polizdelkov v se-kalnici, potrjena je bila prerazporeditev delavke Milke Martinčič iz TOZD Obutev Gorenja vas v TOZD Obutev 2iri, oddelek 650,1.6.1979.
TOZD Plastika
Delavski svet TOZD Plastika, 11. 6. 1979
Na DS TOZD Plastika so obravnavali ista vpraAanja kot na DS TOZD Obutev Ziri.
O amortizaciji form, oziroma orodij v letu 1978 je spregovoril Janez Bohinc:
»Amortizacija form, oziroma orodij se obračunava skozi variabilno ceno, ki jo zaračunavate za svoje izdelke, ki jih izdelujete s temi formami. V letu 1977 je bilo za amortizacijo skozi variabilno ceno vračunano za 3.169.659 din več kot bi bila normalna obraba teh orodij. Poleg tega je inventurna komisija konec leta 1977 ocenila Ae uporabno vrednost teh form in ugotovila, da ta znaša 1.740.572 din, kar pomeni, da je bilo za TOZD Obutev skozi variabilno ceno za te forme zaračunano za 4.910.231 din več stroškov kot pa jih je TOZD Plastika s tem imela.
Na osnovi teh ugotovitev je bil konec leta 77 opravljen obračun, v katerem je bilo dogovorjeno, da se TOZD Obutvi od 4.910.231 din stor-nira 2.410.231 stroškov iz naslova amortizacije ali drugače povedano, lastna cena se je korigirala v skupnem znesku za omenjeno vrsto.
V lanskem letu 1978 je bil obračun amortizacije orodij enak kot v letu 1977. Na podlagi izkušenj iz preteklega leta je TOZD Plastika v svojih kalkulacijah variabilne cene vkalkulirala manjši znesek le te, tako da je obračun ob koncu leta 1978 izkazoval za 1.102.618 Ndin manjše stroške kot so bili dejansko doseženi. Vrednost orodja pa je inventurna komisija ocenila v višini 1.753.657 ND, kar skupno pomeni 2.856.275 ND
Glede na sumničenja o upravičenosti poračuna v letu 1977 takšnega obračuna za poslovno leto 1978 ni bilo izvršenega.
Ob ugotavljanju razlik med planskimi in dejanskimi cenami materialov, polizdelkov in gotovih proizvodov je bilo ugotovljeno izredno veliko odstopanje le-teh.
Zato smo se z vodji vseh TOZD v DO Alpina na sestanku 26. 1.79 sporazumeli, da je potrebno pri odstopanjih med planskimi in dejanskimi cenami gotovih proizvodov ugotoviti vzrok za 12.736.0()3.— odstopanja v TOZD Plastika in TOZD Obutev priznati preveč zaračunane izdelke, ki (Nadaljevanje na 4. strani)
ћ
Koliko bo ustvaril najnovejši stroj DESMA
dogovarjamo se - dogovorili smo se
(Nadaljevanje s 3. strani)
jih je dobavljala plastika obutvi v letu 1978.
Ob upoštevanju strukture prodane proizvodnje TOZD Plastika obutvi (v višini 40%) je bila na podlagi sporazuma znižana cena izdelkom, ki jih je Plastika proizvajala za obutev Žiri v skupni višini 5.100.769,— din. Vse ostale razlike med planiranimi in dejanskimi postavkami pa so šle v dobro TOZD Plastika.
S tem upam, da je obrazložitev taka, da lahko trdimo, da je vsak sum o pravilnem obračunavanju med TOZD Plastika in TOZD Obutev 2iri neutemeljen, ker je vsaki TOZD dana možnost gospodarno odločati z rezultati svojega dela, izredne pogoje na trgu pa medsebojno deliti v odnosu na prispevek posamezne TOZD.
1. izredna seja komisije za delovna razmerja za TOZD Plastika, dne 29.5. 1979
Prošnja za ponovni sprejem v delovno razmerje Antona Cefarina, se reši pozitivno. V skladu s 3. točko 17. člena pravilnika o OD za TOZD Plastika se potrdi razporeditev delavke Erne Treven. Komisija pozitivno reši 2 izjavi za prenehanje delovnega razmer-
V Gorenji vasi tudi pričakujejo izboljšanje
ja, izjavo za prenehanje delovnega razmerja enega delavca pa je odstopila v reSitev DS TOZD Plastika. Zaradi pomanjkanja delavcev v TOZD Plastika se razporedijo delavci, ki se bodo zaposlili za določen čas v času Aolskih počitnic v TOZD Plastika, če bodo njihova zdravniška spričevala pozitivna.
TOZD Obutev Gorenja vas
Delavski svet TOZD Obutev Gorenja vas, 8. 6.1979
Tudi delavski svet TOZD Obutev Gorenja vas je obravnaval iste zadeve in sprejel enake sklepe.
6. redna seja Komisije za delovna razmerja za TOZD Obutev Gorenja vas, dne 18. 5.1979.
Komisija je pozitivno rešila prošnje za sprejem v delovno razmerje v skladu s prostimi delovnimi opravili, ostale je rešila negativno. Na novo si-stemizirana delovna opravila se razporedijo: Ivana Brade-■ško na delovno opravilo čiščenje prostorov za nedoločen čas. Niko Pustovrh in Drago
Pavkovič se razporedita na delovno opravilo 8(K)5/a samostojno vzdrževanje strojev v oddelku prav tako za nedoločen čas. Komisija je v skladu z določili 17. člena Pravilnika o OD za TOZD Obutev razporedila delavce v skupine delovnih opravil.
Cecilija Bohinc se razporedi za opravljanje delovnih opravil urejanje in po.šiljanje zabojev po traku za nedoločen čas. Sprejete in potrjene so bile izjave za prenehanje delovnega razmerja, potrjeno pa je bilo tudi prenehanje delovnega razmerja Anici Matjašič po končanem disciplinskem postopku.
TOZD Prodaja
11. redna seja DS TOZD PRODAJA, 12. 6. 1979
Razprava je tekla o istih vprašanjih kot na drugih delavskih svetih, delavski svet pa je med drugim sprejel naslednje pomembnejše sklepe;
—	Odobrijo se dodatna finančna sredstva za povečanje stroškov adaptacije prodajalne Alpina Varaždin v znesku 2.202.7(K).()() din.
—	Za lokal in počitniški dom v Kranjski gori se odobri 1.000.(KK),(X) din iz poslovnega
sklada, za ostali del pa se predlaga ostalim TOZD. da izdvoje sredstva iz skupne porabe v tolikšnem znesku, da se lahko kupi cela stavba.
—	Odobri se dodatna finančna sredstva za povečanje stroškov pripravljalnih del za halo v znesku okrog .400.(XK).(K) din ter za izdelavo projekta za inštalacije v znesku ca. 300.(XK),00 din.
—	Izdela se novi pravilnik za nagrajevanje, ki naj začne veljati s 1. 7. 1979.
—	Pripravi se predlog za povečanje OD za TOZD Prodajo, oziroma MPM.
14. redna seja komisije za delovna razmerja za TOZD Prodaja, dne 17. 5. 1979:
Komisija je pozitivno rešila prošnje za sprejem v delovno razmerje ter jih v skladu s prostimi delovnimi opravili v posameznih prodajalnah rešila za določen in nedoločen čas.
V skladu z delovnimi opravili v skladu s Pravilnikom o OD za TOZD Prodaja je komisija prerazporedila nekatere delavce. Anton Trček se iz TOZD Plastika prerazporedi v TOZD Prodaja v odpremni oddelek. Zaradi odhoda delavke na porodniški dopust se objavi delovno opravilo .4601 — fakturiranje kot prosto za določen čas. Na novo sistemi-zirano delovno opravilo opravljanje nalog investicij za TOZD Prodaja se razporedi Jože Poljanšek. Bojan Končan na delovnem opravilu prodajalec obutve in Anica Luznar na delovnem opravilu pomoč pri odpremi, se po uspešno končani poskusni dobi sprejmeta za opravljanje navedenih delovnih opravil za nedoločen čas. Izjave za prenehanje delovnega razmerja se
sprejmejo. Potrjena je razporeditev prodajalcev v prodajalni Alpina Beograd I kot pravilna, opozorjena pa je bila prodajalna Kranj, da dostavi predlog za razporeditev delavcev, sicer bo komisija izvrSila razporeditev sama. Radu Kavčiču je bil odobren izredni plačan dopust 4 ure za udeležbo na mladinskem kvizu. Odobren je bil plan delavcev po prodajalnah za leto 1979.
15. redna seja komisije za delovna razmerja za TOZD Prodaja, dne 1. 6. 1979
Na delovno opravilo''poslovodja pr(xlajalne^ v prodajalni Alpina v Ptuju se razporedi Hedvika Primožič. Delovno opravilo pomoč pri vodenju prodaje se objavi kot prosto. Jadran Rajčič se razporedi kot prodajalec 11. Ruža Cvikić in Majda Vrabi, ki sta nastopili delovno razmerje se razporedita kot prodajalec IV. V delovno razmerje za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela se sprejme Nežka Ra.41, Zdenka Kostič pa se sprejme v delovno razmerje za določen čas 6 mesecev. Za prodajalno Beograd I se objavi prosta delovna opravila za 3 prodajalce obutve. Za prodajalno Zemun se objavi prosto delovno opravilo vodenje prodajalne. Radmila Disič, ki je bila sprejeta v delovno razmerje za določen čas, se sprejme za nedoločen čas.
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb, 12.6.1979
Delavski svet je obravnaval iste stvari kot delavski sveti temeljnih organizacij, tudi sklepi se niso razlikovali od drugih delavskih svetov.
13. redna seja komisije za delovna razmerja za Delovno skupnost skupnih služb, dne 31. 5.1979
Sprejet je bil sklep, da se delavkam Mojci Lampreht, Majdi Stefančič in Silvi Kobal skrajSa pripravniški staž za 2 oz, 3 mesece in se razporedijo na sledeča delovna opravila: Mojca Lampreht se razporedi na delovno opravilo knjigo-
vodstvo osnovnih sredstev in skladov, Majda Stefančič na delovno opravilo knjigovodstvo obratov, Silva Kobal na delovno opravilo zamenjava VK delavcev.
Viktorju Cadežu, 3723 se odobri 14 dni izrednega neplačanega dopusta. Izjavo Darje Bogataj za prenehanje delovnega razmerja je komisija rešila pozitivno, ob tem pa določila, da se izpraznjeno delovno opravilo obračun OD objavi kot prosto. Objavi se tudi delovno opravilo korespondenca za področje nagrajevanja za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Franci More v finančni službi se razporedi kot likvidator I.
Delavski svet delovne organizacije
12.6.1979 11. redna seja DS DELOVNE ORGANIZACIJE
Delavski svet je v glavnem razpravljal o istih zadevah kot delavski sveti TOZD in tudi potrdil njihove sklepe.
Med drugim pa je potrdil še poročilo odbora za izobraževanje in komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe o dodelitvi dotacij nekaterim društvom in organizacijam.
Potrdil je tudi predlog o nakupu stavbe v Kranjski gori, v kateri je naša prodajalna.
5. redna seja disciplinske komisije dne, 6. in 7. junija 1979:
Disciplinska komisija je obravnavala K) primerov domnevnih kršitev delovnih obveznosti in izrekla 1 javni opomin, 3 opomine, v 2 primerih je sprejela sklep o ustavitvi postopka, v 4 primerih pa je sprejela sklep o preložitvi obravnave na naslednjo sejo disciplinske komisije.
Javni opomin je bil izrečen Metodu Nediževcu, ker je dne, 6.4. 1979 predčasno zapustil
delo, 16.4. 1979 pa je neopravičeno izostal z dela vseh osem ur brez predhodnega dogovora.
Opomini so bili izrečeni zaradi neopravičenega izostanka z dela vseh osem ur brez predhodnega dogovora in zaradi odklanjanja nadurnega dela.
Sklep o ustavitvi postopka je sprejela komisija zato, ker je menila, da je že sam dosedanji postopek dovolj vzgojno vplival na delavca, da takih ali podobnih kršitev ne bosta več ponavljala.
6.	redna seja disciplinske komisije dne, 18. in 19. junija 1979
Disciplinska komisija je obravnavala 14 primerov domnevnih kršitev delovnih obveznosti in izrekla 1 ukrep premestitve na sedeče delovno opravilo v oddelku finiša 640 za dobo 6 mesecev, 2 javna opomina, 1 opomin, v 10 primerih pa je sprejela sklep o ustavitvi postopka.
Ukrep premestitve na sedeče delovno mesto v oddelku finiša 640 — TOZD Obutev Ziri je bil izrečen Francu Sifrarju, ker je dne, 9.4. 1979 prišel na delo vinjen in istega dne zaradi vinjenosti neupravičeno izostal z dela in ker je dne,
7.	4. 1979 ob 6.30 na nedovoljenem mestu in brez dovolnilni-ce za izhod zapustil delo.
Javna opomina sta bila izrečena:
Stanku Mlinarju, ker dne, 1,3. 3. in 16. ,3. 1979 ni opravljal delovnih nalog, določenih v 6. in 9. točki opisa delovnih nalog in opravil na delovnem mestu urejevalec skladišča.
trgovine v Trbovljah
in Silvu Kosu, ker je v delovni organizaciji z družbenimi sredstvi opravljal delo za sebe in s tem povzročil temeljni organizaciji materialno škodo v višini 4.640.— din. Delavcu se naloži plačilo materilane škode v višini 3.640. — din, oprosti pa se pa plačila škode v višini 1.000.— din.
Opomin je bil izrečen zaradi tega, ker delavec do 22.1. 1979 ni vpisoval v knjigo prihodov in odhodov svojega prihoda in odhoda in ker je dne, 26. januarja 1979 raztrgal razpored izmen, ki jih je pripravila po-slovodkinja ter se nemoralno obnašal do poslovodkinje.
Sklep o ustavitvi postopka je komisija v 9 primerih sprejela zato, ker je menila, da je že sam dosedanji postopek dovolj vzgojno vplival na delavce, da takih ali podobnih kršitev ne bodo več ponavljali, v 1 primeru pa zato, ker je bilo ugotovljeno, da je postopek zaradi kršitev delovnih obveznosti zastaran, ker je od dneva kršitve poteklo več kot 3 mesece.
Ocena poslovanja
I. polletja
Prvo polletje se počasi izteka, s tem pa se približujejo tudi roki za odpremo obutve prekomorskim kupcem.
