časopis slovenskih delavcev
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 3. marca 1994, št. 9, letnik 53, cena 170 SIT
ZAŠČITIMO SE PRED VARUHI
OSMI
MAREC
Tokrat voščimo s humoresko »Osmomarčne resnice« na 16. strani DE
Eh
Ul
O
o
o
Oh
»Ne, česa takšnega pač ni pričakovati!« zatrjuje Marjan Horvat, ko se v uvodniku na 2. strani DE vprašuje o možnosti odstopa obrambnega ministra.
Kljub vsesplošnemu razočaranju nad načelnostjo naših velmož pa morda prav pri Janezu Janši le še ostaja kanček upanja, da bo mož beseda.
Prav on ima namreč pokončnost, doslednost, poštenost največkrat na jeziku. In njegove grožnje z odstopom, »če...« so bile nedvoumne!
DUHOVNIK VRAČA UDARCE
Direktor Litostroja Jože Duhovnik trdi, da je odpustil več kot 2.000 delavcev »po zelo mehki varianti«. (Stran 5)
I m i4*
Delovna skupina večine slovenskih sindikatov je uskladila mnenja in predloge Konfederacije 90, Neodvisnosti, Sindikata nezaposlenih, Pergama, Koordinacije sindikatov negospodarstva in ZSSS o vsebini socialnega sporazuma.
Skupina je sestavila skupne poglede sindikatov, ki bodo osnova za nadaljevanje pogajanj z vlado in delodajalci. Pozvala je tudi vse druge sindikate, naj se izrečejo o skupnih osnovah. Po 10. marcu torej lahko pričakujemo začetek pravih pogajanj o socialnem sporazumu.
Tega dne bodo sindikati uskladili tudi svoje zahteve o vsebini aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. V igri ostaja 35.548 tolarjev kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred.
Dušan Semolič je danes v imenu naštetih sindikatov poslal vladi pisno zahtevo za ustanovitev tripartitnega ekonomsko socialnega sveta. Vladi predlaga, naj državnemu zboru po hitrem postopku predloži zakon o tem organu.
3. marca 1994
DRUGA PLA'1
Piše: Marjan Horvat
Nenaravna
koalicija
Jetnlna
Spremljevalci dogajanja na slovenski politični sceni so po odločitvi parlamenta, da se ne bo vdal Janševim zahtevam o višini obrambnega tolarja, rokohitrsko napovedali razpad velike koalicije, ki je za nekatere nenaravna in za druge kar od hudiča dana. Vsa trezna razmišljanja o različnih vidikih varnosti Slovenije so se z zagovorniki Janševih zahtev lomila le okrog denarja. Tako nekako je potekalo tudi TV soočenje ministra Janše in poslanca Kopača (LDS), ki se tokrat ministru, kljub njegovi aroganci, ni pustil speljati na led in mu verjetno med redkimi znal povedati tudi nekaj neprijetnih resnic.
Vladne koalicije glasovanje o obrambnem tolarju ni omajalo. To se tudi ni zgodilo ob Drnovškovi odločitvi. Čeprav je bojda Janša tik pred sejo vlade ponujal svojo »rešitev«, kako urediti predčasni odhod vojakov iz kasarn, je vlada predsedniku države predlagala, naj skladno s svojimi pristojnostmi sam sprejme takšen sklep.
Vladna koalicija deluje skorajda kot namazani stroj, kajti slast po oblasti je dražljiva, ko pade odločitev vlade, kako mora ravnati teritorialna obramba ob odhodih in prihodih slovenskih veljakov v tujino in iz nje. In verjetno bi lahko našli še kaj gradiva, ki pritrjuje, da je združevanje na sredini pospešilo vladno homogenost in okrepilo predvsem Drnovškovo hrbtenico. To je nenazadnje dokazal tudi z izjavo, da so vrata za odhod iz koalicije odprta.
Molk obrambnega ministra ob minulih dogajanjih v vladi zanj ni značilen. Morda je le zatišje pred viharjem. Vendar bi moral tokrat usmeriti svoje strelivo predvsem na vlado. Toda vse kaže, da se je Drnovšek naveličal soloigre obrambnega ministra. Povrh pa združena sredina, čeprav so v njej tudi razhajanja, zdaj dela tako, da lahko matira bodisi krščanske demokrate, bodisi Združeno listo socialnih demokratov. Oboji pa si v vladni koaliciji želijo ostati, kajti pred vsemi strankami so lokalne in morda tudi državnozborske volitve; iti na volitve kot vladna stranka pa je vsekakor nekaj drugega kot opozicijska.
Sicer pa gre za denar. Ministri so nekakšni fevdalci, ki lahko s svojimi odločitvami o razporejanju dogovorjene proračunske vreče bolj ali manj samostojno odločajo. Ko pa gre za obrambo, ima v vsaki državi minister mnogo diskrecijskih pravic, ki so povezane tudi z denarjem, pa le redko kdaj pride v javnost slabo gospodarjenje z njim. Kaj se bo zgodilo z vloženimi ovadbami Milana Šuštarja, do pred kratkim sodelavca Janeza Janše, zoper ministra, ki naj bi bil odgovoren za precejšnje oškodovanje državnega proračuna, celo za korupcijo, proti kateri se bori vlada, in za sabotažo, ko gre za stanovanjske in kadrovske zadeve, ter za spodkopavanje varnosti in stabilnosti države, bomo videli.
Jasno je, da ta čas Drnovšek ne bo odslovil obrambnega ministra, saj bi s tem naredil sam sebi medvedjo uslugo in Janši dodal poleg avreole narodnega heroja še mučeniško. Da pa bi Janša sam odstopil!? Ne, česa takšnega pač ni pričakovati...
1 časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255

in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________
Podpis naročnika:
Na čigavi strani je Erčulj
DE, 24. 2. 1994
Odgovor novinarju(ki) F. K.
Erčulj je na tisti strani, kjer se v svet gleda realno (ni v oblakih kot SKEI).
Litostroj je bil (se ve) politično spakedralo. Tu je bila kovnica kadrov za občino in republiški vrh, tu so se kovali tudi nekateri v LDS in nekateri novinarji, ki so pri vašem rumenem časopisu.
Koliko pokončne drže je bilo potrebno v sindikatu KNSS, da se je obranil pljunkov, izpljuvanih tudi s strani SKEI. V začetku so mi grozili s smrtjo (mojo in moje družine), kasneje s pretepi in grožnjami, naj zapustim sindikat. Ker sem se dobro zavedal, da je Litostroj kmalu lahko tam, kjer je bil, sem bil trdno odločen vztrajati na tem mestu.
V	Litostroju smo ves čas s predlogi korektno sodelovali pri vseh odločitvah, res pa je, da nismo vsake novosti napadali z vsemi topovi (ločevali smo zrno od plevela). Četudi me popačena izjava, ki sem jo dal na UO. Sindikat, ki ni kriv za nobeno stavko (SKEI), je brez smisla, da podpisuje odgovor o socialnem premirju.
V	fazi tako slabega stanja v Tovarni ulitkov smo menili, da je potrebno skleniti sporazum tudi vodstva z delavci, če so le-ti zainteresirani za obstoj Tovarne ulitkov. V zadnjem stavku članka o meni pa je skrita vsa tragika, demagogija, ljubosumje, pokvarjenost in nevoščljivost sindikata SKEI.
Zapisniki UO se ne objavljajo v časopisju. Če pa želi novinar zvedeti o našem delu v Koncernu, naj si pride ogledat gradivo, ki obstaja.
Sindikat KNSS ni nikakršna li-tostrojska podružnica. Smo samostojna pravna oseba z odločbami o reprezentativnosti, s svojimi statuti in s svojo lastno miselnostjo, česar pa ne moremo trditi za sindikat SKEI.
PS. Prosimo, da članek objavite v celoti!
Jože Erčulj
»Duhovnik ustvarja dve vrsti delavcev«
Po članku F. K. v DE 24. 2. 94 pod gornjim naslovom se da sklepati, da v Litostroju ni le direktor
dr. Jože Duhovnik ' tisti, ki ustvarja dve vrsti delavcev. K delitvi delavcev sta (po zapisanem v članku) nagnjena tudi SKEI (»SKEI je zahteval tudi prednost Slovencev pri ohranjanju delovnega razmerja.« DE 24. 2. 94 str. 6: »Duhovnik ustvarja dve vrsti delavcev« 6. odst.) ter KNNS, ki v boju njunih vodstev za prevlado delita delavce na »naše« in »one druge«.
Interes delavstva (to obe vodstvi pozabljata) ni vezan na to ali ono sindikalno centralo ali na narodno pripadnost zaposlenih. Vezan je na delovne pogoje (njihov družbenoekonomski položaj, delovne razmere in pogoje delovnega razmerja), v katerih delavci delajo in ustvarjajo. Ti pa so v nekem konkretnem okolju za vse bolj ali manj enaki. Sindikati, ki na to pozabljajo, dejansko niso več sindikati, temveč zamaskirane politične organizacije v podjetjih, ki pa jim položaj delavstva ni dosti mar.
Nemoč, ki jo izkazuje sindikalno gibanje v današnjih razme-
rah, se mi kaže kot rezultat prav takšnega dejstva. Delavstvo je zato v največji meri prepuščeno samo sebi, razdvajano z narodnostno politiko slovenske politike, z bojem sindikalne birokracije za lastne osebne dohodke (skozi boj za članstvo) in s selekcioniranjem s strani poslovodnih struktur ob t.im. racionalizacijah proizvodnje. Sindikalne centrale nam med tem prirejajo igrice »silnih« spopadov za delavske pravice pri sklepanju kolektivnih pogodb, in to s predstavniki nekakšnih lastnikov, ki to dejansko niso in ne morejo biti. Če uspejo pri tem iztržiti 100 SIT večje plače za neki sloj zaposlenih, to razglašajo kot sijajen uspeh njihovih pogajalcev, ob tem pa molče prehajajo preko dejstva, da si nasprotna stran postopoma nemoteno prilašča rezultate dela milijardnih vrednosti njihovih varovancev iz minulega razdobja ter da sama živi na veliki nogi s prilaščanjem prevelikega dela delavčevega tekočega dela. Dokler bo tako, bo sindikat brez vrednosti, delavec pa izrabljan, zatiran in zaničevan.
t
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
I
p r i stop
z .
- - — —	lic ie.oli.cn> 3
■	Cio 1 fc >■ t V V O
a \g jfiK
NA I0DLAGI RAZGLASA O ORGANIZACIJSKEM IN PROGRAMSKEM PREOBLIKOVANJU KRANJSKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE GE
SINDIKAT
/ime podjetja, organi = *cijG>,
LRAicn
ustanovo^)
PO SKLEPU
/naziv organa/
SPREJETEM DNE
IG č Hf7o
V K L J U Č U .1 E V
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
VKLJUČITEV V SVET KRANJSKIH SINDIKATOV NE IZKLJUČUJE POVEZOVANJA SINDIKATA PODJETJA. ORGANIZACIJE 02. USTANOVE TUDI v DRUGE OBLIKE SINDIKALNE ORGANIZIRANOSTI (NPR. V SINDIKAT DEJAVNOSTI).
Sindikat, če je to v resnici, st mora postaviti za pravico delava ne glede na to, ali je prizadeti delavec njegov član ali ni, in ne glede na njegovo narodnost, saj z varovanjem njegove pravice varuje tudi pravice svojih članov. To pa gospodom v sindikalnih vrstah očitno ni oz. noče biti jasno.
Branko Weixler
Bodo trije sindikati boljši od enega?
Ti, ti, Franček!
Pišem ti samo zato, ker oba dobro veva, da so se ti v 6. številki DE zapisale nekatere neresnice. Ne vem in me tudi ne zanima, kakšen namen si imel s člankom, povedati ti pa moram, da na tako napačno zastavljeno vprašanje »Bodo trije sindikati boljši od enega?« lahko dobiš samo napačen odgovor.
Vse članice Sveta kranjskih sindikatov so svojo prostovoljno odločitev po včlanitvi v SKS pisno izrazile s pristopno izjavo. Da je tako prostovoljnost zares izrazil 1990. leta tudi sindikat SGP Gradbinca, je razvidno iz priložene fotokopije pisne izjave.
Svet kranjskih sindikatov ne snubi sindikatov podjetij in ustanov v svoje članstvo. Nasprotno, z odločitvijo skupščine SKS smo močno priprli vrata novemu včlanjevanju. Prednost dajemo kakovosti in učinkovitosti našega dela, ne pa številčnemu širjenju članstva.
Prehodov naših članic v druge sindikate in obratno nikoli nismo razumeli kot nenačelno tekmovanje med sindikati. Svobodo sindikalnega organiziranja in povezovanja spoštujemo in s svniim izvirnim konceptom organiziranosti to tudi v praksi dokazujemo, tako da združujemo na območju ravni sindikata podjetij in ustanov, ki se po vertikalnem principu organiziranosti povezujejo v različne sindikate dejavnosti in v različne sindikalne centrale.
Svet kranjskih sindikatov združuje samo tisti del sindikalne članarine, ki je namenjen za delovanje območnega sindikata. Ta pa znaša 0,35 odstotka bruto osebnega dohodka. Za morebitne vertikalne povezave - sindikatom dejavnosti in njihovim centralam sindikati podjetij odvajajo pri njih dogovorjen delež članarine. Ob tem moramo povedati, da se nam zdi izredno nekorektna zahteva sindikata dejavnosti gradbeništva, ki je od sindikata Gradbinca neupravičeno zahteval tudi članarino za območno raven delovanja, to je za delo, ki ga je opravljal SKS.
Jože Antolin
»Šolski tolar in zagate učiteljev
Vsakdo, ki dobronamerno s poklicnim ali drugačnim interesom spremlja dogajanja v našem šolstvu, je bil zadovoljen ob novici o sprejetju dodatnih sredstev za nekatere posebne programe oziroma investicije v izobraževalne dejavnosti. Prebrali smo lahko, da so poslanci državnega zbora sklep o tem izglasovali z veliko uglaše-nostjo. Tej in taki odločitvi in zlasti velikim prizadevanjem poslanca prof. Mogeta pri tem ni kaj oporekati. Postavlja pa se ob tem vprašanje ali bodo tako povečana sredstva resnično v spodbudo večji kakovosti, večji ustvarjalnosti in inovativnosti ter boljši motiviranosti učiteljev za izboljševanje neposredne pedagoške prakse. Pod pojmom investicije v šolstvu ne bi smeli razumeti prvenstveno ali pa celo zgolj vlaganje v nove objekte, v zidove ter računalniško in drugo opremo. Obiskovalcu znane ameriške univerze v Stan-fordu ne more ostati prikrito, da nekateri njihovi prostori, labora-torji, kabineti in predavalnice prej spominjajo na kakšno opuščeno proizvodnjo halo ali obratno pisarno v našem povprečnem podjetju, pa vendarle nastajajo v njih rezultati, ki spreminjajo podobo naše civilizacije.
Naložbe v šolstvo so potemtakem tudi sredstva za osebno motiviranost učitelja, za razmah njegove ustvarjalnosti, za kakovost njegovega počutja v šoli, za osebno zadovoljstvo z družbenim in socialnim statusom, ki mu ga javnost in država namenjata.
Vse to in še marsikaj je namreč predpogoj, da novi zidovi, svetlejše učilnice, prostornejše telovadnice in sodobno opremljeni kabineti ipd. dobijo svojo »dušo«. Slednjo jim lahko skupaj z učenci in starši vdahne samo osebno zadovoljen, samozavesten, interdisciplinarno vsestransko podkovan ter zahtevam vzgojnega dela v celoti predan učitelj.
Kako pa je danes s počutjem in položajem našega učitelja? S tem vprašanjem si poslanci DZ očitno niso želeli zagreniti oziroma pokvariti zadovoljstva ob sprejemanju zakona o šolskem tolarju.
Javna občila žal niso zapisala, da bi se kateremu od razpravljal-cev o predlogu tega zakona razmišljanje prevesilo tudi v ta del, za večino današnjih prosvetnih delavcev nič kaj prijazne realnosti.
Tej realnosti se reče: absolutna podcenjenost pedagoškega dela, težave v pokrivanju enostavnih življenjskih stroškov, nezadovoljstvo z družbenim statusom, občutek manjvrednosti in nemoči vplivanja na svoj lasten položaj. Nov sistem točkovanja, ki naj bi učitelje spodbudil k permanentnemu strokovnemu usposabljanju, jih je sicer trumoma pognal na razne seminarje in tečaje. A kaj ko se ne vračajo z njih bolj zadovoljni in z močnejšim ustvarjalnim nabojem za spreminjanje lastne prakse.
Ministrstvo za šolstvo tudi zelo počasi reagira na pobude ravnateljev za napredovanje učiteljev v naziv mentor ali svetovalec.
A to še ni vse. Nemalo učiteljic se je v osebni stiski zaradi nizkih prejemkov začelo ukvarjati z raznimi popoldanskimi dejavnostmi. Poslancem in ministrstvu za šolstvo ne bi škodilo, če bi vedeli, s čim vse se »podjetniško« ukvarjajo danes prosvetne delavke. Nekatere delajo kot akviziterke raznih založb in samozaložb, druge prodajajo čistila, tretje reklamirajo tehnične proizvode raznih tujih firm. Tega gotovo ne počenjajo iz ljubiteljstva, ampak iz gole materialne nuje.
Kako ta prodor prosvetnih kadrov v sfero »sive ekonomije« prispeva k zadovoljstvu, uspešnosti in motiviranosti učiteljev za kreativno pedagoško delo ter k oblikovanju nove ustvarjalne šole, je danes še težko presoditi. Zagotovo pa to že občutijo v ne najboljši luči tudi učenci in seveda, v svojem nelagodnem počutju, predvsem sami pedagoški delavci.
Nič bolje pa v materialnem pogledu ne kaže univerzi oziroma fakultetam. Tisti visokošolski učitelji, ki jim letos poteče habilitacija, se bodo nemalo začudili ob opozorilu, da morajo stroške habilitacijskega postopka plačati sami. Marsikomu ne bo enostavno vzeti iz žepa 1000 DM, kolikor stane preverjanje za izvolitev v univerzitetni naziv. Le za spoznanje več namreč prejme pogodbeni sodelavec fakultete za izvedbo celotnega študijskega programa v enem semestru. Ukinjanje statusa zunanjih sodelavcev,
h kateremu so pripomogli tudi poslanci s soglasjem k linearno višjem obdavčevanju pogodbenega dela na univerzah, bo nujno vodilo k zapiranju fakultet vase. Kaj bo z gostujočimi predavatelji po novem in z medfakultetnim sodelovanjem v samem slovenskem prostoru, če smo že pozabili, da tudi habilitirani visokošolski kadri iz gospodarstva lahko pomenijo osvežitev v visokošolskem pe-dagoško-znanstvenem procesu? Tudi o zgodnjem pošiljanju visokošolskih profesorjev v pokoj bi še kazalo kaj reči v tem kontekstu.
Tudi o teh in podobnih vprašanjih, ki niso stvar materialnih investicij, za katere je bil sicer hvalevredno sprejet zakon o šolskem tolarju, bi morala razmišljati naša politična, oblastna in strokovna javnost. Morda se bo bralcu teh vrstic utrnila misel, češ, saj tudi v prejšnjem režimu učiteljevo delo ni bilo ustrezno ovrednoteno. Že res, a vsaj razlike z drugimi intelektualnimi profili, posebej onimi v politiki, niso tako bodle v oči kot danes.
Zelo rad bi, da bi se uresničilo vedro razpoloženje poslanca Toneta Partljiča, ki je v sprejetju zakona o šolskem tolarju videl »del vizije resornega ministrstva o novi, bolj prijazni šoti«.
A kaj ko je po dolgem in poprek jasno, da lahko takšno šolo, skupaj z učenci in starši, soustvarjajo le prijazni, samozavestni, ustvarjalno razpoloženi, ustrezno nagrajeni in osebno zadovoljni učitelji. Pristojni minister za šolstvo jim je v parlamentu najavil »cel niz novih zakonov s področja izobraževanja. Prvi naj bi bil na vrsti zakon o inšpekciji, ki naj bi tudi pripomogel k boljši šoli«... (Delo, 23. februarja, Jasna Kontler). Že morda. A k zadovoljstvu učiteljev in k Partljičevi prijazni šoli, o tem močno dvomim. Za slednje bodo morali minister in poslanci postoriti še kaj več.
Dr. Emil Rojc
DE
časopis slovenskih delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Žvljenjska razpotja), Ivo Kuljaj (RavbarKomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipoti Franček Kavčič (sindikati), Boris R^eJ^Na frmemprepihul Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica)^ Iggr Žitnik (Razum in srgejj in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina: 321-255
Zaščitimo se preti varuhi!
Verni ljudje prejkone trdijo, da je vse na tem svetu božja stvaritev. Ne vem sicer, zakaj tega radi ne slišijo, kadar gre za komuniste in komunizem. Očitno pa se strinjajo, da si je bog izmislil tudi politične stranke. Če je na ta način mislil rešiti vprašanje demokracije, je vsekakor moral imeti slab dan!!!
Piše: Martin Ivanič
Ves čas se namreč sprašujem, kaj smo navadni ljudje s strankami sploh pridobili. Slovenci zagotovo z njimi doslej nismo imeli sreče. Še celo s tistimi ne, ki naj bi nam bile dane po izrecni božji volji. In če je naša izkušnja s strankami dokazano slaba za ves čas do 1990. leta, se kot negativna vse bolj potrjuje tudi za zadnja leta. Če me spomin ni izdal, se še nobena umazanija v tem času ni zgodila zunaj okrilja ene ali več političnih strank. Žal pa obeti niti za naslednji čas, ki ga izkustveno že lahko diagnosticiramo, niso nič boljši.
V mislih imam zlasti bližajoče se lokalne in kmalu za njimi (morda , celo pred iztekom mandata?) še parlamentarne in predsedniške volitve. Z gotovostjo lahko napovemo, da se bo vse skupaj odvijalo po starem receptu.
Ko so poslanci (še točneje: strankarski mandati) s strani volilcev potrjeni, začno stranke z volilci ravnati kot svinje z mehom.Na vse
mogoče načine in z nepopisno nesramnostjo brijejo iz svojih volilcev norca, jih ožemajo in jim kradejo. Kadar pa volilci želijo kakšen odgovor, jih stranke na kratko naslovijo na svoje politične nasprotnike, ki da so krivi vseh njihovih praznih obljub in lumparij, ki se pred našimi zgroženimi očmi dogajajo s filmsko naglico.
Brez kančka sramu
Kajpak! Prej ko slej pride čas novih volitev. In nemudoma je naših vrlih strank (seveda je že vsakemu oslu jasno, da gre za par pokvarjencev v strankinem vrhu, ki si lastijo domnevno podporo baze!) sama moralna krepost. Na presenetljiv način spet odkrivajo volilce in vse druge državljane, spomnijo se invalidov, otrok, betežnih starčkov po domovih ter od države, boga in lastnih otrok zapuščenih opešanih kmetov po odročnih zaselkih, spomnijo se delavcev, tudi brezposelnih, spomnijo tudi tistih, ki jih je brezbrižna in zbirokratizirana oblast na ta ali oni način prizadela ali pozabila. Da, celo kulturnikov, šolnikov, raziskovalnih entuziastov ne pozabijo. In do onemoglosti trosijo stare laži in obljube v malce obnovljeni preobleki.
Brez kančka sramu, brez trohice obžalovanja za prazne otrobe, ki so jih razočaranim in nepoboljšljivo upajočim ljudem metali v oči zadnji. Brez besede opravičila, da so kradli in lagali sami ali se niso postavili po robu kraji in lažem drugih, za kar so jim volilci zaupali sredstva, čas in moč.
Človek bi še nekako požrl, ako bi svojo pokvarjeno raboto uprizarjali za svoj denar. V resnici pa nam, medtem, ko nam z angelsko nedolžnostjo gledajo v oči in prisegajo zastran svojih domala sanjskih vrlin, z obema rokama stikajo po žepih in kradejo še zadnje božjake. Niti sledu o kakšni zadregi zavoljo debelih laži, da so plače največja nevarnost za našo stabilizacijo, medtem ko si sami na vse pretege polnijo žepe s poslanskimi in funkcionarskimi plačami, dodatki, dnevnicami, kilometrinami, zastonjkarskimi kosili in drugimi podobnimi nadlogami in ko se hkrati velikanskemu delu delavcev in nameščencev leto in več ni plača popravila niti za stotin. Človek za takšno izprijenost državnopolitičnih trotov ne najde več primerne oznake!
Kot rečeno, bližajo se volitve. Omenjena druščina že doslej večine obljubljenega ni naredila. Dasiravno res nekam veliko zasedajo, a mene ne briga, če si zaradi nesposobnosti in pokvarjenosti nalagajo dodatno delo. Tako še vedno manjkajo predpisi o političnih strankah, o predvolilni kampanji in še čem. Stvar jim ne diši, saj bi morale biti te zadeve
v tem primeru urejene in pregledne. Treba bi bilo poročati celo o denarju za volilne namene; za zadnje volitve na poročila še čakamo!
Ob vsem, kar smo državljani izgubili zaradi nesprejetih ali povsem škodljivih zakonskih predpisov, zaradi afer in jalovih preiskovalnih komisij, zaradi goljufij in tatvin, zaradi imbecilnih nakupov licenc (glej primer vojaškega oklepnika v trikotniku med Stey-erjem, Tamom in Slovenskimi železarnami!), zavoljo političnega vzdrževanja nekaterih »nacionalnih« podjetij in sanacije bank itd., nas sedaj čakajo še neugotovljivi, vsekakor pa velikanski stroški predvolilnih kampanj.
V TEM POLOŽAJU NAM NE PREOSTANE NIČ DRUGEGA, KOT DA NAJOSTREJE ZAHTEVAMO, NAJ STRANKE STROŠKE PREDVOLILNE KAMPANJE KRIJEJO IZKLJUČNO IZ SVOJE ČLANARINE. Ne vidim namreč niti najmanjšega razloga za to, da bi posameznim strankam prek proračuna dajal denar, da pridejo na oblast, od koder me bodo tako ali tako odirale. To je perverznost, ki v najboljšem primeru spominja na avtogol. Stranka, ki si ni sposobna zagotoviti funkcionalnega kapitala iz podpore svojih somišljenikov in članov, v nobenem primeru nima kaj iskati v volilni in s tem »oblastni« tekmi.
Takšna rešitev mora biti v veljavi vsaj tako dolgo, dokler stranke na oblasti (torej tudi opozicijske!) ne bodo sprejele strogega in skrajno natančnega zakona, s katerim bo predpisano in sankcionirano pridobivanje sredstev za vsakršno delovanje strank ter učinkovit javni nadzor nad tem. Manir, da recimo ljubljanska mestna vlada nezakonito deli stanovanja, nato pa o tem noče izdati dejstev, češ da gre za varstvo osebnih podatkov, smo do grla siti in nobenega razloga ni, da bi nas državnopolitični zlikovci v nedogled imeli za popolne bedake.
Kako do tega priti? Generalnega štrajka ne znam organizirati, a se mu bom za ta namen z veseljem pridružil. Mislim pa, da obstaja zelo prikladna pot državljanske nepokorščine. Človek prej ali slej spozna, da je napočil čas, ko sc mora zaščititi pred lastnimi varuhi.
Odlika vsakega dobrega parlamenta je kajpak, da v njem govorijo z argumenti, nastopajo z retorično spretnostjo in predvsem z jasno začrtanimi cilji. Ta teden so se naši dobro plačani poslanci zopet prepirali o oslovi senci, namreč o tem, ali naj bo poslanec Pregelj še v preiskovalni komisiji, ki ugotavlja, kako so ga ih če so ga fiksala nekatera občinska vodstva. Tožilci so namreč ugotovili, da se je gospod Pregelj še pred preiskovalno komisijo sam lotil ovadbe izolskega izvršnega sveta in da zato pač ne more biti v preiskovalni komisiji, od katere pričakujemo predvsem neoporečno objektivnost.
