PvttnlM irfatau v gotavDu.
V Uubtlanl, 24. januarfa 1924,
lzh«j» v*ak četrtek.
Stana peeemezna Štev. 1 Ola, mesečno Din 3 —. celoletne SS Din. — Z« člane izvH po 60 par*.
Oglasi p« dogovoru
rajo bit) franki ran* iani, ter opremliem . 4o tirne trgani zarije, opisi se ne vračajo, damadje *o paUmna proste.
r-Si'
| AAtiTtftMft
Ciredniitvo m oprava:
Ljubljana, l«ia^t>Krgova ulica št. 6/U.
Glasilo Strokovne komlsile za Slovenilo. (Pokrallnskl odbor
Pred občnimi zbori.
Prihaja čas, ko morajo iineti podružnice naših strokovnih organizacij po vrsti svoje občne zbore. Nobena podružnica naj s sklicanjem občnega zbora ne odlaga.
V nasprotju z drugimi sestanki strokovnih organizacij je treba po društvenem zakonu, ki velja v Sloveniji občne zbore, naznaniti. Občni zbori so tisti forum, kjer se naj poda v delavskih organizacijah obračun o delovanju in kjer naj se odpravi vse, kar v organizacijah morda navidez ni prav in je zato povod za nezaupanje, ali kar morda v resnici »i prav. — Zgodi se velikokrat, da odbor ni vršil slabo svojih funkcij. Vkljub temu se pojavlja proti njemu nezadovoljnost. To kaže lahko na to, da je delo slabo razdeljeno in da stoje ljudje, Ivi bi se radi uveljavili in čutijo veselje in zmožnost do dela, nezaposleni ob strani.
Take kritike se ni ‘i-eba bati, — tudi če ni povsem opravičena, ker je samo izraz svežih moči, ki se nudijo organizaciji. Ozdravilo se jo bo, če se bo na občnem zboru tem močem odkazalo delo.
Napram takim močem lahko stopijo tudi boljši začasno v rezervo, kjer bodo gotovo tudi na mestu in kjer bodo organizaciji izvrstno služili, kadar se val ljudskega zaupanja zaobrne. V tem je bistvo demokracije in temu se mora prilagoditi tudi delavska demokracija, .le pa danes marsikje tudi nezdrava kritika. To je predvsem tista kritika, ki ima svoj glavni vzrok v tem, da je najeta iu plačana od raznih sil, ki mislijo, da se da voditi tako prava delavska politika. Je marsikje tudi kritika, ki ne izhaja recimo od svežih moči polnih, morda še mladih in neizkušenih, a v bistvu poštenih in sposobnih ljudi, ampak od nergačev po poklicu, pijancev, sploh od ljudi, ki z vsem svojim prejšnjim delovanjem dokazujejo, da prinašajo razkroj povsod, kamor koli »topi njihova noga.
Napram takim j)a bodite skrajno previdni in odločni. Odbor je kakor podlaga, na katero zidate. Če je podlaga
slaba, se mora vse trajno majati in koncem koncev — sesuti. Zato se naj proti nezdravi kritiki branijo pozicije z vso silo.
A kaj je sedaj zdrava in kaj nezdrava kritika? To je tisto veliko vprašanje, ki ga je treba pravilno rešiti, du bo za organizacije dobro.
Za njegovo rešitev pa ni mogoče dati nobenih navodil. Vse je odvisno od tega, kako znamo presojati položaj razmere in ljudi.
Tu morajo pokazati dosedanji odbori svoj širok pogled in svojo sposobnost. Nikdar ne smejo presojati in re-Sovati tega najvažnejšega vprašanja proletarske demokracijo s stališča osebne užaljenosti.
Vendar se tisti občni zbori, kjer je preveč kritike in opozicije in preveč kandidatov za odbore — še vedno boljše znamenje, kakor tisti, kjer je je premalo.
Tam se delavstvo važnosti organizacije premalo zaveda, ali pa klone pred silo reakcije. Tam, kjer vsak pravi: jaž ne grem v odbor, tam ni junaštvo iu znak nesebičnosti, če kdo pravi: jaz ludi ne grem! Tam ho rekel vsak, kdor je zaveden in kdor ima v srcu tisti pogum, Ui je baš v lakih dobah potreben:	Grem	pa jaz! Organizacija ne
sme propasti, — ker bi ne bilo veselja do dela in poguma!
Na občnih zborih dajemo račune o svojem delu. Na občnih zborih preobražamo organizacije in odstranjamo iz njih vse, kar ni prav.
Na občnih zborih vlivamo v vsa srca novih upov in novih moči, da gre vse na novo delo, s trdno zavestjo, da mora iti, pa če bi vse zaklelo proti nam.
Delavski pokret je živa voda, ki črpa neprestano iz milijonov studencev. Kje je tista moč, ki bi mogla zajeziti tako živo vodo, da bi tekla navzgor, proti svojemu izvoru? Vsi veste, da ni take moči.
Ta zavest vliva v naša srca v najtežjih okoliščinah nezlomljiv pogum in trdno odločnost.
Brezposelna podpora ali javna dela.
Neodvisni so zagnali velik krik, češ, ia js član soc. kluba v ljubljanskem •Minskem svetu (s. Mihevc) na seji Mjtančnega odseka nastopil proti podpori za brezposelne. Finančni odsek j« razpravljal o proračunu ter je določil, «'a se stavi v proračun za brezposeln« podpore 150.000 Din, ne pa 300.000 Din, kakor so zahtevali iz demagoških ozirov •©odvisni. Finančni odsek je moral »praviti proračun v sr>glasje s finančno ■aočjo občine iu je znesek 150.000 Din vendar tak, ki omogočuje, da občina ▼ »ujnih slučajih brezposelne znatno »odpre.
Ob tej priliki pa moremo stvar pre-aaotriti še z drugih vidikov, ki prihajajo tukaj v poštev.
Z navedenim dejstvom smo dokazali, da je trditev neodvisnih demago-*ka laž. Dokazati je še treba, da je ves predlog neodvisnih v občini gola demagogija, če se tega zavedajo ali ne.
Pri razpravi o brezposelnih podporah je zagovarjal Mihevc deloma gentski sistem (izplačevanja brezposelni h podpor, to je občina naj plačuje te podpore potom strokovnih organizacij, kar moralno slabo vpliva na delavca, <■«
prejema od občine to podporo kot nekako miloščino. To stališče je pravilno, ker imajo delavske organizacije vso moralno pravico, da regulirajo ponudbo delovne sile.
Nikakor pa ui brezposelna podpora glavno vprašanje boja občine proti nezaposlenosti. Brezposelna	podpora j«
ies večkrat nujni pomoček za olajšanj« bede brezposelnih. To olajšanje pa more služiti le domačinom, ne pa tudi priseljenim delavcem, ki jih navadno brezposelnost še hujše zadene, kakor domačina. Brezposelna podpora ni še nikjer uvedena v občinah, zatorej uvedba brezposelne podpore v ljubljanski občini ne more koristiti splošnosti. ker bi morala biti vezana na določeuo karenco in bivanj« v Ljubljani.
Boj proti brezposelnosti mora torej voditi zlasti velika občina, kakor je Ljubljana s tem, da preskrbi delo za nezaposlene, ker s teni ne koristi le domačim delavcem, ampak tudi vsem drugim, ki jih je zadela brezposelnost, ker jo danes silno trdo občuti .vsaka rodbina ali pa tudi posameznik.