Če pogledamo na kratko ali smo izpolnili vse začrtane naloge, že na prvi pogled ugotovimo, da plan lovimo za rep s prevelikimi težavami.
Vse preveč je problemov, ki ovirajo nemoteno proizvodnjo in normalno pot za dosego cilja.
Eden od najpoglavitnej-ših je ta, da so se naši razdrobljenosti v športnem programu pridružili še ukrepi ZIS in problemov je iz dneva v dan več.
Po eni strani težimo, da bi čim več naročil izpolnili, po drugi se pa kažemo z nesolidnostjo proizvajalcev materialov pa naj gre za naravno usnje ali umetne materiale.
Nimam namena naštevati problemov še naprej, temveč mislim, da se mora vsak pri svojem delu čim bolj potruditi, kar bo od nas vseh zahtevalo še veliko doeeldnosti in premagovanja težav, da bomo do konca leta proizvedli to, kar smo načrtovali na začetku leta. Jaka Bogataj
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Zdajle velja povedati svoje
Smo v času, ko se izteka srednjeročno plansko obdobje 1976— 1980, je pa to tudi čas priprav planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985. V teku so analize preteklega petletnega obdobja, zato še ne gre dajati natančnejših ocen. Vendarle pa lahko ugotavljamo, da smo v tekočem srednjeročnem obdobju poslovali dokaj solidno, značilno je tudi, da so bile v tem času precejšnje organizacijske spremembe. Kot najpomembnejše naj omenim konstituiranje TOZD Obutve Gorenja vas in TOZD Plastika Ziri.
To je terjalo tudi spremembo in dopolnitev srednjeročnega plana, saj mora vsaka tozd kot temeljni nosilec planiranja, imeti svoj srednjeročni plan.
Sedaj nekaj o naslednjem srednjeročnem obdobju in o pripravi planskih dokumentov.
Zakaj pravzaprav planiramo?
Dobro vemo, kam nas bi pripeljalo stihijsko poslovanje iz dneva v dan. Naravnost v propad.
Zato se odločamo za planiranje. In boljši ko bo naš plan, svobodnejše in učinkovitejše bo naše poslovanje.
Preden nadaljujem, naj navedem nekaj misli Edvarda Kardelja iz njegovih Brionskih diskusij o sistemu samoupravnega planiranja:
—	planiranje je predvsem oblika razpolaganja z dohodkom, delom, proizvodnimi sredstvi, družbenim kapitalom;
—	planiranje mora biti neposreden izvor samoupravnih proizvodnih, oz. družbenoekonomskih in demokratičnih odnosov samoupravne socialistične družbe in jih mora re-producirati na vse višji ravni;
—	planiranje je centralizirano in istočasno decentralizirano, saj je izraz potrel)e po usklajevanju in koordiniranju interesov delavcev na vseh ravneh;
—	obvezno, kar je smisel planiranja v upiranju stihiji, vendar ni valuntaristično iz nekega centra;
—	obvezno je tudi zato, ker izraža okvirne družbene cilje, za katere so se delavci dogovorili;
—	planiranje je izvor odnosov v samoupravnem združenem delu;
—	v procesu planiranja je treba najprej razjasniti, kaj so skupni cilji, kaj je skupna ekonomska in razvojna politika pri čemer cilje razvojne politike določijo delovni ljudje sami z medsebojnim usklajevanjem zaradi svoje soodvisnosti in enakopravnosti, tako da interes delovnega človeka določa stvarni skupni družbeni interes, ne pa kakšen monopol nad njim;
—	tako je planiranje v socialističnem samoupravljanju
občutno več kot plan dela in razvoja, je predvsem instrument nenehnega obnavljanja socialističnih družbenoekonomskih odnosov, inštrument reguliranja dohodkovnih odnosov, t. j. ustvarjanja in delitve sredstev za razvoj, za skupno porabo, za osebne dohodke po delu, instrument ustvrjanja nujno potrebnih pogojev za ustvarjalno in materialno delo ter razvoj delovnega človeka za čedalje boljši ekonomski in kulturni položaj delavca in njegove družine in za splošno porabo;
— torej je treba plan pojmovati precej širše od programa gospodarskega razvoja, od razvojnih ciljev ekonomske politike, pri tem je potrebno izhajati iz človeka in njegove pravice do dela z družbenimi sredstvi, iz njegovih dejanskih življenjskih in delovnih potreb in interesov.
Navedene misli nas opozarjajo, česa se moramo v praktičnih pristopih k izdelavi planskih dokumentov predvsem zavedati da procesa planiranja ne bomo ponovno spremenili v nekaj zastarelega. To je brez dvoma poziv in opomin obenem vsem tistim, ki imajo kakorkoli opraviti s pripravo planskih dokumentov in na koncu tudi z realizacijo s planom postavljenih ciljev.
Zavedati se moramo, da je prav strokovnost tista, ki terja planiranje, šele potem je to politična akcija. Zal smo v dosedanji praksi pogosto delali obratno, zato plan tudi ni mogel vedno odigrati vloge, ki bi jo lahko in bi jo tudi moral. Nekaj izkušenj smo si v tekočem planskem obdobju že pridobili, tako, da bomo lahko načrtneje in smeleje pristopili k izdelavi planskih dokumentov za obdobje 1981—108,5
Kako pripravljati planske dokumente
Planski dokumenti se pripravljajo ločeno po TOZD in
DSSS, posebej pa je treba pripravljati plan tudi za delovno organizacijo. Po TOZD je trenutno v teku analiza razvojnih možnosti, s katero se bodo določili osnovni parametri razvoja za naslednjih pet let in še naprej. To bo tudi osnova za izdelavo smernic in kasneje plana samega.
Navedel bi še nekaj osnovnih izhodišč, potrebnih pri opredelitvi elementov planiranja z vsebinskega vidika.
— Celotno vrednost, ki jo delavci ustvarijo s svojim skupnim delom, družbena lastnina, ki nastaja v socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v denarni obliki, je v celoti kot dohodek TOZD;
Tone Eniko
—	pridobivanje dohodka v TOZD je odvisno od prtxluk-tivnosti živega dela in usepš-nosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji in drugih oblikah združenega dela in sredstev ter od stalnega prilagajanja proizvodnje organizacije združenega dela tržnim pogojem in družbenim potrebam;
—	dohodek naj bo glavni motiv in merilo uspešnosti dela;
—	dohodek je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje vseh potreb delavcev (01), skupne in splošne potrebe itd) kakor tudi za razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv;
—	dohodek je tako osnova in vsebina družbenega planiranja v OZl), zato je tudi temeljna kategorija analiz;
—	delavci po TOZD morajo usklajevati interese z drugimi delavci, za dosego skupnih
ciljev, ki se določajo v samoupravnih sporazumih in dogovorih o temeljih planov ter z ekonomsko politiko, določeno v planih družbenopolitičnih skupnosti;
— delavci v TOZD urejajo pogoje za pridobivanje dohodka s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklepajo z delavci v drugih TOZD, s katerimi so med seboj povezani s skupnimi interesi pri pridobivanju dohodka.
KAJ JE TOREJ PLAN
Predvsem moramo paziti, da vsebina plana ni samo golo naštevanje naših želja. Temeljiti mora na realnih osnovah in možnostih v prihodnosti.
To pa terja sistematično in organizirano raziskovalno dejavnost, tako od raziskav tržišča (prodajnega in nabavnega), tudi zunanjega tržišča, do tehnoloških raziskav itn. Prav tu, se mi zdi, mi nismo najbolje organizirani, kar nam bo gotovo povzročalo nemalo težav pri izdelavi planskih dokumentov.
Srednjeročni plan je gotovo eden od najpomembnejših planov, saj je petletno obdobje že tisto, za katero se da kolikor toliko s točnostjo napovedovati in predvidevati razvoj. Letni in časovno še krajši plani pa imajo že več ali manj operativni značaj.
Podredimo svoje sile temu, da si bomo izdelali take načrte, ob katerih bomo kar največ in najhitreje delali. Opozoril bi še na usklajevanje interesov in ciljev med TOZD, kar je pri planiranju gotovo ena najtežjih nadlog.
Upam, da bomo izkoristili možnosti, ki nam jih nudi samoupravno družbeno planiranje, saj bomo tako poslovali smotrno in svobodno.
To pa pomeni, da je tole razmišljanje hkrati poziv na sodelovanje vseh, ki bi lahko kakorkoli pomagali pri pripravi planskih dokumentov.
Zavest, da smo pred novimi odločitvami, ki bodo hkrati oblikovale naše delovne in življenjske razmere, bi morala, sodim, vsakogar spodbuditi k sodelovanju.
Tone ENIKO
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Planiranje usklajeno
Predstavniki temeljnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in strokovne službe so se pred dnevi sestali že drugič. Tokrat se je razgovora udeležil tudi načelnik oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Skofja Loka Sva-run Terpinc.
Vemo, da moramo pri planiranju izhajati iz generalnih usmeritev v okviru federacije, republike in občine. Za SFRJ je predvidena v prihodnjem planskem obdobju в % rast družbenega proizvoda, poudarek pa naj bi dajali energetiki, prehrani, surovinski bazi in magistralnemu prometu. Pri tem bi se morali čimbolj posluževati domačih virov energije, v kmetijstvu uvajati sodobnejšo tehnologijo, razvijati turizem, ki bo izboljševal našo plačilno bilanco, razvijati morski, rečni in FTT promet ter poskrbeti, da bo izvoz večji kot uvoz.
Kot posebna kategorija je omenjeno tudi planiranje na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
V Sloveniji planiramo .5 * rast družbenega proizvoda. Ob tem se zavedamo, da nastane več težav, od zastarele tehnologije, kadrovskih problemov
in drugih. Zato se bomo morali preusmeriti v iskanje boljših tehnoloških rešitev in razvijati raziskovalno delo ter tako doseči visoko stopnjo avtomatizacije, ki bo zagotavljala soliden nastop tudi na svetovnem tržišču.
Doseči bo treba skladen razvoj gospodarske infrastrukture, enoten sistem magistralnih povezav in razviti soidobno informatiko.
Še posebno skrbno bo treba ravnati z zemljišči, v kar bo treba vlagati več znanja. Ob tem pa Se poskrbeti za oživljanje nekaterih predelov, ki so bili dosedaj že opuščeni, ohraniti kulturno dediščino ipd.
Življenjski standard bo moral biti odvisen od produktivnosti. Zaposlovanje se bo moralo gibati v okviru smotrnosti, na vsak način pa poskrbeti za pokrivanje stroškov družbene in gospodarske infrastrukture, ob tem pa seveda ne pozabiti na delovne pogoje in ostale življenjske pogoje delavcev.
Vse to so načela, vendar tudi nas v Alpini čaka veliko dela. Prav gotovo bo med drugim razmišljanje o vrsti proizvodnje v prihodnjih letih ena prvih skrbi.
N.P.
Sejem v Pirmasensu - še vedno nič posebno novega
Mednarodni čevljarski sejem strojev in opreme, ki je vsako leto v Pirmasensu je največja predstavitev skoraj celotne proizvodnje čevljarskih strojev. Za nas so najpomembnejši italijanski in nemški proizvajalci strojev, kjer kupujemo večino naše opreme.
Del sejma je namenjen tudi razstavljalcem osnovnega in Pomožnega materiala. Tu v glavnem razstavljajo italijanski usnjarji in nemški izdelovalci različnih materialov, predvsem komercialnih.
Mi smo si v glavnem ogledovali stroje. Na hitro povedano, nič posebnega nismo videli, nobenih revolucionarnih sprememb v tehnologiji in delovanju strojev. Toda paz-Pazljiv in večkratni ogled posameznih strojev pokaže pri i^tevilnih strojih manjše ali Večje izpopolnitve, ki omoga-^ајо smotrnejšo proizvodnjo.
Zaradi hude konkurence številnih proizvajalcev strojev za '^ti namen, ima večina nem-*Kih proizvajalcev tudi kooperante, od katerih kupujejo
Novost na pirmasenskem sejmu — stroj za nanašanje thermolepila
stroji so opremljeni s STOF motorji, ki omogočajo vrhnjo pozicijo igle, imajo pa tudi napravo za porez sukanca.
Različna vodila so prilagojena za Številne operacije katere omogočajo lažje in hitrejše šivanje.
Fri sekalnih strojih ni večjih sprememb, ponujajo pa manjše mostne sekalne stroje za sekanje spodnjega usnja, ki omogočajo boljši pregled, manjši fizični napor in hitrejše delo.
Stroji za navlačenje konic so nekoliko izboljšani, to je predvsem z napravo za člensko navlačenje; vsi proizvajalci so prešli na thermo lepilo v vrvici itd. Tu je še vedno vodilna firma USM, njihov avtomat za C vikanje do pete še vedno vzbuja pozornost, čeprav se le s težavo uveljavlja predvsem zaradi cene in manjše univerzalnosti. Omenjena firma je razstavila zelo dobro univer-
zalno stiskalnico podplatov ter stroj za oblikovanje opetja.
Tudi stroji za nanašanje thermo lepila niso novost, vendar pa se je pojavila nova firma za tovrstne stroje, kateri so za nas še posebno zanimivi. S temi stroji in posebnim thermo lepilom bomo lahko zamenjali dosedanje gumi lepilo, ki povzroča slab zrak in počutje v šivalnicah Novega lepila ni treba sušiti, trajnost lepljenja je boljša, trdnost prav tako, je elastično, vendar pa takega lepila nimamo doma, zato bo nujen uvoz.
Odločili smo, da bomo tak stroj takoj preizkusili. Fo predvidevanjih bi s tem novim postopkom lepljenja zmanjšali porabo gumi lepila za polovico, to pa predvsem za lepljenje gobe pri smučarski in tekaški obutvi.
Kako vse to vključiti v našo sodobnejšo proizvodnjo?
Marijan BOGATAJ
dele ali pa kar cele stroje, katere sveda prodajajo pod svojo firmo, vendar precej dražje. Italijani že močno konkurirajo nemškim proizvajalcem, vendar pa je še vedno pristona slabša kvaliteta, slabši servis itd.
Ze pred leti prikazani elektronsko vodeni stroji (v glavnem šivalni) se niso bistveno izboljšali in ni posebno realno, da bi jih uvajali v industrijsko proizvodnjo. Novost na tem področju so vodeni sekalni stroji in pa računalniško gradiranje modelov.
