ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik X - št. 129. - junij 2001 - cena 250 SIT uumužnansm oaaeieK tp 07 SNEŽNIK 2001 P70,(497i|12 Ilirska Bistrica) Z00MZ45,129 {< Banka Koper hŠ 2» 2$ COBISS e TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA POLICISTI V VRTCU Policijski pes Urs s svojim vodnikom STR. 18 ODGOVOR ANONIMNEŽU Ko sem prebiral članek, skoraj anonimnega avtorja v Informacijah Obrtne zbornice, sem si dejal, da tako vendar ne gre. Ko si je “anonimnež” privoščil kritizirati prav vse in vsakogar, ki se je angažiral pri organizaciji vizite, se je pozabil podpisati s polnim imenom in priimkom. Z I I I I I I I I I I v LADJICA NAŠEGA GRBA STR. 16 Verjetno se vsi sprašujemo, kako za božjo voljo poznamo v čem so se ti ljudje prevažali pred ne vem koliko leti, v tem primeru celo petsto let prej, preden naj bi sem Slovani sploh prišli izza Karpatov in da so lahko 1500 let kasneje njihovo prevozno sredstvo uporabili kot motiv na grbu. KAJ BO Z NAŠIM KMETIJSTVOM? Zaskrbljen obraz ministra Francija Buta kaže na alarmanten položaj bistriškega kmetijstva. Rešitve... STR. 7 ZA 26,50% PROTI 70,44% OTVORITEV KNJIŽNICE Ob prazniku Občine Ilirska Bistrica, smo dobili novo knjižnico. Ponosno je zasijala v vsej svoji veličini in kulturnem pomenu, ravnateljica Damjana Logar pa ni skrivala navdušenja nad njo. [; - s. a . 7\ . 2...................... STR. 9 STR. 3 Volišče v Jablanici PODKOVANO JAJCE? KJE? V DOLNJI BITNJI... STR. 19 t&ART grafična dejavnost d.o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica lir^K^IBistrica 1 u ( .liliwn 4 'Iinnilf j ‘ tn , ' mmmTžzo 'oH ‘pon e H e ljkafd 6 .peTka^ e dj9y i n 19. uro ob ;s 6 b“olan0 njn e d e I j ah med 9. in 1 4. POKAL MESTA ILIRSKA BISTRICA Domači igralci so večkrat takole ogrožali Idrijčane a le enkrat zadeli. BESEDA UREDNIKA POMANJKANJE KULTURE ALI ZNANJA? Verjetno obojega po malo. Nikogar ni mogoče prisiliti k nobenim oblikam vedenja, če sam noče, vendar obstajajo službe in poklici, ki temeljijo na nekih protokolarnih pravilih, ki so za njih obvezujoča. Nedopustno je, da se javni funkcionarji v javnosti in pred njo ne znajo obnašati. Ves politični in sodobni svet temelji na načelih olikanega in spoštljivega vedenja, pa se bomo morali s tem sprijazniti tudi mi oziroma oni. Običajni smrtniki se še lahko požvižgamo na to, kaj si dmgi o nas mislijo, predstavniki ljudstva pa ne. Zakaj takšen uvod? Zato, ker sem v zadnjem času priča sestankov in obiskov raznih ministrov in državnih sekretarjev na naši Občini. Osebe s takšnim položajem in funkcijo terjajo določeno mero spoštovanja in olikanega vedenja, pa ne zato, ker bi bili “mali bogovi”, ampak, ker jim to pripada. Zato obstaja protokol in bonton, ki določa pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov. Tako se dogaja, da se udeleženci ne poznajo med seboj, ker si niso bili predstavljeni, da nimajo pojma kam naj se usedejo, da ne vedo s kom se pogovarjajo, da ne vedo kdaj bodo prišli na vrsto za svojo razpravo, zgodi se tudi, da novinarji sedijo za mizo z udeleženci. O nekakšnem protokolu ni ne duha ne sluha. Pa nič zato, saj je samo minister in le zakaj bi se predstavljali, saj se že vsi med seboj poznamo. Srečanje več ljudi j e lahko uspešno le, če učinkovito komunicirajo med seboj, tega pa ne morejo, če se med seboj ne poznajo, zato je predstavljanje udeležencev temelj uspešnega razgovora. Vse zadrege in neprijetnosti so odveč. Olikano vedenje je za povprečno razgledanega človeka najbolj naravna stvar. Vsem neprijetnostim seje potrebno izogniti z dobro organizacijo obiska ali sestanka. Za protokol mora poskrbeti gostitelj, ki so mu ta pravila poznana, na pa vsak po malem. Dober vtis, lahko naredi več, kakor prepričljivi argumenti. Vsak človek ima svoje vrednote, ki so mu osnova za presojanje, kaj je prav in kaj ne. Eni smo bolj kritični od drugih, vsi pa se učimo na svojih napakah. Tako bi morala biti takšna in podobna srečanja vedno bolj uspešna, ne pa enaka ali še slabša. Pretiravala bi, če bi rekla, da se brez bontona ne da živeti, je pa resen pokazatelj naše kulture, stopnje organizacijske kulture in konec koncev tudi spoštovanja. Velikokrat se sprašujemo, če smo ravnali prav, dosti krat ravnamo, kakor nanese, vsem dvomom pa se izognemo, če poznamo pravila. Če jih ne poznamo se jih jie potrebno naučiti. Značilnost današnjega časa je, da so človeška razmerja neposrednejša, dražba seje osvobodila razrednih spon, dogem in navad, ter omogočila ljudem, da se vedejo nezavrto, brez predsodkov in nepotrebnega protokoliranja. Kjub temu, pa ostaja dejstvo, da morajo javni uslužbenci in funkcionarji, ko nastopajo pred javnostmi, podrediti svoje življenje in obnašanje določenemu protokolu. Prav gotovo protokol in bonton nista zakona, priznati si pa morate, da političnega, poslovnega, kulturnega in drugačnega poslovanja brez njiju ni več. Pravila olikanega vedenja zagotovo ne premikajo sveta, ravno nasprotno, prilagajajo se mu in se skupaj z njim spreminjajo, zato jih moramo, ne samo priznati, ampak tudi sprejeti. Urednica mag. Milena Urh \____________________________________________________________/ RADIO 94 IMA 7 LET Še malo, pa bo Radio 94 zakorakal v 8. leto svojega delovanja. Kot vedno, bo postojnski radio rojstni dan tudi tokrat proslavil v družbi svojih poslušalcev. Prireditve ni treba več posebej predstavljati, saj se v središču Postojne ob vsakem radijskem praznovanju zbere veliko število obiskovalcev, tudi tistih, ki v svojem domačem kraju Radia 94 ne morejo slišati. Tudi letošnje, že 7. praznovanje bo 30 junija v Postojno najbrž privabilo mnoge, saj se bodo na dveh odrih predstavili priljubljeni slovenski Utrinek z lanskoletne prireditve izvajalci narodnozabavne in zabavne glasbe. Program z glasbo in radijskimi oddajami v živo se bo začel že v poznih popoldanskih urah, obiskovalci pa bodo uživali tudi ob ogledu modne revije in pogledu na ognjemet, ki bo nebo razsvetlil kmalu po polnoči. Ker pa je v družbi radijskih voditeljev in znanih slovenskih glasbenikov vedno zelo prijetno, lahko pričakujemo, da bo v Postojni veselo do zgodnjih jutranjih ur prihodnjega dne. SUŠEČ Obiskal nas je gospod Janez Tomšič - Hlist. S pomočjo video kasete nam je predstavil slap, Sušeč, mline in žage - pile v starem delu mesta. Po ogledu video kasete smo se sprehodili do izvira Sušca. Slap Sušeč nas je pričakal z glasnim bučanjem in veliko vode. Ogledali smo si tudi ostanke starih pil in mlinov, žal pa so v zelo slabem stanju. Sončki GOSTILNA s prenočišči X PCTCIi Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 MALICE PO 600,00 SIT KOSILA P01.200,00 SIT DAVEK ZA ŽGANJEKUHO ZNIZAN IN POENOTEN Ob sprejemanju Zakona o trošarinah 1998 leta se je pojavilo precej vprašanj in pomislekov glede obdavčitve žganjekuhe. Po sprejemu tega zakona j e bil vsak mali proizvajalec žganja oziroma lastnik kotla za žganjekuho dolžan prijaviti kotel najbližji carini. Na posameznega člana družine je bila določena letna neobdavčena poraba žganja, med tem ko pa je preostala količina žganja bila predmet obdavčitve z določenim zneskom po litru. Zaradi nepraktičnosti poenotenja, pred vsem pa zaradi tega, ker žganjekuha predstavlja na kmetiji le dopolnilno dejavnost, j e zakonodajalec aprila letos ob sprejemanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah vsebinsko izboljšal določila, ki zadevajo male proizvajalce žganja. Lastnik kotla je po sprejemu spremembe zakona dolžan plačevati trošarino le od kotla in sicer: - za vsak kotel s prostornino 40 do 100 litrov znaša 3.000 SIT, - za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov in več pa 6.000 SIT. S to spremembo j e plačilo trošarine bistveno nižje kot poprej in enostavnejše tako za zavezanca kot za državo. Carinski organ odmeri trošarino malemu proizvajalcu žganja z odločbo do 30. aprila tekočega leta, plačilo trošarine pa zapade 30-ti dan po prejemu odločbe. Potrebno pa je poudariti, da tisti imetniki kotla, ki kotla ne uporabljajo za žganjekuho, to sporočijo carinskemu organu in zahtevajo njegovo zapečatenje. Za obdobje uradne zapečatenosti kotla mali proizvajalec žganja ne plačuje trošarine, plača pa stroške zapečatenja in odpečatenja kotla. Če bo davek na kotel za žganjekuho ostal na tej stopnji kot je sedaj sprejet, se bo domača žganjekuha kot posebnost naših krajev ohranila še naprej tudi našim zanamcem. Vladimir Čeligoj PUR^TEK * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV V dvorani krajevne skupnosti Pregarje seje v nedeljo, 27. 5. odvijal drugi del občinske revije pevskih zborov in skupin. Med majskimi rožami, ki so krasile oder, se je predstavilo pet skupin oziroma zborov. S pesmijo so pričarali prijetno, domače vzdušje in se tako na svojstven način zahvalili številnemu občinstvu za topel sprejem v osrčju Brkinov. Da so nastopajoči lahko ohladili razgreta grla, ter okusili pripravljene dobrote, gre velika zasluga ustvarjalnim članicam ženske pevske skupine Resa. Te so s pomočjo KS Pregarje, OŠ Pregarje, MKNŽ II.Bistrica, trgovine Tuti-fruti, ga Nadje Ludvik in dijakinje Tanje Grilj uspešno izpeljale prireditev, kije popestrila nedeljsko popoldne. RESA REFERENDUM Ustava Republike Slovenije v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. Temeljna človekova pravica odločati o rojstvu svojih otrok pomeni, da se človek prostovoljno odloča o tem, ali bo imel otroke, kdaj jih bo imel in koliko jih bo imel. Iz te ustavne pravice izvirajo tudi pravica do preprečevanja zanositve, pravica do umetne prekinitve nosečnosti in pravica do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti... Pri nas, pa je bilo tako: URADNI IZIDI PO VASEH Štev kraj VOLILNI IMENIK GLASOVNICE vol. volišča splošni s potrdilo m skupaj GLASO VALO % ODDAN E NEVELJ AVNE ! 1 % VEL. ZA PROTI 01 KS ILBistr. 802 1 803 177 22 177 4| 2 173 71 102 02 Gas.dom Il.B. 324 324 106 33 106 1| 1 105 43 62 03 CZSD Il.Bist. 408 408 122 30 122 o- 0 122 54 68 04 OS D.K.I1.B. 334 334 84 25 84 0' 0 84 37 47 05 OS D.K.I1.B. 475 475 106 22 106 1 1 105 47 58 06 Glas. š.Il.B. 686 686 221 32 221 2 1 219 52 167 07 AMD Il.B. 780 780 234 30 234 1 0 233 89 144 08 Jasen 211 211 74 35 74 0 0 74 13 61 09 Vrbovo 266 266 79 30 79 4 5 75 15 60 10 Vrbica 122 122 80 66 80 0 0 80 15 65 11 Jablanica 136 136 64 47 64 3 5 61 7 54 12 Kuteževo 219 219 76 35 73 1 1 72 10 62 13 Trpčane 113 113 46 41 46 1 2 45 9 36 14 Zabiče 277 277 88 32 88 1 1 87 17 70 15 Podgraje 233 233 72 31 72 3 4 69 15 54 16 Sušak 81 81 47 58 47 1 2 46 18 28 17 Novokračine 222 222 78 35 78 4 5 74 30 44 18 Jelšane 242 242 72 30 72 1 1 71 14 57 19 Dolenje 170 170 86 51 86 8 9 78 17 61 20 Veliko Brdo 96 96 85 89 85 11 13 74 24 50 21 M. Bukovica 140 140 55 39 55 2 4 53 8 45 22 Koseze 315 315 128 41 128 2 2 126 28 98 23 V. Bukovica 175 175 116 66 116 2 2 114 21 93 24 DoLZemon 380 380 95 25 95 1 1 94 23 71 25 Gor.Zemon 102 102 32 šil 32 0 0 32 8 24 26 Pavlica 46 46 45 98 45 0 0 45 17 28 27 Starod 43 43 41 95 41 0 0 41 8 33 28 Podgrad 493 493 117 24 117 0 0 117 51 66 29 Podbeže 103 103 98 95 98 10 10 88 17 71 30 Račiče 127 127 97 76 97 3 3 94 19 75 31 Sabonje 78 78 34 44 34 1 3 33 27 32 Hrušica 253 253 81 32 81 0 0 81 18 63 33 Pregatje 336 336 82 24 82 2 2 80 32 48 34 Prelože 66 66 29 44 29 0 0 29 11 18 35 Zajelšje 50 50 50 100 50 1 2 49 8 41 36 Tominje 104 104 57 55 57 5 9 52 4 48 37 Harije 229 229 99 43 99 6 6 93 19 74 38 Rečica 407 407 127 31 127 0 0 127 24 103 39 Ost. Brdo 86 86 85 99 85 11 13 74 25 49 40 Jan. Brdo 16 16 15 94 15 0 0 15 1 14 41 Kilovče 46 46 46 100 46 3 7 43 10 33 42 D.in G.Bitnja 99 99 94 95 94 15 16 79 33 46 43 Rat. Brdo 27 27 27 100 27 3 11 24 2 22 44 Prem 154 154 67 44 67 1 1 66 31 35 45 Celje 51 51 48| 94 48 3 6 45 16 29 46 Struje 104 104 80 77 80 9 11 71 19 52 47 Topole 279 279 78 28 78 0 0 78 23 55 48 Mereče-Podstenje 118 118 79j 67 79 3 4 76 11 65 49 Šembije 211 211 105| 50 105 2 2 103 19 84 50 Knežak 422 422 128 30 128 1 1 127 26 101 51 Bač 387 387 162 42 162 3 2 159 25 134 52 Koritnice 143 143 57 40 57 2 4 55 9 46 901 Predčasno v. 0 55j 55 0 0 55 24 31 997 Pošta-SLO 0 3 j 3 0 0 3 1 2 SKUPAJ | 11787) 1 11788 45091 38,3 4506 138 3,06 4368 1194 3174 3,06 26,50 70,44 NOVE VIDEOKASETE DISNEV, Walt.: Disneyevi oskarjevci, Nevarna anatomija, Okoli sveta s Timonom in Pumbo, Kako bolje umret, Kokoške na begu, Dobre mrhe, Donald Duck, Kremenčkovi. 