Leto 1903.
719
državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVII. — Izdan in razposlan dne 8. septembra 1903.
Vsebina: Št. 177. Razglas o natančnejšem popisu (z risbo vred) tipov elektroštevcev XXVIII, XXIX, XXIX H, XXIX K, XXIX HK, XXXII, XXXIII, XXXV in XXXV a.
1ÏL
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 31. julija 1903.1.
o natančnejšem popisu (z risbo vred) tipov elektroštevcev XXVIII, XXIX, XXIX H, XXIX K, XXIX HK, XXXII, XXXIII, XXXV in XXXV a.
V nastopnem se naznanjajo na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 4. julija 1900. 1. (drž. zak. št. 176) o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi mernikov o porabi elektrike (elektroštevcev) po c. kr. komisiji za pravilni meroskus sestavljeni popisi (z risbami vred) lipov elektroštevcev XXVIII (prim. tudi drž. zak. št. 156 iz 1. 1901.), XXIX, XXIX H, XXIX’K, XXIX UK, XXXII, XXX111 (prim. tudi drž. zak. št. 141 iz 1. 1902.), XXXV in XXXV a (prim. tudi drž. zak. št. 129 iz 1. 1901.).
Call s. r.
Popis
(z risbo vred)
tipov elektroštevcev XXVIII, XXIX, XXIX H, XXIX K, XXIX HK, XXXII, XXX11I, XXXV in XXXV a.
Elektroštevcev tip XXVIII.
Elektroštevcev lij) XXV11I je določen, da zapisuje porabo energije v petvodni napravi enakomernega toka.
(Slovonisch.)
Zapisalo in štelo je izvzemši uredbo za pre-tikanje, ki jo je povzeti iz pod. 2 in 3 risbo, identično z zapisalom in štelom števčevega tipa XIII (prim. drž. zak. št. 164 iz 1. 1901.).
Pri tem števčevem tipu uporabljena uredba za pretikanje se razlikuje od uredbe pri števčevem tipu XIII takole:
Za primerjanje se opozarja na podobi 3 in 5, ki sta bili objavljeni v drž. zak. št. 164 iz 1. 1901.
Namesto enega klinčka gt (prim. pod. 5) so nameščeni 3 klinčki, prav tako je tudi klinček g-, nadomeščen s 3 klinčki. Ti klinčki se na dodani risbi (pod. 2) ne vidijo.
Posledica pomnožitve klinčkov je, da se vzmet f med vrtenjem kolesa R trikrat napne; pri namestitvi, ki se je izbrala za števcev tip XIII, pa se je zgodilo to samo enkrat.
Na osi ct sedi samo kolo s, ki je pokazano v pod. 3 dodane risbe ; to kolo sega v drugo kolo t, ki ima samo 2/s zob prvega kolesa, tako da sc kolo t zavrti za polovico, kadar se kolo s zavrti za
S tem se spravlja s kolesom t na skupni osi sedeči ekscenter a na desno ali na levo v ekstremno lego.
Gibanje ekscentra a se prenese na pretreslični vzvod b, ki ima pri g svoje vrtišče.
Na pretresličnem vzvodu b sedé 3 kolesa e, e", ea, ki segajo trajno drugo v drugo.
Po smeri ekscentrovi segata kolesi e ali e% v eno prenosnih koles f in f' ; iz tega sledi, da se
148
vrtilna smer kazalovega gonila izpremeni po vsakem ekscentrovem gibljaju.
Na osi g vzvoda h sedi kolo, ki sega trajno v prvo kolo q kazalovega gonila.
Os ekscentra a nosi komutator U, čigar uredba je identična s komutatorjem tipa XIII.
Vpliv teh dveh uredeb je sličen vplivu uredbe pri števčevem tipu XIII, ki služi enakemu namenu.
Pod. 1 kaže pretikalno naredbo; 4. vretenca glavnega toka, ki se staknejo z zunanjimi vodi; srednji vod petvodnega sestava se ne uvede. Vretenca napetosti so v zvezi z zunanjimi vodi, kakor se vidi v risbi, in merijo skupno napetost petvodnega sestava.
Odvisnost napovedi števčev tega tipa od izpre-memb napetosti in temperature je jako neznatna.
Elektrostevcev tip XXIX, XXIX II, XXIX K, XXIX HK.
(Podala v preskušnjo tipa firma avstrijska družba za elektriko Union, Dunaj.)
Elektroštevski tipi XXIX, XXIX H, XXIX K, XXIX HK se razlikujejo od eleklroštevskih tipov XXII, XXII H, XXII K, XXII HK (prim. drž. zak. št. 154 iz 1. 1902.) zgolj s tem, da so vretenca stranskega sklepa iz železne žice.
Odvisnost števčevih napovedi od temperature je izdatna, odvisnost od napetosti pa prav neznatna; gledé odvisnosti od frekvence in od faznega premikanja med tokom in napetostjo velja, kar je povedano za tipe XXII, XXII H, XXII K, XXII HK.
Elektroštevci tipov XXIX, XXIX H, XXIX K, XXIX HK se smejo tako v enofaznih napravah izmeničnega toka kakor tudi v napravah vrtinčastega toka uporabljati za določitev konsuma; v poslednje imenovanem primeru se uporabi v pod. 2 elektro-števčevega tipa XX (prim. drž. zak. št. 154 iz 1. 1902.) označen stik.
Elektrostevcev tip XXXII.
(Podala v preskušnjo tipa firma H. Aron, Dunaj.)
Elektroštevci tega tipa služijo za ovedbo porabe energije v dvovodnih napravah izmeničnega toka in se razlikujejo od števcev tipa XVI (prim. drž. zak. št. 164 iz 1. 1901.) zgolj s tem, da je elektromagnet navijala narejen iz predeljenega železa.
Odvisnost števčevih napovedi od temperature in napetosti je neznatna, odvisnost od števila perijod majhna.
Števce tega tipa je prav tako kakor števce tipa XVI zavarovali s plombo.
Števci tega tipa se lahko po dva po Aronovem stiku staknjena rabijo za določitev porabe energije v trofaznih napravah vrtinčastega toka.
Elektrostevcev tip XXXIII.
Elektroštevci tega tipa služijo za ovedbo energije, porabljene v napravah vrtinčastega toka.
Sestava števca tega tipa se razlikuje samo v majhni meri od števčevega tipa XIII (prim. drž. zak. št. 164 iz 1. 1901.).
Lamele elekromagneta za navijalo so pri števcih tipa XXXIII osamljene druga od druge, tega pa ni pri števčevem tipu XIII, določenem za naprave enakomernega toka; nadalje vodi kolektor U pri tipu XXXIII 7 kontaktnih vzmeti, kakor se vidi to na podobi; pri tipu XIII so nameščene samo 4 kontaktne vzmeti.
S',, St v podobi kažeta vretenci glavnega toka števca, ki sta v zvezi z dvema faznima vodoma; s tretjo fazo je staknjena zgolj klupa »3, ki je čez pretikalec U v zvezi z bifilarno vitima vretencema stranskega sklepa Nt, N2', n2 sta kljupi stranskega sklepa; Kit K2, K3 z vretenci glavnega toka zvezane kljupe; st, s2 sta za nihali nameščeni napenjalni vretenci.
Odvisnost števčevih napovedi od napetosti in temperature je čisto neznatna, odvisnost od števila perijod in dejalnega faktorja majhna.
Plombovanje prometnih instrumentov je enako kakor pri števcih tipa XIII.
Elektrostevcev tip XXXV (vštevši XXXVa).
Števci tipa XXXV, oziroma XXXV a služijo za zapisovanje tokove množine, porabljene v dvovodnih napravah enakomernega toka.
V podobah 1 do 3 je narisan števec tipa XXXV ; podobi 4 in 5 kažeta tiste predrugačbe na števčevi sestavi, ki ustrezajo tipu XXXVa.
Na temeljni plošči G je privit permanenten magnet E, čigar tečajevi čevlji P so izvzeti valjasto in obsegajo rotorno kotvico R.
Ta rotorna kotvica R obdaja valjasto jedro iz mehkega železa, ki sklepa magnetični tokov krog permanentnega magneta in je ž njim v trdni zvezi.
Rotorna kotvica R, ki je nagvozdena na vretenu D, se giblje potemtakem v polju, ki ga tvorita permanentni magnet in mehko železno jedro; sestavljena je iz zvonastega dela, ki je nosilec kotvičnih vretenc. Ta nosilec kotvičnih vretenc se nareja iz kolikor moči slabo vodeče tvarine, da se zabrani, da ne nastanejo foucaultovi toki in da ni prevelike odvisnosti števčeve konstante od obremenitve.
Navoji sami so iz dobro vodeče tvarine in so združeni v več vretenc, katerih konci so v zvezi s kolektorjem c.
Vreteno D kotvice je opremljeno s črvom s, v katerega sega prvo kolo štela, ki ni prikazano v risbi.
Kakor se zlasti vidi iz stikalnegarazkaza(pod. 3), teče po kotvici samo stranski tok; koristni tok se pošilja po oporniku W, čigar velikost se lahko poljubno izpreminja z locnjem kratkega sklepa, ki je poočiten v pod. 1 ; ta namestitev omogočuje enostavno justiranje števca.
Aparat deluje torej takole: tok, ki ga je meriti, se deli v dva delna toka, katerih eden gre skozi opornik W, drugi pa teče po rotorni kotvici R.
Število potov rotorne kotvicc narašča tako dolgo, da je z indukcijo magnetnega polja v kotvici tvorjena elektromotorska sila enaka napestosti, ki je na razdelilnih mestih opornika W.
Ko je rotorna kotvica dosegla to število potov, teče po kotvici samo tak delni tok, kakršen je potreben, da premaga ovire ob drganju, ki so zmanjšane na minimum.
Iz tega sledi, da je število števčevih potov merilo za napetost, ki je na raztočiščih opornika in ki je proporcijonalna moči koristnega toka.
Opornik W je narejen iz tvarine, koje vôdnost je le malo odvisna od temperature; ni'pa treba, da bi žična tvarina, iz katere je krog motornega toka, zadoščala temu pogoju.
Ker je števčeva rotacijska smer odvisna od tokove smeri, je paziti ob stiku števcev natančno na oznamenilo kljup.
Kakor je spočetka omenjeno, kažeta podobi 4 in 5 tipu XXXV a ustrezajočo modifikacijo popisane števčeve sestave; pri tej stranski obliki ostane ko-lektor c oddajalcu toka dostopen tudi po uradnem plombovanju v namen snaženja; zato je nameščen spodaj na števcu, kakor se lahko vidi na ozname-njenih podobah.
V podobi 1 je vrhutega poočiteno uradno plombovanje, ki velja tako za glavno kakor za stransko obliko.
Na Dunaju, 31. dne julija 1903.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
Elektroštevčev tip XXVIII.
(Podala v preskušajo tipa firma H. Aron, Dunaj.)
KAMA
AAAA/1
Pod. 2.
Pod. 3.
Elektroštevčev tip XXXIII.
(Podala v preskušnjo tipa firma H. Aron, Dunaj.)
Elektroštevčev tip XXXV (vštevši XXXV a).
(Podala v preskušnjo tipa firma Felix Singer & Co., Dunaj, oziroma firma „Danubia“, delniška družba za plinarske, razsvetiine in merske aparate na Dunaju.)
Pod. 1.
Pod. 3.
W