Med proizvajalci šivalnih strojev je največji FFAFF, kateri praktično nima posebne konkurence. Za letošnji sejem je pripravil številne izpopolnitve obstoječih tipov. Vsi

Sedaj gredo čevlji v svet
Kako ustvarjamo
Napredujemo, a še so rezerve
v prvem tromesečju letos smo dosegli tak obseg proizvodnje, da smo pri vseh artiklih presegli planirane tromesečne količine, razen pri napetnikih, petah in PVC podplatih, ker strojne zmogljivosti niso bile popolnoma zasedene.
Planirane količine za vse artikle smo presegli za 6 %.
Zaloge izdelkov so razmeroma velike, posebno pri Šalah, kar pa se bo zaradi značilne sezonske prodaje smučarske obutve Se nadaljevalo, tako se bodo zaloge zaradi neprestane proizvodnje Se povečate.
Zaloge granulatov ter FU komponent se niso bistveno spremenile, ker smo si morali že v začetku koledarskega leta zagotoviti materiale, da se je lahko proizvodnja normalno odvijala. Ob končni proizvodnji v naslednjem četrtletju pričakujemo tudi porast zalog osnovnih materialov.
Izmet pri FU izdelkih se je v primerjavi z letom 1978 zmanjšal, deloma na račun večje pazljivosti delavcev, deloma tudi zaradi spremenjenih kriterijev na končni kontroli, vsekakor pa bomo morali v bodoče odstotek izmeta še zmanj.šati.
v kolikor bomo zadržali dosedanji obseg proizvodnje, bomo planirane količine šal in manSet presegli, saj smo v prvem tromesečju izdelali skupaj s kooperanti kar za 47 % več kot smo jih predvidevali.
Omeniti je pomembno tudi dejstvo, da smo v prvem tromesečju izdelali na strojih za izdelavo 'ГР izdelkov tudi več kot 3.400 parov vzorčnih šal, manšet, notranjih čevljev, jezikov, jermenov, kar nam je zaradi zamenjave orcxiij ter materialov (barv) zmanjšalo število končnih izdelkov, ki bi bilo sicer še večje.
Kako dosegamo normo
Doseganje normiranih časov v primerjavi s predhodnim letom je prikazano v tabeli. Norme so v prvem četrtletju dosegali za 14,6 % več kot v enakem obdobju leta 1978.
NALOGA
NOSILKC
KOK IZVRŠITVE
Analiza pomanjkljivosti, predlogi za izboljšanje
Izdelava tez možnih rešitev
Obravnava tez
Priprava osnutka dopolnitev
Javna obravnava
Priprava predloga
Sprejem — referendum
splošno-org. sektor, komi- do JU. 8. 1979 sije za delitev sredstev za 01), DPO, samoupr. del.
skupine
splošno-org. sektor, stro- do .10. 9. 1979 kovni team komisije za delitev sredstev za OD
sestanki oddelkov samo- do 20. 10. 1979 upr. del. skupine
splošno-org. sektor, ko-do 8. 11. 1979 misija za izvajanje ZZD,
komisije za delitev sredstev za OD
Na vrtiljaku ima vsak svoje delo
Še so potrebne uskladitve
Na pobudo sindikalne or-	združenem delu v celoti in
ganizacije bomo tudi v Al-	stališči Republiškega sveta
pini sestavili akcijski pro-	zveze sindikatov.
gram, da bi naše interne	Kaj bomo delali, kdaj in
akte uskladili z Zakonom o	kdo?
lOOOS delavski sveti pravna služba
9. - 24. П. 1979 26. 11. -5. 12. 1979 17. - 22. 12. 1979
Komisija za izvajanje zakona o združenem delu
Kako pa kaj rezultati
Planirani prihodek za leto 1979 znaAa 138.0(K).()00 din, kvartalni poprečni prihodek pa je planiran v viSini din .44.5(X).(KK) planska predvidevanja pa smo presegli za 7,35 %. Vrednost izdelaih orodij v kovinski in nekovinski orodjarni je zajeta v celotnem prihodku TOZD Plastika.
V	treh mesecih smo na račun bolovanja izgubili 7204 delovnih ur, torej je bilo v tem obodbju povprečno odsotnih z dela zaradi bolovanja 1.4 delavcev.
Ker so nekatera delovna opravila izpostavljena prepihu (vhod v halo) smo namestili zaščitno steno, zato pričakujemo, da se bo odsotnost zaradi bolovanja v bodoče morala zmanjšati.
Delavcev je premalo
V	prvem tromesečju smo zabeležili precejšen odliv delavcev, ki so zapustili DO ter odšli na služenje kadrovskega roka. Iz naše TOZD je odšlo 10 delavcev, na novo pa se je zaposlilo 5 delavcev. Vsekakor je odliv delavcev negativno vplival na delo ter nepravočasno izdelavo posameznih artiklov kar bomo morali v bodoče sanirati ter število zaposlenih dvigniti na raven ob koncu leta 1978. Prav za delo v turnusu na TP strojih bi potrebovali tri nove delavce.
Oskrba s surovinami — dobro
Lahko trdimo, da je bilo oskrbovanje s surovinami dobro, zaloge osnovnih strateških matrialov pa so bile nekoliko nad najbolj ustreznimi, če smo hoteli v mesecu januarju normalno nadaljevati z izdelavo .šal in manšet, zaloge PU komponent pa so zaradi pogostih dobav skoraj konstant-
ne. Na zalogi je preveč poli-propilena, ki pa ga bomo sedaj porabili, saj je poznano, da smo izdelali v prvem četrtletju malo peta, ker ni bilo dovolj naročil za te izdelke.
Izboljšujemo tudi tehnološke postopke
V	nekovinski orodjarni smo uvedli postopek za izdelavo mastrov iz PU mase, ki je 6 krat cenejša ckI silikonskega kavčuka.
Za izdelavo kopit za notranje čevlje smo izdelali nov material, ki se lahko obdeluje ter ima dobre mehanske lastnosti. Novost je odzračevanje tekoče mase v vakuumu, s čemer se odstranijo nezaželeni zračni mehurčki.
Samostojno smo izdelali prvo kvalitetno galvansko šalo, tako da bomo lahko sami izdelovali galvanske forme za vlivanje PU izdelkov.
V	proizvodnji PU izdelkov smo postavili temperirano napravo, ki pa je bila samo preizkusno v pogonu, ker moramo opremiti orodja za vlivanje PU izdelkov z novimi hitro zamenljivimi sklopkami.
Tehnološki procesi —
zastrti
Tehnološki proces se ni odvijal normalno, saj smo zabeležili več zastojev v proizvodnem procesu PU in TP izdelkov, kar so povzročile različne težave, od strojelo-mov, reklamacij, izpada električne energije in podobno.
Naš cilj je izdelava bolj zahtevnih izdelkov iz PU, zaradi česar bomo morali še sodelovati z nekaterimi firmami v svetu.
Še podatek o investicijah
Po planu investicij za leto 1979 smo naročili osnovnih sredstev v vrednosti okrog 4.(XH).0(K)din.
Jože ŠTUCIN
Kako ustvarjamo
Avtopromet in omejitve
Da, avtopromet in omejitve! Tako mi vedno zabrni v glavi, kadar sem v resni stiski, kako zagotoviti pravočasen prevoz materiala, pa najsi bo za naš obrat v Zireh, ali kje drugod, posebno, kadar dobim naročilo tik pred zdajci, podkrepljeno: če ne bo materiala, bomo morali delavce poslati domov.
Zakon, ki določa omejitve uporabe osebnih vozil dvakrat tedensko, je prav gotovo vsakemu posamezniku nekoliko zmešal štreno, zato ne morem reči, da ni brez posledic tudi za delovno organizacijo.
Pri nas imamo sicer dve osebni vozili različnih registrskih številk, tako da nekako za silo pokrivamo potrebe prevozov, vendar kljub temu omejitev moti redno izvrševanje prevozov.
Večja stiska pa je glede voženj s tovornjaki, ki lahko opravljajo prevoze le do 2(K) kilometrov od sedeža delovne organizacije. Tudi kombiji, ki so registrirani za prevoz materiala, se smatrajo kot tovorna vozila, zato za njih velja isti predpis. Tako je prav težavno, ko je potrebno na hitro dobiti, oziroma prej>eljati kakšen material, pa čeprav manjšo količino. Fred izidom zakona o omejitvi voženj, smo v takih primerih poslali na vožnjo šoferja, s kombijem z nujnim naročilom in material je bil pravočasno pri hiši.
Sedaj je možen prevoz materiala iz oddaljenih krajev le s pomočjo spedicijskih delovnih organizacij ali po železnici. Knako je sedaj pri odpošilja-
nju naših izdelkov. To pa je bolj zamudno.
Zaradi omejitve voženj naši šoferji nimajo manj voženj, celo več. Več je voženj na relaciji Skofja Loka—Kranj-Ljubljana— Rakek—Okrogli-ca—Nova Gorica —Zagreb,— V a raždin — R u.še,—Slovenj Gradec— in tako naprej.
Poleg omejitev, ki jih je prinesel zakon letošnjo pomlad, moramo upoštevati še tiste omejitve, ki so bile znane že prej, to so prepovedi voženj ob petkih popoldan, delno sobotah, pred državnimi prazniki in prvi dan po državnem prazniku. Ob spoštovanju vseh teh prepovedi je torej res, da včasih skoraj ni mogoče najti rešitve.
Ob naročanju prevozov preko špedicijskih organizacij ali po železnici, bi sicer vse teklo normalno in prav, če ne bi bilo rokov, do kdaj moramo imeti material, ali do kdaj morajo naši izdelki priti do kupcev.
Prav zaradi tega iščem najboljše možnosti in načine za čimboljšo rešitev. Mislim pa, da bo še huje jeseni. Ce izhajam iz dosedanje prakse, ko smo od sredi septembra do sredi decembra takorekoč šoferje, ko so prišli z vožnje v
Ziri, čakali z nalogom za novo vožnjo, bomo šele prav občutili in dojeli omejitve v prevozih. Problemi bodo tudi v zimskem času, ko špedicije ne bodo hotele prevzeti voženj, kadar bodo ceste slabše prevozne. Naši šoferji so vse prevoze opravili, ne oziraje se na voznost in koliko truda bo potrebno.
Omejitve v vožnji so vnesle dokajšnjo zmedo v izvrševanje
prevoza, kar mislim, kot sem že omenil, se bo v pravi luči pokazalo šele v jesenskih mesecih, ko imamo vedno res veliko prevozov. Freprečan sem, da tudi vodje drugih služb, ki imajo na skrbi proizvodnjo ali prodajo, občutijo negativne rezultate, ki izhajajo prav iz predpisov o omejitvi voženj.
Polde FILIPIC
Presegamo planirano prodajo
Ob postavljanju plana prodaje za leto 1979, ki smo ga postavili v letu 1978, v drugi polovici oktobra, smo predvidevali, da se bo skupen obseg prodaje preko vseh prodajnih poti povečal za približno 10 %.
V zadnjih treh mesecih leta 1978 pa se je prodaja na domačem tržišču izredno povečala. Veliko je bilo naših prodajaln, ki so že v letu 1978 presegle plan za leto 1979. Izredno uspešna prodaja na domačem tržišču pa se v tem letu nadaljuje. Močno presegamo plan, še bolj pa rezultati odstopajo od rezultatov v istih mesecih lani. Konec maja so bile zaloge obutve v MPM količinsko kakor tudi vrednostno precej manjše kakor lani. Pri tem je pomembno tudi to, da so zaloge tekočih in starih kolekcij, ki so namenjene za domače tržišče, v skladiščih gotovih izdelkov minimalne. Glavni del zalog v tovarni predstavljajo pred sezonske zaloge smučarske obutve.
Pri izvozu pa se bo v tem letu povečal delež zahodnega izvoza, precej pa se bo zmanjšal izvoz obutve v Sovjetsko zvezo.
Letošnje leto bo tako za nas, kakor za druge v tej panogi precej burno. Povečanje cen nekaterih materialov je izredno veliko. Včasih so višje kot lanskoletne. Tako se marsikje predvideni rezultati na kraju precej poslabšajo in v nekaterih primerih postanejo celo negativni.
Kljub vsem tem velikim spremembam na tržiščih materialov in tudi obutve pa mislim, da dober rezultat celotne delovne organizacije ne bi smel biti ogrožen.
V bodoče se ho potrebno bolj intenzivno posvečati tistim proizvodnim programom, kjer s prodajo dosegamo boljše rezultate.	Iskati pa bo
potrebno tudi nova izvozna področja, kjer menjavo opravljamo s konvertibilnimi sredstvi. Bojan STARMAN
OCENA POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU V TOZD OBUTEV GORENJA VAS
L-e praksa nekaj velja
Ob pregledu poslovanja prvih e mesecev letošnjega leta ne moremo biti preveč zadovoljni, saj smo imeli precej težav z manjkajočimi materiali, pa tudi odsotnost z dela je bila nadpovprečna. Plan smo za prve tri mesece sicer količinsko dosegli, finančno pa smo bili pod planom, ker smo imeli enostavnejše artikle. Za druge tri mesece pa upam, da bo rezultat nekoliko boljši.
Omenil sem že, da je bilo veliko težav s pomanjkanjem materiala, kar je zelo otežkočalo organizacijo dela, s tem pa je bila tudi produktivnost manjša, saj je včasih prišlo tudi do manjših zastojev. Sedaj izgleda, da bo v tretjem četrtletju z materialom nekoliko bolj-
še, kar je pogoj za nemoteno delo.
Na slabši doseg plana je vplivala tudi velika odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža. Bili so dnevi, ko je bilo na bolniški tudi po 35 delavcev, od tega okrog 25 na porodniškem dopustu, kar znaša 20 % odsotnost z dela, v planu pa je bila predvidena odsotnost glede na leto 1978, okrog 13%. S tem smo izgubili zaradi porodniškega dopusta 2336 delovnih dni zaradi bolniškega staleža pa 1097 dni, kar pomeni v prvih 5 mesecih letošnjega leta 3433 delovnih dni ali 26.777 parov zgornjih delov ...
Upam, da se to v naslednjih mesecih ne bo ponovilo.
Vinko BOGATAJ
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
na temo REKREACIJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽIRI V razgovoru so sodelovali: Alojz FIRŠT — predsednik Balinarskega društva Žiri, Miha Bogataj, Peter LUKAN — tajnik KS Žiri in Vinko KOPAČ — predsednik konference OO sindikata.
Ra^ovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Srečko ERZ-NOZNIK, zapiske je pripravila AnuAka KAVCiC.
Nejko PODOBNIK:
Kako gledate kot predsednik društva na odnos gospodarska delovna organizacija, (ki hkrati ustvarja dohodek) — rekreacijska društva, kot je na primer Balinarsko društvo?
Balinarsko društvo je med najbolj delovnimi v kraju in zato pomeni pomemben prispevek k organizirani rekreaciji. Kakšni so vaši problemi?
Alojz FIRŠT:
Prvo, kar se mi zdi potrebno je, da bi morali poslovanje društev bolj poenostaviti, ker nastaja vprašanje, kdo bo v takih razmerah sploh sposoben voditi neko društvo. (Na primer, ko pridejo formularji, vidimo, da so popolnoma enaki kot za delovne organizacije). Ce bo šlo tako naprej, so društva obsojena na propad. Zakon bi se moral spremeniti v taki obliki, da bo društvo lahko vodil preprost človek, ki se za to zanima in to dela z veseljem.
V naše društvo je vključenih 363 članov različnih starosti. Pred časom so naši tekmovalci že tekmovali v Gorensjki ligi, vendar so se pojavili določeni problemi, ker je to tekmovanje, ki traja precej časa, v ekipi pa so več ali manj vedno isti balinarji, tako bi se zgodilo, da bi bili mesec in pol, oziroma 6 sobot in nedelj vedno na tekmovanjih.
Namen našega društva pa je, da se v to vključi čimveč ljudi, ki bi se radi sprostili in preživeli svoj prosti čas na tak način.
Kar zadeva finančne pogoje delovanja društev, bi pa povedal naslednje:
Telesnokulturna skupnost bi morala za potrebe rekreacije nameniti več denarja; mislim, da bi tako lahko shajali brez kakršnihkoli dodatnih virov finančnih sredstev. Tako pa smo lani dobili le 5.50().— dinarjev dotacije, kar pa za tako množično društvo nikakor ni dovolj.
Menim, da Telesnokulturna skupnost vlaga preveč denarja v vrhunski šport, premalo pa je denarja za rekreacijo in njene pogoje, kar je za večino ljudi najpomembnejše. Tako društva le bolj životarijo, tu in tam si kakšno društvo s prizadevnostjo ustvari nekaj dodatnih sredstev.
Komisija za šport pri svetu krajevne skupnosti bi morala imeti še večjo vlogo in povezava med društvi bi morala biti tesnejša. Še enkrat poudarjam, v prvi vrsti bi bilo potrebno poenostaviti poslovanje društev in zagotoviti več finančnih sredstev. Nikakor pa
teh sredstev ne bi smeli iskati pri delovnih organizacijah, oziroma sindikatih, kajti menim, da so delovne organizacije, oziroma ljudje že dovolj obremenjeni s prispevkom, ki ga plačujejo za te namene.
Nejko PODOBNIK:
Vsako društvo ima v občinski TKS tudi svoje delegate. Kakšen vpliv imajo na ravnanje s finančnimi sredstvi delegati društev?
Alojz FIRŠT:
Menim, da delegati še nimajo zadostnega vpliva na ravnanje s finančnimi sredstvi. Na primer, TKS zahteva od vsakega društva, da pošlje program delovanja v letu. Naše društvo je poslalo ta program za naslednje leto že lani, vendar do danes še nismo dobili nikakršnega obvestila, če so nam odobrena kakšna sredstva, naš program dela pa je zelo obsežen, izvedba pa je od-odvisna tudi od teh finančnih sredstev. Zanimivo je, da so nam nekateri očitali, da se pač nismo udeležili seje (čeprav nismo dobili vabila) in da zato ne bomo dobili nič.
Torej delegatski sistem še ni zaživel, ker naših predlogov niso upoštevali.
Alojz FIRŠT:
Menim, da bi bilo nujno, da bi društvom vrnili večji odstotek finančnih sredstev kot jih sedaj, ker vsak delavec plačuje za te namene določen prispevek in se za rekreacijo tudi zanima, če je to omogočeno. Mislim, da tu čaka velika naloga tudi naSe delegate.
Kako ocenjujete orgazi-ranost rekreacijskih dejavnosti v KS, financiranje, stanje objektov in možnosti za razvoj? Kakšen je obseg dejavnosti profesionalnega
organize to жја rekreacije? Kako ocenjujete sedanje stanje na tem področju?
Miha BOGATAJ:
Delovanje komisije za šport in rekreacijo je bilo zamišljeno takole:
Osnovo predstavljajo delegati, ki so bili imenovani v komisijo, sestav celotne komisije pa se pri svojem delu menja glede na problematiko, ki se obravnava.
Tako bi v primeru, da obravnavamo zadeve s področja rekreacije, sodelovali predstavniki vseh društev in klubov, ki se z rekreacijo organizirano ukvarjajo in bi imeli delegati pri odločanju enake pravice kot stalni člani komisje. Naloge tako razširjene komisje s področja rekreacije bi bile naslednje:
1.	Izdelati skupen program rekreacije v Zireh, ki je usklajen z občinskim programom
2.	Izdelati finančni načrt za planirano dejavnost in ga enotno predstaviti na TKS
3.	Razdeliti odobrena sredstva na izvajalce programa — sredstva se nakazujejo skupno na KS in se delijo med izvajalce ali direktno izvajalcem po izdelanem planu, kar je stvar dogovora.
4.	Kontrolirati programirano dejavnost
Г). Skrbeti za enotno informiranje, propagando in sodelovati v skupnih akcijah
(). Izdelati delovni plan za organizatorja rekreacije.
Z izjemo financiranja in skupnih akcij je komisja letos že poizskusila delovati na ta način. Rezultati kažejo na to, da bi bilo takšno delo lahko
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
uspešno, nujno pa je, da se uredi financiranje in da resnično sodelujejo vsi izvajalci. Ne moremo si privoščiti, da vsako društvo ali klub deluje po nekem svojem programu brez medsebojne povezave, saj iz izkušenj vemo, da kljub trudu končni rezultati dela niso enakovredni vloženemu delu in danim možnostim. Delegati za samoupravne interesne skupnosti, so obenem tudi člani komisije.
O objektih, ki so resnično skromni, je težko reči kaj pohvalnega. Z izjemo telovadnice, kjer imamo težave z najemnino in redom ter balinišča, kjer je verjetno največ težav z organizacijo, so ostali objekti v slabem stanju. Šolskih igrišč ni, trim steza kljub dogovorom propada, zimskih naprav ni ali ne delujejo organizirano, igrišče pri TVD Partizan nima vzdrževalca. Kakšne so možnosti za razvoj: Potrebno je vztrajati pri začrtanem načinu dela, čeprav se bo mogoče pokazalo, da vse ni najbolje zamišljeno. Vsako delo v tej smeri bo boljše kot sedaj, ko kljub željam in trudu ni ustreznih rezultatov.
S profesionalnim organizatorjem rekreacije izvedba izdelanega programa ob ustreznih sredstvih, ne bi smela biti vprašljiva. Z objekti je stvar težja, vendar bi se tudi tukaj dalo storiti marsikaj.
Glede telovadnice bi se morali komisija, sindikati in vodstvo šole dogovoriti o ustreznih cenah ob smotrnem izkoriščanju, nadzoru ter disciplini uporanikov. Za vzdrževanje Ostalih objektov moramo pri TKS in KS zagotoviti potrebna sredstva in določiti izvajalce. TVI) Partizan bi ob predvideni adaptaciji obvezno moral dobiti tudi ustrezno ograjo, saj Uporabniki prav tekmujejo, kdo bo več uničil in brez zaščite ne bomo našli vzdrževalca.
Glede novih objektov je bila izvedena anketa, ki je pokazala želje krajanov. Komisja je podprla predlog, da v Poljanski dolini zgradijo pokrit bazen, za 2iri pa je trenutno najprimernejši objekt kegljišče.
Skupščina TKS in 10 sta potrdila planirano gradnjo iz dopolnilnih sredstev TKS in konec leta 1980 ali v začetku 1981 bi morali pričeti z gradnjo.
Svet KS bi moral pravočasno pripraviti potrebno doku-fnentacijo za gradnjo, tako da (le bi bilo nepotrebnih zastojev, ko bo čas za gradnjo.
Kaj menite o financiranju J^kreacijskih dejavnosti v KS in vzdrževanju objektov (igrišča, trim steza, ostale •■ekreaeijske površine?)
V planinah veselega razpoloženja ne manjka
Peter LUKAN:
Financiranje rekreacijskih dejavnosti v Krajevni skupnosti ni rešeno, ker sredstev za te namene nimamo. Zato bi bilo potrebno res kaj ukrepati, če obstajajo možnosti v KS ali pa dobiti sredstva iz občinskih virov za te namene.
Mishm, da res premalo pozornosti posvečamo rekreacijski dejavnosti. Se kar smo zgradili igrišč (ali trim stezo), nam iz dneva v dan bolj propadajo.
Ce samo pogledamo igišče Jezera, ki je bilo zgrajeno s prostovoljnim delom in prispevki občanov, za vzdrževanje pa nimamo sredstev.
Sedaj je igrišče zapuščeno, gugalnica pokvarjena, ograja
vsak dan bolj razbita, zato menim, da nujno moramo pridobiti sredstva za te namene. Komisija za telesno kulturo pri Svetu KS je o tem razpravljala ter predlagala, da bi dobili sredstva od SIS za telesno kulturo ali otroško varstvo, pa izgleda, da iz vsega tega ne bo nič.
Prav tako je bila zgrajena Trim steza, v glavnem s prostovoljnim delom, katera res služi krajanom za rekreacijo, če greš pa danes pogledat, vidiš kako malomaren odnos imajo nekateri občani do steze in okolice. Označene postaje ruvajo ter uničujejo, kar je bilo zgrajeno z dobro voljo. Tudi lastniki gozdov so se zelo slabo izkazali, ker na mečejo vejevje ravno tam, kjer je postaja, kot bi v gozdu manjkalo prostora. Tudi za to bo treba naslednje leto pridobiti nekaj sredstev, da zadevo spravimo v prvotno stanje.
Zelo v kraju pogrešamo bazen in kegljišče. Res, da imamo nekatere dejavnosti razvite, toda bazen in kegljišče pa Zirovci res rabimo. Nekaj že načrtujemo. Pripravljamo zazidalni načrt rekreacijskega centra, ki bi bil osnova za na-daljno gradnjo kakega športnega objekta v naši krajevni skupnosti.
Sindikalna organizacija se vsekakor zavzema za organizirano rekreacijo de-
lavcev. Kakšno je stališče OO v 2ireh in kaj predlagate?
Vinko KOPAČ:
Menim, da je sindikalna organizacija politični dejavnik za organizirano rekreacijo, manj pa soorganizator same dejavnosti.
Smatramo, da so vsa sredstva sindikata in druga, družbena sredstva, ki jih je treba do skrajnosti smotrno izkoristiti, prav tako tudi naprave.
V sindikatih se vedno bolj zavedamo, da je rekreacija res del, v AirAem smislu gledano, združenega dela, zato ker vpliva tudi na ekonomske rezultate. Torej organizirana rekre-
(
razgovor za urednik
Važno je da vemo • Važno j
Manjka kvalificiranih
Za šolsko leto 1979/80 je Alpina razpisala naslednje štipendije:
Šivalec zgornjih delov obutve	10
Izdelovalec zgornjih delov obutve	10
Čevljarski tehnik	4
Ekonomski tehnik	1
Kemijski tehnik	1
Gradbeni tehnik	1
Strojni tehnik	2
Strojni inženir	1 Visoka šola — računalniška smer
(EF, VEKŠ ali organizacijska smer)	1
Za sprejem učencev v učno razmerje je bil razpis za:'
-	orodjar	1 učenec
-	"t'-"««''	1 učenec
acija pripomore k večjim sposobnostim delavcev in-s tem se ustvarjajo boljši ekonomski rezultati. Zato se nagibamo k temu, da bi kljub temu, da je v TKS občine to načelo že tudi znano, da bi vendarle v odnosu do lastnih sredstev, ki jih v 2i-reh ustvarimo (delavci v delovni organizaciji in delavci re-kreativci) moral biti neke vrste dogovorjen odnos, naj bo to v pogledu dejavnosti same in po interesih in v pogledu financiranja.
Gledamo tudi na določene dejavnosti, ko bi bilo treba, da bi bila rekreacija Ae bolj organizirana in zanimiva, da bi jo tudi spodbujali, bi pa vendarle bile sindikalne organizacije tudi pobudniki za Aportna srečanja delovnih kolektivov. Izvajalci pa bi bila druAtva.
Zato pa bi bilo potrebno doseči večjo povezavo s športnimi organizacijami;
v bodoče bi bilo tudi nujno uskladiti dejavnost tudi poleti, izven telovadnice.
Urnik dejavnosti bi morali sprejemati na ravni krajevne skupnosti. Svojo vlogo bo moral odigrati tudi koordinacijski svet ZSS v krajevni skupnosti.
Nejko PODOBNIK:
Znano je, da bomo letos že nekaj financirali za obnovo na Starem vrhu. Pred časom smo govorili o tem, da je sanacija Starega vrha nepomembna, če se ne bo začelo intenzivno z gradnjo na Soriški planini. Kako je s tem?
Miha BOGATAJ:
Predvidoma bo celotna investicija blizu 30 milijonov din, s tem, da bi bila udeležba delovnih organizacij в.б milijona. Izgleda pa, da to še ne bo prišlo v poštev, zato bi gradili objekte drugje — v Žireh na primer kegljišče.
Alojz FIRŠT:
Ce bomo hoteli na tem področju kaj narediti in izboljšati, bo treba sodelovati in napravi-
ZAKLJUČEK:
ti skupni program delovanja društev skozi vse leto.
Finančna sredstva, ki jih bomo dobili od TKS pa naj bi zbirali na krajevni skupnosti, potem pa jih delili po potrebah posameznih društev.
Poudarjam, da bi denar morali deliti sami in sicer zato, ker najbolj vemo, kdo ima večje, kdo manjše potrebe.
