Posair*-- ki 172. r * " ) l : v mm, v ioreK, m 30, jnrfjs m m ml £5 Velja po poŠti: 2=3 h oelo leto napre].. K s0-— aa en mesee „ .,„ 4.50 aa Nemčijo oeloletno. „ 55-— aa ostalo iDOiemstTO. „ 80 — V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. R 48-— aa en meseo „ .. K 4-— V ipravl pre|entan metaBna „ 3-50 B Sobotna Izdaja: s Za oelo leto.....K 10-— aa Kemčl]o oeloletno. „ 12-— aa ostalo lnosemstro. „ 15 — HT UredflUtro Je v Kopitarjevi nlloi Iter. fl/in. Rokopisi ae n« vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = Inseratii m Enostolpna petltvrsta C" a^ široka ln 3 min Tlaoka aii aje prostor) aa enkrat . . . . r,! 301 aa dva* in Tafikrat . „ *3 ,. pri večjih naročilih prl-ietn popust po dogovor. Ob sobotah dvojni tartl i Poslano: Enostolpna petltrrata K 1-Iihaja vsak dan iavatmil ne> del je In prainlke, eb S. nrl pop. Redna letna priloga voani rel n slovenski narod. UpravnIStvo Je v Kopitarjevi nlloi It. 6. — Rafinn poStne hranllnloe avstrijske St. 24.797, ograke 26.511, bosn.-hero. St. 7563. — DpravnlSkega telefona St. 50. J Čehi časi« SMka. Manifestacija slovanske vzajemnosti. Dnnaj, 29. julija. Včeraj se je v Telču vršila slavnost na čast predsedniku Češkega avaza Františku S t a n ž k u , katerega je imenovalo vseh 85 občin njegovega okraja za častnega občana. Že dan poprej, dne 27. julija, so se zbrali delegati bratskih slovanskih klubov v Želetavi, kjer so Standka v imenu svojih klubov pozdravili. Poslanstvo je obstojalo iz načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, Poljaka grofa Skarbeka, v imenu Češkega svaza so bili navzoči poslanci Vacek, Mčhura in podpredsednik poslanske zbornice Tusar, Dne 28. t. m, se je ves okraj Telč zbral na glavnem trgu starodavnega mesta. K slovesnosti je prihitelo ljudstvo na mnogo sto vozeh, slavnostni prostor je krasilo več .tisoč deklet v pestrih narodnih nošah, na njem je bila zbrana nepregledna množica, ki je štela preko 20.000 ljudi. Staneka je nagovorilo več županov, po nagovoru so mu izročili častno diplomo. Govorili so tudi poslanci Klofdč, Tusar, Stejskal, Va-,cek, Mehura, zadnji v imenu Slovakov, ter zastopnika Jugoslovanov in Poljakov, dr. Korošec in grof Skarbek, Oba odposlanca bratskih narodov sta žela najživahnejše ovacije, ljudstvo jih je obsipalo s cvetjem. Govorniki so poudarjali nerazdružno zvezo med Jugoslovani in Cehi in so pozdravljali razveseljivo dejstvo, da je zveza s Poljaki od dne do dne trdnejša in globlja. Češki govorniki so med burnim, po več minut trajajočim pritrjevanjem ljudstva izjavili, da hočejo v zvestem orožnem bratstvu z 'Jugoslovani živeti in umreti. Dr, Korošec fe v svojem nagovoru popisal razvoj jugoslovanskega naroda, ki je po krvi in trpljenju vojnih let prišel do neizpodbojnega spoznanja, da je njegova edina rešitev samostojna svobodna država, Za tem ciljem bodo Jugoslovani stremili brez kompromisa in umikanja. V novo trozvezo Čehov, Slovakov in Jugoslovanov prinašamo svojo roko in srce, Za konsolidacijo Jugoslovanov ima načelnik Stanek veliko zaslug in Jugoslovani ga ljubijo kakor očeta. Groi Skarbek izjavi, da ne more sicer govoriti v imenu oficialne javnosti, a govoriti more v imenu onih milijonov poljskega naroda, ki vidijo v zvezi s Čehi in Jugoslovani prihodnjost Poljske. Poljaki se ne smejo presojati po izjavah prejšnjih političnih voditeljev, kmalu bo z Jugoslovani in Čehi združen ves poljski narod, kakor smo danes mi tukaj. Popoldne so priredili načelniku Si- nčku na čast banket, pri katerem je bilo govorjenih več navdušenih govorov na Jugoslovane in Poljake. Prireditev se je razvila v velikansko nacionalno manifestacijo. Zanimivo je, kako se je pri tem izrazila edinost vsega češkega naroda: Agrarca Stančka sta pozdravili obedve socialistični stranki in mu izrazili zahvalo. Pri tem so se poudarjale zlasti Stanekove zasluge za »ČeSko srce«, katero bratski druži kmeta in delavca. Ir Nemško-nacionalno časopisje ni moglo ministrskemu predsedniku odpustiti, da v svojem nastopnem govoru ni nemštva še prav posebe omenil in pohvalil. Očitali so mu, da se nc upa izrstiti imena »nemški?., in poslanec Teufel, ki je sam hotel postati minister, je kričal precl klopio dr. Hussareka: -»Kje je Seidlrrjev nemški kura?« Hussarek je uporne radikalne duhove ugnal in ie skrpal večino za provizorij, a nemško rogoviljenje vendar ni ostalo brez uspeha. V poslanski zbornic1 se je ministrski predsednik še varoval, da bi ne sto-| ril Seidlerjeve napake, in je govoril... po j Seidlerjevih tiradah na velik; poklic nem-j šiva v Avstriji bi rekli skoraj — zmerno. Sedaj, ko je prinesel provizr>rij, tega otroka svojih bolečin h krstu v gosposko zbornico, se mu ni bilo več treba ozirati na slovansko opozicijo; v gosposki zbornici veje stari fevdalni dub, tu se dela gosposka politika, nemštvo je v njej trdno zasidrano. Hussarek je torej nekaj dostavil svojemu prvotnemu govoru — govoril je o poklicu nemštva, kakor je gosposka zbornica Želela, in družba teh starih gospodov, katerih glavna naloga obstoji v tem, da ščitijo kapitalizem in zakone, ki jih narekuje pamet in socialna pravičnost, poslanski zbornici v korekturo, je zadovoljno prikimala. Tudi za to bo Hussarek dajal odgovor o Novem letu — če ga učaka. * * * Dunaj, 29. julija. Ob otvoritvi današnje seje gosposke zbornice je predsednik naznanil zahvalo dr. pl, Seidlerju za izkazano mu podporo. Nato je predstavil novega ministrskega predsednika barona pl. Hussareka in oba novoimenovana poljska ministra. Ministrski predsednik je podal svoj program bistveno tako kakor v poslanski zbornici. Le v izvajanja o notranji politiki je vpletel naslednji odstavek: Avstrija bo dosegla svoje poslanstvo samo tedaj, če bo i vsem svojim plemenom res skuona domo-j vina. Do tega cilja bo pa le prišla, če se bo redno zavedala, da je pravrelec njene kulturne moči v nemški narodni vrednosti. Nato so sejo prekinili, da je mogla proračunska komisija potrebno pripraviti. Ob 5. uri so sejo zopet otvorili in poročevalec baron pl. Plener je uvedel razpravo o proračunskem provizoriju. Rekel je med drugim, da je Hussarekov dostavek o nemškem plemenu vsaj večjemu delu gosposke zbornice zelo dobrodošel. Grof Czernin je izjavil, da je cesar Karel poslal nedavno objavljeno pismo ru-munskemu kralju na njegov — Czerninov — nasvet ter da prevzema za to vso odgovornost. S tem se je bil dosegel takojšen mir z Rumunijo. Naloga diplomacije ni, nadaljevati vojno pod lastnimi težkimi izgubami do uničenja nasprotnika, marveč če le kako mogoče, doseči časten mir, in to smo v tem slučaju storili. Vojvoda Beaufort je opozarjal na nevarni finančni položaj in priporočal, naj bi davčna komisija tudi med parlamentarnimi počitnicami nadaljevala svoje delo in pripravila potrebno za iesensko zasedanje. Dvorni svetnik Barvinski je govoril o avstro-poljskem vprašanju in se z ukrajinskega stališča zavzel za skorajšno rešitev notranjepolitičnih vprašanj. Strogo izvedena narodna enakopravnost na podlagi narodne avtonomije in kulturne povzdige narodnih plemen naše monarhije bi nam pridobila simpatije tudi pri sosedih in utrdila državni čut. Finančni minister baron pl. Wimmer je rekel, da neprestano preplavljanje z bankovci zares demoralizira finance. Kar je v njegovi moči, bo storil, da se v tem oziru položaj izboljša. Novi davki sami ne bodo zadostovali; treba bo štedljivosti na raznih popriščih vojaške in civilne uprave. Govorilo je še par govornikov in poročevalec, nakar so proračunski provizo-rij sprejeli. Nato so po kratki razpravi sprejeli tudi predlogo o plačilu za vojaške dajatve. Prihodnjo sejo skličejo pismenim potom. K naši tozadevni notici v preteklem tednu moramo dostaviti še to, da se zakon nanaša samo na tuje otroke, ki jih ima kdo v službi, ne pa na delo otrok na rodnem, domu. Otroci torej do 14. leta ne smejo nikamor v službo, tudi n. pr. za pastirja ne ali za pestunjo. Doba do izvršenega 14. leta naj bo namenjena šolanju otroka in njegovemu telesnemu razvoju. Zakon bo deležen še marsikake kritike, LISTEK. Večeri ob Lemanu. Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Deville. To je izgovor, gospod, ki pa ničesar ne razloži. Znano Rousseaujevo mnenje o tem je še danes resnično: težje si je misliti, da bi se bili štirje dogovorili, da bodo sestavili knjigo kot je evangelij, kakor pa da je bil kdo njihov resničen junak. In to je danes, ko je evangelij bolje preiskan, če bolj očividno, kakor je bilo kedarkoli poprej. Hainberg. Če bi se bili evangelisti dogovorili, kako bodo naslikali svojega junaka, bi se bili natančneje dogovorili; ne bilo bi pri njih toliko stotin majhnih razlik in neskladnosti, ki jim jih Strauss jezen očita in ki gotovo delajo težave eksegetom, zgodovinarju in mislecu pa nikakor ne branijo videti ene osebe pri štirih pisateljih, ki je opolnoma orisana ne le v glavnih dej-vih, ki so jih o njej soglasno povedali, ipak tudi v vseh potezah, ki ji jih vsak ed njih pripisuje. Ne vem n. pr., kako nogoče zložiti posameznosti, ki jih po-»io Matevž, Luka in Janez o jutru vsta- jenja — to me tudi nič ne briga — toda vem, da Matevž ne pripiše svojemu Kristusu nobene poteze ali besede, ki bi ne pristojala osebnosti Kristusa, kot jo slikata Luka in Janez, čeprav ima vsak izmed njih svojo pisateljsko individualnost in vsakega druga stran predmeta pesebno interesira. Ta višja formalna skladnost idej, pri materialni neskladnosti, ali vsaj nje videzu, nikakor ne more slediti iz dogovora, še manj iz samovoljnega izmiš-ljanja. Duhovnik. Saj imamo vendar natančne kritične dokaze za avtentičnost evangelija bolj številne kot za katerikoli zgodovinski vir, in ti dokazi se dan za dnem množe v -edanji znanosti. L c r o y. Ni treba dokazov; tudi brez njih je jasno, da si evangelijskega Kristusa niso izmislili evangelisti. Oni so vsi židje; to se vidi izrazito v njihovem slogu, celo v njihovem načinu mišljenja. Če bi si bili izmišljali Kristusa po svojem lastnem razumu, bi bili iz njega prav gotovo napravili ali voditelja zidov, ki premaguje pogane, ali — čc bi bilo z ozirtfm na zgodovino nemogoče — tipičnega rabina. Kakšen je bil takratni židovski rabin, vemo dosti dobro; saj imamo v talmudu slike Hillela, Gamaliela, R. Samuela. Vsak izmed njih je prepirljiv in for.. listieen ble-betač, zagrizen branilelj posebnosti svojega naroda, vsak vidi v malenkostih oostave vesoljstva, In s prav temi lastnostmi bi bili pokazali evangelisti Kristusa, ko bi si ga bili izmislili, samo da bi bili te lastnosti še poudarili, rafinirano razvili do najvišje stopnje. Za takega Kristusa pa, kot so nam ga faktično opisali, ki je vzvišen nad šabes, ki govori s Samaritanko, ki pravi, da bodo pogani z Vzhoda in Zahoda prehiteli v kraljestvu sinove Abrahamove, — z eno besedo, za takega Kristusa, ki ima najširše srce na svetu, in najširši razum, ter je skrajna antiteza židovskega rabina, ti ljudje nikakor niso imeli snovi v obsegu svojega mišljenja in teženja. S stališča literarne kritike je taka izmišljotina nemogoča. * S i e m i o n o w. Če vzamemo vprašanje od druge strani, merama reči, da bi evangelisti, če bi si bili Kristusa izmislili, iz njega bili napravili nekakega stoika. Pripisali b,i mu bili, posebno če so ga hoteli naslikati kot boga, nepremakljivo stanovitnost, pogum, oblast nad samim seboj, ki bi bila trdna kakor skala, To so lastnosti, katerih ve-' likost lahko navadni ljudje cenijo: Justum et tcnacem propositi... impavidum ferient ru'nae. Toda da je poleg tega mogoča tudi neskončno lepa čuvstvenost, ki čuti trpljenje človeštva — cla se ta Kristus more žalostiti nad poginom mesta, ki ga naprej vidi, in ne pade prav n'č s svoje vzvišenosti. da plaka na grobu prijatelja, da boža in poljiibinje otroke, da z cestninarji vjed sc ri takoj danes. Po kmetih, kjer se stavijo na znanje otroka vendar v celoti skromne zahteve, ne more biti govora o tem, da bo šola otroka tako okupirala, da potem ni sposoben za telesno delo, dasi je resnica, da duševno delo utrudi človeka tudi telesno in da napor možganov vpliva tudi utrudljivo na mišičevje. Poleg tega obstojajo oddaljeni kraji, kjer sploh otroci ne hodijo v vsakdanjo šolo, ampak le po enkrat na teden. Sedaj pa vzemimo neredki slučaj, da je otrok doma na prav majhnem posestvu, kjer nima doma ne dela ne hrane. Ali ni zanj naibolje, da gre služit in dobi tam primernega dela in zadostne hrane? Ali je za njegov razvoj bolje brezdelje v zvezi s pomanjkanjem hrane? Veliko dobrega stori ljudska šola in daleč smo od tega, da bi podcenjevali njen pomen. Najbolj je pokazala potrebo šole sedanja vojna; kaki reveži so vojaki, ki pogrešajo edine tolažbe v tujini: možnosti, razgovarjati se z domačimi pismenim potom! Noben vojak ne bo prišel domov kot načelen nasprotnik šole. A nobena stvar na svetu ni popolna in tako se bodo baš v zvezi z zakonom o delu otrok tudi oglasili glasovi, kako reformirati ljudsko šolo na kmetih. Kmetje sami žele te reforme najbolj, ker sedanja šola rodi marsikako neprimernost. Vzemite hribovskega otroka, ki je dovršil recimo tri razrede ljudske šole! Starši ga vzamejo domov; fant pa mora še vedno hoditi v zasilno šolo, dasi po znanju daleč presega tovariše in se ne more med njimi naučiti skoro ničesar. Ali bi ne bilo umestno, da bi se enkrat ugotovilo tisti minimum, kaj mora vsak otrok znati. In če kateri otrok zna z 10 leti dobro brati, pisati in računati, sploh to, kar se zahteva od absolventa zasilne šole, naj bo prost z 10 leti! Vemo, da ima ta stvar tudi svojo senčno stran in nikakor ne nameravamo tozadevno izreči kakega predloga, ampak hočemo stvar le sprožiti in dati v razmišljanje. Saj so splošno znane tožbe staršev, da se dorastli otroci nauče na poti v šolo od tovarišev več slabega kot pa v šoli od učitelja dobrega. Naše učiteljstvo bo gotovo znalo tu staviti konkretne predloge na podlagi lastne iz. kušnje. Nov firavnenravni položaj v Bosni? Zagrebška »Hrvatska Riječ« je dobila iz Sarajeva sledeč zanimiv dopis: Na dnevnem redu bosenskega političnega življenja je vprašanje, kakšen bo državopravni po- ■. 1 j s solzami moči noge, in ji zato odpusti grehe, ker jc veliko ljubila, da učencem noge umiva in je ž njimi najčuvstvovan ns večer slovesa — tega si niso mogli evangelisti nikakor niti izmisliti, niti si sploh' misliti. Toda oni gredo dalje: pripovedujejo brez obotavljanja o njegovi smrti na takratnih vislicah. Mogoče bo kdo rekel, da jih je k temu prisilila notoričnost tega glavnega dejstva; toda kdo jih je silil, da pri* povedujejo, da ga jc hlapec na lice udaril in mnogo drugih ponižujočih podrobnosti. S strani učencev, ki so hoteli povzdigniti svojega mojstra, tega nikakor ni mogoče razumeti. Toda oni gredo še dalje: brez obotrvljanja pripovedujejo, da je bil njihov junak pred trpljenjem žalosten, da jc prosil Očeta, naj mu odvzame kelih trpljenja, da ga jc skrbelo, da se je bali — Po vsem tem se mi zdi absurdno dvomiti o objektivnosti evangelistov. Pripovedovanje takih reči sc je moralo zdeti starim kristjanom nerazložljivo in je izzivalo zasmeh in ugovore pri gnostikih; v resnici tega ni mogoče drugnče razložiti kakor z resničnostjo dejstva in nujno odkritosrčnostjo pišočih prič. "Nazadnje pa je tak Kristus, ki je vsestransko človeški, velikan v slabosti, vzvišen v čuvstvenosti, neskončno višji kot brezsrčni stoik. Mi to danes razumemo, ali bolje rečeno, čutimo. Toda iakeoa Kristusa si ni mogoče izmisliti. (Daljk.1 ložaj teh dežel. Zelo se zanimajo »to vprašanje ogrski odločujoči faktorji. Meseca januarja je bil v Sarajevu in Mostaru mejni grof Pallavicini, ki je prišel v dotiko z uradnimi osebami in predstavitelji raznih verstev. Z vodilnimi političnimi oeebami nI bil v kontaktu. Pred kratkim je potoval po Bosni kaloški škof Varadi, ki j« iskal zvez , Hrvatl-katoličanl in jih skušal pridobiti sa idejo združitve z Ogrsko. Razen tega »e vrli za to idejo najmočnejša propaganda med Srbi. Tu v Sarajevu '•o trije mažarski emisarji, ki se trudijo na vse mogoče načine najti pristašev med Srbi za to idejo. Ti pripovedujejo Srbom, da so našli med Hrvati že pristaše, in sicer med frančiškani. To je seveda enostavna izmilljotina. Vsi Hrvati so odločno proti združitvi Bosne z Ogrsko. Med Srbi se deluje preko sarajevskega metropolita Le-Hce. On je posamezne ugledne Srbe pozival k sebi in jih nagovarjal, naj se »javijo ta direktno združitev i Ogrsko. Vsi Srbi to odločno odbili tako izjavo. Poudarjali •o, da bi bil edino stari bosanski sabor legitimiran se izjaviti o tem vprašanju. Srbi so ga opozorili na dogodke v začetku vojske Srbom obljubljajo v Bosni srbski, Hrvatom na Hrvatskem hrvatski kurz, ker »o se baje v Pešti in na Dunaju prepričali, Ha Hrvati in Srbi niso en narod. Danes stoje stvari tako: Avstrija je prepustila Bosno Ogrski, dočim niti enega koščka Dalmacije ne da Hrvatski. Ogrska se mora le izkazati, da je za to večina ljudstva v Bosni, kar se ji pa ne bo posrečilo. Emisarji iz Ogrske trdijo, dd je bosensko vprašanje zelo akutno in pre-«antno. Za idejo združenja Bosne z Ogrsko ne morejo pridobiti niti mohamedancev, fceprav se Šerif Arnautovič in okrajni gla var trud k>, najti me d njimi pristaše. Italijanska poročila naj bi vzbudila vtis, da naši letalci v teh dneh skoro niso bili v zraku. Kljub temu pa trdijo, da smo zgubili kar 107 letal. Navedene avtentične številke dokazujejo, da so naši letalci v teh težkih dnevih delovali junaško in požrtvovalno in da so bili popolnoma kos svoji nalogi. Italijansko poročilo. 29. julija. Znatno delovanje sovražnega topništva v Veltlinu, dolini Brente, ob Plavi in pri Ponte di San Doni. Vzhodno od Grappe so nale pozvedovalne patrulje privedle ujetnikov. Dve sovražni letali smo v zračnih bojih sestrelili, tretje je zbilo paše obrambno topništvo. Albanija. Ob reki Semeni, pri mostu Cuci, smo včeraj krvavo odbili sovražne prodiralne poskuse. Z italijanske fronte. Curih, 29. julija. »Secolo« poroča s fronte, da je med Rlvo in Asiagom zopet oživel močan topniški ogenj. Curih, 29. julija. »Corriera della Sera« poroča, da so ameriški oddelki za Italijansko fronto dne 22. juljja odšli Iz prlsjanllča Boston. So to pijonjrske čete in tehnične formacije z ameriškim topništvom. Bilka oa Francoskem. . NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. julija. Veliki glavni stan; Vojna skupina kraljeviča R u p e r t a. Delne napade, ki so jih Angleži izvajali severno od Lyse, severno od Scarpe in na širši fronti na severnem bregu Somme, smo odbili. Mariborsko pismo. Maribor, 28, julija 1918. Kakor smo zvedeli, je bil priziv lastnika gostilne pri »Zlatem jagnjetu«, g. Goleča, ki mu je mestni magistrat zaprl gostilno, ugodno rešen in bo gostilna v kratkem zopet odprta. Tako se je vendar enkrat pokazalo, da tudi gospodje na mariborskem magistratu še niso vsemogočni. Toda kdo povrne g. Golecu škodo, ki jo je imel, ko mu je bila gostilna toliko časa (več kot dva meseca!) zaprta? Okrajno glavarstvo je odredilo zaplembo zgodnjega sadja in jagod za mariborsko mesto in politični okraj Maribor okolica. Pridelovalci sadja smejo svoj pridelek prodati le prehranjevalnemu uradu okrajnega glavarstva Maribor ali trgov-eem oziroma zavodom, ki jih ta urad ozna-fi. Obenem so določene nakupne cene: ea jagode (robidnice, borovnice, maline, brusnice) po 1.70 K, za marelice 4 K, za breskve 2 K ter zgodnje hruške ln jabolka 1.30 K za kilogram. Slučajno nam je prišel v roke jedilni list restavracije »Narodnega doma« v Mariboru iz leta 1910. Tu vidimo sledeče cene: golaš zjutraj 24 vin., zvečer 36 vin.; obed: juha, meso, dve prikuhi, 60 vin.; pečenka 40 vin.; pečen piščanec, zrezek 60 vin.; riiot 48 vin. 1. t. d. Toda to so cene boljše restavracije. V navadnih gostilnah bo bile cene še nižje. Bilo je to nekdaj, ne, to smo že sami doživeli. Vzlic temu se zdi danes, kakor da nas bi te cene prestavile v neko čudno deželo bajk .. . Boji z Italijani. ~ AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. julija. Uradno se poroča: Na italijanski fronti topovski boj in praske. V Albaniji je bil vsled naših sunkov izzvani protipritisk sovražnika močnejši. Naše postojanke ob kolenu reke Semeni so bile petkrat cilj silnih napadov, ki so vsled hrabrega zadržanja od artiljerije iz-borno podpiranih branilcev vseskozi krvavo omagali. Tudi v gorovju Mali Siloves je sovražnik štirikrat zastonj napadel. Bil jc deloma z ognjem, deloma s protlsunkom vržen nazaj. Načelnik generalnega štaba. Delovanfe naših letalcev. Dunaj, 29. julija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko časopisje je pisalo, da je delovanje naših letalcev v času od 15. do 25. junija, torej med bitko ob Piavi, odpovedalo. Temu nasproti se na podlagi uradnega gradiva ugotavlja: V času od 15. do 30, junija je bilo izvršenih 1886 poletov, pritrjeni zrakoplovi so se dvignili 779krat, letalci so napravili 1595 posnetkov sovražnih postojank in z dobrim učinkom zmetali za 18.554 kg bomb. V času od 15. do 25. junija je bilo sestreljenih 17 naših letal, 12 jih je ostalo pri sovražniku, 19 se jih je vrnilo z ranjenci. Mi obžalujemo smrt 19 junaških opazovalcev in pilotov. Poleg tega je bilo 24 letalcev ranjenih. Sovražniki so izgubili 48 letal, od teh iih je ostalo v naši posesti 8. Vojna skupina nemškega cesar j e v i č a. V bojnih odsekih južno od Aisne je bilo dopoldne mirnejše. Popoldne smo severno od Villemontoire delne napade sovražnika, ki so sledili silnemu artilerijskemu ognju, s protlsunkom odbili, V noči od 26. na 27. julij smo približno med Ourcqom in Ardro naše prednje bojno ozemlje po načrtu Izpraznili in obrambo prestavili na prostor Fere en Tardenois — Ville en Tardenois, So^raž niku je naše premikanje ostalo skrito. Dne 27. je sovražno topništvo streljalo ie na naše stare črte. Zadnje straže so ovirale njegove čete, ki so se šele popoldne obo-tavijaie tipale naprej, da se niso bre? boja polastile od nas zapuščenega ozemlja. Vče raj je sovražna pehota pod močnim varstvom ognja skušala priti do naših novih črt. Slabotni oddelki, katere smo pustili pred bojiščem, so sprejeli sovražnika Is bližine z ognjem pušk in strojnih pušk in mu zadale občutne izgube, Tudi topniški in bojni letalci, ki so nastopili že dan poprej, so našli v prodirajočih kolonah in oklopnih avtomobilih sovražnika hvaležne cilje. Pred močnimi napadi sovražnika pri in jugovzhodno od Fere en Tardenois se je naša posadka na prednji postojanki, ko je izvršila svojo nalogo, na povelje umak nila na svoje črte nazaj. Večkrat ponovljeni napadi sovražnika so povzročili ljute boje, ki so se končali s tem, da smo vrgli sovražnika nazaj. Pri tem so se pod vod-stvom generala Pachelina vzhodno- in za hednopruski polki, ki so že na višinah se verozahodno od Chateau Thlerrvja in od začetka bitke skoro vsak dan odbijali več. kratne navale francoskih in ameriških divizij, tudi včeraj zopet posebno izkazali. Poročnik Loewenhardt je priboril svojo 45. zračno zmago, pl. Ludendorff. Francosko poročilo. 28, julij«. Severno od Marne so Francozi ponoči nadaljevali svoje prodiranje. Nekateri njihovi deli so dosegli južni breg Ourcoua. Na desnem bregu se zopet bližajo cesti Dormans—Relms. V Champagni smo odbili več nemških napadov na nove postojanke severovzhodno od St, Hilalre, Svoje črte smo popolnoma obdržali. Angleško poročilo. 28. julija zjutraj. Pri uspešnih sunkih jugovzhodno od Arrasa in pri Lokerju smo ugrabili ujetnike ln zaplenili strojne puške. — 28. julija zvečer: Nobenih poročil. Reuter poroča: Nemško umikanje se vrši zelo v redu; vendar je umikanje uspeh zaveznikov. Američanom so omogočili francoski tanki, da so počasi prodrli v dolino Ardre. nesrečila. Nemško vojno vodstvo tudi xa en dan ni izgubilo proatostl delovanja. Tisoče, ki danes .pokrivajo bojišče med Sois-sonsom in Chateau-Thierryjem in med Cha tlllonom ln Reimsom, bo ententa pri poznejših bojih pogrešala. Ofenzivna moč j« omagala ob odporni s(H nemških črt in se jc zadušila v lastnih izgubah, Nemška fronta »e je sicer južno oa Soissonsa pri prvem navalu nekoliko umaknila, pretrgana pa nt bila nikjer. Nič ne dokazuje bolj jasno svobodo delovanja, ki j« ostalo nemškemu vojnemu vodstvu, kakor dejstvo, da se fronta ni preložila pod pritiskom sovražnega napada, marveč šele potem, ko j« bil uspešno odbit. Letnik 1920 ▼ Franciji pod orožjem. Dunaj, 29. julija, »Telegraphenkom- pagnle« poroča Iz Pariza, da je vojni odsek francoske zbornice po govoru ministrskega predsednika Clemenceaua, ki je utemeljeval potrebo vpokllcanja starostnega letnika 1920 tozadevni zakonski načrt soglasno sprejel. Bojna vrednost ameriških čet. Berlin, 29. julija. O načinu boja ln vojni sposobnosti ameriških čet poroča vojni poročevalec lista »Vorw*rts«: Američani se bojujejo deloma v strnjenih divizijah, deloma so prideljeni drugim poveljstvom. Opremljeni so vsi zelo dobro. Ameriška armada ima kakor francoska armada veliko število divizij črncev, vendar pa ti doslej še niso nastopili. Med ujetimi Američani je relativno velik odstotek nemških imen. Kakor pripovedujejo, morajo med ameriškimi voditelji nemški potomci igrati veliko vlogo. Bojne vrednosti ameriških vojakov se po splošni spdbl frontnih čet ne sme podcenjevati. V boj gredo z naivno predrznostjo. Naučili se pa še niso bojevati v gostih vrstah. Sta-tega coia, Dogodki v Rusiji- Čeho-Slovaki Curih, 29. julija. Čeho-Slovaki korakajo, potem ko so zavzeli Jaroslav, proti Moskvi. Pridružujejo se jim številni uporni kmetje. Nove ameriške čete. W«shington, 29. julija. (K. u<) Reuter: Kakor se' poroča, bodo organizirali Se dva nova armadna zbora. Prodiranje Čeho-Slovakov. Berlin, 29. julija. »Berliner Tageblatt« poroča iz Stockholma: Po zavzetju Sisra-ma ob Volgi s strani češko-slovašklh čet so sledili silni masakri proti delavcem, katerih je bilo več tisoč pomorjenih. Imena yseh umorjenih članov sovjeta so znana. Stanovanjskega komisarja je razdraženo ljudstvo raztrgalo na kose. Člane boljševl-ike rdeče garde so v masah v skupinah po 30 do 40 usmrtili. Basel, 29. julija. »Telegraphenkom-pagnie« poroča: »Temps« prinaša vest, da se med Čeho-Slovaki na Ruskem bojujejo že dolgo tudi Francozi in Japonci. Skrajšanje fronte na zahoda. Dunaj, 29. julija. (K. u.) Od dobro poučene strani se o vojaškem položaju na zahodu poroča: Nemško fronto na zahodu so pomaknili od Marne nazaj. K temu je pristaviti sledeče: Nemški sunek zahodno od Reimsa je prisilil entento k protiodred-bam, ki so šle preko čiste obrambe. Ta se je razvila z močnimi silami v ofenzivo, ki je bila naperjena proti vzhodnemu ln zahodnemu kotu čet, ki so prodrle čez Mar-no. Tu so nameravali prodreti, da bi nemškim četam, ki so najdlje prodrle, zastavili not, ta namera se je v polnem obsegu po- PoIMfae novice. -f Naši internirane! v inozemstvu in zunanje ministrstvo, »Mllitarische Rundschau« piše: C, ln kr. zunanje ministrstvo je izdalo naznanilo, v katerem skuša nastopiti proti v zaledju razširjenemu mnenju, kakor bi bila država na svoje v sovražnem inozemstvu pridržavane pripadnike pozabila. Precej dolgo naznanilo vzbuja sicer vtis, da so naše oblasti za oblažjtev usode teh obžalovanja vrednih državljanov dejansko marsikaj ukrenile Ako pa notranjo vsebino uradnega naznanila in številke, k} označujejo izdatke za navedeno svrho, natančneje premotrl-mo ln ako zlasti vemo, kako neumorno ln brez ozira na stroške skrbe Nemčija jn sovražne velesile za svoje v enakem položaju nahajajoče se pripadnike, pridemo do spoznanja, da se je z naše strani doshj zelo malo storilo. Izjava zunanjega ministrstva, ki naj bi bilo sebi samemu Izdano spričevalo o dobrem obnašanju, je videti bolj kot ponesrečen opravičevalni roizkus. Upamo, da bodo delegacije, ki se bodo pač končno enkrat sešle, stavile v tem oziru na gospoda zunanjega ministra, ki je še vedno obenem skupni finančni minister, zelo natančna vprašanja. -j- Zborovanje slovenske socialno-de-mokratične stranke. V nedeljo, dne 28. i mes., je imela slovenska socialno-demo-kratična stranka svoj strankin shod v Mestnem domu v Ljubljani. Navzočih je bilo krog 200 slovenskih socialističnih zaupnikov. Hrvatske socialne demokrate sta zastopala sodruga Delič in Bukšeg iz Zagreba. Bosanski socialisti so shod brzojavno pozdravili. Govorili so sodrugi Kristan, Delič, Petejan, Kopač, Čobal in Regent. Sprejeta je bila cela vrsta resolucij, med drugim tudi, da zahteva jugoslovansko delavstvo združitev troimenega jugoslovanskega na doda v lastno demokratično državo ter bo v dosega tega cilju zastavilo vse svoje sile. '-f Sprejem! pri cesarja. Cesar je 29. t. m. sprejel generalnega guvernerja v Črnigori gen. majorja grofa Clam-Martinica ln trgovinskega ministra barona Wleserja. + Poljsko kolo. Poljski listi poročajo, da je poljski kmečki poslanec Kubik pinskega skupina) izstopil iz Poljs kola, ker se ni hotel pokoriti sklepu k___, da bi glasoval za proračun. Sedaj se nahajajo Izven Poljskega kola Vsepoljaki, poljski socialisti ter poslanca Sliwinkaki in Kubik. + Papež in poljsko vprašanje. Italijanski listi napovedujejo it vatikanskih krogov, da bo v kratkem objavljena važna papeževa izjava o poljskem vprašanju. + Nemško vojno sodišč« obsodilo SM>U ™#Mke mlnkt™. Kakor poroča wolffov urad, je nemško vojno sodišče obsodilo bivše ukrajinske ministre, ki so podpisaliBrest-Litovski mir, a so jih Nemci odstavili ln aretirali. In si-cer sta obsojena bivši ministrski predsednik Holubovič ln vojni minister Žukovsklj na dve leti ječe, notranji minister Tkačen-ko, minister Gajevski in drugi pa na eno) leto ječe. Berlinski »Vomfirts« pravi, da je ta proces, ko nemško vojno sodišče sodi ministre tuje države, ki so poklicali nemške vojake v deželo in podpisali »mir« v Brestu Litovskem, unlkum v mednarodnem pravu. ■f Dr. Helfferich ▼ Moskvi. Državni minister dr. Helfferich je dne 29, t. m. do-šel v Moskvo in prevzel posle diplomatlč-nega zastopstva. -f Nemčija naj plača vojno odškodnino, Angleška in zavezniki naj, kakor piše »National Review«, zahtevajo od Nemčije 1000 do 2000 miljard mark vojne odškodnine; ta vsota naj se zavaruje z zaplembo bogatih nemških mineralnih zakladov. Wllson je, kakor omenjeni list s posebnim zadoščenjem poudarja, tej vojn' odškodnini pritrdil. + Hrvatska kriza. »Politika! Hirado, dobiva Iz Zagreba: Zagrebški politični krogi so bili zelo Iznenadeni vsled vesti o odstopu bana Mihalovicha. Tu so mislili, da bodo zadnja banova odkritja v saboru okrepila njegovo stališče in hrvatsko-srb-sko koalicijo. Niso pa računali na to, da si bodo krogi in stranke, ki so že pred letom delali v interesu zveze Rauch-Frank, izbrali ravno ta čas, da pridejo zopet do vpliva, V saboru sicer mislijo, da ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle na temelju zadnjih vesti še nI obračunal t Ml-halovichem, ali sedaj so že v Zagrebu po-vdarili potrebo osebnih sprememb, da celo v sistemu, kar bo končno povzročilo odstop bana Mihalovicha. Ali Pavel Raucb niti tedaj ne bo ban, ampak bo nasledil bana Mihalovicha hrvatski minister Drago-tin Unkelhauser. + Stavke na Angleškem. Iz Londona Eoročajo dne 28, t, m.: Na zborovanjih me-anikov se je nekAj okrajev odločilo za Stavko v torek (30. t, m.), drugI so sklenili ostati pri delu. V Birminghamu so vsi okrožni komisarji ln zaupniki priporočali stavkujočim, naj v ponedeljek spet pričnejo delati in naj prlpuste odločitev spo« ra narodni delavski posvetovalni komisiji V Coventryju je stavka končana. -f Radi delavskih razmer v Trbovljah, prikrajšanje preživnine komandiranlh ln pod vojnodajatvenim zakonom stoječih rudarjev, radi nedeljskega počitka paznikov in poduradnlkov ter plačila nadur je posl. dr. Benkovič interpeliral ministra za jav« na dela ln deželno brambo, dalje radi preganjanja posameznih delavcev in podurad' nikov iz političnih nagibov itd, -f- Imenovanje prehranjevalnega mini* stra. Budimpešta, 29, julija. Prehranjevalni minister je bil imenovan za voditelja druž* be za ljudski blagor (Volkswohlfahrtsga> sellschaft). Nadvojvoda Viljem ukrajinski het« man. Lvovsko »Ukralnskle Slovo« poročaj da v smislu akcije grofa Forgacha na Ukra* jlni odstopi Skoropadsky kot ukrajinski hetman. Novi hetman postane nadvojvod« Viljem, sin nadvojvode Karola Štefana. -f Akermman in Chiocim odstopi Rm munlja Ukrajini. Švicarski listi poročajo, da se je dosegel v besarabskem vprašanju sporazujn med Rumunijo in Ukrajino, Na tej podlagi odstopi Rumunija Ukrajini Cho# cim in Akerman, Rmunske lete so te kra* je že zapustile. VeMalniškl proces oa Dooalo. Dunaj, 29. julija. Vsi dunajski večernlki prinašajo ena« ko se glaseča poročila o veleizdajniškent procesu proti dr. Ivanu WerthelmU, iz katerega posnemamo najvažnejše točke. Pred senatom armadnega divizijskega sodišča na Dunaju se je imel danes zagovarjati enoletni prostovoljec četovodja dr, filozofije Ivan Werthelm, ki ;e bil obtožen zločina veleizdaje po § 334. voj. k. z. Podlago obtožbe tvori govor, ki ga ja govoril obdolženec povodom velike delav-ske stavke dne 20. januarja v X. dunajskem okraju na javni cesti pred delavskim mom v Favoritnu ob navzočnosti velik« množice stavkajočih delavcev in daladfc Glasom obtožnice je dr. Wertheim v svojim govoru poživljal delavce, da naj se upro vodstvu, ker je proti delavstvu in od vlade podkupljeno. Delavci naj se torej ne vrnejo na delo, marveč naj ■ splošno vstajo končajo vojno. Tej splošni vstaji delavstva bi so gotovo pridružili bratje v drugih državah in edino na ta način bi bilo mogoče izsiliti splošni mir. V to svrho naj se vstaj-no gibanj* razliti tudi na Francosko, Nemčijo ln Rusijo ter naj se dvigne ljudstvo proti kasti visoke gospode, proti grofom in ekscelencam ter proti gotovim gospodom, ki jih mora ljudstvo vzdržati. Dr. Wert-heim je baje nadalje poživljal ljudstvo, da naj zahteva osvoboditev dr. Adlerja ter da naj posnema rusko revolucijo. Baje je govoril ta svol govor z namenom, da povzroči upor in državljansko vojno ter je na ta način zakrivil zločin veleizdaje. V utemeljitvi pravi obtožba: Dne 14. januarja 1918 je prišlo v Daimlerjevih tovarnah v Dunajskem Novem mestu do stavke, ter se je stavka razširila tudi na Dunaj in skoraj na vse dunajsko delavstvo. Svoj vrhunec je dosegla stavka v dneh med 17. in 20. januarjem t.. L Vodstvo socialno-demokratične stranke se je trudilo preprečiti izbruh generalne stavke ter spraviti delavstvo zopet na pravo pot. Dasiravno so bile prvotno krive stavkam prehranjevalne težkoče, se je kmalu spoznalo, da so anarhistične socialistične skupine zlasti na Dunaju to gibanje hotele porabiti, da bi privedle do nasilnega preobrata v državi z namenom, da realizirajo svoj anarhistični program. Bilo je opažati stremljenje nastopiti % nasilnimi sredstvi proti obstoječemu režimu in z naslonitvijo na Rusijo tudi pri nas uresničiti boljševiški ideal. Razširjali «o se letaki, ki so vsebovali isto temeljno misel. Obtoženec »e je hotel 20. januarja v ipremstvu svoje žene udeležiti shoda, ki je bil napovedan za ta dan v delavskem domu v X. okraju. Shod pa je bil že od poll-dje razpuščen in pred delavskim domom je stala policija, da delavstvo ni moglo vdreti zopet na zborovaliSče. Na cesti je stalo vse polno delavcev in delavk, ki so se razgovarjali o položaju, zlasti pa disku-tirali q tem, ali naj se uklonijo zahtevi strankarskega vodstva in se vrnejo na delo ali ne. Obtoženec je ob tej priliki govoril omenjeni govor, ki vsebuje zločin veleizdaje. • • • Razprava se je pričela ob 9. dopoldne. Vriila se je javno. Po prečitanju obtožbe je vprašal vodja razprave obtoženca, ali prizna, da je kriv. Dr. Wertheim je kategorično zanikal svojo krivdo ter slikal svoje življenje. Njegov oče je bil časnikar strogo konservativne smeri, Dva brata in svaka je izgubil obtoženec v tej vojaki, Vsi trije so padli. Svoj filozolični doktorat je napravil obtoženec na Dunaju ter ves čas svojega študija ni pripadal nobeni organizaciji in nobenemu društvu na Dunaju. Izdal je pedagogične spise, ker je bil to njegov poklic. Preživljal se je s poučevanjem ter je Imel privatno šolo na Dunaju. Nato je bila zaslišana njegpva žena Hilda Wertheim, hčerka dvornega svetnika dunajskega poštnega ravnatelja Hof-manna. Tudi ona je absolvirala filozofič-ue študije na dunajskem vseučilišču in bila prej učenka svojega sedanjega moža Njene izpovedbe se krijejo z izpovedbami soproga ter je že izjavila, da je bilo pri govoru njenega moža navzočih k večjemu 70 oseb. Na policijskem komisarijatu je hotel komisar dr. Wertheima že izpustiti, neki policijski agent pa je v tem hipu popravil in dopolnil svojo izpoved, vsled česar se je vzdržala aretacija. ' . j Kot priča je bil nato zaslišan državni poslanec Seitz, ki je izpovedal: Stavka meseca januarja me je zelo presenetila. Stavka nikakor ni imela političnega značaja, marveč je bila prava lakotna stavka. Slaba prehrana, prevelik napor pri delu in dejstvo, da so prišli civilni delavci pod vojaško poveljniitvo, vse to je povzročilo med delavstvom tako ogorčenje ln raz- foloženje, da je moralo priti do stavke, ake stavke se bodo vedno vršile. Dočim je bila sicer naloga strankarskega vodstva organizirati delavstvo, je bila to pot njena naloga povsem druga. Vsled tega je prišlo do nesporazumljenja med vodstvom in delavci, ter so delavci svoje voditelje imenovali plačane pomlrjevalce (Be-schwlchtigungshofrSte). Letaki so izražali celo mnenje, da so voditelji stranke zaslužili, da jih postrele. Poslanec nadaljuje: Mi nismo tako strahopetni kakor država] ki voha povsod veleizdajstvo. Strankarsko vodstvo se je pogajalo z vlado ter smo postavili zahtevo, da mora grof Czernin izrecno izjaviti, da je pripravljen skleniti mir, ker je bilo delavstvo mnenja, da je grof Czernin ovira miru. Poslanec Skaret je izjavil: Stavka ni bila nikakršno politično gibanje, marveč izbruh obupa delavstva. Razmere so postale za delavstvo neznosne. Zgodilo se jc, da so z rešilnimi vozovi vozili delavce iz delavnic. Vsled pomanjkanja premoga je prišlo fflOPgo filpflfj u fl|nnirijsl Plesničar in A. Roječ. * jjg| (■ p Knjigarna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici, Gosposka ulica, bo y prihodnjih dneh pričela zopet poslovati, p Ročne granate nam jemljejo naše ljudi. Žrtve ročnih granat in drugih eksplo-zivnih snovi na Goriškem se množe. Skoraj ni dneva brez nesreče. V petek dne 26. julija je našla neka ženska med Prevalom in Solkanom vrečo ročnih granat. Ne ve-doč, kaj je v vreči, je vrečo stresla na tla, Pri tem so granate eksplodirale in žensko nevarno ranile. Žensko so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer bo težko okrevala. V soboto dne 27. julija je v Grgarju pri koso ob ročno granato, ki je eksplodirala in ga težko raniia. Še preden je prišel bližnji duhovnik župnik Jakob Rcjec iz Solkana z zakramenti za umirajoče, je nesrečnež izdihnil. — In taki slučaji so postali že čisto vsakdanja potreba na Goriškem. p Svojega moš.a ustrelila. Ob cesti, ki pelje iz Goričice pri Rebku v Rihemberg stoji ob cesti gostilna Kljun, ki spada pod katastralno občino Buj<\ županstvo Rihemberg. Med možem Mihaelom Kljunom m ženo je vladal večen prepir, ki je končal s tragedijo. Pred dnevi je sklenila žena svojega moža umoriti. V ta namen je odpravi-Ia svoje hčere z doma. Ko je prišel mož z dela domov in je pričet pripravljati sebi m delavcem večerjo, ker žene ni bilo, je pristopila žena k njemu ter ga s samokresom ustrelila. Oddala je nanj pet strelov. Mož jc bil na mestu mrtev. Delavca sta zbežala, žena pa sc jc še tekom noči sama javila na orožniški postaji v Rihembergu češ: »Hudiča sem ubila.« Sedaj se nahaja v preiskovalnem zaporu v Ajdovščini. Ker na Goriškem še ni porote, pride ženska naj-brže pred tržaško porotno sodišče. p Po ceni žveplcnke v Gorici. V Gorici prodajajo žveplenke po 32 vinarjev škatljico. g Centralizacija izvoza živil na Ogrskem. Budimpešta, 29. julija. Prehranjevalni minister namerava centralizirati na celem Ogrskem ves izvoz živil. Ves dobiček iz izvoza hoče ogrska država imeti zase. Eksportnim firmam se bo prepustila samo provizija 4 odstotkov. Izvoz gotovih živil bo samo v tem slučaju dovoljen, če se trgovci obvežejo, da bodo oddali za državne uradnike gotove množine živil pod maksimalno ceno. g Preskrba stihe Uaje za zimo. Brez ozira na uspeh letošnje košnje sena in otave ie odredil urad za ljudsko prehrano, da se kolikor možno preskrbi suhe klaje za zimo ter da se izkoristijo vsa v to nudeča se sredstva. Da se klaje več prikrani, naj se izkoriščajo pašniki, nabira zelenje in spravlja gozdna trava z listjem. Za suho zelenje bo erar plačeval po 3 K, za listje pa 1 K 50 vin. za 100 kg. Izkazalo se je pa, da mnoge občine in posestniki ne samo, da tega ne nabirajo, marveč delajo pri tem še zapreke, posebno vojaštvu in zlasti šc taki, ki so sami z vsem dobro preskrbljeni, dasiravno bi bili zato dobro odškodovani. Posestniki in občine sploh sc opozarjajo, da v interesu splošnega b 1 a g r a pri tem nikomur ne delajo ne samo zaprek, marveč naj gredo, posebno pa še vojaštvu, dobrohotno na roko, kolikor le mogoče, da se na ta način pridobi čim več suhe klaje za zimo. g Letošnji mak se zapleni za državo kakor lansko leto. Prevzemna cena znaša 250 kron za 100 kg. a Oddaja mesa. Jutri, v sredo, 31. t. mes., se bo oddajalo za vso Ljubljano po 10 dkg mesa na osebo. a Meso na zelene izkaznice B št, 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1400 prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, dne 31. t. m., popol- dne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. ure št. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure št. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure št. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure št. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure št. 1201 do 1400. a Prodaja koruznega zdroba in ješpre-nja od četrtka, dne 1. avgusta do vštete sobote, dne 3. avgusta, se bode oddajala na izkaznice za moko in sicer v I. do V. okr. po '4 kg koruznega zdroba, kiloglram stane 1 , in v VI. do X, okraju po 1/4 kg je< šprenia. Kilogram stane 1 K. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. G. Zdenka Kol-ova: V našem uprav-ništvu se nahaja za Vas pismo pod štev. 2346. Izvolite nam javiti Vaš naslov ali pa se oglasiti osebno. Opozarjamo na današnji oglas domače tvrdke F r. H i 11 i, zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev, Ljubljana, Sv. Martina cesta štev, 2. kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene deželne in gozdne oridclke (mahne, lagode, med itd.) KUPUJE po najvišjih M. RANT, KRANJ. 1917 za pisarno sc išče. — Ponudbe na: peštni predal 151 v Ljubljani. HC!, Droa hrastova, bukova, gabrova, brezova, jel-ieva, ccpljena ali okrogla, 1 m dolga, kakor tudi kostanjeve, hrastove m bukove giSaaS;*, In vsak drug les kupuje po najvišji ceni ALOJZIJ PLAUSTEINER, Št. Jurij ob južni železnici. Plačilo takoj proti duplikat-voz. listu. nSGHBSgŠta SrMEl?,l! PRODA SE Prvovrstni nemški »lici m ia dame, kakor tudi izkušnja za sposobnost. Vprašanja na upravo našega lista pod št. 2635. s popolno opravo. — Več pove štvo »SLOVENCA« pod št. upravni-2005. f&ZiMa Havličkovo nam. 32. m fff, Praga, ll. 3396 L a _------ (sirkove) po 8 kron II. a po 7 kron za komad v zavojih po 5 kg proti povzet,u kakor tudi riževe metle v vsaki množini dobavlja tvrdka VACLAVA FILIPA vdova, Jablonne n. Orlici.__ RfflTSKtBl^ ri meni kupljene ŠIVALNE STROJE 1AZAJ in plačujem po najvišji ceni. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: JOS. PETELINC, tov. zaloga šivalnih strojev, 2255 LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 7. Pi 1 dam 15.000 do 20.000 kron. Naslov pove upravništvo pod štev. 2616. Mpiie if kmifo izborne kakovosti, tudi v večjih množinah, pošilja IVAN OGRIN, LJUBLJANA, Gruberjevo nabrežje štev, 8. Išče se meblovana R' trg. akademije in slovenske trg. šole, s šestletno prakso kot gradbenem podjetju, ŽELI PRISTOPIH k 'zmii: v blagajničarski oddelek. Cenjene ponudbe do 10. avgusta na upravništvo »Slovenca« pod št. 2593. z eno, če mogoče z dvema posteljama. ■ Ponudbe pod M. R., na upravo lista. slu® Zarezano Dobavljam H-portland v grudah jpsr SBUajBuafi za jesensko in spomladansko gnojenje po najnižji ceni samo na vagone, — Naročila se izvršujejo po vrsti ter se naj naslovijo na: JOSIP NOVAK, Brezovica pri Ljubljani. jap- ZAMENJA SE a M i!!!! poizve se v trgovini J. SCITILLER, Ljubljana, Kongresni trg št. 6. 2634 SlB ^sEvis. 'd •• VaSSv? vso avoj žili a ima naprodaj 2631 VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana. Oddajajo se samo celi vagoni! :: in use ii na debelo in drobno KUPUJE »Herbs" zadruga za vzgojo in izkoriščevanje zdravilnih rastlin, korenja in sadežev z o. j. 2629 ZAGREB, Jurišičeva ulica št, 18, Ponudbe z vzorci in cenami. ::: ki sc je že eno leto učil v trgovini mešanega blaga, išče boljšega mesta v kaki trgovini v mestu ali na deželi. Vstop ta koj. Ponudbe sprejema uprava »Sloven ca« pod štev. 2619. 7.a pranje perila, lzborno poneče in prekaša doslej v prometu ee nahajajoče izdelko. 1 Ki t. j. i kg K 12.—; 1 navoj z 10 kg K. 23.—. Preprodajalci dobe popust pri paročbi celega zaboja z 2:*>o kosi. Belo mineralno milo za cisterno rok ia flnejšega perila, 1 zavoj 82 kosov K 14.—. Nadomostek za toaletno milo v raz-nih barvali, lepo (lisec, 1 zavoj 32 kosov K 18.—; roza barve, 1 zavoj 24 vol kosov K 18.—. liaz-pošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj bo pošljo polovica znoska naprej. — Najmanj so more naročiti en zavoi v.sako vrste. Izvozno podjeto M. Junker v Zagrebu 4t. 38, Petri njska ulica 3., III., teiofon 23-27. 2!i» je priznan kot najboljši nadomestek tobaka. Vsled odloka c. kr. fin. min. se sme prosto prodajati. — 120 zavitkov po 50 vinarjev 34 K; 600 zavitkov 160 K. Izborna zmes za cigarete, 120 zavitkov 32 kron. 500 najfinejših nadomestnih cigaret 20 kron. Vse franko po povzetju. Tovarna »Tabarina« H. ZELINKA, PISEK, ČEŠKO. Prevozna v dobrem, za obrat sposobnem stanja, 20 HP, se proda pri A. NAGEL V KAMNIKU. Proda se 5 metrov dolga ICStVfl dobro ohranjena 10tl£gH3 PEČ mreža za sejanje, mali vinski sod in ma,e sani Več se poizve na Elirabctni cesti itev. 6t I. nadstropje na levo. Prvovrstni ll 2612 i okoli 10 meterskih stotov in do 1000 metelj PRODA PO UGODNI CENI Županska zveza za sodni okraj Vipava v Vipavi. za pogon s silo ln z roko, dalje čistilne mlatil-ni<;e najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepelje, slamoreznlce, brzoparilnike, kotle za žganje, brane in pluge ter razne drnge poljedelske stroje iz največjih tovareo, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno v zalogi jfB*, Hlftfi zaloga poljedelskih strojev v MubMani, Martinova cesta St. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zaloga priznano ln doka« zano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. Sobra in najcenejša pcsfrrelba vsakemu zajamčena. Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčerke, oziroma sestrice, gospo""'nP Hflg>ir%@ Slamli izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. ^^ ^ ^ dolžn- preeastiti duhovščini, mnogobrojnim udeležnikom pogreba in vsem darovalcem krasnega c v1 i Kog povrni vsem! črniče, 28. julija 1918. , „ Žalujoča rodbina Slamiceva. iS i i Zn premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne izgube našega srčnoljubljenega, nepo--: bnoga soproga oziroma očeta, sina in bratu, gospoda m rt« £ &9E izrekamo tem potem našo najprlsrčnejžo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo rlarovateljem prekrasnega cvetja, si. pevskemu društvu ..Ljubljanski zvon" za ganljive žalostinke ter Vieai, ki so spremili v tako mnogobrojnem številu nenadomestljivega pokojnika k njegovemu prezgodnjemu grobu. } I y:! 'Vuicči ostali. Z globoko žalostjo in tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, A 21 julija ob 2. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti umrla po kratki -mučni bole.-ni dobra mati, babica in svakinja ANA posestnica v Kutincih katero smo položili k večnemu počitku dne 23. julija na pokopališče Sv. Jurija ob Ščavnici. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem sorodnikom, častiti duhovščini, prijateljem, sosedom in župljanotn svetojurskim in malonedeljskim za mnogobrojno spremstvo na zadnjem potu drage naše mr.terc, posebno pa častitemu gospodu Andražu Klobasu za ganljivo slovo na grobu pokojnice in gospodu Kocbeku s celim pevskim zborom za lepo nagrobnico, ki so jo zapeli ob odprtem grobu. Mnclobrojni izrazi sočutja so nam bili ob tem žalostnem trinotku življenja v veliko tolažbo. za kar se vsem tem potom najsrčnejše zahvaljujemo. Sv. Jurij ob Ščavnici, 23. julija 1918. Jurij čuček, ;rik in gostilničar, Sv. Andraž v Slov. gor.; Valentin čuček, posestnik v Kutincih; Franc čuček, velctržec in posestnik v Ptuju. Jakob čuček, i ;c in poštar pri Sv. Bolfenku v Slov, (, Jožefa HraSovec roj. čuček, posestnica pri Mali Nedelji; Klara Vojsk roj. čučelc, posestnica pri Mali Nedelji; sinovi in hčere. Fr.-.nc čuček, Marjan čuček, Valentin čuček, l':a čuček, Jožef Hrašovec, Franc Hrašo . ec, Konrad Vojsk, Štefanija Vojsk, vnuki in vnukinje. ; - r. t v Ivan Hrašovec, vJ.epnrcstnik in župan pri Mali Ncdul Antonija čuček roj. Žibert, Ana čuček roj. Pichler, Ana čnček roj. žnnderl, zet in sinahe. Jurij čuček, posestnik pri Sv. Benediktu; Mica Polič roj. čuček, posestnica pri Sv. Benediktu; Liza čuček, ve'. nosostnica pri Sv. Trojici v S!" svak in svakinj).