In ko je šlo za to, ali bodo Preglja odžagali, se je njegov nekdanji poslanski kolega Ivan Oman nenadoma domislil, da ga nekdo hoče odžagati, ker je pač nekaterim trn v peti in ne-prijetnež v omenjeni komisiji.
Gospoda Omana poznamo še iz časov slovenske pomladi kot treznega in zmernega Iff moža. Tak je bil njegov sloves | tudi, ko je bil v državnem predsedstvu, in sploh je oh in ah dajal vtis modreca.
Motnina

Da pa ni vse zlato, kar se sveti, se je pokazalo prav	^
v omenjenem primeru, ki nas poučuje, da tudi resni možje parlamentarni mikrofon izkoriščajo za tisto, kar jim pač trenutno pade na misel, ne da bi se prej vsaj malo prepričali, če ima tisto, kar mislijo povedati, vsaj kanček soli.
In potem so gospodu Omanu morali povedati, da je gospod Pregelj tako redko na sestankih omenjene komisije, pa še takrat, ko pride, zamudi, da res niti ni utegnil biti komu trn v peti in sploh v napoto. Nakar je moral biti gospod Oman lepo tiho, saj mu je bilo jasno, da se je zaletel.
Seveda ne gre za napihovanje primera Pregelj, pač pa le za ilustracijo »resnosti« premnogih poslanskih razprav, ki zaradi svoje neresnosti samo podžigajo strankarske strasti. Če si to privoščijo gospodje, ki očitno nimajo dovolj življenjskih izkušenj in modrosti in se politike šele učijo, lahko še zamižimo na obe očesi; pri gospodu Omanu pa tako slepilo res ne bi imelo smisla. Politika ima kajpak v rabi tudi neresnice in zvijače, vendar pa se običajno ne obrestujejo. Trditev gospoda Omana je imela tako kratke noge, da so jo že v naslednjem hipu ujeli. Tako je, žal, tudi starosta iz kmečko krščanske stranke prispeval svoj delež k preslabemu ugledu slovenskega parlamenta.
»Galebi« la Jalta
Danes se v duhu oživljene Jalte vse jasneje oblikuje zamisel, da naj bi hrvaško-muslimanski del nekdanje BiH prišel pod neposredni vpliv ZDA, Srbija, Črna gora in srbski del BiH pa naj bi bili v veliki meri prepuščeni interesnemu področju Rusije. Gre za novo obliko stare ponudbe, ki jo je Churchill dal Stalinu v oktobru leta 1944: »Kaj bi rekli k temu... če bi se za Jugoslavijo zedinili pol na pol?«
Je nedavni odločni poseg poveljstva NATO, izražen s sestrelitvijo štirih vojaških letal tipa »Galeb«, v nasprotju s takšno
strategijo Jalte? Mislim, da ne. Vse kaže, da je celo v njegovi funkciji.
Realna je predpostavka, da je
Knjiga,
ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave
Ciril Ribičič
Naročite jo pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956
Da pa se zaradi parlamentarne žalosti ne bi bilo treba metati ob tla, hvala Bogu skrbi generacija mladih in bistrih politikov. Tem ne manjka, če je treba, hudomušnosti, humorja, pikrosti in podobnih reči, ki so tudi odlika dobrih parlamentov. Tako je ob primeru poslanca Preglja in ustreznosti njegovega članstva v preiskovalni komisiji za ugotavljanje zdravja občinskih vodstev nekdanji mladinski prvak Jožef Školč svojim starejšim po-
Higiena
slanskim kolegom razlagal higieno poslanskega obnašanja in sploh demokracije.
Poslanec Pregelj se je namreč sam najbolj krčevito zagovarjal, češ da ni storil nič takega, da ne bi smel še naprej biti v omenjeni komisiji. Eksmladinec Školč pa mu je povedal, da je to potem pač sistem »kadija tuži, kadija sudi«, kot so rekli že v turških časih, pri nas pa temu manj barvito pravimo, da ima nekdo v rokah škarje in platno.
Školčeva razlaga o parlamentarni higieni ni seveda nič pomagala pri tistih ušesih, ki si parlament razlagajo predvsem kot izganjalca hudiča iz telesa te pregrešne punčare, ki se ji reče Slovenija, in ki o odgovornosti razkladajo in nakladajo samo takrat, ko ne gre za njihove račune.
Eksmladinec Školč je kajpak hotel povedati, da bi poslanci, če so pravi demokratični parlamentarci, pač sami morali ugotoviti, kdaj lahko sodelujejo pri kakšni stvari in kdaj ne, da si morajo pri tem malce izprašati svojo vest, se skratka sami umakniti, ne pa da se pustijo naganjati in s tem sprožajo nepotrebne prepire. Sploh pa da je v zgodovini te dežele narobe to, da so predvojni zaporniki po njej prišli na oblast in preganjali tiste, ki so jih prej zapirali, sedaj pa da isto počnejo ti, ki so sedaj na oblasti, s tistimi, ki so bili po vojni na oblasti, in tako naprej.
Pri vsej tej godlji okrog poslanca Preglja niti ni važno, če bo še naprej med izganjalci hudiča ali ne. Je pač tako, da bolj ko slovensko deklino strašimo s pregreho, bolj grešne misli se ji motajo po glavi. In tako s Školčevo higieno še dolgo na žalost ne bo nič. Kako le, ko pa si najbrž večina misli, kaj nam bo higienična bistra voda, ko pa je ribarjenje v kalnem mnogo lažje in ni videti, kakšne vabe si poslanci in stranke obešajo na trnke svoje »modrosti«.
Boža Gloda
srbsko poveljstvo napačno ocenilo povečano podporo Moskve Srbiji kot možnost nemotenega kršenja zračnega prostora nad BiH. Poveljstvo NATO pa je pravilno ocenilo, da je prav sedaj, ko se povečuje ruska navzočnost, treba »pokazati zobe« srbskim ekspanzioni-stom in jih opozoriti na vso resnost že zdavnaj najavljenih vojaških posegov.
V političnih odmevih, ki so neposredno sledili sestrelitvi štirih galebov, so bile značilne zlasti tri izjave: trditev poveljstva srbskega vojnega letalstva, da sploh ne gre za njegova letala; zagotovila zahodnih predstavnikov, da ta »incident« ne bo obremenjeval pogajanj za rešitev krize v BiH; in uradno stališče Moskve o pravilnosti ukrepov proti kršiteljem resolucije Združenih narodov.
Tisti, ki so razpad Sovjetske zveze ocenjevali za začetek konca Rusije kot velike svetovne sile, so se zelo zmotili. Zadnji Jelcinov govor je jasno odkril, da v svoji politiki ne daje več prednosti notranjim gospodarskim reformam, ampak podporo velikoruskim težnjam. Zameril je Evropski skupnosti in ZDA, da so skušale krizo v BiH reševati same, brez aktivne udeležbe Rusije. Obsodil je ultimat NATO srbskim vojaškim silam in pohitel z navzočnostjo ruskih vojakov v Sarajevu. Že poprejšnja ruska podpora Srbiji je tako postala še odločnejša.
Države članice severnoatlantske vojaške zveze niso nasprotovale pravici Rusije do njene navzočnosti v tem delu nekdanje Jugoslavije. Washington pa je v novem položaju, ki ga močno obeležujejo nedavni ruski koraki, prišel na dan s pobudo o ustanovitvi hr-vaško-muslimanske države na tleh BiH in o njeni konfederacij-ski povezavi s Hrvaško. Ta ameriška ponudba dejansko pomeni, da se srbski del BiH prepusti Srbiji ter prizna legitimnost ruskih neposrednih interesov v Srbiji in Črni gori. V zameno za to pa naj bi se Rusija odpovedala svojemu vplivu v muslimansko-hrvaškem delu BiH.
Najnovejša pobuda vodilnih državnikov ZDA spominja na Chruchillovo ponudbo Stalinu:
»Ne delajmo tam drobnjakarsko drug proti drugemu.« V tem duhu
so tudi sovjetski komentarji po sestrelitvi štirih galebov.
Republika Bosna in Hercegovina je, čeprav je formalno članica Združenih narodov, že dolgo tragičen objekt Srbije in Hrvaške. Tidve že od začetka krvave morije ne skrivata, da si jo hočeta razdeliti. Ves čas pa je bilo vprašljivo, kako pokoriti Muslimane. Postopno je BiH postala tudi svojevrsten objekt velikih sil, ki si z delitvijo vplivnih področijh na njenih tleh skušajo na novo urejati medsebojne odnose.
V najnovejšem ameriškem scenariju je nekaj težkih vprašanj. Kako ob krvavih spopadih med bosanskimi Hrvati in Muslimani zagotoviti skupno zvezno državo? In kako prepričati Muslimane, da je njihov interes naslonitev na Hrvaško? In ne nazadnje, kako bo na ta ameriški strateški načrt dejansko reagirala Rusija?
»Medeni meseci« rusko-ameri-ških odnosov so že preteklost. Na površje vse bolj prihajajo razlike. In očitno se bodo protislovja zaostrovala zlasti glede delitve interesnih področij. Moskva je že odločno reagirala proti razširitvi atlantskega pakta in dala na primer jasno vedeti, da baltiške države pripadajo njenemu interesnemu področju. To samo dokazuje, da Rusija namerava v mnogih pogledih nadaljevati zunanjo politiko nekdanje Sovjetske zveze. Združene države Amerike pa imajo po »padcu berlinskega zida« še močnejšo ambicijo biti svetovna velesila.
Kako bo najnovejši poskus delitve interesnih področij na tleh Bosne in Hercegovine (v duhu Jalte) vplival na položaj Makedonije in Albanije? Dosežena stopnja ruske navzočnosti v Srbiji in Črni gori bo Rusijo po vsej verjetnosti spodbujala k širjenju njenega vpliva in navzočnosti v tem delu Balkana.
Svobodni Sindikati Slovenije
3. marca 1994
□
TE
SEDEM DNI V SINDIKATIH
Spomin na dobre železarske čase
KOKALJEV! DNEVI SE IZTEKAJO
Andrej Kokalj je v začetku januarja letos zasedel mesto vršilca dolžnosti direktorja slovenskih železarn. Ob nastopu funkcije si je na upravnem odboru izprosil 100 dni časa za oblikovanje vodilne ekipe in pripravo sanacijskega programa. V prvih 60 dneh njegovega vedejevstva smo obveščeni le o oblikovanju kriznega štaba za bivšo železarno Štore. Izvedeli smo tudi za vprašljiv nakup Puchove licence za lahke vojaške oklepnike.
Sekretarja skih železarn,
SKEI Sloven-družb na lokaciji ravenske železarne Janka Dežmana smo vprašali, kaj se dogaja in kakšen je sedanji položaj delavcev. Odgovoril nam je takole:
»V prvih treh letošnjih mesecih poteka proces razformi-ranja C podjetij. Zaenkrat lahko govorimo le o privatizaciji, ne pa o lastninjenju. C podjetja hočejo prodati in ne dovoljujejo uporabe lastniških certifikatov. Zaenkrat kaže, da bo prodan le hotel v Portorožu, mogoče pa tudi na Rimskem vrelcu. Iz bivšega Vzdrževanja je nastalo 12 zasebnih podjetij, 86 delavcev pa je moralo na zavod. C podjetja so oddana v najem pod bolj ali manj ugodnimi pogoji.
Več novih zasebnih družb ima težave, ker jim A podjetja ne zagotavljajo dovolj dela in zaslužka. Mislim, da bo privatizacija vseh C podjetij povzročila 100 do 200 presežnih delavcev. Ugotavljamo, da se delavci težko odločajo o zaposlitvi v novih zasebnih firmah oziroma za samozaposlovanje. Nekateri so raje prešli v B podjetja in s tem odložili odločitev o svoji prihodnosti. V nekaterih inkubatorskih centrih B podjetij se nekaj dogaja. So znamenja, da bodo v nekaterih jedrih nastale resnične možnosti za novo zaposlovanje.
Kovinskopredelovalna podjetja so boljša od metalurških. Položaj Metala pa ni nič boljši, kot je položaj podobnih družb na Jesenicah in v Štorah. Sanacijski program za slovenske železarne, ki ga bo podprla vlada, pa se bo seveda nanašal le na metalurgijo. Vsi čakamo, da bo Andrej Kokalj nekaj predlagal. Vemo, da se mora marsikaj spremeniti. Vemo tudi, da bodo A podjetja privatizirana, in bojimo se novega čiščenja delovnih mest. Izkušnje ob prodaji Armatur kažejo, da bodo novi lastniki zahtevali podvojitev proizvodnje in prepolovitev zaposlenosti. Delavci A podjetij ne smejo živeti v utvari, da so
Janko Dežman
tam zaščiteni in na boljšem kot v B in C podjetjih. Privatizacija lahko tudi v A podjetjih povzroči velika odpuščanja.
Upravni odbor slovenskih železarn je sprejel le sklep o rezervaciji 20-odstotnega lastniškega deleža za delavce, zaposlene v Nožih. Ne pristajajo na nobeno splošno odločitev o razpršenem lastništvu delavcev. Te dni nam bodo dali le papirje za premalo izplačane plače po kolektivni pogodbi. Ne vemo pa, kako bodo delavci lahko uporabili certifikate in te papirje. Zato nikomur ne moremo priporočati, kam naj vloži svoje papirje.
Sindikati v nekdanji ravenski železarni smo uspešni zlasti pri dogovarjanju s poslovodstvi posameznih družb. Najbližje uspehu smo takrat, ko se sporazumemo s kadrovskim direktorjem Branetom Žerdonerjem. Poslovodstva zagovarjajo razbitje sindikata na posamezne družbe. Mi pa vemo, da moramo obdržati nekaj skupnega. Sindikalno organiziranost v železarnah bomo morali doreči pred bližnjim kongresom SKEI.
Vodstvo slovenskih železarn nas ne vabi na seje upravnega odbora, ampak nam pošilja le gradivo. Sklepe upravnega odbora dobimo praviloma
z večtedensko zamudo in zato nanje ne moremo reagirati.
Za prejšnji teden so napovedali sejo upravnega odbora, na kateri bi obravnavali kadrovska vprašanja. Sejo so odložili, verjetno zato, ker zadeve niso bile dovolj pripravljene. Tako sklepamo tudi iz opozorila SKEI iz jeseniškega Acronija o slabih poslovnih rezultatih in zahtevah po odgovornosti. Vemo tudi, da je program za »Kokaljev tank« zelo problematičen. Neuporabljeni so tudi stroji, uvoženi iz Francije za program SER.
Plače v družbah nekdanje Železarne Ravne so zelo različne. Povprečna januarska bruto plača je znašala 74.500 tolarjev. Vse družbe so pod povprečjem gospodarstva Republike Slovenije.
Zdi se nam, da Andrej Kokalj čaka na iztek 100-dnev-nega roka in da bo šele potem naredil poteze, na katere nestrpno čakamo, in nekatere bodo zanesljivo prepozne.«
Toliko nam je povedal
Janko Dežman, ki se v Železarni Ravne otepa tudi s konkurenco iz KNSS, ki jo vodi Miroslav Garb. Dežman dodaja, da imajo s kolegi iz konkurenčnega sindikata skoraj enake poglede na reševanje železarske problematike.
Na Ravnah pa se lahko srečaš tudi z navadnimi delavci. Brez slepomišenja ti povedo, da sindikati zanje ne naredijo dovolj. Tako kot Dežman tudi delavci trdijo, da pomoč Rdečega križa pride prej do zavaljenih šefov kot do obubožanih delavcev.
Navadni delavci zaradi vsega tega bentijo na sindikate nasploh. Ne posebej na Svobodne oziroma SKEI in ne na Neodvisne sindikate. Bentijo tudi zato, ker sindikati ne morejo preprečiti povečevanja socialnih razlik, ki izhajajo iz podedovanega sistema nagrajevanja po delu (Žerdonerjev model) in iz novih pogodb za direktorje družb in druge pripadnike elite. Dobri in uspešni kvalificirani delavci, ki na žalost delajo le v eni izmeni, lahko zaslužijo le po 50 do 60 tisočakov. Ti delavci ne morejo razumeti, da direktorji neuspešnih družb dobivajo tudi več kot 300.000 in vsak mesec nekaj dni potujejo tudi po ZDA. Zdi se, da ta problem presega ne le zmožnosti Janka Dežmana, ampak vseh sindikalnih voditeljev.
Franček Kavčič
Komediia
zmešnjav
4. seja skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Vsakdo med nami dela napake. Le da so lahko posledice napak tistih, ki opravljajo zelo odgovorno delo, hude. In napake tistih, ki opravljajo svoje delo pred javnostjo, so seveda še kako opazne. Strokovna služba, katere naloga je bila, da pripravi vse za nemoten potek 4. seje skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 28. februarja 1994, je prisotnim članom skupščine Zavoda dostavila podatke o številu prisotnih članov, zaradi katerih so bili ti prepričani, da je skupščina sklepčna in lahko veljavno odloča. Šele nekje na sredini dnevnega reda, ko je bilo zaradi različnega glasovanja treba še kako skrbno prešteti vsak glas za in proti, se je članom posvetilo, da je, nekaj narobe s sklepčnostjo. Pokazalo se je, da si je strokovna služba Zavoda napačno tolmačila statutarna določila o sklepčnosti. Seja skupščine je bila prekinjena. Na srečo je bilo mogoče v pol ure zagotoviti vsaj minimalno sklepčnost delodajalske polovice skupščine. In seja se je znova začela od začetka! Ponovilo se je glasovanje, sklep za sklepom! Shakespeare bi morda vzkliknil: »Kakšna komedija zmešnjav!« Franci Kle-pej, sindikalist iz Celja in v skupščini Zavoda član, ki predstavlja interese zdravstvenih zavarovancev, pa je godrnjal, da ima bolj pametno delo, kot da izgublja čas na takšni seji.
Tudi sicer se je pokazalo, da bi marsikomu koristilo prebiranje statutarnih določil. Saj bi bilo res prelepo, če bi zapisana določila veljala samo takrat, ko nam gredo na roko, in veliko manj takrat, ko nam to ni všeč. Toda konec koncev se vedno pokaže, da je za vse najbolje, če se držimo dogovorjenih pravil in veljavnih predpisov. Postopki za njihovo spreminjanje pa so nam tako vsem znani.
Franc Hočevar, kandidat za mesto generalnega direktorja Zavoda, ki je o svojih strokovnih sposobnostih prepričal komisijo, ki je izbirala med prijavljenimi kandidati na razpis, je baje postavil pogoje, ki jim po dosedaj veljavnih predpisih upravni organi še (!) ne morejo ustreči. Po spremembi predpisov pa seveda da. In imenitna kandidatura je šla po vodi. Razpis za generalnega direktorja se ponovi, je odločila skupščina Zavoda.
Skupščina je tudi imenovala odbor za prostovoljno zdravstveno zavarovanje Zavoda. Odbor predstavlja interese zavarovancev, ki so se pri Zavodu prostovoljno zdravstveno zavarovali. Kandidate za sestavo odbora so določili izmed predstavnikov zavarovancev iz svoje regije območni sveti območnih enot Zavoda. Sestava odbora ni najbolj posrečena, ker v njej ni predstavnikov upokojencev, ki jih je med prostovoljnimi zavarovanci kar tretjina. Toda njihova društva so zaspala takrat, ko je bilo treba prijaviti svoje kandidate.
Novoimenovani odbor se bo kar takoj srečal s svojimi nalogami. Med drugim bo razporedil sredstva presežkov premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje iz leta 1993, ki so ostala nerazporejena po sprejemu zaključnega računa Zavoda za lansko leto. Predstavniki aktivnih zavarovancev v skupščini Zavoda so namreč nasprotovali, da bi se ta sredstva uporabila za kakršenkoli drug namen kot za tistega, za katerega so jih vplačali zavarovanci. Torej za kritje cene zdravstvenih storitev. Menili so, da naj se vsa presežna sredstva uporabijo kot obvezna rezerva prostovoljnega zavarovanja ali pa za vzdrževanje čim nižjih premij v letu 1994. Drugi pa so sprejemali predlog direkcije in upravnega odbora Zavoda, da naj bi šel del teh sredstev tudi za širitev dejavnosti srčne kirurgije. Odločil bo odbor, v katerem so zastopani interesi prostovoljnih zavarovancev.
In na koncu za vse najpomembnejša novica: skupščina Zavoda je sklenila državnemu zboru predlagati, naj od 1. 4. 1994 zniža prispevno stopnjo za obvezno zdravstveno zavarovanje. Skupščina je to sklenila zaradi gibanj, ki so drugačna od pričakovanih v proračunskem memorandumu za leto 1994. Neto plače bod zato nekoliko višje!
SINDIKAT KOPLESA SE TOLČE
ZA DELOVNA MESTA
Tovarna meril iz Slovenj Gradca se je pred leti organizirala v več tozdov, iz katerih so kasneje nastale samostojne družbe. Ena od njih z imenom Les je kmalu zašla v težave in se zato vključila v razvojni sklad Uroša Koržeta. Zaradi neuspešnosti jo je ta poslal v stečaj in 200 delavcev se je znašlo na zavodu za zaposlovanje.
Svobodni sindikati Koroške so kmalu zatem s pomočjo republiškega odbora sindikata lesarstva in predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije začeli iskati možnosti za ohranitev perspektivnih programov. Ministrico Jožico Puharjevo so prepričali, da je
možno ohraniti 100 delovnih mest, in ta je za to oddelila nekaj denarja.
Družba z imenom Poslovni inženiring (kot večinski lastnik) in nekateri drugi deli bivše Tovarne meril so takrat ustanovili Koples. Stečajna upraviteljica Lesa Nada Po-gorevčnik pa jim je dala v najem poslovne prostore in delovna sredstva. Samostojna družba Kovine pa ima hipoteko na nekatere stroje.
Kot nam je povedal predsednik Svobodnega sindikata Koplesa Ferdo Kotnik so delavci dozdaj pridno delali za izjemno nizke plače, ki dosegajo le nekaj več kot 20.000. Zaradi nizkih plač so nekateri
bivši delavci zavrnili ponudbo za ponovno zaposlitev in raje ostali kar na zavodu za zaposlovanje. Kotnik je prepričan, da so delavci s svojim odrekanjem omogočali Koplesu donosno poslovanje in celo širitev dejavnosti. Prav s tem pa je Koples zadel tudi ob programe nekaterih drugih družb nekdanje Tovarne meril, zlasti ob Kovine. Zato je v krogih, ki upravljajo Koples, vzniknila ideja, da bi Kovine prevzele vlogo večinskega lastnika Koplesa in s tem onemogočile konkurenco.
O tem vprašanju naj bi prejšnji teden odločala skupščina Koplesa. Ferdo Kotnik, ki je bil na seji in je šefom
povedal, da je čas, da se nehajo prepiri, pravi, da skupščina ni sprejela nobene odločitve. Za delavce pa je pomembno le to, da jim je delovno razmerje, ki se je izteklo 1. marca, podaljšala za šest mesecev.
Sekretar območnega odbora sindikata Marjan Bari in Ferdo Kotnik pravita, da sindikat od vseh šefov zahteva le ohranitev delovnih mest. Kdorkoli bo po Ivanu Uršeju prevzel direktorsko mesto, pa bo moral najprej urediti plače. Zdi se, da je to mogoče, ker je Koplesov program dober in ker je tudi dela dovolj. Brane Mišič, član predsedstva ZSSS, ki je nedavno obiskal Slovenj Gradec, dodaja, da je možno takšen program podpreti tudi z republiškimi sredstvi.
Svobodni sindikat Koplesa bo po besedah Ferda Kotnika organiziral sindikalni sestanek in nanj povabil vse, ki krojijo položaj firme. Še enkrat jim bo povedal, naj se nehajo prepirati, ker lahko delavcem s tem le škodujejo. Sindikat pa bo podprl vsakega kandidata za direktorja, ki bo delavcem zagotovil perspektivo. Tako Kotnik kot Bari sta odločena, da je potrebno za ohranitev delovnih mest uporabiti tudi najtrše sindikalne metode. Če prav razumemo, bo sindikat Koplesa branil delovna mesta tudi s stavko. ^ ^
0
YE
3. marca 1994
SEDEM DNI V SINDIKATIH
DUHOVNIK VRAČA UDARCE
Zaradi enostranskih informacij v sredstvih javnega obveščanja je predsednik koncerna Litostroj dr. Jože Duhovnik ta teden sklical tiskovno konferenco. Na njej je pojasnil položaj delavk, ki se šolajo iz dela, govoril je tudi o livarjih in odnosih s sindikati. Povedal je, da so številne presežne delavce odpuščali po najbolj mehkih variantah in bistveno izboljšali izobrazbeno sestavo Litostroja. Na nekatera novinarska vprašanja pa ni znal ali ni hotel odgovoriti.
Ko je pred tremi leti Duhovnik prišel za sanatorja v Litostroj, je bilo v njem 3742 delavcev. Takrat so ugotovili 1186 presežnih delavcev. Na lastno željo je iz Litostroja odšlo 137, sporazumno pa 638 delavcev. Zaradi nediscipline so odpustili 49 delavcev, 362 delavcev pa so prezaposlili znotraj podjetja.
Skupina delavk, ki je obiskovala srednjo ekonomsko šolo (računovodski program), je imela zelo slab uspeh. Le dve delavki bi lahko opravljali zaključni izpit 1. marca 1994, ko poteče rok po aneksu k pogodbi o šolanju. Do konca aprila bi lahko končalo šolanje še devet delavk, dve pa do konca avgusta. Preostalim 20 delavkam, ki niso izpolnile normalnih obveznosti iz pogodbe o šolanju, pa je Litostroj prekinil delovno razmerje z 28. februarjem. Na izrecno vprašanje o statusu šolajočih se delavk je Duhovnik odgovoril, da so zainteresirani za vse, ki bodo končale šolanje. Dodal je, da nobena od delavk ni podpisala pogodbe o sporazumni prekinitvi šolanja in uvrstitvi na spisek presežnih delavcev, kar jim je ponujal Marjan Žvan. Vse delavke, katerim je Litostroj prekinil pogodbo, so se pritožile. Pritožbene komisije se bodo sestale v sedmih dneh. Če bo odločitev o prekinitvi šolanja obveljala, bodo delavke po enomesečnem odpovednem roku ostale brez delovnega razmerja. Duhovnik je k temu dodal, da so delavke izkoristile svoj bonus in da niso imele odgovornega odnosa do študija. Litostroj pa je ob pomoči ministrstva za delo izpolnil prav vse obveznosti. Duhovnik je omenil še delavce, ki so se šolali za kovinarske poklice. Dejal je, da so ti šolo večinoma končali in se zaposlili v litostrojskih družbah.
V livarni danes dela 211 od 310 zaposlenih. Na spisku začasno čakajočih je 66 in ne 72 delavcev, kot smo pisali v prejšnji številki DE. Livarna dela v eni izmeni od 7. do 15. ure. Litostroj ni ukrepal proti stavkajočim. Od 158 stavkajočih je le 20 delavcev razporejeno na čakanje. Livarno pa so morali urediti, ker so bivši šefi skrivali prave podatke. Delavci so delali »slepe« nadure, nekemu delavcu je mojster moral podpisati kar 340 ur. Nekateri delavci so terorizirali svoje mojstre. Mojstrov je bilo veliko preveč in zato je prišlo do razvrednotenja tega poklica. Po novem bo en mojster na 50 delavcev, dozdaj pa je vodil le 8 delavcev. Inšpektor za delo še ni obiskal Litostroja, le po telefonu je iskal informacije.
Toliko je povedal Jože Duhovnik. Problem, o katerem smo pisali v prejšnji številki, je po našem mnenju lahko takšen: Livarno na hitro in po tihem reorganizirajo brez javno objavljenih načrtov. Število mojstrov so zmanjšali na 3 in le-ti so izvedli prvo ocenjevanje delavčev, iz katerega je nastal spisek 72 presežnih delavcev. Ko so dobili opozorila o nepravilnostih in zaradi zanimanja inšpektorja so prvotni spisek zmanjšali za šest delavcev.
Duhovnik je večkrat omenil, da sindikati ne spoštujejo dogovorov. Dokaz za to trditev so enostranske objave v časopisih. Marjan Pirc (SKEI) naj bi bil obveščen o vsem, kar je pomembno za delavce. Probleme v livarni pa zdaj rešujejo neposredno z delavci in ne prek sindikalnih zaupnikov. Nekatere livarje so skušali prezaposliti v drugih družbah, vendar na to niso pristali, ker nočejo delati. Litostroj pa mora vse delavce produktivno zaposliti. Na naše posebno vprašanje o pla-
čah je Duhovnik povedal, da jih bodo livarji prejeli 4. marca.
Lansko poslovno leto so štiri litostrojske družbe končale z izgubo. Tovarna ulitkov je je pridelala za 4,7, TPO za 3,1, TIO za 2,8 in črpalke za 1,8 milijona DEM. Tolikšne izgube, skupaj 12,4 milijona DEM, Litostroj ne more pokriti, kljub temu da so druge družbe poslovale pozitivno.
V uredništvo smo dobili ob-
Dr. Jože Duhovnik
vestilo, da so nekateri delavci iz TIO dobili posebno denarno
nagrado kar v kuverti. Duhovnik je povedal, da kaj takega v Litostroju ni mogoče. Kasneje nas je sekretarka koncerna Slavica Mrkun obvestila, da gre za čisto laž in da zadevo raziskujejo. Direktorja Duhovnika sem vprašal tudi o pravilnosti informacije, po kateri Litostroj ni plačal akontacije dohodnine za bone, ki so jih med letom prejeli delavci. Odgovoril je, da bo koncem to popravil in da delavcem dohodnine ne bo treba plačati iz svojega žepa.
Z dr. Jožetom Duhovnikom sem se srečal prvič. Prvič v novinarski karieri sem ugotovil, da z nekom o nobenem
vprašanju ne morem razmišljati na enak način. Kar zadeva šolajoče se delavke, je Litostroj nedvomno tisti, ki se skuša presežnih delavk rešiti na nezakonit način. Če bo odločitev v podjetju obveljala, bo Litostroj zanesljivo izgubil sodni spor. O tem je prepričan tudi zagovornik odpuščenih delavk odvetnik Zvone Taljat. V livarni je res marsikaj narobe in je vse prej kot urejena. Prepričan pa sem, da je treba livarje in njihov sindikat obravnavati kot subjekt sanacije. Duhovniku lahko verjamemo, da ne ve za vse nepravilnosti v okviru koncema. Prepričani pa smo, da se za to, kar se dogaja, ne sme sprenevedati. Generalni direktor je v javnosti večkrat govoril o uspešni sanaciji koncema Litostroj. Podatki o lanskoletnih izgubah dokazujejo, da lahko o njegovih trditvah le dvomimo.	Franček Kavčič
POLOVICA LENARŠKIH DELAVCEV JE NA ZAVODU
O gospodarski krizi v najmanj razviti slovenski občini Lenart v Slovenskih goricah smo se pogovarjali s sekretarjem lenarškega krajevnega odbora pri območni organizaciji ZSSS v Podravju Jožetom Murkom.
»V lenarški občini, kjer je okoli 4400 aktivnih prebivalcev, je že več kot 1700 brezposelnih. Največ delavcev je izgubilo delo v Elektrokovini, v Tovarni avtomobilov in motorjev, v koncernu TVT in v nekaterih drugih mariborskih podjetjih. Veliko delavcev iz lenarške občine je delalo tudi v Gornji Radgoni, in sicer v Avtoradgoni in Elradu, ki sta morala v stečaj,« pravi Jože Murko. Tudi veliko podjetij v Lenartu je šlo v stečaj.
Pred dvema letoma je moral v stečaj Cemont iz Lenarta, ki je dajal kruh 100 delavcem. To podjetje je močno prizadela izguba tržišč in zmanjšan obseg investicij v Sloveniji. Po-
DODATNO USPOSOBILI VEČ KOT 500 DELAVCEV PRI ZASEBNIKIH
Za okoli 3500 delavcev, ki delajo pri zasebnikih v občinah Maribor, Ruše, Pesnica in Lenart v Slovenskih goricah, sta bila konec minulega tedna pomembna dva dogodka. V Mariboru sta se sestali skupščina sklada za izobraževanje in skupščina stanovanjskega sklada delavcev pri zasebnikih.
Na skupščini sklada za izobraževanje delavcev pri zasebnikih v Podravju, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev in sindikatov delavcev pri zasebnikih, so pozitivno ocenili delo sklada v minulem letu. Sklad delavcem nudi več možnosti za izobraževanje ob delu in različne druge oblike usposabljanja in dodatnega izobraževanja, kakor pa jih delavci izkoriščajo. Predsednik sklada Janez Gubenšek je poudaril, da sklad znanje marsikdaj celo vsiljuje, saj so potrebe po izobraževanju slabo oblikovane. Pri tem je dragoceno sodelovanje obrtnih zbornic pri akcijah sklada. V lanskem letu je sklad vrnil šolnino 55 delavcem, pripravil je seminar o higienskem minimumu za 96 de-
lavcev in seminar za varnost pri delu za 296 delavcev. Na jezikovne tečaje je sklad poslal 7 delavcev, na srednjo šolo 5 delavcev, na tečaj računalništva 3 delavce, na gostinski tečaj v Mariboru 14 delavcev, na gostinski tečaj na Bledu 16 delavcev in na tečaj za frizerje 3 delavce. Poleg tega je sklad skrbel tudi za sodelovanje delavcev na strokovnih sejmih. Tako so 360 delavcev popeljali na strokovne sejme v Mariboru, 120 delavcev na sejem obrti in podjetništva v Celju, organizirali pa so tudi nekaj strokovnih ekskurzij.
Sklad, v katerega so lani zasebni obrtniki prispevali okoli 1,5 milijona tolarjev, je pripravil bogat program izobraževanja, tečajev, seminarjev in posebnega izobraževanja tudi za letos. Po besedah sekretarja sklada Franca Belšaka se bodo lahko ob delu izobraževali in usposabljali vsi delavci, ki bodo imeli za to interes. Sklad si prizadeva delavce tudi motivirati za dodatno izobraževanje, saj si s tem povečujejo varnost svoje zaposlitve in povečujejo možnosti za napredovanje. Hkrati
so usposobljeni delavci tudi največje zagotovilo za uspeh obratovalnice.
V Mariboru že nekaj let samostojno deluje tudi stanovanjski sklad delavcev pri zasebnikih v občinah Maribor, Ruše in Pesnica, ki je razpolagal s 117 stanovanji. Njegov predsednik je Ivan Zupančič, sekretar pa Franc Belšak. Nekdanji nosilci stanovanjske pravice v teh stanovanjih so po stanovanjskem zakonu odkupili 105 stanovanj. Iz zbranih kupnin je sklad na podlagi javnih razpisov s posojili pomagal 55 delavcem pri zasebnikih, da so rešili svoj stanovanjski problem. Še pred leti je sklad razpolagal s 450 milijoni tolarjev, sedaj pa obrača 169 milijonov kapitala. Kljub vsemu je doslej veliko prispeval k reševanju stanovanjskih problemov delavcev pri zasebnikih in bo tudi poslej. Na skupščini sklada so se namreč dogovorili, da bodo pomagali delavcem pri zasebnikih še naprej s posojili pri nakupih stanovanj in gradnji hiš. Prednost bodo dajali mladim družinam.
Tomaž Kšela
dobni razlogi so botrovali tudi stečaju Centrovoda, kjer je bilo zaposlenih okoli 175 delavcev. Po isti poti je šla ne dolgo za tem tudi Klemosova Tovarna jeklenih konstrukcij, ki je dajala kruh okoli 170 delavcem. Zaradi pomanjkanja investicijskih del je moralo v stečaj tudi podjetje Klemos Proizvodnja investicijske opreme, v katerem je delalo okoli 150 delavcev. Agro Lenart pa je pred stečajem ustanovil dve novi podjetji: Žipo za živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo ter Sadjarstvo. Kakšna bo njuna usoda, bo pokazal čas, saj bosta obe z denacionalizacijo izgubili precej zemljišč.
V gospodarstvu občine Lenart je tako zaposlenih samo še okoli 1500 delavcev (podatek je za lanski oktober), v negospodarstvu pa manj kot 700 delavcev.
»V občini Lenart je približno enako število članov našega sindikata zaposlenih kakor brezposelnih,« z zaskrbljenostjo ugotavlja Jože Murko. Povsem natančne evidence o brezposelnih članih sindikata niti nimajo, saj so bili brezposelni delavci sindikalno povezani v svojem podjetju.
»Socialne probleme v občini zelo blaži to, da imajo številni delavci doma tudi košček zemlje. Večina kmetij v osrednjih Slovenskih goricah je tako majhnih, da se na njih družine ne morejo preživljati s kmetijsko proizvodnjo.«
Jože Murko
Veliko brezposelnih delavcev v občini Lenart hodi občasno delat tudi v Avstrijo. Kakor so nam povedali domačini, zasluži delavec iz Slovenije v Avstriji pri poljskih delih od 400 do 500 šilingov dnevno, zidarji, mizarji in drugi delavci s poklici pa zaslužijo od 700 do 900 šilingov na dan.
»Kljub težkim socialnim razmeram v občini prejemamo na sindikate zelo malo prošenj za solidarnostno pomoč, saj si vsak po svojih močeh poskuša pomagati sam,« pravi Murko.
Kakšne so pa perspektive lenarškega gospodarstva? V njem kolikor toliko uspešno posluje obrat Uniorja z 90 zaposlenimi, obrat Kristala s 60 zaposlenimi, obrat Peka v Benediktu s 100 zaposlenimi, podjetje Livarna-Aklimat s 130
zaposlenimi in podjetje TBP s 180 zaposlenimi, eno redkih v občini, ki delavce plačuje po kolektivni pogodbi ali celo boljše. V zadnjih letih se vse hitreje razvijata tudi obrt in podjetništvo, ki dajeta kruh že več kot 300 zaposlenim. Kakor ugotavljajo sindikalni zaupniki, pa marsikateri privatni delodajalec krši pravice delavcev. Ti se ne upajo pritožiti, saj ne bi radi izgubili dela, pa če so v rednem delovnem razmerju ali delajo »na črno«.
»Nasploh se delavci zadnje čase zelo bojijo za delovno mesto in socialno varnost, zato so se samo v skrajni sili pripravljeni postaviti za svoje pravice,« pravi Murko.
Kljub temu so v največji tovarni v Lenartu, v tovarni konfekcije Caprice s 360 zaposlenimi delavke letos že dvakrat stavkale, saj niso pravočasno dobile skromnih plač, skrbi pa jih tudi usoda tovarne.
Vse več brezposelnih delavcev v lenarški občini se »po-razgublja« med griči Slovenskih goric. To je zaskrbljujoče, saj s tem objektivno postajajo težje zaposljivi. Kako bodo preživljali sebe in svoje družine? Bodo lahko čez nekaj let našli svoje mesto v modernizirani industriji, ali pa bo začel na vasi po mnogih desetletjih zopet nastajati »kmečki proletariat«, ki si bo služil kruh z delom na črno pri novodobnih veleposestnikih?
Tomaž Kšela
ZAKON O SOUPRAVLJANJU
s komentarjem Milana Utroše
v Rokovniku-priročniku ’94.
Cena 1.575 SIT.
Naročila pošljite na naslov:
ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033, fax 311-956.
NAROČILNICA	->|
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).izvod(ov) Zakona o soupravljanju
(v Rokovniku 94).
Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:....
Ime in priimek podpisnika:..
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju
3.	Želimo po prednaročniški ceni - plačamo predračun pred izidom
Podpis naročnika
SEDEM DNI V SINDIKATIH
NADURNO IN POGODBENO DELO JE PO NOVEM OMEJENO
Pred nedavnim je začel veljati novi zakon o spremembah in dopolnilih zakona o delovnih razmerjih. 6 tem, kakšne novosti prinaša ta zakon za delavce in vse druge delojemalce, ki se preživljajo s prodajanjem svojega fizičnega in umskega dela, smo se pogovarjali z Vekoslavo Krašovec, vodjo strokovne službe območne organizacije ZSSS za Podravje.
Ali so po novem zakonu še vedno zaščitene posamezne kategorije delavcev, ki jih delodajalci ne morejo odpustiti kot presežne delavce?
Po novem zakonu se krog delavcev, ki so tako zaščiteni, povečuje. Delavcem, ki uživajo zakonsko zaščito (gre za invalide, za starejše delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do 5 let zavarovalne dobe, za delavce z manj kot enim letom delovne dobe, za oba zakonca, ki sta zaposlena v isti organizaciji oziroma pri istem delodajalcu, za delavce, ki imajo zakonce, ki so kot nezaposleni prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, za delavke oziroma delavce samohranilce, ki imajo otroke stare do dveh let, in za delavke oziroma delavce z otrokom, zmerno ali težje motenim v duševnem ali telesnem razvoju, preneha delovno razmerje samo, če dajo sami za to pisno soglasje.
Delodajalec je omenjene delavce dolžan pisno opozoriti na posledice prenehanja delovnega razmerja z njihovim soglasjem, saj se z njim šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo sporazumno. Delavec, ki mu je sporazumno prenehalo delovno razmerje, pa za čas brezposelnosti ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.
Pričakovati je mogoče, da bodo delodajalci delavcem, ki uživajo zakonsko zaščito, ponujali odpravnine za pisno soglasje k prenehanju delovnega razmerja. Vendarle pa mora vsak delavec temeljito razmisliti o svoji socialni varnosti. Delavci, ki jih za-
kon ščiti in ki te zaščite ne želijo izgubiti, ne bodo smeli dati pisnega soglasja k prenehanju delovnega razmerja.
Ali ne obstaja kljub pisnemu opozorilu, ki ga morajo delodajalci dati delavcem, nevarnost, da bi posamezni delodajalci poskušali delavce prepeljati žejne čez vodo?
Zagotovo. Zato morajo biti delavci izredno previdni pri podpisovanju vseh izjav, ki jim jih ponudijo delodajalci. Še posebej, če jih ne razumejo v celoti ali če niso poučeni o posledicah podpisa izjave. Bolje je prej povprašati sindikalnega zaupnika ali prositi za pojasnilo naše strokovne službe,
jih pogodbeno ponovno zaposlili.
Možnosti za pogodbeno delo so po novem zakonu zmanjšane. Tako lahko pogodbeno delo traja največ 60 dni v koledarskem letu oziroma 8 ur tedensko, če gre za opravljanje trajnejših kratkoročnih del.
Glede na dosedanje zlorabe pa zakon izrecno prepoveduje sklepanje pogodb o delu z upokojencem, ki mu je kot trajno presežnemu delavcu prenehalo delovno razmerje pri tej organizaciji oziroma delodajalcu in ki mu je bila iz tega naslova dokupljena zavarovalna doba ali izplačana odpravnina.
Prav tako je novost v zakonu
kakor pa zvoniti po toči, saj vemo, da je takrat prepozno.
Ali bo novi zakon kaj prispeval tudi k temu, da bi si v sedanji gospodarski in socialni krizi delo, ki ga je očitno za vse premalo, bolj pošteno razdelili?
Zakon je omejil nadurno delo na največ 8 ur na teden, 20 na mesec oziroma 180 ur na leto. Pre-pračunavanje dela preko polnega delovnega časa ni več mogoče. Izjema pri tem je le zdravstvena dejavnost, kjer so ostale v veljavi dosedanje omejitve nadurnega dela, in sicer na 10 ur na teden.
Kako pa je s pogodbenim delom? Marsikdaj so delodajalci delavce odpustili ali jim svetovali predčasno upokojitev, nato pa so
določilo, da mora organizacija oziroma delodajalec o vsaki sklenjeni pogodbi o delu obvestiti tudi zavod za zaposlovanje, ki ga mora obveščati tudi o izplačilih po pogodbenem delu.
Nekaj novosti je tudi na področju zaposlovanja invalidov in starejših delavcev.
Novost v zakonu je, da lahko delodajalec delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, ali starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do 5 let zavarovalne dobe in nima zagotovljenega ustreznega delovnega mesta, odredi čakanje na delo.
V času čakanja na delo ima takšen delavec pravico do nadome-
stila plače v višini, kot bi mu pripadala, če bi bil brezposeln. To pomeni, da takšen delavec dobi prve tri mesece 70 odstotkov, kasneje pa 60 odstotkov povprečne plače, ki jo je prejemal zadnje tri mesece pred napotitvijo na čakanje. Vendar pa nadomestilo plače ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčene plače po zakonu.
Kako pa je s konkurenčno klavzulo? Ali še velja?
V zakonu ni več takoimenovane konkurenčne klavzule, ki je delavcu po prenehanju delovnega razmerja prepovedovala ustanavljanje podjetja ali obrti z enako ali podobno dejavnostjo, kot jo opravlja delodajalec, pri katerem je bil delavec do prenehanja delovnega razmerja zaposlen. Prav tako ni več prepovedano sklepanje delovnega razmerja, pogodbe o delu in avtorske pogodbe pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako dejavnostjo.
Konkurenčna prepoved je doslej onemogočala, da bi delavec v svojem podjetju uporabljal znanje in zveze, ki jih je pridobil v prejšnjem podjetju, če bi to pomenilo za nekdanje podjetje konkurenco. Konkurenčna prepoved bi bila možna le, če bi nekdanji delodajalec v obliki odškodnine delavcu nadomestil zmanjšano zmožnost zaposlitve ali samozaposlitve. Ker tega zakon ni omogočal konkurenčna prepoved preprosto ne velja več.
In za konec še vprašanje o vlogi delavskih svetov, kjer pač še obstajajo.
Delavskega sveta ali drugega organa podjetja, ki bi predstavljal delavce, ni več. Sedaj je to v pristojnosti svetov delavcev ali v pristojnosti delavskih zaupnikov.
Pri tem pa se vloga sindikatov ni spremenila, saj imajo še vedno veliko vlogo pri ugotavljanju razlogov za prenehanje potreb po delu delavcev, pri sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev, pri sklepanju kolektivnih pogodb in pri uresničevanju drugih pravic delavcev.
Tomaž Kšela
SPREMEMBE ZAKONA 0 DELOVNIH RAZMERJIH IN ZAPOSLOVANJU
Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji 20. decembra lani sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. RS, št. 71/ 93), veljati pa sta začela 14. januarja letos.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih prinaša te novosti:
-	odpravljena sta 5. in 6. odstavek 7. člena, ki sta po odločbi ustavnega sodišča v nasprotju z ustavo sankcionirala konkurenčno prepoved v škodo delavca;
-	delavcem, ki jim po zakonu ne more prenehati delovno razmerje kot tehnološkim presežkom, lahko organizacija oz. delodajalec odredi čakanje na delo, za čas čakanja pa prejemajo nadomestila v višini, kot bi ga prejemali za čas brezposlenosti (36. d člen);
-	v primerih, ko delovno razmerje lahko prenaha samo s soglasjem delavca, mora biti delavec predhodno pisno seznanjen s posledicami takega soglasja, soglasje pa mora biti pisno (36. d člen);
-	primeri, ko delavcu lahko preneha delovno razmerje samo s soglasjem so razširjeni tudi na samohranilke (oz. samohranilce) z otrokom, z zmerno ali teže motenim v duševnem ali telesnem razvoju (36. d člen);
-	nadurno delo je omejeno na 8 ur tedensko, 20 ur mesečno oz. 180 ur letno (do sedaj 10 ur tedensko) (50. člen);
-	pogoji za prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve so izenačeni s pogoji iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (63. člen);
-	delo po pogodbah o delu je omejeno na največ 60 dni v letu (do sedaj 90 dni) oz. največ 8 ur tedensko (do sedaj 10 ur), pri čemer so izenačene pogodbe o delu po zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o obligacijskih razmerjih (107. člen);
-	prepovedano je sklepati pogodbe o delu - —'-'.jr-nn, ki so se upokojili po določbah
zakona o delovnih razmerjih kot presežni delavci (107. člen);
- izvode pogodbe o delu se posreduje zavodu za zaposlovanje (110. člen).
V zakonu so povečane denarne kazni in opravljene nekatere redakcijske spremembe besedila ter uveljavljena pojma »svet delavcev« in »plača«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti prinaša te novosti:
-	delodajalci so dolžni zavodu za zaposlovanje posredovati kopije pogodb o delu in podatke o izplačilih po teh pogodbah (9. člen);
-	zavod za zaposlovanje določa pogoje za prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti (15. člen);
-	dodana sta nova primera, ko brezposelni ni upravičen do nadomestila: če zavarovanec da pisno soglasje za prenehanje delovnega razmerja in če ne uveljavlja varstva pravic, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje (19. člen);
-	znesek denarnega nadomestila ne more biti nižji od 80 % neto zajamčene plače in ne višji od štirikratnika tega zneska (doslej petkratnika) (21. člen);
-	odpravljena sta 22. in 23. člen, ki sta določala denarne dodatke za vzdrževane družinske člane, ker se ti sedaj izplačujejo po zakonu o socialnem varstvu;
-	znesek denarnega nadomestila se usklajuje mesečno enako kot plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (24. člen);
-	do podaljšanja izplačevanje denarnega nadomestila do upokojitve so upravičeni samo državljani Republike Slovenije, s soglasjem zavarovanca pa je mogoče namesto podaljšanega nadomestila dokupiti zavarovalno dobo, za kar 50% sredstev zagotovi zavod; enake pravice ima tudi tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje in z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas (26. člen);
-	če zavarovanec uveljavlja denarno nadomestilo po 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, se mu doba izplačevanje nadomestila skrajša za to prekoračitev (31. člen);
-	zavarovanec, ki je kot tehnološki presežek postal brezposelen, nima pravice do nadomestila za čas skrajšanja odpovednega roka, če se je sporazumel za skrajšanje odpovednega roka (31. člen);
-	doba izplačevanje denarnega nadomestila se skrajšuje, če uživalec denarnega nadomestila pridobiva dohodek po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in podobno, in sicer, če ti prejemki presežejo dvakratnik zneska najnižjega nadomestila (33. a člen);
-	do denarne pomoči za brezposelnost so upravičeni samo zavarovanci, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (35. člen);
-	upravičenci do denarne pomoči so tudi tisti, ki niso imeli pripravništva, če to ni predpisano, in pripravniki s pripravniško dobo, ki je krajša od 9 mesecev (35. člen);
-	zaostrena so merila za pridobitev denarne pomoči za primer brezposelnosti (35. a in 35. b člen);
-	doba prejemanja denarne pomoči je skrajšana na največ 6 mesecev (37. člen);
-	uživalci pravic po tem zakonu so dolžni zavodu javljati vse podatke, ki vplivajo na te pravice (45. a člen);
-	zavod lahko stimulira zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve in tistih brezposelnih, ki so več kot 2 leti prijavljeni na zavodu, če organizacija povečuje število zaposlenih in če traja zaposlitev najmanj 2 leti; stimuliranje se izraža s prispevki na plače za obdobje enega leta (48. a člen);
-	povečane so denarne kazni, spremenjene
nekatere določbe v zvezi z uporabo novih pojmov oz. spremenjenih nazivov pristojnih organov in prehodne določbe v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki ne posegajo v že pridobljene pravice.	Gregor Miklič
PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
• več avtorjev:
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Detovno razmerje - Prenehanje potreb po delaOcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT
• Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT
• Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč. organizacijske oblike, prednost in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT
• Stane Uhan
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT
• Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT
• Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT
• Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT
• ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja
Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT
• KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM
Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklep Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Cena 950 SIT + 5% p. davek
-----------------------------------
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
... izv. • Plačni sistem
... izv. • Kariera kot...
... izv. • Socialna država...
... izv. • Zdrav. zav...
...... izv. • Kol. pog. za negosp. ■
Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:...............................
izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Zakon o last.
Ulica, poštna št. in kraj:.
Ime in priimek podpisnika:.
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne: ........................ ........................................
Žig	Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956.
		
3. marca	KAŽIPOT	POCENIMO ŽIVLJENJE
KAKO DO OBVESTILA O ODPRTJU RAČUNA LASTNIŠKEGA CERTIFIKATA
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je ob izdaji in razdelitvi lastniških certifikatov razposlalo vsem njihovim imetnikom s stalnim prebivališčem v R Sloveniji pisna obvestila o odprtju certifikatnega računa. Hkrati je s pristojnimi institucijami sklenilo ustrezne dogovore, s katerimi je omogočilo ter olajšalo pridobitev obvestila o odprtju certifikatnega računa tistim upravičencem, ki ga na dom niso prejeli, ter pridobitev možnosti za uporabo lastniškega certifikata s strani dedičev v primeru smrti imetnika lastniškega certifikata.
Tisti, ki niso prejeli obvestila o odprtju računa lastniškega certifikata, pa menijo, da so do njega upravičeni, se lahko obrnejo na najbližjo podružnico SDK-ja ter zahtevajo izpis stanja s certifikatnega računa. Ob zahtevi morajo predložiti EMŠO številko, ki je enaka številki evidenčnega računa lastniškega certifikata. SDK v tem primeru izda izpis takoj, vlagatelj zahteve pa ji mora za to storitev plačati 100 tolarjev. Če pa na podružnici SDK-ja ugotovijo, da vlagatelj zahteve nima odprtega certifikatnega računa, se mora ta obrniti na občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve v kraju svojega stalnega prebivališča ter vložiti zahtevo za preverbo podatkov. Občinski upravni organ bo najprej preveril, ali je vlagatelj zahteve upravi-
čen do lastniškega certifikata, in če je, opravil ustrezno ažuriranje podatkov. Vlagatelj zahteve bo v tem primeru najkasneje v enem mesecu prejel obvestilo o odprtem evidenčnem računu po pošti na dom. Za pridobitev obvestila se lahko pooblasti tudi druga oseba. Pooblastilo mora biti pisno ter overjeno na sodišču. Iz vsebine pooblastila mora biti tudi razvidno, da se nanaša na ureditev zadev v zvezi z evidenčnim računom lastniškega certifikata.
Starši otrok, ki niso dopolnili 18 let, oziroma osebe, ki so s strani občinskega organa socialnega skrbstva postavljene za skrbnika mladoletnih otrok, ali osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, lahko kot zakoniti zastopniki urejajo vse zadeve v zvezi z evidenčnimi računi lastniških certifikatov svojih otrok oziroma varovancev. Pri ureditvi teh zadev se morajo starši izkazati z rojstnim listom svojih otrok, skrbniki pa z odločbo o postavitvi za skrbnika.
V primeru smrti upravičenca so do lastniškega certifikata zapustnika upravičeni njegovi dediči na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Lastniški certifikat zapustnika je del zapuščinske mase. Če zapuščinska obravnava še ni bila opravljena, lahko dediči na prvem naroku predložijo sodišču obvestilo o odprtem računu lastniškega certifikata, ki je bilo na-
Slepci bodo letos videli bolj slabo; gluhi bodo precej slabo slišali; nemi pač ne bodo govorili; bogatim bo veliko bolje kot revnim in zdravim bolje kot bolnim.
Francois Rabelais
Ni daleč od blaznosti, če sliši kdo osla rigati, pa se mu zdi, da posluša simfonični koncert.
Erasmus Desiderius
DEVIZNE REZERVE NARAŠČAJO, ZUNANJI DOLG SE ZMANJŠUJE
Sodeč po skupnih slovenskih deviznih rezervah, nam konec koncev ne gre tako zelo slabo. Le-te so se namreč v lanskem decembru povečale za skoraj sto milijonov dolarjev, po podatkih Banke Slovenije pa so zadnji dan minulega leta znašale milijardo 566 milijonov dolarjev. Več kot kdajkoli doslej. Od tega so imele poslovne banke v tujini v obliki gotovine, čekov, vpoglednih in vezanih računov za 796 milijonov dolarjev rezerv, centralna banka pa okoli 770 milijonov dolarjev.
Pa dolg Slovenije?! Celotni
zunanji dolg naše države je konec novembra 1993 znašal 1,8 milijarde ameriških dolarjev, in je bil glede na mesec poprej manjši za 43 milijonov dolarjev.
Dolgoročni zunanji dolg Slovenije je konec lanskega novembra znašal 1,68 milijarde dolarjev in je bil v primerjavi z oktobrskim manjši za 28 milijonov dolarjev. Kratkoročni zunanji dolg Slovenije je konec lanskega novembra znašal 109 milijonov dolarjev in je bil v primerjavi z mesecem poprej manjši za 14 milijonov.
A. U.
Srošuro
na.
5

slovljeno na zapustnika, in če z njim razpolagajo. Če dediči z obvestilom ne razpolagajo, menijo pa, da je zapustnik bil upravičenec do lastniškega certifikata, bo sodišče po uradni dolžnosti od SDK-ja zahtevalo podatke o tem, ali ima zapustnik odprt račun lastniškega certifikata.
V primerih, ko je zapuščinski postopek po pokojnem upravičencu že končan in je sklep o dedovanju že pravnomočen, morajo dediči pri pristojnem temeljnem sodišču, ki je izdalo sklep o dedovanju, vložiti ded-nopravni zahtevek, za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju lastniškega certifikata, kot pozneje najdenemu premoženju. Sodišče v tem primeru izda navedeni sklep brez obravnave.
Enak zahtevek morajo vložiti dediči v primerih, ko ni bilo zapuščinske obravnave, ker pokojnik ni zapustil premoženja oziroma je zapustil le premično premoženje, pa nobeden od tistih,
ki so upravičeni dedovati, obravnave ni zahteval.
Za uveljavitev svojih pravic iz naslova' podedovanega lastniškega certifikata morajo dediči vložiti pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, Ljubljana, Kotnikova ulica 5, vlogo za prek-njižbo sredstev z evidenčnega računa lastniškega certifikata zapustnika na evidenčni račun lastniškega certifikata dediča ter vlogi obvezno predložiti original ali overjeno fotokopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Takoj po prejemu pravilno vložene vloge bo ministrstvo opravilo zahtevano preknjižbo sredstev ter dostavilo dedičem po pošti obvestilo o novem stanju na računu lastniškega certifikata.
Dedič lahko zadevo uredi tudi osebno, tako da se oglasi na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ter predloži original ali overjeno fotokopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Na akcijo ZSSS KUPUJMO SLOVENSKO se je doslej odzvalo že 36 slovenskih podjetij, tem pa so se tik pred zaključkom redakcije
DE pridružila še:
-	TISKARNA KOČEVSKI TISK,
Kočevje
-	TRGOVSKO PODJETJE
»KVIK«, Maribor
-	ISKRA TERMINALI,
Kranj
KUPUJMO)
SLOVENSKO.
V V V V V V V V v v v v
Država vztrajno išče prav vse pipice, da bi iz nas izcedile kar največ. Mar to pomeni, da bomo že jutri plačevali »trošarino« tudi na že dokaj oporečno pitno vodo?
TROŠARINA ALI NOVA BATINA
Na področju ožemanja svojih državljanov je naša država inovativna, da je kaj. Iz dneva v dan rojeva nove in nove izmišljotine, naši poslanci, ki so si za začetek zagotovili mastne plače, pa kar dvigujejo roke. Očitno jih bolj malo briga, kako bo živela - bolje, životarila - uboga slovenska para. Samo da bo za »državne organe« dobro poskrbljeno.
Najnovejša zaušnica se imenuje trošarina. Zveni na moč učeno, pa čeprav gre v resnici le za nov davek. Plačevati smo ga začeli na že tako ali tako obilno obdavčene alkoholne pijače. Zastopniki ljudstva so ga sicer brez posebnega negodovanja sprejeli že konec lanskega leta, batina pa je do naroda priletela 1. marca. Tako je bilo tudi dogovorjeno. No, če se že ni posrečil zamišljeni novi davek na avtomobile, pa se je brez posebnih zapletov ta na alkoholne pijače.
Da bi davkoplačevalci kar najmanj razumeli in čim manj stegovali svoje jezike, je vlada svojo novo iznajdbo krstila s trošarino oziroma akcizo. Pa še zdaleč ne gre za kdo ve kakšno inovacijo. Gre za dodatno obdavčevanje proizvodov, ki so že tako ali tako krepko obdavčeni in za naše bedne plače že danes (predragi).
Z novim zakonom o posebnem prometnem davku od alkoholnih pi-
jač so torej proizvajalci dolžni obračunavati in plačevati trošarino oziroma dodatni davek. Ta bo proizvajalce in tudi uvoznike pri vsakem litru vina veljal 9 tolarjev, pri pollitrski steklenici piva 10 in pri žganih pijačah 300 tolarjev za liter.
Mnogi pravijo, da ga je država ponovno polomila. Med drugim tudi zaradi dvojnih meril. Ena veljajo namreč za družbeni sektor, druga za zasebnike. Ti bodo namreč tako kot doslej, torej brez dodatnega davka, lahko prodali po 300 litrov vina in 40 litrov žganjice na vsakega polnoletnega člana gospodinjstva na leto. Pa še kako drugače si bodo pomagali, glede tega smo lahko povsem brez skrbi. Skratka, država je zasebnikom spet pogledala skozi prste, udarila pa družbeno predelavo. Prav tako pa tudi potrošnike. Ni kaj, v prihodnje si bomo nazdravljali še manj!
Pa še vrsta drugih neumnosti je v tej trošarini. Novi posebni davek je sedaj v osnovi za obračun prometnega davka in trgovskih marž. To pa pomeni, da bodo končne cene nekaterih izdelkov dvakrat tolikšne, kot so bile doslej. Ni kaj, kmečki lobi si bo znova opomogel, delavci mnogih slovenskih podjetij pa so spet potegnili kratko.
Bravo, država, bravo, predstavniki naroda.
Andrej Ulaga
(M®
Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 9
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE, POBJETJA, TURISTIČNE AGENCIJE IN POSAMEZNIKE VABIMO, DA BORZI POSREDUJEJO V PRODAJO PROSTE TERMINE V SVOJIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH. SPREJEMAMO PONUDBE ZA POLETNO SEZONO.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1.	Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti, za 6 oseb 47 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po šolskih počitnicah.
2.	Rogla - apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 50 DEM v tolarski protivrednosti in 5 odstotni davek. Termini od 13. do 20. marca.
3.	Pokljuka - apartmaji za 4 osebe 54 DEM, za 2 osebi 35 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Prosti termini od 12. marca do 2. aprila. Po 2. aprilu cene nižje i za 20%.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJSKI BISTRICI - 9 dvoposteljnih sob z mož nostjo dodatnega ležišča. Cena: penzion 31 DEM, polpenzion 25 DEM smučarske vozovnice: dnevna 20 DEM, popoldanska 13 DEM v tolarsk protivrednosti. Smuka ugodna. TO PONUDBO PRIPOROČAMO.
5.	Počitniške hišice v Bohinju - UKANC - v idiličnem okolju pod Komarčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena: 52 DEM v tolarski protivrednosti. TERMINI od 21. do 25. marca in od 1. aprila dalje.
6.	KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 41 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 7. marcu.
Zdravilišča
1.	POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU - hišice za štiri ali šest oseb. Cene 59 oz. 79 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 2. 3. do 20. 3. in od 13. do 30 3.
2.	Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 5E DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Atomska vas - garsonjera za štiri osebe, prosto po 12. marcu. Cena 4S DEM v tolarski protivrednosti, turistična taksa ni vključena.
Morje
1.	Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 1500 tolarjev.
2.	Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.000 tolarjev na dan.
3.	Garsonjera v Novigradu - za pet oseb: bivalna dnevna soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 1.400 tolarjev na dan.
B.	SEJEMSKA PONUDBA
1.	ITB Berlin, turistična borza od 5. do 10. marca. Štiridnevno potovanje stane 1.695 DEM v tolarski protivrednosti.
2.	MEDNARODNI KNJIŽNI SEJEM V LONDONU od 20. do 22. marca Petdnevni ogled sejma in Londona, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, sejemske vstopnice. Cena 1095 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	GLASBILA FRANKFURT od 16. do 20. marca, tridnevni obisk, prevoz z avionom. Cena 1050 DEM v tolarski protivrednosti.
4.	CEBIT 94 V HANNOVRU od 16. do 23. marca. Tri ali štiridnevni ogled sejma, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, vstopnine. Cena tridnevnega programa 815 DEM v tolarski protivrednosti.
5.	IHM Munchen od 13. do 20. marca. Obrtni sejem, dvo ali tridnevni obisk sejma, potovanje z avtobusi. Cena 165 oz. 275 DEM v tolarski protivrednosti.
6.	AVTOSALON ŽENEVA od 10. do 20. marca. Tridnevni obisk sejma z letalom 1230 DEM, štiridnevni z avtobusnim prevozom 280 DEM v tolarski protivrednosti.
7.	INDUSTRIJSKI SEJEM V HANNOVRU od 20. do 27. aprila. Tridnevn ogled sejma 990 DEM, štiridnevni 1050 DEM v tolarski protivrednosti.
ZA SKUPINE OB SEJEMSKIH PROGRAMIH PO ŽELJI OBLIKUJEMO DODATNE PROGRAME.
C.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH
2.	PODJETJA, SINDIKALNE ORGANIZACIJE, AGENCIJE IN PRIVATNE LASTNIKE VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO SVOJE PONUDBE ZA POLETJE 94.
POSLOVNA BORZA
VABIMO VAS, DA PROUČITE PONUDBO OBMOČNEGA SINDIKATA ZA PODRAVJE, KI PREDLAGA VLAGANJE V OBNOVO OBJEKTA NA IZJEMNI LOKACIJI V SEČI PRI PORTOROŽU. ATRIS JE PRIPRAVLJEN ORGANIZIRATI ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN OBLIKOVATI CELOVIT ČASOVNI NAJEM ENOT ZA POSAMEZNEGA VLAGATELJA ZA DOGOVORJENIH 15 LET. OBJAVA V DELAVSKI ENOTNOSTI. INFORMATIVNE PRIJAVE POŠLJITE NA ATRIS.
POSEBNA ATRISOVA PONUDBA
PRVOMAJSKA PONUDBA
Doživite zgodnje poletje že v času prvomajskih počitnic na jugu Italije v KALABRIJI. Sedemdnevni paket, avtobusni prevoz, bivanje v prvorazrednih apartmajih, idilična peščena plaža. Možnost polpenziona ali podaljšanje bivanja za 40% znižano ceno. Odhodi vsako soboto. CENA 299 DEM za osebo.
INFORMATIVNE REZERVACIJE SPREJEMAMO ŽE ZA ČAS LETNIH DOPUSTOV, MOŽNOST PLAČILA V TREH OBROKIH. CENA ZA SEDEMDNEVNO BIVANJE V LA CASTELLI V KALABRIJI BO OD 259 DEM ZA OSEBO. ODHODI VSAK PETEK IZ LJUBLJANE.
V DVEH TERMINIH BOMO ORGANIZIRALI TUDI AVTOKOLONE Z ORGANIZIRANIM SPREMSTVOM.
PONUDBA JE NAMENJENA ZLASTI SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM, KI ORGANIZIRAJO LETNI ODDIH ZA SVOJE SODELAVCE.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste, Metod Zalar, direktor borze
3. marca 1994

Sindikalna lista
Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa
in konča dve uri po njem)
2.	Kilometrina (od 31. 7. '93 dalje)
3.	Ločeno življenje
4.	Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini
5.	Regres za prehrano
marec 1994 SIT 2.500
1.200
900
20,60
24.607
900
5.200
	imuiii!	1
IBS!	(■■in!	%
IHlIBjilnh	IBilll«	««
- “firmhliflrih
_ l?ll	WMHW1 ■■■
sindikalni
|!!H Ml||
milil
Drugi del
V	prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov.
V	drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od oktobra ’93 do decembra ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od oktobra do decembra ’93 znaša 50.031,00 tolarjev-
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	25.016,00
-	za 20 let	37.523,00
-	za 30 let	50.031,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	150.093,00
3.	Solidarnostne pomoči	50.031,00
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko Opomba: V zadnjem času prejemamo proteste, da sindikalna lista objavlja prenizke zneske glede na določilo uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov (Ur. list RS, št. 72/93). Opozoriti moramo, da sindikalna lista temelji na določilih splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo RS (Uradni list RS, št. 39/93). Zneski se lahko spremenijo le s spremembo splošne kolektivne pogodbe. Omenjena uredba pa določa najvišje možne zneske, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
KAJ DELAJO
TOLAR POMOČI JE VEC VREDEN KOT ZA TISOČ TOLARJEV SOČUTJA
J
Kadar se človek znajde v finančni stiski ali nesreči, mu, pravi star pregovor, več pomaga tolar pomoči kakor za sto tolarjev sočutja. Tega se očitno zavedajo tudi v območni organizaciji Svobodnih sindikatov v Podravju, kjer je globoka gospodarska kriza, ki jo spremljajo stečaji, pahnila v socialno stisko že veliko delavcev in njihovih družin. Zato posvečajo veliko pozornosti tudi delovanju sklada za solidarnostne pomoči pri območnem sindikatu.
»Velikokrat smo potem, ko
Vprašanje:
Ker je vse več vprašanj o »dokapitalizaciji« podjetij - družb z omejeno odgovornostjo in o tem, kaj se bo zgodilo, če se te družbe ne bodo »dokapitalizirale«, in se vse bolj bliža 31. 5. 1995, to je datum, ki ga novi zakon o gospodarskih družbah, ki je začel veljati julija lani, določa kot skrajni rok za uskladitev vseh aktov z novim zakonom, bom tokrat na kratko opisal večino možnosti in posledic, ki jih določa novi zakon.
Odgovor:
Družbe z omejeno odgovoriš nostjo, ki so bile ustanovljene še £š: Pred sprejetjem novega zakona, :£: morajo do navedenega datuma uskladiti osnovni kapital, tako jšš da le-ta znaša najmanj :£• 1.500.000 tolarjev. Navedeni znesek oz. razliko do 1.500.000 vŠ; tolarjev lahko vložijo v denarju
POZOR, ODPRTI TELEFON!
313-942

Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh?
Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE.
Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro!
svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Ce le-to ne zadostuje za poravnavo vseh obveznosti, pa potem za obveznosti družbe subsidiarno odgovarjajo njeni družbeniki z vsem svojim premoženjem, ker družba sama nima zakonsko do-
ali v stvareh, to je v premični- družba sama nima zakonsko do-vS nah, pravicah, nepremičninah ločenega najnižjega osnovnega
__ i _ i i • _• •  •	Iz-oni + nl a	xrol-io -7o rl-mrzKrv
smo spoznali stisko posa- £:•:	,	_______, _______________ _	.
meznega člana, tudi posre- vŠ: oz- v stvareh, ki imajo svojo kapitala, kot to velja za družbo člani. Sš: ocehljivo vrednost (npr. avto,
( ..	Sindikat delavcev
ikE	dejavnosti energetike
Slovenija gostiteljica konference!
Delegacija SDE Slovenije se je v skladu s podpisanim protokolom o medsebojnem sodelovanju od 22. do 25. mudila na uradnem obisku pri Sindikatu dejavnosti FNLE CIGL Italije v Rimu. Obisk je bil povsem delovne narave, saj je bil namenjen sklepnim pripravam in dogovorom v zvezi s predvidenim sklicem mednarodne konference sindikatov energetike držav Srednje Evrope, katere organizator sta FNLE CIGL Italije in SDE Slovenije. Naša ocena je, da je obisk delegacije upravičil pričakovanje. Dogovorili so se o datumu konference, in sicer 23. in 24. junij 1994. Dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo to v Sloveniji. Iz opravljenih konzultacij tudi izhaja, da so sindikati energetike držav Srednje Evrope, to je Nemčije, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske in Hrvaške zainteresirani za sklic predlagane mednarodne konference. Na njej bodo obravnavali energetsko politiko srednjeevropskih držav in odnos sindikatov do nje. V tem okviru pa tudi:
-	možnost izmenjave energije in tehnologije;
-	zaščito in kakovost javnega sektorja in servisov;
-	ekologijo in
-	položaj, pravice in zaščito delavcev dejavnosti energetike.
Na konferenci bo posebej poudarjeno tudi prizadevanje za
mir in evropsko varnost. Konference naj bi se udeležilo okrog 45 predstavnikov sindikata energetike in predstavnikov evropskih - mednarodnih orgnanizacij in inštitucij. Vabljeni bodo tudi predstavniki vladnih in strokovnih inštitucij v Sloveniji.
V ponedeljek nov krog pogajanj
V	republiškem odboru SDE Slovenije nadaljujemo akcije za sklepanje novih panožnih kolektivnih pogodb elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije. Po dogovoru s sestanka predstavnikov ministrstva za gospodarske dejavnosti in vodstva SDE Slovenije z dne 21. 2. 1994 je s partnerji dogovorjeno, da se bodo pogajanja za sklepanje novih kolektivnih pogodb začela 7. 3. 1994. Hkrati v RO oz. SDE Slovenije nadaljujemo pripravo izhodišč za tarifni del novih pogodb in akcije v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetij v energetiki.
Ivo Miglič, sekretar
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Kaj je res in kaj ni?
V	javnosti je bilo obravnavanih kar nekaj zadev, ki se tičejo komunalnega gospodarstva. Za vse je najpomembnejša ugotovitev (Dnevnik, 12. 2. 1994), da so v komunali previsoke tarife in da so se neupravičeno povišale plače. Navedeni odstotki od 9% do celo 52% res morda vzbujajo razna vprašanja, vendar je bila obenem objavljena ugotovitev, da plače zaostajajo 10% za kolektivno pogodbo. Vseeno je vlada ponovno uveljavila omejitev cen komunalnih storitev, ki je bila v veljavi že lansko leto.
Čeprav je bilo v tem času kar precej informacij za javnost o stanovanjsko komunalnih podjetjih, pa so bolj odmevne: zapora deponije v občini Črnomelj in problemi njihove Komunale zaradi odvoza smeti; izguba v Komunali Hrastnik; v Novi Gorici pa spori o postopkih pri lastninjenju Komunalne energetike. Sindikat zaenkrat v urejanje tega še ni vključen, če pa bodo člani pokazali interes, smo na to pripravljeni.
Sindikat pa sodeluje pri razreševanju problemov predvsem plač v Komunali Trobovlje in v podjetju Publikus v Postojni. Ko smo pred letom dni in pol pisali o podelitvi koncesije temu podjetju, smo pozdravili doseženi dogovor o položaju delavcev, ki jih je prevzelo novo podjetje. Toda sedaj so v nezavidljivem položaju, saj so ostali na enakih postavkah kot v letu 1992 in krepko zaostajajo s plačami.
V	Komunali Koper pa smo bili na razgovoru o letošnji izvedbi komunalnih iger. Načeloma smo se dogovorili, da bodo najkasneje v prvi polovici junija, za izvedbo pa je zadolžen Rado Lorencon, ki je bil pri dosedanjih igrah uspešen vodja njihove ekipe.
Miloš Mikolič, sekretar


»Materialno in socialno stanje članic in članov Svobodnih sindikatov v Podravju je bilo v lanskem letu veliko slabše kot leto poprej, in to predvsem zaradi velike brezposelnosti ter zaradi ; slabega gospodarskega stanja in nizkih plač v številnih podjetjih v regiji,« pravi predsednica upravnega odbora sklada za solidarnostne pomoči pri območni organizaciji in hkrati predsednica območne organizacije ZSSS za Podravje Metka Roksan-dič. »Tako je v lanskem letu vsaj eno obliko pomoči iz sklada za solidarnostne pomoči prejelo 2289 članic in članov. Skupaj je sklad za vse solidarne pomoči v letu 1993 namenil 5.822.644 tolarjev.«
Največ sredstev je sklad, ki deluje skladno s pristojnostmi, opredeljenimi v ustanovitvenem aktu, in v okviru finančnih možnosti, namenil za denarne pomoči brezposelnim delavcem. Lani skupno 2,078.861,20 tolarjev. Zaposlenim članom Svobodnih sindikatov v stiski pa je razdelil skupno za 1,688.368 tolarjev denarnih pomoči. Poleg tega je sklad samo delavkam in delavcem Elektrokovine, ki so se ob stečaju čez noč znašli brez zadnje plače in odpravnine med brezposelnimi, pomagal z denarnimi pomočmi v skupni vrednosti 1,471.000 tolarjev.
krompirja za najbolj potrebne brezposelne člane je sklad porabil 319.680 tolarjev, za nakup krompirja za zaposlene člane pa 230.625 tolarjev. Skupno so 278 članicam in članom razdelili kar 25 ton krompirja. Sklad je lani napotil več brezposelnih in presežnih delavcev na seminarje in tako skupaj namenil za pomoč članicam in članom v denarni obliki 5.822.664 tolarjev.
Po besedah Marije Erako-vič, strokovne delavke sklada za solidarnostne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Podravje, pa je sklad pomagal članicam in članom v stiski tudi z materialnimi pomočmi. Tako je med najbolj potrebne razdelil 3,5 tone oblačil in obutve, za 333.095 tolarjev prehrambenih paketov, 150 prehrambenih paketov Rdečega križa in drugo.
dovali med našimi ‘člani. & ocenljivo vrednost (npr. avto, z omejeno odgovornostjo in del-Marsikateri naš Član je od- & ?Premo> poslovni prostor, pohi- niško družbo, stopil svojo rabljeno peč, & ^vo, stanovanje drugo ocenjeno Sarnostojni podjetnik ]e fi. pralni strli	|	ztrn0 oseba, Id na trgu samo-
nad vašim podjetjem uvedlo postopek likvidacije, za katerega boste obveznosti tako likvidiranega podjetja, če le-to ne bo imelo sredstev za poravnavo obveznosti, kot družbenik jamčili z vsem svojim premoženjem.
Obstaja pa tudi možnost, da sami predlagate izbris svojega podjetja iz sodnega registra po
pralni stroj članu v stiski,« pravi Marija Erakovič.
g:; drugo vrednost v podjetju). Po 31. 5. 1994 pa boste morali vž v treh mesecih uskladiti z novim :•:£ zakonom še vse akte podjetja.
i .
:0 Ce tega ne boste storili, vam zakon o gospodarskih družbah cionalno prvomajsko prire- jiji;: nudi možnost, da se preobliku-ditvijo v Brestemici, precej ':S: }ete v drugo družbo, za katero sredstev pa so skladu name- 5$: Spolnjujete pogoje. Najobičaj-nili tudi donatorji. Samo Si nejsaje osebna družba, ki jose-
mariborski časnik »Večer« je 1
Največ sredstev se je v sklad steklo od sindikalnih članarin. Nekaj so sindikati »zaslužili« tudi sami s tradi-
stojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost na podlagi priglasitve pri občinskem upravnem organu za javne prihodke. Priglasitev mora vsebovati označbo obrata in njegov sedež, ime podjetnika in njegovo prebivališče ter dokazilo, da podjetnik izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti v skladu
membe oz. zahteve zakona o gospodarskih družbah narejene v pisni obliki in v notarskem zapisu. Ker pa pri nas še niso pričeli delati notariati, to delo opravljajo odvetniki. Kakorkoli boste postopali, torej brez odvetnika ne bo šlo.
Vprašanje:
Z možem sva ugotovila, da zaradi najine različnosti najino skupno življenje nima smisla. Zato bi se rada razvezala s čimmanj komplikacij. Imava enega otroka, o katerem sva se sporazumela, da ostane pri meni, in nekaj premoženja, katerega delitev tudi ni sporna. Kaj lahko storiva?
Odgovor:
Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju
v sklad za naibnli socialno S? ^lka’ to ie 5™213,3 Z ne°meieno opravljanje nejavnosti v sKiactu	skutmih otrok 'in če nredložita
ogrožene prispeval 500 tisoč g diCS! Mpa^e ^	Satte.Ta poSfemm^rnkt
Si' zapletena oblika gospodarskih
;!
J
Brezposelnim in zaposlenim članom pa je sklad jeseni pomagal tudi pri nakupu ozimnice. Za nakup
Metka Roksandič
Marija Erakovič
Kdor ni videl množice razočaranih in prizadetih delavk in delavcev, ki so se po uvedbi vsakega stečajnega postopka v Mariboru zgrinjali v zgradbo območnih sindikatov v Tomšičevem drevoredu v Mariboru, si le stežka predstavlja, v kako veliko pomoč je bil sklad posameznim članom. Z njegovo pomočjo so prebrodili trenutno krizo in si na ta ali oni način zagotovili redni vir dohodkov - bodisi denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje ali socialno pomoč na centru za socialno delo.
Delavci nekaterih mariborskih podjetij, ki so morala v stečaj, so ostali brez vsakršnih dohodkov dva in več mesecev. Kaj je to pomenilo za zakonca z otroki, ki sta bila zaposlena v istem podjetju, si ni težko predstavljati...
tolarjev v obliki bonov za nakup. Sindikat SKEI pa je subjektov. Možno pa se je tudi ob stečaju Elektrokovine or-ganiziral vseslovensko akcijo zbiranja solidarnostne pomoči in tako skladu zagotovil več kot 1,8 milijona tolarjev sredstev.
skoraj samostojnega obrtnika.
Podatki, da pri nas še vedno vlada solidarnost med
delavci, kljub privatizacijski
SS preoblikovati v samostojnega Si: podjetnika.
£:|:	Družba z neomejeno odgovor-
ni: n°stjo je pravna oseba, ki za
Si
Če v navedenem roku ne boste postopali skladno z navedenimi zahtevami zakona o gospodarskih družbah, bo po pretečenem času sodišče po uradni dolžnosti
izkažete, da podjetje mma niKa zum 0 deiitvi skupnega premo-krsnih pravic m obveznosti na- ženja, ki je tudi izvršilni naslov, sproti tretjim osebam, oz. če se pri tem mora sodišče, preden za-le-te kasneje izkažejo, jamčite konsko zvezo razveže, ugotoviti, z vsem svojim premoženjem. ajj je s sporazumom primemo
poskrbljeno za otroke, ter zahte-Pomembno je tudi dejstvo, da vati mnenje centra za socialno morajo biti vse navedene spre- delo.
pmmmmmMmmm
'.V.V.V
8 1 I
evforiji v nekaterih strukturah, je razveseljujoča. Vendar pa so podatki o obsegu solidarnostnih pomoči v Podravju hkrati tudi zaskrbljujoči.
Kako dolgo bodo lahko delavci s svojo solidarnostjo še popravljali, česar ne zna ali noče urediti država z zakoni, ki bi morali vsakemu delavoljnemu in poštenemu delavcu in njegovi družini zagotoviti vsaj minimalno socialno varnost.
Bo delavstvo v Podravju lahko s solidarnostno sindikalno pomočjo reševalo socialne probleme, ki so iz dneva v dan bolj pereči, tudi v letošnjem letu? Pregovor pravi, da lahko revež revežu pomaga samo s solzami...
Tomaž Kšela
1
1
r
I
i
1
Carmen
Dokumentarni film Carmen je televizijska predstavitev gledališke predstave Carmen Drame SNG Maribor. Aprila 1993 je žirija na TV festivalu v italijanskem Riccioneju do-delila filmu Premio speciale z naslednjo obrazložitvijo:
Mestni trg v Ljubljani je bil v ponedeljek opoldne kar : premajhen za vse, ki so ob vrnitvi v domovino prišli pozdravit 2 2-člansko slovensko zastopstvo na XVII. zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju. Največjih ovacij od razglasitve suverenosti Slovenije naprej so bili seveda deležni dobitniki kolajn Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir, ki so v tistih olimpijskih dneh očitno postali pravi nacionalni junaki. Na tisoče starih in mladih jim je to dalo jasno vedeti ...
Utrujeni, a presrečni reprezentanti so jim v priložnostnih nagovorih obljubili, da jih bodo po tako prisrčnem sprejemu poslej še bolj razveseljevali, saj si »koširjemaniji« navkljub niso mislili, da je smučarija na Slovenskem res tako popularna ...
Torej: še se bomo veselili!	K-
Bravo, naši!
k .	• ja
i» lil
E
JU
.