Nejko PODOBNIK:
Govorili smo o novih objektih. Vemo, da imamo rezerviran prostor za rekreacijski center. Kako ocenjujete priprave za gradnjo teh objektov?
Miha BOGATAJ:
Anketo o potreah smo izvedli že lani, od takrat naprej pa ni bilo narejenega še nič.
Zato je nujno da uredimo najprej dokumentacijo, če hočemo, da bomo lahko pričeli z gradnjo. Na podlagi zazidalnega načrta bo potrebno izdelati projekt, ker je urejena dokumentacija eden od prvih pogojev, da sredstva sploh lahko dobimo.
Кок za vložitev prošenj za štipendijo in za sprejem v učno razmerje je bil zaključen dne 31. 5. 1979, zato je delavski svet delovne organizacije že obravnaval predlog odbora za izobraževanje o dodelitvi štipendij in ga tudi potrdil.
Kot že nekaj let nazaj se tudi letos pojavlja problem, kje dobiti učence za šolanje na CŠIC. Od 20 razpisanih štipendij za šolanje na tej šoli so za štipendijo zaprosili le trije učenci. Povem naj Se to, da se z osnovne šole v Zireb ni prijavil niti en učenec. Mar ni to dovolj zaskrbljujoč podatek, saj vemo, da Alpina »reže kruh« kar lepemu številu 2i-rovcev. Večkrat se sprašujemo, kje iskati vzroke za tako šibko zanimanje za ta poklic.
Nekateri pravijo, da je vzrok v preslabem informiranju, oziroma da učenci niso dovolj seznanjeni z delom v tem poklicu. Upajmo, da bo za to v bodoče bolje poskrbljeno, ker poleg ogledov v delovnih organizacijah na posebni izobraževalni skupnosti za usnjarsko |)redelovalno industrijo pripravljajo kataloge, v katerih bo prikazana izdelava čevlja od začetne do zaključne faze.
Vzroke za nezanimanje za poklic čevljarja pa moramo iskati tudi v nas samih. Nemalokrat se sliši: »Moj sin že ne bo čevljar!« Mislim, da ima kovinsko predelovalna industrija vsekakor prednost pred usnjarsko predelovalno, zato včasih celo pravimo, da je poklic kovinarja bolj cenjen kot poklic čevljarja, zato je tudi bolje vrednoten. Vsi ti vzroki so verjetno odločilnega pomena pri odločanju za poklic šivalca zgornjih delov obutve in izdelovalca spodnjih delov obutve Ker v Zireh in bližnji okolici ni zanimanja za ta poklic, smo prisiljeni tako vodstvo CSiC kot Alpina iskati učence iz
drugih oddaljenih krajev. Ob tem pa se spet pojavljajo problemi okrog stanovanja, prehrane in družbenega standarda nasploh. Vendar bomo morali tudi v bodoče za pridobitev novih kvalificiranih delavcev iskati učence od drugod s tem da bodo tem učencem p« končanem šolanju zagotovljena vsaj primerna stanovanja.
Tudi zanimanje za poklic čevljarskega tehnika v zadnjih letih upada. Za štipendijo sta zaprosili le dve učenki s l:ola in obema je bila štipendija dodeljena. O lede na to, da sta ostali še dve štipendiji prosti, se rok za prijavo podaljša in pošlje v osnovne šole obvestilo o prostih štipendijah. Upamo pa, da bomo problem čevljarskih tehnikov lažje reševali z izrednim študijem, to je s študijem ob delu. Trenutno obiskuje tehnično čevljarsko šolo v Kranju enajst naših delavcev, ki so s poklicno čevljarsko šolo.
Pričakovali bi, da bo velik interes za štipendijo šolanja na visokih šolah, vendar ni tako. Razpisali smo štipendijo za šolanje na strojni fakulteti, prejeli pa nismo nobene prošnje. Kje torej iskati vzrok? Veliko dijakov in študentov zaprosi za štipendijo iz združenih sredstev, ker se nočejo vezati na delovne organizacije s štipendijsko pogodbo. Mislim, da so s tem delovne organizacije, ki imajo sedež izven večjih središč, v podrejenem položaju, saj večina strokovnjakov beži v mesta.
Iz vsega tega lahko vidimo, da se pri štipendijski politiki in nato v nadaljevanju pri kadrovski politiki srečujemo s precejšnjimi problemi. In drugo: kljub temu. da večina Ži-rovcev živi od čevljarstva, zanimanje za ta poklic nenehno upada, lahko bi celo rekli, da zanimanja sploh ni.
Marta MLINAR
Ali torej tarnati?
Mislim, da velja v prvi vrsti doseči, da bo delegatski sistem zaživel tudi na tem področju, kar bo omogočilo rešitve, ki bodo bolj v skladu z interesi ljudi.
Naslednja stvar je koordinacija na relaciji delovna organizacija (OO sindikata) — komisija za rekreacijo — športna rekreacijska društva, s posebnim poudarkom na organizaciji rekreacije na najširših interesnih osnovah in smotrnem sofinanciranju.
Ob tem seveda ne kaže pozabiti na vlogo poklicnega organizatorja rekreacije.
Posebno poglavje je naloga, da poskrbimo za temelje nadaljnje rasti, v prvi vrsti za projekte za gradnjo rekreacijskega centra.
Končno še pogoji dela društev. Nekaj stvari bo sigurno treba urediti »od zgoraj«, zlasti kar zadeva finančno poslovanje društev.
Drugo je seveda vprašanje kadrov, ki je morda včasih odločilno za uspeh ...
Kako ustvarjamo
Težav pa tudi obetov veliko
Ko smo pred leti uvedli v naš proizvodni program izdelke iz plastike in poliure-tana, 80 mnogi čevljarski strokovnjaki mislili, da je povpraševanje po teh izdelkih že doseglo svoj vrh in da bo sledilo upadanje. Zlasti so bili tu mišljeni poliuretanski podplati. Tako so napovedovale težnje, moda na Zahodu, saj na najbolj priznanih sejmih evropske mode skoraj ni bilo opaziti čevlja s FU podplati.
Drugače je bilo predvsem v Sovjetski zvezi, kamor jugoslovanska čevljarska industrija izvozi največ čevljev.
Kljub temu, da se življenjska raven stalno dviga, pa tudi moda ne uspe vselej izriniti s tržišča vsega, kar je za zahtevnega kupca manj privlačno. Zadnje čase se je zanimanje za te izdelke tudi na na&em tržišču precej povečalo. Zato je več razlogov. Eden od glavnih je ta, da na tržišču primanjkuje usnjenih podplatov, pa tudi cena le-teh je izredno porasla. Proizvajalci obutve so prisiljeni iskati najbolj primerno nadomestilo, saj je postala rentabilnost izdelave čevljev z usnjenimi podplati zelo vprašljiva. Drugi razlog pa je ta, da so naši modelirji znali izdelati take izdelke, ki jih je naš potrošnik sprejel kot ustrezno nadomestilo za usnjene podplate. Ugotavljamo, da bodo letos okrog 50 % v naši delovni organizaciji izdelanih podplatov, nosili jugoslovanski kupci. To
nam daje upanje da tudi v bodoče naši vrtiljaki ne bodo ostali brez dela. Vsem je dobro znano, da iz leta v leto pada zanimanje naših proizvajalcev obutve za izvoz v Sovjetsko zvezo. Seveda je zato toliko večji pritisk obutve na domačem tržišču, kar spet zahteva upoštevanje zahtev domačega kupca; v čemer smo v precejšnji meri tudi uspeli.
Vprašanje zahtev potrošnikov pa spet prinaša druge težave, katere so naši delavci v proizvodnji že občutili, vse pa kaže, da se jim tudi v bodoče ne bo mogoče izogniti. Serije posameznih artiklov so manjše, dobavni roki pa krajši, to pa zahteva pogostejšo menjavo orodij, kar spet povzroča vrsto drugih težav.
Rešitev je le v tem, da bomo z vso voljo, doslednostjo in sposobnostmi premagovali težave, vsaj tako kot smo doslej, saj vemo, da so delavci v TOZD Plastika morali že večkrat delati podaljšani delovni čas, samo zato, da smo zadovoljili kupce. S tem pa smo si pridobili zaupanje kupcev, kar je največje jamstvo za nova naročila.
Ze prej sem omenil, da je nujno potrebno iskati najbolj primerno nadomestilo za usnjene in druge modne podplate. To pa se veliko lažje doseže s termoplastično gumo. Za to vrsto podplatov je precejšnje zanimanje. Velika prednost je tudi v tem, da surovine za te izdelke ni potrebno uvažati.
Ce želimo na tem področju še kaj napredovati, bomo morali čimprej nabaviti stroj za predelavo termoplastične gume.
Čeprav je v TOZD Plastika glavni proizvod smučarska obutev, o tem ne bi govoril, saj zaenkrat ni večjih težav pri prodaji. Naša največja skrb je v tem, da bomo sledili svetovni
1975
Prodano parov izvoz parov Domača prodaja
1976
Prodano parov Izvoz parov Domača prodaja
1977
Prodano parov Izvoz parov Domača prodaja
1978
Prodano parov Izvoz parov Domača prodaja
V letošnjih petih mesecih pa smo prodali 957.662 parov v vrednosti 33.531.639,95 din.
modi, da na ta način obdržimo in še povečamo prodajo na zunanjem tržišču. Druga zelo pomembna skrb pa je, da zadovoljimo domače potrebe, ki so stalno v porastu in s 'em preprečimo uvoz te obutve v Jugoslavijo.
Da bi dobili bralci približno sliko porasta proizvodnje in prodaje podplatov naj navedem še nekaj številk.
550.119 122.400 427.719
906.387 315.000 691.387
1.925.665 463.000 1.462.665
2.078.510 588.0(X) 1.490.510
Vrednostno
21.980,024,05 5.351,682,00 16.628.342,05
37.536.035,80 9.362.217,00 28.173.818,80
67.483.065,05 13.984.661,10 53.498.403,95
72.103.118,20 18.527.954,30 53.575.163,90
V tem prikazu pa niso zajeti podplati, ki jih je TOZD Obutev odkupila od TOZD Plastika za svoje potrebe.
Adolf KRIZN AR
Kdaj raziskovanje v praksi
Sredi maja letos se je sestala Skupščina občinske raziskovalne skupnosti
ЛиЈхЈУШ
ž'- v •> Л	^
Smučarske čevlje dobro prodajamo
Skofja Loka in razpravljala o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi delovne skupnosti centra SIS občine Skofja Loka, programu dela Republiške in občinske raziskovalne skupnosti, ugotavljala stanje raziskovalne dejavnosti v občini, hkrati pa razpravljala o popularizaciji raziskovalnega dela v OZD in TOZD, nekaj besed pa so spregovorili tudi o pravilniku za inventivno dejavnost in zbiranju raziskovalnih potreb v občini.
Velja omeniti tudi poseben ra:^is za Inovatorja v občini Skofja Loka za leto 1979.
Skupščina je potrdila tudi flnančni plan za leto 1979.
Morda je za nas zanimiv razpis za Inovatorja občine Skofja Loka za leto 1979, na podlagi katerega se bodo v občinski prostor v tem pogledu lahko vključili vsi naši delavci, ki imajo smisel in voljo za delo na področju inventivne dejavnosti.
N.F.
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Srečanje primorskih pilialnili orkestrov in praznik češenj v Bobrovem v Goriškili Brdih
Ni se nam še dodobra posušila prepotena ali oprana srajca s srečanja v Škofji Loki, že smo se sredi nedeljskega dneva, 10. junija odpravili na srečanje primorskih pihalnih orkestrov v Goriška Brda. V Dobrovem, kjer je bilo to srečanje je bil obenem tudi vsakoletni tradicionalni praznik češenj, kjer so vse godbe sodelovale tudi v sprevodu.
Značilno za vse godbe na tem zahodnem delu naše domovine je izredna domoljubna zavest, ki je kljubovala raz-narodovalni gonji, ozemeljski požrešnosti in nasilju fašistov, ki so ob praznovanju prvega maja vogrski godbi razbili instrumente, posamezne godbenike pa zaprli.
Podobno se je zgodilo tudi goriški godbi, ki je igrala v procesiji pred stolno cerkvijo Sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Nasilje so izvajali pod geslom očuvanje tisočletne rimske kulture, kar se je sprevrglo v brezobzirni vandali-zem, razbijaštvo in požigal-stvo.
To brezobzirno požiganje slovenskih kulturnih ustanov, uničevanje oprave in instrumentov, zapiranje zavednih Slovencev in omalovaževanje vsakogar, ki je govoril slovensko, je pustilo veliko kulturno praznino na tem zahodnem delu naše domovine. Nič boljše se ni godilo našim sosedom Kurlanom, ki še danes nimajo šol v svojem materinem jeziku.
Za goriške Slovence smo bili godbeniki v slovenskih narod-
nih nošah še posebej dobrodošli in gostoljubno so nas sprejeli.
V kulturnem programu tega srečanja smo se razvrstili pihalni orkestri iz Nove Gorice, Vogrskega, Anhovega in Zirov ter domača godba iz Dobrave. Vse te goriške godbe so kljub vztrajnosti godbenikov obstojale le v manjših zasedbah, dokler niso prevzele patronat nad njimi močnejše delovne organizacije kot so: Salonit Anhovo, Zadružni kmetijski kombinat Dobrovo,
Gostol Nova Gorica, Avto-obnova Šempeter pri Gorici in drugi. Sele pod pokroviteljstvom in pomoči teh so se tudi pihalni orkestri kadrovsko in kvalitetno okrepili, seveda tudi z novimi instumenti in uniformami. Novogoriška godba pa je še do nedavno obstojala kot gasilska godba. Pod taktirko sposobnih kapelnikov so lepo zveneli akordi pihalnih orkestrov v pobočja vinorodnih Brd in se razlivala še tja čez do zamejskih rojakov, ki so že v Italiji, pa tja do vzvišenega pobočja, kjer kraljuje
veličasten stolp in spomenik borbe, umiranja in vstajanja v socialistični Jugoslaviji. Ti akordi so valovali in napolnjevali vsa srca in jih krepili narodno zavest, ter dokazovali, da tukaj Se živimo Slovenci, nekdanji briSki koloni, sužnji briških grofov, brez zemlje, podobno kot nekdanji viničarji v Halozah in Prlekiji in da jih danes nobena sila ne more onemogočiti da ne bi v prenovljenih Goriških Brdih gospodarsko in kulturno zaživeli.
Ivan REVEN

Najdalj 200 kilometrov!
Srečanje gorenjskih pihalnih orkestrov v Škofji Loki
Vsako leto organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije srečanja pihalnih orkestrov. Prejšnja leta so bila to tekmovanja, letos pa je bilo to bolj sproščeno — v obliki srečanja. Na Gorenjskem je bilo to srečanje ti. junija v Škofji Loki. Tu se je zbralo šest godb in sicer: z Jesenic, Gorij, Tržiča, Kranja, Škofje Loke in Zirov. Vsaka godba je izvajala tri skladbe, tako da so se lahko glasbeniki primerjali med seboj, hkrati pa omogočamo primerjavo tudi občinstva.
Kljub kadrovskim spremembam, ki občasno prizadene vsako godbo, je bila tudi naša godba na tem srečanju enakovredna drugim.
Po uspešnem koncertu na Mestnem trgu so nam gostitelji na grajskem vrtu pripravili ob prigrizku še kratek družabni večer.
Ivan REVEN
13. julij, dan šoferjev
»13. julij« je praznik delavcev v cestnem prometu — predvsem voznikov motornih vozil in avtomehanikov. Na splošno je znano, da je promet tista dejavnost, kjer delavci ne poznajo rednega delovnega časa, niti pravega počitka. Družba se zaveda, da so zaradi narave dela delavcev v cestnem prometu prizadete tudi njihove družine, ki premnogo dni in noči samevajo in živijo v skrbi, ali se bo njihov oče.
brat, itd. vrnil živ in zdrav. Prav zaradi tega spoznanja je organizaciji združenju šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) priznan poseben dan v letu kot stanovski praznik ljudi, ki delajo v tem poklicu.
Izvršni odbor ZŠAM Ziri čestita vsem svojim članom, šoferjem in avtomehanikom za praznik »13. julij« in jim želi kar najprijetnej.še praznovanje v krogu svojih domačih in prijateljev.
Ob 13. juliju,
dnevu šoferjev in avtomehanikov iskreno čestitamo in želimo srečno vožnjo!

(•
(• \
J
S'l'KAN 1Г,
k

»Spoznal sem, kaj je revščina,« pripoveduje Frido Mlinar; »bil sem nezakonski in sredstev za preživljanje ni bilo. Tako se spominjam, sem pri Maticu postavljal keglje in zaslužil 5— в dinarjev, včasih celo 10. Pa vendarle so moji mladostni spomini lepi. Kakor vsi mladi, smo tudi mi na črno lovili ribe in nagajali žandarjem.*
Ko je bilo našemu rojaku 12 let, mu je umrla mati. Od tedaj je Uvel še nekaj let pri stari materi Lizi. Pa se je bilo treba odločiti za poklic. Naj hi bil mesar, so nekateri hoteli.
»K sreči sem omedlel, kakor hitro sem zagledal kri. Tako sem pisal očetu v Hrastnik, kjer je imel trgovino. Le-ta je poskrbel, da sem leta 1У.'15 odšel v Petrovče za trgovskega vajenca, kjer sem leta 1939 tudi postal trgovski pomočnik in se zaposlil pri Strmeckem v Celju. No, od leta 1939—1942 pa sem delal pri očetu.«
Prišla je okupacija in naš rojak se je skupaj z očetom že od vsega začetka vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Prišla pa je tudi mobilizacija z nemško vojsko, toda že marca 1943 je naš rojak dezertiral iz nemške vojske in se priključil rdeči armadi. V Jugoslavijo se je vrnil z jugoslovansko brigado, preko Romunije in na domačih tleh že sodeloval pri proboju sremske fronte. Oktobra 1946, se je po demobilizaciji vrnil v Hrastnik k očetu, ki je nekaj časa še imel svojo trgovino.
»No, tako sem od teta 1947 v Kemični tovarni.« Leta 1948 je prevzel mesto šefa prodaje, v letih 1949 do 1950 pa je delal na Direkciji za kemično industrijo v Ljubljani. Ko se je vrnil, je v Kemični tovarni
A
prevzel celotno komercialo, doživel mnogo reorganizacij in peripetij, vmes študiral in postal ekonomist, sedaj pa je že peto leto vodja oddelka Jugo-metala iz Beograda. Ta delovna enota za promet ima svoj sedež v Hrastniku.
»Odgovornosti res ne manjka,« pove, ko povprašam o njegovem delu. »Moje delo pa je združeno z neprestanimi potovanji, tako ostane za vse ostale stvari zelo malo časa. No, kljub temu, če je le mogoče, malo pokegljam, moje veselje pa je na vrtu.«
Vsi skupaj smo čutili, da še nekaj manjka; da si je treba ogledati Hrastnik, nekatere pomembne objekte, Dolančevo rojstno hištj...
Gostoljubna soproga pa je poskrbela še za piko na i, vse skupaj pa smo zalili s pristnim, doma izdelanim mlinarjevcem, ki ga Frido »pridela« vsako leto.
Tekst: Nejko Podobnik
Foto: Brigita Grošelj
Od tu in tam
Od tu
DAN MLADOSTI BOLJ ZANIMIVO
26. maja so Ziri obiskali godbeniki na pihala iz italijanskega mesteca Madrisio. Le-ti imajo tudi posebno veliko magioretes, ki so bile ta dan prava atrakcija za nas. Skupno z našimi godbeniki so pred Zadružnim domom izvedli koncert in s tem popestrili Dan mladosti.
Goste je med drugim pozdravil tudi Janez Jan, ki je povedal:
Imam izredno prijetno dolžnost, da vas v imenu DPO KS Ziri prisrčno in tovariško pozdravim in zaželim, kar najprijetnejSe počutje tukaj med nami. Pri tem naj poudarim, da je od začetka priprav za vaš obLsk našega kraja, bila močno prisotna samo ta želja, da se ugodno in prijetno počutite tukaj v Zireh z občutkom, da ste med prijatelji.
Vi gotovo veste, da je celotna aktivnost naše socialistične skupnosti usmerjena na zbliževanje in razvijanje prijateljskih odnosov in mirnega in ustvarjalnega sožitja med narodi. Lahko s ponosom trdimo, da smo z medsebojnim razumevanjem še posebno veliko dosegli na urejanju odnosov med našima deželama, se pravi med Italijo in Jugoslavijo in to na vseh področjih: političnem, gospodarskem in kulturnem. Tudi tale naša srečanja so delček aktivnosti, ki neposredno doprinašajo poglabljanju naših prijateljskih vezi.
Naša želja je, da tudi OSIMSKI SPORAZUM čimpopolnejše realiziramo v obojestransko korist. Seveda so še sile, ki so nasprotne tej politiki miru in sožitja med našimi narodi. Upamo pa, da niso tako močne, da jih demokratične sile Italije ne bi mogle onemogočiti.
Potrjeno je bratstvo in enotnost ter žive vezi med Slovenci in Srbi
Občinska konferenca ter krajevna skupnost Smederev-ska Falanka sta nam poleg glavnih industrijskih delovnih organizacij Falanke, kmetijskih zadrug Selavac in Azanja, zgodovinskega muzeja v Topoli in Oplencu, Kragujevca in spominskega parka 21. oktober, Rdeče kragujevačke, obiska v sodobni občinski skupSčini, sprejema v stavbi krajevne skupnosti Falanke ter dveh umetniških večerov, ki nam jih je priredilo kulturno umetniško društvo »Abra-ševid«, prikazali gospodarsko, politično, kulturno-umetniško dejavnost mesta in občine.
Govorili smo tudi o prijateljskem sodelovanju med našo občino Škofjo Loko in Smederevsko Falanko. Do sedaj je sodelovanje med občinama že dokaj razvito.
Izmenjavo slikarske kolonije med Falanko in Škofjeloškim »Alpetourom« pa je organiziral obrat za nalivanje avtomobilskih gum. Fredstav-
niki obeh občin pogosto izmenjujejo izkušnje in obiske. Tudi obiski kulturnoumetni-ških skupin obeh občin so dokaj pogosti. S tem potrjujemo žive vezi, ki so bile stkane v najtežjih dneh nacizma, ko je hotel Hitler Slovence izbrisati iz seznama narodov. Srbi pa so gostoljubno sprejeli nas, brezdomce in delili koSček kruha z nami. »Težki dnevi vojne«, je rečeno v govoru v Termalnem zdravi-UAču v Falanki, »se ne morejo nikoli pozabiti«.
Zelja nas vseh je, da to bratsko sodelovanje nadaljujejo mlajše generacije, kakor jih že sedaj združujejo družine iz Slovenije in Srbije. Te vezi niso ostale le v prijateljstvu teh družin, temveč se razširjajo v sodelovanje delovnih organizacij združenega dela, Sol, umetniških skupin, mladinska zbližanja in druge oblike prijateljstva in sodelovanja.
Ivan Reven
Dopisujte

v glasilo
Od tu in tam • Od tu in tam • Od tu in tam
Osnovni razlogi za to so:
1.	Pregrete gospodarske razmere na domačem tržiSču, ki povzročajo trošenje več kot ustvarimo. Glavni delež pri tem imajo investicije, ki niso financirane iz ustvarjenega temveč iz pričakovanega dohodka.
2.	Energetska kriza v svetu, verižne podražitve surovin in drugega blaga, ki ga uvažamo.
3.	Elementarne nesreče v Jugoslaviji od katerih ie potreb v Črni gori Se posebno boleč.
Zaradi tega smo priča številnim ukrepom zveznega izvršnega sveta in drugih organov za ureditev nastalih razmer. V zveznem uradnem listu št. 20 od 27/4-1979 je objavljen sklep o usklajevanju obsega in dinamike porasta plasmajev bank v letu 1979, ki ga je sprejel Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije.
Fo tem sklepu morajo temeljne in združene banke uskladiti obseg porasta svojih plasmajev tako, da ta porast na dan 31. 12. 1979 pri nobeni banki ne bo večji kakor 19% v primerjavi s stanjem skupnih plasmajev banke na dan 31. 12. 1978.
V Temeljni banki Gorenjske je do sedaj odobreno toliko kreditov, da bi po predvideni dinamiki dos|>elosti plačil bili plasmaji 31.12. 1979 za 23"% večji kakor 31. 12. 1978. To pomeni prekoračitev za 4 %.
Zaradi tega se bo morala TBG sporazumeti z investitorji, da bo črpanje kreditov v določeni višini preloženo v prihodnje leto. Pri tem bo potrebno upoštevati nekatere neodložljive naložbe, na primer za referendumske programe.
Iz navedenega sledi, da bodo banke obravnavale investicijske programe in odobravale kredite v okviru predvidenih plasmajev v naslednjem letu.
Upoštevajoč obrazloženo stanje je odelek za družbeno planiranje in razvoj 10. 5. 1979 prosil vse potencilane investitorje za realno oceno možnosti za začetek predvidene investicije v letu 1979.
Nekateri potencialni investitorji so sami predlagali, da umikajo investicijo iz plana za leto 1979.
Na novo vključene naložbe
Na novo se vključi naložba KZ Skofja Loka trgovina na Trati 25.281
Sedanja predračunska vrednost vseh investicij je tedaj 1.575.033
Zaradi izjemne pomembnosti menimo, da morajo biti naslednje investicije deležne prioritete:
—	Vzgojno varstvene ustanove — vrtci
—	Poslovno seminarski center — Alpe tour
—	Novi prostori za DO Obrtnik in Slikopleskarstvo
—	Iskra Železniki — modernizacija
—	LTH hladilstvo — 2. faza
—	Gostinski objekt Stari vrh
—	KS — programi referendumov
—	Preskrbovalni center Podlubnik
—	Infrastrukturni objekti: voda, kanalizacija, čistilne naprave, smetišča
—	Komunalno opremljanje zazidalnih površin za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo.
Sodimo, da so nujne in upravičene tudi vse druge
Izvršni svet občinske skupščine je 24.5. 1979 obravnaval poročilo o realnih možnostih za začetek investicij v letu 1979 in ugotovil;
1.	Zaradi omejitvenih ukrepov, ki segajo še posebej na področje investicijskih vlaganj, izvršni svet ugotavlja, da so v Resoluciji predvidene investicije potrebne in koristne in so rezultat selektivnega pristopa pri odločanju o namerah investicijskega vlaganja.
2.	V občini ni nepokritih investicij in je bil že odsedanji
predvidene naložbe, ker so izbrane na osnovi resolucijskih pogojev in bodo sledile pri odobravanju kreditov v okviru razpoložljivih sredstev.
Nove zaostrene gospodarske razmere pogojujejo nujnost, da TOZD — OZ D združujejo prosta poslovna sredstva na dohodkovnih osnovah za take naložbe, ki jih je mogoče čim hitreje realizirati brez bančnih kreditov.
Vse DO morajo na novih spoznanjih pristopiti k ponovnemu vrednotenju obstoječih programov investicij. Nova predvidevanja bodo upoštevana v osnovah plana in v samoupravnih sporazumih o temeljih plana 1981- 1985.
Po Madivu SO Skofja Loka
pristop v skladu z novimi restriktivnimi ukrepi.
3.	Iz gradiva oddelka za družbeno planiranje in razvoj je razvidno, da predvidenih investicij v letu 1979 ne morejo začeti Termika, LTH modernizacija obrata v Poljanah, Tehtnica Železniki, (iorenjska predilnica TOZD Predilnica, MIG TOZD Mesoizdelki in KS Skofja Loka — Kulturno družbeni center.
Na novo pa se vključi trgovina Kmetijske zadruge Skofja Loka na Trati.
4.	V Resoluciji opredeljeni kriteriji za odobravanje investicij ostanejo še naprej nespremenjeni in na teh osnovah morajo biti absulutne prioritete deležne naslednje investicije:
—	Poslovno-seminarski center
—	VVZ — vrtci
—	investicije na področju infrastrukture (vode, kanalizacije, elektrike, telefonija)
—	investicije, ki vključujejo sredstva iz samoprispevkov
—	gradnja novih prostorov za Obrtnika in Slikopleskarstvo
—	Iskra Železniki
—	druga faza naložbe v LTH
Vse druge investicije bodo sledile po vrstnem redu v okviru kreditnih možnosti poslovne banke.
