Kamniški UBCAN h. 3 Leto XXXIX Kamnik, 11. februarja 2000 Javna obravnava ob drugi razgrnitvi sprememb prostorskih aktov Največ želja za zapolnitev»lukenj« v ze pozidanem prostoru Kot smo že poročali, so bili v mesecu januarju letos ponovno razgrnjeni predlogi za spremembo prostorskega dela srednjeročnega in dolgoročnega plana občine. Ob koncu te razgrnitve pa so predlagatelji, občinska uprava, pripravili javne obravnave v Stranjah, Motniku in v Kamniku. Vse tri obravnave so bile zelo dobro obiskane. Največ zanimanja pa je bila gotovo deležna razprava I. februarja v Kamniku, ki so se je udeležili tudi krajani iz okoliških krajevnih skupnosti. Udeleženci so, podobno kot prvič, povsem napolnili občinsko sejno dvorano. Razpravo je ob navzočnosti predstavnikov LUZ, izdelovalca dokumentacije, vodil Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnik. V svojem uvodu je poudaril, da je bilo do postopka javne razgrnitve podanih preko Štiristo različnih pobud, sugestij in želja. V tem času pa je država sprejela spremenjen dolgoročni plan Republike Slovenije v zasnovah energetskih omrežij in varovanja naravne in kulturne dediščine. Hkrati pa se je v tem času zgodilo tudi lastninsko preoblikovanje podjetij, s tem pa se je spremenila tudi potreba po spremenjeni namenski rabi naScga, dokaj omejenega kamniškega prostora. Mlakar je tudi povedal, da je razgrnjen tudi spremenjeni del kmetijskega plana, ki bo po sprejetju podlaga vsem tistim pravnim osebam s področja kmetijske dejavnosti, da se bodo lahko prijavljale na razpise ministrstva za kmetijstvo za subvencioniranje operacij na kmetijskih zemljiščih. Namen strokovne priprave teh aktov je bil ugotoviti, ali imamo v Kamniku zadosti zazidljivih površin, ali je gostota oziroma izraba teh površin primerna in ugotoviti, kje so še dane prostorske možnosti, da bi omogočili gradnjo tistim občanom, ki to želijo. Izhodišča za sedanje spremembe pa so tudi v obveznih zasnovah dolgoročnega plana, prek katerih posamezna ministrstva ščitijo vsak svoje določene površine. To velja še posebej za želje po posegih na prva območja kmetijskih zemljiSč. Zato bodo vsi predlagani izjemni posegi na la zemljišča morali biti usklajeni na medresorski komisiji pri ministrstvu /a okolje in prostor. Šele, ko bo vlada RS ugotovila skladnost naših predlaganih spremenjenih aktov z dolgoročnim planom Republike Slovenije, bo lahko župafl predlagal občinskemu svetu prostorske akte v sprejem. V razpravi se je oglasilo preko dvajset udeležencev, ki so opozarjali na svoje že podane predloge za /a/idljivost posameznih parcel. Med predlogi in vprašanji širšega pomena velja omeniti vprašanje ukinitve ali zožitve varnostnega pasu okrog Kemijske industrije Kamnik, ki po mnenju nekaterih krajanov še ovira gradnjo v predelu Mekinj, predlog predsednika sveta KS Šmarce Ivana Sckavčnika, naj se sedaj predvidene rekreacijske površine na severu Šmarce namenijo za centralne dejavnosti (možnost pozidave), zeleni pas pa naj se predvidi ob reki Kamniški Bistrici, nikakor pa ni smotrno s pozida- (Nadaljevanje na 2. str.) Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku Enaindvajseta območna revija pevskih zborov V počastitev slovenskega kulturnega praznika sta Zveza kulturnih organizacij Kamnik in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Območna izpostava Kamnik, tudi letos pripravila več prireditev. Po tradiciji, ki je dolga polni dve desetletji, je skupni koncertni nastop odraslih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda prireditev, s katero na prepričljiv način počastimo slovenski kulturni praznik. Letos, ko je praznovanje posvečeno 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna, je bilo v program revije vključeno večje število uglasbenih Prešernovih pesmi. V znamenju pesmi in prepevanja je v soboto, 5. februarja, v ŠCRM potekala enaindvaj- lH^^k^H seta pevska revija iz. cikla Sozvočja. Številnim poslušalcem je prazniku v pozdrav prepevalo enajst pevskih zborov ljubitelji zborovske pesmi so se v povsem napolnjenem prireditvenem prostoru v pričakovanju kulturnega doživetja predali govorici glasbe domačih in tujih skladateljev. Vsak nastopajoči zbor je ubrano zapel po tri pesmi in bil deležen burnega aplavza. Pove-zovalka programa Manja Žeba-ljee je predstavila vsak nastopa joti /bor. Kot prvi je nastopil MePZ Cantemus pod umetniškim vodstvom Janeza Klobčarja. Pevci in pevke svojo dejavnost že vrsto let potrjujejo z uspehi in nagradami, med pomembnejše sodi kar pet srebrnih plaket s tekmovanja Naša pesem v Mariboru, zadnja so dosegli v lanskem letu. V letošnjem letu zbor Cantemus načrtuje majski koncert Marijinih pesmi in julijski nastop ob odprtju ljubljanskega poletnega festivala. Pod umetniškim vodstvom To- maža Kremžarja so zapeli pevci MoPZ Komenda, ki so lani praznovali 20-letnico delovanja Jubilej so delovno obeležili s številnimi nastopi, koncerti in tudi z uspešno turnejo med Slovenci v Stuttgartu in Berlinu, leto pa zaključili s slavnostnim koncertom v Komendi. Letos načrtujejo sne- manje kasete in zgoščenke. Edini ženski pevski zbor v občini Kamnik ZePZ DKI) Solidarnost se je predstavil pod vodstvom Roka Rakarja Glavno slovesnost pevke načrtujejo v aprilu ob 25-letnici delovanja. (Nadaljev. na 2. strani) Na 21. območni reviji je kulturnemu prazniku v pozdrav prepevalo dvesto petdeset pevk in pevcev v enajstih pevskih zborih občin Kamnik in Komenda. Na sliki: Za zaključek prijetnega večera so vsi pevci pod vodstvom Ane Štele zapeli slovensko himno Prešernovo Zdraviji'». VERA MEJAC Rezka Mali in njeni trniči Za kulturni praznik srečanje tena iz KS Srednja vas in KS Sela Z roko v roki mladi in starejši Otroci iz šole Sela so pripravili prisrčen program. Ženska sekcija upokojenk iz teh dveh krajevnih skupnosti je pripravila v torek, 1. februarja, izredno zanimivo srečanje. To sicer redno srečanje so namenile tudi bližnjemu kulturnemu prazniku. Program so pripravili otroci iz šole Sela. Pod vodstvom učiteljic Mi- lene Kunej in lime Berlec so prikazali več prijaznih točk: peli so, recitirali in zaigrali, med drugim »zarečenega kruha se veliko poje«. Pokazali so tudi vrsto smešnic iz našega vsakdana. Za prisrčen nastop so bili otroci toplo nagrajeni z na- vdušenim ploskanjem. Po končani predstavitvi pa so radostnih lic, izročili udeleženkam pripravljena darilca, se zatem povese-lili in obljubili srečanje v naslednjem letu. V Srednji vasi, v Kulturnem domu, so se srečanja poleg domačink udeležile tudi članice iz Kamnika, ki so se priključile prijetnemu druženju. Silva Cevec, ki sekcijo vodi že dolgo vrsto let, saj je tudi pobudnica ustanovitve, je navzočim zaželela vse lepo tudi v letu 2000. Tem željam se je pridružil Se predsednik društva upokojencev Kamnik in jim hkrati voščil za uspešno delo. Ženska sekcija ima dobre pogoje, nam je povedala Silva. Krajevna skupnost Srednja vas kaže razumevanje zanje, zato so ji hvaležne za sodelovanje. STAN K SIMŠIČ V Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah je v nedeljo, 23- januarja, Rezka Mali iz Go-diča prikazovala izdelovanje tr-ničev. Novozapadli sneg, sončno vreme in gostoljubje oskrbnice Ive Šubelj Kramar so privabili mnoge ljubitelje slovenskega ljudskega izročila, ki ga bogatijo tudi trniči. Srečanja se je udeležila tudi predsednica Odbora za družbene dejavnosti občine Kamnik Tatjana Rot-Djalil. Od leta 192R do 1975 je na Gojški planini pasla živino m iz delovala trniče Zefka Humor. po domače Debevčeva iz Vodic. Svoje znanje je prenesla Rezki Mali, kije leta 1973 začela pasti živino na Gojški planini in od 1975. leta izdeluje trniče. Vseskozi je pastirica Stolniškega stanu. Vsako leto se v začetku junija danes 72-lelna Rezka Mali odpravi na planino in ostane ob paši živine in izdelovanju trničev do sredine septembra. Za svoje izdelke je prejela že nekaj nagrad in je tudi dobitnica zlate plakete za trniče, ki imajo vse odlike oh liko, vonj, okus in vzorec. Mnogi obiskovalci so se želeli preizkusili v izdelovanju trničev v Budnarjevi hiši. Med njimi je bila ludi Branka Špende - Perko, učiteljica OŠ Stranje, ki želi za nekaj časa postati pastirica, da bi tako spoznala ta način življenja. Spo močjo mentorice Rezke ji je nhh ki a anje Irniča kar uspelo. Še posebej jo navdušuje pisava na trničih, ki daje poseben pečat temu siru s planine. Skrbijo, kdo bo nadaljeval Rezkino delo, kajti kot />ravi, so trniči del nas, del slovenstva - za domače ljudi in l>aslirsko skupnost, ki se že tolika ( — \ Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 24. 2. Članke oddajte do 16. 2., oglase, zahvale in obvestila pa do 22. 2. Najstarejši ohranjeni trniči so dijo šele v začetek našega stolet ja. Vendar se je ohranilo večje število starejših pisav za trniče. ki dajejo sliko ornamentike na starejših trničih. (Nadaljev. na 9- sirani) časa ohranja, za obiskovalce od drugod, da se seznanijo s slovenskimi posebnostmi. Kot da bi izdelovali trniče doma, je obiskovalce zanimal recept zanje, ki jim ga je Rezka natančno razložila. Čudovito vzdušje se je nadaljevalo, ko je v prepolno izbo vstopila nasmejana H6-letna Mici Bud-nar, poročena Vrhovnik, po domače Mež-narjeva iz Mekinj, ki je edina še živeča iz Budnarjeve, po domače Matjaževe hiše V knjigi Slovenska ljudska umetnost je avtor Gorazd Maka-rovič o trničih zapi- »Trniči so sirčki če-bulaste oblike. Izdelovali so jih planšarji na Veliki in Mali lilo nini nad Kamnikom*. Trniči so bili or- namentiranl. Z lese- M,.(i prika.„m izdelovanja trničev smo imeli pri nimi rvdfattim tpiSO l,,inost opazovati Rezko Mali, danes edino izdelo-vami'sn nanjeVtitko valko lega izjemnega izdelka, v pristni planinski vali različne vzorce, noši V- M. Pust, pust, krivih U5t... PU5TNE MA5NE, KO5T0MI, LASULJE, Moste 88 A Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. 11. februarja 2000 AKTUALNO Kamniški OBČAN Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku Enaindvajseta območna revija pevskih zborov (nadaljevanje s 1. strani) Tunjiški oktet se je pod umetniškim vodstvom Ane Štele pri poslušalcih že kar dobro uveljavil, saj deluje že petnajsto leto. Gostujejo na krajevnih in občinskih prireditvah ter orga- nizirajo srečanja oktetov v Tu-njicah in na Šmarni gori. Poslušalce je najbolj navdušila Vokalna skupina ECCE pod Vodstvom Sebastjana Vrhovnika, ki sodi med mlajše pevske zasedbe na Kamniškem. Pevke in pevci so lani dvakrat nastopili v okviru festivala klasične glasbe Musica Aeterna in sodelovali v vokalnem delu cikla Jesenskih serenad. V letošnjem letu pripravljajo koncert ob 250-letni-ci smrti Johanna Sebastjana Bacha in prireditve ob 450-letnici smrti Jacobusa Gallusa. \astop Cantemusa, prejemnika petih srebrnih plaket s tekmovanja Naša pesem v Mariboru, je bil tudi tokrat nagrajen z bogatim aplavzom. Vokalna skupina ECCE pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Kamniška javna razprava je sprožila (nadaljevanje s 1. strani) Po mnenju arh. Janeza Stražarja v predlogu sprememb ni obdelano področje spomeniškega in krajinskega varstva, zakaj se ukinja določeno zazidljivo območje znotraj zazidalnega načrta B-8 Zgornje Perovo, po njegovem mnenju se zaradi daljnovoda, plinovoda itd. polovico zazidalnega otoka pod zgornjo bencinsko črpalko (B-5) ne bo dalo realizirati, hkrati pa tam, kjer je možna pozidava, rišemo zelene površine. Dvomil je tudi. če v Kamniku res potrebujemo štiri rezervate za blagovnice. Ponovno bi bilo treba proučiti, ali se ne bomo prenaglili z oženjem oz. ukinitvami posameznih industrijskih con, kjer je zgrajena draga infrastruktura. Neke rezervate pa bi navzlic sedanjemu slabemu stanju naših podjetij le kazalo obdržati za prihodnost. kup predlogov. Prav tako ni soglašal, da je cona ob Korenovi cesti rezervirana za »moteče in nevarne vplive«, saj gre na tem območju za vodozbirno območje. Stražar je podprl tudi krajane Podgorja, ki so predlagali, naj bi se dovolila tudi pozidava med podgorsko vaško cesto in kanalizacijo. Že na prvi javni obravnavi je bilo rečeno: če je v nekem naselju zgrajena vsa komunalna infrastruktura, kar v Podgorju je, je razumljivo, da se bo na tem območju naselje zgostilo. Zato je nerazumljivo, da ne bi bilo dovoljeno v središču vasi zapolnjevati teh gradbenih vrzeli. Podobno je predlagal omogočiti gradnjo na delu gozdnih površin, ki to v naravi že zdavnaj niso več. Kot drugo skrajnost pa je omenil primer iz Stranj, kjer ga je neki kmet spraševal, kdo je vložil zahtevo za zazid- Pevci I Are so s svojim izborom pesmi še posebej poudarili pomen kulturnega dogodka, saj so prepevali le Prešernove pesmi. Njihov nastop je obogatil solist Primat Krt (prvi z desne spredaj). Prvo slovensko pevsko društvo Lira pod umetniškim vodstvom Marjana Ribiča se je na reviji predstavilo v celoti s Prešernovimi pesmimi. Je najstarejši pevski zbor na Kamniškem, zato so ga navzoči še posebej spoštljivo pozdravili. Zavzeto in pogumno so zapeli pevci in pevke MePZ Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom Karle Urh. Lansko jesen so se predstavili na Gorenjski reviji pevskih zborov upokojencev, uspešno pa sodelujejo tudi na drugih prireditvah. Pevci MoPZ DKD Solidarnost so zapeli pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika Delujejo že enainosemdeseto leto - »in po vseh teh letih kar dobro izgledajo«. Sledil je MePZ Mavrica Sred- Javna obravnava ob drugi razgrnitvi sprememb prostorskih aktov Največ zelja za zapolnitev »lukenj« v ze pozidanem prostoru ljivost njegovih njiv nad En-cijanom, saj je bilo tej zahtevi ugodeno. Predlagal je tudi ustanovitev projektnega sveta strokovnjakov, ki bi projektantom dal projektne usmeritve za tako občutljive prostorske akte. Po mnenju arh. Bojana Schlegla bi morali izdelovalci prostorskih aktov k sodelovanju pritegniti kamniške strokovnjake, ki poznajo naše razmere. Po njegovem je predvidenih premalo rekreativnih zelenih površin, oživiti bi bilo treba desni breg reke Kamniške Bistrice, ne pa ga pozidati. Prav tako mestni servisi ne sodijo na območje sedanje sadne plantaže pod zapriškim gradom. Arh. Saša Lavrinc je opozorila na domnevno neskladnost zazidalnega načrta oz. sedanje stanovanjske gradnje na območju nekdanjega Utoka pod Malim gradom z veljavnimi prostorskimi sestavinami družbenega plana Tudi arh. Borut Ulčar je bil mnenja, da bi bilo treba najprej zapolniti obstoječe gradbene vrzeli in ne siliti na druga območja. Vprašal se je tudi, kdo stoji za sedanjim konceptom rezervatov nepozidanih stavbnih zemljišč (rekreacijske površine, zelene cezurc, preduhi itd.). Ali je to vpliv majhnih nepremični-narjev, kot na primer v Šmar-ci? Zavedati se je treba, da bo treba ob vstopu v EU vsa nezazidana stavbna zemljišča posebej obdavčiti. F. SVETFLJ nja vas z zborovodjem Aloj-zem Kolarjem. Že desetletje predstavlja pomemben delček v mozaiku kulturne ponudbe v občini Kamnik in ob tem jubileju bo zbor aprila v Šmartnem pripravil slavnostni koncert, praznovanje pa zaključil z jesenskim gostovanjem v Nemčiji. Vseh deset let zbor vodi Alojz Kolar. Dejavnost pevk in pevcev Komornega pevskega zbora Šut -na, ki ga vodi Olga Štele, je zelo raznolika, vselej pa v okviru njihove osnovne usmeritve -petja seveda. Kot zadnji nastopajoči je zapel MePZ Titan, ki se je tokrat prvič predstavil v novi preobleki - z novim imenom Mešani pevski zbor Odmev Kamnik. Preteklo sezono so pevke in pevci skupaj z zborovodkinjo Ano Stelc uspešno zaključili z. laskavim priznanjem, saj so na tekmovanju Naša pesem osvojili srebrno plaketo mesta Maribor. Svojo dejavnost kot zbor Titan so nedvomno zaključili z odmevnim božičnim koncertom na Šutni, njegovo poslanstvo pa nadaljuje Odmev, ki začenja svojo glasbeno pot prav na tej reviji. Po ubrano odpetih pesmih vseh sodelujočih se je za lep večer, tako pevcem in pevkam kot tudi povezovalki Manji Žebaljec, prisrčno zahvalil predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič. Ob zaključku glasbenega večera pa so vsi zbori skupaj z zanosom zapeli Prešernovo Zdravljico. Tekst in fotografije: VERA MEJAČ Vsakokratni udeleženci revije pevci MoPZ Komenda dve leti prepevajo pod vodstvom Tomaia Kremiarja, kije nasledil l')-letno uspešno delo očeta Ha Uto m i rja. Zelo uspešno delo v Krajevni skupnosti Tuhinj Po velikosti druga KS v naši občini Krajevna skupnost Tuhinj, s sedežem v zdravstvenem domu na Lazah, se uvršča med zelo uspešne in vztrajne pri realizaciji sprejetih nalog, nam je v začetku pogovora povedal predsednik sveta KS Marjan Drolc. To dolžnost je prevzel konec leta 1998 in že kar dobro zaoral ledino. Relativno mlad, rojen leta 1960, poročen in oče dveh hčera, po poklicu elektroinženir, zaposlen pri Elektro Ljubljana-okolica, zna v celoti prisluhniti utripu krajanov. Povedal je, da so v KS Tuhinj prednostno reševali cestne in druge komunalne probleme. Tako so modernizirali cestno povezavo od črpalke proti Golicam. Cesta je asfaltirana skoraj po celotni dolžini (manjka še cca 400 m). Zaključili so z ureditvijo ceste Liplje-Pecman v dolžini 600 m, cesta Mali hrib je pripravljena za asfaltiranje v dolžini 800 m. Obnovili so vodovod (zamenjali cevi) od gostilne pod Kozjakom proti Tuhinju v dolžini 600 m ter zamenjali črpalke za prečrpavanje vode za naselje Golice in Ccšnjicc. Vse te akcije so zahtevale veliko organizacijskega dela in finančnih sredstev, del teh je prispevala tudi občina Kamnik. V prihodnje nameravajo dokončati modernizacijo ceste na Golico in Mali hrib. Prednostna naloga je izgradnja nove mrliške vežice (sedanja bo ostala do izgradnje nove), za katero zbirajo dokumentacijo in dovoljenja. Načrtujejo, da bodo z deli pričeli proti koncu leta. Ureditev parkirnega prostora pri pokopališču sodi med neodložljive naloge. KS bo sprejela vse potrebno, da bi to nalogo čim prej realizirali. Čistilna naprava je ekološki problem, ki vztrajno trka na vrata KS Tuhinj. Odločitev o lastni čistilni napravi, o priključitvi k Šmartnemu ali o podaljšku do Kamnika je še stvar strokovnih odločitev, ki pa jih ni več mogoče dolgo odlagati, saj tudi krajani želijo čimprejšnjo rešitev. V KS Tuhinj zbirajo sredstva iz naslova krajevnega samoprispevka. Leta 1996 so se krajani odločili za 2% prispevek, ki bo veljal do leta 2001. KS letno pridobi s samoprispevkom do 7,5 milijona tolarjev. Če tega vira ne bi bilo, ne bi mogli uresničevati zastavljenih nalog. Občina Kamnik je v 1999 letu sodelovala z 1,7 milijona tolarjev namenskih sredstev, kar je pokrilo le manjše potrebe. Sredstva za dejavnost KS i/ občinskega proračuna, letno je teh približno 340.000 tolarjev. ne pokrivajo niti vseh administrativnih stroškov, zato morajo v KS iskati še druge možnosti. Predsednik Sveta KS Marjan Drolc meni, da bi pri premagovanju finančnih zagat morala občina izdatneje sodelovati in pri tem upoštevati veliko razprostranjenost KS Tuhinj. V KS Tuhinj uspešno delujejo prosvetno društvo, gasilsko društvo, športno društvo, balinarsko društvo, radio klub, konjeniško društvo, aktiv kmečkih žena, organizacije Zveze borcev in Rdeči križ. V okviru danih možnosti KS finančno podpira te dejavnosti, med seboj pa zelo dobro sodelujemo, pravi predsednik sveta KS. Tudi sodelovanje z občino Kamnik je dobro, vendar bi morali pri delitvi sredstev upoštevati specifičnosti posameznih krajev in skupnosti. Po mnenju predsednika Marjana Drolca vloga KS izgublja na svojem pomenu. Iz celotne Tuhinjske doline je bil v občinski svet izvoljen le predstavnik i/ KS Šmartno. Vse ostale KS pa so bolj ali manj izostale od vplivanja na občinsko usmeritev. Prevelika je vloga strank, zapostavljene pa so KS, meni Marjan Drolc. (Nadaljevanje na 3. strani) Kamniški OBČAN URAD ŽUPANA IN OBČINSKI SVET 11. februarja 2000 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Dogovori s SRD o vrnitvi Kulturnega doma KS Duplica še v teku Marjan Bergant je vprašal župana, ali je dejstvo, da je Marko Majdič kupil del kulturnega doma na Duplici v skladu z dogovorom podjetja Stol in občine o prenosu upravljanja objekta na občino oziroma na krajevno skupnost. Vprašal je tudi, kdo jc lastnik balinišča in kaj bo z baliniščem s pripadajočimi objekti, če pride do odkupa celotnega objekta. Župan mu odgovarja, da je omenjena nepremičnina še vedno v lasti Stola, d. d., kar izhaja tudi iz zemljiškoknjižnih listin. Stol ima razpolagalno pravico nad objektom. V teku pa so intenzivni pogovori s predstavniki Stola, da se kulturni dom prenese v last in posest KS Duplica oziroma na Občino Kamnik. Predstavniki SRD so doslej za odkup zahtevali 60 milijonov SIT, vendar Občina na to ni pristala. Občina s pomočjo predstavnikov KS Duplica zbira dokaze o investicijskem vlaganju v ta objekt, ker ga želi neodplačno pridobiti za potrebe KS Duplica. Glede balinišča pa je znano, da je Balinarski klub Duplica kupil od Stola del zemljišča, ki služi za dejavnost balinarjev in ne more biti več predmet prodaje. Sodelovanje Občine pri realizaciji Term Snovik Svetniška skupina SKD je županu postavila vprašanje, kaj v njegovem odgovoru o Termah Snovik pomeni besedilo: »Občina Kamnik želi namreč z aktivno udeležbo pri realizaciji načrtov v Snovi ku sodelovati...« saj je ob sprejemanju proračuna (1999) župan zagotovil, da občina tega projekta ne bo več financirala. Župan odgovarja, da bo kmalu podpisana pogodba o ustanovitvi družbe Terme Snovik, d. o. o., v kateri bo občina imela 18% delež, ki je bil opredeljen na podlagi vlaganj v minulih letih. Nato župan pravi, da je pri sprejemanju proračuna dejal, da Občina tega projekta ne bo več financirala, zagotovo pa bo aktivno sodelovala pri realizaciji načrtov v Snovi ku. Na eni strani s predstavnikom v družbi, na drugi strani pa bo sodelovala pri iskanju morebitnih novih družbenikov, ki bi pomagali pri uresničitvi projekta. Prepričan je tudi, da Občina ne more stati ob strani, saj bo ta naložba lahko pomembno prispevala k izboljšanju turistične ponudbe, k zaposlitvi novih delavcev in s tem tudi k hitrejšemu razvoju Tuhinjske doline. Kdaj delitvena bilanca z občino Komenda? Na to vprašanje svetniške skupine SKD na 8. seji občinskega sveta župan Smolnikar odgovarja, da je občinski svet občine Komenda akt o načinu razdelitve premoženja med obema občinama, ki ga je kamniški občinski svet sprejel že poleti, sprejel šele 25. novembra lani. Na podlagi tega temeljnega dokumenta bosta dogovor o razdelitvi premoženja po uskladitvi vseh odprtih vprašanj na posameznih področjih podpisala župana obeh občin. Glede na vedno nove in nove zamisli župana občine Komenda pa je mogoče pričakovati, da bo preteklo še nekaj časa za dokončno ureditev vseh odprtih vprašanj, ki ne zadevajo zgolj materialnih pravic, temveč tudi način poravnavanja obveznosti i/ naslova ustanoviteljskih pravic v posameznih javnih zavodih. Ureditev premoženjsko finančnih razmerij pa bo potrebno vgraditi v občinski proračun. Za nižje cene dijaških mesečnih vozovnic Marjan Bergant je predlagal, naj Občina omogoči znižanje cene mesečnih vozovnic za dijake. Podlago za tak predlog je našel v županovi obljubi pred nekaj meseci o uskladitvi subvencioniranja vozovnic s sosednjimi občinami. Župan mu odgovarja, da subvencioniranje cen mesečnih vozovnic ni izvirna naloga občine, ker to ni socialni korektiv pač pa linearno zmanjšanje stroškov prevoza ne glede na socialni status dijaka oz. študenta. Kljub vsemu je občinska uprava v predlogu proračuna za leto 2000 uspela za ta namen zagotoviti 1,5 milijona SIT. Železniška postaja krajevni skupnosti Kamnik? Janez Repanšek in svetniška skupina SDS sta vprašala župana, kdaj se bo lotil nakupa stavbe na Kolodvorski 4 (železniška postaja Kamnik - mesto). Podobno pobudo je Občini dala tudi KS Kamnik, ki sedaj nima svojih prostorov. Pobudniki so mnenja, da jc •prodajna cena objekta (14 milijonov SIT) sprejemljiva, saj je v njem dvoranica za 40 sedežev, pisarne in sanitarije. Župan Smolnikar odgovarja, da se zaveda, da jc kar nekaj krajevnih skupnosti brez svojih prostorov. Žal pa finančne 'možnosti občine ne dopuščajo, da bi občina objekt, last obrtne zbornice, tudi odkupila. Poleg cene odkupa bi bilo potrebno še precej denarja za prenovo in redno vzdrževanje objekta. Nakup pa bi sprožil tudi pomisleke pri ostalih KS, ki se prav tako kot KS Kamnik Center srečujejo š prostorskimi problemi. F. S. Občina namerava letos prodati del svojega premoženja 117 milijonov tolarjev za kritje stroškov in B-i Za proso. Poleg lega pa bodo prodali tudi nekaj stanovanj in poslovnih prostorov, kipa v predlogu niso podrobneje našteti, Od teh prodaj bo občina predvidoma iztržila okrog 117 milijonov SIT. Sestavni del občinskega proračuna 2000, ki ga je ob činski svet že pretresel v prvi obravnavi, je I udi program prodaje občinskega premoženja v letošnjem letu. '/. izkupičkom od prodaje premoženja bo občina pokrilo del odhodkov občinskega proračuna, del (približno . >() milijonov SIT) pa bo namenjen za dclnu poravnavo obveznosti, določenih z delitve no bilanco med občino Kamnik in občino Komenda. Kol piše v predlogu programa prodaje, naj bi občina le los prodala nekaj stavbnih zemljišč no območju sosesk liti Zgornje Perovo, 115 Perovo K S. Vi sprašujete, župan odgovarja X F. G. sprašuje, kdaj in kako namerava občina, kot lastnik sanirati atletsko stezo na stadionu v Mekinjah. Občina Kamnik je s sklepom med ostalimi športnimi objekti razglasila za športni objekt občinskega pomena tudi atletski stadion v Mekinjah. Zaradi pritožbe na sprejeti sklep občina še nima pravne podlage za vpis objekta v zemljiško knjigo, zato je še vedno vpisan kot lastnina bivše ZTKO Kamnik. Dejstvo je, daje bil stadion Zgrajen predvsem z udarniškim delom in brez potrebnih načrtov skoraj pred tridesetimi leti, zato tudi ni zgrajen po predpisih. Tekaške steze so preozke (vsaka za približno 22 cm), celotna steza pa tudi prekratka za nekaj metrov. Zato je potrebno pristopili k sanaciji športnega ohiekta celostno. Prilika za to se je pokazala pri predlogu izgradnje kegljaškega igrišča ob stadionu. Ze v letu 1999 smo pridobili ocene potrebnih sredstev za rekonstrukcijo in dograditev atletskih površin na stadionu. Investicija bi presegala 100 milijonov tolarjev. Ker je prioritetni vrsti red investicij v naši občini namenjen izgradnji potrebnih prostorov za prehod na devetletno osnovno šolo v eni izmeni, ni na razpolago potrebnih sredstev, zato celostna prenova stadionu ni mogoča. Ker se zavedamo, da osnovne šole potrebujejo za realizacijo z ličnimi načrti predpisanih pro gramov tudi atletske površine (tek na 60 m, tek na 600 m, skok v daljino ipd.), smo se odločili, da v letošnjem letu opravimo sanacijo atletske steze. Posneli in odpeljali bomo neuporaben in nevaren sloj leša, izravnali stezo in jo nasuli z novim, vodnoprepustnim slojem leša. Zamenjali bomo tudi mivko v doskočišču skoka v daljino. Ocena stroškov znaša 5 milijonov tolarjev. Večino sredstev bomo pokrili s sredstvi občinskega proračuna, 1 milijon pa pričakujemo od Fundacije za šport (od prijave za sofinanciranje rekonstrukcije atletske steze). Obiskal nas je že tehnični direktor Atletske zveze Slovenije Boris Mikuž, ki nam je po podrobni obrazložit vi dal pozitivno mnenje za sofinanciranje akcije v letu 200t). Zid bodo odločitve Fondacije za šport znane šele v mesecu marcu. Ne glede na izid javnega razpisa, bomo v letošnjem letu opravili najnujnejša vzdrževalna delu na atletski stezi in tako bistveno izboljšali pogoje za izvajanje atletskih disciplin. Upamo, da bodo učitelji športne vzgoje vložena sredstva maksimalno izkoristili in v bodoče zainteresirali mlade za atletiko - kraljico športa. Čas bi že bil, da v Kamniku ponovno dobimo podmladek bodočih atletov in ustvurimo pogoje za ustanovitev atletskega kluba. Nekoč smo imeli kar nekaj dobrih atletov in zavidljivih rezultatov tudi v atletiki. ANTON TON F SMOLNIKAR župan KAJ JE ZANIMALO SVETNIKE NA 10. SEJI OBČINSKEGA SVETA Kdo odobrava višje cene zemeljskega plina? Na zadnji seji občinskega sveta si> svetniki postavili županu in ob činski upravi več vprašanj. Eno zanimivejših je bilo gotovo vprašanje Franca Orešnika o določanju cen zemeljskega plina, s katerim se ogreva že velik del občanov na južnem delu naše občine. Orešnika je zanimalo, zakaj se je zemeljski plin za porabnike podražil lani avgusta za 7,9%, (31. maja 1999 je znašala cena plina za m3 32,81 SIT, letni fiksni del prispevka 8.635,82 SIT, ekološka taksa pa 3,99 SIT za m'). Septembru se je plin podražil za 0,25%, fiksni del pa za 0,9%, oktobra je bila cena plina za 6% višja, fiksni del pa za 0,8%, novembra pa je cena plina zopet porasla za 0,5%, fiksni del pa seje povečal za 0,5%, decembra je sledil 0.1%porast cene m' plina, medtem ko je fiksni del spet porastel za 0,5%. Ekološka taksa je bila obračunana maja, junija, julija, avgusta in decembra v višini 3,99 SIT za mJ, medtem ko je v septembru, oktobru in novembru plačilo ekološke takse izpadlo. po- vili, ko ga bodo za to pristojni sredovali svetniku. Se res prodaja občinsko premoženje na Veliki planini? Srečo Repanšek je vprašal, kuj se dogaja z občinskim premoie njem na Veliki planini. Ali držijo govorice o njegovi prodaji! Če je to res, zakaj svetniki o tem niso ob veščeni in kdo bo odplačeval poso jilo za nihalko! Zanimalo pa ga je tudi, kako je mogoče, da je občina sklenila na Občinski svetniki so na 10. seji zastavili precej zanimivih vprašanj, odgovore nanje pa pričakujejo do naslednji' s

v petek, 25. februarja, ob 19. mi v prostorih nad Galerijo M. MaleSa, Kamnik. Dodatne itiloniiacijc: 041/542-714, L041/343-004. r Kon Tiki Šolar d.o.o. SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 810-380 VARČNO OGREVANJE NA PUN Z UGODNIM KREDITOM do 500.000,00 SIT (TOM+3%) - ne glede na viJino kreditov, ki jih že imate! - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanj elektrike Posamezni elementi ali izvedba na ključ Z lovskim čuvajem Stanetom po lenarških gozdovih Moteči: turisti, potepuškipsi in še kdo... Ledeno ivje se je vsipalo z dreves tiste zgodnje januarske nedelje, ko sva se z lovskim čuvajem Stanetom Bodijajem ali po domače Kavarjevim s Sv. Lenarta nad Zakalom podala po zasneženih strmih gozdovih pod Krvavcem, kamor Se seže lovišče lovske družine Stahovica. Stane je že dolgo leta čuvaj tega lovskega revirja, svoje dolgoletne izkušnje pa je leta 1993 potrdil še z uradnim izpitom za lovskega čuvaja. Njegova dolžnost je nadzor nad divjadjo in dogajanjem v lovišču. Na skrbi ima tudi troje krmišč za divjad, ki so vsako zimo, tako tudi letos, dobro založena s senom in koruzo. Za koruzo pravi, da jo je bolje sproti trositi vsakih nekaj dni, kot pa nasuti v korita, kjer zmrzne, pa še to zaužije le t ista divjad, ki je najprej pri krmišču. Tako tisti divjadi, ki se preveč naje, škoduje, ostala pa ostane praznih ust. Pravi, da je letošnjo zimo porabil že 400 kilogramov koruze v zrnju. Stane ne šteje korakov, ki jih dan za dnem napravi od krmišča v Rjavem plazu, do krmil-nice v Malem bregu in do Vrtače. Zato ne zaračunava lovskih družini nobene kilometrine, kot pravi, pač pa družina poskrbi sem in tja za kak par čevljev. Ko stopava po hrustljavem snegu v strm breg, naju seveda trop muflonov ne pričaka pri krmišču, pač pa se prej umakne na varno. Muflon je poleg srnjaka Stanetova najljub- ša žival, saj jo po gozdovih pod Krvavcem spremlja že od leta 1964. ko so prve muflone naselili v dolini Kamniške Bistrice. Kot pravi čuvaj Stane, se je v nekaj letih po naselitvi število muflonov na območju lovišča Gore povzpelo na okrog Lovski čuvaj Stane skrbi, da so krmišča v gorah vedno dobro zalotena 70. Sedaj pa zal iz leta v leto pada, njihovo število sedaj ne presega več kot 35, čeprav lovci letno tudi uplenijo le okrog 6 od 7 muflonov. Drugače pa je s srnjadjo, ki tudi po uplenjenih primerkih kaže, da se njena telesna teža povečuje. Tam doli okrog cerkve v Zakalu so iz gozda pritekle tri srnice in se spustile proti dolini. Večkrat se po dolini proti Sidražu pripode tudi divji prašiči, včasih pa semkaj zaide tudi kak jelen na svoji poti za iskanjem hrane in družice. »Kje so že tisti časi, ko sem na vsakem obhodu srečal zajca, /dai pa je to že prava redkost«. je v zavetju zasneženega gozda prisostvovala prireditvi, ki jo vsako leto pripravi borčevska oorganizacija in Krajevna skupnost Tuhinj. Pri spomeniku triintridesetim partizanom, ki so izgubili svoje življenje H. februarja 1944 tudi zaradi izdajstva in tedanjega časa, mnogih, ki so padli tu in druge ter darovali svoja življenja zato, da danes lahko živimo v svobodni domovini. Naš boj za lastno državo je trajal stoletja in se končno uresničil pred 10 leti. Ob tabornem ognju je bilo Skupina kamniških planincev pri spomeniku padlih borcev, med njimi Janez Kodra (sloji tretji z desne), udeleženec bojev na tem kraju leta 1944. kolaboracije, so nastopili pevci iz Tuhinja, raeitalorki Eva in Barbara in drugi Prisotne je pozdravil predsednik Sveta KS Tuhinj Marjan Drole. Govoril je o pomenu osvobodilnega boja in predstavil aktivnosti krajevne skupnosti ter številne naloge, ki jih čakajo. Matevž Košir, podpredsednik občinske borčevske organizacije, se je spomnil dogodkov iz mogoče dobiti čaj in drugo za dobro počutje. Med obiskovalci je bilo veliko mladih, prišli so borci, konjeniki in drugi. Proslave so se udeležili mnogi starejši, veliko |e bilo upokojencev iz Kamnika. Tuhinjske doline. Motnika in od drugod. Slavnosti se je udeležil tudi dobro leto star otrok, na očetovih ramenih seveda. STANE SIMŠIČ Po njegovem divjad precej motijo tudi turisti, ki jih je posebej ob nedeljah moč srečati skoraj na vseh lovskih stezah v smereh proti Krvavcu in Kamniškemu vrhu. Se posebej tisti s spuščenimi psi, ki potem tudi v visokem snegu preganjajo onemoglo divjad. Tudi o divjih lovcih bi lahko rekla kakšno, čeprav »zan-karja« iz bližnje vasi pod Krvavcem ni več. So pa drugačni, bolj premeteni in modernizirani. Toda ura se je že nagnila proti popoldnevu, ko se po sledi spustiva še do okostja raz ganega muflona, za katerega treba še pogledati vzroke njegovega pogina »Obsojati kogarkoli brez dokazov ni mogoče, lovsko pošteno pa bi bilo, da bi tisti, ki se mu je morda strel res ponesrečil to tudi povedal da bi divjad poiskali s psom. ali pa je po sredi kaj drugega,« pravi nekoliko zagrenjeno lovski čuvaj Stane in se počasi poda proti svojem domu na vrhu lenar-škega sedla... FRANC SVETELJ TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL: 061/8391-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK, Japljeva 2, Kamnik, tel.: 817-556 Petek. 11. februarja, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Otroški musical: Gremo na vlak. Izvedba: Gledališče Unikat Vstopnina: 400 SIT Sobota. 12. februarja, ob 19. url Galerija Veronika, Kamnik Akustični koncert skupine STOPINJE Vstopnina: 500 SIT Ponedeljek. 14. februarja, ob 18. url Galerija Veronika, Kamnik Predavanje z diapozitivi: Izrael. Izvedba: Kulturno društvo Priden možic. Petek. 18. februarja, ob 17. url Gostišče na Starem gradu nad Kamnikom Odprtje razstave članov Likovnega društva Kamnik in gostov. Petek. 18. februarja, ob 18. url Galerija Veronika, Kamnik Predstava za otroke: KLJUKEC IN PAVLIHA. Izvedba Gledalište Unikat Vstopnina: 400 SIT Ponedeljek. 21. februarja, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Potopisno predavanje z diapozitivi INDONEZIJA. Izvedba Kulturno društvo Priden možic. Ponedeljek. 28. februarja, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Potopisno predavanje z diapozitivi Pacifiška potepanja po Cookovih otokih, Fidjiju in Novi Kaledoniji. Izvedba: Kulturno društvo Priden možic. M MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK, Ljubljanska 1, Kamnik tel. 812-597 Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 14. 2. in ponedeljek, 21.2., ob 18. uri: Pravljične ure z Matejo Zibelnik Ponedeljek, 28. 2., ob 18. uri: Igralna urica s knjigo - O Pustu in zakletem gradu (slovenska ljudska pravljica) Vodi Andreja Štorman Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalie Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice Vodi Helena Sterte Pravljične ure v ŽMARCI Vsak drugi četrtek, ob 18 uri. v kulturnem domu Smarca Vodi Jana Dolenc Kamniški večer Torek, 15. februarja, ob 19. uri Kamničan Cene Grilje bo predstavil poti po Pirenejih Zimske počitnice Vsak dan od 21. do 25. februarja, od 10. do 12. ure. Tečaj umetnost učenja: Kako postati uspešen učenec. kako pisati zapiske, miselni vzorci... Vodi: prof Andreja Vukmir. Cena: 2.500 Sn" so KULTURNI CENTER KAMNIK. Muzejska pol 3, Kamnik tel.: 817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19 stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9 do 12 ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10 do 13. ure. so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA. Zg. Palovče 5, Kamnik tel.:812-062, 041/545-580 Odprto vsako soboto in nedeljo od 11. do 18. ure Razstava - LOŠKI MALI KRUHEK Odprta do 20 februarja 2000 Medeno figuralno pecivo, motivi iz modelov v čebeljem vosku, motivi iz modelov v žgani glini Predstavljata ga Marjeta Pikel in g Jože Košenina iz Škofje Loke. So MLADINSKI CENTER KAMNIK, Glavni trg 23, Kamnik tel.:815-477, 041/957-609 Od ponedeljka. 21. februarja do petka. 25. februarja. od 11. do 12. ure Maleševa Galerija FOTO TEČAJ, prilagojen željam in znanju udeležencev. Obvezne so predhodne prijave Cena tečaja: 1.500 SIT. td 9. do 13. ure PORTNO DOPOLDNE: varstvo, športne aktivnosti v telovadnici starega Zdravstvenega doma, izleti, sankanje, drsanje po dogovoru Obvezni copati Cena: 200 SfT/dnevno Enodnevni smučarski izlet v bližnjo okolico Kamnika Obvezne so predhodne prijave od 15. do 16. ure Matična knjižnica Kamnik Ročno ustvarjalna delavnica: MASKE Cena: 200 SIT Sobota. 19. februarja, od 9. do 12. ure Avla Osnovne šole Frana Albrehta Tradicionalni pustni boljšji trg 6 11. februarja 2000 KULTURA Kamniški OBČAN ZA KULTURO JEZIKA KO JE UMIRAL KAMNIK... O reklamnih geslih (3) Reklamna besedila imajo, kot ugotavljamo v naših prispevkih, posebne značilnosti, različne od besedil drugih zvrsti. V reklamnih geslih se pogosto pojavljajo prenovitve ali ponovitve že znanih besedil. Ta naj bi vzbudila pozornost potrošnikov. Ker so jim že znana, naj bi si jih ti tudi lažje zapomnili. 1. Kot reklamna gesla se tako uporabljajo navadno prenov-l)eni. vendar razpoznavni naslovi znanih filmov ali knjig: - Za zabavo zvoni trikrat (po filmskem naslovu Poštar zvoni dvakrat), - Srečo imaš na vrvici (po knjižnem in filmskem naslovu reklama za telefon), stavki iz pravljic: - Računalnik, računalnik, povej, katera /.../(po pravljici o Sneguljčici in sedmih palčkih), verzi iz znanih pesmi: - Debelost življenja našega je kratka (po Prešernu), /lasti pa popevk: - Jutr 'mamzobarja! - Kovsta-nem, ko vstanem in si očipomanem/.../ ipd. Uporabljajo se znana rekla: - Nazaj k naravi! Pogoste so tudi prenove ustaljenih besednih zvez iz drugih zvrsti ali podzvrsti jezika, npr. trgovskega jezika: - Ekstra lahko zimo, prosim! (reklama za kurilno olje), medicinskega: - Zaščita pred virusom pozabe, računalniškega pogovornega jezika: - Ali vam je le kliknilo?, slenga: - V Bolem je »kul«. ker je na plesnih vajah tur! 2. Ker so reklamna gesla kratka, morajo besede povedati čim več. Zato se uporabljajo tudi samo posamezne besede iz znane literature, filmov, pesmi, ki naj bi v naslovniku vzbudile občutja, vedenja iz izvornega besedila: - Citroenovi mušketirji spet na pohodu: ali osebe, živali, stvari iz domačega ali tujega okolja, o katerih obstaja v splošni zavesti neko vedenje, ki je temeljni element reklame. Reklama za zimske gume npr. uporabi l-'ksime. saj je znano, da ti znajo živeti v ledu in snegu: - Ni zime za Eskime, Sava Eskimo S, se izmakniti nada: ocvrti krompirček in še kaj priporoča Tarzan (najbrž zaradi svoje moči, gibčnosti, kar naj bi pridobili tudi kupci reklamiranih izdelkov) ipd. 3. Značilna je raba ljudskih pogovornih fraz: Končno na svojem (v lastni hiši, stanovanju - razumevanje fraze omogoča slika, ki kaže razsvetljeno hišo); Avto, ki vam zleze pod koto (vas osvoji, zasvoji) in obnovljenih fraz: Vara in po/ (Po SSKJ in pol izraža veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti, vendar glede na druge enake. Možak in pol ima več pozitivnih lastnosti kot drugi možje. Vans je vrsta avtomobila. Ker reklama ne govori o posameznem avtomobilu, ampak o vrsti, to ni ustaljena raba fraze, ampak obnovljena.); - Vse ostane v družini. - Da hi iz majhnega zraslo velita). (Pregovor i; malega raste veliko se nanaša na negativne stvari: če se dopustijo majhne napake, negativne lastnosti ali dejanja, to sčasoma postane veliko in moteče. Slika na velikem plakatu kaže otročka, ki bo z reklamiranim izdelkom postal velik. Obnovljenost kaže tudi beseda majhnega.) - Pohan ali pečen (reklama za nakup piščanca; mogoča je dvoumna razlaga zaradi slike ženina ali neveste: v nefrazeološkem pomenu se nanaša na piščanca, v frazeološkem pa lahko na ženina in nevesto, saj je ljudsko reklo: Zdaj ne vem, ali sem kuhan ali pečen - kar pomeni: ne vem, v kakšnem položaju sem); obnovljen pregovor: Preprosto: kdor seje, ta žanje! (po SSKJ pregovor: kar kdo seje, to bo tudi žel). 4. Reklamni jezik ne samo uporablja že znano, ustaljeno, ampak tudi sam ustvarja reklamne fra/eme: - Pokličite takoj! - Vaš klic je brezplačen. - Zagotovite si /..J še danes. - Najugodneje ta hip. - Ker se cenim. - Zdaj je čas! MARJETA HUMAR Literarni večer s pisateljico Bredo Smolnikar Matična knjižnica Kamnik je literarni večer v torek, 18. januarja, v svoji dvorani namenila pisateljici Bredi Smolnikar. Ime je obetalo polno dvorano; posebej še zaradi večjih in manjših oblakov prahu, ki ga pisateljica dviguje s svojimi drznimi »zgodbami«, zaradi katerih je prišla celo pred sodišče. Slovenci pa ne bi bili Slovenci, če bi se izneverili Prešernovi ugotovitvi, da nas prej zanima vse kaj drugega, kot knjige. Zato ni nič čudnega, da je pisateljica, čeprav živi v le kakšnih deset kilometrov oddaljeni Depali vasi, v Kamniku skoraj neznana. Nekaj časa je celo grozilo, da literarnega večera ne bo, nazadnje pa se nas je le nabralo za poldrugo desetino »radovednežev«, ki smo Kamnik rešili sramote. Literarni večer je tako bil, pa še kako živahen, da je gostja na koncu celo ugotovila, da je bil to eden tistih njenih nastopov, ki ji bodo ostali posebej v spominu. Vanj je s predstavitvijo pisateljice uvedla direktorica hiše gostiteljice prof. Breda Pod-brežnik Vukmir. Povedala je, da je Smolnikarjeva doslej napisala deset knjig. Začela je s pisanjem del za mlade (Popki), nato pa se je lotila perečih zgodb iz domačega kraja in okolice (Ko je umiral Stob, Mrtvi Stob), katerim je ostala zvesta tudi v predzadnji knjigi Ko se tam gori olistajo breze in v zadnji Zlate depuške pripovedke. Tako kot je menjavala tematiko pripovedi in literarni stil (»stil mi je narekovala vsebina knjige«), je bilo tudi z njenim imenom: od pravega k psevdonimu Gospa, pa zopet nazaj k pravemu. Podbrežnikova je še pohvalila pisateljičin pogum, da si upa takšne zgodbe zapisati, naj jo to stane, kar hoče; tudi tožbe na sodišču. Zaradi tega poguma je Smolnikarjeva že »požela marsikatero grenko«, vendar je to ni ustavilo. Domžalčani so ji lahko hvaležni, da je zapisala veliko tega, kar je nekdaj živelo v tem mestu, pa bi sčasoma ugasnilo, če ne bi bilo njenega ostro zašiljenega peresa in interesa, ki pozabi oteva dragocene življenjske utrinke. Nekaj teh nam je povedala kar pisateljica sama, prebrala zapovrstjo iz petih svojih del. Brala jih je z vso zavzetostjo, mi pa smo odkrivali rast njene pripovedi, spremenljivost stila, kar je še posebej opaziti pri zadnjih dveh knjigah, ki sta v bistvu le del stavka, ter sporočilnost povedanega. Vse troje nam je govorilo, da gre za avtorico velike notranje moči in drznosti, saj zapisati kaj takega je bilo res pogumno dejanje. Kako je z identifikacijo junakov v njenih zgodbah, je, končno, njena stvar, njeni literarni liki pa so tako močno zaživeli pred nami, kot le malo-kateri. To je resnično svet, v katerem se suče, meša in gne-te vse, kar se lahko nakreše od človeškega individuuma. Čisto pravi zolajevski svet, če ne celo hujši, katerega osišče so Domžale (v njenih delih Stob, sicer del Domžal), in bližnja Depala vas (depuške pripovedke!). Dvoje razmeroma majhnih krajev, pa toliko zani mivih življenjskih zgodb, deloma resničnih, deloma pa močno prepletenih s pisateljičino nadvse živo domišljijo. Zgodbe so živele v njej že od otroštva, je povedala pisateljica po prebranih odlomkih. Veliko sta jih vedela že njen oče krojač in mama pletilja, ona pa je kot dekletce napelo prisluškovala povedanemu in si zapisovala v kot vosek ob- čutljivo otroško psiho in spomin. Njene prve knjige nosijo še močan osebnostni pečat, po/ neje pa se je začela odmikati od osebnega k splošnosporo-čilnemu, ljudskemu, občemu, ujetemu na membranah vetra. Spočetka je objavljala pri založbah, nato pa prešla k samo založništvu. Tega ni naredila zaradi boljše prodaje knjig (s tem ni nikoli imela težav), marveč, ker si je vedno želela, da njene knjige izidejo takoj, kar pa je pri počasnih slovenskih založbah skoraj nemogoče doseči. V svojih delih piše o močnih, trdnih, neupogljivih ženskah. Lahko bi rekli o takšnih, kakršna je ona sama: »Nikoli me niso zanimali ljudje, ki so samo nekje lebdeli, moje zanimanje so prebujali ljudje, ki so resnično kaj doživljali.« Nekdaj je bila še občutljiva /a pohvalo ali kritiko, zadnje časa pa je tudi to prerasla. Pohvala - knjige so deležne tudi priznanja literarne kritike, Balada o divjem mleku je prišla celo v ožji izbor za Prešernovo nagrado - je več ne gane, kritika, naj bo še tako ostra, pa m di ne prisili k skrenitvi z začrtane ustvarjalne poti. Največ ji pomeni notranja svoboda -svoboda misli, doživljanja in izpovedovanja. In pa, da jo ljudje sprejemajo, radi berejo njena dela, so ji hvaležni za zapisano. Tedaj čuti, da jim je resnično »nekaj dala«, obenem pa vso nemoč »onih zgoraj«, ki odločajo o tem, kdo bo dobil občinsko ali kakšne druge vrste nagrado (občina Domžale se je je tudi spomnila) oziroma prej uzrl milost v njihovih očeh. Tem je posebej »gorka«. Sicer pa se najraje umika v samoto, kajti le tam, v tišini notranjega sveta, lahko zraste kaj velikega. Kaj takšnega, kot je bil nekdaj Stob, danes sinonim umirajočega sveta, pa nekdanja Depala vas z okolico. Žal ji je vsega, kar je tam umrlo in umira; od Depušce, studencev, dreves, gozdička do tako zanimivih ljudi, ki živijo le še v njenih delih. V njih bo še naprej živel in se ohranjal Stob. Podoba je. da so se sedanji Domžalčani in Depalčani začeli tega tudi zavedati, začeli cenili nje ne napore pri reševanju tega sicer »izgubljenega sveta«. To njeno ravnanje je v živahnem pogovoru s pisateljico po predstavitvi njenih knjig posebej pohvalil Kamnican Janez Majcenovič, pridružili pa so se mu tudi drugi nav/.o či. Izkristalizirala se je misel, da bi, kot je ona, kdo izmed Kamničanov napisal knjigo Ko je umiral Kamnik in za pri hodnje rodove rešil listo, kar izginja v tem mestu in njegovi okolici. Janez Majcenovič je tudi predlagal, da bi Izdelali »zgodovinski atlas Kamnika«, na katerem bi bile vse pomembne mestne znamenitosti in zanimivosti. Te so se morale nekdaj videti iz raznih zornih kotov, vprašanje pa je, ali so tudi sodobni arhitekti in gradbeniki pozorni na to. Skrbno se je ohranjalo tudi tisto, kar je bilo sicer na zunaj manj pomembno, vendar je bogatilo in lepšalo človekovo življenje in okolje. Danes pa je tega vedno manj in odteka iz Življenja meščana In vascana kot Bistrica Nevljica... Nezadržno ... Zato: rešimo od Kamnika in drugih krajev v občini, kar se še starega rešiti da, ljudje, vešči peresa in z dobrim zgodovinskim spominom (Majcenovič, Lipovec.) pa naj začno pisali /godbe iz kamniškega življenja. JOŽE PAVLIC Našim obiskovalcem lahko pokažemo, kako iskati gradivo s pomočjo računalnika Dušan Sterle razstavlja v kamniški Veroniki -jI "III- "¥ T-lil iij f V knjižnici pripravljamo izobraževalce za vse tiste, ki bi radi iskali gradivo v naši ali katerikoli drugi knjižnici s pomočjo računalnika. Že kar nekaj let je večina knjižnic povezanih v sistem COBISS, ki povezuje in podpira dejavnosti knjižnic in informacijskih centrov in Sistem je razvil Inštitut za informacijske znanosti iz Maribora (IZUM). COBISS omogoča povezovanje v enotno knjižnično informacijski sistem, uporabnikom pa omogoča online dostop do različnih baz podatkov. Osnova je vzajemna bibliografska kataloške baza podatkov CA-BIB. ki vsebuje več kot 1,5 milijona bibliografskih zapisov o knjižnem gradivu. V sistemu COBISS vse knjižnice obdelujemo gradivo, uporabnikom knjižnic pa je namenjen sistem COBISS/ OPAC. Ta omogoča vsem uporabnikom knjižnic iskanje po katalogih vseh knjižnic, ki so vključene v sistem. Na voljo so trije uporabniški vmesniki: tekstovni za terminale, grafični za okolje Win-dows in uporabniški vmesnik za okolje WWW. Uporabniki lahko iščejo podatke po iskalnih poljih: po avtorjih, naslovu, letu izida, jeziku, besedah iz naslova ali po ključnih besedah. Iščemo lahko v različnih bazah, iščemo lahko le knjige ali le članke ali zgolj re- Matična knjižnica Kamnik vije in to na različne načine. Preverimo lahko, katera knjižnica ima gradivo, ki ga iščemo, in tudi to, ali je knjiga prosta ali izposojena in kdaj poteče rok izposoje. Morda se sliši komplicirano, pa ni tako, kot se zdi. Prav zato v naši knjižnici organiziramo izobraževanje, ki smo ga poimenovali ISKANJE GRADIVA V RAČUNALNIŠKIH BAZAH. Kaj obsega to izobraževanje? Predvsem spoznavanje in uporabo COBISS/OPACA v vseh treh uporabniških okoljih, potem priljučitev, seznanitev z osnovnimi ukazi in tipkami, z načini iskanja, bazami podatkov. Pokazali vam bomo tudi, kako iskati v lokalni bazi in kako preveriti, če je knjiga, ki jo potrebujete, prosta, in tudi to. kako lahko od doma knjige naročate, podaljšate ali rezervirate. Vsebino lahko prilagodimo tudi posameznim vprašanjem. Kdaj se lahko oglasite? Vsak četrtek od 14. do 15. ure vas na pionirskem oddelku pričakuje bibliotekarka Andreja Štorman. Če si želite izobraževanja v popoldanskih urah, se naročite na oddelku ali pa se osebno dogovorite z bibliotekarkama Bredo Podbrežnik Vukmir ali Duško Težak. Po koliko in za koliko časa? Izobraževanje je brezplačno, traja pa eno uro. Zasnovali smo ga na individualnem delu. kar pomeni, da bo ta ura namenjena enemu ali največ dvema našima bralcema. Lahko pa se na izobraževanje prijavijo tudi tisti, ki niso člani naše knjižnice. Zakaj vam to pripravljamo? Zato, da boste lahko samostojni uporabnik naše ali katerekoli druge knjižnice, da boste uspešno in z manj truda našli knjige, članke, revije, glasbeno ali kartogras-ko gradivo, ki ga potrebujete za šolo, službo, zabavo ali karkoli drugega: da se boste znašli tudi na domačem računalniku, če ste seveda priključeni na internet. Predvsem pa zato, da boste vedno našli informacije, ki jih potrebujete, ker boste vedeli, kako uporabljati informacijske vire. Kaj pa internet? Lahko vas seznanimo tudi z osnovami uporabe interneta in elektronske pošte. Če bi se radi naučili tega se osebno ali po telefonu dogovorite s knjžničarko Majo Šinkovec Rajh. Taka so osnovna informacijska znanja, ki jih od nas zahteva 21 stoletje. Tudi v Kamniku, kjer so tri končne železniške postaje in sploh konec doline, se na nove izzive ali na nove zahteve lahko pripravimo. Zato vas spodbujamo, da se tega naučite. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR V kavarni Veronika v januarju in februarju razstavlja Dušan Sterle, slikar in grafični oblikovalec. Že od začetkov svojega slikarskega ustvarjanja je izrazit figuralik, sopotnik srednje generacije avtorjev sodobnega slovenskega figurativnega slikarstva. Po začasnem slikarskem umiku v krajinarstvo, predvsem domačega Kamnika, se Sterle zopet vraća na staro uhojeno in preizkušeno slikarsko pot - v zanj značilno fi-guraliko, uglašeno v kritično domačijsko tematiko. Ciklus zadnjih akrilnih slik, večina jih je nastalo že v novem letu 2000, nas uvaja v razmišljanje o občečloveških eksistenčnih in eksistencialnih stiskah, tegobah in strahovih našega bivanja. V slikah z imeni mestnih predelov kot so: Zale, Šotna, Samcev predor, Silvestrovo na Glavnem trgu, so v znane in spoznavne lokalitete postavljena figure brez identitete - torej Kamničani brez obrazov, ncidentificirani akterji neštetih dram in človeških komedij v stvarnosti nekega malega mesta. Tudi v slikah z naslovi: Pri pouku. Na vaji orkestra, V kavarni, se v znanih interierih dogajajo neke neznane, a vsakomur poznane dramatične zgodbe, nam dobro znanih neznancev. V figurah »brezobraznikov« smo mi vsi, naši sopotniki, predhodniki in zanamci, ki jim je slikar nadel brezčasne maske na karnevalu, ki se mu pravi naše človeško bivanje. Za krinkami se skriva človeška beda in veličina, ponos in obup, žalosl in sladkost, hrepenenje in resig-nacija, življenje in smrt. Morda nas v svoji brezčasni praznini najbolj pretrese slika z naslovom Obletnica, kjer mož in žena, dve figuri s praznima obrazoma, brez identitete (pa tudi brez iluzij, upov, hrepenenj, pričakovanj in želja) še najmanj praznujeta. Praznujejo drugi! Dušan Sterle implicira v svojih slikah protest proti družbenemu stanju, slanja duha, vsakršni duhovni pritleh-nosti in poniglavosli, ki ga kot umetnik dojema kot sebi sovi a/no, tuje, hladno, težko in negativno. Figure brez obrazov se v edini razpoznavni podobi, slikarjevem avoportre-tu, izčistijo v jasno spoznavni upodobitvi sebe, a obenem tudi tujca, ki pa ga, samega sebe, navsezadnje šc najbolj pozna. Po formalni strani lahko pri bežnem opazovanju Stcrlcto-vih slik nastane vtis nekakšne ncdodclanosti, vendar doseže avtor ravno s temi sredstvi vsebinski namen in sporočilni naboj. DUŠAN LIPOVEC CONTINUA DOMŽALE vpisuje v programa PTI STROJNI TEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Začetek 6. marca. Pogoj za vpis je ustrezna triletna šola. Informacije po tel.: 061/773-592 in GSM: 041/583-235. CONTINUA OD 1993 Ob kulturnem prazniku Podobe pesnika dr Franceta Prešerna ob 200-letnici rojstva Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vse vprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi. Najbolj razširjen je portret Franza Kurza Goldensteina, ki ga je po spominu naslikal leta 1850. To je bil edini likovni dokument o pesnikovi telesni podobi, saj se je slikar već let prijateljsko družil s pesnikom. Slika je doživela zanimivo usodo: v letih po nastanku je večkrat zamenjala lastnika in bila skoraj 20 let dostopna le redkim, tako da so Prešerna upodabljali po spominu na to sliko. Leta 1895 je Alojz Gangl, tudi prijatelj Prešernove hčerke Ernestine Jelovšek, iz marmorja izdelal kip oziroma Prešernovo doprsje v naravni velikosti. Ko je Anton Aškerc v Ganglovem ateljeju navdušeno sedel nasproti »Prešerna«, ki se mu je zdel tako živ, da je celo ugibal, o čem premišljuje, ga je presenetil kipar in mu odgovoril na nastavljeno vprašanje. Besede, ki naj bi jih pesnik imel v mislih, ko ga je upodobil, so: Menj strašna noč je v črni zemlji krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi. Prešerna so slikali znani, manj znani in neznani avtorji. Nekateri so poskušali ujeti čim boj realno podobo in so iskali pesnikove prijatelje in sorodnike, da bi jim moža natančneje opisali, drugi so poskušali upodobiti pesniškega genija. I eta 1969 je prof. Marko Marin pri pregledovanju Gol-densteinove zapuščine naletel na neoznačeno risbo, ki naj bi nastala leta 1838 in bila edina avtentična podoba živega pesnika. Marinovim domnevam, da gre verjetno za edino po naravi posneto upodobitev Prešerna, je pritegnil samo France Štele, medtem ko se drugi prešernoslovci niso dali prepričati. Prvi doprsni kip je leta 1865 naredil Franc Ksaver Zajec, ki je Prešerna poznal le po opisu, kakor sta ga opisovala Janez Bleivveis in Franz, Kurz Goldenstein. Prešernov spomenik na današnjem Prešernovem trgu v Ljubljani pa je delo njegovega sina Ivana Zajca, ki je s svojim osnutkom zmagal na natečaju ob 100-lctnici pesnikovega rojstva. Med kiparskimi upodobitv-mai je tudi kip avtorja Lojzeta Dolinarja iz leta 1914. Matija Koželj je menda kot sedemletni deček nekje videl Prešerna in ta se mu je tako globoko vtisnil v spomin, da ga je kot mlad slikar nezavedno narisal. Risbo je pri njegovem sinu v Kamniku odkril umetnostni zgodovinar France Štele, ki mu je ušlo: »Ali ni to Prešeren?« Štele je kasneje zapisal, da tO ni hotena Prešernova podoba, pač pa psihološko poglobljena upodobitev v slikarjevi predstavi speče pesnikove podobe, ki nam pesnika človeško približuje. Tudi Josipu Vidmarju se je zdela primerna da predstavi pesnika. Maksim Gaspari je kar dvakrat risal Prešerna. Leta 1907 se je naselil v Kamniku pri prijatelju Nikolaju Sadnikarju. V Kamniku je imel več let svoj delovni prostor ali skromen atelje. Za preživljanje je slikal po manjših naročilih. Tako je nastala vinjeta za Sonetni venec z podobo pesnika in portret dr. Franceta Prešerna. Največ pa je Prešerna upodabljal slikar in grafik Miha Maleš. Že leta je s Francetom Kidričem sodeloval pri oblikovanju Prešernovega albuma in bil leta 1940 pobudnik ilustriranih izdaj Peršernovih pesmi. V bibliofilski izdaji Slavni Slovenci - sedemdeset izvirnih lesorezov, je tudi lesorez Prešeren, leta 1938. Med druge slovenske likovnike, ki so upodabljali velikega pesnika, sodijo tudi Ivan Vavpotič, Elo Justin, Božidar Jakac, Fran Tratnik in Hinko Smrekar. Žal so vse te podobe verjet- Simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu (1679-1759) Ob letošnjem občinskem prazniku bo med drugimi prireditvami potekal tudi simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu. Organizacijski odbor vodi prof. Marjeta Humar, ki smo jo povprašali o tej pomembni prireditvi. Damjan Hančič: Lani je minilo 320 let od rojstva Franca Mihaela Paglovca in 240 let od njegove smrti. Menda občina pripravlja simpozij o tem velikem, pa razmeroma malo znanem možu. Marjeta Humar: Franc Mihael Paglovec (sam se je podpisoval, kot je bilo v njegovem času navada, Paglovic) se je rodil 1679 v Kamniku, kot duhovnik pa je vse življenje deloval v Smartnem v Tuhinju. Sodil je rned izobražene in z ljudstvom čuteče ljudi. Bil je odličen duhovnik, gospodarstvenik, šolnik, prevajalec in pisec knjig, morda tudi glasbenik. Ljudem je pomagal s posojanjem denarja, ustanovi^ je šolo za nadarjene dečke, obnavljal in gradil je cerkve v svoji župniji, pisal kroniko svoje župnije. Lahko ga postavimo ob bok velikim možem tistega časa: Maksimilijanu Raspu, kamniškem župniku, in Petru Pavlu Glavarju, ki je deloval v Komendi. Res pa je, da je bilo njegovo delo manj znano kot npr. Glavarjevo. Ta se je gotovo zapisal v ljudski spomin zaradi svojega rojstva. Kot najdenček in sin visokega cerkvenega dostojanstvenika je vzbujal ljudsko rado vednost, pa tudi umetniška peresa. O njem je napisal roman Ivan Pregelj, tudi Ivan Sivec. (Kako znan je Paglovec, kaže ime ulice v Kamniku, ki je poimenovana po Frančku Mihaelu Pag-l< rvcu - tako se paglovec ni nikoli podpisoval.) O Paglovcu vedo malo zlasti generacije, ki SO se šolale po drugi svetovni vojni, saj je zgodovina duhovnike raje zamolčala, kot pa da bi opozorila na velike može slovenske preteklosti. Zadnja leta je bilo v Kamniku, zlasti pa v Smartnem, veliko storjenega, da bi Paglovec dobil tisto mesto, ki mu gre. Krajevna skupnost Šmartno, njen delovni predsednik Tone Rajsar, župnik Franc Baloh z mladino in vsemi župljani so lansko splomlad po stavili spominski park v čast Franca Mihaela Paglovca. Da pa bi resnično spoznali Paglovčevo delo, ga je treba pro učiti in osvetliti z različnih strani. Tako bo 16. in 17. marca v okviru prireditev ob kamniškem občinskem prazniku potekal simpozij o tem pomembnem možu. Damjan Hančič: Kdo pripravlja simpozij in kje boi' Marjeta Humar: Simpozij pripravlja organizacijski odbor, ki ga je imenoval župan. V njem so poleg mene še: župan Anton Tone Smolnikar, dekan Nikolaj Pavlic, Franc Baloh, župnik v Smartnem, Tone Rajsar, predsednik KS Šmartno, prof. Milan Šuštar, prof. Mirina Župančič, ravnateljica Muzeja Kamnik, prof. Andreja Eržen, Zveza kulturnih organizacij, prof. Anton Bočko, Gimnazija Kamnik, dr. Janez Sušnik in podžupana občine Kamnik Demitrij Perčič in Anton Hočevar. Kot predavatelji bodo predvidoma sodelovali: prof. Janez Močnik, dr. Marija Stanonik, dr. Edo Škulj, dr. Andrej Vovko, mag. Stane Okoliš, dr. Zmaga Kumer, dr. Ana Lavrič, prof. Albin Vengust, um. zgod. Marko Lesar, mag. Metoda Kemperl, dr. France Oražem, dr. Stane Granda, dr. Slavko Kranjc, dr. Marjan Smolik, dr. Slavko Snoj, dr. Martin Orožen, prof. Marijeta Humar, dr. Marjan Pek-laj, prof. Anda Peterlin, mag. Zo ra Torkar, dr. Bogdan Kolar, dipl. teol. Franc Baloh, dr. Vinko Rajšp, prof. Anton Bočko. Simpozij se bo začel 16. marca s sprejemom pri županu Antonu Tonetu Smolnikarju. Prvi dan bo potekal v dvorani frančiškanskega samostana, drugi dan pa v kulturnem domu v Smartnem. no le vizualne, saj se pesnik ni dal nikoli potrtretirati. Zato še danes zaman iščemo avtentično podobo našega največjega poeta. Zbral ALEKSANDER SAKNAVSKY Damjan Hančič: Ali hodu m di kakšne spremljevalne prire ditve? Marjeta Humar: 16 marca zvečer bo v frančiškanski cerkvi predstavitev izdaje Paglovčevih pesmi. Izdajo je financirala občina Kamnik, pripravil pa jo je prof. Janez Močnik. Ta bo delo tudi predstavil. Sledil pa bo koncert Paglovčevih pesmi, na katerem bodo sodelovali: moški zbor Lira, ženski del Titanovega zbora in mešani zbor Mavrica. Podrobnejši program simpo zija bo objavljen v Kamniškem občanu. Damjan Hančič: Ali bo simpozij odprt za javnost? Marjeta Humar: Seveda. Predavanja bodo javna. Vse, ki jih ta tematika zanima, pa lepo vabimo tudi k sodelovanju na razpravah. Prispevki vseh predavateljev bodo objavljeni v zborniku, ki bo izšel naslednje leto. DAMJAN HANČIČ 8 11. februarja 2000 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN MESTNA OPREMA USTVARJA MESTNO PODOBO! V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se je pravkar končala razstava o oblikovanju mesme opreme: Ljubljana 1800-2000. Avtor razstave Gojim Zupan jo je poimenoval »Mestno pohištvo" in poudaril, da je to pomembna dediščina, do katere imamo pogosto mačehovski odnos. Mestna oprema še posebej dopolnjuje podobo naših historičnih mestnih jeder Je v pravem smislu pohištvo ulic in trgov. Lahko se poistoveti z opremo v našem dnevnem bivalnem prostoru. V večini primerov je oprema zanemarjena in ker je ne vzdržujemo, hitro propade. Mnoge rešitve za opremo so sicer predstavljene v dobro zasnovanih načrtih, ki pa žal niso realizirani in preneseni v mestni prostor. Med najznačilnejšo opremo mestnega pohištva sodijo: svetilke, klopi, koši za odpadke, izveski, reklamni napisi, korita za niže, pregradni stebriči, ograje in panoji. Vsi ti elementi, združeni v prostoru, identificirajo ulice in mestni prostor. Kamnik je zagotovo eno izmed prvih mest v Sloveniji, ki se ponaša s svojo mestno opremo. Posebej izstopajo svetilke lanterne, oblikovane v stari podobi in izveski, ki so bili svoj čas tudi posebnost Kamnika. Žal, pa je v zadnjem obdobju mestna oprema v zastoju. Zmanjšuje se število uličnih svetilk ker se poškodovane in odstranjene niso zamenjale z novimi. Po točnih podatkih mestna uprava oz. komunal no podjetje že IO let ni nabavilo niti ene same svetilke. Zanimivi so podatki iz popisa mestnih svetilk z dne 4. 3-1997. Ud približno 100 svetilk jih je bilo poškodovanih 17, odstranjenih 15 in 25 svetilk z razbitimi stekli. Podatek je katastrofalen, če dodamo, da so slekla v svetilkah umazana in neprosojna zaradi nevzdrževanja. Nezadostno je število klopi za počitek. Kamnik se sicer ponaša s štirimi mestnimi trgi, vendar na njih ni klopi. Če hočeš posedati, moraš naročiti pijačo in si poiskati sedež v lokalu na obrobju trga. Trg, ki je namenjen druženju in počitku, pa je prazen. Glavni trg zamejuje na vzhodu lepo oblikovana Plečnikova fasada z arkadno lopo. Zal je povsem zanemarjena in na pročelju arkad neusmiljeno propada bogata, dekorativna-grafitna poslikava. Packarijo je dodal lastnik bifeja, ki je arkadne loke okrasil z nemogočimi cvetličnimi koriti iz lesenih brun(f). Če so takšna hlodasta korita postavljena ob kakšni lovski koči v gozdu, še ni rečeno, da lahko najdejo svoje mesto tudi na Plečnikovi fasadi. Slaba plat mestne opreme so korita za rože. kijih urejajo komunalni delavci. Nametane betonske 'truge* po Šutni in na Glavnem trgu služijo bolj za pregrade kot pa mestu v okras. Obstoječe betonske kontejnerje bi morali odstraniti in nadomestiti z oblikovanimi koriti, izpopolnjenimi s cvetjem. Skrb nad njimi naj bi pripadala roki vrtnarja, saj gre vendar za estetsko podobo mestnih tdic in trgov V zadnjem času je opaziti, da se na kamniikih mestnih ulicah pojavljajo reklamni izveski in napisi, ki so vse prej kot v harmoniji z videzom in arhitekturo stavb. Trgovci gostinci in obrtniki so kar sami postali arhitekti in oblikovalci izveskov in napisov, saj največkrat kar čez noč ali ob koncu tedna stavba dobi plastični izvesek v pisanih barvah. Ker je staro mest- V Okrogu pod Menino še za meter daljši polet? Na fasadah mestnih ulic so najbolj zaielje-ni kovani simbolni izveski Kričeč izvesek iz plastike na razpadajoči fasadi ob vhodu v Šutnii no jedro z odlokom razglašeno za kulturnozgodovinski spomenik, to pomeni da so možni posegi na fasadah hi$ samo z dovoljenjem strokovnih služb na osnovi predhodnih navodil in soglasja spomeniške službe. Občina Kamnik se je odločila, da samovoljnemu reklamnemu oglaševanju naredi konec. V povezavi z urbanistično inšpekcijo poteka akcija z namenom, da se odstranijo neustrezne reklame in izveski, ki so bili nameščeni brez ustreznih dovoljenj in soglasja spomeniške službe. V starem mestnem jedru pač veljajo pravila, ki se jih je treba držati, če želi imeti mesto sploh še kakšen videz. Poseben primer je agresivno obešanje plastičnih izveskov pivovarn Union in Laško, ker to počnejo brez kakršnegakoli dovoljenja oz. soglasja spomeniške službe. Za očiščevalno akcijo se je posebej zavzela urbanistična inšpekcija, kije že izdala vrsto odločb za odstranitev neprimernih izveskov in reklam. Osebno menim, da bi v posameznih primerih, ko gre za zahtevnejšo izvedbo kovanih izveskov, kadar cena izdelka presega interes investitorja, morala priskočiti na pomoč občinska mestna u[>rava. ki bi vsaj delno finančno soparticipirala izvedbo kakovostnejših izdelkov Nasploh bi bilo potrebno mestnemu prostoru posvetiti več {nazornosti in mu dodelili zadostna finančna sredstva za vzdrževanje in dopolnjevanje mestne opreme. Stanje, kakršno je, qpo zarja na nezadostno angažira nje mestne uprave in občinskih svetnikov, ki ne bi smeli dopustiti, da mestna oprema tako očit-Vsiljivi izvesek pivovarne Laško, moti zu- no propada, nanji izgled kvalitetno oblikovane hiše v Seje čas! Prešernovi ulici. Arhitekt BOJANSCHLEGL V Okrogu s ponosom nadaljujemo delo na naši skakalnici. Najprej smo ustanovili svoje športno društvo z imenom ŠD Menina, ki trenutno šteje 35 članov. Zagnano smo nadaljevali let in nad 35 let. Vsak tekmovalec je imel po dva skoka v konkurenci in po en poskusni skok, ki pa je štel ob morebitnem izenačenem rezultatu. Vsak prijavljeni je lahko so- Rezultati: do 15 let - od 15 do 25 let - od 25 do 35 let - nad 35 let najdaljši skok - Tekmovalci, ki so na skakalnici v Okrogu pod Menino skočili najdlje. Z leve: drugouvrščeni Matej Uštar, zmagovalec Dino Klemenčič z rekordnim skokom in tretjeuvrščeni Klemen Rotar. in tako naredili hiško vredno 200.000 SIT. da lahko v njej shranimo rekvizite. Da pa se ne bi ukvarjali samo z. zimskim športom, smo že pred tremi leti sklenili pogodbo s sosedo Fran-čiško Mali za najem manjšega travnika, kjer poleti igramo nogomet. Jeseni smo pričeli z zemeljskimi deli na skakalnici, ki jih je bilo treba predčasno končati zaradi zapadlega snega. Kljub temu smo nadaljevali z delom in naredili skakalnico kar iz snega, čeprav bi marsikdo pred tem mislil, da to ni mogoče, a z vztrajnostjo in dobro voljo naših članov, nam je to uspelo. Skakalnica, ki so jo po koncu del okrog novega leta preizkusili lanskoletni skakalci, je že po nekaj skokih najboljših dobila zeleno luč za obratovanje. In že so se zastavila vprašanja o morebitni tekmi. Se isti večer se je sestal Svet ŠD Menina in določil, da bi bila prva tekma lahko 16. januarja. Za takšno tekmovanje pa so potrebna sredstva, zato smo obiskali lanskoletne sponzorje, ki so nam tudi tokrat z veseljem pomagali. V soboto, 15. januarja, je bil uradni trening, naslednji dan pa tekma, ki se je je udeležilo kar 64 tekmovalcev. Prišli so od vsepovsod - vse od Vranskega pa tja do Ljubljane, odkoder je prišel tudi najstarejši »skakalec« Jože Rotar s 63 leti. Sama tekma je potekala posamično po kategorijah - 15 let, od 15 do 25 let, od 25 do 35 deloval tudi v seriji za najdaljši skok, ki ni bila kategorizirana. Te se je udeležilo 36 tekmovalcev. S 25,5 m dolgim skokom Dina Klemenćića iz. Lukovice smo dobili nov rekord skakalnice, ki je kar za meter daljši od lanskoletnega. Prvi trije v tej seriji so bili še posebej nagrajeni, nagradili pa smo tudi prvih šest tekmovalcev v posamezni kategoriji, najstarejšega, najmlajšega in najtežjega tek- movalca in tudi najkrajši skok. Tekma je potekala tekoče, brez zapletov, kar je omogočila dobro pripravljena skakalnica, ki je s sobotnim treningom prenesla več kot 500 skokov in bo ob ugodnem vremenu zadržala tudi tekmo, ki jo načrtujemo konec februarja. Skakalnica je varna, saj je vključno s treningom terjala le 8 rahlih padcev brez poškodb. K nemotenemu poteku prispevajo tudi startne številke tekmovalcev. Tu nam je že drugič priskočilo na pomoč ŠD Tuhinj, za kar se 1. Matjaž PodbevSek - Motnik (20 m, 20 m, 19,5 m) 2. Sandi PrcScren - Mekinje (20 m, 19,5 m 19 m) 3. Jure Hribar - laze (18,5 m, 17,5 m, 17 m) 4 Robi Hribar - Tuhinj (18 m, 17,5 m, 17,5 m) 1. Matej Uštar - Nožice (21,5 m, 21,5 m, 21 m) 2. Anže PoljanSck - Mekinje (21,5 m, 21,5 m, 20 m) .3. Primož Bolah - Laze (21,5 m, 21 m, 19 m) 4. Andrej Lomovšek - Tuhinj (21 m, 20,5 m. 20,5 m) 1. Dino Klemenčič - Lukovica (23 m, 23 m. 22,5 m) 2. Janez Pirš - Graben (22 m, 22 m, 22 m) 3. Klemen Rotar - Ljubljana (22 m, 22 m, 20,5 m) 4. Robi Vrankar - Loke (22 m , 21.5 m, 21 m) 1. Jože Arko - Stcbljevck (22 m, 21,5 m, 21 m) 2. Srećo Pungcrlar - Vrhpoljc (20,5 m, 20 m, 19,5 m) 3. Robert Klopčič - Duplica (21 m, 19,5 m, 19,5 m) 4. Janko PoljanSck - Mekinje (20 m, 20 m, 19,5 m) 1. Dino Klemenčič - Lukovica (25,5 m) 2. Matej Uštar - Nožice (24,5 m) 3. Klemen Rotar - Ljubljana (24,5 m) mu iskreno zahvaljujemo. V prihodnje pa pričakujemo kakšno pomoč od naše KS Špita-lič, saj smo njen sestavni del. Na koncu bi se rad lepo zahvalil vsem sponzorjem, merilcem daljav, vsem sosedom, gospodu Pančurju iz Šmartnega, gospodu Matiju Jenku in vsem gledalcem pa tudi tekmovalcem, brez. katerih tekme ne bi bilo. Za vnaprej pa vabimo vse, ki si želijo čistega zraka, da si ogledajo tekmo pod Menino ali se je celo udeležijo. DANILO POLJANŠKK Kako dobro poznamo svojo občino? Na fotografiji v prejšnji številki je bila SREDNJA VAS PRI KAMNIKU, ki pa je bila slikana s takega mesta, da je bila v ozadju na sliki tudi cerkev, ki pa že spada v sosednjo vas Loke. V bližini je bil sredi prejšnjega stoletja manjši premogovnik, v katerem so kopali premog za železarno v Zavijah pri Trstu. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral odgovor... Štefke Marinko z Velike lasne 17, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Kočna na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tokrat zastavljamo vprašanje k objavljeni fotografiji nekoliko drugače. Navedite kraj, od koder je narejen ta posnetek na del kamniške občine. Odgovore nam pošljite najpozneje do srede, 16. februarja, na naslov Kamniški občan. Glavni trg 24, 1241 Kamnik. Z nekaj sreče bo nagrajenec prejel knjižno nagrado, ki jo podarja trgovsko podjetje Vele d. d. Hi www*va Sprejemamo rezervacije na Bledu in v Blejskem VA.MjI.m.. r»t» v Miha) log «J IIMKI Ljubljana (Hit 129 55 U Ml .tjlt-.Ml ii v. v»,sle k2.n<( IV stanovanjsko poslovnem objektu j prodajamo 28 stanovanj in 10 poslovnih prostorov. Rezka Mali in njeni trniči (nadaljevanje si. strani) Na vprašanje, kdaj so začeli trniče izdelovati oziroma kdaj so jih začeli ornamentirati, viri ne dajejo odgovora. Ker so trniči postranski planšarski izdelek in ker je planšarstvo na Veliki in Mali planini verjetno dokaj staro, moramo dopustili domnevo a precejšnji starosti izdelovanja trničev. Krašenje trničev pa je izvedeno z odtiskanjem negativno rczljanih lesenih vzorcev. Ta tehnika se v Evropi med kmečkim prebivalstvom pred I H. slo let jem ni uporabljala v omembe vrednem Številu, Zalo utemelje no domnevamo, da okrajševa-nje trničev s pisavami ne more biti starejše od lH. stoletja. Z gotovost jo je okraševanje trničev izpričano šele za leto IH40 z ustrezno letnico na najstarejši znani pisavi za te sirčke. Izdelovanje pisav in trničevje počasi zamrlo po drugi svetovni vojni. V obdobju med obema vojnama pa je na paši izrezovalo pisave še osem izdelovalcev. Na trničh so vzorci odtisnjeni pokončno po irebušas-tem delu sirčkov. Temu sistemu okra sevanja ustrezajo oblike vseh starejših pisav. Zato smemo sklepati, daje bila tudi nekdaj razmestitev dekor ja na Irničih pri bližno takšna, kot jo poznamo z ohranjenih primerkov iz začetka našega stoletja. Prvine ornamentov na pisavah so skoraj izključno geometrijske ali skrajno geometrizira-ne. Pomen vzorcev je okrasen. Na pisavah se pogosteje ponavljata le dva povednejša simbola: srce in križ. Trnii, izdelan pred pr-svetovno vojno na Veliki planini nad Kamnikom. Meinarjeva Mici iz Mekinj ponosna obišče svojo rojstno hišo, kije postala priljubljeno prizorišče prikaza in predstavitve bogastva slovenskega ljudskega izročila. Vesela je, da se njen dom ohranja in ga ljudje tako množično obiskujejo. Oblikovnega razvoja na pisavah ni. Vendar se pisave po ornamentiki dokaj ■azlikujejo. Povsem ttakih primerkv sploh ne poznamo. Izdelovalci so si v okviru prej opisane sheme zmerom znova izmišljali nove motive. Trniči so bili darilo med fanti iti dekleti. Oblikovali so jih v parih, po dva enako. Trniči sodijo med ljubezenska darila, ki so bila v 19. stoletju med kmečkim prebivalstvom na splošno krašena. Poglavitni motiv za dekoriranje daril je bila želja povzdigniti videz darila.« VERA MEJAČ Planina se vendarle prebuja (H.) Dediščina smučarske kulture Ni naključje, da je Društvo učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja v Kamniku ustanovilo sekcijo za starosvetno smučanje - Kamniške grCe. Čeprav malo pozno, so se zaceli zavedati pomena dedisCine smučarske kulture, saj smučanje včasih ni bilo le sport, temveč vsakodnevna potreba. Prikazovanje le - tega je pustilo za seboj skoraj 50-letno vrzel, zato je nujno, da se poleg smučarskih tekem najde tudi prostor in čas za kakovostno stalno predstavitev te pomembne panoge. Zavedati se moramo, da so prav smuči eno od najstarejših prevoznih sredstev na Slovenskem. Torej gre za zelo star pojav, dediščino, ki bi jo znali v katerikoli deželi bolje izrabiti. Posebno gorate in hribovite pokrajine s svojimi geografskimi in klimatskimi razmerami so bile prikladne za uporabo prvotnih smuči, istočasno pa tudi oblačila tedanjega časa. Ze prvo poročilo o smučeh je ohranjeno pri Valvasorju (1689), čeprav to poročilo omenja le smučanje na Bloški planoti. Tu so ljudje preživljali na smučeh svoj zimski vsakdan. Viri navajajo, da je smučalo staro in mlado. Izdelovali so jih iz brezovega, bukovega ali javorjevega lesa, med obema vojnama pa tudi iz jesenovine. To izdelovanje je potekalo v okviru domačega rokodelstva. Za krivljenje smuskih Nalaganje sena na samoleine sani, ki so še danes v visokogorskem alpskem svetu uporabno transportno sredstvo. tudi za zabavo. To starosvetno smučanje je prekinila druga svetovna vojna in seveda nove, boljše, moderne smuči. Enake smuči so uporabljali tudi drugod v Sloveniji, tako na Pohorju, Cerkljanskem in v Trnovskem gozda V okolici Kamnika jih ni bilo moč zaslediti. Pastirji jih niso uporabljali saj so pasli le poleti, pri drvarjih so bili priljubljeni »krampeži«, lovci pa so uporabljali »krplje«. Za prevoz večjih tovorov, lesa, kamenja, apna in žita so bile v rabi močno okovane sani, katere je vleklo par lepih konj. Seno pa so prevažali s planine z manjšimi sanmi, ki so jih po strmini krmarili kar z nogami. Po letu 1930, ko so se pričele pojavljati nove smuči z dvema palicama, se je ta rokodelska obrt pričela razvijati tudi na Kamniškem. Predvsem kolarji in mizarji so zaceli izdelovati smuči, ki po kvaliteti niso dosti zaostajale za tistimi kupljenimi v mestu. Po ustnem izročilu sta take domače smuči izdelovala mizarja v Podgorju, Bizjakov France - Jurkov in Stane Žurbi - Rozmanov. Jurkov je baje krivil krivine z likal-nikom na oglje in polival / vodo. Maks Petek iz Godiča je Ivanu Plevelu izdelal celo smuči s tremi kanali, tako da so tekle bolje po smučini. 'Judi v Nevljah je izdeloval smuči kolar Franc Golob - Bognarjev in to zelo dobre. Kje so danes te smuči, ne ve nihče. Cas je opravil svoje. Ostal je le spomin na prve »doge«, na »dričanje« in »starnfanje« po okoliških klancih in strminah. Te spomine preteklosti pa bi fantje in možje iz društva radi zopet »KAMNIŠKE GRCE« ZA POKAL STARI VRH NAD ŠKOF JO LOKO Društvo starosvetnih smučar-fev -R( )VTARJI* iz Škofje loke. ki ohranjajo v tem delu Slovenije sniiit nit je /m starem s slani sniu carsko opremo, so v soboto, 29. januarja 2000 priredili prvo tovrstno srečanje. Poimenovali so ga Srečanje prijateljev smučanja po starem za pokal STARI VRil Celotna prireditev je j u »tekala na smučišču Greblji-ca na Starem vrhu. Do pTičetka tekmovanja se nas je zbralo preko 60 takoime-novanih »oldtimerjev« v starinskih - staromodnih oblačilih in s staro smučarsko opremo, prvič s svojim izvirnim imenom tudi KAMNIŠKE GRČE Med številnimi skupinami kot SO kaviarji iz škofje loke. Talesen iz Krope, Hatagel oldski team iz Ajdovščine skupina dura iz Predmeje, potem skupine in posamezniki iz H<>vi a, Bohinjske Bele in drugih krajev, so se prireditve ude-li ■ ih tudi Planšarji z Velike planine. l hi je prireditev zanimiva, je biloi uliti po številu gledalcev in naključnih obiskovalcev Stare ga vrha, ki so napolnili priredit-i v m i prostor, Mnogi so segali po svojih fotoaparatih in si za spo min ovekovečili tega ali onega starosvetnega smučarja ali srnu čarko. Po uradnem sprejemu posa meznikov in skupin ter pogostitvi se je pričel prikaz smučanja po starem. 'Tekmovalci so bili razdeljeni v skupine dečkov in deklic do 15 let, moški in ženske ler skupinski nastopi. Čas, ki ga je tekmovalec porabil na okrog tOO m dolgi progi z osmimi tiralicami, hi bil odločilno fiorncm-ben, pač pa je petčlanska strokovna komisija pod vodstvom glavnega sodnika Svetozarja Gučka ocenjevala predvsem teh niko smučarja, ki jo je v skladu s svojim oblačilom in opremo tekmovalec demonstriral (prikaz bloškega smučanja, lilien-feldske tehnike, arlberške itd.). ; pp"; 'AN' KAMNIŠKI MOŠKI PEVSKI ZBOR KEMIČNI ELEMENT (V) idmisiav mC GLASBENIK SPSS MAJHNA SLIKA ERNA MUSER EMI SEVŠEK JANEŽ (LAT.) POTRDITI PRISTNOST, VIRIIIKACUA NAZIV TRGOVINE GORENJI V ODMEV EHO RASU INA CANNA INDICA ANGLEŠKA Pl OSClNSKA MERA NAŠA TEN IGRALKA JAUSOVFC KRONIČNA BOLEZEN DIHAL. NADUHA NADAV NAPlAClLO Iz OŠ Šmartn OD SMOLARJA DO ČASOPISA, VSE NA ČAST LETU 2000 V decembru so naši šoli v Šmartnem potekale prireditve pod skupnim našlo vom Veseli december. Odprtje prireditev je počastil Adi Smolar s koncertom. Adi Smolar na obisku V petek, 10. decembra, je na šolo prišel znani pevec Adi Smolar. Že ko je prispel, so ga učenci navdušeno pozdravljali skozi oknu. Na oder je stopil oblečen v plašč in takoj začel otrokom deliti bonbone. S koncertom je bila večina učencev zadovoljnih, vendar bi lahko, tako kot zmeraj, našli nekatere izjeme. S. h je zapel Adi j u Smolar ju. Adi si sploh ni vzel časa za intervju, rajši je pel in nas zabaval z domiselnimi komentarji med pesmimi. Zapel ham je, kako je, če imaš dvajset ljubic, nam razložil, zakaj je treba delat in zakaj TV ne sme crknit in kako mu je Jean Cla-ude Van Damme speljal dekle. Kar težko je zapisati vsa sporočla njegovih zares duhovitih m življenjskih pesmi. Učenci osmih razredov so mu pripravili program, prebrali so svoja razmišljanja in rezultate ankete o gledanju televizije, ki so jo izvedli med učenci naše šole. Posebej so se potrudili bejevci, ki so mu zapeli angleško različico pesmi Je treba delni. Besedilo SO sumi prevedli' Naše mnenje, da so Adijeve pesmi poučne in da ošvrkajo marsikttkšno slovensko navado in razvado. Naslednja dobra stvar pri njem pa je , da ga slava ni niti malo pokvarila. Adi, hvala ti za obisk! Nina in Nina, 7. c Od pisave do računalnika Decembrski vsakdan smo si na šoli popestrili z aktivnimi glavnimi odmori in lako so nam učenci 5. in 6. razredov v ponedeljek. 13. december, pred slavili zgodovino pisave in knjig od prazgodovine, ko niso poznali črk in so risali na stene votlin, do raznih zapisov v kasnejših obdobjih, npr. Egipta nov na marmor. Drugi narodi so uporabljali, kar so pač imeli na razpolago (polnimi lisli m podobno). Predstavili so nam tudi nastane! današnje pisave pred prihl. 3000 leti Spi,govorili so o nastanku prve tiskarne (Gutenberg) in O besedah, kijih danes lahko najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Predstavili so nam h računalniško različico tega slovarja, ki ga imamo na šoli. listi, ki niso preveč navdušeni nad iskanjem besed v knjižni obliki. tO lahko počnejo z ra- • čunalnikom Tudi sicer je bil prikaz računalniško podprt: na steni smo spremljali slikovno gradivo. Takšne prirditve in popestritve glavnih odmorov so predvsem v našo korist saj nas v prednovoletnem času odvrnejo od misli na petarde. Boštjan Mišic, H. a Angleščina ni težka V torek, 14. decembra, so učenci višjih narodov prikazali svoje znanje angleščine. Celotni program se je odvijal v angleškem jeziku. Prireditev je potekala, kol tudi druge dni, med glavnim odmorom v šolski avli. Zbrala se je velika množica učencev. Program je predstavila Sonja Drolc. Zatem je Jure Hribar opravil intervju s ta čas najboljšim kolesarjem na šoli in enim najboljših v svoji kategoriji Domnom Berlicem. Jure je Domna spraševal, kako potekajo njegovi treningi in tekme. Kmalu je na oder prišel Luka Kodra, kije na kolesarskem tekmovanju dosegel odlično drugo mesto. Oba trenirata v klubu Kalcit tim. Po glasbenem predahu se je že prismehljala na oder odlična plavalka Petra Jeras iz 6. a, ki trenira pri Plavalnem klubu Kamnik, plavat pa se vozi v Kranj. Petra v prostem času zelo rada gleda televizijo in posluša glasbo. Po športnikih je bila na vrsti Katja Kadunc iz 7. b, ki se je izkazala lani na zgodovinskem tekmovanju, kjer je dobila zlato priznanje. Njeni hobiji so ples in gledanje televizije. Andrej Slanik iz 6. a. ki se je dobro uvrstil na tekmovanju iz logike, je povedal, da prosti čas preživi za računalnikom. Vsem gre dobro od rok. pravzaprav od ust. tudi angleščina. Monika iz S. bje za konec deklamirala lastno ljubezensko pesem, seveda v angleščini. Vsi smo uživali! Upela Petril in Sašo Hribar, 7. b Tole je za pet točk... V sredo, 15. decembra, se je predstavila matematika. Ker je to zelo široka veda, so se učenke osredotočile le na najpomembnejša slovenska matematika Josipa Plemlja in Jurija Vego. Predstavitvi je sledil kratek kviz z desetimi skupinami vprašanj, vrednimi od pel do ene točke. Žreb je določil, da so prvo vprašanje izbirala dekleta, ki so po trdem boju s fanti tudi zmagala. Rezultat je bil 19 proti 17. Nagrade so dobili tako zmagovalci kol poraženci, slednji samo tolažilne. Prireditev je bila super in gledalci so se kar preveč vživeli vanjo. Voditelj, Boštjan Mišic, sem jih moral kar nekajkrat opomniti, naj ne prišepelavajo. Boštjan Mišic, 8. a Fizika za lažje življenje V četrtek, 16. decembra smo se med glavnim odmorom spet zbrali vsi učenci naše šole. Na prireditvenem prostoru je bil tudi učitelj fizike in računalništva Edi Drolc. Z besedo in računalniško sliko na steni nam je predstavil največje fizikalne dosežke lega stoletja. Spoznali smo razvoj letal od prvega dvanajst-sekundnega leta pa do prvega poleta čez Atlantik. Ogledali smo si tudi nekaj video posnetkov in znanih fizikov. Vsi sovražimo fiziko kot predmet, danes smo pa ugotovili, da hrez fizike ne bi liilo pravega življenja. Luka Kodra, 7. c. Od abakusa do pentiuma Učitelj Edvard Drolc seje potrudil še v drugo, ko nam je predstavil zgodovino računalnika in računalništva. Prvi računalnik so izumili že leta 500pr. n. št., imenoval se je abakus. Mnogo pozneje, okoli leta 1500, je Leonardo da Vinci izumil prvo računalo, ki ga je leta kasneje nadomestil kalkulator. V letu 1642 je Pascal sestavil računski stroj, v 19. stoletju pa je nek Francoz iznašel preluknjane kartice, ki so jih uporabili v štiridesetih letih tega stoletju pri prvih električnih računalnikih. 1936: v ZDA so sestavili računalnik, kije tehtal 30 ton. Leta 1948 so dali na trg prvi komercialni računalnik, Japonci pa desetletje kasneje čip v velikosti manjše radirke. 1966 je pri podjetju IHM nastal trdi disk, 1967 pa so izumili disketo in disketni pogon. Razvoj je bil zelo hiter in dobili smo zmogljivejši trdi disk, računalniške igrice, 1981. leta prvi osebni računalnik. Kljub razviti računalniški tehnologiji pa se ob letu 2000pojavi problem, imenovan Y2K ali računalniški hrošč. Za računalnike, ki na to niso pripravljeni, je to lahko smrtna bolezen. Upam, da vam ne bo treba razbiti računalnika. Boštjan Mišic, H. a Tudi za kemijo in biologijo so učenci pripravili nekaj posebnega. Učenke Mu ja Kališnik, Barbara Virijant in Mateja Gradišek so pripravile kviz. na temo ke mijski elementi. V kvizu so sodelovali učenci osmih razredov, ki bodo po mentorjevih besedah za sodelovanje dobili zasluženo nagrado (petka pri kemiji'). S poskusi so dokazali pravilnost odgovora. Pri poskusih s pirotehničnimi sredstvi je zaradi varnosti sodeloval hišnik z gasilnim aparatom. »Biologija pa ne bo nič posebnega,« nama je povedal učitelj Borut Skrjanc. Upela lin tu in Andreja Slapar, 7. a Učenci 7. c razreda smo predstavili najbolj neverjetne konstrukcije tega stoletja. Naredili smo tudi maketo Eijflovega stolpa. Delali smo ga v predurah in med poukom tehnične vzgoje. Maketo smo v večini naredili fantje, punce pa so delale plakat o drugih konstrukcijah. Učitelj nam je pri vsem tem bolj svetoval, izrezati in obrusiti pa smo morali vse sami. Upamo, da je bila predstavi tev v avli uspešna. lutka Kodra, 7. c Na predbožični dan. 24. 12., so učenci najprej preživeli uro z razredniki in sošolci. V razredu so poslušali polurno glasbeno in literarno oddajo s pesmimi Ave morija. Uspavanka, Sveta noč. Glasbo so izvajali svetovno znani po ustvarjalci. Učenci so pri glasbi pripravili pregledne plakate o glasbi skozi stoletja, vključili so tudi nove smeri stoletja, filmsko glasbo, džez... Po malici se je pričela veliko skupina prireditev, Povezovalec Boštjan Mišičje najprej napovedal razredno stopnjo, kije pripravila mjuzikl Pod med vedovim dežnikom. Sledili so učenci 7. in 8. razreda z angleškim skečem o gasilcih. 7. b razred se je predstavil s programom, čigar rdeča nit je bila ljubezen. Vmes so zaplesale učenke, ki obiskujejo plesno skupino. V šaljivem mini kvizu je povezovalec še preveril, da so učenci prireditve res spremljali... Izdali smo še angleški in slovenski časopis. Bojana Drolc, 7. a IMF KAMNIK TRGOVINA KIM KAMNIK Trp; talcev 8, tel.: 817-783 VABI K IZREDNO UGODNIM NAKUPOM PUSTNIH OBLAČIL ix> 2.995 SIT: indijanec, duh, Peter Pan, ninja, kavboj, pirat... po 3.995 SIT: ram bo, miki miška, superman, rjrinceske, kraljične, Robin Hood, mušketir, spiderman, batrnan, zoro, klovni po 4.995 SIT: vojak, Imletka, čarovnica, princ... Oblačila za otroke od 1. do 4. leta po 2.995 Srr: piščanček, hrček, klovn, miška... Poleg rej begate izbire otroških pustnih oblačil pa trne založeni tudi t outtnimi oblačili z« odrasle. Na zalogi tudi najmanj 30 različnih lasulj ter drugih dodatkov, kot eo: pištole, perjanice, klotmki, zobovje, liarve, havajska krila... in še nešteto artiklov za ta nori čas. Zi «e pustne nokupe v metoeu februarju vem nudimo S% poputt. Pohitite, da ne zamudite! 12 11. februarja 2000 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški OBČAN PLANINSKI KOTIČEK Polet s Stola Skupna zimska vaja GRS na Obirju Kakor že nekaj let nazaj, tako je postaja avstrijske GRS v Železni Kapli tudi letos januarja organizirala svojo redno vajo iz zimske reševalne tehnike. Na njo je povabila tudi Člane iz sosednjih reševalnih postaj Koroške in Slovenije. Poleg avstrijskih Korošcev so se je udeležili tudi dva Jezerjana, štirje Škofjeločani in trije Kamničani. Vaja je bila 15. in 16. januarja na Obirju. Prvi dan je bilo delo razdeljeno po delovnih toćkah v bližini Kapelske koće. Na njih so vadili izdelavo sidrišča v snegu in spust ponesrečenca v reševalnem čolnu (akiju), izdelavo improviziranega reševalnega ćolna, pripravo UT nosil s posebnim nastavom za transport v snegu, iskanje zasutih v plazu s pomočjo plazne žolne in psov in seveda še najpomembnejše elemente prve pomoći za oživljanje. Drugi dan je bila smučarska tura na Ojsterc (2142 m). Med vrnitvijo je bilo izvedeno iskanje zasutih v plazu s pomoćjo plaznih žoln in sondiranjem. »Ponesrečenca« so nato z UT nosili pripeljali do Kapelske koće. Pri tem sta bila zaradi strmega zemljišća izvedena še dva spusta reševalca in ponesrečenca z vrvjo. Sledila je analiza opravljenega dela in zakljućek vaje. V analizi je bilo ugotovljeno, da je bila vaja zelo uspešna, posebej še sodelovanje med avstrijskimi in slovenskimi reševalci. Se je pa pokazalo nekaj manjših razlik med metodami slovenske in avstrijske GRS, pri Čemer je težko reći, kaj je bolje. Pokazalo se je, da je taka izmenjava zelo koristna za obe strani, saj smo Člani slovenske GRS enakovredno, vćasih celo še bolje izvajali vse delo. To pomen tudi. da bi v primeru potrebe za masovnim reševanjem, lahko avstrijska in slovenska GRS povsem enakovredno sodelovali. Tudi v jeziku. Mi smo govorili slovensko, Korošci pa malo slovensko, več pa nemško, vendar smo se dobro razumeli. Spominski obisk Grintavca 19. januarja 1991 se je med plezanjem v slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil odlični kamniški alpinist Danilo Golob, 16. januarja 1996 pa je med nočno reševalno akcijo na severnem pobočju Brane kložasti plaz potegnil v smrt alpinista in gorskega reševalca Janka Plevela-Pubija. V spomin na preminula sotovariša bodo člani alpinističnega odseka Kamnik 19. februarja 2000 obiskali najvišji vrh Kamniško-Sa-vinjskih Alp - Grintovec in tako simbolično uresničili besede, izrečene ob slovesu od njiju: »In, ko bomo gazili sneg proti vrhovom naših hribov, bosta draga Danilo in Pubi, spet z nami.« BOJČ Za planince in ljubitelje gora Občni zbor Planinskega društva Kamnik bo predvidoma v petek, 7. aprila ob 18. uri v dvorani Veronika nad Kavarno. To bo volilni obćni zbor, čemer pa smo planince, voljne sodelovati v aktivnem društvenem življenju, že obvestili v prejšnji številki Kamniškega občana. Društvo pričakuje številne ugodne odmeve. Ob tej priliki bo društvo razvilo nov DRUŠTVENI PRAPOR. Posamezniki, društva in druge institucije lahko sodelujejo pri tej akciji z ZLATIM ŽEBLJIČKOM, ki velja 5.000 tolarjev. Na njem bo priimek darovalca. Mnogi se že zanimajo za to akcijo. To lahko storijo na PD Kamnik vsaj do začetka meseca marca. Organizacije in društva se lahko odločijo za spominski trak, ki velja 30.000 tolarjev. V marcu bosta tudi dve zanimivi predavanji za ljubitelje gora Srečanje z alpinistom Tomažem Humarjem bo 9. marca ob 18. uri v dvorani Veronika Srečanje z alpinistom Markom Prezljem bo v isti dvorani 17. marca ob 19. uri. Prikazal bo vzpon na Gjačung Kang, 7.952 visok vrh v Himalaji. STANE SIMŠIČ ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v februarju 2000 - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) - začetek v februarju 2000 Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3 letniku - vsaj ocena dobro (3) Lz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows. Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - vamo delo s traktorjem In traktorskimi priključki . PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: - jezikovni - računalniški • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. Vzlet s pobočja Stola. Zima je za jadralne padalce praktično čas »počitka«. Termi-ke oziroma dvigajočega toplega zraka skorajda ni, malo bolje je le na Primorskem. Vseeno je lepo pozimi opraviti kakšen polet, ki ni ravno običajen. Pomanjkanje možnosti za prava jadranja na pobočjih Karavank smo jadralni padalci kamniškega društva POLET izkoristili in januarja organizirali zimski polet s Stola. Ker je jadral-nopadalska oprema precej težka, nahrbtnik s padalom in opremo tehta približno 20 kilogramov, zimski hribi pa zahtevajo tudi primerno opremo in znanje, smo se odločili za heli- Nov rekord Kamnika Potočnik podrl 976 kegljev V organizaciji KK hkraemeco se je s kopico odličnih rezultatov končal do sedaj najkvalitetnejši novoletni turnir. Turnirja so se udeležili vsi slovenski reprezentanci ter štirje iz reprezentance Hrvaške. O kvaliteti turnirja pove samo dejstvo, da je prvih osem uvrščenih podrlo prek 1000 kegljev. Med našimi se je turnirja udeležil Brane Potočnik in dosegel Kamniški rekord z 976 keg-Iji. Vendar se ni uvrstil v finale med 12 najboljših. Med 211 sodelujočimi se je uvrstil na 15 mesto; premagal je tudi tri hrvaške tekmovalce. V mesecu decembru se je Brane Potočnik udeležil tudi novoletnega turnirja v Šoštanju in memoriala F. Šparemhleka. Na memorialu je Brane med 1 HO udeleženci zasedel 6. mesto z. 956 keglji. V Šoštanju pa je prav tako blestel z 911 keglji. Članskega prvenstva KZ Ljubljana za sezono 1999/2000 pa sta se udeležila naš najmlajši član KK Calcita Aleš Prosen in starosta kamniškega keglanja Rudi Vidic. Po prvem krogu v igri pari sta na kegljiščih Slovana in Gradisa z Aleševimi 905 in 908 in Rudijevimi in 856 keglji zasedla odlično 4. mesto. Med posamezniki je bil Aleš 4., Rudi pa 20. Na finalu za posameznike, ki se je odvijalo na kegljišču Prosola in Hidra, se je Aleš poslabšal in zasedel končno še zmeraj zelo dobro 11. mesto, vendar se je pa starosta poboljšal in zasedel 10. mesto z 877 podrtimi keglji. To so bili samo pripravljalni turnirji za nadaljevanje prvenstvenih bojev. Dobrega kegljanja si vsi želimo še naprej. Ne skrivamo ambicij, da z dobrim delom pod vodstvom mladega strokovnjaka, trenerja in vodja vseh moških ekip Aleša Prosena napredujemo in dosežemo prvo mesto v 2. ligi in napredujemo v I. B ligo. LEON Pl RMAN kopterski prevoz na Stol. Franci Stroj iz Dvorske vasi pri Begunjah je s svojim helikopterjem v eni uri ponesel na Prešernovo kočo, ki leži tik pod vrhom Stola, 34 jadralnih padalcev z opremo. Kljub vsemu so se nekateri povzeli na vzletno točko pri Prešernovi koči peš, za kar so potrebovali slabe tri ure hoje. Predvsem v gozdu so si morali vso pot utirati gaz, kar je dodatno otežilo vzpon. Najboljša ura za vzlet in polet ta čas je okoli 13.30 in v pol ure je bilo vseh štirideset udeležencev že v zraku. Ixp dan, mirno ozračje in krasni razgledi so sicer ne posebno zahteven zimski polet naredili res lep in nepozaben. Velika višinska razlika je omogočila relativno dolg polet, navdušenje nad helikopterskim poletom in kasneje jad-ralnopadalskim, pa je bilo izjemno. DO Pasje vprege Bukije Ediju pritekel kolajno na evropskem prvenstvu »Dži, dži* sa /uslišalo pred ovinkom, preden sla se po utrjeni smučini mimo pripodila pes in tekač. Vmes so bile pripele še sani. Šlo je za uigran par. Za psa, ki se nijmstil moliti niti z laježem, niti ovo havanjem vsega novega okoli sebe. In tudi za tekača, kije vešče vodil jrasji galop skozi gozd, jasnim (pasjim) ciljem na/jroti. Na trenin gu je bil eminenten j>ar. Takorekoč šampionski dvojce. Na evrdp skem prvenstvu vlečnih psov pod okriljem ESDRA (evropska zveza tekmovalnih slednih psov) v Arlamovu na Poljskem sta EdiSchumet in njegov pes liuki v disciplini pulka sredi januarja osvojila tretje mesto. In to celo dvakrat. Tako na kratki kot dolgi progi sta si pritekla kolajno. »Pes meje presenetil. Saj človek nekako že teče zadaj in če mu kaj manjka to natrenlra, Njemu gre tokrat pripisali vse zasluge za uspeh,* o uspehu pripoveduje Udi, polovica šampionske-ga para, sicer študent gozdarstva iz Komende. Njegov Buki je hil tiho, zato je ludi razliko in osnovne podatke o disciplini in razvitosti /svetu razložil kar menedžer. Buki je mnenja, da imajo Starejši pdčprednost. »Pulka je veliko bolj zahtevna za [>sa, kol tudi za vod nika, od nekoliko bolj popularnega skijiringa, kjer sta ravno tako le en f>es in tekač. Pri pulki moru pes vleči še sani, ki so obtežene s 70% njegove lastne teže, medtem ko jih pri skijiringu ni. Težje je tudi motivirali pasjega prijatelja, da vleče sani. In tudi za tekače zadaj je težje, posebno pri spustih, ko mora pazili na psa, daga sani ne prehitijo ali da mu ovratnica ostane pravilno vpeta. Ge lega ni, ne bo vlekel več. Tudi prehitetspust preveč utrudi psa in po rav nini in zahtevnih vzponih tudi ne bo več vlekel tako kot zna. Gre za zahtevno sožitje psa in vodnika, ki je posebej popularno v Skandinaviji in severu Amerike. V Evropi velja: skanahutvci in potem dolgo časa nič« In, če je svojeglavi ptičar Buki šampion, je njegov stezosledec Bdi realen. »Tu moram posebej povedati, da na Poljskem zaradi strogih ve terinarskih predpisov in obvezne karantene za j>sa, udeležba ni bila množična, kolje običajno na takih tekmovanjih' Skandinavcev skoraj ni bilo. Res j>a je, da seje vse izšlo idealno. Letošnjo sezono sem začel v Franciji. Prijatelju sem šel pomagal kol pomočnik />ri tekmovanju, ki je potekalo kar devet dni. Tole bil nekakšenfratu os ki Tourpasjih vpreg kisa ga organizirali v štirih turističnih centrih. Posebna atrakcija pa so bile večerne tekme pod žarometi. Tam seru tudi lahko dobro treniral z mojim Bukijem. le pasme jHičar, star dve leti in pol in šele lani sem ga kupil od vzreditelja, ki se ukvarja tudi s tekmovanji. Se ni vklopil v skupino. Ni hotel bili niti vodja, niti pO močnik v vpregi. Č!e teče sam, je odličen. Vendar tO sem opazil šele sam, kasneje. Veliko sem se ukvarjal z njim. S sibirskim haskijem nihče več na teh kratkih progah ne tekmuje, tporabljajdjih le se za dolge vzdržljivostmi preizkušnje. Uspešni so tudi v hudem mrazu, kjer drugi psi lega ne bi prenesli« Bo Buki šampion tudi doma? V skupini je bil namreč sila neprilagodljiv in bivši gospodar ga je zaradi neperspektivnosti odšlo vil »Ta disciplina, jmlka v Sloveniji nipreveč* razvita. Večinoma zaradi lega, ker so že sani razmeroma drage. Tisti, ki se že dlje časa ukvarjajo s tekmovanjem }>asjih v/>reg, so nekoliko bolj Specializirani za discipline, kjer je večvpetih psov, dva, štiri, šest, osem. v teli ivk muiejo večinoma resni, profesionalni gojilel/i />sov. Nekaj vet jih je tudi v skijiringu, kjer sla ravno tako le pes in tekač na smučeh, vendar brez vmesnih sani. Pri tem gre pač bolj za j/osebno disciplino za dobre tekače, jies ne igra posebno pomembne vloge, saj je njego vu vloga le lek jired vodnikom« »Letos računam še na državno prvenstvo v Logarski dolini (. i, 4., 5. marec) in na Rogli. Potem bom več zastavil za naslednjo sezono za tekmovanja v tujini, kjer se zares pokaže, koliko pes in tekač veljala. Letos sem pozkusil ih je tudi [>o spletu okoliščin šlo odlično, pravi Edi. Kuža liuki, pasjigaračpa.... so besede in so dejanja. METOD MOČNIK Kinološke novice Kinološko društvo Kamnik je v letu 1999 priredilo regijsko tekmo šolanih psov. Tekmovalci so nastopili v štirih razredih. Najštevilnejša udeležba je bila po programu ISP-A, ki se ga je udeležilo enajst tekmovalcev. Po programu ISP-B so se udeležili trije tekmovalci, prav tako tudi po programih ISP-C in IPO I. Sodnik na tekmi, Alojz Perme, je bil zelo zadovoljen s prikazanim delom po programih ISP-A in IPO I. Vsi nastopi so bili dobri in korektno opravljeni, najboljši vtis pa sta naredila Andreja Kuhar s psičko Aljšo in Bogo Bukovnik s psom Vedorjem. Po programu ISP-A je zmagala Andreja Kuhar KD Brezno (97 točk), drugo mesto je zasedel Vojtch Dovč KD Izola (96 točk) in tretje mesto Janez Gračner KD Slovenj Gradec (95 točk). Domača tekmovalca Janez Perčič in Stane Zaletel sta solidno opravila s tekmo in s 87. ter 86. točkami zasedla 10. in II. mesto. Po programu ISP-B je zmagal Uroš Cvetko KD Mum-lek (93 točk), drugo mesto je zasedel Ciril Sesek KD Kamnik (91 točk) in tretje mesto Tatjana Kli-nar KD Jesenice (90 točk). Po programu ISP-C je zmagal Stane Mol-nar KD Kočevje (189 točk), drugo mesto je zasedel Anton Zibert KI) Kamnik (155 točk) in tretje mesto Iztok Hace K D Kamnik (114 točk). V višjem razredu po programu IPD O je zmagal Bogo Bukovnik KD Bled (190 točk), drugo mesto je zasedla Spela Frlec KD Ilirija (180 točk), ter tretje mesto Borut Skoda KD Kočevje (174 točk). Marker Hari Ar-čon je svoje delo na obrambi opravil na visoki delovni ravni. Kamničani smo v sezoni 99 prvič pripravili regijsko tekmo. Tekmovalci iz 11. slovenskih klubov (društev) so zadovoljni odhajali novim kinološkim uspehom nasproti z enotno željo, da se na tako organiziranih tekmah še vidimo. Kinološko društvo Grosuplje je bilo organizator finalne tekme za državno prvenstvo pes sledar, kakor tudi regijske tekme za prvaka dolenjske regije. Tekme sta se udeležila tudi člana KD Kamnik Milan Iskra in Ciril Scšck, ki sla uspešno zastopala klubske barve. Milan Iskra je po prbgramu IPO I sled osvojil 5. mesto (78 točk) v skupni razvrstitvi in 4. mesto v posebnem točkovanju tako imenovanem »reiting« (57 točk). Ciril Sesek je po programu ISP-A osvojil 4. mesto (90 točk). Agilitv - Kinološko društvo Kamnik je pričelo s panogo agilitv, ki že kaže prve sadove uspešnega dela. Tekmovalca Marko Ic-narčič in Borut Jcraj sta se udeležila nekaj tekem in uspešno prebila agilitvski led. Zelo pohvalna pa je zmaga Boruta Jcraja in njegovega Koker španjela Švrka v Zagrebu. Kinološko društvo Kamnik vabi vse ljubitelje kinologije in lasl-nike štirinožcev: »Pridružite se nam in nas obiščite na vadbišču KI) Kamnik v Tunjicah za tovarno KK, kjer so v prelepem naravnem okolju tečaji in treningi.« I. M. 5" i ml6»» u Podelitev priznanj najboljšim klubom. V prvi vrsti stojijo z desne Gračner KI) Slovenj Gradec, Tomšič KI) Ribnica, Pire KI) Jesenice, Molnar KD Kočevje, v drugi vrsti sodnik Perne, Iskra in Pučnik KD Kamnik. Iz črne kronike v januarju 2000 Goljuf zbira naročila za knjigo o svetnikih Po podatkih kamniške policijske postaje se je na področju naše varnosti leto 2000 začelo s skoraj povsem enakim številom dogodkov, tako na področju prometne varnosti, kršitve javnega reda in miru, kot pri kaznivih dejanjih. Le v prometu je januar zabeležil nesrečo z najhujšimi posledicami, medtem ko je lanski januar minil brez nje. Prvi mesec letošnjega leta so naši policisti obravnavali 42 prometnih nesreč, od tega se jih je 31 končalo z razbito pločevino, 11 pa tudi s telesnimi poškodbami, medtem ko je en udeleženec poškodbam podlegel. Policisti so morali miriti 36 razgrajačev, od tega 13 v zasebnih prostorih, druge pa so našli na javnih krajih in v lokalih. Med 47 kaznivimi dejanji so prevladovala kazniva dejanja poškodovanja tujih stvari (18), sledilo pa je 8 tatvin, 6 vlomov v objekte, 3 vlomi v avtomobile, 4 tatvine motornih vozil itd. Policisti so nas posebej opozorili na prevaranta in goljufa, ki se je v drugi polovici januarja pojavil v Kamniku in oko- lici. Gre za moškega, starega okrog 30 let, visokega okrog 170 cm, šibkejše postave, rdečkastih kratko pristriženih las, okroglega rdečega obraza. Piše z levo roko, predstavlja pa se za frančiškanskega patra Romana, ki od občanov pobira naročila v znesku 5.000 SIT za nekakšno knjigo o svetnikih. Značilno je, da obiskuje predvsem starejše ženske, ki bivajo same. Prejete zneske s podatki o stranki vpisuje v zvezek. Goljuf se prevaža z osebnim avtomobilom Renault Tvvingo ali Clio temnomodre barve. Policisti prosijo vse občane, ki so prišli v stik z omenjenim moškim ali pa so plačali morebitno »naročilo", naj to takoj sporočijo Policijski postaji Kamnik osebno ali po tel. S17-057! Med najbolj značilnimi tatvinami v januarju naj omenimo naslednje: 5. januarja so doslej še neznani storilci vlomili v garažo Komunalnega podjetja Kamnik in ukradli dvoje tovornih vozil: znamke ŽELITE SOLANEGA PSA? Šolanje psov (začetni in nadaljevalni tečaj) So tri skupine lastnikov psov: 1. tisti, ki sprejmejo izziv in obiskujejo tečaje šolanja in vzgoje psov, 2. tisti, ki občudujejo prve, ki imajo dobro vzgojene in izšolane pse, 3. tisti, ki vse vedo in imajo nevzgojenega psa. Izjeme so in bodo. Bodite v prvi skupini in se učite z nami! V tečaje vpisujemo: v soboto, 26. februarja, od 16. do 17. ure In v nedeljo, 27. februarja, od 10. do 12. ure. Vpis je na KD Kamnik v Tunjicah za tovarno KIK. Informacije po tel.: 825-139 g. Pučnik, 811-168 g. Iskra in 825-278 g. Mihorič. Iveco, reg. št. U KPK-28 in znamke Man, reg. št. LI KPK-18. Tako so Komunalno podjetje Kamnik oškodovali za okrog 30 milijonov SIT. 5. januarja je lastnik trgovine Srček prijel tatu 21. letnega K. D. iz Ljubljane, ki je pred dnevi že kradel v isti trgovini. Policisti so ugotovili, da gre za povratnika, saj so ga zaradi podobnih dejanj iskali tudi ljubljanski policisti. Da so Peugeot Boxerji najbolj iskani kombiji, ponovno kaže primer tatvine takega kamioneta bele barve z reg. štev. IJ C2-77C, ki je bil 17. januarja ukraden na Zikovi ulici v Kamniku. 26. januarja pa so podoben Peugeot Boxer sive barve z reg. št. U 76-03N ukradli na Groharjevi ulici na Duplici. 21. januarja je neznani storilec vlomil v gradbeni kiosk na gradbišču na Duplici in odnesel računalnik in faks v vrednosti okrog 200.000 SIT. 30. januarja zgodaj zjutraj so še vlomilci lotili tudi bencinskega servisa Istrabenz ob kamniški oboznici in ukradli za več kot 600.000 SIT različnih artiklov. Na področju prometa se je najhujša nesreča zgodila 19. januarja zjutraj na Gmajnici, kjer je 53-letni voznik T. A. iz Mlake zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v potok Pšato in zaradi poškodb umrl. 9. januarja je 28-letni voznik iz Ljubljane pri Buču zaradi neprimerne hitrosti zapeljal izven ceste in se pri tem skupaj s sopotnico poškodoval. Nastala je tudi materialna škoda za približno 800.000 SIT. 21. januarja je 20-letni voznik B. D. iz Kamnika zaradi nepravilnega prehitevanja v Porebru povzročil nesrečo, v kateri sta voznica in sopotnica v drugem avtomobilu dobili telesne poškodbe in so ju odpeljali v Klinični center v Ljubljani. Poleg tega je bilo za približno 800.000 SIT materialne škode. 27. januarja je 48-letni voz-nik F. Š. iz Kamnika v Vrhpolju nepravilno prehiteval drugo vozilo. Prišlo je do trčenja, pri tem pa je bil poškodovan povzročitelj, njegov sopotnik in sopotnica v drugem vozilu. Nastalo škodo so ocenili približno 1,1 milijona SIT. Posebne vrste »prometna nesreča« se je 15. januarja zgodila na smučišču na Veliki planini. Okrog 15. ure je 19-let-ni V. M. iz Domžal smučal po Roru (z Zelenega roba proti Šimnovcu) in se pri tem zaletel v 6-letnega smučarja in ga poškodoval. Zaradi kršitve predpisov o varnosti na smučiščih so policisti zoper povzročitelja podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Med kaznivimi dejanji naj omenimo še poskus umora v Črni, kjer je 11. januarja ponoči 45-letni A. R. s pištolo večkrat ustrelil 42-letno ženo, ki so jo težko ranjeno odpeljali v Klinični center. Policisti so A. R. zasegli nelegalno kupljeno pištolo in mu odvzeli prostost. Preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. (fs) SIC < C? EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, Kamnik (poslovna stavba STOL) - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Informacije po tel.: 061-810-960 041-614-308 faks: 061-810-965 RADOMLJE d. d. Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole ze skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga triišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno šolo lesarske smeri, - zaposlimo delavca-ko s končano poklicno šolo - kuhar-ica, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, Radomlje, ali po telefonu (061) 727-122. VODENJE POSLOVNIH KNJIG za samostojne podjetnike Letno poročilo: - bilanca uspeha - bilanca stanja • davčna napoved vam nudi strokovno Knjigovodski servis, tel.: 839 22 85, 041/831 970. RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) CRNEPEGE v našem okolju Navzlic vsemu proglašanju mesta v naročju planin za turistično in ogleda vredno mesto z obilico naravnih lepot še vedno poskrbimo za »razstavo" odsluženih dosežkov naše civilizacije. Čeprav je lani občina poskrbela za sanacijo nekaterih divjih odlagališč na Veliki Lasni, Gozdu, v Tunjicah in še kje, za kar je bilo treba skupaj s pomladansko čistilno akcijo odšteti 1,8 milijona tolarjev, pa se sedaj pojavljajo nova odlagališča odpadkov v samem mestu in bližnji okolici. »Zgledna* primera sta odloženi odsluženi gospodinjski stroji. Umnice in drugo v Zikovi ulici (zgoraj) ter razna ropotija z dvema starima cisternama na območju nove soseske B-17 na Duplici (spodaj). Zapišemo naj še, da bo naslednji odvoz kosovnega materiala, o katerem so občani vselej pravočasno obveščeni v Kamniškem občanu. Šele meseca maja. Zato gornjih primerov ni mogoče smatrati kot »pripru-vo« na ta odvoz... (fs) Pred nekaj dnevi sem se sprehajala po potki, ki se vije nasproti železniške postaje Kamnik - center. Potka se mi zdi zanimiva, ker M ob njej postavljene klopi. Polno je lepih skal in dreves. Prizadelo me je, ko sem videla poUimljene klopi, polno razbitih steklenic in plastenk, ki so ležale razmetane po celem pobočju. Želim si, da bi bil tudi ta del Kamnika lep in urejen. Murnu Srdar, ') let Pripravljate ZABAVO S PRIJATELJI, OSEBNO ALI m^pm^> OBLETNICO, pričakujete OBISK POSLOVNIH PARTNERJEV. PA NIMATE ČASA ZA PRIPRAVO POČASTITVE ZA VAA PDIPDAVLJAMO izvTfitnc NADEZKE, &IBNE PIO&ČE, AIADKE IN ALANE ZLOŽENKE... poskrbimo pa tudi za PUAČO in vse skupaj pripeljemo na dom popusti za prednaročila, konkurenčne cene, ugodni plačilni pogoji TKG0VIN4 na|up Šutna 48, tel.: 83 91 502 14 11. februarja 2000 Kamniški OBČAN V TRGOVINI obutev Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Kamnik, Vrhpolje 73, tel: 8391-058,041/758-883 -popravilo pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev - popravilo el. štedilnikov in mikrovalovnih pečic - popravilo malih gospodinjskih aparatov in sesalcev - popravilo in zamenjava električnih bojlcrjev - ELEKTROINSTALACTJE RADIATORSKI VLAZILEC AIRMAG AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - JABOLKA ZA OZIMNICO I. in II. kvalitete - SEMENA V VREČKAH - na zalogi že SEMENSKA KORUZA - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - semena za ptice RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. .........- .3 JJJ- GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah in na panju. Zagotavljamo plačilo vsega lesa v roku 14-30 dni. Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v krajšem roku. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBLJANA, d.d. Tržaška c. 2, tel.: 24 102 20, telefaks: 24 102 56 Kontaktna oseba: vodja odkupa Miro Škrjanc Novi trg 34, Kamnik, GSM: 041/632 261 Lokalni odkupovalec: Dare Klančnik, Loke 8a, Laze v Tuhinju Tel.: 83 920 46, GSM: 041/ 631 044 • vlaži zrak s hlapi, ne s paro • izhlapi min. 1 lit. vode/dan • vlažnost se poveča na 40-60% Rv • klinično preizkušeno na Golniku Dolžina vlažilca 80 cm. Cena je 4.950 SIT Ugodno vpliva na: • počutje dojenčkov in otrok • napade astme • bronhitisa in gripe • prehladna in alergijska obolenja • kožo obraza in vratu • mirno in dobro spanje, rast sobnih rastlin • počutje domačih živali Izdeluje in prodaja TIMAG, k.d., Lj., tel./faks: 061/553-146 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h'18rh torek, petek 9h-12h _ TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! SIT - alpsko mleko Lj. ml., 1 I 129,90 - barcaffe, 100 g 129,90 - kava Slovenka, 500 g 449,90 - sladkor, 1 kg 139,90 - pomaranče, 1 kg 120,00 -jabolka, I. kval. na karton, 1 kg 100,00 - čebula, 10 kg 490,90 - pečenice, 1 kg 669,90 - šunkarica, 1 kg 749,90 - knorr goveje kocke, 132 g 249,90 - mesni narezek, 150 g 119,90 - kumarice, 680 g 129,90 fižol rjavi in beli, 400 g moka tip 400 Žito, 1 kg makaroni Fidericci, 500 g olje Sončni cvet, 1 1 pomfri, 500 g Union, pločevinka 0,5 I viski Black Jack, 0,75 I ledeni čaj, Lj. ml., 1 I multidan sok, 0,5 I rolade - 3 okusi, 250 g napolitanke Podravka, 200 g Ariel, 3,6 kg SIT 59,90 89,90 79,90 169,90 129,90 119,90 999,90 79,90 49,90 129,90 99,90 1.159,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Obrtniki, podjetniki! Za vas opravim različna dela, kot so administracija, računalništvo, del računovodstva, aranžerstvo in podobno. Imam prostor, rač. opremo, pisarno in prevoz. Pokličite 041/509-490. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 061/16-55-120. PRVA PRASKA NAJBOLJ BOLI VSEM, KI FEBRUARJA KUPIJO 3M-ko, Peugeot v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav podari enoletno kasto zavarovanjel Polni kasto za Peugeot 306 vključuje tudi zavarovanje v primeru kraje vozila in poškodb na parkinšču. V mestni bencinski džungli in v boju za parkirni obstanek boste zdaj s svojo novo 306-ko lahko sproSčeni in suvereni. Kot se za zadovojnega lastnika novega Peugeota tudi spodobi. Peugeot Lep. Dinamičen. Eleganten. Zmogljiv. Varen. In še nekaj. Kar je samo 306. ZAVAROVAN KAS KO Rodex d.o.o. Rodex d.o.o.. Rova 3a. 1235 Radomlje, tel. 061 727 798 PEUGEOT i zmrovaMea MglmAt Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B. DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si in se mnogo vec. NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO >■ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATONIN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE > APNO, CEMENT, MALTIT >~ FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >■ ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >- TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA V MESECU FEBRUARJU VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO OPEKO MODULARNI BLOK KRITINO BRAMAC KOMBI PLOŠČE FRAGMAT IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE! NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VEZA VTODVIGALOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SI Kamniški OBČAN 11. februarja 2000 1 5 Mali oglasi: Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-571. Dvakrat mesečno potrebujemo pomoč pri pospravljanju hiše v Godiču. Telefon: 825-729. Iščemo pomoč pri pospravljanju, čiščenju hiše, 2-3-krat mesečno. Telefon: 813-242. Varstvo za dvoletno hčerko, 3x tedensko, iščem v Kamniku ali okolici. Telefon: 810-415. ZIKOVfl UL. 4, KAMNIK 061 814 515 - 041 519 094 RAČUNOVODSTVO, KNJIGOVODSTVO, DflVČNO SVETOVANJE nudimo vsem oblikam družb, s.p. in društvom. Kupimo njivo na Drnovem v Mostah, bivša emonska zemlja. Gašperlin Moste teh: 041/689-770. Zaposlimo STRUGARJA redno ali honorarno. Starost do 35 let. Kovaštvo Mušič, Mengeš, tel.: 738-619, 730-400. Rada si pasla na planini in pomagala nam v dolini, a usoda na voziček te je posadila, tvoje livljenje tedaj postalo je trpljenje. ZAHVALA V 73. letu starosti nas jc nenadoma zapustila draga sestra in teta ANICA VRHOVNIK iz I -ani.š Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveCe in za sv. mase. Zahvala velja tudi g. župniku iz Tunjic in g. župniku iz Sel, Tunjiškcmu oktetu, Valentinu Zabavniku in sosedom za njihovo pomoč. Žalujoči vsi njeni januar 2000 Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas iivi, še vedno si med nami ti. Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu življenja zapustil nas ljubljeni sin, nečak in bratranec ŽIVKO KRAŠOVEC Iskreno sc zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja in darovane sveče. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, predvsem pa pevcem z Gorenjske za ganljivo petje mojemu dragemu Živku. Žalujoča mama Jelka Kamnik, januar 2000 ^^^^^ Ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo. Toda pogosto lako dolgo zremo v zaprla vrata, da ne opazimo tistih, ki tO se nam odprla. ZAHVALA V 53. letu življenja nas je nenadoma zapustila draga žena, mami, babi, seslra in teta ANA MASELJ roj. Mihelič Ko jc kruta usoda iztrgala iz družine našo ljubo ženo, mami in babi, ste nam nesebično pomagali vsi, ki ste bili povezani z njo v njenem prekratkem življenju. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom za podarjeno cvetje, sveCe in za vso pomot ki sle nam jo izkazali, g župniku in sodelavcem za lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k mnogo prezgodnjemu počitku. Žalujoči: mož Niko, sin Zoran, hčerki Nika in Anita, vnukinja Sara in drugo sorodstvo Šmarca, januar 2000 V naših srcih ti naprej liviš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami iivi. {Josip Mum) ZAHVALA Ob slovesu sina, brata in očeta SLAVKA ŽAVBUA Sandokana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, oporo ler za spremstvo na poti v novo življenje, Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga sprejeli taksnega, kol jc bil in mu kakorkoli poklonili del svoje ljubezni. Gospodu župniku sc zahvaljujemo za tople besede in lcp"o opravljen obred, pevcem pa za odpete žalostinkc. Vsi njegovi januar 2000 ZAHVALA Ob izgubi nase drage mame, babice, prababice in sestre IVANKE CENE poštne upravnice v pokoju se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče, sočustvovali z nami in nam izrazili sožalja. Iskreno se zahvaljujemo dr. Hrenu in sestram kardiološkega oddelka SB v Mariboru za vso skrb in nego v času mamine kratke bolezni. Hvala družini Goltnik iz. Motnika, ki nam je bila v veliko pomoč, duhovniku za opravljen obred in žirovskim pevcem. Žalujoči: hčerka Hilda, zet Stane, vnuka, pravnuki, bratje in sestra z družinami januar 2000 AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Skrivnost smrti iščimo v srcu livljenja. Kajti livljenje in smrt sta eno, kot sta eno reka in ocean. Če hočemo resnično gledati duha smrti, odprimo na ste&aj srce iivljenju. (Kahlil Gibran) ZAHVALA V 88. letu življenja nas je zapustil naš dobri a ta MATEVŽ RIFL z Gozda nad Kamnikom Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste mu stali ob strani v njegovih življenjskih preizkušnjah. Hvala vsem, ki ste poskrbeli za lepo zemeljsko slovo, v katerem je bilo moč začutiti pridih večnosti. Žalujoči vsi njegovi Gozd, februar 2000 Ledelo, skrb, trpljenje bilo tvoje je livljenje. Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil, dragi ata, si oči. ZAHVALA V 90. lclu življenja nas je zapustil nas dragi mož, ata, stari ata in stric KAREL ŽAGAR Žagarjev ata iz Bistričice Iskrena hvala vsem. ki ste nam ob boleči izgubi našega ata stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete mase, nam izrekli ustno in pisno sožalje in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom sosedom, sodelavcem podjetja Eta Kamnik, palronažni sestri Romani, pevcem, nosačem in gospodu župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem ki ste našega ata med njegovo boleznijo obiskovali, lepa hvala. Vsi njegovi Bistričica, Senturška gora, Kregarjevo, januar 2000 Utihnil je tvoj glas, obstalo je t\'oje srce. ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 77. letu življenja nas je zapustil nas dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric ALOJZIJ FRICELJ z Laz v Tuhinju 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče, ter se udeležili pogrebne svečanosti in s tem še posebej počastili spomin na našega očeta. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju bolnišnice na Golniku, osebnemu zdravniku dr. Ahlinu, sosedom in vsem drugim, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvala tudi tovarišem lovcem iz LD Tuhinj in ostalih lovskih družin, Heleni Novak in Francu Šetincu za sočutne in tople besede slovesa, pevcem za ganljivo petje in lovskim rogistom iz Domžal. Žalujoči vsi njegovi februar 2000 Naše livljenje je samo naš čas, kije razpel med rojstvom in smrtjo. Vstopili smo v livljenje. da bi se naučili imeti rudi. da bi se naučili ljubiti drug drugega. In ko se naučimo te lekcije ljubezni, lahko radostni odidemo. Bolečin in trpljenja ni več, ostaja samo spomin na ljubezen, ki jo izročamo svojim otrokom in oni naprej svojim in ta spomin Iivi naprej. Šele ob slovesu ljubezen spozna svojo resnično globino. ZAHVALA V 85. letu je po težki bolezni prenehalo bili plemenito srce naše mame, babice, sestre in tete JULIJANE KONCILJA iz Tuhinja Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Zahvaljujemo se vam za podarjeno cvetje, sveče in darove za svete" maše. Hvala vsem, ki ste nam s svojim delom pomagali ob slovesu naše drage mame in vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni januar 2000 Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 041/715 455 Odprto: 9M 2", 15h-18b, sobota: 10M2". STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15" sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel In ogledal izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... ZAHVALA V 87. letu življenja nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta IVANKA ZAJEC Mežnarjeva mama iz Bele pri Motniku Ob izgubi nase mame se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in druge darove. Hvala g. župniku, pevcem, govorniku, sosedom, posebno Jasnarjevim in vsem. ki ste nam v težkih dneh stali ob strani in našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni januar 2000 »Mlad umrje, kdor od bogov izbran je.* To, dragi, se na tebi je spolnilo, bilo ti vtisnjeno v lic bledih spanje. Vedro sijalo je obličje milo in usta tvoja, kol bi se smehljala: končan je boj, trpljenje je minilo. t F. Prešeren) ZAHVALA Ob prezgodnji smrti sina in brata SAMA TREBUSAKA se zahvaljujemo vsem ki ste mu požrtvovalno in nesebično priskočili na pomoč. Hvala župniku, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sovascanom in vsem ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Družina Trebusak januar 2000 ZAHVALA V 86. letu je zaspala draga žena. mama, stara mama, sestra in teta KRISTINA RAVNIK roj. Janeiič, s Kovinarske ceste Iskreno se zahvaljujemo vsem ki ste nam v času njene dolgotrajne bolezni stali ob strani in osebju Doma starejših občanov Kamnik za požrtvovalno skrb in nego nase mame. Hvala tudi vsem ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. podarili cvetje in sveče, ter našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g župniku SuStarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem se posebej sosedu g Majcenoviču, za doživeto petje. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Dolf, hčerki Hijacinta in Kozamarija /. družinama ter drugo sorodstvo februar 2000 Odšel si tja, kjer ni gorja in bolečine, tja, kjer neizogibno srečamo se v.vi. ko zemeljsko livljenje mine. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 73. letu življenja zapustil ata, stari ata, brat in stric RUDI GALIN iz Stahovice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in darove za svete maše Iskrena hvala patronažnim sestram in osebju Doma starejših občanov Kamnik za nego ter članom ZŠAM Kamnik in GD Kamniška Bistrica za spremstvo na atovi poslednji poti in za besede slovesa. Hvala tudi gospodu župniku Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Stahovica, Črni Vrh. januar 2000 Super cene v prehrambenih trgovinah družbe Vele. x^%T ooV*00i Združeni NAPREDEK • KOČNA • TABOR KEKSI LAZZARONI Catvpso, Nanette ali Velieri PRIMORSKA POSEBNA MOKA 1kg FRUPI POMARANČNI NEKTAR 6x11 w, Prodaja: blagovnica Vele in Supermarket Kamnik Prodaja: slaščičarna blagovnice Vele in večje prehrambene trgovine družbe Vele PARFUMI Tricia, For two, Madame Challv, Stella, Vanila, 15 ml _ _ _ 749,- cena za kos Prodaja v trgovinah W >M E S 5 T3 ta o t— O) ■35 TOALETNI PAPIR CARLINA itefAj, 10/1, natural SUPER CENA K SUPER CENA Prave priložnosti iz Metalke ¥ Blagovnici Metalka Kamnik 159,- SUPER CENA V prijeten na ku P stroj Gorenje WAII42,zmo#ost5kg....................... sušilni stroj Gorenje VVT64l,5prcgramov............................... SIT: dvovratni hladilnik Gorenje zzamrzovortomK25B, j-,. hbdWddl90LzaTi7o^cJel68L............iftfflPf11! ■ elektroortevmatsko kladivo DevVait . , ~ 566 k, s priborom..............................................-MntM^" ■ S kftrtko MftoDti Trgo\ it n^jmtnj 1% ctnq ■ Brezplačna dostava do 20 km. do° MALI GRAD - KAMNIK Kersnikova 10a Telefon: 061/1336040 Faks: 061/318689 . Kamnik, Usnjarska ulica 6 DI_lnl-n(rlnod.cl. Telefon: 061/817-523 Novost in edinstvena ugodnost zs vss kupce: možnost zavarovanja stanovanjskega posojila s kupljeno novogradnjo. Informacije in prodaja: vsak delavnik od 8h do 18h, v soboto od 8" do 13b stanovanj za mlade | družine po posebnem ifipif !|i METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNI Ko™*. Sutno 37, t«l 061/811 555 METALKA TRGOVINA Ambrož ooon NOVI rlAT PUNTO Ugetlda PRIHODNOSTI MODELI NA ZALOGI: UGODNO KREDITIRANJE PUNTO 60 3 VRATA 1.499.400 SIT oz. 60X32.544 SIT mesečno PUNTO 60 SX 3 VRATA 1.570.800 SIT oz. 60X34.102 SIT mesečno PUNTO 80 16 V ELX 3 VRATA 1.936.900 SIT oz. 60X42.052 SIT mesečno PUNTO 60 5 VRAT 1.581.000 SIT oz. 60X34.352 SIT mesečno PUNTO 60 SX 5 VRAT 1.652.400 SIT oz. 60X35.875 SIT mesečno Možnost nakupa po sistemu staro za novo. Predstavitvene vožnje vsak dan od 8. do 18. ure. PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/2529 07« SERVIS VOZIL: Lahovče 40, teL: 064/2529 OSO AHAČlC Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, trgovina g °^/":4?;1c07 - faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov gorenje Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, teL 813*938 VSE ZA VRT IN KMETIJO VELIKA IZBIRA KRMIL IN ŽIT PO UGODNIH CENAH Možna tudi dostava na dom Na zalogi semenski krompir, gnojila, semena, čebulice... BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m... ZELO UCO0NO - SLADKOR 10 k|. SO k| Pritakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. I7iKfiH'>i:iMI vgrudni štedilnik s steklokeramično ploščo od 116.738 SIT arvni IV (iorenje,51 cm,TTX 38.704SIT esalniki od 16.668 SIT IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure