34 Jean-Robert Armogathe O embolizmu Študij liturgične rabe očenaša se ne more izogniti embolizmu, molitvi, ki je »vrinjena« med očenaš in sklepni slavospev (ki se danes začne s: »Tvoje je kraljestvo«). Sama beseda embolizem pomeni to. 1 Molitev očenaša je od 4. stoletja stalnica priprave na obhajilo v vseh liturgijah. Njeno mesto v liturgiji ni poenoteno: v vzhodnem in zahodnem bogoslužju je umeščena za lomljenje kruha, kar pomeni, da najprej pripravimo darove, pogrnemo mizo in nato zmolimo očenaš. Ko je papež Gregor V eliki določil mesto te molitve v rimski liturgiji, so mu očitali, da vanjo vnaša grško prvino, in se moral je zato zagovarjati. 2  »Gospodovo molitev molimo takoj po darovanjski prošnji 3 , kajti apostoli so posvečevali hostijo takoj po darovanju. Ne zdi se mi prav primerno, da bi nad darovi telesa in krvi izgovarjali molitev, ki jo je sestavil neki sholastik, in ne molitve, ki smo jo prejeli od Odrešenika.« Očenaš se je – o tem priča veliko cerkvenih očetov – še bolj zasidral v pripravo na obhajilo tudi s tem, da so verniki besede »panem nostrum quotidianum« povezovali z evharistijo 4 . 1. Izvor embolizma Zadnji dve prošnji so v vzhodnih liturgijah kmalu razširili 5 . Zahod je ohranil zlasti zadnjo: da bi bili rešeni hudega, tistega hudega, ki bi nam moglo preprečiti, da bi bili deležni svetega obe- Jean-Robert Armogathe, duhovnik (Pariz, 1976), od vsega začetka član uredništva francoske izdaje Communio. Njegov članek »Sur l’ embolisme« je prevedla Jasmina Rihar. Communio 1 - 2020.indd 34 Communio 1 - 2020.indd 34 14. 02. 2020 10:57:10 14. 02. 2020 10:57:10 35 O embolizmu da. Galikanske liturgije poznajo različne obrazce, kot na primer obrazec iz gotskega misala Missale Gothicum (iz začetka 8. st.): »Reši nas hudega, vsemogočni Bog, in ohrani nas v dobrem, ki živiš in kraljuješ …« V izrednem obredu (Rimski misal iz l. 1962) mašnik sam moli (ali poje) očenaš, pri čemer ljudstvo nadaljuje s Sed libera nos a malo. Duhovnik tiho izgovori Amen in nato tiho 6 nadaljuje z em- bolizmom (Libera), hkrati pa razlomi hostijo na tri dele 7 . Mašnik zaključi na glas (ali pojoče): per omnia saecula saeculorum. Ljudstvo odgovori z Amen. V nadaljevanju navajamo besedilo embolizma in njegov prevod: »Libera nos, quaesumus, Domine, ab omnibus malis praeteritis, praesentibus, et futuris, et intercedente beata et gloriosa semper Virgine Dei Genetrice Maria, cum beatis Apostolis tuis Petro et Paulo, atque Andrea, et omnibus Sanctis, da † propitius pacem in diebus nostris : ut ope misericordiae tuae adjuti, et a peccato simus semper liberi, et ab omni perturbatione securi, per eumdem Domi- num nostrum Jesum Christum Filium tuum, qui tecum vivit et regnat in unitate Spiritus Sancti, Deus, per omnia saecula saeculorum.« »Reši nas, prosimo, Gospod, vsega hudega, preteklega, sedanjega in prihodnjega in po priprošnji blažene in slavne vedno Device Božje Porodnice Marije, svojih blaženih apostolov Petra in Pavla ter Andreja in vseh svetnikov daj milostno mir v naših dneh, da bomo po tvojem usmiljenju vedno brez greha in varni pred slehernim vznemirjenjem. Po istem našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog na vse veke vekov.« 8 V tej molitvi razlikujemo tri dele: razširjeno ponovitev zadnje prošnje, priprošnjo in prošnjo. a)Razširjena ponovitev zadnje prošnje: a malo se razširi v ab omnibus malis, kar pomeni »od moralnega zla«, saj gre za pretekle, sedanje in prihodnje grehe 9 . Samo pretekli moralni greh lahko teži našo vest. Prošnjo za odrešenje spremlja pozitivna prošnja. b) Med obe prošnji pa je postavljena priprošnja: Materi Božji, zavetnikoma rimske Cerkve in svetemu Andreju. Petrov brat, ki je Communio 1 - 2020.indd 35 Communio 1 - 2020.indd 35 14. 02. 2020 10:57:10 14. 02. 2020 10:57:10 36 Jean-Robert Armogathe bil »prvi poklican« (prim. Jn 1,35–40), Andrej, zavzema prvo mesto med apostoli tako v Communicantes rimskega kanona (po Petru in Pavlu) kot na seznamih evangelistov (po Petru: Mt 10, 2 in Lk 6, 14), vendar se zdi njegova navzočnost bolj plod želje, da bi Rim utrdil položaj pred Carigradom, ki si je pripisoval apostolske temelje 10 . Te priprošnje vzhodni obredi (in stare galikanske liturgije) ne poznajo. c) Končno po prošnji za odrešenje nastopi molitev za mir in podporo usmiljenja. Embolizem je seveda posredovan po Sinu, ki je prosil, naj mo- limo to molitev. Druge liturgije so jo razvile v obliki, kakršna je v Misalu Pavla VI. (»tvoje je kraljestvo …«), ki jo najdemo v nekaterih Matejevih rokopisih (Mt 6, 13) in deloma v Didachè (VIII, 2) 11 . 2. Bogoslužna reforma iz leta 1970 Preoblikovanje embolizma je komisija predlagala že 17. aprila 1964 12 ; med obravnavanimi vprašanji je bilo predlagano tudi, da bi se molil na glas (kot je bil običaj na veliki petek) in naj se ne povezuje z lomljenjem kruha. 13 Kongregacija za bogoslužje je to odobrila 26. septembra istega leta. Morda je dobro, da na tem mestu spomnimo na današnjo for- mulacijo iz t. i. misala Pavla VI. »Libera nos, quaesumus, Domine, ab omnibus malis, da propitius pacem in diebus nostris ut, ope misericordiae tuae adiuti, et a peccato simus semper liberi, et ab omni perturbatione securi : exspectantes beatam spem et adventum Salvatoris nostri Jesu Christi.« »Reši nas, vsemogočni Oče, vsega hudega, podari nam mir v naših dneh; usmiljeno pomagaj, da bomo vedno živeli brez greha in bomo varni pred vsakim nemirom, ko polni blaženega upanja pričakujemo prihod našega Odrešenika Jezusa Kristusa.« V zvezi s staro formulacijo moramo opozoriti na vrsto po- membnih razlik. Nova oblika je upoštevala vrsto meril: izogibanje podvojitvam (na primer, da se odstrani omemba svetnikov, ki so bili v kanonu že navedeni), poenostavitev (z odstranitvijo praeteritis, Communio 1 - 2020.indd 36 Communio 1 - 2020.indd 36 14. 02. 2020 10:57:10 14. 02. 2020 10:57:10 37 O embolizmu praesentibus et futuris), uvajanje eshatološke razsežnosti in pribli- ževanje starim bogoslužnim izročilom (odpravljeno je znamenje križa sredi besedila). »Ko polni blaženega upanja pričakujemo prihod našega Od- rešenika Jezusa Kristusa«: pomen tega eshatološkega dodatka so razumeli uredniki novega prevoda iz l. 2020, ki so ga še temeljiteje pojasnili in razširili. Zdaj je omogočeno, da se molitev občestva odpre poslednjim ciljem 14 . Da je tiho duhovnikovo izgovarjanje Amen na koncu očenaša izginilo, je precej razumljivo: beseda potrjuje molitev in njeno mesto je bilo v tem primeru nenavadno, saj gre za skupno molitev verujočih (poleg tega ga v papeški liturgiji ni bilo). Že vse od 11. st. se je Amen izgovarjal tiho – kot duhovnikova privolitev v molitev občestva »Sed libera nos a malo« 15 . 3. Nov francoski prevod leta 2020 Confirmatio 16 novega francoskega prevoda misala (tretje izdaje) je sprejel predsednik francoske škofovske konference msgr. Eric de Moulins-Beaufort in uporabljati se bo začel z 29. novembrom 2020 (prvo adventno nedeljo), dokončno pa s 24. majem 2021 (na praznik Marije, Matere Cerkve). Navajamo nov prevod embolizma (spremembe ležeče): »Délivre-nous de tout mal, Seigneur, et donne la paix à notre temps; soutenus par ta miséricorde, nous serons libérés de tout péché, à l’ abri de toute épreuve, nous qui attendons que se réalise cette bienheureuse espérance : l’avènement de Jésus Christ, notre Sauveur.« »Reši nas, prosimo, Gospod, vsega hudega, dobrotno nakloni mir v naših dneh; usmiljeno pomagaj, da bomo vedno prosti greha in bomo varni pred vsakim nemirom, ko pričakujemo blaženo upanje: prihod našega Odrešenika Jezusa Kristusa.« 17 Poleg nekaterih drugih manjših slogovnih sprememb gre poudariti, da nova izdaja postavlja usmiljenje za skupni dejavnik osvoboditve greha in varstvo v preizkušnjah (pri čemer odpravlja Communio 1 - 2020.indd 37 Communio 1 - 2020.indd 37 14. 02. 2020 10:57:10 14. 02. 2020 10:57:10 38 Jean-Robert Armogathe »rassure-nous«, ki je v sodobni francoščini postal neustrezen), predvsem pa je pomembno, da natančneje določa eshatološki zaključek: če je formulacija iz l. 1970 po latinskem zgledu ločila »blaženo upanje« od »prihoda Jezusa Kristusa«, s čimer se je zde- lo, kot da gre za zemeljsko upanje, ki se razlikuje od paruzije 18 , novo besedilo to dvoumje odpravlja: »blaženo upanje« (blagrov) je Odrešenikov prihod. Molitev, ki stoji med očenašem in slavospevom ter jo bo ljudstvo odslej molilo skupaj z duhovnikom, zdaj pri pripravi na obhajilo dobiva ves smisel. V novem prevodu posrečeno uravnoveša osvo- bajanje od greha, ki je delo Božjega usmiljenja, in veselo upanje v Gospodov prihod. Dodatna opomba Če so latinci a malo razumeli kot moralno zlo, so vzhodni v tem videli hudobca (apo tou ponerou). Naj navedem zgolj en primer, maronitsko anaforo negotovega datuma, ki jo pripisujejo svetemu Maronu: »Ne vpelji nas v skušnjavo, gospod Bog, kajti manjka nam moči, da bi se uprli zvijačam Lažnivca, ampak reši in osvobodi nas Hudobneža, njegove moči, njegovih zank in zased ter vseh njegovih sodelavcev, agentov in sledilcev, zakaj tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava na nebu in na zemlji, o upanje Cerkve, Odrešenik njenih otrok, zdaj ...« 19 Opombe 1 Iz grškega emballein, dodati, vstaviti. 2 Grégor Veliki, Epistolae, IX, 12 (PL 77, 956 sv). Glej Jozef R. Geiselmann, Die Abendmahlslehre an der Wende der christlichen Spätantike zum Frühmittelalter: Isidor von Sevilla und das Sakrament der Eucharistie, Olms, 1933, str. 209–217, in J.-A. Jungmann, Missarum solemnia, t. 3, Aubier, 1954, 201 sl. 3 Molitev in prošnja nad darovi označujeta kanon. Gregor želi povedati, da je maša apostolov obsta- jala zgolj v evharistični molitvi. 4 Dovolj je, da se spomnimo Tertulijana, De oratione VI, in Ciprijana, De oratione Domini XVIII. 5 Razen v bizantinski liturgiji, ki konča s preprosto doksologijo. Communio 1 - 2020.indd 38 Communio 1 - 2020.indd 38 14. 02. 2020 10:57:10 14. 02. 2020 10:57:10 39 O embolizmu 6 Tak je običaj rimskega obreda približno po letu 1000 (Jungmann, n. d., str. 214). 7 Prvi del je namenjen mašniku, drugi bolnim (ali navzočim somaševalcem), tretji pa za immixtio v kelihu. 8 Rimski misal, Mohorjeva družba, Celovec 1961. 9 Glej naslednjo opombo. 10 Druge svetnike so dodali glede na kraj, prav tako omemba »in vsemi svetimi«. Cerf-Opatija Mont- -César, Pariz-Leuven, 1953 (str. 16). 11 Didache: Nauk dvanajsterih apostolov, Ljubljana 1973 (»Naš dragi brat v Kristusu, profesor teo- loške fakultete v Ljubljani … je brezplačno prevedel ta pomembni spis DIDACHE iz grškega jezika in napisal uvod kot dar slovenskemu ljudstvu«; glej str. 3). To je spis iz začetka drugega stoletja, ki naroča, naj očenaš molimo trikrat dnevno. 12 Glej osnutek 16 (17. junij 1964): De Missale, § 53 (»embolizem naj se v skladu s starim izročilom moli naglas«; s »starim izročilom« je mišljen veliki petek. Isti osnutek prosi za (§ 51b) nasvet patra Vincenta Kennedyja (bazilijanca iz Toronta) in bolandiste, ki so bili na seznamu za svetnike (M. Barba, La riforma conciliare dell’ »Ordo Missae«, nouvelle éd., Edizioni Liturgiche 2008, str. 348). 13 Barba, str. 293. 14 T o je že poudaril strokovnjak, cremski škof msgr. Manziana, avgusta 1968: »embolizem osvoboditi neke horizontalnosti« (A. Bugnini, La riforma liturgica (1948–1975), nouvelle éd., Edizioni liturgi- che, Rome, 1997, str. 373). 15 I.-H. Dalmais, »L ’introduction et l’ embolisme de l’ oraison dominicale dans la célébration eucha- ristique«, La Maison-Dieu 85, 1966 str. 92–100 (consultable sur Gallica). 16 V motu proprio s 3. septembra 2017 omenjena confi rmatio v prevodih nadomešča recognitio, ki so jo zahetvali doslej (Pravilnik kanonskega prava, § 238-3). 17 Slovenski prevod je po uradni latinski izdaji (editio typica) skrbno pripravil prof. Janez Zupet. Tukaj je naveden Zupetov prevod. 18 Glej pomembno številko revije »Kristusov prihod v slavi«, v: Communio 22 (2012, 1). 19 Navaja Dalmais, str. 96. Communio 1 - 2020.indd 39 Communio 1 - 2020.indd 39 14. 02. 2020 10:57:10 14. 02. 2020 10:57:10