5.	Delovne organizacije in TOZD, ki imajo prosta sredstva poslovnega sklada, se morajo dogovarjati za skupna vlaganja na osnovi dohixlkov-nih razmerij v tiste naložbe, ki jih je mogoče začeti graditi čimpreje.
Po gradivu SO Skofja Loka
Kdaj novi center v 2ireh
Resolucija se ne spreminja
v dokumentarnem gradivu k resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Skofja Loka — novosti Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Skofja Loka 1975— 1980 v letu 1979 v 4. poglavju opredeljuje Temeljne razvojne naloge na posameznih področjih. Na področju investicij so določeni osnovni pogoji, med katerimi je med drugim določeno, da moramo z novimi investicijami doseči najmanj enega od naslednjih ciljev:
— izvoz, produktivnost, ekonomičnost, racionalno nadomeščanje uvoza.
Postavlja se zahteva, da TOZD nadomeščajo bančne kredite z dohodkovnimi povezavami. Na tem področju že imamo nekaj razveseljivih dosežkov (Marmor, LTH ...). Zaostrene gospodarske razmere, ki smo jih sicer pričakovali, pa kljub temu zahtevajo ponovno ovrednotenje investicij, ki so v dokumentarnem gradivu k Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka 1975— 1980 v letu 1979 v poglavju 1.3. predvidene za začetek v letu 1979.
Izvršni svet skupščine občine o realnili možnostili investiranja
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Kam s presežki SIS Še nekaj mesecev do obnavljanja
Za leto 1978 smo v Sloveniji načrtovali, da se bo iz osebnih dohodkov in iz dohodka toz-dov zbralo na računih samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti 28,24 milijarde dinarjev. Na teh računih pa se je zbralo precej več denarja — 29,84 milijarde dinarjev. Razliko je seveda treba vrniti, ali pa presežke obračunati kot dohodek za letos, s tem da se ustrezno zmanjša prispevna stopnja. Večina samoupravnih interesnih skupnosti je upoštevala sklepe zborov Skupščine SR Slovenije in presežke v glavnem obračunala za to leto. 1'recej pa je tudi takih samoupravnih interesnih skupnosti na občinski ravni, ki niso ravnale tako, kot je bilo dogovorjeno.
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva eo imele občinske samoupravne interesne skupnosti 970 milijonov dinarjev presežkov. Da bi nekako »zadržale« ta višek, nekatere samoupravne interesne skupnosti dajejo temeljnim organizacijam združenega dela v sprejemanje nekatere »nove« samoupravne sporazume z obveznostmi iz dohodka, ki niso uskljajene z dogovorjeno višino sredstev po samoupravnih sporazumih o temeljih planov. Pojavile so se celo težnje, da bi presežke namenjali za druge, nedogovorjene naložbe na področju nematerialne dejavnosti, kot so Poslovne stavbe, rekreacijski centri in podobno.
Takšnih teženj seveda ne moremo podpirati, saj bi s tem rušili vrsto dogovorjenih stvari in majali zaupanje delavcev, ki imajo pravico in dolžnost o tem odločati oziroma se dogovarjati. Delavci morajo imeti možnost, da pred začetkom poslovnega leta oziroma v rokih, ki so določeni za sprejem planov, ocenijo svoj ekonomski položaj, pogoje gospodarjenja ter skupne in splošne potrebe in da se izrečejo o programih ter obveznostih, ki jih prevzemajo v temeljnih organizacijah. Ko spremljajo izvajanje programov dela in dohodka v samoupravnih interesnih skupnostih, se morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela opredeliti tudi o razpolaganju oziroma razporejanju presežkov zbranih sredstev posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Glede na to so zlasti občinski sveti zveze sindikatov dolžni pozorno spremljati izvajanje sprejetih ukrepov in preprečiti vsak poskus planiranja in porabe sredstev, ki ni usklajena z dogovorjeno višino sredstev iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov. S tem bomo preprečili čezmerno zajemanje sredstev za financiranje splošnih in skupnih potreb ter prispevali k razbremenjevanju gospodarstva in h krepitvi njegove reprodukcijske in akumulativne sposobnosti. Skratka, to bo tudi eden izmed primerov prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo.
Po eeetavku
Petra Štefančiča
Zastavljene naloge iz referendumskega programa se za občana, ki sredstva prispeva, prepočasi realizirajo. Tega se zavedamo vsi, ki smo obojestransko vključeni v uresničevanje ciljev, tako s prispevanjem, kakor tudi z izvajanjem nalog.
Povedati moram, da delo ni prepuščeno samemu sebi, toda zadeve ne potekajo tako kot bi si želeli.
Kljub vsemu je že vse pripravljeno za obnovo doma Partizan, tako dokumentacijsko kot tudi flnančno. Po predvidevanjih naj bi z deli pričeli pred prvim septembrom in jih končali pred novim letom.
Delati bi lahko pričeli že prej toda izvajalec Tehnik iz Škofje Loke ima do tedaj zasedene vse zmogljivosti.
Le ta je obljubil, da z deli prične in konča v dogovorjenem roku.
Sedaj smo torej pred gradnjo. Čas je za to, da zlasti mladi pomislijo, kako bi lahko najbolje pomagali, ko bo to potrebno.
Na pomoč vseh računamo že ves čas, obljube bo sedaj treba uresničiti z delom.
Mažuretke so nas navdušile
še o sredstvih:
V zvezi s tem lahko povemo, da se sredstva namensko zbirajo na posebnem žiro računu. Zbrana vsota trenutno zadostuje za skoraj celotni strošek investicije »Partizan«, gotovo pa bo sredstev dovolj v naslednjih nekaj mesecih. Za gradbeni odbor: Vinko KAVČIČ
OBČINSKO PRAZNOVANJE DNEVA INVALIDOV V 2IREH
Društvo invalidov v Skofji Loki je že več let zaporedoma priredilo proslavo za mednarodni dan invalidov v večjih krajih občine. Prva leta so bile proslave vedno v Skofji Loki. Predlanskim pa je bilo tako praznovanje prvič v Železnikih, lani v Gorenji vasi, letos pa v Žireh.
Že nekaj pred napovedano uro so se zbrali invalidi iz vse občine kakor tudi (gostje pred zadružnim domom. Nekateri so bili s svojimi invalidskimi pripomočki, drugi pa z bolj ali manj skritimi telesnimi hibami. Najtežji, katerih je v občini prek 80, pa so zaradi nepo-kretnosti morali ostati doma, tem naj velja posebno prisrčen in tovariškipozdrav!
Člani Društva invalidov, ki bivajo v Žireh, so se posebno potrudili in nas z dobro organizacijo posebno presenetili. Lepo ubrano je pod vodstvom izkušenega dirigenta ^opel moški pevski zbor podjetij Žiri nekaj pesmi. Temu je sledil zbor tamkajšnje osnovne šole, kar je dokaz, da se bo v žirov-ski dolini še prepevalo. Nastopilo je tudi več recitatorjev in med temi tudi skupina tri- do petletnih pionirjev. Nekaj skladb pa je zaigral harmoni-karski orkester glasbene šole.
Sledila je slavnostna podelitev priznanja za prizadevnost, pomoč in pobude za organizacijsko delo v republiškem in občinskem merilu.
Slavnostnemu delu je nato v jedilnici tovarne Alpina sledila še okusno pripravljena večerja, tovariški razgovori in sproščenost ob zvokih ansambla Mravljeta.
Prisrčna hvala gre podjetju Alpina in vsem, ki so kakorkoli prispevali k popestritvi dneva invalidov, Žirovcem pa še posebej za izkazano domačnost.
Tone Fintar
Škofja Loka
Od tu in tam • Od tu in tam • Od tu in tam
Kako bomo pospeševali Icmetijstvo v občini
v skladu z družbenim planom razvoja kmetijstva v občini Skofja Loka 1976— 1980 in sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva je skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti (KZS) Skofja Loka sprejela plan razvoja kmetijstva za leto 1979.
Pri izvajanju plana so nastopile zaradi neizvajanja samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva nepremostljive težave, ki jih KZS kljub prizadevanjem ne more rešiti sama in je zato prisiljena o nastali situaciji obvestiti vaš izvršni svet. Za izvedbo sprejetega plana pospeševanja kmetijstva bi bilo potrebno zagotoviti 8.909.500 din.
Obveznosti KZS po sprejetem planu so za prvo tro-mesečje znašale 1.358.(KX)din. V istem obdobju je KZS dobile 1.066.000 din. Fo prvem tromesečju je ostalo nepokritih 291.430,(X) din in brez virov za nadalnje izvajanje plana razvoja kmetijstva. Ker sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva ni mogoče izvajati, bo nastal izpad dohodka v višini 6.5(X).0(K) din pri sredstvih za pospeševanje kmetijstva.
V zvezi s tem bo potrebno širšo družbeno opredelitev.
Nogometaši LTH prvi
Pod pokroviteljstvom Občinskega sveta zveze sindikatov je bilo v soboto, 16. e. tekmovanje za prehodni pokal v malem nogometu.
Od prijavljenih 12 ekip je zaradi izredno slabega vremena nastopilo le e ekip.
Zmagala je ekipa OO LTH, ki je v zaključni tekmi odpravila ekipo OO EGP, kar s 4:0, druga je bila ekipa OO Jelovica, tretja pa ekipa OO EGP.
Zmagoviti ekipi je prehodni pokal izročila sekretarka OB SZS Skofja Loka, Olga Ban-delj.
Sporočil Janez K rajnik
Izvajanje samoupravnega sporazuma o intervencijskem regresiranju prodaje krmnih žit in močnih krmil
Izvajanje sporazuma daje predvidene rezultate. Izboljšana in dopolnjena je krmna bilanca v živinoreji, izboljšala se je kvaliteta dobavljene živine. Vse to poztivno vpliva na proizvodnjo. Zato je potrebno sporazum izvajati v dogovorjeni vsebini do 30. junija 1979. Planirana poraba krmil bo dosežena, prav tako tudi planirana poraba sredstev v višini 2.268.0(X) din.
Situacija v govedoreji in preskrbi s krmili se ni izboljšala (v letošnjem letu se je koruza podražila od 5 na 7 din za kg), uvoz koruze pa teče prepočasi in ne dosega predvidenih učinkov. Zaradi tega so podpisniki sporazuma ocenili za potrebno, da bi veljavnost sporazuma podaljšali do konca leta.
Problematika	zagotav-
ljanja sredstev za premi-ranje privezovanja telet za pitanje
Dne 24. 4. 1979 je živinorej-sko-poslovna skupnost sprejela sklep o premiranju l(K)kg telet oz. telet rojenih po 1. 1. 1979. Premija, ki jo zagotovita proračun SR Slovenije in živinorejski pospeševalni sklad znaša 550 dinarjev pod pogojem, da kupci spitanih živali (klavnice oz. prostor občine) zagotovijo nadaljnjih 450 dinarjev po glavi teleta tako, da koristniki dobijo premijo v višini 1.(XX) din po glavi teleta, privezanega za nadaljnje pitanje. Navodilo za uveljavitev premije določa, da se premija lahko uveljavi šele, ko organizator pitanja (v našem primeru obe kmetijski zadrugi in TOZD Posestvo) sklene sporazum o pitanju in izdobavi spitanih živali z organizacijo združenega dela — kupcem spitanih živali (pri nas TOZD Mesoizdelki), ki se obveže, da bo zagotovil organizatorju proizvodnje po 450 din na teleta kot njihov delež premije.
Po oceni bo potrebno v prostoru občine za izvajanje pre-miranja privezovanja telet za pitanje zagotoviti v prvem polletju 1 premijo za 2.2(K) telet kar znese 990.(XX) din. S tem pa v občinski prostor pridobimo 1.220.(KX)din republiških sredstev, ki bodo omilila težko situacijo v živinoreji.
Predsednik 10 KSZ
Jurij Kumer
NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH REZULTATOV Z USNJARIADE
V	petek in soboto, 22. in 23. junija, je bila v Turnišču usnjariada, kjer so se srečali športniki slovenske usnjarsko predelovalne industrije.
Največ uspehov so imeli športniki Tovarne usnja Slovenj Gradec, naši pa so zasedli 8. mesto.
V	posameznih disciplinah pa so naši športniki dosegli naslednje rezultate:
8. mesto 3. mesto 8. mesto 8. mesto 3. mesto 7. mesto 16. mesto
N. P.
Kegljanje — ženske Streljanje — ženske Streljanje — moški Šah
Namizni tenis Kegljanje — moški Nogomet
Deli in vladaj
Veter je pel svojo pesem in zavil skozi uSesa mimoidočih okrog stare, razpadajoče oglasne deske. Bel in ves nov se je svetil z rdečilom napisan letak na stari oglasni deski. Ko bi deska imela duSo, bi se zjokala od sreče v svojih zadnjih vzdihih dolgega življenja. Novorojeni letak pa je mimoidočim veselo sporočal:
Vabimo vse mladince, da se dne tega in tega zglasijo v tej in tej sejni dvorani. Tema: Kresovanje
Množica mladih je navalila v dvorano. Govornik je zasedel svoje mesto. Besede iz njegovih ust so tavale skozi cigaretni dim. Iz besed, ki so se skozi dim in klepetanje prebile do uSes nadebudnih mladincev je bilo razvidno, da bomo pripravljali kres. Ti boš določen za postavitev, ti boš zakuril, ti boš prodajala pijačo. Pod razno je predsedujoči omenil, da bi se bilo treba še kdaj sestati in pripraviti še kak drug program. Morda recital za dan mladosti. A ušesa mladih so preslišala njegove zadnje besede, z mislimi so bili že pri gorečem kresu. »Uh, ga bomo sra-li«, se je oglasil nekdo in me potrepljal po rami.
Težko pričakovani dan je prišel. Celo dež je ovekovečal gorenje. Glasba je zapolnjevala ušesa. Poki suhega vejevja so prinašali mehak občutek v mlada srca.
Kres je dogoreval, mladež pa je pospeševala svoje rajanje. Pilo in jedlo se je pozno
v noč. Ples, kolo, vino. Čudovito je bilo. In to rajanje smo pripravili mi mladi. Kako čudovit občutek dobro opravljenega dela, je legel v naša srca. Po najdaljši aprilski noči je novorojeno majsko jutro našlo ostanke avtomobilskih gum in nedogorelih vej. Malo dlje so ležale razbite steklenice piva, likerjev, vina. Zadnji dim je sramežljivo zakrival vse naokrog ležeč papir in polivi-nil. Svinjak, ki ga je pustila za sabo kresna noč, je ostal osamljen. Mladinec, ki je bil zadolžen za pospravljanje, je menda odšel k prijatelju in nima časa. Godrnjaje je kmet pripeljal samokolnico in pobiral ostanke. Z vso dušo je preklinjal mlade. »Pa kako so obljubili, da bodo pospravili«.
»Drugo leto ne bodo več kurili na mojem«, je odločno odsekal, ko se je z od razbitih steklenic, krvavimi rokami, vračal domov.
Ne vem, morda je to jutro negodoval tudi veter, ki je odtrgal bel lepak z umirajoče oglasne deske.
Verjetno za tem lepakom ne bo obešen drug, vsaj ne tak, ki bi pozival mlade h kulturni dejavnosti. Verjetno bo med zadnjim in prihodnjim kresom ostala nerazložljiva sivina in mrtvilo mladinskega delovanja. Veter bo še vedno požvižgaval, kresove bodo še vedno kurili. Da, celo mladi bomo še vedno v en glas tulili; Tito, partija, mladina, akcija. Kako zlorabljamo te besede, skeli in se zažira globoko v srce ...
Mitja Peternel
Za mrliško vežico so darovali
300. — din Krajevni odbor zveze vojaških invalidov, namesto šopka ob smrti Marije Kopač
450. din Sosedje Majde Kopač ob smrti njene matere
Važno je da vemo • Važno je da vemo * Važno je da vemo
Kako in kje bomo letovali
še nikoli doslej ni bilo pomanjkanje ležišča v naših počitniških hišicah oz. prikolicah tako problematično kot letos. Prijav za letovanje je bilo 221 ali kar za 50 več kot lani. Razmere pa je poslabšalo še to, da letos zaradi potresov v Črni gori ni bilo možno dobiti novih prikolic. Načrtovali smo namreč dokup 3 prikolic, od katerih bi eno postavili vCateške toplice, ostali dve pa na morje.
___Nova ležišča (14) smo letos
pridobili z najemom 5 sob na Rabu in ene sobe v Cateških toplicah za vso sezono. To bi zadostovalo za običajno letno povečanje števila prijav (14-20).
S sredstvi, ki so rezervirana za povečanje in izboljšanje počitniških domov, smo letos obnovili vso notranjo opremo v hišicah v Umagu. Poskušali smo zamenjati hladilnike v obeh najstarejših prikolicah, kjer se lušči emajl, vendar so uvoženi, zato je malo možnosti, da bi jih mogli dobiti. Bomo pa poskušali dobiti doma ustrezne velikosti. Dokupili smo tudi nekaj posode za opremo prikolic.
Veliko pomanjkanje ležišč je spravljalo v slabo voljo, po eni strani kolektive, ki so se prijavili za letovanje, na drugi strani pa člane komisije za letovanje, ki je morala kandidate za letovanje uvrstiti v izmene. Ce povem še to, da je bilo kar 86 % vseh prijav za izmene med kolektivnim dopustom, potem si vsakdo lahko predstavlja, kakšno delo je morala opraviti komisija. Ce je prijavljeni sporočil dva možna termina, od katerih je bil eden izven kolektivnega dopusta, potem mu je bilo v enem izmed terminov letovanje gotovo omogočeno. Seveda je komisija pri svojem delu morala upoštevati kriterije, ki so znani, in ki se upoštevajo že nekaj let sem. Seveda pa bo komisija hvaležna za vsak napotek, kako bolje reševati problem pomanjkanja ležišč.
Daljših izmen kot 7 dnevnih si letos nismo mogli dovoliti, ker bi s tem le še poslabšali položaj in pomanjkanje ležišč. Komisija je napravila tri izjeme, ko je odobrila letovanje za 14 dni, vendar ta le v času, ko ni bilo drugih prijav za te termine, to je na začetku julija oz. druga polovica avgusta. Desetdnevne izmene so le na Rabu, kar pa je nujno zaradi oddaljenosti.
Angelca Filipič
V	zadnjem mesecu je bila nekoliko manjša fluktuacija delavcev kot prejšnja obdobja, l^elovno razmerje je nastopilo 9 delavcev, prenehali pa So 3 delavci. S temi spremembami je bilo 15. junija 1979 zaposlenih 1.716 delavcev in delavk.
V	TOZD Obutev Ziri sta nastopili delovno razmerje Ljubica Klarica in Štefka Hanželič, v TOZD Plastika so nastopili delovno razmerje Homan Arnuš, Anton Cefarin "1 Roman Zust, ki se je vrnil s služenja kadrovskega roka, v I^OZD Obutev Gorenja vas je nastopila delovno razmerje £orka Rant, v DSSS pa Orlač Tilka.
У TOZD Prodaja sta nastopili delovno razmerje V rabi Majda v prodajalni v Ptuju in f^uža Cvikič v Prodajalni 'Zagreb III.
Z delovnim razmerjem je v lOZD Obutev prenehala Pavja Burnik, v TOZD Plastika pa ^orko Lazar in Matilda Lazar, •^ilka Martinčič je bila premeščena iz TOZD Obutev Go-•"enja vas v TOZD Obutev Ziri.

^УососШ &Q.
Tudi letos bomo regresirali oskrbni dan. Pogoji za regresiranje so isti kot lani. Posameznike se regresira največ 7 dni. Letovanje v novih hišicah oz. prikolicah se regresirajo v predsezoni in posezoni ter prvih deset dni v juliju in zadnjih 10 v avgustu. Izven naših hišic regresiramo le letovanja v času kolektivnega dopusta (zaradi razbremenitve naših ležišč). Poleg tega pa veljajo posebne izjeme za regresiranje za invalide, planince in člane TOZD Prodaje z bivališči, ki so več kot 230 km oddaljeni od naših letovišč.
Podrobnosti o regresiranju bodo objavljene tudi v Informatorju.
Ob koncu bi rada poudarila še to, da bi vsi letovalci na dan, ko pride nova izmena, res temeljito očistili in pospravili hišico oz. prikolico ter njeno okolico, tako da bi bila pripravljena za nove letovalce do 9. ure zjutraj. Manjkajočo ali poškodovano opremo pa je treba obvezno vpisati v inven-tarno knjigo, obenem pa je treba obvestiti kadrovsko službo, da poskrbi za zamenjavo.
Marija KASTELEC
novo življenjsko pot je stopil Petar Mojzeš, prodajalec ^Prodajalni Alpina v Subotici. Iskrene čestitke!
Nekaj misli o razstavi žirovskih slikarjev
v Zireh je po daljšem času zopet razstava del domačih likovnih ustvarjalcev, na kateri sodeluje osem slikarjev: Milan Dolenc, Ivan Gluhodedov, Ernest Kavčič, Ingrid Kavčič, Vane Mole, Jože Peternelj, Vinko Podobnik in Pavle Sedej.
Ob vsaki likovni prireditvi se sprašujemo, kaj pomeni razstava in kaj daje nam in drugim. Brez dvoma je ta razstava pregledna prireditev, na kateri sodelovati ne pomeni potrditev kvalitete v pomenu izbora določene vrste slikarjev in ne pomeni niti prilagodljivosti »konjunkturi«, ki jo opažamo ie nekaj let sem. Ob nastopu likovne skupine pri ZKO Skofja Loka spomladi 1979 v galeriji na loškem gradu in prikazu svoje ustvarjalne moči skupine likovnikov Iskre v Železnikih, je razstava v Zireh samo še ena potrditev izrednega razrasta likovne kulture v občini. Res je, da nastopa v tem trenutku predvsem kvantitativni moment, ki je tako značilen za leto 1979 in res je v nas samih zasidrana želja v pričakovanju novih likovnih manifestacij, ki bodo pokazale v prihodnosti kvaliteto, izrastlo iz množičnosti. Pa tudi kvaliteta se že pojavlja, o čemer pričajo nastopi nekaterih razstavljalcev na četrti republiški reviji likovnih skupin Slovenije in prav tako na pokrajinski razstavi Gorenjske.
Zanimiv je pregled razstavljenih del, ki so značilno razpeta med realističnimi poskusi amaterskega slikarstva in med mikavno samorastniško naivo, ki je tako značilna prav za žirovske slikarje. V prvi skupini najdemo tudi po kakšno sliko, ki sicer izpričuje slikarjev napor a mu samo to ni dovolj za premagovanje pomanjkljivosti, ki se tako rade prikradejo v sliko. Lahko je to že sam izbor motiva, a še največkrat se pojavljajo napake v že skoraj klišejskih izvedbah razgledničarstva, ki ni zasidrano v okolju, kjer slikar živi. Veliko manj napak je v drugi skupini, saj je videti kot da se samorastniki že rodijo s posluhom, tako za izbiro motiva, kot tudi slikarske izvedbe.
Nekoliko strožji pregled na razstavljena dela daje že tudi odgovor na vprašanja, ki so bila izrečena na začetku. Vse tri razstave, ki smo jih omenili, naravnost terjajo likovno vzgojo slikarjev. Prepuščeni svojim težavam res ne morejo drugače, kot da včasih zdrsnejo vstran, se zmotijo, kar bi se ne zgodilo, če bi imeli mentorja. Ali ne vzgajajo naših pevcev amaterjev strokovno usposobljeni kadrih Slikarji, ki se tudi ljubiteljsko ukvarjajo s slikanjem, pa so sami in brez potrebne likovne vzgoje. Ce smo torej prišli ob razstavah do takega zaključka, potem je tudi razstava v Zireh dosegla svoj namen.
A. PAVLOVEC
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Naše želje lahko uresničimo le skupno
Menim, da bi bilo potrebno v smernicah razvoja upoštevati naše želje in načrte, ki pa jih bomo morali v nadaljnji pripravi osnutka plana DS usklajevati s finančnimi, kadrovskimi in drugimi zmožnostmi.
Ne glede na te možnoti pa bo potrebno večjo pozornost posvetiti pripravi določenih projektov. V kolikor bomo to dosegli, bomo lahko v vsakem trenutku izkoristili trenutne ugodnosti in določene programe lahko tudi uresničili. Zato smatram, da pri korekciji naših želja glede na predvidene finančne zmožnosti ne bi smeli želja in ciljev popolnoma opustiti, temveč bi jih morali pripravljati, ko pa se bi pokazale možnosti, bi pa pristopili k realizaciji.
Zelo pomembno pri sestavljanju plana, kakor tudi pri
njegovi kasnejši realizaciji je aktivno sodelovanje vseh krajanov in boljše medsebojno povezovanje vseh delegatov KS in delovnih organizacij v najrazličnejših delegacijah.
Naše želje in potrebe na ravni KS bi lahko veliko boljše realizirali z večjim vključevanjem delegatov in tudi sodelovanjem vseh krajanov da preko svojih delegatov dosegajo različne cilje.
Pri sestavi smernic moramo upoštevati osnutek novelacije urbanističnega načrta občine Škofja Loka, dosedanji srednjeročni plan in poročilo njegove realizacije, kakor tudi konkretne želje in cilje naših krajanov. Seveda pa mora biti vse skupaj v določenem okviru naših možnosti.
Težiti moramo za tem, da ne bi vedno delali tistega, kar so že vsi naredili temveč, da bi
imeli tudi kaj takega, kar drugi Ae nimajo.
Na.š kraj poskušajmo v vseh stvareh približati najbolj razvitim krajevnim skupnostim. Zavedati se moramo, da je krajevna skupnost naš bivalni prostor.
Naše dobro počutje v našem kraju ni odvisno samo od urejenosti našega domačega vrta pred svojo hišo, temveč od urejenosti celotne okolice.
Vse preveč postajamo »kralji na Betajnovi« in nas ne zanima nič drugega.
V pivnicah sicer razpravljamo, kaj imajo tu in tam, pri nas pa ne. Pravijo, da nekateri slabo delajo, ker določenih stvari ne naredijo. Nihče pa ne razmišlja o tem, kako bi se sam vključil v akcijo in kaj naredil. Pravilno je, da kritiziramo, vendar pa se mora pri kritiki upoštevati tudi vzroke za stanje in to, kaj bi lahko v tem primeru kritik naredil sam.
Bojan Starman
Krajevna konferenca SZDL mobilizira
TV oddaja Slovenski kraji med seboj, v kateri sta se srečala Tržič in Žiri, pomeni za Žiri novo uveljavitev

Lahko rečemo, da je zlasti zadnji mesec na političnem področju v 2ireh zelo živahen. Zlasti krajevna konferenca SZDL se je lotila mnogih akcij, ki so aktualne že dalj časa.
Med drugim se je z vaškimi odbori vred vključila v priprave za srednjeročno planiranje in v ta namen organizirala več razgovorov: s predstavniki samoupravljanja in osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah, več posvetov z društvi, razgovori z nekaterimi kmetovalci in podobno.
Tudi na akcijo Nič nas ne sme presenetiti niso pozabili in so v vseh sredinah spodbudili aktiven odnos do vprašanja splošnega
M * tVE!'

Л ti
s) . ,




NEPAL
V. r.^
South Alia
TourHmYear 1975
ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Zanimivi in koristni so tudi stiki s predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, ki jih je krajevna konferenca SZDL organizirala že dvakrat, drugič tudi ob prisotnosti predstavnikov občinske konference SZDL Skofja Loka.
V Žireh so nekatera vprašanja že dalj časa odprta Tako je na primer bila pri Krajevni konferenci SZDL osnovana delovna skupina za sanacijo DPD Svobode Ziri, osnovana je bila nova komisija za proslave, komisija za pogrebe, kadrovska komisija in verska komisija.
Torej, smer dela je začrtana, ljudje so odgovornosti prevzeli, treba je le z vso močjo, znanjem in doslednostjo na delo.
N.P.
1'ciS 2.3)
Himalaje! so se spomnili na zasluge Alpine
»DELO -je glasilo
ŽIVIJKNJE« ALIMNK, tovarne Obutve Ziri, Stara vas 23, n.sol.o., ki ima v svoji sestavi TOZl) Obutev Ziri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZl) Plastika Ziri, TOZD Prodaja Ziri in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor; Stane Car, Anton Eniko, Srečko Erznožnik,
Marija Ka-stelec, Tončka Oblak, Marta Pivk, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — odgovorni urednik. Izhaja mesečno, naklada 1800 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj