go ar brtni v in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., poailjane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 20. novembra 1867. Gospodarske stvari. Zbor avstrijskih svilorejcev na Dunaji Odkar je cesarstvo naše po nesrečnih vojskah lik. kak to-le Na drug i skušn prašanj Kj naj se za poskušnj naj se napravijo ve v 1 o r e j i ? in na Laškem Lombardijo in Beneško zgubilo, je vsako leto novi kot d namenom aj o te naprave? nas vetovalo seje Najmanj ena, velika taka skušnica naj se usta- prava se strogo znanstvenim okoli 20 mi funtov kok Ona naj si prizadeva a) do dobreg na gubo To pa je velika škoda našim narodno-go (svilnih mešičkov) gnati pogoje, po kterih more svilorej podarskim razmeram. Presvitli cesar spoznavši veliko •j i • I • / • 1 1 • V« 1 \ • i. Jn* 9 naj skuša mnogovrst imenitnost 1 o r e j e (pridelovanj žide) > po lastnoročnem pismu od 15. oktobra 1866. sterstvu ukazal, naj išče potov in pomockov je tedaj leta mini- tanko vati po so za ta, ktera za drug kraj 1 ploh g x do pređo ijihovi naturi, da se na tanko izvé, ktera plemena da ona naj pr eis kuj na se , r---- —# r—. viloreja zdatno dala povzdignit y kako bi , v«* izvé, v čem obstojí ona kužna bolezen, ki je 3 se- v že toliko te živalce podavila v našem ce- Za preskušnj m sarstvu naj se napravijo skušnice, ki so ali samostojne Da bi c. k. ministerstvo spolnilo nalogo svojo, zato je sklical o kakor so „Novice" že povedale zbor ali v zvezi s svilorejnimi družbami Tretj e vpraša nj e se je glasilo nice p Ali iz Jap pripelj so g še zmiraj najbolje? izvedenih svilorejcev na Dunaj in povabilo kmetijske Kako se moremo zagotoviti, da je japaneško seme res družbe vseh avstrijskih dežel, naj pošljejo izvedence pravo? Kaj nas skušnj " .... učé o v to skupščino. Družbe kmetijske so rade to storile in 15. dne pretekleg mnozih h svilo meseca Je začel zbor, v kte jkah 9 ki smo jih poslednja leta dobili v Avstrij rem so bile nadomestovane vse dežele. Kranjsko kme hrastoveg tijsko družbo je zastopoval grof Barbo, goriško pl. Ritter, spoznano stajarsko svilorejno društvo prof. Hlubek itd. Hrvaško slavonsko dvorno kancelarijo je zastopal kr. namestni stva svetovalec Baltic, kaj vzlasti o onih svilnih gosenicah ki ? se listj da AA KJ J XX UL XXX J Ov in se imenujejo Yama-maî? redij m od Ker je so nam pan ske gosenice zdaj neob hodno potrebne, zato je bilo sklenjeno, vladi nasvetovati, Camus , Dalmacij dr Istrij marquis Polesini in naj to delà, da se p r i v a t •j----^— -------- — — nm je skrb za dobro, pravo seme, m vu &.«,< Casalonza in Ed. Zbutega. svilorejna društva morejo dobivati tako seme družbe ustano vij o, kte Ministerstvo je kot izvedence v ta zbor poklicalo in od kterih potem rona Bretton Jan. Fichtner Arm ba Kohna, dvorneg (Konec prihodnjič.) IVJliť* UiCllUU-ť», X iwumvijM, XAXXU. V* » W V, M, svetovalca Pabsta, prof. dr. Gorena, prof. Haberlandta, Otona Hornbostla, Hubnerja, barona Ratha, Pstrosa in dr. Kreutzberga. Predsednik zboru je bil sekcij na- čelnik v ministerstvu baron Weis, poročevalec minister ski svetovalec dr. Hamm, zapisnikar baron Hohenbruk Ministerstvo je zboru zastavilo 9 glavnih vprašanj Tri dni je trajala skupščina (15 9 16 in 17 oktobra) uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh in nekoliko besed o umném kmetovanji. (Dalje.) Sploh moram omeniti pri tej priložnosti da hočemo peso za sladkor sejati, jej moramo dati dobro pomenki so bili v mnozih vprašanjih prav živi in skle- močno zemljo, pridno jej gnojiti 9 da nam nil da P se se je to-le prašanj polje ne Je bilo eJ murbovih d omaga in čisto ne opeša, kajti pesa za sladkor zeló izmolze kaj je mogoce storiti, zemljo in marsiktera kmetija, ktera je preveč pese za vzlasti da se pomnožijo čil bolj razširi in žel je Sk le pi so bili ti-le b ke in društ íce za murvorejo? Vlada naj nagovori 7 da po- sladkor přidělovala, je svoje polje tako oslabila prejšnje dobro polje ni moglo več obroditi; zato vsem, ki sejejo peso za sladkor, posebno moc 7 gorko přikládám na uuíc, ovo^oxvv. jxx «x«»».»«,, da se, kar jim srce te besede, naj pridno gnojé, naj umno kolobarijo, prizadevajo za to, da se napravi veliko šol za naj na isto njivo ne dajejo več let zaporedoma pese, poduk v reji murboveg mladih murbpo nizki naj delà na grajščak drevj 7 in da se prav veliko ampak naj vrstijo repo z žitom in drugimi rastlinami prodá kmetovalcem društ leznih Vlada t ; kakor smo videli v raznih kolobarjih. Dobro in umno in podvzetnik za nasadbo murb ivtï, VA x uni» CAt vvo tnihstavb, da si prizadevaj je peso za sladkor sejati, kakor sem že omenil : al treba ljudsk Je (praktični) nauk v obravnovanji murbovih dreves naj se djanski ne oropamo zemlje. tudi umno kolobariti, da skrbimo za prihodnost ; da Pelj atm^mj xj^ucL v uuioyuv;y«ujiuiui»Unu uivr^c y^wjv,. To so dobrohoteči opomini vsem tištim, «... ov, Za povzdigo murboreje naj vlada ustanovi premije celi peso za sladkor sejati. Da je vse to resnično ki so ; pri- to iz drž blagaj (kase) Laska dežela je naj vec po sviloreji obogatela. vem od mnogih krajev, kjer sem slišal gospodarske oskrbnike tožiti, da je zemlja zeló opešala ondi, kjer so morali preveč pese za sladkor sejati, na povelje 386 posestnikovo. Najp V ce to 7 da skrbimo da emlj hoćemo umno kmetovati, je V « 1 • • hodnosti bomo potřeboval ne opesa 7 ker tudi v da nam mogoče U X UUUiW JÍUII \SkJ\J Y CftlJL , ua liaiu ii U Hl lj Cfc , liUU dobro obrodí. Mnogo posestnikov se je že kolikor nitni posestnik francozki Moli naznanja grajščak iz južne Rusije 7 pa prepozno — izučilo v tem, kako potrebna je skrb morsk y vsemi sredstvi, ki jih vine odvrnil govejo kugo 7 da mu e na znanje abil za to, da bi dal od ve da med s voj Wi Zl- se za vzdržanj najem (štant) melj Ko moči 7 ko so dali vse polj v zopet sami obdelovati polj potekel čas najema, in so pričeli zdrava našli kajt Polj mlj 7 popolnoma potrdila da, ki jo je namesti navadne vode živini ostala . Ta piti dajal. Vsa z morsko vodo napajana j 9 v fa €1 1 ^ ^ ^^ ^ft ft • je če tudi jo je nalašč med bolno postavil opesano, prihodnost, ktere zemljo preteči, da je Sliši začeli p so jemniki so gospodarili brez misli na ali peso za sladkor in druge rastline, Leta in leta so morala poseono izpivajo rusovski grajščak ima 80.000 merinoških ovác, 2000 do 3000 goved, pa 500 do 600 kónj; domá je v Krimeji, kjer je domačija goveje kuge; v izložbi francozki je za m ft v A«» — __mM _ emlj zopet poprejšnjo moč dobila izvrstno svojo volno prejel zlato svetinj se 7 da tudi na Kranjskem so sèm ter se tam za ladk prav pridno sejati To . < 7 ni mosroče iz Kaj ko bi morj je prav in hvale vredno; al treba je, da se gospodar varuje škode, ktera ga gotovo doletí, ako leto za letom sej e peso. To je izučilo posestnike, da kadar dajó nájemníku zemljišče v najem, mu predpišejo kolobar, kako mora gospodariti, koliko gnojiti; tako je na Ogerskem, tako vadna voda solila s kuhinjsk iz morske vode? dobivati vode, n a- 7 ki se nareja Slovstvene stvari zadevah Matice slovenske. na Ceskem itd. Vrstilni red (Fruchtwechselwirthschaft) gotovo zasluži, da ga prav na tanko preiščemo, da ga potem ce-niti moremo. Slavnoznani Horsky, gospodarski sve- Razglas. Odsek za izdavanje slovenskih knjig po Matici Je imel 7 in v tovalec na Českem, je vpeljal ta red na Českem spoznanje njegovega truda in velikega zaslužka ga je _ cesar v žlahni stan povzdignil. Mnogo let je govoril v narodu, tem redu, na grajščini, kteri je bil ravnatelj, je tako kolobaril in gospodaril v izgled in v spričbo svojega učenja. In dosegel je svoj namen; poprijeli so se kme- pa 16. dne t. m. posvetovanje, po kterem je soglasno sklenil, naslednje spise in knjige pripo ro- čiti slovenske Matice odboru, da si jih pridobi in jih sčasoma spravi na dan v prid in blagor slovenskemu Pesmi Vodnik in Vesela-Koseskeg tovalci na Ceskem njegovega reda in kolobara. Glavna lastnost vrstilne setve je ta, vio, ^ vsako leto vrsti žito z'drugimi rastlinami. rina za Koledar in letopis za leto 1868. Primerna tva „letopis" bi bilo tudi življenje slavnih pisatelj da in podpornikov slovenskih, na pr. M. Ravnikarja-Požen cana 7 Hicingerja, prof. M. Debeljaka itd Slovenski Štaj ki se spisuj po Eno leto žito, drugo leto detelja ali korenstvo ali „Vojvodstva Kranjskega pa Koroškega a po sočivje itd. Vidimo torej, da vrstilna setev pripusti, da Ómenilo se je v razpravah odsekovih, da bi pri m nArvû in ro ?no ro cflinû cninmA • nrî ttc ? à > VY1 f A V \ \ 1 A T\ O TT v\ nlr /\ %v\ D vit wi f 1TV Vi 1 nAnian o SlrûfYO în frAri < izgledu Erbenu. ,.Slo- mnoge in razne rastline sejemo; pri vsem tem je pa venskem Primorj popisu Tržaškega in Goriškega) —i ~ ktero posebno to, da je treba le malo travnikov ali celó nič. dobro služila Matici „Zgodovina tržaške Poleti se poklada živini zeleno, za ozimno klajo služi trava, ktero na njivah přidělujemo, postavimo, deteljna kofij 7 je v spisu Olik pustil vrli pisatelj J. Kovačič Slovenec, knjiga (po izgledu Knigg trava ali mohar, ki je za konje izvrstna klaja. Da to „Umgang mit den Menschen" itd.) v poduk Slovencem razjasnim, omenim gospodarstvo c. kr. više kmetijske * y W^v/M^uu» f w v/t AVX * T AWV J U1VV O J3 l O li J JLXC*»J IsJ \J KJ1KS V VJ JL*. W V >Jl V/ V i-! V * w učilnice v ogerskem Starem gradu (Ungar. Altenburg), razmerah svojega življenja. Potrebna je zlasti sloven ktera nima skoraj nič travnikov (le 4); klajo vso na skim starišem tudi knjiga njivah prideluje, in vendar mnogo živine brez trav- rajnki prof kako naj se clovek spodobno vêde v mnogih kteri darilo bil namenil nikov izvrstno redi. Kolobar na šestletno vrstilno setev bi bil ta: 1866) in tudi Umet Zid Poklukar (glej „Novice tej, in 77 Danica" Pesa. * ako treba, naj pomore Matica, ki ga je bil nasvetoval že tawwxhaw Kfi. u LM. VI* . u UI C b U 1 iJlUftl J IVI jv, W11 • Jaro žito, vžito deteljo. 3. Detelja. Ladislav, in ga je Slovencem res treba tem več, ker so 4. Ozimno žito (pšenica). 5. Sočivje. * 6. Ozimno žito. zadevni poduk po novi osnovi odpravili iz šole realke v^» * 1 ft « 1 . ft ft / t . ft a • .. « « a « a JL ^ • _ _ « a • m ft ft Hohenhajmska kmetija (kmetijska učilnica na Vir- Naukosl temberškem) ima pa le-tá kolobar: Okopavina (Hackfrucht). ali propedevtika, ktero pri Ječmen poročal gosp. M. Cigale menu detelja. 3. Detelja. v za zeleno klajo. 6. Raps. Ozimno žito. Pira. jec-Grašica Atlant birk tudi m 1 j e v i d o v vsega svetá po nasvetu Cigaletovem in sicer , gledé na Matičino premoženje vsako leto izdajali zemljovidi, dokler se vès „Atlant" ne dovrši tako K sklepu tega preiskovanja in pomenkov o raznih redovih omenim še enkrat, da to, kar sem pisal, je po-trjeno po skušnjah tacih gospodarjev, kterih kmetije so da bi se ali po Razun slovensko-latinske slovnice (Zepič-La dislav) ktero presojuje še sedaj prof. Macun in nam je J r -------j — — ---- ^ ~ w . y uioia v jj ivtui ^ j. ^^v/J iaj ^v^v^^j ^m. --■ lepo vredovane. Ako bi utegnile te moje dobrohoteče menda skoraj pošlje, želí odsek dobiti dobro si besede saj kteremu koristiti, lepo prosim, naj vsakdo sko-hrvaško-srbsko in pa slovensko-laško najprej preišče lastnosti zemlje itd., po tem vsem slovnico, ktera bi silo koristna bila Slovencem v nji- naj sklene, kteri red (upam, da se bo prijel vrstilne hovih pogostnih opravilih z bližnjimi sosedi Hrvati in setve), kteri kolobar je pravi za njegovo polje, liko zagotovljam, kdor bo skusil, da gotovo ne bo To- opu- Talii Slovensk t iiU^UUV/lIJM/lJJj »""i ^^ ^ ^VHVIU iav^ KT\J Vřj^M.- O 1 U V CHoIVI S l a 1 1 U a i . IVI J stil dalje zboljševati gospodarstvo, in da bode čedalje slavni so bili nekdaj Slovenci, in ki naj bi ga bolj hrepenel popolnost doseči v kmetovanji. Prihodnjic o znanstvu uravnovanja zemljišč. ki kaže, kako stari pa spisal Zivinozdravniške stvari. Dav. Terstenjak, to je, naj bi sestavil svoje izvrstne spise o tej reči ter dal jih skupaj na svetio naj mu pomaga v dosege tega namena biio dobro, da se odločijo nekteri rodoljubi, na pr. po in Matica Morebiti bi * Spet eno ds t P se go vej kug dekanijah slovenskih, in da spišejo slovenska rodbinska pa domaća ali hišna imena ter jih pošljejo Matici v po- časniku „Journ. d'Agrikult. pratique" ime- rabo pri popisovanji slovenskega naroda 3SÏ Starožitnost 1 o van s k ki jih je pisal 26. Oče in sin u tai u Aiiuuo bi oivt«uoi\cj ai j iu jo o^ioat lj \j . v ^ c i u o a u , vesela igra v 1 (i janji , po an- slavni Safařik, in Matica naj skrbi, da jih Slovencem gleškem posl. M. Lipoljub (natisnena v Vilharjevi pre- posloveni kak rodoljub N si (nemški „Gonversationslexicon zgled imenovan), ki naj bi se jel dajati na svetio po českega „Naučnega slovnika", da se pričnó nJ de stavi z imenom: Filozof). 27. Pravda, vesela igra v i djanji, po Benediksu posl. Jan. Globočnik. 28. Zlato ne blaži, dram, drobtinica ta namen ne bi bilo napak, da se po- spisal Klicpera, posl. Podgorski. lati priprave. speši tisk slovensko-nemškega Wolfovega slovarja. Te reči razglasuje s tem odsek za izdavanj< venskih knjig po Matici ljubljanski zato, da blag češki slo 29. 30. Gradiček, šaloigra v 1 djanji po Kotzebue Insérât, vesela igra v 3 djanjih, češki spisal lij g let 1868 glasit s e k Sabina, posl. Fr. Marn. 31. Pot skozi okno, vesela igra v pisatelji, ki bi spisati hoteli ktero omenjenih knjig, poleg francozkega posl. Bolé Davorin. djanji, da potem odsek poroča Matičinemu odboru za ) LGLLl UU OCI\ ^UiUV/t* XUMUV1UVUJU, VUUU1 L* , JUCAi knj lge KJU • XV KJ 11 U V X 11 , za ktere bi se dotlej nihče ne oglasil, da Matica Klicpera, ^posl. P. G. 32. Rohovin, šaloigra v djanji ? češki spisal Pa > sama si poišce pisatelj 33. Ljublj Bleiw 17 novembra 1867 Costa Ceski go dec (se je vrnil pisatelju). V 7 A. Lésar, J. Marn, Rokopisi dramatiškega društva. nicam, ki želijo přepis enega ali druzega rokopisa Rokopisi, ktere ima dramatiško društvo v rokah, in ktere priobčiti smo obljubili zadnjič, so ti-le: djanjih žaloigra v Hamlet, kraljević danski, , po Sheakspearu posl. Dragotin Sauprl. 2. Smrt zedini ljubeča srca, izvirna žaloigra Gradiva za natis je že sedaj mnogo; naj bi tedaj vsi rodoljubi krepko podpírali mlado društvo, da kmalu more mnogo iger v natisu izdati. Slovenskim čital- - - - - ^ . ; P°" streglo se bode, ako se obrnejo do odbora. Naj bi posebno tudi one bile krepke podpornice dram, društvu, ki se bode pri izdajanji iger vedno oziralo na njih potrebe. Ze naznanjeno. „Slovensko Talijo" imajo na prodaj v Ljubljani: Giontini, Hohn in Lercher; v Kranji: Reš, v djanjih, spisal Saverjan. 5 posl. Ivan Rak. Razbojniki, igra v 5 djanjih, po Schillerji v Novomestu: Vepustek in Tandler; v Celji: Sohar v Mariboru: Feyrer; v Gradcu: Leuschner in Lubensky ; v Gorici: Sohar; v Trstu: Schimpf; v Zagrebu: Galac, njih 7 njih 7 Grajščak in oskrbnik, činoigra v poljski spisal Kraševsky, posl. J. N. . Pravica ne prestane, izvirna igra v spisal Jan. Globočnik. dja- Zupan; na Dunaji: Mehitaristi. Odbor. dja- Narodopisne stvari. Osveta, igra v 2 djanjih po Kotzebue^ (že na- tisnena v drugi prestavi z imenom: Stepan Šubič). Jurčkove pri kazni, vesela igra s petjem v djanjih češki spisal Til, posl. F. Rebec. Cudodelni klobuk, burka v ski spisal Klicpera, posl. Žepič. dj anj ih ; če- Tat v mlinu, burka v 3 djanjih, češki spisal Stepanek, posl. Kleman in KosmaČ. 10. posl. Mir. Vilhar. S tri ček, veseloigra v 3 djanjih, po Benediksu 11. djanjih 12. ; Slovenski Jurček, izvirna žaloigra v spisal Fr. Jaroslav. Kljukecje od smrti vstal, burka v Nov dokaz, da so starodavni Panoni bili Slovani. Spisal Dav. Trstenjak Starodavni Panoni so bili močni ljudje in visoke lepe postave. Herodian (II. 107—108) piše o njih tako: „sicut autem ejus regiones (Pannoniae) homines cor-poribus utuntur praevalidis, atque proceris et in pugnam caedemque paratissimis itd." Kakor so života bili močnega, tako tudi duha bistrega takega, > m sicer da se Vellej Paterkul čudi njihovi zmožnosti v latinščini: „in omnibus djanji, po Kotzebue posl. J. Navratil. 13. 14. 15. Plemenita osveta, spisal Mikeljnov. Panoniis autem non discipline tantummodo, sed linguae quoque notitia ro-manae, plerisque etiam literarum usus et familia-ris animorum exercitatio." (Vellej. II, 110. prim: „Dio Kovač, igra v 1 djanji, posl. NovomešČan. Cass. u Tičnik posl. NovomešČan. 16. ~ Ipavca. 17. Repatnica, šaloigra v dj anj i 7 po Ifflandu 7 spevoigra v djanji 7 muzika od B. 49.) ; • Cevapovič (Recens. obs. Shin. prov. Budae 1830 str. 54.) omenja sledečega panonsko-slovenskega napisa na ne- kem spomeniku, najdenem vMitrovicah : „Marsilius Opere S n u b a či bukovec Jaka. 7 vesela igra v 1 djanji 7 posl. Za- 18. Ravna pot naj boljša pot, veseloigra v djanji, posl. Bernard Tomšič. Danub. Tom II. fig. 42. nro. 7. lapidem in oppido Mi- trovic Sirmii ruderibus, repertum cum aevi Constantinor. epigrapha haec profert : *) Viivice. stha. nosish. mi. ednoga. otroka, god. III. Vivice sta nosiš mi ednoga otroka godine III. Parca saeva! eur mihi tollis unicum sobolem ann. III. 19. Zakonske nadloge, veseloigra v 2 djanjih 7 posl. Jan. Globočnik. 20. Oprošteni jetnik, šaloigra v djanji. v Cevapo napisa „Epigrapha gori omenjeni knjigi 375 omenja drugega belli Marcomanici quinto (quo M. Antoninus 21. Golj ufani starec, kratkočasnica V 1 djanji, Imp. anno Chr. 173. Jazygas sociosque horum Marcomannos et Qua poleg francozkega poslovenil Babnik Jože. 22. Stiska, vesela igra v posl. Fr. Malavašič. dj anj i 7 po Kotzebue 23. Rodoljubja zmaga, dvogovor prizora 3 dj. Schillerjevega „ Viljelm Telia." 7 poleg dos petiturus numerosum conscripserat exercitum) incisa, ab J mia Rus so, Moscorum legati Viennam profeeti, socio, descripta, et Mauro Orbino Regn. Slav. pag. 104 relata: Styn. ovvy. uklopyen. bylie$ iesti. mera. sgode. krvkovvye. nass. Markoman, i. Brete. Slavnov. Lyto. V. Boya. nasga Markoman proyde. ni. Slavnov Stynu. pokoy. lyth. v vika 24. Rojstni list, vesela igra v po nemškem. dj anj i 7 prosto Ako je ta napis avtentičen, dal bi se sledeči smisel iz njega dobiti 25. Dobro jutro, veseloigra v spisal Klicpera, posl. Kl. in K. djanji 7 česki Stýn ovi uklopjen bil jest mera xgode krvkovie i brat Slavnov lita V. boja Stynu pokoj lit v vika. nas Markoman ga, Markoman projde, ni Slavnov. 388 — Jaz nisem mogel Marsilieve knjige v roke dobiti, da bi sam pogleda!, s kakošnimi črkami je ta napis napisan; al čudim se, kako je mogel tolmač besedo: vivice v: „parca saeva" prestaviti. Vi vice je vokativ od vivak, vivek, vivica, in tako se imenuje tič, ki se po latinski veli: erodius, capra, vanellus, gavia, slovanski in sicer srbski : vivak (Vuk), gibec (Belostenec), ribič, priba, gavek, gavec, čibes, pegula, pipulica, lugovka, čajica, nemški Kibitz. Ta tič je po slovanskih narodnih pripovedkah mrtvaški tič; pravlica je, da štrk (rada) otroke prinese, vivek, Čajica jih odnese." Sem že čajico — vi veka slišal peti", pomenja toliko, kakor: „ne bodem dolgo več živel, smrti se bližam." Po škandinavskih povestih je čajica bila dekla Marije Device; al ker je jej š kar je vkradla, in, za-nje poprašana, je je tajila, Bog jo je za kazen v tico vi-vico, Čajico spremenil, in za tega voljo ima raz kalan rep, in še sedaj mora popevati: „stipitzt, sti- pitzt" — vkradla, vkradla (Afzel i u s ,, Volkssagen, iibers. von Ungewitter 3. Th. str. 244). Tako tudi v škandinavskih basnih je vivek, vivica v zavezi s sojenico in rojenico, ker ta ima š kar je, ktere nit življenja prere-žejo. Ta povest je mogla tudi znana biti med jugoslo-vanskim narodom, drugače ne bi bil tolmačnik napisa besede: vivice přestavil v: „parca saeva" — huda rojenica ali sojenica. Obleko so stari Panoni imeli lehko „habitům levem", prav prikladno za bojevanje. Se dandanašnji slovanski prebivalci stare Panonije, to je, Medžimurci, Hrvati i. t. d. imajo lehko obleko — rubačo — bize — gaČe breguše; in čoho ali gaban — ke-penjek pozimi ali ob deževji. Dio piše, da je obleka starodavnih Panonov bila po njihovi šegi prirezana in sešita, imela je rokave in imenovali so jo „navvovg" — to je: pannusalipanuš — „ftircovag — nuvvovg im- X<»qi(x)ç" — zato je Dio mislil, da so Panoni dobili ime po tem oblacilu. Besedo sem že večkrat razložil in rekel, da panja (slov. panjava — ponjava, platnena ruha) še v ruščini pomenja: obleka platneno z rokavi. Sosedni in sorodni Noričanje so nosili posebno obleko, ktera se je izključljivo pri njih delala in po vsem rimskem svetuprodajala ter velela: byrrhus (Biidinger, Urg. Oesterr. I. 172). Sicer je ta beseda tudi v druzih jezicih znana; že Festus (po Enniu Ann VI. 5. ap. Me-rulam) piše: „burrum" dicebant antiqui, quod nunc dicimus rufum; starofranc.: buire, braunroth, lombard.: bur, dunkelfarbig; ali tudi Slovani poznajo: ' Po latinski : Scopulus iste impressus fuit ocassione belli cruenti Marco-mannorum et fratrum Svavorum anno V. belli nostri. Marcoman-nus evanuit, Svavi non sunt. Scopulo pax per annos sempiternos. Narecje bi bilo karpatiških Slovanov, ker oblike: stýn (saxum eminens) brete — brate, lito umleto pozvanjajo na slovaščino in rusinščino. „Slavnov" jaz tolmačim z „Svavnov", in utegnil je V prestopiti v 1, kakor v besedi: sloboda =z svoboda. vV vojski proti Řimljanom so Markomani in Kvadi bili združeni. Ze Strabo (VII. 1) jih ima za suavsko — svevsko pleme. Po Ptolomaju (II, 11) so stanovali med herkinskim in luninim logom (Sylva lunae, današnje Manhart), zarad tega so gotovo dobili ime: kvadi, kuadi, obivatelji host, logov, od nemškega : kvad, kuad, koad, hosta, log. Slovenski Panoni pa so jih imenovali po imenu njihovega plemena: Slavno v ~ Svavnov. Vse besede v tem napisu so lahko razumljive in cisto slovanské, samo beseda : m era napravlja nektere pomislike. Vendar ponujam razlago slov.: nameriti se, sich ereignen, treffen. Pri starih Slovanih ne smemo iskati takošnih stavnih skladeb , kakoršnih smo dan danes vajeni, kajti nase stavne skladbe so vse druge, samo slovanské ne — mi mislimo latinski, nemški in talijanski, zato tudi naš slog pozvanja na latinščino, nemšČino in italijanščino. Pis. burij — rujavi — braun, toraj: byrrhus, kakor sv. Avguštin piše (Serm. 365): „linea tunica" pomenja toliko kot: bura suknja — bur o s — burnos, kteri je slovaškega kroja, kteri kakor tudi Hrvati v obleki ljubijo buro barvo. Suidas tolmači @íqoov z fiavdvrjg; slovenski men ten, kakor se je plašč tudi pri Medo-persih imenoval. K obliki panuš primeri: kon tuš znamenovanje za obleko. Noričanski byrrhus =z burns, buruš, — burnus je toraj bila domaća obleka iz bure barve. Za pokrivalo so imeli stari Panoni posebno lehke klobuke iz kož, kteri so za bojevanje tako prikladni bili, da so jih celó Rimljani v vojski rabili: „usque ad praesentem prope aetatem consuetudo permansit, ut omnes milites p i 1 eis, quos pannonicos vocabant, ex pellibus uterentur" (Vegetius „de re milit." lib. I. cap. 20). Klobuke iz kož še danes nosijo Slovaci ; na panonsko-slovenskih rimskih spomenicih vidiš pogostoma možke osebe s tacimi klobuki pokrite; podobni so klobukom, kakor jih še dan danes Slovaki nosijo. Enake klobuke na glavi imajo božanstva polabskih Slovanov. (Dalje prihodnjič.) Zabavno berilo. ■ ~_— —— ,—.— m Originali iz domaćega življenja. Druga vrsta. I. Slovenski Nikodém. Spisal dr. V. Zarnik. (Dalje.) Poznal sem vam mlađega moža, nadaljuje Boštjan, ki je bil nekdaj neizrečeno stras ten narodnjak; bil je med utemeljitelji ljubljanske čitalnice; nosil je samo trobojne rute za vratom, precej ga je božje metalo, če je cilinder še le na Grolovci zagledal itd.; — pozneje pa, kar naenkrat pred tremi leti, ko se je oženil, kakor da bi bilo va-nj treščilo, zagledal sem ga v šternale-i z velikánsko črno-svitlo dežo na glavi; temno me je pogledal in na moj staroprij atelj sk domač pozdrav mi v črno brado zagodrnjal: „gutnômt!" — Aha, vidite Urban, tak vam je bil revež, precej sem si mislil, siró-mak! kakošna nesreča ga je zadela; zacopran je, onem-škutarel je mož, in res čedalje hujši je postajal, kakor pri steklini; ko smo pri zadnjih mestnih volitvah padli, videl sem ga v neki krčmi v judovskih ulicah s tremi cilindri na enkrat na glavi, imel je crn frak, rdečo ruto za vratom in rumen lajbeč, od veselja si je roki mèl in okolo vseh miz v krčmi je same „walcerje" plesal., iz oči mu je nekak divji Čudni „ gutheilarski" ogenj švigal! Po pravici vam povem, smilil se mi je revež v dnu srca, ker videl sem precej , da tega ni „Trieste-rica" niti „Tagespošta" naredila, nego najhuja od vseh štirih: mlada „Preša" (hči), ki je najbolj predrzna, po nemški imenovana „die neue freche" ta mu je zavdala. Vidite, povzame spet Boštjan, to ni, kar, da bi rekel samo ob sebi ; nektere tako zgrabi, da vse narobe narejajo vsemu temu nasproti, kar poprej sklenejo: mislijo iti proti vratom, pa gredo nazaj ritniski proti zidu; gredo v čitalnico, v pa nehoté v kazino zaidejo; koracaj o proti Žibertu v Šiško, pa se naenkrat nevedoma pri „Grunenbergu" na dolenjski cesti znajdejo; šedijo na desni, pa se vedno na levo obračajo. Vidite, ta je naj-hujša stopinja bolezni, ker je bolj tiha; ni tako goropadna , pa tem bolj ne varna. Taka se je pripetila ne-kemu naših poslancev v državnem zboru na Dunaji. Mož vam je zmirom mislil, da z desnico delà, pa kamor je posegel, posegal je vedno samo z levico; tako hudo 389 vam je mož zbolel, da ni dolgo tega, da vam je levic-nik postal. To je sicer huda oblika nemškutarske bolezni, samo da pri tej obliki ni toliko copernija kriva, kolikor lastna volja; pri tej stopinji se ne more reči, da revež sam ne vé, kaj delà, kakor pri druzih, temveč se dobro zaveda, kako ritniski od slovenŠčine hodi, in kako z levico španovijo pelje. Pri nekterih res copernija teh štirih bab to delà, ker ljudje sami niso tega cisto nič krivi, kakor je bilo na priliko njega dni pod Ljubeljem. Tam bolezen tudi zdaj počasi kar sama po sebi pojenjuje, zarad tega sem se tudi strašno čudil nekemu slovenskemu pisatelju „Servantes mlajši" ime-novanemu, ki je vse Podijubeljčane s Cimbri v neki knjižici podajal, pa mož ni vedel, da so bili reveži ne-hoté zacoprani, kar se bo zdaj počasi samo po sebi popoinoma izgubilo. Pa kako je ta stvar — vpraša ves strmèc Tele- banov Urban, ki ni na Trebelévem nikdar kaj tacega čul — z gnojnico in z blatom, kar vam te nesnage v mesta te štiri sipljejo? Morate že imeti strašne kupe te gnjusobe, ako nič ne pometate. Ali imate kaj pome-tačev in metel za to? — Da, da, odgovori Nikodém, imamo nekaj tacih mož, med kterimi nekteri vsak dan čvrsteje to sodrgo iz naših mest izpravljajo; ali nekte-rim so metle padle z rok, s kterimi so včasih krepko pometali. V Ljubljani imamo staro ali izvrstno metlo, ki še vsako sredo precej dobro udriha, v Mariboru novo, ki vsak četrtek pometa — tudi ne preslabo, — pa kaj nam vse to pomaga — globoko vzdihne Nikodém — kajti z vsem tem mi nismo temu strašnému sipanju in širenju bolezni kos; to bi morali dobiti metlo za vsak dan; še to bi komaj zadostilo; najbolje bi bilo, da bi sleherni dan v jutro in zvečer pometali, pa to žalibog za zdaj še ni mogoče, da bi le vsak dan enkrat véliko cesto osnažili , pa bi nekaj veljalo. — To vam pravim, zbrani možje — reče Nikodém s povzdignenim glasom — če se ne bodo ljubljanski možje zdramili in nam vsakdanje metle ne omislili, ali pa ce te nekako zaspané možé naši štajarski bolj podvzetni bratje v Mariboru ne pre-kosé, kmalu bomo vsi skupaj do vrata v sovražni gnojnici stali! Polnoči je ravno tolklo na turnu sv. Petra, ko je Boštjan zadnje besede izustil; možje so se prekrižali, lasje so se jim ježili, nobene besede niso bili v stanu ziniti; sapa jim je zastajala; tiho so se vsi na svoja prenoćivališča podali, samo Urban se je lepo za poduk zahvalil in je rekel, predno je skozi vrata izginil: Jaz bom precej na Trebelevem mežnarja nagovoril, da nam bo drugič litanije tako-le molil: Bog nas obvaruj vojske, kuge, lakote, dragine in — nemškutarije! (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Kz Gorice — piše „Domovina" od 15. dne t. m. : „Danes popoldne pojdejo Njih eksc. nadškof na Dunaj v zbornico gosposko. — V Belun so šli iz Vidma vojaki; nastal je ondi upor zoper kraljeve gosposke in duhovščino. Fajmoštra, 501etnega moža, so ubili na al-tarji; mnogo druzih duhovnov je ranjenih. — Tu (v Vidmu) pazi policija oštro na red in varnost ; tudi v Oividadu je policija na nogah; bati se je vstaje ali rogo viljenj a." Iz Sevnice na Štajarskem. — V nedeljo 24. dne t. m. bode v čitalnici našej beseda, potem tombola in ples. Naj se čast. članovi mnogobrojno udeležijo te veselice. v Odbor čitalničin. Iz slovenskega Stajarja. — Pri nas se od neke straní na oder spravlja zahvalnica ali priznalnica knezu in vladiki labodskemu. Zakai? Ne vemo. Naš vladika je priličen in blag pastir v obče; al v deželnem zboru, žalibog! nismo ga videli med našo stranko; nikoli ni govoril na korist narodnosti naši. Slomšek so veleli: v kterem jeziku se dopisuje kn. vi. pisarnici, v istem se odpisuje; sedanji vladika pa zahteva: uredni jezik je nemški; če pa ga kdo ne zna, latinski; slovenskavloga ni bila niti rešena, nego prošniku odposlana z ravno navedeno opazko. Za Slomšeka, celó v sekovski vladikovini bilo je dopuščeno bogoslovska vprašanja izde-lavati po slovenski, sedaj pa je rečeno: v kakorŠnem jeziku je postavljeno vprašanje, v takošnem se ima rešiti ; ker pa se pitanja davljejo samo v nemškem in latinském jeziku, tedaj .... Za Slomšeka se je več predmetov v bogoslovskem semenišču tolmačilo v slovenščini; sedaj pa je dopuščeno edinemu g. dr. Vogrinu rabiti v poduku slovensko besedo. Za Slomšeka je pro-povedal duhovni oče bogoslovcem v slovenskem jeziku ; sedaj pa se to godi v nemškem. Za sedanjega vladištva je prepovedano v matice pisati rodna in krajna imena slovenska v našem pravopisu, čeravno nam ga je vlada Njih Veličanstva potrdila 1850. leta. Za sedanjega vladištva je celó priobčena bila okrožnicagg. dekanom zastran duhovnih dopisnikov v „Slovenca", kteri je šibal naši narodnosti krivične ukaze, da je naj neutegoma naznaniti blago volé redniku. Slovenci si pomnijo take neugodne prikazni. Zato pač ne vemo, kako bi mogli podpisati kake zahvalnice. Kakor hitro pa doživimo popolno ravnopravnost naši reči, potem pa tudi mi radostni podpišemo priznalnico in glasno hočemo klicati: alleluja! Iz Borovnice 14. nov. R. — Na stotine, a kaj pravim, na tisoče divjih rac, večidel velikih (Anas Bockaš, L.) in malih regelc (Anas Crecca, L.) je včeraj preleta valo v podnebji tukajšnje doline, kmalu v mnogobrojnih tropah, kmalu v dolgih vrstah se sukaje z namenom potegniti jo čez hribe, brž kot ne, na cerk-niško jezero ali še dalje v južne kraje. Al gosta megla, ki je globoko objemala hribe, je motila revice, da niso vedele ne kod ne kam. Profesor Rossmàssler je — ako se še dobro spominjam — enkrat pisal v svojem pod-učnem časniku „Aus der Heimat", da dohod mnogo divjih rac v južne kraje je znamenje hude zime v severnih deželah, vsled tega pozne in hladne spomladi, ker severno ozračje mnogo gorkote potem na-se poteguje, da raztopi nakupičeni led in sneg. Bomo videli, ako bomo živeli. — Naj še povem, da smo danes prav lepega gada (Vipera ammodytes, D.) vjeli, kteremu se še ni poljubilo, zariti se v svoje zimsko sta-nišče. Arsejca ali martincek (Lacerta agilis, L.j tudi še šviga okoli v toplih dneh. Poljski muren (Oryllus campestris, L.) pride se solncem vred vsaki dan pred svojo luknjico , ogre vat se v gorkih žarkih. Tudi druge žuželke še niso šle vse k zimskem počitku. Go nač i (Aphodien) mali in veliki rij ej o še vedno po živalskem blatu zavživaje smrdljivo tvarino njegovo. Pred tednom smo gledali celó še metulj a rumence ka (Colias Rharnni) , ki je zibaje se po zraku ob-iskaval še cvetece cvetlice: rigelce ali male mar-j etice (Bellis perennis, L.), h udice v griz (Scabiosa succisa) ; jesenski s više (Gentiana Pneumonanthe, LJ ; e n o p e r k a (Parnas sia palus tris, L.); mrtve koprive (Lamium maculatum, L.) ; kurje črevce (Stellar ia media, Sm.) itd. — Iz tega se kaže, da jesen se še neče umakniti mrzli dolgočasni zimi in prepustiti ji gospodarstvo. Iz Ljubljane. Na podlagi milostljivega cesarskega sklepa od 31. dec. 1864. leta, kterega je deželni kranjski zbor omenjeno leto izprosil, je c. k. denar-stveno ministerstvo dovolilo, da se na zemljišcinih davki h z izrednimi prikladami vred za 1866. 1. od- 390 piše 126.124 gld. 20J/2 kr. in v zaostalih dolgovih prej- šnjih let 687 gld. 19 % kr. — (Iz kupcijske in obrtnijske zborniceV seji 8. novembra, ktere se je udeležilo 13 odbornikov, je predsednik V. C. Zupan představil c. k. vlad. svetovalca g. kneza Lotarja Metternich-a kot cesarskega komisar ja namesti viteza Bosicija, ki je v zacasni pokoj šel. Obljubil je novi komisar za povzdigo trgovstva in obrtnije po svoji moči skrbeti. Na to poroča tajnika-namestnik o rečéh, ktere so zbornici došle , od kterih navajamo sledeče : Ukaza c. kr. ministerstva, da pri tistih fužinah, kjer se je doslej rabil žirzelj za mero ogla, se sme tudi še dalje rabiti, in potrjenje stroškov-nika zbornice za leto 1868. Na to naznanja predsednik, daje končano trasovanje ljubljansko-belaške železnice, in omenja, da svet ne bo délai veliko težav pri izdelovanji ceste. Povdarjaje važnost te železnice za našo domovino in vse cesarstvo omenja hvaležno tudi naposled delovanja za to neutrudljivega dr. Tomana. Potem spominja zbornico na stoletnico kmetijske družbe in sklepa s tem, naj gosp. F. Trpincu, kteri je mnogo let družbi na čelu, pa se tudi enako trudi za razvoj obrtnije in trgovstva v naši domovini, tudi izreče zbornica svoje čislanje. Predlog je bil enoglasno sprejet in predsedništvo naprošeno, to sporočiti veleči-slanemu in za blagor naše domovine vnetemu predsed-niku kmetijske družbe. — Potem naznanja tajnik-na-mestnik tište gospode odbornike in namestnike, kteri izstopijo konec tega leta iz zbornice, in enoglasno se volijo potem poverjeniki, ki se vladi priporočajo, da jih postavi v volilno komisijo. — Na to se sklene, c. kr. ministerstvu podati prošnjo, da potrdi pre menj ena paragrafa 2. in 5. volilne postave, da zadobé volilno pravico vsi, ki za leto in dan plačujejo pridobnine 2 gold. Ko je predsednik na vprašanje odbornika Schwentnerja, ali bota odbornika Res man in Tonies kaj poročala v parižki razstavi, odgovoril, da se bo to zgodilo, poprime podpredsednik g. Horak besedo ter vpraša predsednika: ali mu je došlo kako poročilo od c. kr. vlade zarad obrtnijskih šol, in ali mu je znano, kaj je naredil za to že pred 2 letoma sestavljeni odbor? Predsednik odgovori, da mu ni do zdaj še nič došlo, obljubi pa v tej zadevi do prihodnje seje kaj izvedeti in potem poročati o vprašanj i. — Kakor slišimo, bode še pred novim letom spet v Ljubljani izhajal nemški „Triglav" in sicer vsako saboto v veliki obliki. Lastnik, izdatelj in vrednik mu bode mnogocenjeni gosp. Peter Graze li, pravnik in hišni posestnik. Že samo to ime pričuje, da v sedanjih okoliščinah ni nobena narodna stranka protivnica vec nemškemu časniku, marveč da vsakdo čedalje očitnejše vidi živo potrebo tudi tacega organa, kteri se v nemškem jeziku — nasproti legiji slovanstvu protivnih nemških časnikov — bojuje za svetinje domače in kaže, kaj je pravo , kaj pa je laž , s ktero motijo sovražni nemški časniki naše poštene rojake vzlasti po mestih. „Triglav" ne bode tedaj toliko obde-laval polja vélike politike kakor le bolj domače zadeve slovenske zemlje, in — to še je posebno glavni namen njegov — da bode razjasnoval in odbijal napade protivne in da po takem bode nemška šiba nemšku-tarski srboritosti. — Od sabote in potem skozi 10 dni bode nam dobroznani malar gosp. Pernhart na ogled postavil v reduti krasni panorami : eno, ki nam kaže, kar se sveta vidi z velikanskega našega Triglava, in drugo, kar se ga vidi z S marne gore. Prepričani smo, da vsak domoljub bode šel gledat to najnovejše, zeló hvaljeno delo Pernhartovo. V w — (Se enkrat dr. Klun in kocevarska zaupnica.} Gosp. dr. Klun je gosp. dr. J. Bleiweisu poslal odprto pismo pod naslovom „An meine Herren Wáhler", v kterem si prizadeva opravičiti svoje vedenje v državnem zboru o ustavnih vprašanjih, ter je želei, da bi to pismo razglasile „Novice." Al ko smo včeraj vzeli „Laib. Zeitg." v roke, našli smo isto pismo že natisnjeno v 265. listu. Po takem ni ga treba „No vi cam" natis- niti, in to tem menj, ker vsi volilci njegovi razumejo nemški ; „Novicam" ne ostaja tedaj druzega kot to, da rekó, kar zahteva poštenje od „Novic." — Pred vsem moramo povdariti svoje grenko stališče, ki ga imamo ves čas državnega zbora — in zakaj ? — to vejo poslanci naši in slovenski svet. Da so g. dr. Kl un a „Novice" sploh pri miru pustile in celó malo omenile o oni seji, ko je govoril za odborov predlog, da „se šola loči od cerkve", *) to véjo naši bralci vsi. No-vični sestavek v poslednjem listu bil je le odgovor» provociran po pismu dr. Klunovem, ki ga je naši deželi přinesla „Laib. Zeitg." Zato je Novičnemu odgovoru na čelu stal napis „Dr. Klun in kocevarska zaupnica." Ono pismo s tremi točkami: ,,a) dass die Macht des Clerus iiber Schule u. biirgl. Verh. fiir immer gebrochen" itd. in da se ne misli, da „ganz Krain schwárme fur das b) Concordat und c) fiir M o s k a u" je izbudilo — to moramo gosp. doktorju v oci povedati — hudo nevoljo pri veliki većini njegovih volilcev, in ta nevolja bila je genesis Novičnega sestavka. Kadar pride gosp. dr. Klun v Ljubljano, se bode že sam preprical te resnice. „Novice" so se samo tega pisma držale in njegove glavne točke pre-tresle. Kar tedaj to zadeva, s čemur dr. Klun v svojem odprtem pismu zagovarja glasovanje svoje o ustavnih vprašanjih, o tem niso „Novice"', kterim dr. Klun odgovarja, celó nič omenile; tedaj puščamo tudi zdaj to v našem listu že dosti přemetáno reč na stran, pa tudi to bilo bi „post festum", ako bi v pravila „strankine discipline" se spuščali zdaj, ko se je g. dr. Klun, kakor so časniki povedali, celó presedel od svojih tovaršev. Ena glavna točka „Novičnega" sestavka bila je ta, da so rekle, da dr. Klun krivico delà naši duhovščini , ako tudi nji pripisuje tište napake o ljudskih Šolah, ktere je grajal v svojem govoru. — Na to odgovarja zdaj v svojem pismu „an die Wáhler", da je v državnem zboru govoril za to, da vodstvo ljudskih šol ne ostane samo duhovščini pripuščeno, in da o kranjski deželi ni druzega omenil kot to, da na 1890 prebivalcev se šteje le ena šola. Žalibog! da se ni te lepe prilike poslužil in hvale dal, komur hvala gré o naši h ljudskih šolah — to je duhovščini naši. Lepo bi bilo, ko bi bil korus-u nemških liberalcev, ki dan danes tako besno vdrihajo po duhovščini, zagrmel: „Quosque^ tandem!" Namesti tega je pa svojemu Kočevarju pisal: „Insbesondere werde ich mitarbeiten an dem mannhaf-ten Streben, dass die Macht des Clerus" itd. itd. Dve drugi glavni točki, ki ste izrečene v pismu do Kočevarja Michitscha se glasite konkordat in Mo-sko va. A zdaj spet v pismu „an meine Wáhler" z neko posebno zagrizenostjo povdarja to, da se je, ko je v mnozih časnikih bral, da se je ruska himna pela v Ljubljani in so se še uganjale druge nerodnosti, ustmeno in pismeno obrnil do „voditeljev" slovenske stranke in jim željo razodel, naj „Novice"' svoje obžalovanje in svarjenje izrekó o teh nezgodah, da se ne bo reklo, da pritrjuje kdor molčí, in dajedr. Bleiweisu 28. avgusta pisal, da bo očitno vsekal po teh demonstracijah. „Zdaj *) Obširno kritiko o tem govoru naj gosp. dr. Klun bere v 22. listu vrlega „Šolsk. TovarŠa." Vred. 391 to storim in v svesti sem si, da ravnam v smisla ojih ijakov u Na ta to Kdor 77 sek' i dgovorimo gosp. doktorj iz „Tagesbl. , j ^xa^opuoio xxx ^uaiwj w» bira materijal za svoje „Brandmarkung u * y „Presse" (stare in mlade), „Triest.", Tagesposte" in enake baže listov si na- . ____• 15____r^^f,' C5o™ „Triest. , moti sam sebe ogromna naših ojakov ga miluje. Ruska Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Dr. Tomaiiov govor v zbornici poslancev 13. dne t. m. Zdaj stoji pred nami vprašanje: kako se z Ogri pesem se ie pela v onem času kaka dvakrat, ko so poravnati? Mi zastopniki kraljestev in dežel, ki so ta- omenjeni dop UUU1SUU1 crnili Lj U b lj t* JJ. V , VAC* IVI vu Vi. ---------' - ^ " ^J ^ «vu^v *xx wwuuv ni varno hoditi po mestu itd. „Novice" niso naloge, narediti postave, po kterih bi se imele zadeve JL * ^ 1 1 w 1 • • v m m a a 7 da „brez revolver stran Litave, se lotujemo velike, težke in prečudne lev u itd otle iz k o m a r j a delati s 1 nekterih mladenčev podtikati zlodjevih namenov in nepřevdarjenosti med deželami ta- in unstran Litave mirno poravnati, in tudi glej pred nami stojí že izgotovljeno in dokončano delo jim je dobro znan po čelem svetu velj pregovor m o rej I . .jQlIl O cauuoç , o auuuou odpreti vse liste 251etnih tečaj s1 excuse s accuse > kajt UV , HXVAX i^WVU.XJVUU XXX V francozki delo ogerskih sedeminšestdesetakov f ktero • v .čLLLVJU£ji\.JL v^viuiMii ovuvuiiuogoiugo^iaauvj rk ici kj J G Dci£ Novice" presvitli cesar, kakor ogerski kralj, že s prisego potrdii. jih v pričo, Ta naša naloga in ta naš stan je zdaj prečuden in ško- da lim lojalnosti svoji nobenega zagovornika ni treba, raj neizrekljiv. On tirja od nas, da sami sebe popol- Vendar tudi niso molčale vale so take pripetke, ki so „Novice , protnikom ampak obžalo- noma žrtujemo; on tirja, da zatajimo svoje prepričanje, d na njih ml (glej No d- da damo slovo svojim vtrjenim politiškim mislim se odpovemo pravici ravnati po svojem mnenji 7 nim prav voda na njih umazani mlin (glej „JNO- se oupovemo pravici ravnan po svojei vice" od 31. julija str. 258), pa so tudi natisnile sva- želimo, da se dožene poravnava z Ogri. da ako rilo dr. Costovo Da svarilo (glej „Novice" od 14 celó iz „Reforme" so povzele ...... — avg car tana „očetovska skrb" dr. Klunova je tedaj 28. avgusta bila čisto nepotrebna, in nrav to sta mu tudi takem stanu jemljemo danas v roke prvo vpra- str. 276). Vsa pre- šanje ogerske poravnave, — vprašanje o delegacijah, ktere so po mojih mislih poslednji del ustavne premembe in bi ravno to morale biti tudi gledé na ogerske porav- gosp. dr. Bleiweis in gosp. Svetec pisala vizem" je Al mosko nave ; ker ravno delegacije vežejo še to skupaj, kar kakor se kaže — monomonia dr. Klunova, se je razdružilo; one so edino vezalo dveh razdruženih kajti o odgo 7 ki ga je časniku 77 u u il ici ur. rv.iuuuva, jw , ^^^ « Vaterland-u" dal v delov našega cesarstva. 43. listu svojega „Volkswirtha", tudi pošte jalne možake, ki za tem Časnikom stojijo m Romling 77 nam in Mo s ko wit psuje z Taka polemika se ------- ------r ----—----- — ----- — — za to naj je za zdaj konec besedi! unstran Litave; povedal sem, kaj da je moja misel o adresni debati sem povedal, kaj da mislim o predelavi ustave, ktere najpoglavitniši del je po mojih mislih osredni zástop vseh kraljestev iz dežel ta- in studi 7 Ako bo treba, govorimo več in bolj m poravnanju z Ogerskim samo ob sebi in gledé na za- (Glej te 7 taki časnik „Tagesblatt" „iz Kranjskega" pisal to-le 76. listu je nemški graški stope za to opravilo prav za prav opravičene. Tedaj 77 Pod zavračaje na to, kar sem oni čas govoril, opuščam da- rn lj ubij ans keg P in z njegovim nes vse dalj ne negacije ter kar prestopam h delega- dobrenjem in potrj enj em se povsod poje ruska ci jam, da jih pretehtam da pretehtam predlog do- narodna himna, se pije na propad Avstrij 7 se in djansko crtijv iao.i y ai u ujimi uc mivičiju, glas je: „na tla z nemškimi psi!" To je vendar taki ki ž njimi ne divjajo in besedo tičnega odseka, pa tudi vladni predlog, ki zadeva dele-bojni gacij e kakor mora biti!?" Gosp j. v» jt» v guuai ju u. p mora iz njega tudi napaćen následek izhajati. m V ce •es na noge je odgovor na prvo vprašanje napaćen, vlada jVposkušala napraviti na Kandii mir malo je upanja, Turška ▼ AMVi^« J KJ ^UUUUtJUlW X1UI|J1U> V iUl liC« xvauuil III U J Cl Kandioti niso mogli Turkov predloge odobriti stonj Boj se (Konec prihodnjič.) je zato zopet vnei in Kandioti so v prvi bitvi Turčine Zbornica poslancev v državnem zboru je 13. dne t. m. začela obravnava o delegacijah. Da vsak bralec vé, za kaj gré v teh obravnavah, naj povza- memo še enkrat, kar smo že večkrat omenili, to-le: Naše (avstrijsko) cesarstvo je zdaj razcepljeno na dve polovici; Ogri pravijo, da med njih kraljestvom , Hrvaško in ÍSla- nabili iVTiv-i, * j ? — —v J ktero hočejo zajeti tudi Erdeljsko Listnica vredništva. Gospodu J. V. S. v C., gosp. B. F. v G. in gosp. M. V. v C: poslane pesmice smo přejeli; al če tudi iz blagega namena zložene, niso za natis današnji čas, ko svet hoče, da pesem kaj posebnega pové in to v prav čistih slovniških oblikah. Družbici veseli se přileze kmalu kaka pesmica; al svet je, saj veste, čmeren in kritika njegova ostrá. Gosp. B. F. v G: Po- te daj. Gosp. M. P: V dramat, društvo morete stopiti in Vaši vonsko) in pa med druzimi deželami našega cesar- nudba Vaša „o položaji narod. zadev" nam je jako draga; prosimo / r t m i v i i.j«! r< Tkjr T> - YT ^»_____ __• TT V* stva delà reka Li tava mejo. Da se pa vendar se s tenko nitko držé s temi deželami Avstrije skupaj, so ponudili nektere postavodajalne reči nam drugim letno plačilo sta 2 gold.; vsak prejme Talijo brezplačno. ) in te in Žitna cena v Ljubljani 16. novembra 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 20 banaške 7 fl. 20. turšice 4 fl. soršice 5 fl. 20. reči velikodušno (!) imenujejo skupne zadeve te skupne zadeve naj se po njih volji obravnavajo v skupnih zborih, v ktere oni pošljejo svoje poslance, naše druge dežele pa tudi svoje, in ti zbori se imenujejo delegacije ali poslanstva. Za te de- 3 fl. 90.— ječmena 3 fl. 30. — prosa 2 fl. 90. — ajde 3 fl. 20 legacije je tedaj bila obravnava v zbornici poslancev, ovsa 1 fl. 90. — Krompir l fl. 50. ktera se je začela 13. dne t. m. Odsek, ki je dobil vládni predlog v roke, da se najprej med seboj posve-tuje in potem vesoljni zbornici predloge stavi, je vladni predlog nekoliko prevrgel. Vlada je namreč — še nekoliko v federalističnem smislu rži 18. novembra 1867 Kursi na Dunaji v novem denarji. osnovala da W011V v diidi , ^c* naj & K* * " - -- r -------- ----~ ' — v novem dnar. po 1UO g. g. o V.30I4 ya 7 0 Tržaški lozi po 10< 45 poslancev, ki imajo iti V delegacije, tako, da za- 5% nar.posojiloodl. 1854,, 66.50|50/0 Donavsko-parabrod- stopniki vsake dežele volijo izmed sebe svoje poslance; zbornica gosposka pa svojih 15 iz vse zbornice. Centralistični odsek, kteremu je trn v pêti, da volijo zborničarji vsake dežele za-se, pa ne vsa zbornica skupaj (ker po tej volitvi bi spet nemški cen- svoj predlog tako zbornica poslancev voli svojih Državni zajemi ali posojila.IDruge obligacije z lotrijami 5% obligacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 72.53 v novem dnar. po 100 g. g. 57.30 4 '/a % Tržaški lozi po 100 „ 108.01 HM ■■! ■ 5% metalike 4 '4 7, 0 4 7, 37, 0 01/ 0/ á '1 /o 17. yy yy 7» ÎÏ J> » JJ 57.501 ski po g. 100 .. . „ 86.00 55.65|Knez Esterhazy.po g. 40 „ 106.00 30.19 22.60 24.50 23.54 19.00 49.50IKnez Salmovi po g. 40 41.00|Knez Palfyovi po g. 40 54.50[Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 yy yy tralisti gospodovali v delegacijah) je, (ker več ni mogel, Obligacije zemlisn. odkupa. jKnezWindischgraz.pog.20 sicer bi bili Poljaki kopita pobrali) odkrehnil od vla- *, naj se jih dinega predloga 4 poslance in nasvetoval 41 voli iz posameznih skupin ? pa naj volijo iz (po 100 gold.) 5 % dolj no - avstrij anske g. 5% ogrske . .... Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 18.00 Grof Keglevičevi po g. 10 cele zbornice. In o tem se je začela obravnava. Gosp. dr. Toman je prvi besedo poprijel in vtemeljitem govoru volitveno pravico v delegacije branil deželnim 89. 71.751 Budimski po g. 40 » » 12. 24.00 5% hrvaške in slovanské „ 71.50 5% krajnske, Štajarske, Denarji. zborom in konečno rekel, da po svojem notranjem Zajem od leta 1860 . Cesarske krone . . . koroške, istrijanske .„ 89.00 J Cesarski cekini . . . Državni zajemi z lotrijami.iNapoleondori 20 (frankov) prepričanji tudi za vladin predlog ne bo glasoval ? am- pak da le sila ga utegne primorati. (Spredej je poslo-venjen celi Tomanov govor). Govorilo je v splošni razpravi še mnogo poslancev in centralisti in dvalisti so se tako trgali med seboj, da je bila groza. Hujših pri-imkov, kakor jih je v teh govorih dobil dvalizem iz 1860 petink. 1839 . . . 1839 petink. 5% narodni od leta 1854 » » »j »» yy yy yy yy yy 83. Souvraindori yy yy 91.50|Ruski imperiaU . , 144.50|Pruski Fridrikdori 75.251Angležki souvraindori 7>4.—ILouisdori (nemáki). Dohodkine oblig, iz Komo „ 53.001Srebro (ažijo) g yy yy yy yy yy yy yy yy 5.77 9.86 10.24 01 79. 120. ust centralistov, ni dobil V se nikoli, in hujših litanij kakor so jih dvalisti brali centralistom y jih ) se menda niso slišali. In naposled so vendar glasovali kakor je hotel državni kancelar Beust. y Loterijne srećke: V Trstu 6. novembra 1867: 15. 90. 5. 33. 84. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 18. novembra 1867. Te ravno oni prečudni stan, v kterem se preroruje naša Avstrija! Zmiraj mirna Reform" piše o „delegacijah" to-le: ,,Go- V Gradcu na Dunaji 13. nov 1867: 10. 82. . 68. 26 69 62. 33 64 ^JlJJliaj JULI 11 1 JL Cv y y ltUlWl 1U ^lOV \J jj Vl^lV^MiVij U/ii M\J IU • jj VI V tovo je, da delegacije takošne, kakor jih bo zdaj naredil državni zbor, ne bojo po volji niti takraj niti un- Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 23. novembra. Odgovorni vrednik: Janez fflumik. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.