Občina mora torej, če hoče res dejansko voditi boj proti brezposelnosti, v prvi vrsti pospeševati javna občinska dela, gradbe, naprave, to je investicije, ker z njimi nalaga svoj kapital produk-
tivno, obenem pa s tem daje delavstvu, sploh obrti in industriji pošten zaslužek. V gospodarskem oziru je torej nespametno plačevati v prvi vrsti stotisoče brezposelne podpore, če je prilika, da občina zaposli nezaposlene delavce.
H tem. menimo, smo pokazali, kako smešno je stališče neodvisnih, ki se niti ne spomnijo v svojih lažeh na to, kako važen pomoček so javna dela v boju občine proti brezposelnosti.
Ne vemo sicer, ali bodo ti naši dokazi neodvisne prepričali ali ne, da so jo temeljito polomili s svojo neresnostjo. Mogoče je vse. Svetujemo jim pa, da se kar obrnejo do pametnih in poštenih delavcev in jih vprašajo:	Kaj	jim	je
ljubše, ali, da jim daje v slučaju brezposelnosti občina beraško miloščino iz javnih občinskih sredstev ali pa delo in pošten zaslužek? Prepričani smo, da jim bo vsak pošten delavec odgovoril, da tnu je ljubše delo; nasprotno pa bodo trdili le lenuhi in malopridni ljudje.
V interesu pobijanja brezposelnosti je torej v prvi vrsti, da občina nudi delavcem v slučaju brezposelnosti, kolikor le more, priliko dela, ker ta pride v prid brezposelnemu delavstvu sploh. — Brezposelna podpora pa ne more priti delavstvu sploh v prid, ker jo namerava uvesti samo ljubljanska občina ;ia nujne slučaje in kadar ni delavcem mogoče preskrbeti dela.
Socialistični klub v ljubljanski občini zasleduje to politiko, ki jo nedvomno odobravajo vsi pošteni In resni le-lavci.
| Lenin »mrl, j
Iz Moskve prihaja poročilo, da je umrl 21. januarja 1921 vodja kornuni-*bcne stranke in predsednik Sovjetske Husije, Lenin, — s svojini pravim imenom Vladimir Iljič ‘ Uljanov. Lenin je |'°jen 10. aprila 1870 v Simbirskn, je sin plemiške uradniške rodbine.
2e za svojih mladih let je delal v delavskem pokretu. To ga je prisililo, cla je zapustil domovino. Oo I. 1917 je živel v pregnanstvu v Švici kol socialističen pisatelj in agitator. Pri razkolu ruske socialistične stranke I. 1903 je postal Lenin vodja boljševiškega krila.
Po svetovni vojni se je vrnil v domovino in stopil na čelu tistih, ki so dovršili gigantsko delo ruske revolucije.
Lenin je bil silen, odločen duh, ki je odklanjal kompromise in ljubil skrajnosti.
Odlikoval ga je globok pregled v bistvo države in gospodarskih vprašanj. S temi svojimi lastnostmi je Lenin bistveno pripomogel, da se je delavska vlada v Rusiji vkljub ueštevilnim ua-sprotstvom obdržala na krmilu. Stranka, ki jo je vodil, je posegla z energijo, a (udi s skrajno brezobzirnostjo v da-lavsko gibanje celega sveta.
Tudi tu je zapustilo Leninovo delo globoke sledove.
Tudi tisti, ki zlasti s smernicami in taktiko, kakor jo je razvijala komunistična stranka v povojni dobi na zapa-du, .ne moremo povsem soglašali, moramo priznati, da je bilo to gibanje marsikje kakor vihar, ki je čistil ozračje. O leni viharju bo mogoča šele takrat pravična in zaključna sodba, ko bo vso io dalje za nami.
Eno se lahko trdi že danes: Mož, Iti leži danes na mrtvaškem odru ostane ena najmavkantnejših osebnosti delavskega pokreta.
Tla le vodila ta pol..,
(Dopie z Jesenic.)
Čutimo dolžnost povedati delavstvu, kako je usmerila neodvisna zveza taktiko pri vlaganju zahtev na K. I. D. Pričeli so najprej akcijo za izboljšanje plač v žičarni. Ker jim to ni uspelo, so pričeli z akcijo za ves obrat g. ing. Sehul-lerja. Tu je bilo še manj uspeha. Kaj storiti? Ti kričači so vpili ob razkolu prejšnje enotne kovinarske organizacije — e masa in vi socialpatriotje, boste videli, kakšne akcije in uspehe bomo imeli moskoviti, kajti mi bomo vodili čisto politiko razrednega boja. Kaj so pa sedaj storili? Na Izvrševalni odbor obratnega zaupniškega zbora so v imenu -nezavisne vložili spomenico za enkratni nabavni prispevek, s pripombo, da naj isti o tem obvesti odbor kovinarske organizacije na Jesenicah, češ ta naj pa vodi akcijo naprej. Izvrševalni odbor obratnih zaupnikov je odgovoril da ni kompetenten vlagati zahteve, ter je^ prepustil nezavisnim proste roke, da lahko izvedejo akcijo v imenu svoje organizacije. Nasvetoval pa jim je, da naj se obrnejo v zadevi spomenice na do-sedaj še najmočnejšo organizacij v tovarnah K. I. T). to je 0. D. K. ali sedanji Savez metalskih (kovinarskih) delavcev Jugoslavije.
Na skupni seji vseh treh odborov podružnic O. D. K. Jesenice, Javornika in Dobrave, so pa sklenili, naj se delavstvo v tovarni na Savi organizira do
15.	januarja 1924 z ozirom na veliko število divjakov, ki se nahajajo točasno iu» Savi. ra sklep je bil prečitan in soglasno sprejet na javnem shodu kovinarske organizacije dne 26. decembra
p. 1.
Moskoviti so silno kričali, kajti ta sklep jim ni bil po volji. Vpili so: So-dialpatriotska kovinarska organizacija je mesto, da nam poda roko, izdala ta sklep kot diktat, da se moramo vsi pri njej organizirati.
Ko so uvideli, da kovinarji svoje besede ne *nedo, so začeli nezavisni vodje stikati glave s klerikalci in naci-onalci. In rodil se je lep rezultat. Lepaki nezavisne kovinarske organizacije so oznanjali, da se vrši njih javni shod v »Katoliškem delavskem domu*, dne 13. januarja 1923. z dnevnim redom: Mezdno vprašanje in razno. Klerikalna in nacionalna vodstva so pa tudi pozvala svoje članstvo, da se udeležijo tega shoda polnoštevilno. Nezavisni so tudi pismeno povabili glavnega zaupnika s. Kovačiča na ta shod, a glej smole, ker je bil ta dan odsoten, je pooblastil svojega namestnika s. Jerama, da ga zastopa. No sedaj pa si oglejmo ta shod. Nezavisni Ferčej otvori na katoliških deskah katoliškega odra javni nezavisni ahod, ter prosi, da s« voli predsednika. Neki klerikalni možic pa predlaga g. Ferčeja. Glasovano in sprejeto. G. Ferčej prečita spomenico za enkratni nabavni prispevek in sicer: delavcem nad 18. let 700 Din, delav-’ kam nad 18. let 600 Din, mladoletnim pa 400 Din, onim ki pa zaslužijo nad 3000 Din se ne sme dati nič. (To je morda par specialistov, ki pa so kovinarji iu vsled tega osovraženi pri ko-mimcili.)
Prične se debata o tej spomenici. Od klerikalne strokovne organizacije izvaja g. Bertoncelj:	Ker je draginja
vedno večja, celo za 50% se je zvišala, > > je nemogoče čakati na daljša poga-<’e k' se vložila spomenica za zvi-Plač in da se vse hitro reši so zn-
BTRAN I.
»DELATBCk
1 S!.TT8.", r
enkrat zahtevali nabavni prispevek. Ali eno je gotovo, da Je danes prevelika razdraženost delavstva na Savi. Toda, ker je vodstvo tovarne svojini nameščencem izplačalo 13. plačo, zahtevamo, da smo enakopravni in tudi nam se mora nekaj dati. Pozival je delavstvo v organizacijo, ker brez organizacije gospod ne da nič.
Čudili smo se tej izjavi moža, ko pomislimo, kaj so gg. klerikalci govorili, kadar je pogajanja vodila še močna in enotna kovinarska organizacija. Izjavljali ste vedno:	E,	kaj	ste vi pri-
dobili, saj je čas prinesel procente, ko pride čas, gospodje dajo sami. No danes pa priznavate, da brez organizacije ni nič. Zakaj to priznanje danes?
Gospod nezaviani Mulej poziva: Proletarci združimo se, proč sovraštvo in osebnosti sedaj v tem boju, enotna fronta, enotna akcija, kaj vem, kaj je vse trdil, da je potrebno za zmago pro-letarijata. Dejal je: O. D. K. neče z nami v boj za našo spomenico, hočejo da se organiziramo pri njih itd. To je delo in diktat ene same osebe. Toda ob tem tonu se zganejo stari kovinarji zvesti svoji stari kovinarski organizaciji ter glasno protestirajo, da to ni res. Predsednik shoda je zahteval mir, neki klerikalec vpije »ven ž njimi;, ali tistih rok, ki bi nas ven zmetale, ni bilo. Nastopi s. Jeram, ki pojasni, da on zastopa glavnega zaupnika, ker je ta odsoten. Orisal je obširno stališče kovinarske organizacije, ki stoji na stališču, da v koalicije ne gremo, ker vemo, da je vse koalicije še do danes hudič vzel, ker so si bas v odločilnem trenutku vodje teh koalicij skočili v lase. To jasno vidimo pri železničarjih in drugod. Le v enotni organizaciji je moč in uspeh.
Gg. Ravnik, NVister so v debati iz-kašljali strastno sovraštvo napram stari kovinarski organizaciji. Naravnost pa nas je očaral nastop Bertonceljna od klerikalne organizacije, ki je naravnost pobijal izvajanja Ravnika et. komp., češ danes kritizira vsak, da organizacija ni za nič, druga tudi itd., kar pa ni na mestu. Ce člani izstopijo in ustanavljajo nove organizacije, to ni pravilno. V stari organizaciji je treba napraviti red itd. Povsem se je strinjal z izvajanjem s. Jerama, da je delal v strokovnem pokretu pravilno. Vsi navzoči naj si njegove besede prisvojijo, ker koristile bodo. Povdarjal je, kakšno moč je imelo delavstvo v prejšnjih časib in kaj imamo danes od te moči, ker se koljemo med sabo, podjetniki pa dobivajo svojo moč nazaj. 8 urnik je v nevarnosti, socialne zakonodaje ni. Najbolj zanimivo je bilo, ko je povdaril Bertoncelj, da danes nimamo v parlamentu nobenega delavskega zastopnika. Ne gre nam v glavo to, da pristaš SLS poda na javnem shodu tako izjavo, medtem ko trdijo drugače, da SLS tudi zastopa delavski stan. Vendar, nas to priznanje nad vse veseli.
— Nemško nradniStvo je sedanja gospodarska kriza Nemčije silno zadela. Vsled denarne krize so reducirali uradniške plače za polovico. Uvesti hočejo za uradnike 54 urno delo, — zato pa hočejo četrtino uredništva odpustiti. V celem mislijo reducirati okrog 500.000 oseb. Nemške krize niso povzročile samo reparacijske terjatve, ampak v veliko večji meri poskusi, odtegniti se iz teh terjatev izhajajočim obremenitvam. Ker teh obremnitev posedujoči sloji niso marali nositi, — je začela padati valuta, kar je imelo za posledico, da posedujoči krogi sploh skoro ne plačujejo davkov. Temu je sledila kriza v državnem gospodarstvu, ki jo hočejo rešiti sedaj na ramah tistega uradni-Štva, ki je bilo do zadnjega — najuda-nejši in najzasleplenejši sluga kapitalizma.
— Brezposelnost in industrija. V
angleškem »Ekonomistu« čitamo študijo, iz katere se vidi, kako prevaljuje industrija posledice gospodarskih kriz izključno na delavstvo. V 209 podjetjih, na koje se študija nanaša, je znašal povprečni prebitek enega podjetja 1921 75.800 funtov, lota 1922 58.000 funtov, leta 1923 pa 82.000. Profiti podjetnikov so toraj rasli. — istočasno, ko so zrasle
Na debato pride spomenica. Sklenjeno je bilo zahtevati, za moike in ženske delavce po 700 Din, za mladoletne 400 Din. Pri vprašanju, kdo bo spomenico vložil na K. I. D., so sklenili, da predsedniki strokovnih organizacij, ki so šli v koalieijo za to spomenico. Sprejet je bil predlog, da se do
16.	januarja pismeno povabijo predsedniki kovinarskih organizacij, jeli so le tri podružnice za to spomenico in pustila so se jim rezervirana mesta, da gredo lahko tudi k vlaganju spomenice na direkcijo K. 1. D. Neki klerikalee je z bojevitim glasom predlagal, da se kovinarski organizaciji stavi ultimatom 48 ur, da se izjavi, jeli Je za spomenico ali ne.
Temu človeku bodi povedano, d« naj v bodoče še bolj gromovito poziva nas kovinarje. Mi, ki smo pri vas največji brezverci in ne vem kaj še, se ne uklonemo, mi gremo svojo pot naprej, kot jo imamo začrtano. Terorizirali ste pred vojno, ali nič niste opravili, stari veterani so šli pogumno naprej in sejali seme Mark so v ega nauka v jeseniški dolini.
Nato je prišel dež na glavnega zaupnika. Baje so zvedeli o Ferčeju, da se je izjavil, da ne bo šel spomenice vlagat. Iz žepov potegnejo paragrafe zakona o zaščiti delavcev, in grozili so, da mu jih obesijo v tem slučaju na vrat,
tako so slovesno izjavljali krščanski možje, katere smo že večkrat videli javno grmeti, ali iz tega grmenja ni bito še nikoli dežja, še manj pa toče. Morebiti bo to za pokoro, da bo glavni zaupnik s patemoštrom paragrafov okoli vratu šel v Canoso odpuščanja prosil. Zanimivo je bilo vprašanje nekega klerikalca, kaj se bo ukrenilo, če bo generalni ravnatelj Noot odgovoril na spomenico, da ne da. Tega vprašanja koalicija ni načela, še manj rešila. Ali je to razredna zavest delavstva? Kako rešiti to vprašanje? Kovinarji še do danes nismo stavili takega vprašanja ne na članstvo, še manj pa na delavstvo na javnih shodih, kadar se je vlagala katerakoli izmed naših spomenic. Zakaj? Učite se!
Sodrugi kovinarji ! Kdor je trezno presodil govorjenje na tem shodu, ve. kje je rešitev nas samih, ali v enotni organizaciji, ali pa v koaliciji konzorciju za reševanje prošenj. Kdo ja bil še vedno tepen od takih koalicij, ali ne delavstvo samo? Delavstvo čuj in pazi, da ne pade šiba kapitalizma po naših hrbtih! Takrat bo prepozno, ko se bomo krivili pod težo udarcev!
Zgodovina je učiteljica delavstva! Kdor tega še danes ne veruje, ga bo naučila! Strupene besede krščanskega socialca, ki so padle na tem shodu, češ kaj vedno ta gonja za enotno organizacijo ter enotno moč, da je to fraza, ki naj nas ne vznemirja. Mi trdimo in verujemo, da je to temelj, na katerega moramo zidati. Ali imamo prav to, bo pokazala bodočnost!
tudi brezposelne podpore tako, da je plačala država za te podpore 2 milijardi zlatih dinarjev.
Pri tem položaju se vsiljuje misel, da bi bilo potrebno, da bi prispevala za brezposelne v gotovi izmeri podjetja, kjer so bili zaposleni.
To bi omejilo brezposelnost, ki jo povzroča in veča danes poleg drugih vzrokov tudi težnja za čim večjim dobičkom.
— Ali imajo neorganizirani pravico do ugodnosti, ki jo daje kolekt. pogodba? Po »Bergmannuc, glasilu avstrijskih rudarjev poročamo o sledeči zanimivi razsodbi sodišča v Brnu, o zgornjem vprašanju.
»Kolektivna pogodba je privatuo-pravna pogodba in obvezuje le obe pogodbeni strani: na eni strani delodajalca. na drugi strani v organizaciji organizirane delavce. Za zunaj organizacijo stoječe osebe pogodba ne velja, ker organizacija ni imela pooblastila, da bi se pogajala v njihovem imenu. — Ta razsodba se je izdala na podlagi istih zakonov, kakor so v veljavi tudi pri nas.
Tudi kitajski delavci se gibljejo! Na Kitajskem so do zadnjega časa delavstvo tako izkoriščali, kakor nikjer drugje.
Delavni čas traja 12, pa tudi do 15 hi celo 17 ur na dan. — IG tujski delavec ne pozna organizacije in se izkoriščanju do zadnjega časa ni upiral. Povojni čas pa je prinesel tudi na Kitajsko velike spremembe. V pomorskih mestih se začenjajo živahno razvijati strokovne organizacije. V maju 1923 se je vršil v kantonu prvi kongres kitajskih strokovnih organizacij. Kongresa se je udeležilo HiO delegatov, ki so zastopali 300.000 organiziranih delavcev. Strokovne organizacije so izvedle več velikih mezdnih gibanj. Kitajski kapitalizem postopa proti delavcem često s skrajno
Kemlfna stroka.
Osrednje društvo kem. del. in sorodnih strok za slov. ozemlje, je od letnega računskega zaključka (razvidno v 31. štev. »Delavca«) to je od 31. marca do 30. novembra 1923 sprejelo potom mesečnih obrač. skupaj Din 81.632.63 Od 30. novembra dalje do 31. decembra so obračunale sledeče skupine kemičnih delavcev:
Itadeče za maj, junij, julij.
avgust, sept. in okt.	Din	828.73
Ljubljana, tov. za klej za		
november	Din	711.--
Ljubljgna, tov. papir, vreč.		
december	Din	309.60
Ruše za novem ber	Din	3798. -
Prevalje za november	Din	300.40
Medvode za november	Din	412,-
Mojstrana za november	Din	1788.30
Moste za november	Din	1963.85
Zagorje, za okt. nov.	Din	1196.05
Hrastnik kem tov. za nov.	Din	316.75
Maribor za oktober	Din	1073.70
Sladki vrh za november	Din	1024.80
Skupaj	Din 95.855.81	
Kouiereuea steklarjev.	V	nedeljo.
dne 20. januarja 1924 so je vršila nadaljevalna konferenca glede ustanovitve skupnega akcijskega odbora steklarjev tvrdke Abel. Na konferenci se je dosegel povoljni uspeh, sprejel se je pravilnik, ki ga je predložila Strokovna ko-misijaza Slovenijo. S to konferenco se sicer še niso združile organizatorično obe razredni steklarski organizaciji, a vendar se je napravil začetek za zbliža-nje. Glede enotne akcije v borbi za delavske pravice se je dosegel popoten sporazum. Akcijski odbor sestoji iz 4 članov podružnice Hrastnik, 2 članov podružnice Osred. dr. kem. del. Zagorje, ter 3 članov od »Neodvisne organizacije:. Sedež upravnga odbora bo v Hrastniku. Vsaka izmed navedenih organizacij bo odposlala svoje člane po izvolitvi od članstva.
Monapolska stroka.
Tobačna tovarna v Ljubljani. V naši tovarni se vrše, kalcor menda v vseh tobačnih tovarnah vizi taci je delavstva pri odhodu iz tovarne. To bi bik) vse v redu, kajti tudi mi smo proti temu, da da bi kdorkoli oškodoval državno upravo. — Ne strinjamo se pa s tern, da nastavlja g ravnatelj /a vlzitatorice sami one, katere mu priporoča predsednica »krščanske organizacijo .. Kajti stvar ■/.gleda tako, kalcor da bi bile vse članice našega Saveza same tatice, katerim se ne more poveriti take naloge. — Naš »Savezc ima v tovarni večino organiziranega delavstvu Zato pričakujemo, da bo tako partizanstvo prenehalo, in da bo g. ravnatelj izbral vizitatorice iz večino delavstva, ki je najmanj toliko pošteno, kakor krščanski socialci. — Na splošnem pa pripada ta naloga uradni-štvu in mi se zelo čudimo, da uredništvo to preziranje mirno trpi. Ali smatra g. ravnatelj tudi uredništvo za premalo pošteno? Kontrola naj bo torej nepristranska, ali bomo pa morali odločnejše govoriti.
Povišek na plačah. Že v eni zadnjih številk »Delavca« smo poročali, da je predlog o povišanju plač tobačnemu delavstvu dospel končnovel javno na prag rešitve. Po glasnih protestih delavstva so morali predstavniki različnih naših organizacij romati mesece in mesece od Poncija do Pilata in neprestano bezati, da so si gospodje pri mono-polski upravi dajali akte z roke v roko. Nikdar se jim ni prav zelo mudilo, de-
ofcrutnostjo. Tako je pustil ob priliki železničarske stavke železniški Minister delavske zaupnike, ki so pri njem intervenirali kratkomalo — pomoriti. (Tu zna reševati mezdna gibanja še vse drugače, ko dr. Korošec. Op. ured.) Vkljub vsem tem oviram se pa kitajsko delavstvo dviga in stopa v vrste svetovnega proletariata.
Češke strokovne organizacij* *o
štele 1. 1922 388.924 članov. Skupni dohodki so znašali 49,320.132 čeških krou. Skupno premoženje znaša 33,421.913 čeških kron.
Invetvo pa se ni nikdar toliko potrudilo, da bi vsaj pesti pokazalo, kljub temu, da bi tudi ne pomagalo mnogo, ker manjka le preveč organiziranega odpora, besedičenja in godrnjanja -je bilo že itak davno preveč. Gospodje so se tega dobro zavedali, da je po vsej državi le nekaj tovaren, kjer je vse delavstvo kompaktno združeno in organizirano v razredni crganizaeiij, to je v naš-em Sa-vezu monopolskih delavcev. Zato tudi organizacija ni mogla povsod odkrito na plan, da razvrsti svoje borbene moči, zato je morala mesece in mesece moledovati pri raznih načelnikih in referentih, kar ni nič kaj prijetnega. Ali bi n« bilo vprašanje povišanja že davno rešeno, če bi imel Savez na razpolago bojne moči? Monopolska uprava bi si dobro premislila, predno bi pristala na to, da zapusti delavstvo vse tobačne tovarne cele države. — Kakor smo že poročali, bo sklepal o povišanju sedaj še ministrski svet. Zastopniki Saveza so se pri ministru za finance že informirali, kaj poreče na predlog monopolska uprave ministrski svet. Zastopnikom je minister odgovoril, da bo vsekakor skoro gotovo, da povišanje 6 Din odobri, da pa je odprto le vprašanje, od kedaj se to povišanje izplača. Najbrže bo predlog uprave, da se povišanje izplača od 1. oktobra I. I. zavrnjen in s« prične izplačevanje šele s 1. januarjem 1924. Finančni minister utemeljuje to na ta način, da je povišanje s 1. okt. 1923. nemogoče zato, ker -zn nazaj ministrski svet ne more odobriti novih postavk. Tako ministri, za delavstvo pa je zadnji čas, da se vzdrami in se prične brigati nekoliko bolj za organizacijo. Tisti, ki ste jo do danes čuvali, pa se zavedajte, da potrebuje organizacija v boiu vašo pomoči. Svoje spoznanje širita med nezavednimi.
Stavblnska stroka.
Liboje. Pii na« se je vršil letni občni »bor podružnice Unije keramičnih delavcev,, v prostorih g. Skoberne. Uvodoma občnega zbora je poročal s. Leskošek iz Celja obširno o sedanjem položaju delavstva. V njegovem referatu je navajal zlasti o novi koncentraciji kapitalizma z ozirom na ustanovljeni tmst železne industrije v Evropi. Navajal je, da bodo železnemu trustu sledili tudi drugi trusti. Po končanem referatu so sledita poročila funkcionarjev podružnice, ter se je nato izvršila volitev odbora; i'/.rol jeni so bili sledeči ss.: Ivan Ivan Germdnik, predsednik, Anton Marinc, namestnik, Leopold Cllinšek, zapisnikar, Stanko Pečnak, blagajnik, Iv. Zupan, namestnik. Odborniki:	Frane
Mirnik, Peter Maccani, Lizi Kos in Frančiška Ocvirk. Pregledniki:	Franc
Kos in Marija Hlačer. Po izvolitvi se je razvila živahna debata, v katero so posegli ss. Rebaršak, Dosedla, Kos in drugi. Nato se je sklenilo, da se bodo odslej naprej vršili sestanki pri Skobrne in da se morajo sestanki vršiti vsaki mesec. Nato se je občni zbor zaključil.
Gotovlje. Podružnica »Unije porcelanskih delavcev« v Gotovljah priredi dne 4. februarja 1924 v gostilni pri Steinerju svoj redni letni občni zbor h sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ter kontrole.
2. Sedanji položaj delavstva.
3. Volitev novega odbora.
4. Volitev delegata za kongres Unije v Celju,
5. Razno.
Delavsko gibanle.
Naše organizacije.
»DELAVKO
STRAN 8.
Kovinarska stroka.
Rodni letni občni zbor podružnice Saveza Meialskih Radnika Jugoslavije na Dobravi »e bo vršil v nedeljo, dne 3. {. m. ob 9. uri dopoldan v gostilniških prostorih g. Urbarka na Dobravi z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedniku, tajnika, blagajnika in kontrole.
2. Volitev novega odbora.
3. Položaj delavstva v splošnem.
4. Ramo.
Dolžnost vseh članov podi’, na Dobravi je. da se toga občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor.
Rodni letni občni *bor Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije podružnica v fctorah pri Celju se bo vršil v nedeljo dne 27. januarja 1. 1. ob 3. uri popoldan v go. ti in i g. Krevel-na, ■ z naslednjim dnevnim redom:
t. Poročilo predsednika, tajnika, blagajni.!;.!! in kontrole.
2.	Volitev novega odbora.
Poročilo o položaju delavstva v *plošuem in o poteku kongresa kovinarjev Jugoslavije.
4.	Razno.
Poročilo k 3. točki dnevnega reda bo podal referent iz Ljubljane. Opozarjamo vse člane kovinarske organizacijo v Štorah, da se točno udeleže občnega /.bora. — Odbor.
Živilska stroka.
Občni /bor podružnice pokor in mlinarjev v Celju se ne vrši v nedeljo dne 27. t. m. kakor je bilo objavljeno, temveč v nedeljo dne 3. februarja ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu gostilne pri Janžeku* Za k resi ja z običajni mcinvnim redom. Dolžnost vsakega člana jo, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeleži. Odbor.
Vas4««k nSvoOode*'.
VSEM TELOVADCEM
ZA III. VSEDELAVSK1 ZLET!
Letos začenjamo v znamenju priprav k našemu .skupnemu javnemu nastopu.
V letu 1924. bomo priredili v Ljubljani III. vsedelavski zlet, za luderega vladi« £e danes med telovadci veliko zanimanje in ko j ega ne morajo tudi naše telovadno enote kot del velikega delavskega gibanja udeležiti. Gledati moramo na to, da se bo vršil v prestoli« Slovenije res vsedelavski zlet, na katerem bodo sodelovali tudi sodružni telovadci drugih držav.
Da bodo tudi naše enote postavile na telovadišče res dobro pripravljena telovadce, so je že sedaj potreba pripravljati nato in resno začeti z delom po telovadnicah. Največja važnost nu tem delovanju leži seveda na vaditeljih, ki naj posebno pazijo na to, da se stalno veča vrsta novih telovadcev. Če nas je nastopilo na II. vsedelavskem zletu 150 telovadcev, jih mora nastopiti v Ljubljani najmanj 300.
Skupne vaje določene za 111. vsedelavski zlet morejo telovadci dobro in enotno izvajati in k temu je dolžnost okrožnih načelnikov, da se od časa do Časa prepričajo o pravilnosti Izvajanja vaj.
Povsem največ dela pa je v enotah in vsak posameznik mora napeti vse sile v prospeh našega gibanja. Za prireditev zlota bo potreba velikih finančnih sredstev, h katerim mora vsak nekaj prispevati. Kajti pomniti moramo, da tukaj le od nas samih od visi uspeh. Vse enote, vse podružnice »Svobode« morajo žrtvovati eno prireditev v korist fonda za vsedelavski zlet in to najkasneje do konca meseca marca.
K popolnejšemu uspehu našega zleta je velike važnosti, da nastopimo tedni tudi vsi v enotnem kroju, ker to zelo močno upliva na širšo maso in tako pokažemo našo silo. Radi tega moramo tudi v enotah gledati na to. da si, če je možno, da vsak član enote, če ne, pa vsaj vsak telovadec nabavi v letošnjem letu kroj. Zato naj se istotako pri vsaki enoti ustanovi fond, kamor naj bi člani in članice vlagale gotov del za nakup krojev. Sodrugi, u važnim o to in se tudi po tem ravnajmo.
Čfdta nas torej & ogromno dela in vsak posameznik bo moral vse žrtvovati k temu. In zlasti vi, vaditelji! Za-
vedajte se, da stojite v prednjih vrstah in da morate v vsem svojem delovanju in nehanju biti vzor ostalemu članstvu.
Načelstva Zvez« DTK.
Dopisi.
* *. * .1 • jv XUf1
JAVORNIK PHl JESENICAH. Naj-priljubljeneje sredstvo umazancev v r>oju proti ljudem, katere sovražijo, je i la ten je in obrekovanje. S temi besedami je vse povedano, ako hočemo grajati delo >nezavisnih«. na Jesenicah. Da bodo pa čitatelji lažje razumeli, kako ti ijudje lažejo, bomo to obširneje povedali. Na laži v >Strok. borbk št. 1. odgovarjam sledeče! Resnica je, da so na Jesenicah v odboru snezavisni« tički, ki uani niso hoteli razkrinkati svojih nakan. Res je, da sem se izjavil ;sče mislite ustanoviti novo organizacijo, sem jaz proti k (Brihtne glavce nezavisniii, ko šle s parolo, da se bode ustanovila posebua .lokalna organizacija . da so iom lažje varali članstvo! Izjava g. Dolinarja F., »Če se pa ustanovi nezavis-na, jaz ne bom pristopil!« op. por.) — Gospodom nezavisnim dajem na znanje. da odločajo v podružnici na Javorniku člani, ne pa odbor. Ni tako, kakor vi naglašate: »Kar odbor sklene, mora članstvo odobriti!« Pri vas je to mogoče, a pri nas ni bilo in ue bo!! Veno-vner ste kričali: Masa odločuje! Kje so pa sedaj dejanja?! Jaz, kakor članstvo, >ujo navedeno resolucijo sprejeli, inz-ven točke 4. Obenem pa sem predlagal, da sem za celo resolucijo pod pogojem, da se moji prispevki vrnejo, ker jaz k nezavisnim ne grem! O značaju se ne bom prerekal s človekom, ki je še cele :> tedne po glasovanju resolucijo v žepu nosil, namesto, da bi jo bil oddal na pristojno mesto! Kje so tiste kukavice, ki so zagotavljale, da k nezavisnim ne gredo, med tem pa so bili že v pripravljalnemu odboru uezavisnih? Kje so častne besede, ko ste trdili, da nočete razbijati organizacije, ker se bode ceu-irala udala! Ali vam ni bilo razsodišče zagotovljeno? Toda vam se ni šlo za red v organizaciji, pač pa za njeno razbitje. Ker vam im Javorniku delavstvo ni šlo na lim, je odbor po vašem mnenju demagoški!
Lažete, demagogi, da imamo odbornike, ki so obenem or junci. Nesramni lažnjivci, kje imate dokaze, da odbor denuneira pri mojstrih in pri ravnatelju Lukmanu! Ce bi to odgovarjalo dejstvom. ne bi vi molčali več tednov, ker bi vam bilo to dobro došlo za agitacijo. Le nadaljujte z vašimi lažmi, za kaj boljšega itak niste sposobni. Franc Celar, t. č. predsednik.
CELJE. Naši obrtniki in neobrtniki (kapitalisti) so imeli v četrtek, dne 17. ian. v Narodnem domu zborovanje, naperjeno proti zakonu o zavarovanju delavcev. Veliko besedo je imel krojač J. Hi/jak člau ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev, bi je eksponent demokratske stranke. Zborovanje ,je vodil g. Rebek. Oba gospoda sta navzoči množici razlagala, da je sedanje stanje neznosno. Bizjak je predlagal neko resolucijo, v kateri je zahteval odpravo kontrole. Dobro jim je odgovarjal navzoči s. Koren, da se gg. zastonj jeze nad visokim plačilom, saj so bili baš oni tisti, ki so zahtevali pariteto; s tem so se obvezali plačati polovico prispevkov, sicer pit itak ne plača obrtnik, temveč delavec s svojim zaslužkom. Proti odprave kontrole so se izrazili tudi navzoči zdravniki. Med temi gg. obrtniki je nastopil tudi g. Tomažič, ravnatelj iz Polzele; ta je zahteval svobodo delovnega časa in druge take reakcionarnosti. Shod je imel z malo izjemo protidelavsko lice. Mi beležimo to zborovanje kot kronisti, da pokažemo našemu članstvu, da so gg. obrtniki in l^apitalistični eksponenti na delu, da bi nam odvzeli te ,bore pravice, ki jih imamo.
HRASTNIK. V naši tovarni je tovarniški mojster po imenu Oskar Fuchs.
Zadnjič je prišel ta mojster v tovarno z dvema psoma. En delavec je stopi! njegovemu psu na nogo, nakar ga je začel mojster suvati.
Mi takega postopanja v naši tovarni dosedaj nismo vajeni in si ga najodločneje prepovedujemo, gospodu mojstru pa svetujemo, da se nauči dostojno oh-oažali, kar bo tudi za njega bolje.
Objavo.
POSLANO.*
Izjava. Podpisani imenujem Melina, delavca pri tvrdki Eksner v Litiji, nesramnega in podlega lažnjivca, dokler »odnijsko ne dokaže svojih trditev, da sem jaz v gostilni Trškan govoril, da sem Bog na stavbišču Eksner in da vzamem v delo tiste delavce, katere jaz hočem itd. in da sem nekoč Pavli Potočnik vzel denar v znesku Din 100.—, katerega sem nesel iz gostilne na cesto. Zgoraj imenovani je prišel v gostilno zelo vinjen, je slekel suknjo, nakar se
Tedenski pregled.
Ljubljana, 22. januarja 1924.
V rnehikanske homatije je zadnji teden oftcijalna Amerika odločno posegla. Zedinjene države so kratkomalo poslale tjakaj nekaj bojnih ladij. In sedaj se bo spet začel ples v znamenju
miru in kulture'*'. Seveda bo »kratko« vlekla Mehika.
Da posvetimo za kulise! Mehika je Zedinjenim državam dolžna precejšno vsoto. Radi neprestanih nemirov Zedinjene države niso mogle priti do svojih novcev. Ko je po zadnjem prevratu prišla na krmilu vlada pod predsedstvom Obregona, je vlada Zedinjenih držav uporabila ta moment. Obregon, ki si je polastil svojega mesta v krvavem ~boju, je bil in je še vedno v opasnosti, da ga uporniki, ki jih je brez števila, in kjer je upornik pravzaprav vsak človek, ne postavajo pred steno. Obregon in Coo-lidge pa sta se pomenljivo spogledala
politično seveda. — To se pravi po naše:	Zedinjene države priznavajo
Obregonovo vlado in bodo gmotno in moralno podpirale Obregona, ta pa bo skušal izvleči iz Mehike peneze, ki jih bo vtaknil v žep velekapital Zedinjenih držav, seveda gospod Obregon tudi ne bo ostal na suhem, ako se njegova vlada obdrži in ako ga kak »upornik«, ne ustreli ter celo skalpira. V tem tiči bistveni pomen plovbe bojnih ladij proti Mehiki. Vse drugo, kar se piše o razmerju teh dveh držav, je napisano z dobro premišljenim namenom.
Božja kazen smo rekli včasih, sedaj pa samo še — potres, je skozi in skozi pogostejši in samo na Japonskem in po avstralskih otočjih; tudi Evrope se je lotila ta nesreča. Zudnje čase poročajo o potresih v večini vseh kontinentalnih držav. Ni izključeno, da pride tudi do Izbruhov na vulkanskih tleh okolice Rogaške Slatine.
Te dni se je osnoval tudi mednarodni izvrševaini odbor neke izvedeniške komisije, katere predsednik bo neki Anglež. Kaj naj ta komisija pomeni in del;i, neve živ človek!
V Južni Afriki se počenja hudo nevarno gibanje, naperjeno proti posestnici te velike zemlje, Angliji. Večina prebivalcev je rudarjev, ki znano niso baš najnežnejši ljudje. Vrhu tega jih z oboroženo močjo Angleži dovelj izkoriščajo. Po svojem poreklu so prebivalci južno-afriških držav severni Nemci, sedaj pomešani z vsemi mogočnimi plemeni.
•» *
Kako se vodi in vrši prava socijali-stična politika, nam kaže Anglija. Pri zadnjih volitvah je delavska stranka (Labaur Party) prodrla na vsi črti. Srdit je bit ta boj. Velekapital, velebanke in sploh vse izkoriščevalstvo je začelo silen boj proti ljudstvu, a zaman. Danes je legitimni predstavnik delavske stranke — predsednik angleške vlade!
Medtem ko se je na angleškem izvršil ta važni, naravnost zgodovinski akt, se plete med Anglijo in Francijo uekak dvoboj, ki izvira iz prenapetih želj angleške aristokracije in pa tako-zvane francoske »demokracije«. Da se ti dve državi prepirata je prav umljivo. I)n pa so svadita na tak način, je pa čudno. Porenja in Porurje je seveda vir temu.
Sočasna evropska politika se kreta v znamenju »interesnih sfer«. — Da so bivše velesile določale interesne sfere
je hotel pretepati, a jaz »etn preprečil pretep. — F. Weisbacher, preds. Unije slavb. del. v Litiji.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem darovalcem tukajšnjih revirjev za nabrano svoto v zneeku Din 833.50. Posebej se zahvaljujem
vsem onim sodrugom, ki so že v drugič v moji dolgotrajni bolezni pobirali prostovoljne prispevke zame. — Franc Štern. Črna.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem steklarjem in eteklo-bruscem v Zagorju za nabrani znesek 341 Diu, katerega so mi darovali za časa moje bolezni. —■ Janez Laznik.
v Aziji in	Afriki,	je bilo	navsezadnje
razumljivo,	da Italija hoče	napraviti	in-
teresno sfero iz Albanije, je nesramno, da pa se Anglija in Francija sporekata o interesni	sferi v	Porenju,	to je pa	ali
blazno, ali	zlobno.	Zdi se	nam, da	bo
zadnje pravilno. Angliji radi gotovili neuspehov v kolonijalnem svetu primanjkuje petroleja, zato je zopet vprla svoje kapitalistične oči mi Nemčijo. Francija se hoče lakisto na ta račun okoristiti, in evo!	stvor jene morajo biti
interesne sfere. Interesne sfere so tu, premoga ni, petroleja ni, brezposelnosti še dovelj, državni interesi trpe... (Kaj so državni interesi piscu teh vrstic še nihče ni mogel razjasniti...) Boj med omenjenima dvema državama se torej vrši pod krinko miru in sprave.
*
Po vsem tem, ko smo po zaslugah naše zares izredne diplomacije tako temeljito pogoreli v reškem vprašanju, se prično takozvana diplomatska potovanja državnikov (v listih čitamo obojestranskih državnikov. Kakšen je državnik s samo eno stranjo, naj si blagovolijo čitatelji sami predstavljati!) Kralj odpotuje v Rim; Paš it' in dr. Ninčič tudi, da podpišeta sporazum z Italijo, o katerem trdijo nekateri, da je političnega značaja, drugi pa, da ima vse druge namene. V splošnem je sumljivo, da ministri iu odgovorni poslanci v imenu državnih interesov ne smejo dajati nikakršnih izjav. Naša država po mnenju vseh realno mislečih ljudi boleha baš na teh »državnih interesih? in pa na neodkritosti naše diplomacije. Kdo za vraga, pa je država! Francoski kralj l-rouis je smelo trdil, da je on. Dandanes pa menda sploh ni več držav, temveč samo državni interesi...
Radič že škili po Bvoji drugi domovini. Ker pa mu politične oblasti ne dopuste povratka v veselo Zagorje, namerava poslati domov samo svojo ženo, ki mora v kratkem poroditi. Zakaj mora poroditi ravno na Hrvaškem, je hudo nejasno; če bo sin svojega očeta zdrav in pameten, je vseeno, ako zagleda luč sveta na Dunaju.
Včeraj je bil v ministrstvu presvete podpisan ukaz, s katerim se odpuščajo vsi kateheti na ljudskih šolah. TTkaz velja samo za Slovenijo.
Razno.
Siinues in nemške želetniee. Glasovih nemški Lndustrljalec Stinnes se vztrajno trudi, da bi dobil v svojo oblast nemške železnice. V tu svrho se pogaja ludi s Francozi, ki so seveda dostopni za vsak predlog, ki bi jim omogočil kontrolo nad nemškimi železničarji. — Glasilo avstrijskih Železničarjev >Der Eisenbahner« prinaša ob tej priliki zanimivo poročilo o izkušnjah, ki jih imajo Amerikami z privatnimi, od industrijskih in finančnih sindikatov odvisnimi železnicami.
Posamezni amerikanski trusti pose-duhijo velika železniška omrežja. Tem trustom so železnice sredstvo za ubijali j e konkurence.
iz daljnih krajev prevažajo železnice surovine za trust po nižjih cenah, kakor konkurenci. Vagoni so za trust vedno ua razpolago, za konkurenco pa ne.
Tako so železnice sredstvo, ki vstvar-jajo industrijske monopole. Pod takimi okoliščinami ne more mhče na to misliti, da bi ustanavljal nove industrije proti volji mogočnih trustov.
* 7.a izjavo poti Im« naslovom uredništvo ne (Ktgovarja.
Razgled po svetu.
»TRAK 4.
it! B B 'A I ■ Cc
Delavska zakonodaj« v naši državi.
Zdravstveni predpisi za d«!«.
Pomožno osobje atne biti zaposleno v podjetjih, »padajočih pod zakon o zaščiti delavcev, samo, če uiso prostori, v katerih se dela, nevarni za zdravje ali življenje. Delavnice morajo biti dobro razavetljene, čiste, zračne in opremljene 8 potrebnimi sredstvi zoper požar. Tudi ne smejo biti prenatrpan« z delavci.
Vobče se morajo vzdrževati delovni jfrotttori, stroji, orodje in materijal v lake-m stanju, da ustrezajo zdravsvenitn ia nravstvenim pogo jflin.
Isto velja tudi za delavska stanova-
»ja.
Dalje so dolini lastuiki industrijskih podjetij, v katerih dela najmanj 100 delavcev in ki so najmanj 3 km oddaljena od mesta, ob svojih stroških napraviti in vzdrževati:
1.) Ambulatorij za nujno pomoč obolelim in poškodovanim delavcem;
2.) Potrebno število stanovanj za nastanitev delavstva;
3.) Kuhinjo, kjer dobiva delavstvo podjetja poceni hrauo.
Cene stanovanjem in hrani določa pristojna inšpekcija deia po zasliševanju krajevnih občinskih oblastev.
Dečja aiveti&ia.
Industrijska podjetja, kjer dela več nego 100 delavcev, med katerimi jih j# vsaj ‘25 z malimi otroki, morajo napraviti v neposreduji bližini podjetja po-s-ebna zavetišča, kjer se čuvajo otroci, dokler ho starsi v službi. Vse strošk« za ustanovitev in vzdrževanje teh zaveli š<-; morajo trpeti lastniki podjetij sami.
Podjetja, ki so oksojala Že pred veljavnostjo zakona o zaščiti delavcev, bi morala začeti z ustanovitvijo dečjih zavetišč vsaj v G mesecih od dne, ko j« stopil zakon v veljavo, torej dne 14. decembra 1922, kar se pa ni nikjer zgodilo. Stvar inšpekcije dela je, da uveljavi zakon in pripomore delavstvu do pravice.
Delarske orgaHizaeije.
V združitvi je moč. Delavstvo more uspeti v boju za svoje pravice samo, Ce je dobro oi^ganizirano. Tega se podjetniki zavedajo in zato skušajo z vsemi sredstvi odvrniti delavstvo od organizacij. Načini boja proti delavskim orga-
nizacijam so razni. Na eni strani s« postavljajo podjetniki ua stallSčo, da imajo nad svojim delavstvom sami edino in izključno pravico, odločati o njega usodi ter ne pripravljajo organi za cipi m oikake veljave, na drugi strani pa zopet .ikuSajo izpodnesii *pltv organizacij s tem, ua odpuščajo zavedno organizirano delavstvo, odnosno da ne sprejemajo v delo članov organizacij ali pa te proti reverzu, da izstopijo iz organizacije, če so že člani ali če še niso člani, da ne pristopijo k organizaciji. Svoje nesocialno stališče skušajo čestokrat olepSati s sklicevanjem na zakone, ki baje ne priznava,jo organizacij, ker da so organizacije torišča in žarišče nemirov in pobune med delavstvom. Resnici na ljubo se mora priznati, da niso vsi podjetniki takega mišljenja. Nekateri so celo toliko uvidevni, da hočejo imeti v službi samo organizirano delavstvo, ker se more le s tein smotmio in uspešno obravnavati bodisi to ali drugo delavsko vprašanje.
Kaj določa zakon glede delavskih organizacij?
Delavske organizacije so bile dopuščene že po avstrijskem društvenem
/akonu iz leta ltJG7, in sicer kot strokovna ali kot politična društva. Vidovdanska ustava določa v členu M izre-rno, da imajo državljani pravico združevanja, zborovanja in odgovarjanja r namene, ki aiso kaznivi. Zakon o zabiti delavcev pa določa podrobneje, da se sme pomožno osobje, zaposleno v obrtnih, industrijskih, rudarskih, pro-i«<*tnih in drugih podobnih podjetjih, združevati v specialna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in »oralnih interesov.
Ta društva sme ustanavljati pomožno osobje po poklicih (strokovne organizacije); istotako jih sme združevati v krajevne in oblastne zveze.
Iz jasnega besedila zakona sledi, da je vsak boj zoper delavsko organizacije očitno kršenje zakona, ki ga delavstvo ne more in v lastnem interesu tudi ne sme še nadalje' mirno prenašati.
Delavski zaupniki.
Pomožno osobje v podjetjih, spadajočih pod zakon o zaščiti delavcev, ima
pravico, ki jih imenuje zakon -delavske zaupnike.<
(Dnlje prih.)
To popoluo obvladovanje trga na eni strani res omogoča, da se more začeti produkcija prilagojevati potrebi. --Na drugi strani pa omogoča brezmejno izkoriščanje. So tnisti, ki delajo letno s 40 odstotki dobička, pa jim vkljub temu ne more nobena konkurenca do živega.
Po takih dobičkih stremi Stinnesov koncern I
Vino in pijanci r zgodovini. Stari pesniki opevajo vino imenujoč ga >kri zemlje«. Pravijo, da je v vino solnce, jasnost in humor. Sveto pismo nam sporoča, da je bil prvi, ki je okusil vino Noe. Grki trdijo, da je rujno kapljico okusil prvi Stafil, Egipčani pa menijo, da si je s sokom vinske trte omočil usta Hajprej Osiris. Bog vina je bil Bah, nezakonski sin Jupitra in Semeja. Najbolj znaui ljubitelji vina v človeški zgodovini so: Herkul, s katerim se ni mogel nihče meriti v junaštvu in katerega je vino upropastilo. Tudi Aleksander Veliki je bil vinski bratec. Aprile j je izrekel o vinu sledečo domislico: >Prva čaša vina ugasi žejo, druga te razveseli, tretja zbudi v tebi sirast, četrta pa te znori«. O Aristofanu pravijo, da je pisal samo kadar ga je imel pod kapo (če so takrat že imeli kape?) Modrijan Sokrat je tudi rad pogledal čaši na dno. Sirnkuški Dionizij 11. je bil famozen pijanec.
USTNICA STROK. KOMISIJE:
A. S. Laško:	Delavski koledar, ki
Vam je ostal obdržite za provizijo. — Obračunajte po čekovni položnici Din 1*8.-.
IZ UREDNIŠTVA-
»Delavec« ni zato tukaj, da bi d«-lavske organizacije razdiral, ampak z*to, da jih gradi.
Zato ni prav,, da ga napadajo ujih Kani in celo funkcionarji po drugih listih.
Mi na te napade ne bomo več odgovarjali, ampak se bomo pritožili proti takim napadom pri naših organizacijah, l*» morajo najbolje vedeti, kako lajšajo taki napadi zaupnikom njih težko delo.
Ce ne bodo zaupniki reda napravili in medsebojnih napadov tudi drugod onemogočili, potem ne smejo tožiti, če organizacije pod tem trpijo in tudi ne smejo reči: mi tega nismo krivi.
Vidite, mi tudi nismo krivi... Mi trpimo, da nam očita človek, ki ga nis-oni nikjer napadli iu kojega — politiko smo hoteli le podpreti — v delavskem časopisu, da lažemo. Mi bi lahko odovoriii,g da bi človeka, ki je to zapisal, glava bolela. A molčimo... Enkrat pa mora biti temu konec. Konec ho takrat, ko boste - zaupniki povedali, da tako ne more iti več dalje, ko boste ra vse strani povedali, da ne trpite prerekanja.
IZ 11PR.VVE.
Kavarna >Union'- v Ljubljani ne
mara naročiti .'Delavca*. Uprava je poslala tej kavarni 2 številki na ogled, a sta prišli obe nazaj. Naši sodrtigi, ki obiskujejo to kavarno, naj povprašajo, če tudi delavskega denarja ne marajo!
V Unenu Strok. kom. (P. oob. GDSJ.) Izdajate!?: Frane Svetek. Odgovorni n rednik: J»Se Berdajs. Tlaka tiskarna Makse Hrovatin.
UsedtlmsKl zlet
g Ljubljani!
Tvrdk«
Mer Capuder
LMaitci, l/ido^danska cesto 2
priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi posamezne dele za U. D. K. — Vse I
telovadna ^strabidnei majce, telovadne hlače, čelje, dalje za moški [ in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! i Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
OD HIŠE DO HIŠE
gre glas o izvrstni kakovosti
MILA »GAZELA”
ki se odlikuje po svoji Izdatnosti in obilnih panah.
Mici Cirkolan roj. Vreček
Franc Cirkolan
poročena
Litija, 19. jan. 1924.
JU! te Metine!"
Malo Feflerjevega pravega Elzafluidd In prof s« boleCine.
Drgnjenje s Fellerjevim Elzatluidom je prava dobrodejnost! Umivanje s Fellerje-vim Elzatluidom jači mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! — Prežene nahod in naredi neobčutljivega prod mrzlemu zraku! — Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje.
Rn poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
ittajte In razširjajte najboljši strokovni list
»Delavec*1.
Delavskim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo,
ki je najbolj&ka kavina primes.
24.,	25., 26., 27, jan.
Beltlja v ženi.
III. del:
Smrtonosna ljubezen (6 dejanj)
KINO TIVOLI
To Je n«jbo*jSe, kar sem kedaj okuSal 5
Kina »LjHKjsusRi dvor.
23., 34. in 25. Jan.
Bogdudskl beroč
v 2 delih (9 dejanjih).
V vseh prodajalnah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri neposrednih naročilih stane 9 pakovanjem in poštnino če se pošlje denar naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali 1 špecijalna 24 Din, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice 85 Din, 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 151 Din, 36 dvojnatih ali 12 Špecijalnih steki. 214 Din.
Na te cene se računa sedaj še 10°/o doplačila. — Adresirnti natančno: Eugen V.
lekarnar, Stubtca Don ja, Elzatrg št. 334, Hrvatsko.	8
K
24., 25., 26. In 27. Jan.
Grih! očetov.
28.,	29. in 30. fan.
Mmm slamtsutjska psiaklnja.
mm MATICA
*
sprejmemo takoj v naši tovarni kovinskih izdelkov. —-Ponudbe naj interesenti pošiljajo z mezdnimi pogoji na ft’
^ HENRIKA STOLZA Sinovi, NOVI SAD. f WPPPPPPPPppp(e^ppppppppppieqppp|H
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Mieksarsdrovs Ita?« 5
sprejema hranilne vloge na takoči račun in na knjižic©: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje nsjjkuJantnejo.
Delriški kapitel K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.