r«a
Navdušenje ob vrnitvi naših olimpijcev je bilo nepopisno...
»Bronasti« Alenka Dovžan, Jure Košir in Katja Koren so bili seveda v središču pozornosti.
Film je predstava o predstavi in predstava o dogajanju med postavljanjem gledališke predstave, ki pa ne dokumentira samo gledaliških vaj, temveč izredno živo in z velikim posluhom za dobo in stil opisuje življenje gledališke skupine. Odlikujejo ga vrednote same gledališke predstave, kakor tudi izredna izrazna moč in notranja napetost, ki ustvarja novo poetično in kulturno ozračje mlade evropske dežele.
Film bo na sporedu v torek, 8. t.m. ob 20.35 na TVS 1.
Elza
Dogodki, ki so pripeljali do velikih preobratov na zemljevidu Evrope, so kmalu postali tudi zanimiva filmska snov. Boj za neodvisnost v bivši Sovjetski zvezi in preplet kultur dajejo ozadje filmu, v katerem doživimo ljubezen med priznanim gruzijskim režiserjem in uspešno nemško fotografijo. Splet fikcije in realnosti dajeta filmu poseben mik.
V času, ko se začenjajo meje rahljati, pride v Nemčijo režiser Giorgi, ki naj bi pripravil predstavo Schillerjevega Wil-helma Tella. Predstavil bo gruzijsko in seveda predvsem svojo lastno interpretacijo znane drame. Ob odhodu iz domovine ga je prijatelj Temo zaprosil, naj skuša v Nemčiji poiskati njegovo polsestro. Oče je bil vojni ujetnik in se je v tistem času zaljubil v Nemko. Kmalu po koncu vojne je bila ženska noseča,
DE KANAL - DE
moža pa so obtožili kolaboracije in ga poslali v Sibirijo. Tako je izgubil sleherno možnost, da bi se še kdaj vrnil v Nemčijo, ali da bi kakorkoli navezal stike s svojo oddaljeno ljubeznijo. Giorgi s pomočjo nemškega prijatelja res najde Temovo polsestro Elzo, ki ima v Frankfurtu fotografsko agencijo. S tem pa se vname še ena brezupna ljubezen - Giorgi je namreč poročen in doma ga čaka bolna žena. Po uspešni premieri se tako vrne v Gruzijo, kmalu pa mu sledi tudi Elza, da bi se srečala s polbratom Temom. To pa je ravno čas, ko pride v Gruziji do krvavih aprilskih dogodkov leta 1989, v katerih se v Tbilisiju spopadeta neoboroženo ljudstvo in vojska...
Nemško-gruzijski film Elza bo na sporedu v sredo, 9 t.m. ob 20.35 na TVS 1.
Viva Las Vegas
Idol številnih generacij, ameriški pevec Elvis Presley, se ni mogel ravno pohvaliti z uspešno filmsko kariero, toda musical Viva Las Vegas, ki ga je režiral veteran George Sidney, prav gotovo sodi med prijetne in dobro narejene hol-lywoodske izdelke. K temu je veliko pripomogla uspešno izbrana igralska ekipa. Presley-eva soigralka Ann-Margret je takrat obetala, da se bo razvila v pravo zvezdo glasbenih filmov. In tako se v ritmu prijetnih popevk in odličnih plesnih vložkov na privlačnih prizoriščih odvija in zapleta romantična zgodba o dekletu, ki je zaposlena kot kopališka mojstrica in učiteljica plavanja, in čednem natakarju ob bazenu, kjer dela svetlolasa lepotica. Toda Presley še zdaleč ni samo natakar; fant si je vtepel v glavo, da bo tekmoval in seveda tudi zmagal na znani avtomobilski dirki v Las Vegasu. Seveda pa to sploh ni enostavno, na tekmi se zberejo pravi profesionalci, med njimi tudi italijanski avtomobilistični šampion...
Film bo na sporedu v petek, 11. t.m. ob 20.30 na TVS 1.
SKEI je izdal lično brošuro z naslovom Nekatera najbolj pogosta vprašanja z nekaterimi najbolj pogostimi odgovori, ki jo je napisala njihova pravnica Lidija Jerkič. »Morda bodo tudi vam spodnje vrstice kdaj v pomoč,« je pripisala k uvodu in dodala: »Če se kdo želi pogovarjati o odgovorih in vprašanjih ali se o njih z mano prepirati, naj pokliče na (061) 312-246.«
Vprašanje:
Kdaj začne teči 6-mesečni odpovedni rok za presežne delavce?
Odgovor:
Šestmesečni odpovedni rok začne praviloma teči od dneva dokončnosti sklepa o ugotovitvi trajnega presežka delavca. Sklep je dokončen:
a)	Če dalevec ne vloži zateve za varstvo pravic zoper sklep, po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka;
b)	če dalavec vloži zahtevo za varstvo pravic, začne odpovedni rok teči od dneva vročitve sklepa drugostopnega organa delavcu. Drugostopni organ je organ v podjetju, ki odloča o zahtevah za varstvo pravic
(lahko je to posebna pritožbena komisija, lahko tudi še delavski svet).
Le v izjemnih primerih, ki jih določa ZDR, začne odpovedni rok teči po prenehanju dolo-čenga stanja oz. razloga (36. e čl.
ZDR). Za delavce v času služenja vojaškega roka, za delavce, ki so začasno odsotni z dela zaradi bolezni, za nosečnice in de- „ ,	,	, , , , ,
,	-	, ...	,	Tako zakon kot kolektivne
lavce v času porodniškega dopu-	db š donUščaio oba na-
sta začne odpovedni rok teči šele ?• ®	l,
cina urejanja delovnih razmerij.
S spremembo lastniških odno-
Vprašanje:
Ali delavcu, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela?
Odgovor:
Delavci, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, imajo v skladu z 12. čl. ZTPDR enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Med te pravice spada tudi pravica do nadomestila stroškov prevoza na delo in z dela. To pravico ureja tudi 74. čl. KPD.
Vprašanje:
Kakšna je razlika med podjetniško kolektivno pogodbo in splošnim aktom?
Odgovor:
Temeljna razlika med podjetniško KP in splošnim aktom so stranke, ki jih sprejemajo. Podjetniško kolektivno pogodbo sprejemata na eni strani organ upravljanja podjetja, na drugi strani pa sindikat (113. čl. ZDR), medtem ko splošne akte sprejema vedno le organ upravljanja podjetja. Podjetniška KP je torej dvostranski akt in rezultat na-sporotujočih si interesov dela in kapitala, medtem ko je splošni akt enostranski pravni akt, ki pretežno izkazuje interese kapitala, interesi dela pa nanj manj vplivajo.
sta začne odpovedni rok teči šele po vrnitvi na delo (ne glede na to, da je bil sklep dokončan že prej). Za delavce, člane organa upravljanja voljene in imenovane sindikalne zaupnike in delegate skupščine družbenopolitične skupnosti pa začne odpovedni rok teči po izteku mandata oz. v roku, določenem s KP.
sov in ukinjanjem družbenega kapitala pa bo težnja po dvostranskem urejanju teh razmerij vedno večja. Tudi delovno razmerje samo po sebi vedno bolj postaja dvostransko razmerje, torej pogodbeno razmerje posameznika z delodajalcem.
- ' *

KAJ DELAJO
II!
v republiških oflbonh
Sindikat državnih in družbenih organov
Z amandmajem nad razlike
Republiški odbor je poslal državnemu zboru predlog amandamaja k predlogu 20. a člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih, ki se glasi:
»Zaposleni v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti imajo pravico do:
-	nadomestila plače za čas odsotnosti z dela;
-	drugih osebnih prejemkov, regresa za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči;
-	povračila stroškov v zvezi z delom, prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, terenskega dodatka.
Nadomestila ter drugi osebni prejemki ter povračila se izplačujejo v višini, določeni s kolektivno pogodbo.«
V obrazložitvi so zapisali, da vlada RS takšnega stališča državnega zbora ni upoštevala in da bodo zato z ničimer utemeljene razlike med delavci, ki jih zajema ta zakon, še vedno obstajale. Po sprejemu tega amandmaja pa bi se v smislu enakopravnosti izenačili vsi zaposleni.
Posluh za sindikalna stališča
Predstavniki ROS državnih in družbenih organov so bili vabljeni na 5. sejo predsedstva Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, na kateri so med drugim razpravljali tudi o »razmejitvi pristojnosti ter zagotavljanju delovnopravne in socialne varnosti zaposlenih delavcev v občinskih upravnih organih, strokovnih službah in krajevnih skupnostih«. Stališča konference sindikata upravnih organov občin pri RO so na seji naletela na ugoden odmev.
v območnih organizacijah

Podravje
Odprodaja osnovnih sredstev
Svet Območne organizacije sindikatov Podravja je sprejel sklep o odprodaji naslednjih osnovnih sredstev:
1.	računalnik Comodore	cena	10.000	SIT
2.	železna blagajna	cena	10.000	SIT
3.	4 termoakumulacijske peči	cena	7.000	SIT vsaka
4.	slika (v Ormožu)	cena	1.000	SIT
5.	kompletno kuhinjsko opremo in opremo bifeja (lokacija Seča pri Portorožu), ki vključuje: prekucno ponev, 2 delovni mizi, pomivalno korito, plinski štedilnik, hladilnik ter pult s točilno mizo.
Skupna cena opreme je	30.000 SIT
Vse cene so brez prometnega davka, ki ga plača kupec.
Interesente vabimo k nakupu. Informacije dobite po telefonu 28-975 (Marta Mlakar).
Vekoslava Krašovec, vodja delovne skupnosti in strokovnih služb
	C	s 3 mo sto *	nih eiitiflilrsitih	
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije
O težavah dvojezičnega šolstva na Koroškem
Janez Stergar, predsedujoči SVIZ - Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije in glavni tajnik republiškega odbora SVIZ Slovenije Vladimir Tkalec sta se danes v Ljubljani pogovarjala s Francijem Kukovico - predsednikom avstrijskega Strokovnega pedagoškega združenja za Koroško. Pogovor je potekal v duhu krepitve dobrososedskih odnosov in se je nanašal na sodelovanje med slovenskim sindikatom in učitelji na dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. Franci Kukoviča, ki je ravnatelj dvojezične ljudske šole v Žitari vasi (Sittersdorf) in znan bojevnik za pravice slovenske manjšine, je predstavnikoma posredoval svoj pogled na probleme dvojezičnega šolstva. O problemih učiteljev v dvojezičnih šolah bo predstavnik SVIZ Slovenije (ki je član 1 svetovne konfederacije (Education intemational«) poročal tudi na konferenci o nacionalizmu, rasizmu in ksenofobiji, ki bo konec marca v Bukarešti.
Glavni tajnik prof. Vladimir Tkalec
Srečanja ZLSD ob 8. marčni
Spregledati 8. marec danes pomeni, da je treba celo sanje o družbi miru, enakih možnosti spolov, veljave poštenega dela in svobodne ustvarjalnosti, socialne pravičnosti, sožitja v različnosti in solidarnosti med ljudmi, ne le pozabiti, ampak zanikati in prekleti.
Članice Ženskega foruma Združene liste o taki družbi nočemo samo sanjati, ampak jo hočemo soustvarjati in jo živeti!
Zato smo se odločili, da ob letošnjem 8. marcu organiziramo v večjih krajih Slovenije srečanja in kulturne prireditve, osrednja prireditev pa bo solidarnostni koncert z mladimi ustvarjalci iz BiH v ljubljanskem Domu španskih borcev.
PETEK, 4. MAREC: IZOLA
-	tradicionalno srečanje izolskih žena z gostjami, poslanko ZLSD Bredo Pečan, igralko Jerco Mrzel in predsednico Ženskega foruma ZLSD Sonjo LOKAR
-	Hotel RIVIERA Izola ob 18. uri.
SOBOTA, 5. MAREC: SLOVENSKA BISTRICA
-	druženje žena ob 8. marcu v Grajski kleti slovenjebistriškega gradu ob 18. uri.
PONEDELJEK, 7. MAREC: KRANJ
-	javna predstavitev najvidnejših članic in članov Ženskega foruma, govornica pesnica Neža MAURER
-	Kadilnica Prešernovega gledališča KRANJ ob 19. uri
TOREK, 8. MAREC: LJUBLJANA
OSREDNJA PRIREDITEV OB 8. MARCU
-	Koncert solidarnosti naprednih žensk Ljubljane z mladimi ustvarjalci, begunci iz BiH s kulturnim programom otrok iz Vodnikove domačije
-	Dom španskih borcev, Ljubljana ob 18. uri.
Ženski forum ZDRUŽENE LISTE
10
TE
3. marca 1994
NA TRZNEM PREPIHU
Ali se obeta bajna gospodarska tast?
Sredi leta 1992 je začela gospodarska dejavnost na Slovenskem počasi naraščati. Rast se je v prvi polovici lanskega leta ustavila in se po petmesečnem hitrem upadanju (od februarja do junija) julija lani zopet obnovila. Naša indu-stirjska produkcija je bila v juniju 1993 še 5% pod primerljivo predlansko ravnijo, decembra pa že za enak odstotek nad njo. Če bo Sloveniji letos uspelo izvesti spremenjen način finansiranja
Piše: Franci Križanič podjetij (s privatizacijo), odpraviti indeksacijo (s socialnim paktom) ter vsaj omejiti dolžniško krizo (s sanacijo bank in »stečajnim zakonom«, ki regulira stečaje nesolventnih dolžnikov s prenosom terjatev upnikov v lastniške deleže prezadolženih podjetij), bo nadaljevanje gospodarske rasti v letošnjem letu in naprej odvisno od:
-	rasti domačega in tujega povpraševanja po slovenskem blagu (domačega zaradi rasti dohodkov in povečanja osebne porabe, znižanja obresti ter povečanja gospodarskega optimizma in rasti investicijske porabe ali/in povečanja javne porabe, tujega pa zaradi hitrejšega zniževanja deviznega tečaja tolarja skupaj z rastjo cen v državah kupcev našega blaga in storitev od inflacije v Sloveniji);
-	rasti naše produktivnosti oziroma zniževanja stroškov na enoto izdelka (zaradi dosti večjih zmogljivosti od dejanskega obsega proizvodnje se produktivnost pri nas povečuje že pri sami rasti produkcije, ker se na ta način ob danih fiksnih stroških samodejno znižujejo skupni stroški, potrebni za posamezen izdelek oziroma storitev);
-	uspešnega odstranjevanja »ozkih grl« (v Sloveniji bo z rastjo obsega gospodarke dejavnosti verjetno najprej začelo primanjkovati elektrike, pozneje pa se bodo kot ovira rasti pokazali še: sorazmerno nerazvita cestna, železniška in telefonska nadgradnja);
-	rasti izvoza, s katerim bo zagotovljena zadostna preskrba z devizami za nemoteno finansiranje rastoči gospodarski aktivnosti neizogibno potrebnega povečanja uvoza;
-	rasti in ustreznega nalaganja prihrankov za finansiranje gospodarski rasti potrebnih (za povečevanje zmogljivosti) in primernih (za prilagajanje gospodarske strukture spreminjajočim se razmeram na domačem in svetovnem trgu) investicij;
-	rasti kulturne ravni, znanja in ustvarjalnosti-slovenskega prebivalstva, potrebnih za proizvodnjo novih vrst dobrin in pridobivanje novih komparativnih prednosti.
Če kateri od omenjenih pogojev ne bo izpolnjen, se bo predlani (sredi leta) začeta in lani (med februarjem in junijem) prekinjena gospodarska rast na Slovenskem slej ko prej končala in zopet bomo zabredli v stagnacijo. Najprej utegne negativno vplivati nezadostno povpraševanje (zaradi rasti davkov in neaktivne tečajne politike). Če do tega ne bo prišlo, bo naslednja možna ovira pojav omenjenih »ozkih grl«. Končno pa bodo kot omejitve gospodarske rasti na Slovenskem nastopile mrorebitne nezadostne gospodarske zmogljivosti: pomanjkanje deviznih sredstev, prihrankov in znanja.
Ne glede na omenjene pogoje lahko nadaljevanje gospodarske rasti in z njo začetek povečevanja zaposlenosti ter povratek blaginje na Slovenskem prepreči tudi morebiten »polom« pri nameravanih in leta 1994 izvajanih spremembah našega gospodarskega sistema, t.j. propad privatizacije, nemočnost deindeksacije in nadaljnja rast prezadolženosti našega gospodarstva po eksponentni funkciji obrestno obrestnega računa.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo Gojka Staniča MOJE DELNICE, Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika:..................
Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku. Ind. kupcem pošiljamo po povzetju.
Žig
Podpis naročnika
NE ŽIVI SE SAMO OD LEPIH BESED
Sprva, takoj po osamosvojitvi, je bilo v našem življenju več blišča kot senc, zdaj pa so sence blišč že povsem prekrile. Demos je ob povabilih ljudem, naj glasujejo zanj, obljubljal mleko in med, pa se zatem kaj hitro notranje razkrojil, saj od obljub ni veliko ostalo. Ni možno živeti le od lepih besed: ljudje terjajo delo in kruh, a z obojim tako prejšnje kot sedanja vlada na moč skopari. Namesto da bi čimprej poiskala izhod iz hude gospodarske krize (tudi s sopodpisom socialnega dogovora s sindikati in gospodarsko zbornico, kako iz nje) le gasi, kjer med ljudmi najhuje kipi. In tako smo Slovenci tam, kjer smo, v globoki gospodarski, vse hujši socialni stiski. Brez pravega upanja, da bo že kmalu bolje. Zavedeli smo se le vzrokov, zakaj je tako. In njihovih posledic.
Najhujši udarec: izguba manj zahtevnih trgov
Vzroke sedanjega gospodarskega zastoja Slovencem še najbolj plastično razkriva Bajtov inštitut. Tako je ob koncu leta 1993, že pred parlamentarno vihro o »proračunskem memorandumu«, dognal, da je obseg proračunskih težav, ki jih je povzročil razkroj (notranjega) trga na območju bivše Jugoslavije, štiri do šestkrat večji od dveh, v ekonomski zgodovini najbolj skrajnih primerov tega problema: Nemčije v času plačevanja reparacij po prvi svetovni vojni in Brazilije v času skokovitih podražitev nafte v sedemdesetih letih. Odzivanje v Sloveniji na ta ekonomski udarec pa je zelo podobno, kot je bilo takrat tam, saj je nemško in brazilsko gospodarstvo »problem« odlagalo z zadolževanjem v tujini, slovensko pa se »zadolžuje« pri prihodnjih rodovih. Kakšen je bil v nemškem in brazilskem primeru konec varljivega (nezdravega) vzpona, je znano, pri nas pa ni politične volje, da bi ravnali drugače.
Da bi lahko ocenili, kako velik gospodarski udarec je za Slovenijo pomenila izguba »južnih trgov«, velja vedeti naslednja dejstva.
Slovensko gospodarstvo je še leta 1988 na območju bivše Jugoslavije (izven Slovenije) ustvarilo 25 odstotkov vseh prodaj, kar je tedaj pomenilo skoraj 75 odstotkov narodnega dohodka. Leta 1991 je delež prodaj padel na
17,3 odstotka ali 53,2 odstotka narodnega dohodka, leta 1992 pa je delež narodnega dohodka zdrsnil že pod 22 odstotkov. Izgube trgov v drugih nekdanjih republikah bi nas ekonomsko močno prizadela tudi, če bi slovensko gospodarstvo prodajo naglo preusmerilo v tujino, saj je bila na domačem (jugoslovanskem) trgu dražja, leta 1988 za približno 15 odstotkov. Dodatni, daleč naj večji problem pa je povzročilo dejstvo, da nekaterih »neme-njalnih« izdelkov ni (bilo) moč prodati nikamor drugam, saj pri njih ne gre samo za nižjo ceno v tujini, temveč tudi za nekonkurenčne tehnične lastnosti in kakovost.
Celo v primeru, če bi bila vsa proizvodnja, ki je bila namenjena jugoslovanskemu trgu, »menjalna«, bi bil »proračunski« primanjkljaj tolikšen, kot je bil v Nemčiji v začetku plačevanja vojne škode ali v Braziliji do drugega naftnega šoka.
Namesto dela in zaslužka - različne miloščine
Razumljivo, da se takšen upad gospodarske moči Slovenije v zadnjih treh letih krepko pozna tudi v žepih (še) zaposlenih.
Približno polovica delavcev že sedaj dobiva komaj nekaj več kot zajamčeno plačo (od začetka letošnjega leta je bruto zajamčena plača 26.500 tolarjev), nekateri pa celo manj, zato jih vsako zmanjšanje osebnih dohodkov še bolj približa pragu revščine. Kot smo se dogovorili v Sloveniji, je prvi prag revščine zajamčena plača, življenjski standard ljudi pa merimo tudi s košarico življenjskih potrebščin. Prihodki nekaterih, ki dobivajo pokojnino, nadomestilo ali invalidnino, so navadno še nižji od plač, celo manjši od zajamčene plače. Drugi celo po zakonu ne morejo dobiti več kot 70 odstotkov zajamčene plače.
Država se na nizke prejemke prebivalcev odziva tako, da zvišuje posameznikove in družinske dohodke z dodatki in različnimi vrstami pomoči. Če bi izločili enkratne dodatke, večkratne prejemnike in naključne sopotnike, tovrstno pomoč dobiva dvesto do tristo tisoč prejemnikov, kar je deset do petnajst odstotkov prebivalstva. Toliko bi bilo revežev, če bi pomoč in dodatke dobivali samo ti. Vendar prag revščine ni jasno določen, zato ni pri-


za reveže.
Revščina je relativen pojav. Normalno razslojena družba jih med tistimi, ki prejemajo tekoče dohodke, priznava do deset odstotkov. V tem primeru bi bilo v Sloveniji okrog 110 tisoč revežev, prag revščine pa bi bil precej nižji. Prihodek spodnje desetine prejemnikov tekočih dohodkov je približno petnajst do dvajset odstotkov povprečne plače. Toliko država namenja pridobitno nezmožnim in najhuje socialno ogroženim, ki nimajo ne svojcev ne drugih virov dohodka, ne premoženja. Takšnih »občinskih revežev«, je v Sloveniji okrog 30 tisoč. Z deset tisoč tolarji se resnično da preživeti samo ob pomoči drugih - s solidarnostjo, dobrodelnostjo in človekoljubnostjo (civilna družba - Rdeči križ - Karitas).
Kaj storiti, kako ukrepati, da bi se Slovenija čimprej izkopala iz hude gospodarske in socialne stiske? Vlada je za zdaj stegnila le kazalec in pokazala na pokojnine, socialne izdatke in še na kaj, kjer da bi bilo moč kaj prihraniti za nenasitni proračun. O kakšnem razvojnem programu se ji ne zdi vredno razmišljati ali izgubljati besed. Tako le (kar naprej) ugotavlja: pokojnine da v Sloveniji pogoltnejo toliko denarja, da se mnogi zaposleni (upravičeno?) sprašujejo, kako bo sedanja generacija mladih v prihodnosti sploh lahko odplačala vse svoje obveznosti. In še:,težko bi kje v razviti Evropi našli toliko brezposelnih, ki prejemajo nadomestila, hkrati pa imajo delo. To jim omogočata siva ekonomija in delo na črno.
Pa smo takoj pri obdavčitvah, krčenju socialnih pravic in kar je še takšnih znanih prijemov za zniževanje življenjske ravni zaposlenih. Vlada »se gre« politiko »zategovanja pasu« večine državljanov, hkrati pa ne kaže nikakršne volje (morda zaradi medstrankarskega kupčkanja z ministrskimi stolčki - tudi moči ne), da bi stopila na prste ljudem, ki sedanje pravne praznine (luknje v zakonih) pridno izkoriščajo za špekulacije, kraje še ne-pokradenega, za bogatenje.
Da ne? Kaj pa parlamentarne komisije za preiskave afer?! bo morda zdaj kdo vzkliknil.
Kot da bi ne bilo že od vekomaj znano (že iz rimskih časov), da si je oblast takšne komisije izmišljala vselej le v primerih, ko ni hotela priti »stvari do dna«.	y g
VARNOST PODJETJA Z VODSTVENE PLATI
V tem tednu je bil v Ljubljani 4. mednarodni sejem Varnost-Security, sejem varovanja objektov, premoženja in oseb. Ob tem dogodku objavljamo prispevek Pavleta Čelika o knjigi »Varnost podjetja«, ki je nedavno izšla pri založbi Viharnik. Napisal jo je dr. Milan Vršeč, docent na Višji šoli za notranje zadeve.
Lastnik sredstev za proizvodnjo, kot smo navajeni reči, je bil v vsej zgodovini prvi poklican, da je poskrbel tudi za varnost tega premoženja. Pri nas je s podržavljenjem prevzela to nalogo država sama. Najbolj pomembne tovarne je sprva čuval celo korpus narodne obrambe (KNOJ), nato pa je to poslanstvo prevzela industrijska in zavodska milica. Z umikanjem države s tega področja se je tudi skrb
za varnost lastnine prenašala na vodstvo obratov. Ponekod so organizirali lastno službo varovanja, sčasoma pa so nastala družbena podjetja, ki so za druge opravljala varnostne storitve. Največje je bilo podjetje »Varnost« iz Ljubljane, ki je vzpostavilo svoje podružnice po skoraj vsej Sloveniji. Na podobnih nalogah je delalo več tisoč zaposlenih. Danes vlogo takih varnostnih podjetij vse bolj prevzemajo zasebna podjetja in nastala je posebna zbornica poklicnih varnostnih služb. Lahko bi rekli, da so tovrstna podjetja pri nas nekakšna moda.
Vse bolj pa prevladujejo spoznanja, da ne gre le za varovanje podjetij, ki ga opravljajo čuvaji. Ne, varnost ima dosti širšo vsebino in je pomemben dejavnik za učinko-
vito in uspešno poslovanje. Danes, ko večji del nekdanje družbene lastnine prehaja v zasebne roke, bo skrb za varnost podjetij vseh vrst večinoma postala stvar vodenja, saj bo država posegla le v nekaterih primerih. Drugače rečeno, varnost postaja sestavina vodenja podjetij. Vodilni morajo poznati vse razsežnosti te naloge in njen vpliv na poslovanje podjetja. Zato pravimo, da nastaja potreba po tovrstni stroki, ki bi svetovala, nudila potrebna znanja in raziskovala stanje na tem področju.
Številnih plati novega pri varovanju premoženja se je lotil dr. Milan Vršeč, docent na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Objavil jih jev knjigi »Varnost podjetja«, ki je nedavno izšla pri založbi
Viharnik. Delo je rezultat piš-čevega večletnega raziskovanja teh vprašanj ter študija domače in tuje literature. Posvetil jim je tudi svoje magistrsko in doktorsko delo. Obsega nad tristo strani, vsebirt-sko pa je razdeljeno na devei poglavij. Osrednje mesto je dano trem področjem, in sicer organiziranosti varnostnega sistema podjetja, vrednotenju stroškov in koristi, ki jih daje taka zaščita, in varnostnemu svetovanju. Lahko bi rekli, da je pisec napore usmeril zlasti v potrjevanje spoznanja, da je stroškovna plat celovitega varovanja pod rezultati, ki se pokažejo po krajšem ali daljšem roku poslovanja podjetja.
Delo je prišlo na naš knjižni trg ob pravem času in bo lahko zelo koristen pripomoček za lastnike podjetij ali za tiste, ki jih v njihovem imenu vodijo. Določen pomen ima lahko tudi za sindikalne zaupnike ali vodstva sindikalnih organizacij, ki delujejo v podjetjih: oboroženi s takim znanjem bodo uspešneje soder lovali pri upravljanju. ,i
Pavle Čelik
Obrtniki protestirajo
Obrtna zbornica Slovenije se je v skoraj ves mesec trajajočih pogovorih z ministrstvi za finance, gospodarske dejavnosti in ekonomske odnose (njeno vodstvo se je sestalo tudi z ministroma Gasparijem in Tajnikarjem) uspela dogovoriti za rešitev večjega števila obrtniških zahtev glede zakona o dohodnini, zakona o posebnem davku na določene prejemke, predloga zakona o agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, obrtnega zakona, pravilnika o priglasitvi samostojnih podjetnikov, zakona p prometnem davku, problematike zunanjetrgovinskega poslovanja itd.
Tako bodo obrtniki, na primer, lahko še naprej neomejeno razpolagali s svojo gotovino (predlog zakona o agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informira-
nje jim je to prepovedoval). Še naprej bodo lahko imeli tudi osebna vozila kot osnovna sredstva. V tem primeru jim bo država priznala 70% stroškov (taksistom in rent-a-car pa 90%). Če bodo imeli stroškov več, pa bodo morali to dokazati. Med osnovna sredstva se bo knjižil tudi lizing vozil. Trgovcem pa naj bi ministrstvo tudi olajšalo izpolnjevanje prevzemnih dokumentov.
Po zagotovilih ministrstva za finance naj bi bile dogovorjene rešitve v kratkem objavljene v Uradnem listu oziroma v ustreznih tolmačenjih.
Žal pa zaradi vztrajanja ministrstva za finance pri neracionalnih rešitvah niso uspeli najti smiselnih, strokovno utemeljenih rešitev glede zelo pomembnega vprašanja - pravilnika o vodenju poslovnih knjig, ki jih mora po novem voditi samostojni podjetnik posameznik. Pravilnik, ki je samostojnim podjetnikom posameznikom predpisal dodatne, precej zahtevnejše in po trdnem prepričanju obrtne zbornice nepotrebne evidence, v občinah sproža val najrazličnejših oblik množičnega protestiranja.
Ministrstvo je sicer pristalo na njih korakih prihodnji teden na delno rešitev, po kateri bi obrt- skupnem sestanku odločali predniki, ki ne zaposlujejo in ne preše- sedniki vseh območnih (občin-gajo 10 milijonov prihodkov, vo- skih) obrtnih zbornic, dili knjige po starem, vendar S to svojo odločitvijo je Obrtna lahko ta rešitev zadovolji le zbornica Slovenije seznanila oba manjši del obrtnikov.	pristojna ministra in tudi pred-
Obrtna zbornica Slovenije zato sednika vlade dr. Janeza Dmov-sporoča, da bodo o njenih nadalj- ška.
BO SLOVENIJA NAJVEČJI TRGOVINSKI PARTNER HRVAŠKE?
Ali bo Slovenija za Hrvaško v letošnjem letu ponovno postala največji zunanjetrgovinski partner? Leta 1992 je bila Slovenija še prvi partner v trgovanju s Hrvaško, lani je padla na tretje mesto za Italijo in Nemčijo. Menjava se letos lahko poveča, je napovedal hrvaški ambasador v Sloveniji Miljenko Žagar in dodal, da bo k temu največ prispevala menjava na načelih svobodne trgovine,
brez carin m drugih dajatev. Sicer pa neki znaki že kažejo, da utegne Slovenija v resnici v letošnjem, letu postati najpomembnejši part; ner Hrvaške. Januarja je Hrvaška prodala Sloveniji za 25,8 milijona dolarjev blaga, kupila pa ga je z§. 25,4 milijona. Pri tem pomeni de7 lež trgovanja s Slovenijo v Hrvaškem izvozu 19%, v uvozu pa 18% vsega izvoza oziroma uvoza."
B.R.
m
3. marca 1994
BLED: HOTELI PREMOREJO 2500 LEŽIŠČ, GOSTOV PA LE 250
Na Bledu so že veliko postori, da bi se njihovo turistično gospodarstvo znova postavilo ^ noge in da bi bilo tako kot leti, ko je bilo tu vedno J^liko petičnih tujcev. Blejski P°teli, lokali, igralnica in še ^hogi drugi so živeli pred-Vsem od tujskega turizma, ?ato pa toliko manj od domačega. Vemo zakaj. Za nas so P'li bolj sindikalni počitniški Zornovi, pa še ti so bili za mar-sikoga predragi.
Kljub naporom hotelirjev in Jnogih njihovih sodelavcev, bi v tem mikavnem turi-^'čnem kraju spet dobro prodali svoje zmogljivosti, jim ne gre od rok. Turistov je tu je za vzorec, veliko premalo tudi za golo preživetje.
Blejci pravijo, da je zato t?iva zelena zima, pa tudi bli-2jna krvavih spopadov. Res je, Zllha je bila tako mila, da so lla gladini jezera prišli na svoj račun le labodi in pisane fačke. O ledu in drsalcih ni “'lo ne duha ne sluha. Zaradi razmeroma visokih tempera-f^r tudi z umetnim snegom ni Pilo nič. Pa tudi tujcev, ki so gasili tako zvesto polnili Plejske hotele, ni bilo in jih P°če biti od nikoder. Ne vedo, Pa je Slovenija mirna in obe-Peoi vama država. Ali pa ho-Ce]o biti v vsakem primeru z®lo daleč od balkanske vojne vihre. Kdo ve?
Dejstvo je, da mnoge odga-Pja že sama misel na morijo, ih kdor ima polne žepe, si ponavadi želi privoščiti vsaj do-Par spanec. Bled pa potrebuje
prav te ljudi, namreč goste s polnimi žepi.
Blokirani računi, denarja za plače od nikoder
Skratka, razlogov za zaskrbljenost turističnih delavcev v tem kraju je veliko. Novoletni prazniki so sicer prinesli nekaj cvenka, ki pa je že takoj v januarju, ko je bilo treba odriniti za najnujnejše,
kajpak tudi za plače, kaj hitro pošel. Podjetja so nelikvidna. Denarja ni, tudi za osebne dohodke ne. Gre, po domače povedano, za biti ali ne biti oziroma za goli obstanek.
Zato je Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije te dni poskrbel za pogovor med predstavniki blejskih gostinsko-turističnih organizacij, izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, sindi-
kalnih delavcev in ministrico za delo, družino in socialne zadeve, gospo Jožico Puhar. Treba je bilo namreč poiskati izhod, saj bi nadaljnje odpuščanje delavcev pomenilo dokončni zlom prenekaterega turističnega podjetja na Bledu. Takoimenovanih presežnih delavcev tu ni več. V primerjavi z letom 1990 je skoraj za tretjino manj zaposlenih oziroma le še 635 ljudi.
Pogovor v Grand hotelu Toplice za spremembo ni bil zapravljanje časa in denarja. Vlada bo gostinsko-turističnim organizacijam priskočila na pomoč. Slika: S. B.
POSPEŠIMO ZAPOSLOVANJE
»Ob 150000 nezaposlenih bi morala vlada izkoristiti vsako Priložnost, da pospeši zaposlovanje. Namesto tega ga z zakonodajo celo ovira,« meni Marta Turk, podjetnica in predsednica Gospodarskega interesnega združenja »Podjetnost«, ki za zdaj Jdružuje 60 malih podjetnikov z vseh koncev Slovenije. Marta Turk ima nekaj zamisli, kako bi lahko pospešili zaposlovanje, h® da bi vlada za novo delovno mesto porabila več denarja, kot 1° zdaj stane nezaposleni delavec.
Težave povzročata politika zaposlovanja in davčna politika, jheni Marta Turk. »Na podlagi na-s*h raziskav ter naših in drugih Skušenj bomo že v kratkem mini-shstvu za delo, družino in soci-jdhe zadeve predlagali povsem konkreten korak, s katerim bi ministrstvo učinkoviteje podprlo zaposlovanje. Ugotovili smo nam-teč, kakšnih kadrovskih profilov Pajveč primanjkuje v malem gospodarstvu. To je, na kratko povedano, kader, ki bi prevzel v roke vodenje malih podjetij: manjka Pam menedžerjev za mala podjetja, ni mogoče najti izšolanih Poslovnih sekretarjev, ni dovolj Pravih komercialistov itd. Zato ^o ministrstvu za delo predlagali, naj nam pomaga sfinasirati shrimesečne tečaje, denimo za ponovne sekretarje, v katerih bi za r® tako deficitaren poklic lahko '^obrazili precej primernih ljudi,
N zdaj iščejo službo. Za zdaj sicer Phamo zasilno rešitev, vendar bi keleli, da ministrstvo najde stalen fjačin za finansiranje takih izobraževalnih programov. Ne gre pa ^Veda samo za poslovne sekretarje, gre tudi za to, da se v takih :ečajih prekvalificirajo tudi drugi lskalci dela. Naše združenje je kdružilo nekaj kapitala v ta na-JPen v mentorskem projektu :hIS, ne more pa takšne akcije :|rše zastaviti brez dodatnega vira Phansiranja.«
. Na ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo »Podjetnost« podala pobudo, naj pomaga prepre-;Pi posledice zakonodaje na za-Phslovanje. Gre za takoimeno-*ahe samozaposlene, ljudi, ki odprejo firmo (tudi obrt) in v njej delajo sami.
, “Po novem bo mnogim zakonodaja preprečila, da bi registrirali P°djetje ali obrt, čeprav so nekateri že vrsto let uspešni v svoji dejavnosti in so se potrdili na trgu 'samo zato, ker nimajo predpise izobrazbe. Takšen podjetnik
mora po zakonu zaposliti nekoga z ustrezno kvalifikacijo oziroma izobrazbo. To pa je nerealno pričakovati, kajti mnogi nimajo dovolj dohodka, da bi zaposlili še koga. Vse to ni smiselno,« pravi Marta Turk in nadaljuje: »Raje tem ljudem postavimo rok, do katerega morajo pridobiti zahtevano stopnjo izobrazbe, podjetje pa naj registrirajo. Če so že ,stari1 obrtniki, naj jim preregistracija v po-djetnika-posameznika steče avtomatično, predpiše pa naj se rok, do katerega naj prinesejo pokazat dokazila o izobrazbi. Za marsikak poklic je mogoče primakniti manjkajočo stopnjo izobrazbe v nekajmesečnih tečajih. Te pa je seveda treba organizirati, pridobiti predavatelje, izpitno komisijo, denar... Rok, ki je zdaj postavljen, konec maja letos, pa bo za marsikoga prekratek in iz nekaterih občin že prihajajo svarila, da bo kar lepo število malih podjetnikov ali obrtnikov ob tako togi zakonodaji prisiljeno vrniti dovoljenja.«
Nesmiselno se zdi tudi predpisati, da imajo pri zaposlovanju prednost delavci, ki so na seznamu iskalcev zaposlitve vsaj dve leti. Toda tako je predpisano in podjetnikom, kot je Marta Turk, se zdi, da dela država ljudem in sebi škodo. Sebi zato, ker zato izda več sredstev za socialo, ljudem, ker jih prisili k daljšemu odmoru, podjetnikom pa, ker si ne morejo izbrati kadrov po željah. Poleg tega tisti, ki so dlje časa brez redne zaposlitve, najdejo delo na črno in taki se neradi odrečejo statusa brezposelnega (in podpori) ter zaslužku v zameno za večinoma dokaj slabo plačano redno delo.
»Tisti, ki pa šele prihajajo na sezname zavodov za zaposlovanje ali na sezname delovnih presežkov, so še pod hudim stresom, vsi pa bi takoj sprejeli delo. Take, še vse zagnane za delo, zakonodaja
pošilja na rep vrste nezaposlenih,« pravi Marta Turk. »Tako ne gre. Vztrajamo, da bi bili delodajalci oproščeni plačila prispevkov in dajatev za eno leto. Tako podpirajo zaposlovanje celo vzhodnoevropske države...«
Podjetniki, zbrani v »Podjetnosti« zelo podpirajo tudi projekt tako imenovanega »certifikatnega izobraževanja« podjetnikov. Veliko podjetnikov je namreč predvsem tehnično dovolj izobraženih, skratka, obvladujejo proizvodnjo, ne pa v enaki meri tudi ekonomske plati podjetništva.
»Taki bi, kot smo ugotovili, zelo radi opravili kak tečaj, denimo pol- ali enoletnega, in tudi nosili večino, če že ne vse stroške v zvezi z njim. Toda na koncu bi morali dobiti v roke listino, ki bi potrjevala in na trgu priznavala pridobljeno znanje,« meni Marta Turk. »To je ena od pobud, ki jih bomo dali ministrstvu za šolstvo.«
Boris Rugelj
Marta Turk: Če bi se le desetina brezposelnih lahko samozaposlila, bi vlada morala storiti vse, da bi jih k temu spodbudila
Pismo iz Beograda
Dušanov
most
Velikosrbi jo imenujejo »Južna Srbija«, Grki v najboljšem primeru »Republika Skopje«, Bolgari govore o svoji zahodni pokrajini, Albanci upajo na razširitev svoje države do Vardarja. Združeni narodi jo priznavajo kot »Bivšo jugoslovansko republiko Makedonijo«, prijatelji pa kot »Republiko Makedonijo«. Grški in srbski politiki govore o medsebojnih dobrososedskih odnosih. Pri tem namerno ne omenjajo države, ki se je trmoglavo znašla ravno med njimi. Srbija ne samo, da ne prizna Makedonije, ampak izkorišča srbsko pravoslavno cerkev in srbsko manjšino za pritisk na Skopje.
Drugače pa pritiskajo na Makedonijo tisoči srbskih državljanov iz južnega dela Srbije. V kilometrskih kolonah čakajo ure na meji, da bi v Makedoniji vsaj malo omilili svojo revščino, pomanjkanje in sankcije. Ko prečkajo mejo, zagledajo doma že pozabljene črpalke z vsemi vrstami goriva in polne prodajalne z dostopnimi cenami. V primerjavi z nepovabljenimi gosti s severa zdaj dobro živeči Makedonci z nelagodjem spremljajo na-
NA TRŽNEM PREPIHU
»Pred leti smo kar 90 odstotkov dohodka ustvarili s tujimi gosti, po osamosvojitvi pa ni bilo več pravega povpraševanja po naših zmogljivostih,« pravijo Blejci. »Lani smo sicer zabeležili 219.000 prenočitev, od tega 70 odstotkov na račun tujih gostov, vendar celoten promet ni bil polovico tolikšen kot leta 1990. Pred štirimi leti smo imeli v mesecu januarju kar 30.000 prenočitev, torej 1.000 na dan, sedaj le četrtino toliko. Januarske plače smo sicer imeli, za februarske pa ni denarja. Naši računi so blokirani ...«
Z 10-odstotno zasedenostjo zmogljivosti je res težko pre-živeti.-Menda je bilo že veliko povpraševanja za velikonočne
onalizacijskih postopkov ne bo še tako kmalu konec, saj je veliko zavlačevanja. Tudi načrtnega. To pa povzroča delavcem še dodatne skrbi, saj ne morejo priti do nujno potrebnih posojil. Ni kaj, lastnini, ki ni »ne tvoja ne moja«, se slabo piše. Kot vedno in povsod.
V teh zares ne rožnatih razmerah je ljudi na Bledu najbolj strah, da bodo dejali zbogom tudi delavci, na katerih pravzaprav sloni vsa gostin-sko-turistična ponudba. Če bi namreč prišlo do tega, bodo potrebna dolga leta, da bi vse skupaj znova postavili na	t
doge. Brez strokovnjakov tudi v tej panogi ne gre. Zato jih je treba zadržati. Za vsako ceno. Podobno meni tudi Jožica Pu-
Ministrica Jožica Puhar: »Prednost imajo izobraževalni programi. Denar za to je, kar gre vsekakor izkoristiti...« Slika: S. B.
praznike, pa so napovedi o vojaških akcijah nad Bosno prestrašile tudi najbolj pogumne. Podobno je bilo pred pustom. Najprej veliko povpraševanje, potem pa spet prazne roke. N^ Bledu pravijo, da se imajo mnogi turisti, ki vendarle pridejo v Slovenijo, za prave heroje in pustolovce. Žal...
Mora, ki spominja na Damoklejev meč
Pa še nekaj je, kar močno greni življenje blejskim turističnim delavcem. Denacionalizacija. Ne gre in ne gre jim v račun, da so se desetletja odpovedovali boljšemu kruhu, ker so zaslužek vlagali v posodabljanje svojih zmogljivosti, da bi bilo nekoč konec zategovanja pasov, sedaj pa se morajo čez noč odpovedati vsem dolgoletnim sadovom garanja, odpovedovanja in trdega dela ob petkih in svetkih. To je mora, ki spominja na Demo-klejev meč, pravijo gostinci.
Problem je seveda tudi v tem, ker omenjenih denaci-
har, ministrica za delo, družino in socialne zadeve.
»Turistično gospodarstvo je za našo državo velikega pomena, zato ni dvoma, da je potrebno v primerih, ko gre za preživetje, priskočiti na pomoč. In v primeru Bleda bo naše ministrstvo pomagalo. Ob tem pa bi opozorila na ta-koimenovane izobraževalne programe, ki imajo prioriteto. Denar za to je. Mislim, da je pametno možnost izkoristiti, saj je med 600 delavci gotovo precej takih, ki so potrebni takšnega ali drugačnega izobraževanja ali prekvalifikacije. Lepa možnost, ki je ne gre zavreči,« je na pogovoru z blejskimi turističnimi delavci poudarila ministrica Jožica Puhar.
Na omenjenem sestanku nikakor ni šlo za zapravljanje časa in denarja. Skupna ugotovitev je namreč bila, da blejsko turistično gospodarstvo dejansko potrebuje pomoč, da bo preživelo in znova uspelo napolniti svoje mikavne zmogljivosti. Andrej Ulaga
Svobodni Sindikati Slovenije
val pripadnikov »nebeškega naroda«, ki se tebi nič, meni nič ukvarja z navadnim tihotapstvom ali preprodajanjem blaga.
Prijateljica, beograjska Makedonka, mi je pripovedovala o svojih vtisih po vrnitvi iz Skopja. Njen prijatelj, ki je tudi, vendar še prej izgubil delo, ji je želel pokazati, kakšno je zdaj središče Skopja. Ugotovila sta, da so ga zavzeli prišleki iz Srbije, ki razkazujejo vse, kar jim je ostalo od premoženja. Posebej priljubljen in tudi primemo obiskan je most preko Vardarja, imenovan po velikem carju Dušanu, katerega država je segala do Soluna. Od strani sta spremljala trgovanje. Pozornost jim je vzbudila lepo oblečena gospa, ki je večkrat potegnila iz potovalke usnjen komplet, ga kazala možnim kupcem in ga, težko sklanjajoč se, spet shranjevala v torbo. Začela sta se pogovarjati z njo, ne zaradi oblačila, ki je bilo naprodaj, pač pa, da bi kaj zvedela o njej. Zvedela sta, da je lekarnarka iz Niša, povedal pa je tudi, kako slabo zdaj živijo v Nišu. Zato je prisiljena prodati skoraj nov usnjen kmplet, ki ga je nosila samo na hčerkini svatbi. Med pogovorom je še večkrat pokazala oblačilo mimoidočim, mukoma se sklanjajoč do torbe. Moja prijateljica jo je vprašala, kaj meni, kdo je kriv, da je prisiljena razprodajati stvari, da bi kupila hrano. Je morda jezna na koga, ali zaradi vsega tega morda ne zameri Miloševiču? Ko je slišala ime Miloševič, je naša lekarnarka kar zasijala. Začela ga je na vse pretega hvaliti, poudarjala, kako ga ona obožuje zato, ker je dvignil Srbijo na noge, in zato, ker nam cel svet nič ne more. On je naše sonce, on je prvi zagotovil Srbiji, da se ji ne bo treba klanjati, je na koncu rekla zmagoslavno.
Nato sta prijateljica in njen prijatelj samo odšla, zmedena, ne da bi jo pozdravila. Samo ozrla sta se še na Dušanov most z gospo, ki se ne bo klanjala.
12
3. marca 1994
ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA
Beneficirana zavarovalna doba (3)
Zaton beneficiranih ugodnosti
Ob upoštevanju vseh poznanih dejstev se kar samo po sebi postavi vprašanje, ali je v današnjih gospodarskih in družbenih razmerah zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, sploh potrebna. Vprašanje je sicer zaradi nejasnosti v našem pravnem sistemu lahko zaenkrat samo retorično, saj kljub nekaterim naporom še vedno nimamo določene ustrezne socialne politike; zato danes tudi še ne more biti pravega odgovora nanj. Verjetno pa je dejanskemu stanju bliže ugotovitev, da niti v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja niti v sistemu socialne varnosti, ki jo je treba zagotavljati delavcem, ni potrebe po ohranjanju instituta zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem.
Piše: mag. Aleksej Cvetko
DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH - Z MASLOM
Institut je bil morda pogojno še potreben v prejšnjem, gospodarsko in razvojno šibkejšem obdobju, ko zastarela tehnologija in pomanjkanje sredstev nista omogočala realizacije vrste drugih, zakonsko že predvidenih ukrepov za ohranjanje zdravja in delovnih zmožnosti delavcev. Vendar je institut že tudi takrat povzročal predvsem to, da odgovorni, danes bi to bili delodajalci, takrat pa je bila celotna družba, zavestno niso spoštovali predpisov iz varstva pri delu in možnosti, ki so jim ves čas bile na razpolago.
Če se bomo odločili, da je institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, tako pomemben in potreben, da ga bomo obdržali tudi v bodoče,
taka odločitev samo pomeni, da bo celotna družba še naprej obremenjena s pokrivanjem stroškov, ki bi jih za varstvo svojih delavcev morali v celoti prevzeti predvsem delodajalci.
Jasno je namreč, da prispevki, ki se plačujejo zato, da se zavarovancu lahko priznajo pravice iz naslova zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, še zdaleč ne morejo pokriti vseh stroškov, ki nastajajo s priznanjem te pravice.
Institut, ki nekaterim omogoča pridobitev pravice do pokojnine, pa naj bo ta invalidska, predčasna ali starostna pod ugodnejšimi pogoji kot drugim, pa tudi že samo zaradi dejstva, da sploh ob-
staja v sistemu pravic socialnega varstva, med drugim povzroča nevarne negativne posledice, med katerimi ni najmanj nevarna nezainteresiranost organizacij in delodajalcev za uveljavitev boljših in predvsem cenejših rešitev za zaščito delavcev, ki delajo na pogojno težkih in zdravju nevarnih delih.
Pri tem je najbolj zanimivo, da izvajanje ustreznih ukrepov za zaščito in varnost delavcev pozitivna zakonodaja sicer omogoča, vendar se ti v praksi zelo redko ali nikoli ne uporabljajo. In to kljub stalnemu zatrjevanju o skrbi za delavce in varnem delovnem okolju in večkrat zatrjevanemu in ugotavljanemu dejstvu, da je prav dosledno izvajanje varnosti pri delu, ki jo moramo v tej zvezi obravnavati v najširšem smislu, najcenejša in daleč najučinkovitejša oblika socialne varnosti delavcev.
Vse druge, sicer možne oblike varnosti, ki se izvajajo preko zdravstvenih, pokojninskih in invalidskih ali že čisto civilnih ukrepov (odškod-
nine), so lahko samo posledične, saj ne preprečujejo okvar zdravja, poleg tega pa so še večkratno dražje. To v celoti velja tudi za institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem.
Iz povedanega sledi, da bi morali storiti vse, da institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, tudi v našem pravnem sistemu ne bi bil več potreben. Ni namreč nobenega razloga, da bi bil nedotakljiva, v preteklosti pridobljena pravica, za katero je danes v mnogih primerih možno ugotoviti, da omogoča predvsem nekakšno kompenzacijo za prenizke plače, to kompenzacijo pa nato s previsokimi prispevki za socialno varnost pokriva celotna skupnost. Kljub temu pa se moramo zavedati, da instituta, ki se je uporabljal več kot 40 let, v nobenem primeru - tudi če ugotovimo, da ga res ne potrebujemo - ne bo možno odpraviti čez noč, ampak ga bo potrebno nadomestiti z drugimi ukrepi postopoma.
Institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem je možno nadomestiti z vrsto učinkovitih ukrepov, ki lahko učinkujejo tudi na dolge roke, in to predvsem z doslednim izvajanjem zakonov o delovnih razmerjih (sem štejejo tudi kolektivne pogodbe), o varstvu pri delu, o zdravstvenem varstvu in o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pravice nekaterih kategorij delavcev pa bo treba urediti še s posebnimi zakoni.
Stojim pred hladilno omaro v trgovini. Premišljujem, kaj moram kupiti, zraven mene pa starejša ženička nekaj menca in ne ve, kaj bi.
»Gospa!« zaslišim in nejevoljno pomislim, že spet ena, ki je doma pozabila očala
»Gospa!« ponovi »ali bi mi povedali, če je to margarina in po čem je"!« Ko pogledam, vidim, da v rokah drži zavitek masla.
»To je maslo! Puter, gospa!«
»A puter. Veste, slabo slišim! Pa očala sem doma pozabila! Ne, puter pa ne. Saj ne rečem! Puter je res boljši, ampak je predrag! No,
katero je pa potem margarina? Je tistole tam gor margarina?«
»Ja, to pa je margarina,« ji po-> vem, Ona pa: »Saj ne zamerite ali ne? Povejte mi no, po čem pa je? Veste, saj pokojnino imam, ampak je majhna in moram paziti na vsak dinar. Saj ne boste verjeli, če vam povem, koliko ga imam!«
Naštevam ji cene margarine, ona pa vsa zbegana gleda. Rama, Sonce, Dobro jutro, Stolni margarin, Guten morgen, 250 g 80 tolarjev, 500 g 114 tolarjev_
»Joj, gospa! Spet nič ne vem. Povejte mi rajši, katere je največ in je najcenejša?«
Tudi to ji povem, a ji svetujem: »Vzemite rajši tole! Samo trideset tolarjev je dražja, je pa boljša in mehkejša!
»Jo boste lažje mazali!«
A tako? Bi jo, ampak zdajle ne morem!« pravi. Do prvega je še daleč! Ampak prvega jo pa bom! Kako ste rekli, da se ji reče tej ta dobri? Si moram zapomniti! Ja, vse je novo. Včasih je bila najboljša tista v zlatem papirju.«
In ko pridem iz trgovine, zagledam na reklamnem panoju napis: »Kar je dobro za vas, ni dobro za vaše mačke. Prava hrana za vaše prvake, ki potrebujejo uravnoteženo prehrano! Pedigre pal. In malo nižje piše: »Vrnili vam bomo upanje in nasmeh. Le, pomislim, kjer je še ostanek predvolilnega plakata, piše: Pa še kruh z margarino naj bo zraven, če že z maslom ne more biti.
Ana
»TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE
Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE.
Vanj se vključite tako, da do 31. marca letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo.
V aprilu 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev.
Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 14. aprila 1994.
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
Paket sestavljajo knjige:
Peter Božič
ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zeio dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil.

t
<0
O
Ci
I«;
T“
O
e
.EP
£
n
c
o
o
Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Orientai. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Orientai samo zase, za danes.
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje.
Rudi Čačinovič
MED DVEMA CERKVAMA
Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s'svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
t
(0
o
M
0)
Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana . Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033 faks 311-956
Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni.
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi:
»Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!«
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS ALI
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA LinII.
I.	Umreti s Sarajevom
II.	Umreti brez Sarajeva
I-
vi
o
o
08
V"
.£
o
.EP
£
n
c
&
Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj.

I-
5>
o
IO (O
v-
o 0) S
S
ra c o o
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hote! postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji.
Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so:
izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) ih možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno.
Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT.
Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT.
Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta:
PRED USODNIMI
ODLOČITVAMI
brezplačno!
NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo
______izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA	_____izvod(ov) knjige GLASNIK PEKU II.
OBLAST	_____izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS AU
______izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA	MARTINOVA SENCA
______izvod(ov) knjige GUSNIK PEKU I.	_____izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Naročeno pošljite na naslov:........................................................................
Ulica, poštna št., kraj:............................................................................
Ime in priimek podpisnika:..........................................................................
1.	Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku (velja za DO)
2.	Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih
3.	Knjige mi pošljite po povzetju
4.	EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate
Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno.
Vse naročilnice, ki nam jih boste poslali do tega dne, bodo vključene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
15 it
3. marca 1994
ŽIVLJENJSKA RAZOTJA
POSEL, VSE NA ŠIFRE
---------—-----—---rr-----
Dam se!«
Frčislav pa, kot da je kip preteklosti. Bog kadrovske. Ne sliši! »Najhuje je, da vidim, kako se klasična družbena delavka, ki je koristila naši tovarni in širokim slojem delov-
vice delavskega razreda, ki je imela pretanjen čut za delavca in njegovo usodo, kot kača levi v čisto navadno buržujko! Srečam jo na ulici, zavije se v kožuhovino - in noče me videti! Mene - njenega kruhoda-jalca, šefa!
(Satira)
Nekdanji družbeni delavec, kompartijski šef kadrovskega °ddelka tovarne KAME-LEON-MULTICOLOUR, gospod tovariš Frčislav se zastrmi vame z onostranskimi °čmi, v njih odseva čmordeča senca. Beločnice so rdeče pre-Prežene od notranjih bojev v nespečih nočeh. Kot da bi v njih risalo padajoči cikcak škrlatno listje iz parka Tivoli, Pred vojnim muzejem, kjer je nekoč stal Tito, nedaleč od Za-rjavelega tanka, s katerim so osvobajali Ljubljano.
Plašno se ozre naokrog in šepne:	»Neusmiljeno lastni-
nijo!« Globok vzdih se mu iztrga iz prsi, odetih v kamelji kožuh. Privzdignem glas v obrambo certifikatov: »Morajo! Zdaj bodo končno delavci dobili tovarne. Na jeseniški upravni zgradbi železarn še vendo piše TOVARNE DELAVCEM, 20. 8. 1950.«
Frčislav se zmagovito nasmehne: »Naj le imajo lupine tovarn! Mi smo pravočasno ubogali Tita in nismo ničesar Pustili ostankom buržoazije! 2 delavci smo izbojevali delovne zmage. Naj nihče ne trdi, da nas tedaj še ni bilo v Evropi. Že od nekdaj sem zaljubljen v švicarska jezera, zlasti v ziiriško. Izjemno me Privlači milina blaginje in trden frank. Posel, posel, vse na šifre, banke trdne, vredne zaupanja, klima podalpska.
Se spomniš Cice Križanič, tiste, ki ti je prinesla v redak-cijo odlok o začasni ukinitvi tovarniškega časopisa TOZ-DlNFORM? Z njo sva preživela subtropski teden v alpski
klimi! Bil je teden simpozija Združenja svetovnih proizvajalcev žvečilne gume. Dvanajst ton so je zaradi njenih čarov naročili celo šejki iz Ku-waita. Milina oblin, skratka — srednjeevropske postave in zakoni!«
»A ti si bil tisti voluhar, rdečkar, ki je skalpiral naš časopis?! Prepovedal si pisati o nakupu starega strojnega parka, ki ste ga kupli na Dunaju od znane čokoladne firme »Bensfog«. Nato ste ga zmontirali v popolnoma novi slovenski tovarni. Za provizijo, ki ste jo dobili za nakup tega starega železa, pa ste mesec dni žurirali ob zilriškem jezeru. Cica Križanič je bila na hišni zabavi striptiz manekenka, pravi ton čokoladni zabavi pa so dajale čedne mi-škice iz Etiopije in Afrike; bela varianta je zdaj menedžerska poslastica, poleg kreolk in mulatk?!«
»Ne bodi okruten, Ivek! Pol leta smo te pustili pri miru in ni ti bilo treba izdati nobene številke časopisa TOZDIN-FORM. Tako si lahko v miru napisal knjigo Vaša lepotica, ki ti komaj zdaj rojeva obresti. Bil si kot kokol v žitu!«
»Hvala, Frči, ne bom te pozabil, dobro družbeno srce si imel za delavski razred. Kaj pa se je zgodilo z NAŠO DRUŽBENO DELAVKO, tajnico Cico Križanič?«
Oči Frčislava se zameglijo in druga senca otožnosti spreleti rejena lica, ko vzdihne: »Izgubljena, za vse večne čase, pomisli, kakšna kata-kata-strofaaa! Naša Cica je postala zasebna tovarnarka!
Nekje v predmestju Ljub-
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Zdravljenje odvisnosti od alkohola
Največja težava pri zdravljenju odvisnosti od alkohola je, da si odvisneži nočejo priznati, da zdravljenje potrebujejo. Zato morajo pri njih uporabiti prisilo. Ta prisila je najuspešnejša, če odvisnega od alkohola k zdravljenju prisili: žena, podjetje ali strah.
Vendar pa so samo ženine besede, da je zdravljenje moža potrebno, premalo. Potrebna je resna grožnja, grožnja z ločitvijo, večkrat je potrebna celo ločitev, saj odvisnež od alkohola šele takrat ugotovi, da žena misli zares.
V podjetju so ponavadi odvisni od alkohola slabši delavci. Kot sem že omenil, so začetni znaki odvisnosti od alkohola zamujanje na delo, neupravičeni izostanki z dela, zapuščanje delovnega mesta, slabo in počasi opravljeno delo in pogoste poškodbe. Že s samimi izostanki z dela si odvisnež od alkohola lahko naprti oziroma bi si moral nabrati nekaj disciplinskih prekrškov. Če je teh prekrškov dovolj in če je zelo nediscipliniran, mu grozi odpust iz podjetja, kar je dandanes že dovolj huda grožnja. Strah pred odpustom bi moral odvisneža od alkohola pripraviti, da se odloči za zdravljenje.
Odvisnost od alkohola povzroči celo vrsto bolezni, ki so hude, nevarne, celo smrtno nevarne, če se bolnik zaveda, da stoji z eno nogo v grobu, se prestraši in privoli v zdravljenje. Mnogi pa žal tega strahu ne vzamejo dovolj resno. Nekateri med njimi celo trdijo, da lahko sami nehajo piti, kadar hočejo. To so častne izjeme, vendar, žal, sila redke.
Človeka, ki je odvisen od alkohola, lahko zdravimo: v bolnišnici, v dispanzerju ali ambulanti.
Odvisne od alkohola navadno zdravijo v bolnišnicah za duševne bolezni. Če sem odkritosrčen, ne vem, ali ljudi bolj prizadene to, da se morajo zdraviti v bolnišnici za duševne bolezni, ali to, da so te bolnišnice tudi sinonim za zdravljenje odvisnosti od alkohola (Škofljica, Polje, Idrija, Vojnik itd.). Bojijo se, da bi ljudje govorili, da so bili v taki bolnišnici. To še zlasti velja za ugledne ljudi. Poleg tega dvomim o uspešnosti zdravljenja brez pomoči zdravnika oziroma bolnišnice, in sicer zaradi izkušenj. Abstinenčni pojavi so ponavadi tako hudi, da bolniki potrebujejo zdravnika, da jih prebrodijo.
Mnogi psihiatri priporočajo zdravljenje v bolnišnici. Zdravljenje navadno traja tri mesece, bolniki dobivajo ustrezna zdravila, poleg tega pa sodelujejo v skupini in lahko opazujejo tudi druge, ki so v enakem položaju kot sami. To jim da moč, da laže prebrodijo kritične trenutke. Bolnišnica je bolj ali manj zaprta ustanova, torej se bolniki ne morejo sprehajati do prve gostilne in nazaj. Vsak, ki je odvisen, mora sodelovati v skupini, v kateri so ponavadi tudi svojci, navadno žena, včasih tudi zastopniki podjetja. Po odpustu iz bolnišnice pa se prično težave, večja je nevarnost ponovitve (recidiva), skušnjave so velike, za nekatere prevelike.
Zelo lepo je napisala dr. Marta Cerar-Lotrič v Slovencu (9. 2. 1994): »Bistveni del predstavlja skupinska psihoterapija, ki pomaga bolniku do vpogleda v odvisnost in posledice; s pomočjo skupine lahko poišče načine za reševanje svojih vsakdanjih težav. Skupina mu daje varnost, ko ga sooča z njegovim obrambnim sistemom.«
Ijane so preuredili barako Gradisovih sezoncev. Tam nadzira polnjenje spreja TO-TAL GLANCE CICA SPRAV, za preprečevanje plešavosti. Njen mož, nekdanji tehnični vodja Zobčenika je postal delni solastnik treh tovarn že dve leti pred desetdnevno vojno, ne ono, štiriletno. Zdaj
Na spominski plošči piše: POD TITOVIM VODSTVOM SMO 20. 8. 1950 URESNIČILI GESLO »TOVARNE DELAVCEM«
Jesenice, upravna zgradba železarne - desno
sta dobrosrčneža zaposlila že naše ljudi iz KAMELEON-MULTICOLOURJA. Marto in Pavlino iz kontrole proizvodov, dve iz nabave, pet s tekočega traku in tri iz kadrovske, da niso na cesti. Pridno polnijo bombice CICA SPRAVA in zadovoljne so z vsako drobtino, ki jo prislužijo. Med njimi so tri »fine« gospeee, he-he-he!
Kaka katastrofa, ta človeček se je naše DRUŽBENE DELAVKE kratkomalo polastil ali bolje - polastninil! Spomnim se radosti naših poslovnih kosil in večerij, naših uglajevanj milijonskih kupčij ob izvirih reke Bosne! Eeej, čaaasi! To sočnost zdaj on
oblači v krzno, vodi po svetovnih komercialnih sejmih, medtem ko njene nekdanje prijateljice polnijo bombice.«
»Frči, kje je tvoja Edith Piaf s pesmijo Ničesar ne obžalujem?! Kaj objokuješ? Imel si svoj čas in gos, ki ti je nesla zlata jajca, svoj fevd. In še pravočasno si se polastil vsega, česar se tvoji sinovi ne bodo. Zdaj ne boš več mogel na prazno skladišče v Celovcu napisati MULTICOLOUR IM-PEX & NAIVITV in ga proglasiti za navidezno izvozno podjetje! Novozrhsle lovke mednarodnih finančnih inšpektorjev se že stegujejo v skrite banke, naši genialci že razvozlavajo šifre v tujih bankah.
nih množic; ta predana, zvesta, neomajna borka za pra-
Žali me tudi, da njen »macho« nima najmanjšega posluha za nekdanje vodilne delavce, s katerimi je skupaj krokal po črnih, rumenih in belih jazbinah Pariza. Ko sem mu telefoniral, da lahko kaj izdam, se je zmehčal.
Jaz, jaz imam samo nekaj malega, v zasebni hiši moje mame zaposlujem izdelovalce mase in kemikalij, nekdanje inženirje in laborante iz KA-meleon-multicolourja.
Cica Križanič me je včeraj končno poklicala in naročila dvajset ton polnila za lak TO-TAL GLANCE CICA SPRAV. Govorila je v imenu hčerke Maje, ki ji prepušča firmo. No, povezal sem jo z mojim sinom Mikijem, ki mu prepuščam firmo.«
In nekdanji družbeni delavec, šef kadrovskega oddelka tovarne KAMELEON-MUL-TICOLOUR, gospod tovariš Frčislav dostojanstveno odkoraka do svojega BMWeja, ki mehko, pritajeno, naoljeno zarenči. Pelje se po surovino
- metaetilprofanol-bombfull,
nov izdelek za TOTAL PO-LASTNINJENO CICO, v Zu-rich.
Obstanem, rahlo okamenel. Pod pazduho stiskam sveženj neprodanih knjig Vaša lepotica, zgodbo o družbeni delavki Cici Križanič, ki je zdaj dokončno postala zasebna last z velikimi mednarodnimi izkušnjami.
Ivan Cimerman
KAJ PA ŽRTVE VOJNE?
BEDA V S1.IK.1
Različne generacije, enake težave.
Na naše uredništvo zaide kdaj pa kdaj tudi pismo, polno jeze nad tistimi, ki zahtevajo, da je treba odvzeti pokojnine tudi »navadnim« borcem, udeležencem NOB, ne le tistim, ki so do domnevnih »privilegiranih« pokojnin prišli zaradi visokih funkcij, ki so jih opravljali po vojni. Oglašajo se mobiliziranci v nemško vojsko, pregnanci iz Posavja, taboriščniki, ukradeni otroci in še kdo, češ da so tudi oni žrtve druge svetovne vojne, saj so zaradi nje preživljali podobno gorje kot borci v gozdovih - če ne še hujšega, ko pa so bili na milost in nemilost prepuščeni nasilju okupatorjev. Pogovorov, kdo je upravičen do materialnih odškodnin, za prestane trpljenje, je zlasti veliko na podeželju, kjer se ljudje med seboj bolje poznajo kot v mestih. Ljudje postajajo borcem celo nevoščljivi zaradi njihovih prejemkov; posebno tisti, ki ne vedo, kakšne pravice, uživajo nekdanji borci po veljavni zakonodaji.
Tako nam je ondan nekdo pisal tole:
- Nekaj nas je v naši vasi, ki se prepiramo, kdo ima status borca. Da ne bo težav, vas prosim, da nam v časopisu odgovorite na to vprašanje, in sicer: Kakšne pogoje mora izpolnjevati oseba, da lahko dobi status borca, in ali ima ta status tudi tisti, ki je bil vso vojno aktiven, vendar je malo pred osvoboditvijo, to je pred 15. majem 1945, prenehal delati za OF? Do kakšnih pokojnin imajo pravico kmetje - ki imajo status borca?
Poglejmo, kaj pravijo pravni predpisi!
Borec NOV je oseba, ki ima po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, priznano dobo v dvojnem štetju, in sicer vse od vstopa v NOV do 15. maja 1945. Status borca NOV imajo tudi vojni ujetniki in politični interniranci ob pogoju, da so se v toboriščih aktivno vključili v NOV pred 9. 9.
1943 ali kasneje in so ostali udeleženci NOB do 15. maja 1945.
Kot borce NOV pred 9. septembrom 1943 upošteva veljavna zakonodaja tudi borce NOV, ki so postali državljani SFRJ po mirovni pogodbi z Italijo ali so bili kot državljani SFRJ stalno naseljeni na ozemlju, ki je bilo s to pogodbo pripojeno SFRJ oziroma ki so na podlagi pogodbe, sklenjene med SFRJ in Republiko Italijo dne 10. novembra 1975 v Osimu, izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani SFRJ, vključili pa so se v NOB oziroma začeli aktivno organizirano delati za NOB do 13. oktobra 1943.
Enake pravice kot borci NOV pred 9. septembrom 1943 oz. pred 13. oktobrom 1943 imajo udeleženci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne, ki so do 15. maja pridobili posebno dobo v dvojnem štetju tudi kot udeleženci NOV in udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja Grčije. Zakon priznava status borca tudi tistemu, ki se je vključil v NOB maja 1945, ne prizna pa ga tistemu, ki je neposredno pred koncem vojne izstopil, pa čeprav je bil prej med vojno kot partizan vseskozi aktiven.
Zavarovanec kmet, ki ima status borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma pred 13. 10. 1943, pa ima, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pravico do najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Tako veljavna zakonodaja. Vlada pa že pripravlja novo, takšno, ki bo v večji meri kot dosedanja pri priznavanju materialnih pravic upoštevala tudi žrtve vojne, ne samo aktivne udeležence NOV. Katere vse, še ni znano, o tem bo še vroča razprava. Ve pa se že, da ne na škodo borcev, saj bi bilo to v nasprotju s prakso priznavanja materialnih ugodnosti za vojake v državah zavezniške koalicije, ki so zmagale v 2. svetovni vojni.
Y. O.
14
3. marca 199,4
RAZUM IN SRCE
Da bi se kaj naučili
Za nami so zimske olimpijske igre in slavili bomo dosežene uspehe. Iskrene čestitke dekletom in fantom! Toda mene so na teh igrah prevzele tudi druge stvari, ki imajo opravka s kulturo in kulturo bivanja. Ves čas so bile igre namreč izrazito norveške in so na vsakem koraku predstavljale Norvežane, njihovo deželo, kulturo in življenje.
Že otvoritev iger je pokazala, da so jo znali opreti na svoje izročilo in vsakdanjost. Kako prijetno je odzvanjala njihova naslonitev na ljudsko izročilo in prikaz boja med svetlobo in temo, med škrati dobrega in demoni zla. Kako prisrčno je bilo v tem razrva-nem svetu vse dobro povedano skozi pravljico in kako so bili izpostavljeni otroci, kot tisti, ki jim je treba zagotoviti ooljši, srečnejši in lepši jutri. Pa tudi zaključek ni mogel mimo začetka. Le kdo pri nas bi si pri taki slovesnosti drznil združiti otroke, mlade pevce, vrhunske baletnike, glasbenike in celo vojake planinskih enot, ki so se zlili v en sam klic po dobrem in miru.
Morda je ravno tragedija olimpijskega Sarajeva tista, ki je navdihnila ustvarjalce, da so se odločili za takšno naravnanost. Dosedaj je bila namreč v olimpijskem gibanju ideja o miru in koncu vojn potisnjena v zgodovino in postavljena v vlogo izročila, prevladale pa so ideje moči, spo-
sobnosti in znanja mladosti in potreba po njenem druženju in povezovanju. Če k temu dodamo še vse večjo komercializacijo olimpijskih iger in olimpijske ideje ter skoraj že popolno profesionalizacijo vrhunskega športa in njegovo levitev v spektakel, lahko ocenimo, kako korenito so se Norvežani vrnili h koreninam ih izvirom olimpizma in mu na prehodu v novo tisočletje dali šarmn iskrenosti in kulturnosti, ne da bi pri tem oslabili moč športa in kakovost njegovih dosežkov.
Če k temu dodamo še sproščeno, športno in kulturno vedenje občinstva in njegovo zagnanost za šport, je na dlani spoznanje, kaj je navijanje in kaj navijaštvo. V tem pogledu smo doživeli mnogo učnih ur športne kulture, ki pa brez dela na tem področju pri nas doma ne bodo odsevale kot vzor, ki ga je treba posnemati.
P. S. P.edko je videti, da bi državljani tako iskreno in spontano kazali čustva spoštovanja do suverena države, ki je sedel med njimi tudi v puloverju in običajni smučarski čepici. Nič suknjiča, nič kravate, zgolj športna oblačila. Pri nas ministri suverenu ne odgovarjajo na pisma, mnogi trenerji pa celo tekme vodijo v oblekah, kravatah in z visoko zloščenimi salonskimi čevlji. Tudi to je del športne kulture.
Milan Bratec
v
Igor Torkar: Revizor 93; Vstajenje Jožefa Svejka
(dve satirični komediji)
Pisatelja in dramatika Igorja Torkarja ni treba posebej predstavljati, tudi njegovo satirično pero je na Slovenskem znano in cenjeno. Prelomni časi, v katerih se je znašla Slovenija in Slovenci, nudijo Torkarju znova obilo satiričnega gradiva. Njegovi dve novi satirični komediji - ki pa pravzaprav samo obnavljata satirično snov, ki jo je Torkar obdelal v svinčenih časih - sta v celoti posvečeni tem novim časom in vsemu, kar prinašajo.
Naloga satirika je bila in je usmerjena k odkrivanju človeških napak in slabosti; a bolj kot posamezniki Torkarja zanimajo skupine in lobiji, ki v novih časih
in novih razmerah iščejo (največkrat brezobzirno in kriminalno) moč in oblast, slavo in denar, vpliv in privilegije. V prvi komediji, napisana je po slavni Gogoljevi predlogi, razkriva skupino vplivnih občinskih mafijcev, ki v novih razmerah in večstrankarski demokraciji, skušajo »urediti« svet, seveda predvsem v korist svojih žepov. Lažni revizor, mednarodni slepar, jih dodobra oskubi in jih pusti osramočene v njihovem izjalovljenem pohlepu. Druga satirična komedija pa gradi svoje sporočilo - nič se ni spremenilo, kjer je ostala oblast v rokah militantnih in povzpetni-ških policajev, ovaduhov, omejenih novodobnih mladcev - na nesmrtnem liku Haškovega Jožefa Švejka, ki je v evrop-
ski literaturi, posebej dramatiki, že kar nekajkrat vstal od mrtvih, da bi videl, kako svet blazni naprej.
Obe Torkarjevi komediji sta pisani tako, da se jima smejemo, a hkrati se v nas prebuja tudi tesnoba, saj za smehom ostajajo resne, zelo mračne resnice o nas in naših časih. Torkar neusmiljeno odstira prav tisto, kar želi ostati skrito, neizrečeno, polakirano z novimi frazami, ki stopajo na mesto starih, z ljudmi, ki so samo bedni konvertiti, demagoški napihnjenci ali brezobzirni povzpetniki. Knjižna izdaja obeh satiričnih komedij - ki jo vsekakor priporočam - bo tako znamenje časa, kije le s težavo in v krčih iskalo svojo pravo podobo.
Denis Poniž
V
Novi Štifti
uprizorili
komedijo
Minulo soboto so člani Prosvetnega društva Lojze Sovin-šek iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu premierno uprizorili Golarjevo veseloigro Dve nevesti. Dovolj kvalitetna predstavitev in s pridobitniškega t! zornega kota gledano aktu-| alna predstava je napolnila m dvorano prosvetnega doma do IS zadnjega kotička. Očitno so ? domačini željni iger, takšnih = in drugačnih.
Cvetko Zagorski:	
Domislice	
Politične	Kulturniške
Bosna - mogočnikov plen, redivivus - Chamberlain.	Ni še poet, kdor se gre igro besed.
Slovenski Pentagon, svetega Janeza tron, desnice patron.	Množica nas je navadnih, nekaj med nami paradnih.
Se hvali, da je demokrat, pa je nečloveški le birokrat.	Počemu, saj nisi več mlad, si se zasukal - na desno obrat?
Kolikor več je birokracije, toliko manj je demokracije. Kolikor manj je birokracije, toliko več je demokracije.	Poezija da nič mu ne nese, da na trgu slabo kotira. Davčni urad demantira, pove, koliko davek mu znese.
Dnevi slovenskega izobraževanja
Sejem Učila 94, 14. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja je gotovo eden pomembnejših strokovnih in specializiranih sejmov, ki potekajo na Gospodarskem razstavišču v organizaciji Ljubljanskega sejma. Letos bo od 8. do 12. marca, privabil pa bo številne strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja, kot tudi vse tiste, ki jih zanimajo novosti.
Na sejmu se bo predstavilo 93 razstavljalcev iz enajstih držav. Največ bo tudi letos slovenskih podjetij, številna znana imena iz sveta izobraževanja pa so prisotna preko domačih zastopnikov. Sejem bo potekal v vseh prostorih hale B na približno 3.000 kva-
dratnih metrih, kar je - četudi že premajhna - največja površina doslej.
Razstavni program sejma obsega poleg standardnega programa učil in šolske opreme še vrsto novosti. Program igrač v okviru predšolske vzgoje ter kvaliteten izbor ponudbe dopolnilnega izobraževanja za odrasle sta že lani v veliki meri izpopolnila strukturo razstavljalcev. V tem letu se sejem programsko širi tudi na celoten kadrovski inženiring kot pomemben element poslovne politike podjetij in ustanov, vključujoč izobraževanje ter prekvalifikacijo delavcev, menedžerska usposabljanja, ponudbo kongresnih in seminar-
skih srečanj in novosti na področju avdio-vizualnih sredstev.
Istočasno s sejmom bodo potekali tudi »dnevi slovenskega izobraževanja«, v okviru katerih se bodo predstavili dodatni razstavljalci, predvsem pa bo potekal izredno obsežen in bogat strokovni program. Pokrovitelj prireditve je ministrstvo za šolstvo in šport, organizatorji pa številne šolske strokovne organizacije in ustanove. Pričakujejo, da se bo okoli 130 izobraževalnih, informativnih in kulturnih dogodkov udeležilo okoli 1.000 učiteljic, učiteljev in učencev.
I. Ž.
Franc Šetinc:
Smrt in upanje
V založbi ČZP Enotnost bo v kratkem izšlo novo prozno delo Franca Šetinca, povest »Smrt in upanje«. Avtor jo - kot je napisal na začetku knjige - posveča Suhi krajini in spominu na tragično usodnost njenih ljudi. Šetinc se je potem, ko je končal svojo politično pot, povsem posvetil pisanju in tudi na literarnem področju dokazal, da ima kaj povedati. V svojem najnovejšem delu ob osrednji zgodbi niza krokije usod navadnih ljudi, ki so se v usodnih časih morali odločati v skladu z okoliščinami, v katerih so živeli; te pa niso bile le črno-bele, marveč precej bolj zapletene. Z današnjo številko našega časopisa začenjamo objavljati nekaj odlomkov iz knjige.
Slonel je v kotu kupeja in poslušal njeno nemirno dihanje.
»Morda jo bodo mučili, da bi izsilili iz nje še kakšno priznanje? Kaj bo, če ne bo prenesla bolečin in bo priznala tudi kaj, kar se ni nikoli zgodilo?« mu je globoko v duši prežal sum v njeno sposobnost, da se bo znala izmotati iz pasti zasliševalcev.
Zdaj je bil že skoraj prepričan, da je nedolžna. »Nobene izdaje ni bilo. Krivo se čuti samo zato, ker je sprejela Nemčevo zaščito. Lahko bi pobegnila, če bi hotela, pa raje vdano stopa po poti na morišče...« jo je opravičeval.
»Ljubil si se z njo in tvegal, da te zato ustrelijo!« si je kljub temu prizadeval razrešiti svojo dilemo, čeprav je vedel, da je to nemogoče. »Pokaži zdaj svojo hrabrost! Dokaži, da si vreden njene ljubezni! Ne razmišljaj o tem, kaj se ti zaradi tega utegne hudega pripetiti! Presneto, ne bodi tako sebičen!«
»Zakaj je ne izpustiš? Ali pa pobegneš z njo nekam, kjer vaju ne bi nihče spraševal o preteklosti? Stori to hitro in brez oklevanja! Gotovo so kotički na svetu, kjer ljudje ne vedo za vojno in vse njene krute preizkušnje?« si je izpraševal vest.
»Ne bojim se zase, za svoje življenje!« je opravičeval svojo zadrego. »Strah me je, da bi izgubil vero v tisto, za kar sem tvegal življenje v tej vojni! Strah me je za vero v svobodo, v boljše življenje ljudi... Ne moreš kar tako pobegniti iz sveta, za katerega si v partizanih porabil vse svoje sanje!«
Tiho je ponavljal za pisateljem: »Srce v vojni sanja za svobodnim soncem!«
»Kaj pa, če se kasneje pokaže, da so to samo besede?« je za hip podvomil v svoje sanje. »Tudi v njegovem Suhem Dolu ne bo vedno sijalo sonce. Saj nisem pesnik, da bi verjel, da so tam meseci sami maji! Kdaj bo tudi tiste
vrste dan, ko te bo vsega premagala žalost in boš naenkrat bolan, da bi najraje umrl...«
V partizanih si svojih lepih predstav o domu in domovini ni hotel pokvariti z razmišljanj-nem, da se bo tudi doma kdaj pojavila krivulja, ki se bo usodno zarisala v njegovo življenje. V vojni bi težko vzdržal, če ga ne bi vsega prepajale misli o svetlih ciljih!
»Sicer pa: kaj bi lahko storil? Napisal prošnjo, da jo pomilostijo? Najmanj, kar bi se mi lahko pripetilo, bi bilo to, da bi se mi smejali, rekli bi, da se mi je pomračil um. Lahko bi se žrtvoval zanjo, lahko bi umrl, toda zdaj je hrabrost živeti...« se mu je nabiral pelin v želodcu. »Najlaže ji pomagam tako, da jo pustim umreti, potem pa poiščem tistega, ki jo je pahnil v smrt!«
Zadnja postaja na križevi poti
Zadnji del poti sta bila oba zatopljena v razmišljanje. Bila bi to vesela vožnja, če se ne bi nezadržno bližal neizprosen konec, ki sta se ga oba tako zelo bala. Vse je kazalo, da se vlak ne bo več dostikrat ustavil.
»Lojze, si se mi le vrnil!« je bilo slišati glas s perona, ko se je vlak za hip ustavil na postaji, zadnji pred Bistrico. Od vagona do vagona se je širilo vpitje, potniki so se pripravljali, da izstopijo. Tudi tisti, ki so udobno ždeli na strehi, so zlezli v vagone.
Andrejeva čustva so se čedalje močneje upirala temu, da bi jo predal krvniku, razum pa mu je govoril, da mora to storiti, če si noče uničiti življenja.
»O čem razmišljaš?« ga je nenadoma vpra-
šala, kakor bi uganila vsebino njegovega notranjega nemira.
»O tebi,« mu je ušlo priznanje. »Moram ti priznati, da sem se na vlaku ustrašil, da si pobegnila...«
»Ustrašil? V tisti dolini sem še prežala na priložnost, da bi se ti iztrgala in zbežala. Predala bi se Nemcem, če mi ob tistem grmu ne bi bila pošla sapa in sem padla na kolena... Takrat si še uporabljal vrv za moje roke... Potem si me zvezal z ljubeznijo, moje presušene žile si napolnil s krvjo. Pravzaprav sem se zbala zate že takrat, ko so Nemci streljali za tabo., Jezus1, sem rekla, , Ubili ga bodo, kaj bom brez njega1? Od takrat mi beg ne pride več na misel... Od trenutka, ko sem te vzljubila, se ničesar več ne bojim!«
»Kam bi šla, kje bi se skrila, če bi se odločil, da ti pomagam pri begu?« je nenadoma vprašal. Hotel je vprašanje zadržati v mislih, pa mu je nehote zletelo iz ust.
»Vprašanje je brezpredmetno, ker ne bom bežala. Imam več razlogov za to: prvi je ta, da me ti ne bi pustil bežati, ker bi izdal stvar, za katero si se bojeval; drugi pa je v tem, da ti ne privoščim vseh nevšečnosti, ki bi jih imel zaradi mojega bega. Zato te prosim, ne stori nič takega, kar bi kasneje bridko obžaloval! Meni ne moreš pomagati, sebe pa lahko ugonobiš!«
Pogledala mu je v oči, kakor bi hotela odkriti učinek svojih besed. Potem je nadaljevala:
»Ne glej me tako prepadeno! Bodi brez skrbi: jaz sem se že zbogala s smrtjo! Toliko sem razmišljala o njej, da mi je postala simpatična in sva si kot ljubici... To pa nikakor ne pomeni, da me ni strah!«	Nadaljevanje prihodnjič

IF
3. marca 1994
RAVBARKOMANDA
KUPUJMO SLOVENSKO V JAPONSKEM OGLEDALU
V akutnem pomanjkanju sledi kakršne koli gospodarske stra-tegije, s katero bi morala priti na dan vlada, k temu pa jo najprej Prisiliti Gospodarska zbornica, so se zganili sindikati. Začeli so akcijo »Kupujmo slovensko, da bo slovenski delavec imel delo«, priznamo, akcija je res le akcija. Rekli bi lahko, da prej ozka kot s*roka, pa vendarle: nekdo, ki za to niti ni najbolj poklican, se je *Sanil. In namesto da bi se zganilo tudi vesoljno slovensko ®°vinarsko občestvo, pozdravilo akcijo in z njo sililo vlado, naj Se problema loti strateško in kompleksno, zaznavamo zmrdovanje, omalovaževanje... Človek se preprosto ne more načuditi, *ako lahko v tej deželici pisari in soli pamet prav vsakdo, ki ima tta voljo nekaj prostih minut.
Tako se ti znajde neki "ferko Selan, znan marketingi strokovnjak, katerega e<iina referenca, če se temu lahko tako reče, je, da je »član konkurenčne Tomšičeve sindikalne konfederacije Neod-visnost - KNSS, ki ima v vod-stvu pametnejše ljudi« in tak-sativno našteje »nekaj temeljnih gospodarskih resnic«.
Nosnic, za koga? Za sindikat Seveda, ki z lizanjem riti vlade Predvsem skrbi za problematično lastno legitimnost, delavcem pa skuša zlesti pod kožo s poniglavim dodeljevanjem pomoči Karitasa in Rde-Cega križa, ki poteka po pripadnosti sindikatu - Neodvisnosti seveda. Res, pametni ljudje v vodstvu.
In ta Marko Selan tako v prvi točki svoje »kritične« razčlembe omenjene sindikalne akcije ugotovi: »Raz-s°dni kupci, posebno tisti z vsak dan plitkejšimi žepi, so Prisiljeni kupovati ceneje. Če no torej slovensko blago cenejše, se bo prodajalo ne glede na priporočilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.« Ali Po Selanovi in še kakšni jOgiki vsekakor. Vendar je to zal dandanašnji logika, ki se ji najuspešnejše svetovno gospodarstvo samo smeji. Japonci, na primer, nikoli ne bi dosegli zastrašujočega gospodarskega burna, če bi njihovi korteksi razpolagali z mož-Sanskimi celicami Marka Selana.
Da je to res, nam z veliko gotovostjo pritrjuje velika dspešnica ameriškega avtorja Idichaela Crichtona »Vzhajajoče sonce«, ki nam razkriva ^Pogled v gigantski spopad dveh civilizacij in ki bi po ne-
katerih ocenah lahko postal Clausewitz za slovensko vlado in domače menedžerje. Poglejmo torej, kako na Selanove razsodne kupce s plitkimi žepi gledajo Japonci.
»...Japonci znajo biti ostri. Pravijo, da je biznis vojna, in tako tudi mislijo. Saj veš, kako nam vedno dopovedujejo, da je njihovo tržišče od-
Ključ...
Republiški svet Neodvisnosti - KNSS je sklenil, da bo njihov 2. kongres 30. marca v Ljubljani. Zraven je določil ključ za izvolitev delegatov, ki naj jih izvolijo občni zbori podjetij in zavodov. Po njem pride po en delegat na 50 do 100 članov, 3 na 100 do 200, 4 na 200 do 500, 5 na 500 do 800, medtem ko naj bi nad 800 članov vrglo po 6 delegatov. Če bi, bognedaj, ta isti ključ za sklic svojega kongresa uporabili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, bi se ga udeležilo domala 10.000 delegatov.
železarna Ravne
POMOČ RDEČEGA KRIŽA POVZROČA RAZBURJENJE
V dveh številkah DE pred da-jrišnjo smo objavili pisma in po-risnila sindikata SKEI podjetja ^riezame Ravne in Glavnega od-Rdečega križa Slovenije. To-riat objavljamo faksimile izjave Iče Topler, iz katere je moč črno 'ri belem razbrati, kako teče po-rioč Rdečega križa prizadetim in s°cialno ogroženim delavcem. Ker *z odgovora Mirka Jeleniča, generalnega sekretarja RKS ni razdati nič o tem, da naj bi se pomoč Čelila po kakšnih merilih sindikalne (politične?) pripadnosti, Mogoče ne bi bilo odveč, če bi kdo (•nogoče prav Jelenič) komentiral t°le izjavo. Če je ne bo, bo to poginoma jasen dokaz, da Neodvis-ri^st to pomoč izrablja za lastne Promocijske namene. Še celo več: ^egne se zdeti, da Neodvisnost Pomoč RK jemlje zgolj kot sred-rivo za novačenje svojih novih rianov. Vprašanje je samo, ali ta Poniglavost brez primere poteka zgolj v izvedbi Neodvisnosti ali ji Pri tem pomagajo tudi tisti, ki po-rioč dajejo.
Podpisana Ida Topler, zaposlena v Skupnih službah Metala, izjavljam, da sem dne 15/2-1991! pri Jeleni Jovanov, ki deli pomoč Rdečega križa v Železarni Ravne, zaprosila za paket.
Odgovorila mi je, da ga in da se moram obrniti r
J morem dobiti, ker nisem član Neodvisnega sindikata g. Petriča, ki je predsednik Neodvisnega sindikata.
V pogovoru o tem kaj je s to pomočjo je izjavila, in ima vse zasluge g. Petrič.
da je vso pomoč organiziral
Ravne na Koroškem, 17/2-199^
Ida Topler . ,
J Oj, f/G ^ZqL>
pito. No, če je kak Japonec njega dni kupil ameriški avto, si je nakopal davčno preiskavo. Tako da prav kmalu nihče več ni kupoval ameriških avtomobilov. Pristojni so skomigovali: kaj morejo pri tem? Njihovo tržišče je odprto: če pa nihče ne mara ameriških avtomobilov, to ni njihov problem. Ovir je brez konca in kraja. Uvožen avto je treba pred izkrcanjem posebej testirati, ali ustreza predpisom o emisiji izpušnih plinov.
Tuja zdravila je treba nujno preskusiti v japonskih laboratorijih na japonskih državljanih. Nekoč so prepovedali tuje smuči, ker naj bi bil japonski sneg, kakor so rekli, bolj mo-
ker od evropskega in ameriškega. Tako obravnavajo druge države, zato ni nič presenetljivega, če jih zaskrbi, kadar so deležni odmerka lastnega zdravila.«
Če k temu dodamo, da se tej filozofiji na Japonskem podrejajo brez izjeme vsi, od navadnega državljana, ambasadorja v tujini do predsednika vlade, potem nas njena učinkovitost ne bi smela presenečati. Se spomnite tistih japonskih grdih in v primerjavi z evropskimi avtomobili popolnoma nekonkurenčnih to-yot? Z njimi so se vozili vsi predstavniki japonske države v tujini. Pa jih ni bilo nič sram, ker so se zavedali, da so reprezentant j e svoje dežele, ki je pač ta čas toliko in toliko tehnološko razvita. In s kakšnimi avti se ti isti reprezen-tantje vozijo danes? Predvsem pa: vprašanje je, zakaj se lahko vozijo. Prepričana sem, da ne zaradi Selanove logike.
Seveda ta drobec odpira številna druga vprašanja, ki jih pametnemu človeku in pametni vladi lahko zastavlja
sindikalna akcija »Kupujmo slovensko«. Za vlado in pametne državljane, ki se potrkajo po prsih lahko še s čim drugim kot le s članstvom v tem ali onem sindikatu, ki ima v vodstvu »pametne« ljudi, bi morala biti torej omenjena sindikalna akcija predvsem izziv za čimprejšnjo oblikovanje dolgoročne nacionalne gospodarske strategije.
Japonci, na primer, so tudi kupovali japonsko, vendar so pri tem dobro vedeli, zakaj to počnejo. Zelo natančno so tudi vedeli, kam jih bo njihova strategija pripeljala čez deset, dvajset in trideset let. Ugledni ljudje na svetu ugotavljajo, da imajo Japonci sprogramiran razvoj celo za petdeset let naprej.
Kaj pa mi? Če je soditi po Elanu, Tobačni tovarni, Tomosu, Adrii Caravan... in po Marku Selanu, bi bilo že epohalno odkritje vsaj to, če bi rekli, da vemo, kako nič ne vemo. Nekje je pač treba začeti!
Civilna kompilacija
OGORČENI IN RAZOČARANI UPOKOJENCI
Upokojenci smo zadnji dve leti od uveljavitve novega sistemskega pokojninskega zakona stalno pod pritiskom vlade RS in nekaterih ministrstev, češ da je poraba za potrebe pokojninskega in invalidskega zavarovanja previsoka, njen delež v BDP prevelik, da prispevki za to zavarovanje preveč obremenjujejo gospodarstvo in da jih je potrebno znižati.
Zaradi takšnih ugotavljanj mnenja in predlogi za omejevanje rednega usklajevanja pokojnin po gibanju plač zaposlenih. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se uporablja od 1. 4. 1992, je strokovno pravilno določil, da se pokojnine usklajujejo na podlagi uradnih statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač zaposlenih delavcev in da upokojencem pripada usklajena pokojnina od 1. dne meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah. Ta strokovno korekten način usklajevanja se je uporabljal le eno leto.
Tako imenovani interventni zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993, sprejet lani v začetku marca, je grobo spremenil sistemski način usklajevanja in je usklajevanje vezal na rast življenjskih stroškov. Vlada je želela s proračunskim memorandumom za leto 1994 podaljšati omejitve iz interventnega zakona,
vendar so poslanci državnega zbora takšno namero preprečili.
Vlada z usklajevanjem pokojnin po sistemskem zakonu očitno ni zadovoljna in pripravlja predlog za spremembo in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi se poleg nekaterih potrebnih sprememb predvsem poslabšali pogoji usklajevanja, saj usklajena pokojnina ne bi pripadala od meseca, iz katerega se je porast plač upošteval za uskladitev, ampak šele od meseca, v katerem je objavljen uradni statistični podatek o povečanju plač. Upokojenci ne bi dobili več tako imenovanega poračuna. Vladi očitno ni dovolj, da se je zaradi interventnega zakona razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo v letu 1993 že znižalo na 75%. Za zaostajanje pokojnin za rastjo plač je že dovolj podatek, da so se lani pokojnine povečale za 6,7 % točk manj, kot so se povečale plače.
Pristajamo na to, da so izdatki za pokojnine kar dovolj hudo breme za naše obubožano gospodarstvo, vendar za takšno stanje nismo krivi upokojenci. Krivda je na tistih, ki so bili oziroma so na oblasti in so nepremišljeno spreminjali nekatere pokojninske predpise.
Upokojenci nismo bili navdušeni nad tako široko uzakonjenim in zgodnim predčasnim upokoje-
vanjem, ne nad široko dovoljenim in razmeroma cenenim dokupova-njem pokojninske dobe in ne nad najnovejšimi upokojevanji pod posebnimi ugodnimi pogoji. Vse omenjeno je nenormalno povečalo število novih upokojencev, s tem pa tudi izdatke pokojninskega zavarovanja. Na račun pokojninskega zavarovanja so se nesistemsko reševala nekatera politična in socialna vprašanja, zlasti tudi vprašanje nezaposlenosti. Stopnja prispevka za pokojninsko zavarovanje bi bila nekoliko nižja tudi, če bi vlada poskrbela za doslednejše in popolno izpolnjevanje obveznosti proračuna do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vlada menda zdaj ponovno razmišlja o novem interventnem zakonu, ki bi kruto omejil usklajevanje pokojnin. Upokojenci protestiramo proti takšnim razmišljanjem, kot tudi proti nameravani spremembi določbe v sistemskem pokojninskem zakonu o edino sprejemljivem načinu usklajevanja pokojnin dosledno po rasti plač. Vlada se ukvarja s problemom, kako zmanjševati izdatke za pokojnine predvsem z omejevanjem usklajevanja pokojnin. Ali ne bi bilo bolj pošteno, bolj načelno in sistemsko, če bi vlada več storila za oživitev gospodarstva, večanje rasti BDP, zmanjševanje nezaposlenosti in povečevanje števila zaposlenih, kot pa da vidi ves ali vsaj glavni problem pri pokojninah, ki so pri večini upokojencev bolj beraške, kot pa primerne za najskromnejše preživljanje? Če bo vlada na teh področjih dosegla vsaj majhne uspehe, ki jih od nje pričakujejo najbrž vsi volilci, se bodo problemi začeli reševati tako, kot se rešujejo drugod. Vlada si bo ponovno pridobila zaupanje, ki ga zdaj kar naprej zgublja. Tudi o tem naj vlada razmišlja, ne pa samo o omejevanju pokojnin.
Za Zvezo društev upokojencev Slovenije predsednik Stanko Hvale
Cerkev sv. Marije na Blokah.
16
NAJPOMEMBNEJŠA STRAN
Humoreska
Osmomarčne
resnice
-	Kam boste odpeljali ženo za osmi marec? smo naskočili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je po večletnem običaju tičal za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in počasi srkal svoje pivo.
»Zakaj pa bi jo moral kam peljati?«
-	Ja, pa vendar ne boste rekli, da ne praznujete več osmega marca?
»Ali me ne bi raje vprašali, ali sem sploh kdaj praznoval osmi marec?«
-	Boste rekli, da v vseh petinštiridesetih letih nikdar niste praznovali največjega ženskega praznika, kar ga pozna napredni ženski svet?
»Ne, nisem ga!«
-	Oho, to pravite samo zato, ker je zdaj moderno negirati vse, kar je bilo preje treba delati skorajda obvezno...
»No, vidite, zakaj preje nisem praznoval osmega marca. Zato, ker je bilo to skorajda pravilo, da si ga moral praznovati. Jaz pa pravil ne maram...«
-	Torej ga boste praznovali zdaj, ko osmi marec ni več pravilo?
»Najbrž ga ne bom.«
-	Zakaj pa ne?
»Zaradi tega, ker se mi zdi, da bo vsak čas spet postal pravilo...
-	Pravilo gor ali dol. Menda se strinjate, da je ženskam vendarle treba dati vsaj enkrat na leto vse priznanje za njihovo delo, trud...
»Seveda se strinjam, ampak šele potem, ko bodo tudi ženske dale nam moškim vse priznanje za naše delo, trud...«
-	Pa ja ne boste rekli, da vam vaša žena tega priznanja ne daje?
»Če bi mi moja Neposredna proizvajalka raznih strok takšno priznanje dala, potem ne bi sedel v tejle jazbini, ampak bi lepo doma pil pivo...«
-	Saj si pivo lahko kupite in ga pijete doma!
»Niste me poslušali do konca! Pravim, če bi me žena spoštovala, bi doma pil pivo, ki bi ga ona kupila!«
Bogo Sajovic
Kopačev
dokaz
Janez Kopač, poslanec državnega zbora, je v TV Žarišču po zaslugi neprofesionalnega, da ne rečem navijaškega vodenja oddaje Lidije Hren in brezskrupoloznega obrambnega ministra Janeza Janše, ki mu ni dovolil dokončati praktično niti enega stavka, vseeno dokazal, da je pri zamenjavi finančnega ministra popolnoma brez potrebe »abdiciral« v korist Mitja Gasparija. Tembolj, ker se Gaspari na eni strani uničujoče vključuje v nekatere gospodarske sektorje, na drugi pa mirno gleda na nekatere zakone in njihove člene, zaradi katerih Sloveniji že v bližnji prihodnosti grozi bankrot. Ker se gre Gaspari politiko tam, kjer bi moral imeti pred očmi predvsem številke, in narobe, ni daleč čas, ko se bo zgodba o zamenjavi finančnega ministra morala ponoviti. Tokrat v korist Janeza Kopača.
z legitimnimi zakoni financira i ono, ki ima »sedež« na ministrstvu za obrambo. Slovenska državna zgodba je tako vedno bolj transparentna in žalostna ponovitev jugoslovanske, v kateri so davkoplačevalci omogočili nakup orožja, ki nikoli ni bilo uporabljeno proti zunanjemu agresorju, temveč predvsem proti njim samim.
Bavčarjevo
združevanje
Spomenkine
države
Igor Bavčar, šef Demokratske stranke, se je naveličal vloge obrobnega (opozicijskega) opazovalca tektonskih premikov na slovenski politični sceni. Da bi vanjo aktivneje posegel, se je odločil za združevanje na sredini, kjer pa je trčil na svojega starega kompa-njona in vse večjega političnega tekmeca Janeza Janšo. Njun spopad za osamosvojitveno dediščino iz ozadja s korenčkom in palico v belih rokah s pridom izkorišča predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Zakaj bi si jih človek mazal, če umazano delo namesto njega tako radi opravijo drugi. Ni kaj, visoka politika je res posel za gospode in one druge, ki to niso, pa bi radi to postali.
Spomenka Hribar, intelektualna vest nacije, se očitno zaveda kaplarske nevarnosti, ki preti Sloveniji. Oborožena z grenkim zgodovinskim spominom se zgroženo sprašuje, če imamo državo v državi, če ena država (ki naj bi imela »sedež« na ministrstvu za obrambo) vojuje vojno proti »drugi«, legitimni in legalni, katere organi so izvoljeni predsednik države, predsednik vlade in predsednik parlamenta. Spomenki na ljubo: o tem sploh ni nobenega dvoma več. Zdaj gre zgolj še oziroma že za to, katera od teh dveh držav in na kakšen način bo zmagala. Ironija usode pa je v tem, da legitimna država
Bohinčevo enoumje
Rado Bohinc, minister za znanost, je združevanje na sredini in nastanek nove liberalne demokracije pospremil s komentarjem, da gre za »novo enoumje«. Vsekakor, vendar Bohinca, sodeč po njegovi dosedanji politični karieri, enoumje kot tako očitno ne moti preveč. Zanj bolj boleče utegne biti njegovo spoznanje, da v tem »novem enoumju« ne bi bilo dovolj prostora tudi za ministra Bohinca.	Kuli
/ v					NAGRADNA KRIŽANKA	ZRAK (UTAINSK0)	KAMER- MAN	LASTNIK KAPITALA	OBMOČJE, POVRŠINA	EVROPSKI VELETOK	DELAVSKA ENOTNOST	OSNOVA METRA	LETOVIŠČA V VZH. ISTRI	DUŠIK	KRITJE	DEBELA KOSMATA ODEJA	IGRALEC RANER
					DOMA- ČINSKI VOJAK V AFRIKI						ODRGNINA						
					FINSKO JEZERO						RAZ- KLANJE						
											OKLEPNO VOZILO						
					PREBIVALCI REPEN- TAB0RA												
					BRANKO MIKULIC	IGRALKA FAR0W				ITALIJ. IZD. GODAL						AMERIŠKI IGRALEC (RYAN)	GERMAN. BOGINJA ČASA IN USODE
						DELEC Z ELEKT. NABOJEM				0LEG ANTONOV							
					>									OZNAKA ZA NEMŠKO PLEMSTVO			
j	■	• ■ / ••													GR. ČRKA			
l AVTOR j BOJAN j ARKO	ŽENCI MARKSIZMA	SESTAV VEČ APARATOV	IZCEDEK IGLAVCEV						URADEN SPIS				UOKVIR- JENA PLOSKEV				
			OTOČJE V POLINEZIJI						P0TEG0-VALCI ZA SLUŽBO								
													LUCAS CRANACH				
f MNOŽINA ’ SNOV!					HUMORISTKA ERŽIŠNIK					IGLASTO DREVO	SL. NOGOMETAŠ (MARKO)						
											ŠKOTSKA REKA						
VELE- MESTNI ROPAR					PRIP/ RE BENEC C	DNIK DA IKTIN- V											
					VER£	JAMA V											
SL. JEZIKOSLOVEC (FRAN)							LISTINA					SLOVENSKI GODALNI TRIO	PREBI- VALKA EPIRA	KNJIŽ. PEROCI			
							STRG. KIPAR										
														OKRASNI OBROČEK			
VRSTA SKLEPA (RAME)															EGIPČ. BOGINJA NEBA	FR. IGRALEC IN REŽISER (JEAN)	PRIŠTETO ŠTEVILO
PRITOK M0ZELE V NEMČIJI					HOKEJSKI KLUB			RADIJ			OPREMA						
											ORIENT. DOMAČE SUKN0						
					NESTRO- KOVNJAK			ZOLAJEV ROMAN									
IVAN TAVČAR			DEL HAMBURGA							ST. GRŠKI DRŽAVNIK IZ ATEN							
			IZVORNI KRAK MENAMA														
MESTO PRI SISKU						GRŠKI BOG PASTIRJEV				ŠPORTNA NOVINARKA (JOLANDA)							
						KARL0VAC											
PRODA- JALEC V KIOSKU										LETOVIŠČE PRI KOPRU							
ANGLEŠKI PISEC FLEMING				PRITOK KONGA						NAGRADNA KRIŽANKA	JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA				RIK0 DEBELJAK		
jMonraHna Ifri7£mlfa	O	NET> lBO- T()N> pskov, sa, lopa, pšenica, i»Ciyiauiia m l£CII irva Oli 5/	astra, KNIN, ikravost, antracen, katleja,																ANAT, NART, i	NRAVI, \co
Rešeno križanko nam pošljite do 14. marca 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 9 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 7
STAVEK, STOIK, TIVOLI, VISKI, APIS, STARMAN, RAL, ALAR, ARI, ROLANDO PUŠNIK, ESK, ARSENE, Al, KRAVATA, PITT, KV, RODILA, RAA, MARKA, SKITI, KEK, TLA, ALS, TO, OSTINA, OOKI-
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 7
1.	Marija Vovk, Cesta na griču 8, 63320 Velenje
2.	Samo Zupančič, Gregorčičeva 20,
62000 Maribor	^------
3.	Irena Batagelj, Goriška 32, 65270 Ajdovščina
Nagrade bomo poslali po pošti.
SALOMONOV
Križanko pripravil
UGANKAR
M-igr-re1
Horoskop
Zviti avtor
Med plodovitimi književniki 19. stoletja zavzema častno mesto francoski romantični pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo (rojen 26. februarja 1802). Hugo je že kot mlad avtor prevzel vodstvo romantične šole, vendar se ni zaustavil le pri tem. Svojo vsestransko nadarjenost je izpričeval tudi z zgodovinskim romanom »Notredamska cerkev v Parizu«. Razburkani politični tokovi tistega časa so ga zanesli tudi v politiko. Bil je velik nasprotnik najprej predsednika, kasneje pa cesarja Francije Napoleona III. Zaradi tega je moral pobegniti v tujino in na vrnitev domov čakati do Napoleonovega padca po prusko-francoski vojni. V pregnanstvu je Hugo ustvaril svoja zrela dela lirična »Premišljevanja«, satirične »Kazni«, epsko »Legendo« in morda svoje najbolj znano delo, humanistični roman »Nesrečniki«. Po padcu Napoleona III. in zrušitvi drugega cesarstva se je vrnil v Francijo in spet zasedel svoje mesto med pariškimi književniki.
Hugo je bil kot eden izmed »starost« pariških književnikov večkrat povabljen na predstavitve del, premiere in podobne prireditve. Nekoč je šel na premiero dela nekega svojega znanca z namenom, da bo delo izžvižgal. Ker pa ga ni izžvižgal, čeprav je pred tem svoj namen obesil na veliki zvon, so ga po predstavi znanci spraševali, kako to, da ni naredil, kar se je namenil. Hugo jim je z nasmehom odvrnil:
»Avtor je bolj zvit, kot sem si mislil. Njegovega dela nisem mogel izžvižgati, ker sem moral kar naprej zehati.«
V tem tednu so se rodili še francoski slikar Auguste Renoir, nemški pisatelj Karl May, rimski cesar Konstantin Veliki, francoski filozof Michel de Montaigne, ameriški kemik Linus Pauling in češki skladatelj Bedrich Smetana.	Deni
Lepo in hladneje
Letošnje zime je konec. Vremensko dogajanje potrjuje to trditev. Poleg tega je februar zadnji meteorološki zimski mesec. Astronomi malce zaostajajo in čakajo na pomladno enakonočje v začetku zadnje tretjine marca. Vendar so vremenska dogajanja marca že precej drugačna kot pozimi, četudi je še mraz in sneg. V Ljubljani je leta 1874 snežilo celo 19. junija.
Oblaki v tem mesecu že večkrat dobijo kopaste oblike. Oblačnost postaja bolj spremenljiva, prijaznejša na pogled.
Pregovor pravi: »Brezen ima rep zavit.« Za marec redkokdaj še slišimo staro ime brezen. Uveljavil se je sušeč. »Če sušeč z glavo ne zmaje, rad z repom vije.« S tem je povedano vse. Bolje na začetku hladneje, kajti sicer bo na koncu (in če mrazu marca uidemo, lahko pregovor mirne duše podaljšamo v april: »Kar sušca zraste, april pobrije.«). Marec je mesec, ko se začnejo poljska dela. Zato je veliko ljudskih pregovorov naravnanih v tej smeri. Navedimo še enega, ki meri na pomladansko pomanjkanje svežih vitaminov v hrani: »Kogar je bolezen čez zimo priklenila na posteljo, tega marec pobere.« Pa brez zamere. Stare ljudske pesmi, basni, pripovedke so neverjetno realistične, brez olepšav. Kakršno je bilo pač življenje.
Pa lep konec tedna vam želim. Vremenske karte nam ga obljubljajo. Le temperature bodo, na srečo, zdrknile bolj proti ničli.
CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO
»Alj je lokalna samouprava urejanje vsega tistega, za kar država noče prevzeti odgovornosti, ker ne prinaša ne oblasti in ne dobička?«
To je eno izmed vprašanj v knjigi dr. Cirila Ribičiča CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO, ki je izšla pri ČZP Enotnost.