2: Viva Rock Vegas, Mož brez telesa, Jake, Brian in Anna., Mule, KRIŽNAR, Tomo, JUDEŽ, Zvone. Nuba : ljudje z druge strani, Jaz, Irena & jaz, DISNEV, Walt. Mickey Mouse, Vrni se, Saludos amigos, Divji dan v Los Angelesu, Šampion Goofy, Prekletstvo mumije, Tarzan, Tiger in medvedek Pu, Zobozdravnica v raju, Virus, Miki se šopiri, Ženska zgoraj. OBISK PREDSEDNIKA STRANKE SLS+SKD SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Dne 6.6.2001 je, na povabilo naše stranke, obiskal občino Ilirska Bistrica predsednik SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, g. Franci But. Po njegovi izvolitvi, za predsednika stranke, je to prvi obisk podružnici stranke v Ilirski Bistrici. Na sedežu občinskega odbora stranke, smo sprejeli predsednika člani izvršnega odbora in svetniki stranke, ki so v občinskem svetu. Obrazložili in pokazali smo mu, kako smo si zastavili in razdelili delo po sledečih segmentih: -vspodbujanje pri organizaciji mladih, -organizirana je ženska zveza, -organiziranje klub podjetnikov, -organiziranaje upokojenska zveza, -občasno se organizirajo okrogle mize na teme, ki so aktualne za članstvo (kmetijstvo, malo gospodrstvo, prostorsko planiranje, socialno varstvo...) -organizira se aktivna udeležba na letnih taborih stranke, -skrbi se za informiranje članstva o aktualnih temah. Kljub temu, da člani v izvršilnem odboru delujemo le nekj mesecev (volitve so bile februarja) je izrekel predsednik pohvalo na naše načrtno delovanje in planiranje dela za bodočnost in razvoj stranke. G. But je navzoče seznanil s političnimi razmerami v Sloveniji in položajem stranke v njih, kot aktivno sooblikovalko politike. V nadaljevanju smo predsednika seznanili tudi s programom dela in cilji na bližajočih se volitvah za župana in občinske svetnike. Kot dobro prepoznavno stranko na tem območju, glede na naš program in renomirane ljudi v njej pričakujemo tudi pozitivne rezultate na volitvah. Seznanili smo ga tudi z stanjem kmetijstva v občini, podrobneje smo mu predsatvili podatke o obdelanosti zemljišč, obsegu in številu tržnih kmetij ter težavah glede trženja kmetijskih pridelkov. Apelirali smo na ministra, da bi se v največji možni meri angažiral in pomagal pri razrešitvi kmetijske problematike. Ob koncu sprejema smo mu v zahvalo in v spomin podarili skromno darilo s kmetjskimi pridelki značilnimi za te kraje, ki gaje z veseljem sprejel. — -^rm ■ . f. /• | •A',M0m Članica izvršnega odbora Damjana Batista izroča predsedniku stranke spominek na obisk v Ilirski Bistrici NOVOSTI V KNJIŽNICI SPLOŠNO 1. KJAER, Torben.: Začnimo z Internetom : naj ostane preprosto!, 2. ŠULER, Aleš. Spoznajmo Excel 2000 : Naj ostane preprosto!, VERSTVO. BOGOSLOVJE 3. SCHMIDT, Joel.: Slovar grške in rimske mitologije, DRUŽBENE VEDE 4. BALAZS, Laszlo (ur.), GLAVINA, Bojan (ur.).: 50 let Glasbene šole Ilirska Bistrica UPORABNE VEDE 5. HEIMANN, Erich H.: Sami si obnovimo in dopolnimo kopalnico: 6. MONTIGNAC, Michel. Jem, torej hujšam: Montignacova metoda 7. STEWARD, H. Leighton. Proč s sladkorjem! : omejite uživanje sladkorja ter s tem zmanjšajte maščobe v telesu, 8. RATZA, S.: Sami barvamo, lakiramo in polagamo tapete LITERARNA BESEDILA 9. ANDERSON, Laurie Halse. Povej!, 10. BELBIN, David. Udarci, Nočna izmena, 11. BRVANT, Ann. Ljubosumna Fen, 12. BRVANT, Ann. Tash in vedeževalka, 13. COUSINS, Lucy, BRENNER, Andrevv. Minka v avtobusu. 14. COUSINS, Lucy, BRENNER, Andrevv. Minka v kopalnici. 15. DANDO, Sue. Življenje so mi spremenile v pekel, 16. GREENE, Graham. Monsignor Kihot, 17. KADUNC, Jelka. Čarovnalnik TONČKA MAHNE DUJMOVIČ V Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici j e bilo 14.6.2001 še posebno veselo. Tončka j e namreč praznovala svoj 90. rojstni dan. Ves dan je sprejemala pisne in ustne čestitke. Med prvimi staji k visokemu jubileju čestitala direktorica doma Marija Zver Šlenc, ki vzorno skrbi za dobro počutje oskrbovancev in KO ZZB Ilirska Bistrica ter ji zaželela obilo zdravja. Kljub visoki starosti je bila vesela in nasmejana. KDO JE TONČKA? Rojena je bila na Tatrah v Brkinih, kot tretja od šestih otrok, očetu Jožetu in materi Terezi Mahne. Oče je bil čevljar, mati pa šivilja. Dela in zaslužka je bilo komaj za skromno preživetje, zato je morala Tončka še kot otrok s trebuhom za kruhom in poprijeti za različna dela. Leta 1932 se je poročila z Rudolfom Dujmovičem iz Ostrovice v Brkinih, malim trgovcem in še isto leto prišla živet na Veliko brdo. Tu sta kupila hišo in odprla gostilno. Rodila je štiri otroke. Primorsko okupacijo fašistične Italije in drugo svetovno vojno je doživljala v najkrutejši obliki. Leta 1942 je postala članica vaškega odbora OF in pričela aktivno delati za NOB. Njena hiša je postala pravi dom za številne borce in aktiviste. Leta 1944 je bila v Trstu aretirana in odpeljana v tržaške zapore “Coroneo”, nato pa v koncentracijsko taborišče Auswitz - lager smrti. Mož Rudolf je bil v partizanih, doma pa so ostali štirje mladoletni otroci. Po koncu vojne seje končno 1. septembra 1945 vrnila domov in vsa družina je bila spet združena v miru in svobodi. Čeravno fizično izčrpana in bolna ni zdržala križem rok. Po svojih močeh je aktivno sodelovala pri obnovi porušene domovine. Da je Tončka praznovala ta častitljivi obred, vesela in nasmejana, se ima zahvaliti v prvi vrsti svojemu klenemu značaju in neomajni volji do življenja in tudi skrbi njenih otrok, ki jo stalno obkrožajo. Želimo ji še veliko let življenja, predvsem pa trdnega zdravja in čim manj tegob. Jože Vičič, KO ZZB ILIRSKA BISTRICA Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav vam v primeru težav z vozilom zagotavlja 24-urno pomoč vse dni v letu. %. Kjerkoli v Sloveniji bomo poskrbeli za popravilo, E reševanje in vleko vašega vozila, za prevoz vas t in vaših sopotnikov, za nadomestno vozilo ali namestitevv hotelu. T» L— n Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence in kadarkoli boste potrebovali pomoč - S pokličite 080 2864! 5 5 PRIPRAVLJENI NA VSE. r-' fr ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV,d.d. £ ► www.zav-triglav.si MARIJA SURINA IN ADOLF MUHA Tokrat v našem javljanju Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica s ponosom predstavlja dva naša člana, ki sta v letošnjem letu prejela visoko državno in občinsko priznanje. -Adolf Muha je prejel naj višje priznanje v gasilski organizaciji nagrado Matevža Haceta, ki se podeljuje enkrat letno na plenumu Gasilske zveze Slovenije in na kongresih Gasilske zveze Slovenije samo članom gasilske organizacije kot posebno in najvišje priznanje gasilske organizacije za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v Republiki Sloveniji. AdolfMuha sejerodil 28.10 1934 v II. Bistrici. Po končani osnovni šoli je opravil srednjo tehnično šolo na Reki ter se zaposlil v tovarni Torpedo na Reki. Leta 1957 se je zaposlil v Lesonitu v II. Bistrici kot strojni tehnolog in referent za Varstvo pri delu. Za gasilstvo ga je navdušil njegov oče, kateri je deloval v PGD II. Bistrica že pred in po vojni. Tako se je Adolf Muha vključil v Industrijsko gasilsko društvo- Lesonit leta 1961. Ob delu je doštudiral I. stopnjo fakultete za strojništvo in višjo tehnično varnostno šolo v Ljubljani. V Lesonitu je prevzel delo kot vodja službe varstva pri delu in požarnega varstva ter začel aktivno delovati v upravnem odboru IGD. V letu 1973 je bil izvoljen za predsednika IGD Lesonit ter na volitvah občnega zbora Občinske gasilske zveze tudi za predsednika takratne OGZII. Bistrica, katero je uspešno vodil 22 let. Vseskozi sije prizadeval in trudil na vseh nivojih v gasilstvu za pridobitev novih članov, ustanovitvi prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev v občini, za dvig materialne opremljenosti ter na sploh za dvig protipožarne kulture v vseh okoljih. Vseskozi sije prizadeval tudi za razvoj strokovne službe pri GZII. Bistrica. V gasilstvu je svoje znanje dopolnjeval ter opravil izpit za višjega gasilskega časnika organizacijske smeri I. stopnje že v letu 1983. V letu 1990 pa je opravil izpit za višjega gasilskega časnika. Svoje znanje prenaša na številnih tečajih za prostovoljne gasilce, katere organizira OGZ, kjer predava predmet “Organizacija gasilstva in pravne osnove” ter Požarno preventivo. V letu 1997 je opravil še specialnost za predavatelja v gasilstvu. RIBARNICA Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-45-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8 - 12 torek, sreda, četrtek in petek 8 - 12 in 14-17 Deloval j e tudi na nivoju regije in republike, saj je bil vrsto let član predsedstva GZS, (kar j e tudi eden od pogojev za pridobitev nagrade “Matevža Haceta”) in predsednik komisije za industrijsko gasilstvo pri GZS, bil pa je tudi delegat plenuma GZS. V letih 1974 - 1977 je nadomeščal tudi manjkajočega občinskega požarnega inšpektorja ter deloval pri samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom v času delovanja le-teh v letih 1977 -1989. Še vedno je aktiven na vseh področjih, podpredsednik GZ II. Bistrica in član predsedstva GZ, častni predsednik gasilske zveze II. Bistrica, član tekmovalne ekipe veteranov, katera se že vrsto let uvršča tudi na državna tekmovanja. Za svoje aktivno delo je prejel več gasilskih tekmovanj, državno odlikovanje Zveze SIS za varstvo pred požarom, odlikovanja za posebne zasluge in plaketo za gasilskega veterana od GZS. - Marija Surina je prejela Zlato plaketo Občine II. Bistrica za njen življenjski prispevek na področju društvenega delovanja in vzgojnega dela z mladino. Marija Surina kije letos dopolnila 60 let, je bila rojena v II. Bistrici 23. januarja 1941 leta v številni družini. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji v rodnem kraju je nadaljevala šolanje na gimnaziji v Mariboru ter na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Kot predmetna učiteljica se je najprej zaposlila na OŠ v Kuteževem, nato na OŠ v Kuteževem, nato na OŠ Dragotina Ketteja v II. Bistrici in do upokojitve na OŠ Antona Žnidaršiča,- Kot učiteljica - mentorica je vodila različne krožke interesnih dejavnosti predvsem na področju tehnične in prometne vzgoje ter humanitarnih društev. V gasilsko društvo je vstopila 1987 in začela delovati na vseh področjih društvenega dela. Najbolj plodno pa je njeno delo na področju z dela z mladino, saj ima kot pedagoški delavec izkušnje na tem področju. Tako že vsa leta vodi gasilski krožek na osnovni šoli Dragotin Kette v II. Bistrici v okviru društva Mladi gasilec, ki se odvijajo po vsej Sloveniji. Pripravlja tudi ekipe pionirjev in pionirk za gasilska tekmovanja. Ekipe, kijih pripravlja se večkrat uvrstijo na državna tekmovanja. Pionirje je kot vodič spremljala tudi na letovanjih na Debelem Rtiču. V letu 1990je uspešno opravila tečaj za gasilko in kasneje napredovala za gasilko I. stopnje, v letu 1997 pa je opravila še tčaj in specialnost za mentorico mladine. Aktivna je tudi v tekmovalni enoti članic in na vseh področjih, ki se odvijajo v društvu. Za uspešno delo j e prejela številna priznanja, tudi priznanje Gasilske Zveze II. Bistrica I. stopnje in republiško odlikovanje Gasilske zveze Slovenije II. stopnje. Z mladino aktivno sodeluje tudi v društvu za pomoč duševno prizadetim “SOŽITJE” II. Bistrica, v društvu Tabornikov rod “SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV” II. Bistrica, aktivna pa je tudi v Območnem združenje Rdečega Križa II. Bistrica. Vsa ta prostovoljna in humanitarna društva v katerih aktivno sodeluje so bila tudi predlagatelji za podelitev Zlate plakete Občine II. Bistrica. PGD II Bistrica Adotu in Mimici čestita na pridobitvi visokih priznanj in se jima zahvaljuje za nesebično in uspešno delo v gasilski organizaciji ter za osebni prispevek pri razvoju gasilstva. Janko Slavec, PGD II. Bistrica V SPOMIN KAKO SRCE BOLI, KO TEBE DRAGI BORIS, MED NAMI VEČ NI! Minili sta dve leti žalosti in trpljenja, odkar je odšel v večnost naš dragi BORIS UJČIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob ter prinašate cvetje in prižigate svečke Vrbovo, 12. junij 2001 Vsi njegovi REGIJSKE ŠPORTNE IGRE V KOPRU Letošnje športne igre primorsko - notranjskih območnih obrtnih zbornic so potekale v organizaciji Območne obrtne zbornice Koper. 26. maja 2001 se je na športnem stadionu Bonifika pomerilo enajst območnih obrtnih zbornic: Ajdovščina, Cerknica, Idrija, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Tolmin, Vrhnika in Ilirska Bistrica. Zbralo se je 500 športnic in športnikov, ki so se pomerili v sedemnajstih disciplinah. Največ točk j e zbrala Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica in osvojila prehodni pokal iger ter prvo mesto v skupni razvrstitvi. Odlične so bile ženske strelke z zračno puško in tekačice na 2000 metrov, ki so osvojile prvo mesto. Na drugo mesto sta se uvrstila igralca briškole, ženske kegljačice, moški tekači na 5.000 metrov in ekipa za vlečenje vrvi. Tretje mesto j e pripadlo balinarjem, ženskim igralkam tenisa in ekipi ribičev, kije tekmovala s plovkom na sladkih vodah. Ob tej priložnosti čestitamo vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter se jim zahvaljujemo za sodelovanje. Hvala tudi sponzorjem, še posebej Pekarni Slava Zorka Iskra s.p. Ilirska Bistrica. ŠIOS - ŠPORTNE IGRE OBRTNIKOV SLOVENIJE 1 vi l MKI f*7| ^|li B8SB j^tr ral Mjf Območna obrtna zbornica Škofja Loka j e bila letos že četrtič zapovrstjo gostiteljica ŠIOS - športnih iger obrtnikov Slovenije. Na igrah je sodelovalo 44 slovenskih območnih obrtnih zbornic, katere so se pomerile v šestnajstih disciplinah. Nastopilo je 1120 tekmovalk in tekmovalcev. Igre sije ogledalo 1300 obiskovalcev. Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica je sodelovala na igrah letos prvič. Sodelovala je ekipa za vlečenje vrvi, ki je premagala vse nasprotnike in se uvrstila na prvo mesto. Hvala vsem, ki navijate za nas. Hvala sponzorjem, še posebej podjetju Novi svet d.o.o., hvala športnikom in spremljevalkam. Novosti iz Doma starejših občanov BREZ SAMOPOMOČI NI POMOČI Medgeneracijske skupine starih ljudi za samopomoč v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica V družbi z mladimi Ena izmed najtežjih nalog, ki čaka zahodno civilizacijo v prihodnjih letih bo gotovo ta - “KAKO DOSTOJNO POSKRBETI ZA STARE LJUDI?” Demografske projekcije namreč kažejo na to, da se delež starega prebivalstva naglo veča in v naslednjih desetletjih lahko pričakujemo, da bo na svetu ena petina ljudi starih nad 65 let. Človeško je-želeti si lepo starost. Veliko govorimo o kakovosti življenja, ki ga ne povezujemo samo z zadovoljenimi materialnimi potrebami, temveč tudi s potrebami povezanimi z osebnim medčloveškim odnosom in komunikacijo. Če kdo, potem prav star človek potrebuje sočloveka, svojega bližnjega s katerim doživlja tesen medčloveški odnos zaupanja, sprejetosti in naklonjenosti. Če tega nima se počuti osamljen. To pa v starem človeku vzbudi velike stiske, občutek odvečnosti, nemoči in nesmiselnost svojega bivanja. “Kako v današnjem času razhajanj, doseči medsebojno povezanost generacij, kako se izogniti odrinjenosti starega človeka v medsebojnih odnosih in kako vzbuditi pričakovanja?”, postajajo temeljna vprašanja za srednjo generacijo. Eden izmed možnih odgovorov na zastavljeno vprašanje je lahko - s samopomočjo, kot temeljno obliko razreševanja osebnih stisk, ki se je že od nekdaj prepletala s pomočjo družine, sorodstva, prijateljev in sosedov. Nov način življenja je to skrb sicer prenesel na državo in na različne strokovne službe, ki pa žal ne zmorejo v celoti pokriti zlasti tistega dela potreb, ki se navezujejo na nematerialna, družbeno odnosna področja človekovih potreb. To je ta trenutek morda posredni razlog za ponovno oživljanje samopomoči, ki je lahko osebna pomoč, pomoč družine in prijateljev; organizacij za samopomoč, ki povezujejo sorodne ljudi v društva in združenja, ter skupine za samopomoč, ki ljudi med-sebojno pove-zujejo saj temeljijo na samoiniciativi v skupni potrebi, težavi in stiski po-sameznika. Po svoji naravi skupine za samopomoč rešujejo probleme osamljenosti, socialne osame, duševne pobitosti in neosmišljenega življenja starih ljudi, zmanjšujejo obolevnosti in starega človeka motivirajo in aktivirajo. Da je temu tako potrjujejo tudi dolgoletne izkušnje, ki jih imamo s skupinskim delom v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Naš človek j e praviloma star človek kije, zaradi osamljenosti, onemoglosti in odvisnosti od pomoči drugih, prišel v oskrbo Doma. Življenje v domski skupnosti doživlja kot iztrganost iz družine, svoj ega prepoznavnega okolja in spominov, ki ga vežejo na otipljive predmete. Spominjam se “mame”, ki mi je v Domu pripovedovala kako se je ob pogledu na “kot” v domači kuhinji, vedno spomnila na svojega sina. Tam je namreč “shodil”, napravil prvi samostojni korak v življenju... Pa spomini na moža, ki ga že dolgo ni več, na njegove drobne pozornosti, s katerimi jo je znal na poseben način razveseliti in še marsikaj, kar se je dogajalo v njihovi hiši in krajih, kijih je poznala. V Domu ljudje nimajo svojih kotov preteklosti, in tistega vonja, ki vrača starega človeka nazaj v življenje, kije bilo tako njegovo... Tu so drugi ljudje in drugačen način življenja... In prav v tem segmentu druženja v majhnih skupnostih je neprecenljiva vrednost medgeneracijskih skupin starih ljudi. Skupina v veliki domski skupnosti makro sistema namreč pomaga staremu človeku: - da se ob podpori članov skupine hitreje znajde v novem položaju. To pomeni dobiti “svoje mesto”, prepoznati svoj položaj in ustvariti pripadnost novi skupnosti. - da ob pripovedi drugih ljudi dobi vzpodbudo za lastno pripoved in vrednotenje svojega življenja - in končno, da medgeneracijsko povezovanje v skupini ljudi nauči sprejemanja in dajanja tukaj in zdaj, v času in prostoru, ki prehaja iz včeraj na danes in se nepretrgoma nadaljuje v čas, ki prihaja .... Mira LENARČIČ AVTOPREVOZNIŠTVO DOSTAVA: peska do 3 m3 drv do 8m2 drugega materiala SLAVKO SMRDELJ S.P. Partizanski hrib 12, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 041/ 544 687 ali 041/ 993 693 AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 IZ POSLANSKIH KLOPI... V zadnjem mesecu dni je Državni zbor Republike Slovenije razpravljal o 3 8-ih točkah dnevnega reda na 6. redni seji, ki seje začela 22. maja in je trajala še prve dni junija. Ker so razprave burne in dolgotrajne, kot se za demokratični parlament spodobi, vse točke niso bile obdelane in so se prenesle na junijsko zasedanje, ki pa poteka ravno v teh dneh. Po desetih letih samostojnosti smo dobili nov Zakon o zunanjih zadevah. Do sedaj smo imeli v veljavi star zakon, ki je bil osnova za oblikovanje slovenske diplomacije in sklenitev številnih mednarodnih pogodb. V marsičem pa je bil star zakon preživet, saj ni natančno urejal postopkov odpiranja tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev in predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji, kot tudi postopkov imenovanja posebnih misij, kijih Republika Slovenijapošilja v tujino. Namen novega zakona je nadaljnji razvoj slovenske diplomacije, večja fleksibilnost pri sklepanju mednarodnih pogodb ter pri uvajanju aktov mednarodnih organizacij in institucij v pravni red Republike Slovenije. Sprejem zakona bo olajšal prilagajanje evropski ureditvi in prispeval k večji učinkovitosti in manjši obremenitvi državnih organov. Tudi Zakon o javnih zbiranjih in javnih prireditvah iz leta 1973 je bil že nekoliko zastarel. Zato smo ga nadomestili z novim, kjer je ustavna pravica do mirnega zbiranja na prvem mestu. Ker zakon obravnava uresničevanje z ustavo zajamčene temeljne pravice in svoboščine, je osnovni cilj zakonske ureditve tega področja le preprečevanje takšnega uveljavljanja te pravice, ki bi ogrožala varnost države ali javno varnost, pri opredeljevanju pogojev za izvedbo javnih shodov, pa zagotavljanje večje odgovornosti organizatorjev ter varovanje življenja in zdravja ljudi, varovanje premoženja, javnega prometa in naravnega ter bivalnega okolja. Zakon o sodniški službi smo sprejeli po hitrem postopku. Povsem upravičeno, saj ta zakon omogoča reševanje pereče problematike sodnih zaostankov. Pomembno je, da se tudi Državni zbor aktivno vključuje v odpravo problemov v sodstvu in upamo le lahko, da se bo projekt “Herkules” obnesel. Veliko je bilo polemike okoli nagrajevanja sodnikov pri reševanju nakopičenih sodnih zaostankov. Nekateri so menili, da gre za nagrajevanje dela, ki bi moralo biti že zdavnaj opravljeno. Pri oblikovanju kriterijev za nagrajevanje ne sme biti kvantiteta opravljenega dela edino merilo, pač pa predvsem kvaliteta. Sprejeli smo tudi Zakon o brezplačni pravni pomoči. Brezplačna pravna pomoč pomeni za nekoga brez sredstev, a z upravičeno zahtevo po sodnem varstvu možnost, da uresniči eno temeljnih človekovih pravic, in sicer dostop do sodišča in do sodnega varstva. Seveda pa mora biti dokazovanje upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči enostavno, saj bi neskončno tekanje po uradih za pridobitev dokazil, marsikoga odvrnilo od iskanja le teh. S področja gospodarstva smo obravnavali Zakon o industrijski lastnini. Star zakon iz 1992. leta je bil eden od prvih tako imenovanih sistemskih zakonov, s katerimi je naša država na novo uredila kompleksno pravno področje, ki je bilo do osamosvojitve v zvezni pristojnosti. Od takrat do danes seje število prijav za podelitev oziroma registracijo pravic industrij ske lastnine bistveno povečalo. Nov Zakon o industrijski lastnini pomeni predvsem uskladitev z direktivami Evropske unije o znamkah in modelih. Dosežena bo večja učinkovitost varstva pravic industrijske lastnine in poenostavitev postopkov za pridobivanje teh pravic. S področja sociale pa je bil po skrajšanem postopku sprejet Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001. S predlaganim zakonom smo uzakonili aneks k dogovoru o politiki plač za obdobje 1999 do 2001, ki so ga socialni partnerji podpisali konec aprila letos. S tem zakonom smo uskladili minimalne plače na način, ki velja za zaposlene v zasebnem, torej v gospodarskem sektorju. Od uveljavitve dogovora o načinu usklajevanja plač v javnem sektoiju se namreč načina usklajevanja izhodiščnih plač za javni in pa za zasebni sektor nekoliko razlikujeta. Na enak način kot minimalna plača se usklajuje tudi zajamčena plača, ki je pomembna predvsem pri oblikovanju posameznih socialno-varstvenih pravic oziroma socialnih transferjev. Določa pa se s tem zakonom tudi letošnji regres za letni dopust, ki po zakonu ne sme biti nižji od 117.298 tolarjev, kar je seveda pomembno, ker se ti regresi že začenjajo izplačevati. Zakon o javnih uslužbencih je zakon, o katerem se govori že približno eno desetletje. Je zakon, za katerega so mnogi mislili, da bo razrešil vse probleme, ki so se nakopičili v javnem sektorju in hkrati tudi zakon, zaradi katerega Slovenija leto za letom dobiva negativne ocene v rednih poročilih Evropske unije. Gre za definicijo javnega uslužbenca, ki je široka in zajema vse zaposlene v javnem sektorju, torej ne samo pri državi in lokalnih skupnostih v ožjem smislu, ampak tudi pri drugih osebah javnega prava, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah. Gre za 35.000 zaposlenih v državni upravi, v ministrstvih, organih v sestavi ministrstev, upravnih enotah in vladnih službah, drugih državnih organih, državnem zboru, uradu predsednika republike, ustavnem sodišču, računskem sodišču, tudi v pravosodju in seveda za 192 občinskih uprav. Zakon je osnova reforme državne uprave. Brez dobre in kvalitetne, ni učinkovite uprave in servisa za gospodarstvo, s tem pa ni države, kije uspešna in nudi državljanom možnost za kvalitetno življenje. Na majskem zasedanju je Zakon o javnih uslužbencih uspešno prestal prvo obravnavo. In kaj se nam obeta v naslednjih dneh? Prav gotovo vroča razprava o predlogu poslovniku državnega zbora. Le ta naj bi po mnenju opozicije, na račun racionalizacije dela v Državnem zboru bil preveč omejevalen in v nekaterih rešitvah celo nedemokratičen. Končno na poslanske klopi prihaja tudi maloobmejni sporazum z Republiko Hrvaško ali Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, kot je uradni naziv tega dokumenta. Osnovni namen SOPS-a je izboljšati življenjske razmere obmejnega prebivalstva. Obmejne lokalne skupnosti so temelj dobrega sodelovanja med sosednjima državama. Ratifikacija SOPS-a bi ne le olajšala življenje ljudi ob meji, pač pa bi pripomogla tudi k izboljšanju odnosov med državama. Ratifikacija SOPS-a, ki po odločbi ustavnega sodišča ni v neskladju z našo ustavo in v ničemer ne prejudicira državne meje, je lahko dober korak k ustvarjanju pozitivne klime za hitrejše reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Igor Stemberger Moj kraj včeraj, danes in jutri OBLETNICI OSAMOSVOJITVE NA POT Proslavljanje desete obletnice osamosvojitve Slovenije je priložnost, da ob slavju tudi ocenimo in pogledamo, kaj nam je dobrega prinesla. Slavospevom osamosvojitvi v teh dneh, nima smisla z zamudo dodajati novih, saj smo konec koncev vsi ponosni in zadovoljni, daje do nje prišlo. Nekateri se lahko v tem času tudi pohvalijo, da so k temu uspehu prispevali več, drugi manj. Pa še med redke kraje v Sloveniji sodimo, ki so ta dogodek obeležili s spominsko ploščo. Kaj pa je osamosvojitev prinesla Bistrici kot kraju, si skoraj ne upamo vprašati. To sklepam po odsotnosti pisnih odzivov na članek gospoda Viljema Grilja v Primorskih novicah, ki jih ni bilo, čeprav je na dan občinskega praznika nanizal kar nekaj “neprijetnih” misli v članku “Drugačen pogled na občinski praznik”. Verjetno Vilkota ne jemljemo dovolj resno. Mogoče res ne, dejstvo pa je, daje navedel kar nekaj resničnih a neprijetnih misli in dejstev, ki silijo k razmišljanju kako probleme, ki so z osamosvojitvijo nastali, odpraviti ali pa jih preusmeriti v prednost, ki naj bi jo Bistrica od osamosvojitve imela, čeprav zgodovina kaže, da je območje Bistrice bolje gospodarsko in kulturno uspevalo, ko je bil kraj na zahodu tedanje države, najsi bo to v obdobjih Bizanca, Avstroogrske ali Jugoslavije, kot pa ko je bil na vzhodu tedanje države najsi bo Rimskega carstva, Goriških grofov ali Kraljevine Italije. Sprašujem se, ali se na osnovi zgodovinskih dejstev lahko kaj naučimo in preskočimo hitreje v nekaj boljšega, saj nas dejstvo, da bomo mogoče postali sestavni del Evropske skupnosti ponovno postavlja na vzhodno mejo. Politiki nam napovedujejo zaključek pogajanj za vstop mogoče že konec naslednjega leta in volitve v novi Svet Evrope že leta 2004. Bo tudi vključitev v novo skupnost držav le še večja zavora, ali pa jo bomo znali izkoristiti v večji meri kot sojo znali naši predniki? V seriji člankov se bomo v naslednjih številkah poskušali dotakniti in oceniti, oziroma izvedeti, kaj bomo storili, da bi se negativni gospodarski trendi zadnjih desetih let obrnili v pozitivne trende za izboljšanje gospodarske osnove in ponoven celovitejši razvoj Bistrice. Čeprav tudi Bistrici ne bi škodila Kronika, saj se z njo lahko pohvalijo le posamezne župnije v naši občini, pogrešamo njeni prebivalci celovitejši pregled, saj cerkvene kronike ne zajemajo vsa področja dogajanja na naših tleh. Ker se je osamosvojitev Slovenije začela z vojno in nam uradna slovenska javnost ne priznava, da seje vojna v Bistrici začela “Dan prej” se bomo v prvem sestavku v naslednji številki dotaknili vojn in migracij na našem področju, saj so le-te dale najvidnejši pečat sedanji strukturi prebivalcev Bistrice in bodo s selitvijo Bistrice na vzhodno mejo zahodno-rimskega carstva, pardon Evropske skupnosti, še kako vplivale na kvaliteto življenja v tem kraju. Z veseljem bomo tudi objavili vsak popravek mogoče napačnih ali iz drugega vira uporabljenih podatkov. Na koncu koncev zgodovino pišejo vendar zmagovalci, čeprav so nekateri dogodki že toliko oddaljeni, da bi jih mogoče bilo smotrno nevtralno popraviti ali sploh prvič obdelati. Bistrica je bila vedno tako na robu dogajanja, da je marsikatero zgodovinsko dogajanje šlo mimo, ne da bi ga prebivalci teh krajev zabeležili za zanamce. J.S. ?;\PlRN/Oi Bazoviška 19, 05/714-20-77 Nudimo vam široko izbiro daril za majhne in velike ter darilne embalaže in čestitk Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in ugodnih cenah! Vabljeni! ... PO PROBLEMIH JE PRVA ... 6.6.2001 je Bistrico obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g.Franci But. Zupan, g.Franc Lipolt je v uvodu predstavil položaj kmetijstva v občini. Na hitro povedano večina dejavnosti stagnira ali pa je v upadu, edini pespektivni dejavnosti sta sadjarstvo in reja drobnice. Naši kmetje so neorganiozirani in borijo se s težavami v pridelavi mleka, zmanjšujejo se kmetijske površine, ostalo je še 38 kmetij, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, stalne so težave s tržiščem, ponovno se beleži padec v pridelavi mesa, pridelavi zelja in pojavlja se velik problem zaraščenosti krajine. Že od 1988 leta se vlečejo težave s pomanjkljivo melioracijo v KO Jablanica, Jasen in Vrbovo in s tem posledično z neizpeljano komasacijo na teh območjih. Po županovih besedah bi bilo potrebno naše območje opredeliti kot prednostno in mu nameniti ugodne kredite, potrebno bi bilo izobraževanje proizvajalcev, nujno bi morali urediti zakonodajo s področja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, potrebovali bi tudi klavnico drobnice in spremenjene subvencije ter pogoje za njihovo dodeljevanje. Minister se je strinjal, da so pri nas problemi zares hudi. Obljubil je, da bo ministrstvo finančno podprlo I fazo sanacije melioracije, obljubil pa je tudi pomoč pri stroških odvoza mleka. Z N OBČINSKI SVET 22 seja Občinski svetniki so na tej seji obravnavali strokovne podlage za krajinsko zasnovo Snežnik. Najbolj glasni so bili svetniki, ki živijo v krajih, ki bodo bili zajeti v Regijskem parku. Imeli so veliko pripomb na zbrane podatke, saj da so ti že zdavnaj zastarali in da bi jih bilo potrebno poraviti. Načeloma se s parkom strinjajo ampak pod pogojem, da bo to za te kraje napredek ne pa ovira. Sprejeli so predlog zazidalnega načrta za cono Pl - 2 v Ilirski Bistrici, II-faza, obravnavali so predlog sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini, obravnavali so program Razvojnega centra Ilirska Bistrica za leto 2001 in obravnavali predlog sklepa o pooblastilu Razvojnemu centm za pripravo regionalnega razvojnega programa. Obravnavali so poročilo o poteku pripravljalnih del za Komunalno čistilno napravo Ilirska Bistrica do 30.4.2001, poročilo o izvršenih delih na investicijah in investicijskega vzdrževanja na vodovodnem sistemu, ter kot zadnjo točko so obravnavali subvencijo lokalnemu časopisu. Odločili so se za ponovni javni razpis. Zanimiva so bila svetniška vprašanja in pobude. G. Puglja zanima kdo je zakuhal vizito; Gardelinova se zavzema za zavarovanje prehoda Ratečevo Brdo, g. Barbiša zanima stanje v podjetju Snežnik, g. Babič bi hotel izvedeti za vsodo Sokolskega doma. G.Teo Šircelj je zgrožen nad prometno varnostjo, g. Šenkinc pa bi želel vedeti kaj o koncesiji in sofinanciranju reševalne postaje. Bilo je pestro, kakor po navadi. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I V J Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +385(0)5/714-15-04 1 2 CL3 CD C3 G9 OČ_2 C. ^ oj [o__CJ vO jE _cJ lo______eJ L2______CJ U2. OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska^Bistrica ' tel/fax: 05/71-41-362 ' c; to e. L2_ Oj cj to cJ KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA Krajevna skupnost Topole j e imala 22.6.2001 19 sejo sveta KS Topole. Poglavitni razlog, za njen sklic je bila problematika Komunalne čistilne naprave in zabeležka s sestanka med predstavnikom Odbora za KČN in predsatvniki Občine glede izvajanja dogovora med občino in KS Topole. Po mnenju g. Ada Barbiša je ta neustrezna in kaže na to, da se občina ne drži dogovora. V tem prispevku objavljamo zabeležko sestanka in odgovor g. Barbiša nanjo. V prihodje pa bomo podrobneje analizirali priblematiko čistilne naprave in povprašali odgovorne za njihova mnenja. OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA Datuiiv. Il .!er kvmuuabiih vodov b jaškov bo dostavljen p/cdzaeonnn) KČN 6 To določilo s* ni določilo sc bo upoštevalo ko ho prigodo razpisa. IU. V zaključni fazi je izdelavo piojckme Uokutnmbiuje IPUD) za pridobitev c.rodhenega. dovoljenja za sanacijo ocla^/slivča Globnvir.L Sredstev za snoadjo ni zagotovljenih. Kljub stakijui pritiskom na MOP, nimamo rugvlvvil, kduj bodo pristopili k izdelavi dokumentacije zn .vumeiju puiului imovšek. U. Določila se izvaja. 12. To določilo k bo izvsjalo v kolikor lu> ptirebnu. j.>. Določilo se imjo 14. l/ilel;iv!•'—• /;v" r ;7ARtiuŽU.: I \ .* ‘ Zadeva: ODGOVOR NA ZABELEŽKO Spoštovani g. direktor občinske uprave! Skrajno neodgovorno od Vasje, da na poznano problematiko s katero ste bili že večkrat v preteklosti seznanjeni - niste na tem nič konkretnega naredili , ampak nasprotno, ko Vam teče voda v grlo iščete zadnjo biljko, da se rešite oziroma prenašate svojo odgovornost na druge. Sam sem bil pri Vas dne 6. 6.01, poleg Vas je bil prisoten tudi g. Škrab Stanko. Med sestankom seje oglasil svetnik g. Gombač. Načeli smo tudi problematiko kanalizacije, vendar rešitve, ki bi Vam jo lahko jaz posredoval ali KS nismo našli. Dobro veste, da KS nimajo vsesplošnih pristojnosti. Da bo sestanek na občini v zvezi uresničevanja dogovora me niste obvestili, niti na sestanku dne 6.6 01, ko sem bil pri vas, niti me niste vabili pismeno. Pismo, v katerem je bila zabeleška je bilo naslovljeno na moje ime. Povedati Vam moram, da jaz osebno s tem nimam nič. Če se zadeva nanaša na KS Topole, potem bi morala biti naslovljena na KS Topole, Topole 15, 6250 II. Bistrica. Ker nekako vidim, da Vam je stvar ušla z rok, bom Vam skušal posredovati svoja mnenja kot občan, pa tudi kot predsednik KS Topole. Določenih zadev ne bom mogel pojasniti, predno jih ne obravnava svet in vaški odbor Topole, oziroma odbor KČN Topole in o tem izrazi svoja mnenja in stališča. Da se določena problematika obravnava na svetu KS, vaškemu odboru, odboru KČN se ne da opraviti čez noč. Člani posameznih delovnih teles, niso profesionalni uslužbenci, ki bi lahko bili 24 ur na razpolago in bi jih lahko aktivirali kadar se bi Vam zdelo potrebno. Pogosto je potrebna uskladitev vseh, da se doseže najmanj potrebna udeležba, kar je še posebej pomembno, ko se razpravlja o pomembnih rečeh. Verjetno, ne morete reči, da v preteklosti, kljub časovnim stiskam, (katere so bile vedno zagotovljene z Vaše strani), smo v KS Topole vedno našli sprejemljive rešitve za občino, njene občane in krajane v KS Topole. Dovolim se Vam reči, da predsednik odbora KČN nima kompetenc, s katerimi bi v mojem imenu, oziroma v imenu sveta KS Topole sprejemal določene zaključke in odločitve brez predhodnega posvetovanja z menoj, posvetovanja s člani odbora KČN, posvetovanja na vaškem odboru ali na svetu KS, ali pa zbora krajanov. 1. Glede na način vodenja del, menim da je garancija za brezhibno delovanje KČN vprašljiva. Sam bi bil vesel, zagotovo pa tudi vsi krajani in občani, če bo garancija za brezhibno delovanje v celoti zagotovljena, 2. S strani predsednika odbora KČN ste bili že v lanskem letu obveščeni, vendar pristojne službe na občini, niso našle rešitve za nastali problem. Zagotovo bo občina tista, ki bo zaradi morebitnih posledic potegnila krajši konec - glej pogodbe med občino in lastniki stanovanjskih in gospodarskih objektov na poplavnem območju reke Reke. 3. Niti jaz, niti KS Topole ni policaj, niti inšpektor z vsesplošnimi pooblastili. Vaše aktivnosti glede reševanja perečih problemov po navadi prenašate na druga ramena, ali pa jih v nedogled odlašate. Za nastale razmere v naši vasi si na svoj račun, zagotovo lahko pripišete precejšen del krivde. Pogosto v nastajajočih trenjih vodite dvojno igro. 4. Dejstvo je, da smo se zadnjikrat operativno srečevali z člani OU in g. županom, takrat ko ste potrebovali soglasje za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo KČN. Zelo mi je žal, da takrat nisem sklical zbora krajanov Topole, tako da del odgovornosti nosim jaz in odborniki, s katerimi smo našli sprejemljivo rešitev za občane in krajane. Kljub izrečenim kritikam na Vaš račun in nato danim zagotovilom, da nas boste redno obveščali o posameznih aktivnostih, tega do današnjega dne, ko ste poslali to zabeležko niste storili. 5. vezano na točko 8 dogovora Občina bi morala že pred izdelavo projekta podati projektantu zahtevo, da predvidi in poišče ustrezno tehnično rešitev za izvedbo izpusta z prelivnim ventilom na Topolski strani. Vaše in njihove pismene utemeljitve na izvedbo kakršne koli rešitve so brezpredmetne in v nasprotju z overjenim dogovorom. Dobro si poglejte tudi točko 2.iz soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja z dnel6.12.2000, kije bilo posredovano in zavedeno na občini dne 18.12.2000. 6. Vezano na točko 11. in 12. Prosim za pismeno obvestilo, kako se določili izvajata, oziroma kako in kdaj sta bili izvedeni. 7. Vezano na 14 točko zabeležke Gospod Direktor, KS Topole sama ne more sklicati zbora krajanov. Zbor krajanov lahko skliče “ sklicatelj” kdo, kdaj, zakaj in na čigav predlog je v posameznih členih statuta 8. Vezano na točko 18. Kdaj bo posredovanna KS Topole en izvod podpisane pogodbe (s strani župana) izpad dohodka in oškodovanost krajanov ? 9. Vezano na točko 19. Podrobneje si preberite 19. točko dogovora (Aktivnosti ne vodi KS). KS bo prispevala svoj del s prostovoljnim delom. Glede na izjavo v zabeleški pojasnite, kdaj in katera poročila, ki se nanašajo na gradnjo KČN je KS Topole prejela v letošnjem letu. A do Barbiš dvojna dioptrija BRKINSKA MAJNIŠKA DEKLARACIJA Slovenci obožujemo pomladno cvetje, opojne vonjave in ptičje petje. Takrat je človek bolj razpoložen in čustveno sprejemljiv za razne usodne odločitve, recimo za izdajo prve številke časopisa. V našem prostoru je takšno dejanje po teži enakovredno vsem slovenskim majniškim deklaracijam o pravici do samoodločbe, saj priča o zelo visoko prebujeni bistriški revolucionarni zavesti, ki išče zgodovinske potrditve v svojem prvem lastnem glasilu. Za pustno, folklorno in kulturno revolucijo seje zgodila še medijska, ko smo naenkrat vsi začutili nezadržno željo po pluralizmu, se pravi organiziranem skupinskem pljuvanju na daljavo. Do sedaj smo počeli to bolj stihijsko in naključno, kakor je komu šinilo v glavo in kamor je naneslo.. Tega je zdaj konec, ker je napočil čas medijev, ki so najbolj učinkovito orožje, s katerim nadziramo oblast in hkrati usmerjamo pljunke neopredeljenih ljudskih množic k pravemu cilju. En sam časopis je občutno premalo za tako velike domete naših neizmernih pljuvalnih potencialov, ki jih imamo v Bistrci. Enkrat na mesec in na enem samem kraju ne moreš vsega hkrati povedati , oziroma izpljuvati iz sebe, ker se lahko zadušiš od lastnega ustvarjalnega zanosa,. In tako sem nekega zgodnjega majskega jutra po večkratnem nočnem prebiranju pilotne številke revije Direkt ves prepoten planil pokonci na postelji od nenadnega razsvetljenja, da moram tudi sam nekaj prispevati k tem zgodovinskim premikom, sicer me bodo izbrisali iz brkinske matične plemenske knjige Toda, kaj naj naredim pomembnega, sem prestrašeno pomislil ? Naj se včlanim v brkinsko legijo ali naj pišem o tem, da potrebujemo v naši vasi še kakšen kontejner ? Dajte no, lepo vas prosim, vsakdanje banalnosti pa res ne spadajo k nesmrtnim dejanjem, čeprav se ravno pri majhnih stvareh pričenja prva stopnica poti v nebo. Ampak zdaj ni pravi čas za drobencljanje po stopnicah, če lahko kar skočim na vrh. Mrzlično sem v mislih iskal po svojem kraju kakšno prevratniško oporo. Nič revolucije vrednega nisem našel.. Obupan sem se ulegel nazaj na posteljo in utonil v čudne preroške sanje. Sanjal sem, daje na tisti štangi pod našo pošto, kjer bi morala stati tabla z imenom naše vasi, pa je ni, vihrala zelena brkinska zastava z občinskim grbom, v katerem sta bili dve češpi, pod njo tabla z napisom: DOBRODOŠLI V OBČINI BRKINI! Štanga je bila polna smerokazov z imeni novih brkinskih pridobitev, ki jih še nimamo. Ko sem se spet prebudil, mi je bilo jasno, kaj mi je storiti. Napisati moram Brkinsko majniško deklaracijo o pravici do osamosvojitve Brkinov in to še preden pozabim, kaj se mi je sanjalo. To bi bila velika izguba za brkinsko zgodovinopisje. Sedel sem torej in pisal... Nikar mi ne govorite, da nimamo pogojev za ustanovitev lastne občine . Kaj nam pa manjka ? Če česa nimamo, bomo lahko še imeli, ko bomo spet v Evropi. Čas je na naši strani. Imamo vse naravne danosti po evropskih standardih. Nimamo umazanih fabrik, ne rek, nimamo letališča, niti železnice. Smo redko poseljena pokrajina z razgledom na morje in Alpe. Celo avtobusne proge smo skrčili le na šolske prevoze, ker je preveč vznemirjalo divjad, ki se pase po naših poljih. Naj se, saj smo v naravnem parku, kjer imajo vsi enake pravice do hrane. Nekakšno samopostrežbo. To piše v brkinski konvenciji o živalskih pravicah, ki jo naš brkinski občinski svet še ni potrdil, ker še nimamo občine. Zaradi tega smo tudi opustili rejo domačih živali, ker ne pašejo skupaj z divjadjo. Pa saj je bolje biti brez njih, kot da zbolijo za slinavko, ali celo znorijo zaradi čudne kmetijske politike.. Vsaka kultivacija zemlje je nenaravna in nasilna, zato bi bilo bolje, če bi se vsi prebivalci vzdržali vsakega dela na njej in rajši temu namenjen del dneva meditirali pod brkinskim svetim drevesom, ki je razumljivo češpa. Tem za poglobljeno razmišljanje nam gotovo ne bi zmanjkalo čez vse leto. Za začetek recimo o brkinskem občinskem prazniku in zastavi, h kateri spada seveda tudi himna, ki se mora ujemati z našo pokrajino in temperamentom Brez župana ne moremo biti občina. Torej bi morali misliti na primernega kandidata. Ker nimamo razvitega strankarskega sistema, si bomo morali omisliti nekakšen SZDL, ki bi združeval interese naših meditativnih iskanj in jih predstavljal. Ker smo kulturni, bi bila oblast samo gola formalnost, ki jo moraš izpolnjevati zaradi komuniciranja z ostalim svetom in ne zaradi sebe. Mislim, da sem skoraj rešil vsa pereča vprašanja, z eno samo drobno pomanjkljivostjo, da nismo še nič vprašali prebivalcev brkinskega parka, če si sploh želijo imeti svojo občino. Pa kaj zato, danes so v modi razne deklaracije in pobude, za katere se nihče ne briga, če se bodo res kdaj izpolnile. Zakaj ne bi imeli še Brkinske deklaracije ? Važno je razgibati ljudske množice z idejo, čeprav je neuporabna, ali pa neizvedljiva. Marsikdaj ljudje na cesti podpisujejo kakšno peticijo, o kateri nič ne vedo, pa se jim vseeno zdi, da počnejo nekaj pomembnega in usodnega za svoj narod, kakor recimo podpisovanje predloga za referendum o pravici samskih žensk do umetnega opraševanja z biomedicinsko pomočjo. O tem pa kaj več drugič, ko bomo lahko izmerili daljnosežne posledice naše referendumske odločitve. Do tedaj pa, se imejte, kolikor morete fajn... vaš Jožko Stegu ZAKLJUČNI KONCERT V sklopu praznovanj 50-obletnice delovanj a glasbene šole v Ilirski bistrici, so se do konca šolskega leta vrstili koncerti. V preteklem mesecu j e imela celovečerni koncert violinistka Tina Balazs (na sliki), študentka Akademije za glasbo v razredu prof. Volodje Balžalorskega. 8 .j unij a je bil zaključni koncert, nastopajočim pa so se priključili gosti iz zasebne glasbene šole Aleksandre Jug Matič iz Reke. Seveda ne smemo pozabiti, da so v preteklem mesecu predsatvili tudi brošuro, ki opisuje pot glasbene šole v zadnjih petdesetih letih. ZAKLJUČNA PRIREDITEV OBČINSKE REVIJE PEVSKIH ZBOROV 3. junija 2001 je bila na OŠ Podgora Kuteževo v organizaciji Kulturnega društva Ahec iz Jasena zaključna prireditev XX. Občinske revije pevskih zborov in skupin občine Ilirska Bistrica. Ljubiteljem zborovske glasbe seje predstavilo pet zborov: Me PZ Ahec Jasen, Pevska skupina Bistriške škorke, MePZ Upokojencev, Ženski pevski zbor Prem in Cerkveni mešani pevski zbor Zvon. Povezovalka programa, gospodična Nataša Iskra je v pozdravnem govom dejala: “Gre za obsežno revijo, saj je letos zajela kar 16 pevskih zborov in skupin naše občine, iz česar lahko sklepamo, da veselje do petja in zborovske glasbe v naši dobi hitenja, naglice in osamljenosti ne izumira. Med nami je veliko razumevajočih donatorjev in nekaj strokovnih institucij, ki delujejo v dobro ljubiteljske kulture, tudi amaterskih pevskih zborov. In seveda veliko pevcev in pevk, ki svoj prosti čas z veseljem preživljajo s prijatelji in kolegi ob pesmi. Zborovska glasba ima prihodnost tako v centrih kot na podeželju.” Na reviji se je imel priložnost predstaviti tudi pevski zbor OŠ Podgora Kuteževo, pod vodstvom gospe Jerice Strle in ob klavirski spremljavi gospodične Damjane Skok. ZKDII. Bistrica ni pozabila, da so prve pobude za občinsko revijo vzklile v Harijah, zato je ob tej priložnosti Kulturnemu društvu Alojz Mihelčič podelila posebno priznanje. Kljub slabemu vremenu je bila telovadnica OŠ dobro obiskana in občinstvo ni skoparilo z aplavzi. Revija je bila pravo kulturno doživetje in priložnost, da se naše društvo izkaže kot organizator. Člani Kulturnega dmštva AHEC Jasen se zahvaljujejo: ravnatelju OŠ Podgaora g. Milanu Deklevi, KS Jasen, Kuteževo in Zabiče, d.o.o. Balasty, mesnici Danči, pekami Mlinotest, trgovini Kampo, trgovini Novi Svet, vinogradništvu in kletarstvu Stojanu Troštu ter mizarstvu Logar Roman, g. Ronaldu Ujčiču za ozvočenje in gospodični Nataši Iskra za odlično vodenje programa. Pevski zbor OŠ Podgora Vsem pevcem in pevkam pa hvala, da smo lahko podali roko pesmi, da nas je popeljala v čisto drug svet. Spet smo se zavedli, da brez nje ne bi nikoli v resnici zagledali dne in marsikaj velikega v človeku bi nam ostalo večno nerazodetega. Člani KD Ahec Jasen Podgora KNJIGE IN PAMETNI LJUDJE SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO Ob letošnjem občinskem pazniku je nova knjižnica odprla svoja vrata. Ponosno je zasijala v vsej svoji veličini in kulturnem pomenu. Bistričani smo pridni bralci, saj po besedah ravnateljice Damjane Logar, kar 44% prebivalcev obiskuje in si izposoja knjižnično gradivo. Slovensko povprečje je nekje okrog 22%. Pravi še, da smo lahko ponosni na našo bralno kulturo in da se bo z novimi prostori obisk še povečal. V prihodnje nameravajo obuditi vse kulturne dejavnosti, ki sojih v zadnjih nekaj letih opustili zaradi prostorske stiske. Tako bodo že v jeseni začeli s prirejanjem literarnih večerov, organizirali bodo razstave in knjižni sejem. Nameravajo tudi obuditi bibliopedagoške ure za osnovnošolce. Nova knjižnica Makse Samsa ima sedaj preko 900 m2 uporabne površine, kar j e ogromno v primerjavi s 200-timi m2, ki jih je imela pred začetkom obnove. Obnova je potekala fazno, saj enkratna investicija ni bila možna. Na tistem majhnem prostoru so imeli izposojo več kot 53.000 knjig, tako da Ravnateljica knjižnice, gospa Damjana Logar so razen izposoje prenehali z izvajanjem vseh ostalih dejavnosti. Ko pa seje začelo rušiti pa j e bilo dovolj. Sredstva za novo knjižnico je prispevalo Ministrstvo za kulturo in Občina Ilirska Bistrica, celotna investicija pa je bila vredna 221 milijonov tolarjev. Najprej so popravili levi prizidek (407 m2), ki so ga dokončali in predali v uporabo 1998 Kotiček za naj mlajše Študijska čitalnica leta. Takoj nato so začeli z obnovo drugega dela (535 m2), stare Sketove hiše, kije bila predvidena za adaptacijo, seje pa kasneje izkazalo, daje potrebno veliko več. Načrte za oba delaje izdelal arhitekt Leon Belušič RAZPOREDITEV NOVE KNJIŽNICE PRITLIČJE V pritličju je oddelek za odrasle bralce in še čitalnica, glavni pult za izposojo, stalna razstava pesnice Makse Samsa, dva PC-ja z možnostjo uporabe interneta, COBISS terminal za iskanje gradiva ter celotno video gradivo. I. NADSTROPJE To nadstropje je namenjeno mladini. Imajo igralni kotiček z velikim lesenim vlakom, kjer potekajo ure pravljic, enkrat tedensko, ob četrtkih od 10 do 11 ure, za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Na tem nadstropju je tudi celotna literatura za mlade in še študijska čitalnica zaprtega tipa, glasbena soba s štirimi uporabnimi mesti s slušalkami, ki omogočajo poslušanje klasične in zabavne glasbe ter učenje tujih jezikov, en PC računalnik in en COBISS terminal. II. NADSTROPJE Na tem nadstropju je uprava, arhiv, obdelava gradiva in skladišče. Ob tej priložnosti se ravnateljica knjižnice zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri otvoritvi: - aktivu kmečkih žena, - turističnemu društvu Ilirska Bistrica, - Hevil Ilirska Bistrica, - Zjačič Eleonori, - Kalčič Zdenki, - Lenarčič Vojki; in vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izdaji nove pesniške zbirke Makse Samsa: Živela sem za pesem: - Občini Ilirska Bistrica - Filiput Darku s.p. Izola, - Kulturnemu društvu Izzivi, Pesniška zbirka Makse Samsa - Stanislavu Skoku, - Avto centru Dodič, - Mladinskemu klubu Nade Žagar - Protom-u, - Šenkinc d.o.o. - Teles COBISS teminala - Unikat - Zavarovalnici Triglav, - Quick d.o.o. Sežana, - Tamari Žele, - Avto Martinčič, - Kosič, - Jenko Jerici, - Mileni Mikulin, - Ribarnici Valenčič Agati in - Mesarstvu Puc. Ob tej priložnosti so izdali tudi novo pesniško zbirko pesnice Makse Samsa Živela sem za pesem. Bistričani pridite in poglejte, ne bo vam žal. EKO ZASTAVA NA OŠ DRAGOTINA KETTEJA IGRA JE NAŠE DELO, IGRA ZA SREČNO OTROŠTVO Projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA je mednarodni program, ki poskuša vnašati v pouk poleg znanja tudi vzgojo o okolju in za okolje. Na OŠ Dragotina Ketteja smo sestavili okoljevarstveni letni načrt, ki je zajemal razne ekološke dejavnosti med poukom, v okviru učnega načrta in dejavnosti ob pouku, z raznimi raziskovalnimi nalogami. Po dveh letih delovanja smo 9. maja v Mariboru prejeli EKO zastavo. To je mednarodno in državno priznanje šoli, saj je znala prilagoditi okoljsko vzgojo evropskim kriterijem. Zastavo smo z veseljem sprejeli, zasluga pa gre prav vsem. Učencem šole, delavcem šole, staršem in predstavnikom različnih institucij. To, da bo pred našo šolo plapolala eko zastava, nas bo vsak dan spodbujalo, da bomo skrbeli za svoje okolje in še naprej osveščeno živeli. D. Č. V sklopu vzgojnega programa tekom šolskega leta smo otroci in vzgojiteljice v Enoti vrtec A. Žnideršiča izvajali vzgojne aktivnosti in tako uresničevali zastavljene vzgojne cilje. Pri tem so nam pomagali tudi starši. Z likovnimi izdelki smo se predstavili domačemu občinstvu. Skozi igro smo, upoštevajoč otrokove razvojne značilnosti, izvajali različne aktivnosti ter tako pridobili nove izkušnje. Ob igri so se otroci razvijali, počutili srečni. Pri našem delu smo enakovredno zastopali vsa vzgojna področja: jezikovno, telesno in estetsko. Veliko smo telovadili, se pogovarjali, poslušali pravljice in pesmice ter se naučili novih deklamacij. Vsebine smo gibalno izražali, risali, slikali ter pri tem uporabljali različne materiale in likovne tehnike. S svojimi izdelki smo olepšali razstavo na temo “Jesen”, ki je bila organizirana v Mikozi. V vrtcu smo organizirali jesenske delavnice za otroke in starše ter skupno ustvarjali z naravnimi materiali (sadjem, zelenjavo, poljskimi pridelki). Z izdelki smo okrasili igralnice in garderobe, nekaj pa smo jih odnesli tudi domov. Otrokov razvoj smo bogatili s praznovanji. Posebno veseli smo bili rojstnih dnevov, saj smo se na koncu vedno posladkali. Živahno je bilo tudi v veselem decembru, ki je za otroke mesec pričakovanja, obdarovanj. Dobri možje (Miklavž, Božiček, Dedek Mraz) so nas obiskali in prinesli darila. Udeležili smo se novoletnih delavnic,kjer smo s svojimi starši izdelovali okraske za novoletno jelko. Pri otrocih smo razvijali občutek veselja, praznovanja ter estetski videz našega okolja (vrtec, dom). Z obiskom gledaliških predstav v Ljubljani v spremstvu vzgojiteljev in staršev smo si nabirali izkušnje na lutkovnem področju. V februarju, mesecu kulture, smo starejši oddelki obiskali novo urejeno Knjižnico Makse Samse in se seznanili z novo otroško literaturo (slikanicami, pravljicami). Pod vodstvom mentorjev jev starejših skupinah deloval Mali zgodovinski krožek, ki je pri otrocih privzgajal ljubezen do domačega kraja, ljudi, običajev in preteklosti. Delavnica “Ob bistrem potočku je mlin” je bila namenjena babicam in dedkom ter popestrila njihov vsakdan. Otroci so pozorno poslušali stare starše, ko so nam pripovedovali zgodbe iz njihove mladosti. Skupno smo izdelali mlinčke, simbol nekdanje Bistrice, ter zapeli domačo pesem “Tječe, (ječe bistra uoda”. Babice, dedki in starši so si z veseljem ogledali malo razstavo “Ohranimo kulturno dediščino”, ki smo j o pripravili skupno. Na pomoč so nam pritekli tudi ljubitelji starin. Ga. Vojka Pirih nam j e prinesla precej starih oblačil, slik in predmetov za nekdanjo rabo, ter otrokom razložila njihov pomen. Starejši oddelki smo izvedli izlet v Zabiče. Nekateri otroci so se takrat prvič peljali z avtobusom. Gospod Davor Jolič nam je razkazal grajsko poslopje, okolico gradu ter zakuril ogenj v starem ognjišču, ki je nekoč služilo za pripravo hrane. Domov smo se vrnili z novimi izkušnjami. Vsi skupaj smo se veselili velikonočnih praznikov. Svojo energijo smo vložili v izdelavo pirhov, piščančkov, zajčkov. Naše izdelke smo razstavili na razstavi “Velika noč” na Dolnjem Zemnu. Poleg okraševanja pirhov na velikonočnih delavnicah smo v starejši skupini otroci in starši izdelovali papirnate rože. O tej stari veščini nas j e poučila ga. Tatjana Vičič, ki ji ob tej priložnosti izrekamo zahvalo. Z obiskom pri našem prijatelju Andreju v Zarečju smo spoznali kmečko okolje. Občudovali smo cvetoči sadovnjak, si ogledali kokošjo farmo in trgovino za prodajo jajc. Obiskali smo tudi Leino babico, ki nas je toplo sprejela, nam pokazala domače živali in postregla z najbolj sladkimi piškoti in bonboni. S sprehoda smo se vrnili obogateni z novimi izkušnjami. V maju smo v starejših oddelkih uspešno zaključili bralno značko. Pri otrocih smo razvijali ljubezen do knjige ter bogatili besedni zaklad. Pri tem so nam pomagali starši, ki so otrokom brali pravljice in pesmi. Vsak otrok je bil dolžan prebrati tri pravljice, povedati njihovo vsebino ter se naučiti na pamet eno izmed pesmic. Ob zaključku bralne značke nas j e obiskala pesnica in pisateljica Anja Štefan ter vsakemu otroku izročila pohvalo. V sklopu športnega vzgojnega programa “Zlati sonček” smo izvajali planinske izlete in pri otrocih vzgajali ljubezen do narave in zdravega načina življenja. Povzpeli smo se na Drago, Trnovske borovce, Čme njive, Soline, Drmažev hrbec in Gradino. Videli smo Sušeč, napolnjen z vodo in njegov mogočni slap. Izvajali smo spretnosti z žogo, kolesarili in se kotalkali, smučali in v okviru nekajdnevnega letovanja na Debelem rtiču tudi plavali. V vseh športnih aktivnostih smo se trudili in si prizadevali za dosego ciljev. Prometno vzgojo smo zaključili v sodelovanju s policijo. V sredo, 30.6.2001 so bistriški vrtec obiskali policisti in policijski pes Urs. Otroci so bili navdušeni nad lutkovno igrico Svetlane Makarovič: ENA ENA TRI, ki so si jo ogledali pred praktično predstavitvijo. Ravno tako pa so bili navdušeni nad policijskimi vozili, opremo in še posebno nad psom. Bistriški policisti so otrokom v vrtcu predstavili svoje delo in opremo, sami pa so lahko preizkusili kako tulijo sirene in kakšen j e občutek, ko se sedi v policijskem avtu. Akcijo je omogočil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in je bila vsekakor dobrodošla. V sklopu primarnih nalog je bila tudi zobna preventiva. Pri otrocih smo razvijali zdrave navade, skrb za čiste zobe in zdravje, pri tem pa nas je spodbujala in poučevala ga. Pia Mizgur iz Zdravstvenega doma. V soboto 26.5.2001 so otroci iz vrtca skupaj s starši in vzgojiteljicami obiskali živalski vrt v Ljubljani. Starejše skupine bodo “malo šolo” zaključile s kulturnim programom in se tako poslovile od vrtca in predšolskega obdobja. Šolsko leto se počasi izteka, vzgojiteljice in otroci uresničujejo še zadnje vzgojne aktivnosti. Živahnost otrok je čutiti predvsem v starejših skupinah. Mlajši otroci se ob svojih vzgojiteljicah brezskrbno igrajo in čakajo poletne počitnice. V imenu vzgojiteljic in otrok se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri realizaciji naših vzgojnih ciljev. Hvala! Podelitev eko zastave predstavnikom OŠ Dragotin Kette UNICEFOVI NAGRAJENCI Učenci 3.b. OŠ D. Ketteja z učiteljico Nevico Iskra smo sodelovali v akciji slovenskega odbora za Unicef, ter podjetij Fructal in Tetra pak “Z NARAVO, ZNANJEM IN SOKOM ZA POMOČ OTROKOM”. Z izdelovanjem likovnih del smo želeli pokazati, daje lahko naš svet lepši, bolj prijazen in da lahko vsak v njem najde svoj mavrični zaklad. Prislužili smo si praktično nagrado. Povabljeni smo bili na zaključno prireditev v Ajdovščino v petek 8.6.2001, kjer nam j e ambasadorka Unicefa ga. Milena Zupančič izročila praktično nagrado. Poveselili smo se s čarovnikom Gregom in Vilijem Resnikom, ter se posladkali s Fructalovimi dobrotami. Matej Valenčič 3.b. r--------------------------------------------------\ v \z I j ŽIVALI ČAKAJO Začela bom preprosto. Mislim, da so. živali naše najboljše prijateljice | oziroma zaupnice. Na koga se obrnete, ko ste vsi pretreseni ali pa ste v ■ stiski? Na babico, ki plete, pa še sliši ne nič? Mogoče na očka, kije zatopljen ■ v branje časopisa in se sploh ne zmeni zate? Ali pa na mamo, vedno dosegljivo, vendar ji gre ob svojem delu skozi eno uho notri skozi drugo pa vem. Obrnete se lahko le na svojo najboljšo prijateljico, ki vam vedno zaupa. I Ampak to niso ljudje, temveč živali. Na njih se lahko obrnemo in jim izdamo I vse skrivnosti. Pomislite malo in če še nimate živali si jo kupite, saj je lahko | vaša edina zaveznica. POHITITE, ŽIVALI ČAKAJO! Barbara Penko, 4. razred V---------------------------------------------------------v Vzgojiteljica: Barak Vida V živalskem vrtu Velikonočna razstava V bazenu ZAKLJUČEK NAŠE AKCIJE “PIŠITE O 1 SVOJEM DOMAČEM j ! KRAJU” | S koncem šolskega leta se je zaključila Snežnikova nagradna akcija I | “Pišite o svojem domačem kraju”, ki se je, moram priznati, končala bolj | | klavrno. Na naš naslov je prispel samo en prispevek. Tako, da nagrado | I poklanjamo: Marini Božič, članici dopisniškega krožka iz OŠ Rudolfa Ukoviča iz i ■ Podgrada, za prispevek o vasi Sabonje, ki bo objavljen v Snežniku, ko bomo ■ . opisovali to vas. Nagrado bomo poslali na šolo, saj domačega Marininega naslova žal ne 1 * poznamo. 1 Akcijo bomo vsekakor ponovili v naslednjem šolskem letu in upamo, | | da bo odziv nanjo večji, saj si naši prelepi kraji in ljudje, ki v njih živijo, | | zaslužijo, da se o njih piše in bere. 1. — —------- - - - -- - - - -- - - -- - --- -- - - J PESTRO SOLSKO LETO V ODDELKIH PRILAGOJENEGA PROGRAMA V letošnjem šolskem letu smo prvič odprli vrata tudi oddelku 8.razreda OPP. Tako so v tem šolskem letu uspešno zaključila pri nas šolanje tri učenke, ki so se vpisale v nadaljnje šolanje na tekstilni in slaščičarski šoli v Ljubljani. Učenci in učenke sedmih in osmih razredov pa opravljajo tudi deset dnevno delovno prakso. Tako so učenci polni elana in energije odšli v Dom starejših občanov, kjer jih je osebje sprejelo z “odprtimi rokami” in polno mero prijaznosti in razumevanja. Tako se ob tej priliki zahvaljujem uslužbencem, ki so nam pomagali pri izvedbi prakse in ga. Darinki Dekleva ter ravnateljici Karmen Šepec, ki sta nam pomagali pri realizaciji prakse. Da bi naše šolske dneve popestrili, smo se za štiri dni odpravili v Fieso na naravoslovni tabor. Tam smo izvedli tudi naravoslovni dan na temo ŽIVALI IN RASTLINE V MORJU ter kulturni dan, ko smo spoznavali značilnosti obmorskih mest in njihove pomembne osebnosti. Prisrčna hvala Društvu prijateljev mladine, ki nam je denarno pomagalo pri izvedbi te-tega. Učiteljici Nataša Rolih in Irena Muha MOJ DOMAČI KRAJ V mesecu decembru so se v Ilirski Bistrici vrstile predstave. Večino sem si jih tudi sama ogledala. V šoli smo imeli novoletni ples, ki mi je bil zelo všeč. Kmalu pa je nastopil predpustni čas, čas, ko si pripravljamo pustne kostume, maske... Zelo me je potrla novica, da letos pustnega karnevala v Ilirski Bistrici ne bo! Kljub temu pa sem se s prijatelji našemila in obiskala kar nekaj hiš v Bistrici. Mislim, da moramo še naprej ohranjati tradicijo vrbovskih in vrbiških šjem ter hrušiških škoromatov. Na OŠ Dragotina Ketteja smo imeli tudi plas v maskah. Rada bi, da bi se vsako leto predstavile tradicionalne pustne maske in s tem razveseljevale prebivalce. Menim, da bi morali vsem omenjenim skupinam dodeliti isto vsoto denarja. Ko je že kazalo, daje prišla pomlad, je svoje ostre zobe pokazala zima in zapadlo je kar nekaj snega. VZROK: Letos ni bilo toliko šjem, da bi odgnale zimo! Upam, da bo drugo leto v DOLINI MIRU pustni karneval in da bo nazaj dobila svoje pravo ime ali da bo poimenovana celo kot DOLINA VESELJA. Anja Zorc, 4.b, članica novinarskega krožka OS Dragotina KETTEJA NAGRADNI IZLET m "KNJIGE SO NAOČNIKI, SKOZI KATERE OPAZUJEMO SVET,"je nekoč rekel Ernst Feuchtersleben.Naša šola vsako leto pripravi nagradni izlet za tiste, ki so končali bralno značko. Letos je bilo še posebej slovesno, ker je 40 letnica bralne značke. Osnovnošolci šole Rudija Mahniča Brkinca iz Pregarij smo šli na potep.Najprej smo šli v Lokev pogledat res lep vojaški muzej.Tam smo videli veliko različnih stvari.Na primer: razstavni prostor soške fronte, razstavljeno uniformo generala Svetozarja Borojeviča , nemške in italijanske uniforme, uniforme zaveznikov in partizanov ter zgodovino Lokve.Ustavili smo se tudi na gradu Socerbu, od koder j e lep razgled na Trst in Jadransko morje.Kot sem že omenil, letos praznujemo štirideset let bralne značke.Začetnika sta bila pisatelj Leopold Suhodolčan in učitelj Slavko Kotnik na prevaljski osnovni šoli. Prve bralne značke so bile učencem podeljene leta 1961.Tudi na naši šoli zelo radi beremo.LEP POZDRAV-VESELI BRALCI. Rok Jurič, l.r. OBISKAL NAS JE FRANC PEROVIČ V sredo, 30.5.2001 nas j e v šoli obiskal Franc Perovič. Obiskal nas je zato, da nam pove kaj o svojem življenju. Povedal je, kako živijo slepi ljudje. Pokazal nam je črke, števila, knjige in ločila. Poskušali smo brati ali prepoznati števila, pa je bilo za nas pretežko. Pripovedoval nam je, kako je izgubil vid, kako seje počasi naučil vsega in kako danes skrbi zase sam. Veliko smo spraševali in vsem je odgovoril. Povedali vam bova tudi zanimivost: slepi pišejo od desne proti levi. Spoznali smo, da življenje slepih sploh ni tako težko, kot se nam zdi. Na koncu smo se z njim fotografirali in bili slike zelo veseli. Petra Zadnik in Maja Šuler, 4.r. OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje VIZITA LETNIKA 1983 BAČ 26. maja je potekala na bistriških ulicah že tradicionalna, deseta, vizita. Organiziralo j o je Turistično društvo, pod pokroviteljstvom Ministrstva za obrambo in Občine Ilirska Bistrica. Članice društva so prodajale “Naborniški nagelj”, izkupiček pa je bil namenjen Pihalnemu orkestru, ki je tudi na ta dan zabaval obiskovalce. Letošnja vizita je pri gledalcih, organizatoijih in udeležencih naletela na različne odzive. Nekateri so se zgražali, češ, daje vsako leto slabše, da se za vizito organizatorji nič bolj ne potrudijo, nekateri so obtoževali policijo, daje bila skrajno grozljiva, ker je dala furmanom “pihat”, nekateri pa so enostavno uživali v prireditvi. Vsekakor gre pohvala vsem tistim pridnim družinam, ki so se dneve in dneve trudile čim lepše okrasiti naborniško vozilo, tisoče in tisoče pisanih rož, pa so bile poslastice za oči. Mi, kakor tudi gledalci, ki so nam poslali ogorčeno pismo, upamo, da bo občina poskrbela, da se bo vizita, kot prireditev obnesla, in da bistriške tradicije ne bomo podarili sosednjim občinam. DOLNJI ZEMON BISTRIČANI KOČANU A mm BS/ 'C: s TOPOLC BRKINI PODGRAD, HRUŠICA,, MALE LOČE PREM - SMRJE ČASOPIS SNEŽNIK, NEKOČ DALJNEGA LETA 1992 TEHNIČNI PODA TKI Snežnik je začel izhajati kot informativno propagandni časopis in j e bil sestavljen iz poročevalskega in oglasnega dela. Za poročevalski del je skrbel Grafični atelje za oglasni del pa Adam Šisemik. Julija 1992, sta se oba dela ločila na Oglasnik in na Snežnik. Prve tri številke Snežnika so bile brezplačne, potem pa se je določila cena, 50,00 SIT, za izvod. UREDNIŠKI ODBOR Uredništvo je v tistem prvem letu bilo sestavljeno iz naslednjih članov. Ivko Spetič -predsednik Franc Gombač, Sergij Šlenc, Ester Mršnik, Stojan šestan, Adam Šisemik in Dragica Prosen -novinarka. Naklada je bila 2000 izvodov. TEMATIKE O čemu se je takrat pisalo? O podobnih stvareh kakor danes, mogoče celo o istih. Tako kakor danes je bil takrat popularen DOM NA VIDMU. Zanimivo je brati, da so takrat nameravali dom funkcionalno razdeliti na tri programe: hotelskega, kulturnega in poslovnega. Želeli so, da bi Videm postal kraj, ki bi združeval Ilirsko Bistrico in Trnovo. Razpravljali so tudi o imenu nove šole in 13.3.1992 z odlokom sprejeli predlog delavcev šole naj se imenuje OŠ Antona Žnideršiča. Pisali smo o Borisu Šuštarju, kakor o upu bistriškega gospodarstva, danes o človeku, kije zlorabil svoj položaj in je za to kaznovan Aktualna je bila nora ideja o novemu programu proizvodnje helikopterjev. Odločali smo o občinskem grbu, ki še dan danes ni vsakomur jesen. Praznovali smo 80 let planinstva posvečenega Snežniku. Napolnili smo begunski center s 433 begunci iz Bosne in Hercegovine. Predsatvili smo uspešnega strelca v trapu, Andraža Lipolta. Imeli smo 24. poletni pohod na Snežnik. Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05171-00-320, fax. 05171-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Ivica Smajla dr., Vojko Čeligoj, Ksenija Montani, Maksimilijan Modic dr. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. Andraž Lipolt, julij 1992 Nov zvon v Jelsanah Nov zvon v Jelšanah je zapolnil 50-letno vrzel. Imeli smo rubriko pogled z občinskega okna, ki pa se tudi v vseh teh letih ni kaj dosti spremenil, še slabše... Septembra tistega leta je umrl Aleksander Tomšič, zadnji bistriški mlinar in pilar. Izvršni svet občine je sprejel nov Poslovnik o ravnanju z odpadki. Občudovali smo podrtijo sredi SIBIRIJE. Potekala je delovna akcija v Kosezah. Na seji družbeno političnega zbora je mag. psih, in šolski psiholog g. Ivan Valenčič izjavil, da se mu “zdi”, da problem narkomanije v naši občini sploh ni tako hud, kot se govori. (Kaj si sedaj misli dr. Ivan Kavzlarič?) G. Milan Kučan je odprl carinski terminal. GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71 -00-320, fax: 05/71 -41 -124 Podrtija v Sibiriji Nov grb občine Ilirska Bistrica uvrstil v prvo državno ligo Stavka kmetov j e bila 4.12 tega leta. Začele so se akcije, da bi se zrušila Mikoza, končno nekaj kar smo uspeli rešiti. Veliko seje pisalo tudi o uspešnih bistriških karateistih. OGLAŠEVALCI IN SPONZORJI Oglaševalci so bila imena, ki se jih mogoče več ne spomnimo, nekatera izmed njih pa spominjajo na propadajoče gigante iz preteklosti: Slavnik, gostilna Lovec, Eta Cerkno, Grafika, Tokis, Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica... Seveda ne smem pozabiti na vse tiste, ki še danes obstajajo in se širijo, ter vsa leta zvesto oglašujejo tudi v Snežniku Večkrat bi morali prebrati in pregledati stare časopise in videti, smo sploh v teh letih naredil, kaj se je v resnici spremenilo in kdo je za to odgovoren. Mogoče bi tako kaj dosegli kaj več ali pa vsaj nekomu pomolili pod nos: Poglej kaj si takrat obljubil! Balinarji Transpotra v prvi ligi Delovna akcija v kosezah Zgodila se je vizita in seveda volitve za Državni svet in Državni zbor. Kandidirali so: mag. Zlatko Jenko (Združena lista), Tone Šenkinc, mag. Stanislav Prosen, Rudi Celin, Zorko Stavka kmetov Šajn, Janko Poklar, Vojka Lenarčič in drugi. Balinarski klub Transport se je Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo ■ Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05771-00-320, telefaks: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 1/16 - 6.783,00 1/8 - 13.387,50 1/4 - 26.775,00 1/2 - 53.550,00 1/1 -107.100,00 V ceno je vključen tudi prometni davek. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v \ uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti, s. .......... ............................... \ MITJA HAIR TEAM Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32 Informacije-naročila: tel: 05/714-44-43 Ob odličnih frizerskih uslugah nudimo še: *svetovanje glede vaše pričeske *ugodne cene frizerskih storitev * izobraževanje frizerjev *onemoglim, starejšim in vsem strankam, ki jim je prihod v salon onemogočen, nudimo svoje usluge na domu Dolnja Bitnja ima 81 prebivalcevleži na 380m nadmorske višine, v jedru je gručasto naselje in leži v dnu ozke doline reke Reke in nad njo, ob glavni cesti Ilirska Bistrica - Pivka. Sestavljajo jo zaselka Dolnja Bitja in Pristavca, kjer se odcepita cesti proti Kilovčam in proti Premu. V Doljni Bitnji na hišni številki 20, živi družina Vičič. Gospod Janko se ukvarja s sedlarstvom, elektromehaniko in s pridelavo zelenjave. Najbolj pa je zanimiva sedlarska obrt. Njegov stari oče, g. Andrej Seleš je dolnjega 1915 leta napravil mojstrski izpit iz sedlarstva, nato je kupil Itišo v Bitnji in v njej 1936 leta odprl sedlarsko obrt. 1954je k hiši prišel zet, g. Vičič Leopold, tudi sedlarski mojster, ki je prevzel obrt in z njo nadaljeval do svoje smrt. G. Janko se je vsega naučil od njiju in tako tudi sam popravlja sedla in komate. drage pridelke so kmetje vozili pred II. svetovno vojno večinoma na Reko in le deloma v Trst. Pri Jakšu, kjer tudi danes poteka meja med občinama Pivka in Ilirska Bistricaje “pod Italijo” tekla okrajna meja ali kot so jo imenovali provincialna meja, tako je tudi trgovina gravitirala proti Reki in kasneje tudi v obe Istri in v Dalmacijo. Velika prelomnica v življenju Bitencev je bil 4. junij 1942, ko so fašisti požgali velik del Bitnje. Požigu seje izognila le Pristavca (zaselek ob cesti za Kilovče). Ljudje so bili večinoma izseljeni v Italijo. jih je med reformami Marija Terezija podelila upravljalcem; Draga pa govori o času izgradnje železniške proge Trst - Reka ter s tem železniške postaje v Kilovčah. Ker so se tu ljudje iz Brkinov ob vračanju iz mest ustavili in odpočili, razlagajo Prstavco iz glagola ustaviti, pristaviti. Starejši imenujejo Prstavco Mali Dunaj, češ naj bi bilo tako lepo kot na Dunaju, kar so Italijani med okupacijo prevedli v Piccolo Vienna. In kako naj bi različna poimenovanja rešila Prstavco pred italijanski požigom in uničenjem 4. junija 1942? Mladi fantje iz Bitnje na delu Za pridelovanje zelenjave v Dolnji Bitnji skrbi družina Vičič Vas Dolnja Bitnja j e razpotegnjena ob desnem bregu reke Reke ali “Vjelke Vuode”, ob vznožju Brkinov. Upravno spada v istoimensko krajevno skupnost, ki obsega še štiri vasi: janeževo in Ratečevo brdo ter Kilovče in Gornjo Bitnjo. Katastrsko spada v katastrski občini Ratečevo brdo in Kilovče. Vas šteje 28 hiš. Domačini se vozijo na delo predvsem v Ilirsko Bistrico ter se ukvarjajo s kmetijstvom. Ker sta Bitnji dve, ju domačini ločimo z imenoma Bitnja za Dolnjo Bitnjo ter Pri starem mostu za Gornjo Bitnjo, saj je bil nekoč most čez reko in glavna cesta na Prem v Gornji Bitnji. Tudi sicer se vas precej veže na Prem (fara, družabno in socialno življenje, posamezniki delajo v okviru Kulturno turističnega in športnega društva Prem). Gospod Janko Vičič v svoji delavnici Komat JvAAA gg, f J' ,‘K,1 ■ >, .<■ . - Pristavca, slikana s ceste, ki vodi na Prem ZGODOVINA Tako kot je Vjelka vuoda zaznamovala življenje ob svojem celotnem toku, je pustila sledi tudi v Dolnji Bitnji. Nekoč so ob reki delovali trije mlini - pri Joškotu, Čiču in pri Jakšu, ter dve žagi pri Joškotu in Čiču. Mlini so bili opremljeni s termi kamni - za črno in belo moko ter za krmo za živino “oblodo”. Ledinsko ime Na Mišniku napeljuje na domnevo, da je deloval tudi mlin za mletje ovsa, saj je to ledinsko ime tesno povezano s tovrstnim mlinom. Ob mlinarstvu je potekalo tudi žagarstvo ali “pilarstvo”. V mline in žage so vozili kmetje tudi iz Pivke -predvsem po cesti čez Šilentabor. Ob deajvnostih, ki jih je omogočala reka so se ljudje ukvarjali z živinorejo, poljedelstvom in sadjarstvom. Več domačij je imelo tudi svoje sušilnice sadja. Najbolj poznana je bila Rjandova na Prsatvci, ki so jo poimenovali “Na pečini”. Sadje in KAKO JE PRSTAVCA DOBILA IME Ime Prstavca razlagajo dve izročili: Prvo pravi, da so bile včasih to pristave v lasti Premskega gradu, ki Na seznamu vasi predvidenih za požig so Italijani imeli Bitnjo za Bitigna di Sotto, vendar nikakršne omembe Piccolo Vienna, kot so poznali Prstavco. Ko so se fašisti pripravljali za požig, so Prstavčani pripravili Pavlo Fatur, po domače Mirko Strle s.p. Dolnja Bitnja 14a, 6255 Prem tel/fax: 05/78-60-155,041/633-160 V TEJ HIŠI JE BIL 20- II 1302. BOJEK IVO GRAHOR ; PISATELJ 1K PUBLICIST . V 1! UME 23.3 1344 V DACHAUU ',£• ■>' h 08 75 LETNICI B0JSI¥A 4 POSTAVILA SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZBODOVIHO IR \ / KULTURO • V ILIRSKA BISTRICA Spominska plošča na Klebčarjevi ' hiši v spomin pisatelju in publicistu Ivu Grahorju Rjandovo Pavlo, ki je zelo dobro govorila italijansko in kije tudi sicer bila zelo vešča v komuniciranju, da se Lastniki so novo hišo zgradili na drugi strani ceste, kjer so poleg trgovine odprli tudi gostilno. Pri Klebčarju so se ustavljali furmani, ki so se vračali iz Trsta ali Reke. ZNANI BITENJCI Pri Klebčarji, v veliki dvorani so prirejali plese, v tej hiši se je 20.11.1902 rodil Grahor Ivo. Umrl je v Dachavu 29.3.1944. Diplomiral je 1928 na FF v Ljubljani. Bil je štipendist v Krakovu. 1924 je štiri mesece ilegalno preživel v SZ. Zaradi sodelovanja v zborniku jsl. Socialne poezije Knjiga drugova je bil obtožen sodelovanja v ilegalnem komunističnem gibanju, na procesu v Veliki Kikindi pa oproščen. Ker ni dobil profesorske službe seje zaposlil kot korektor v Ljubljani. Bil je član Kosovelovega Kroga, sourednik revije Vidovdan od 1938 do 1939 pa V tej hiši je bila nekoč italijanska vojašnica Nekdanja grofija pri “Strojbarjevih ”, Dolnja Bistnja številka 22. s fašisti pogodi. Vendar je Pavli padla na pamet zvijača. Italijane je skušala prepričati, da Prstavce ni na seznamu. In res, o Piccolo Vienna ni bili ne duha ne skuha, zato so Prstavco pustili nedotaknjeno. GOSPODARSTVO Kot dodatne dejavnosti so na kmetijah delovale obrtne delavnice: kovačija, sodarstvo (pri Čotku), komatarija (pri Tončku), kolama (pri Krancu - predvsem za popravilo in izdelavo mlinskih koles) in klobučama (pri Klobučarju oziroma Klebčarju). Klebčarjeva hiša je prvotno stala tik ob strugi reke, tik ob Premskem mostu, vendar jo je povodenj povsem uničila. odgovorni urednik Slovenske mladine. 1943 leta so ga Nemci zaprli in odpeljali v Dachau. Svoje prispevke je objavljal od 1925 leta dalje v Ljubljanskem zvonu, Mladini in drugod. V rokopisni zapuščini sat ostali drama Sestra Milena in komedija Antikrist. V prozi je opisoval predvsem ljudi s socialnega dna v mestu in na podeželju, v družbeno - filozofskih esejih je obravnaval nacionalna in socialna vprašanja s težnjo po socialni preobrazbi. BITNJA DANES Danes vas nima več gostilne, pri Klebčarjevih kljubuje le trgovina ELETROMEHANIKA VIČIČ JANKO Dolnja Bitnja 20, 6255 Prem; tel.: 05/78-60-306 PREVITJE EL. MOTORJEV, EL. INSTALACIJE, POPRAVILO EL. ROČNEGA ORODJA Ilirija. Poleg rednih zaposlitev se posamezniki ukvarjajo predvsem s sadjarstvom (novi sadovnjaki) in zeljarstvom, kjer je Vladimir Matko na državnem ocenjevanju kislega zelja dosegel leta 1998 L mesto , leta 2000 pa II. Mesto in ki dosega prve nagrade tudi za kislo repo. Pred dvema letoma so asfaltirali cesto na Prstavco, obnovili so del električnega omrežja, vendar ostaja še Mojster kovačije, g. Alojz Mršnik s svojimi podkovanimi jajci. Nekoč, če si hotel posati mojster kovačije, si moral na mojstrskem izpitu, poleg drugega še podkovati jajce, ne da bi počilo, seveda. veliko dela (dokončanje obnove električne linije, preplastitev cestišča...). Želijo se tudi pridružiti vsem, ki gledajo POP TV. Pri tem se opirajo na mladino, ki se vedno odzove akcijam in ki tudi sicer živi aktivno družabno življenje. Vse o Dolnji Bitnji sta povedali. Helena in Janja Strle ' Pri “Klebčarjevih” KAMNITI VELIKANI IZ STONEHENGA Pred nedavnim, v mesecu maju, naj lepšem mesecu za potovanja sem premagovala strah pred norimi kravami slinavko in parkljevko in se odločala ali naj se pridružim izletu v Veliko Britanijo oz. v nekaj njenih najlepših destinacij -London, Oxford in Stratford na reki Avon. Odločitev je bila dokončno sprejeta, ko je bil v itinerarij vključen tudi Stonehenge. Dandanes se nam je namreč angleška prestolnica z ugodnimi letalskimi zvezami in cenami še bolj približala. Sam Oxford ima ugodne avtobusne in železniške povezave z Londonom, Stratford upon Avon prav tako. A v Stonehenge, v kolikor nimaš lastnega vozila, ne prideš zlahka. Kot da ga skrivajo pred turisti! In verjetno je res tako. Že itak so tu mnogoštevilni, z boljšimi povezavami pa bi se njihovo število še povečalo. Pot v jugozahodni del Anglije predstavlja tipično valovito angleško pokrajino, kjer lahko vidiš nekaj najlepših cerkva, pa tudi enega od najbolj znamenitih predzgodo - vinskih templjev, Stonehenge v bližini mesta Salisbury v grofiji Wiltshire. Beseda “henge” pomeni predzgodovinski spomenik verskega pomena, kakršen je tudi Woodhenge, le da so stebri leseni. Nekaj kilometrov proč se iz ravne pokrajine dviga mogočna kamnita konstrukcija -Stonehenge. Predstavlja jo trideset pokončnih kamnitih klad, ki so po štiri metre visoke in do dva in pol metra široke. Postavljene so v dveh krogih, zunanjem in notranjem, ki ju obdaja dandanes že plitev jarek. Zunanjo konstrukcij oje prvotno predstavljalo 30 kamnov iz sivega apnenca, od katerih je vsak tehtal približno 25 ton. Dandanes niso več vsi, saj so jih okoliški prebivalci v preteklosti uporabili pri gradnji hiš. Kamenina podobne strukture se nahaja v 30 km oddaljenem Marlborough Dawns. Semkaj so bili “prinešeni” približno 2000 let pred našim štetjem. Notranji, nekoliko manjši krog, je bil oblikovan v obliki podkve, ki seje odpirala proti severozahodu. Predstavljajo ga ogromni, po štiri tone težki kamniti bloki, ki jih je bilo prvotno 49. Kamnino podobne sestave je moč najti v 180 km oddaljenih Prescellyjskih gorah v Walesu. Zanje je dognano, da so bili semkaj prinešeni 2900 let pred našim štetjem. Vdolbina na enem izmed njih nakazuje, da so bili morda del neke druge konstrukcije, ki je stala na istem mestu. Postavlja se vprašanje, kakšen namen so imeli, da so staroselci v njihovo postavitev vložili toliko truda. Še do dandanes ne vemo, s kakšnim namenom sojih nekoč zgradili. Vendar so vse to podatki, kijih lahko prebereš v vodičih in leksikonih. Ali pa na obiskovalca sploh napravijo kakšen vtis? Moram reči, da ga. Pri vsej publiciteti, ki jo spomenik uživa, si to vnaprej težko predstavljaš. Vendar so Angleži mojstri tudi v prezervaciji starih spomenikov in gradov. Svetišče, čeprav se mu ne približaš na več kot kakih deset metrov, te navda s spoštovanjem. V zavest ti pride, da česa tako veličastnega v Evropi, kolikor jo pač poznaš, še nisi videl. Hodiš po potki označeni z vrvjo in na vse pretege fotografiraš, zavedajoč se, da se verjetno ne boš tako kmalu spet vrnil v ta misteriozni kraj. V bližini vrvi avtocesta, pasejo se nesrečne angleške ovce, ti še stopiš čez dezinfekcijsko sredstvo in že si v avtobusu. Zadostil si svoji radovednosti, videl kako izgleda, a na vprašanje o nastanku in namenu ti ni bilo odgovorjeno, kakor tudi ne o pošasti v Lochnessu. Prepričana sem, da Angležem ustreza ravno tako. Marja Kolenc Zadnjič me je na razmišljanje koliko pravzaprav poznamo izvor in obliko našega grba in predvsem ladjice v njem napeljal članek g. Vojka Čeligoja - 130 LET GRBA ILIRSKE BISTRICE. Saj sem v preteklosti v svoji naivnosti in zaradi nepoznavanja (pač kar so mi povedali ali sem slišal) verjel, daje tista ladjica tam, ker da so se Liburni v njih pač vozili po jezeru, ki naj bi nekoč bilo v sedanji dolini reke Reke (še zdaj naj bi bil tam nekje v steni obroč za privez). Mogoče še marsikdo misli kaj podobnega, saj je poznavanje dogodkov tega časa ali konkretno teh krajev in ljudstev zelo slabo, no mogoče samo širše neznano. Verjetno se vsi sprašujemo, kako za božjo voljo poznamo v čem so se ti ljudje prevažali pred ne vem koliko leti v tem primeru celo petsto let prej preden naj bi sem Slovani sploh prišli izza Karpatov in da so lahko 1500 let kasneje njihovo prevozno sredstvo uporabili kot motiv na grbu. Odgovor na to vprašanje verjetno leži v široki uporabi te ladje v mornarici rimskega imperija, da se je tako lahko ohranilo vedenje o tem. No in zdaj poglejmo zakaj so bile te ladje tako znane. Ko so Rimljani osvajali te kraje so na morju naleteli na nasprotnika v prebivalcih, ki so se pravzaprav "ukvarjali predvsem z gusarstvom po Jadranskem morju, v svojih majhnih in okretnih ladjah" (Apij-Zgodovina Rima)-Liburni. Njihove ladje-liburne so bile dvovrstne veslače katere so poganjala tudi jadra, da so tako lahko dosegle večjo hitrost in ujele tovorno ladjo katero so poganjala samo jadra. Ko so si Rimljani kasneje priključili Dalmacijo in Ilirijo so začeli uporabljati takšne ladje ali prirejene izvedenke kot osnovno enoto svojega ladjevja, tako so prvič zagotovo omenjene leta 36 pred Kristusom v bitki pri Naulochusu (Apij), vendar so bile v uporabi verjetno že veliko prej. Njihove naloge so bile najprej kot izvidniške LADJICA NAŠEGA GRBA - LIBURNA ladje, po prehodu rimske mornarice na manjša plovila pa sojih na široko uporabljali za boj proti piratom, vzdrževanje komunikacij in prevoze, kar se je zgodilo po bitki pri Akciju leta 31 pred Kr. ko je Oktavijan s svojimi "šesticami" premagal Antonij e ve in Kleopatrine "desetice." Pri tem so eno glavnih vlog odigrale liburne, ki jih je Oktavijan poslal za njima in ju ujel, ko sta poskušala zbežati iz izgubljene bitke. Ko je ustanavljal novo mornarico imperija je tako dal prednost hitrosti in okretnosti pred težo in v interesu učinkovitosti omejil in standardiziral enote. V sestavi ladjevja se omenja le eno "šestico" kot admiralsko ladjo, mogoče dve "petici"in kar nekaj "štiric" in kot standardne enote v italijanski floti trireme, s precejšnjim številom liburn v ladjevjih stacioniranih v Misenumu (v današnjem neapeljskem zalivu) in Ravenni (baza za Jadransko morje), in v flotah (tudi na Donavi) provinc kot rušilci delujoče liburne, tako so postale liburne najbolj množično prevozno sredstvo rimske mornarice naslednja tri stoletja. Kako so izgledale: liburne so bile po vsej verjetnosti izboljšane veslače ti. lemboi (ladje ki jih je začel uporabljati že Filip Makedonski okrog leta 200 pred Kr. ko jih je videl in spoznal njihovo uporabnost pri Ilirih na dalmatinski obali, včasih so tudi Rimljani prisilili enote ilirskih lembosov v službo njihove mornarice) dolge do dvajset metrov vključno z bojnim ovnom pod vodno gladino z eno vrsto vesel kateri so dodali še eno vrsto vesel-nad prvo. Druga vrsta veselje bila dodana, da so lahko veslali z večjo močjo in predvsem dlje, ko so zasledovali trgovsko ladjo ki so jo nameravali oropati, vendar so bila vesla v zgornji vrsti za jamborom hitro snemljiva, veslači pa so v zaključni fazi pregona zvili jadro in jambor podrli da jim ni potem delal napote pri naskoku na drugo ladjo. Takrat je bila splošna navada (razvita iz nuje in praktičnosti), da so pred bitko jadro in jambor pustili na bregu, kar pa si pirati niso mogli privoščiti, ker bi jim tovorna ladja medtem ušla. Vedeti moramo namreč da so bile te ladje precej majhne, jadro pa precej veliko in je segalo skoraj do vrha trupa ladje (vrha ograje) in krepko na obe strani ladje (pravokotno postavljeno glede na vzdolžno os ladje), saj so le tako izkoristili kar največ vetra za čim večjo hitrost. Vesla na libumi so bila postavljena v dve vrsti in jih je bilo ponavadi petdeset in z njimi so veslali skoraj vsi na ladji. S spodnjo vrsto vesel so veslali skozi odprtine v trupu, z zgornjo vrsto pa skozi rešetkasto ograjo na libuminem odprtem krovu z vsakim veslom pa je rokoval le po eden veslač. Torej verjetno so Francozom ostale v spominu lekcije iz zgodovine, da seje prostor v bližini v času Rimskega imperija imenoval Ilirija in so tako poimenovali Ilirske province, da so lahko kasneje Avstrijci vse skupaj prevzeli in nadeli Bistrici pridevnik Ilirska in še v grb so imeli tako kaj dati. Kdo je avtor in od kje je povzel obliko liburne na grbu mi ni znano, vendar bi lahko izhajala iz več podlag; ena so vsekakor rimski kovanci, druga možnost so razni nagrobniki in tretja mislim da najboljša, bi bila relief na Trajanovemu stebru kateri do potankosti prikazuje Trajanovo floto na Donavi, ki je bila sestavljena v glavnem iz liburn. Vendar so to večinoma novejša dognanja tako da to zame še naprej ostaja uganka; kar bo verjetno tudi ostalo upam pa, da sem tako vsaj malo pripomogel k poznavanju motiva v našem grbu-liburne. Viri: Gradivo za članek je povzeto po knjigi The age of the GALLEY-več avtorjev, iz zbirke Conway history of the ship, ter Ships and seaman-ship in the ancient world avtorja Lionela Cassona. Andrej Skrabolje Detajl s Trajanovega stebra, ki prikazuje ladje njegovega ladjevja. Ladja v sredini je njegova admiralska ladja, neoklopljena (aphract) trirema, ampak ladja v ospredju je liburna. (iz knjige The age ofthe GALLEY) POLICIJSKA KRONIKA V OBDOBJU OD 15.5.2001 DO 15.6.2001 so policisti pp Ilirska Bistrica obravnavali skupno 27 prometnih nesreč, od tega 23 z materialno škodo, 3 z lahkimi telesnimi poškodbami in 1 prometno nestrečo s smrtnim izidom (poškodbam je podlegel traktorist, pri prečkanju železniškega tira pri Ratečevem brdu); Ker se bliža čas turistične sezone s tem pa tudi pričakovano povečanje prometa in pa tudi šolske počitnice, POLICIJA OPOZARJA vse udeležence v prometu na posebno previdnost do najmlajših udeležencev. Prav tako priporočamo staršem, naj poskrbijo, da otroci in mladoletni kolesarji v prometu uporabljajo zaščitne čelade. Na področju kriminalitete so policisti obravnavali skupno 21 kaznivih dejanj od tega 6 vlomov v objekte in vozila, 6 tatvin, 6 poškodovanj tujih stvari in 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti. Storilci bodo ovadeni pristojnemu tožilstvu. V zadnjem obdobju policisti beležijo tudi povečanje kršitev javnega reda in miru. V tem obdobju je teh bilo 8, od tega 2 v zasebnih prostorih, 6 pa je bilo prepirov in pretepov v gostinskih lokalih. Na področju varovanja zelene meje je prišlo do občutnega povečanja pojava ilegalnih prehajanj državne meje, prijetih je bilo kar 86 ilegalcev, kateri so bili po končanih postopkih pri SzP zavrnjeni v RH ali pa odpeljani v Center za tujce Ljubljana. Prijeli so tudi enega domačina in enega tujega državljana, ki sta sprovajala ilegalce čez mejo. POLICIJA POZIVA VSE OBČANE K SAMOZAŠČITNEM OBNAŠANJU, TER JIH NAPROŠA, DA V SLUČAJU POJAVA NEPOZNANIH SUMLJIVIH OSEB KLIČEJO NA TEL. ŠT. 113, saj ilegalni pribežniki na našem območju izvršijo tudi velik delež kaznivih dejanj, predvsem vlomov v objekte, tatvin in odvzemov osebnih vozil. Na drugih področjih j e policija obravnavala še dva onesnaženje reke Reke. Eno pri Lesonitu in drugo pa izliv nafte v potok Mola, zoper povzročitelja bo podana tudi kazenska ovadba. FOTO FANTAST fotografski studio in trgovina razvijanje filmov in izdelava fotografij v 1 URI izdelava fotografij za dokumente digitalna obdelava fotografij skeniranje fotografij in diapozitivov preslikava in prenova starih fotografij fotografiranje in snemanje svečanih priložnosti Ilirska Bistrica. Bazoviška 32 • tei.: 05/71443 11 NOVICLIO Z 16 V MOTORJEM, ABS, SERVO VOLAN V PRODAJI V JUNIJU ŽE ODCCA. 1.900.000,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 5 LET TOM + 4,25% ZA POLETNE DNI VAM NUDIMO OMEJENO SERIJO VOZIL * TVVINGO * CLIO * TH ALI A *KANGOO *MEGANE VSI MODELI AVANTURA IMAJO KLIMO GRATIS RENAULT AVTOBUSA Smrdelj Valter S.P. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 Pri nas vam nudimo kompletno servisno uslugo za vaš avto. Zamenjava staro za novo Prepisi vozil Optika in avtoklima vljudno vabijeni! UTOPITVE II. DEL POLICIJA SVETUJE Ugotovitve Na podlagi opazovanj anarhističnih dogajanj na rekah bi veljalo reči, da človeška domišljija ne pozna meja. Z vidika varnosti so problematične različne rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so rafting (splavarjenje), kanjoning (plezanje v kanjonih z vrvno tehniko in spuščanje po brzicah), hidrospid (spuščanje po brzicah s pomočjo deske), bungee jumping (skakanje z elastiko). Zakonodaja je na tem področju nepopolna oz. je sploh ni, zato teh dejavnosti ni moč prepovedati. Z zakonom bi bilo treba določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati odgovorni (klubi) pri organiziranju in izvedbi tovrstnih aktivnosti, seveda na podlagi dovoljenj pristojnih občinskih organov. Nujno bi bilo določiti pravila ravnanja (oblikovati pravno ureditev, sprejemljivo za vse) na in ob rekah, jezerih, postaviti časovne in prostorske omejitve in podobno. Bazenov, ki jih imajo ljudje na domačem vrtu, je pri nas vse več. Ti so nevarni predvsem za otroke, ki lahko med igro mimogrede padejo v vodo. Prav tako tudi ni moč razumeti, da starši pustijo otroke, da se gredo sami kopat in jih pustijo brez nadzorstva. Zazdaj v Sloveniji sicer še ni bilo utopitev v domačih bazenih, zato pa se lahko pripetijo drugačne neprijetnosti (neljubi padci, zvini ali zlomi okončin, odrgnine ipd.). Zato velja priporočiti izvajanje naslednjih varnostnih ukrepov: Stalna kontrola (nadzor) bazena Stalen nadzor bazena je edina vama pot za preprečevanje utopitev. Če svojega otroka ne morete najti, najprej preverite bazen - sekunde tečejo. Primemo stalno kontrolo bi morali zagotoviti naslednji ukrepi: Nikoli, niti za sekundo, ne pustite svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali bazenih. Ne mislite, da se nepričakovano vam in otrokom ne more nič pripetiti. Glavni vzrok odvračanja stalnega nadzora okoli bazena je odzivanje polnoletnih na telefonske klice. Če že morate zapustiti bazen, odpeljite otroka s seboj. Odgovornost za varnost otrok je naloga odraslih. Te naloge ne zaupajte starejšim otrokom. Zanje je to prevelika odgovornost. Mnogo otrok se utopi ob navzočnosti starejših bratov ali sester. Varna postavitev in oprema bazena Pred gradnjo bazena se posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo svetoval pravilno postavitev in obliko bazena glede na vaše okolje, število uporabnikov in čas uporabe bazena. Za varno uporabo bazena velja opozoriti na naslednje: Okoli bazena je priporočljivo postaviti primemo oblikovano ograjo, ki bo predvsem majhnim otrokom preprečevala morebitne padce v bazen. Poleg bazena ne puščajte stolov ali drugih predmetov, ki bi jih otroci lahko uporabili za premagovanje ovir (ograje). Vzdržujte bazen - voda v bazenu naj ne bo motna ali umazana. Raven vode v bazenu naj sega čim bolj do roba bazena, kar olajša morebitno “plezanje” iz bazena. Pri gradnji bazena se izogibajte ostrim robovom ter spolzkim materialom, ki povzročajo zdrs in otežujejo prijemanje. Izliv vode oz. curki v bazenu naj bodo usmerjeni tako, da plavajoče predmete (npr. žogo ipd.) usmerijo v plitvejši del bazena poleg stopnic ali lestve. Lestve in stopnice, ki vodijo iz bazena, naj bodo nameščene na vsaki strani bazena. Slednje naj ne bodo spolzke in naj ne dopuščajo zdrsa. Priporočljiva oprema bazena je tudi reševalna deska. V bazenih j e vse več poškodb hrbtenice zaradi neprimernih skokov v vodo. Z desko je mogoče najprimerneje imobilizirati ponesrečenca tako, da je reševanje zanj veliko varnejše. Udeležba na plavalnih tečajih Med zadnjimi in najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje utopitev je udeležba na enem izmed plavalnih tečajev, ki so namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in tudi dobrim plavalcem in kjer seje možno naučiti plavanja ter prve pomoči pri utopitvah. Zadnji primer skorajšnje utopitve v Šoštanjskem jezeru, L maja 1997 ko je 12-letni otrok iz vode rešil petletnega sovrstnika, ki mu je med igro spodrsnilo in je padel v vodo, dokazuje, da lahko starejši otroci z znanjem plavalnih veščin pravilno reagirajo. Izberite plavalni tečaj, kjer se bo vaš otrok naučil, kako ravnati pri igri v vodi ali ob njej, kajti znanje plavanja je osnovni pogoj za varno počutje v vodi. Voda ni razvedrilo ali varen kraj za igranje, če vaš otrok ne zna plavati. Poskušajte izvedeti čimveč o programu plavalnega tečaja. Vprašanja naj bodo usmerjena predvsem k vsebini programa: katerim posebnim veščinam bo pri učenju plavanja namenjenega največ časa in s kakšnimi tehnikami se bodo te veščine osvojile, koliko inštruktorjev se bo ukvarjalo s tečajniki. Prepričajte se, ali se bo vaš otrok poleg plavanja naučil hrbtno lebdeti na vodi, počivati in pravilno dihati ter plavati pri valovanju vode. Znanje teh veščin je zelo pomembno za varno počutje otroka v vodi. Voda za vse Voda za vse je skupen projekt Zavoda za šport Slovenije, Ministrstva za šolstvo in šport, Olimpijskega komiteja Slovenije, lokalnih skupnosti, zavodov, društev, nacionalnih športnih zvez, zasebnikov, finančno pa so ga podprli številni sponzorji. Plavanje predstavlja varnost pred utopitvijo, omogoča sprostitev, je izjemno zdravstveno sredstvo, razvija higienske navade in je pomemben dejavnik turistične ponudbe. Rezultati raziskav kažejo, da 40 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije ne zna plavati, med neplavalci pa je bistveno več žensk. Kljub sistematičnemu učenju plavanja v šolskem sistemu pa osnovno šolo še vedno zapusti približno četrtina otrok, ki so neplavalci. Namen je predstaviti pomen znanja plavanja z različnih vidikov, številne dejavnosti v vodi, na vodi in ob njej, novosti v sistematičnem procesu plavalnega opismenjevanja, strokovno literaturo, opremo za vodne športe, programe posameznih društev in nacionalnih športnih zvez, lokalnih skupnosti, zasebnikov in drugih. V letu 2000 bomo v različnih krajih Slovenije organizirali promocijske prireditve. Predstavili bomo različne dejavnosti in njihove izvajalce: programe učenja in tehnike plavanja, druge športe v vodi, na vodi in ob njej, ponudbo različnih pripomočkov za vodne športe, reševanje iz vode, turistično ponudbo športno-rekreativnih vodnih dejavnosti v Sloveniji... V juniju bo deloval tudi PLAVALNI TELEFON 031317-080, kjer bo možno dobiti informacije o plavalnih tečajih in drugih organiziranih vodnih dejavnosti med počitnicami. Skupaj z lokalnimi skupnostmi pa bomo sofinancirali tudi plavalne tečaje za odrasle neplavalce. Srečno! OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 NAGRADNA KRIŽANKA Mali oglasi Naša hiša 18 km od vzhodu. se nahaja v Oriju, Splita proti jugo- Od morja je oddaljena 200m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, impresioniralo obiskovalca. kar bo vsakega Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2 površine. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. CENE IN POPUSTI Cena je 20 DM po postelji; -10% za polno stanovanje -10% v mesecu juniju in septembru -10% za otroke do 14. let (do 4.tega leta brezplačno) +TT (turistična taksa) cca.1 DM Informacije na telefon: 00385 21 734 138 DOBRO DOŠLI! Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 - 70 m2 v Prešernovi, Zupančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu. Ponudbe na tel.: 041/ 345 -753. Prodamo dvosobno stanovanje cca. 60 m2. Ponudbe na telefon: 00492331330500 ali v uredništvo Snežnika. V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688. KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Informacije na tel. 05/ 71 41 842 ali 05/ 71 45 129 ODDAJAMO dvosobni apartma, s štirimi ležišči v Rogoznici; mesto med Šibenikom in Trogirjem; v centru mesta, poleg morja. Od 1,7.daljeinformacije na telefon: 00385 51808542 ali 00385 22559247 VODORAVNO: 1. slov. protestantski pisatelj (Sebastijan), 6. mesto v Toskani, Italija, 11. naslov visokih katoliških dostojanstvenikov, 12. Kristusov prijatelj, 13. rumenkasto rjava močvirska ptica z belo progo nad očmi, 14. vojaško poročilo, 15. glavno mesto Jordanije, 16. mehko vezivno tkivo med kostmi, 17. kemični simbol za element galij, 18. zvezda, ki nenadoma zažari in izgine, 19. oznaka za Novi Sad, 21. kožna razpoka, 24. ime slovenske scenografinje Mušič, 26. kanal za instalacije, 27. ime slovenskega kiparja Putriha, 28. ime dveh grških poveljnikov pred Trojo, 29. kovina iz železove skupine, 30. krema, 31. plitvejša kotanja s stoječo vodo. NAVPIČNO: 1. trgovina s cenenim blagom, 2. večja, v strugi tekoča voda, 3. vnema, 4. rimski hišni bog, 5. začetnici pisatelja Trdine, 6. plačilo za delo, 7. ime publicistke Sukljetove, 8. mesto ob Azovskem morju, 9. južnoitalijanski ljudski ples, 10. enotni vektor v matematiki, 11. podolgovat,štirikoten nosilni element za pritrjevanje tirnic, 14. sirota, 16. kar ustreza splošnemu okusu določenega časa, 18. italijanski kemik (Giulio), 20. ameriški filmski scenarist (Waldo), 22. drobiž v Indiji in Pakistanu, 23. pristanišče v Belgiji, 24. italijanski tržaški pesnik (Umberto, 1883-1957), 25. hrvaška igralka (Nina), 26. nenadna smrt, 27. debela palica, 29. oznaka za kilometer. Dimitrij Grlj REŠITEV MAJSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. OŠTIR, 6. ARSA, 10. MOČALOV, 12. ROLKA, 14. ANIMOSO, 15. OPERA, 16. LANA, 17. INES, 19. PAR, 20. KRAK, 22. SAPA, 24. STA, 26. LAST, 28. ORIS, 31. PRVAK, 33. REPLIKA, 35. ATENA, 36. PROSJAK, 37. ACER, 38. ATTAR. REŠITEV JUNIJSKE KRIŽANKE nam pošljite do 20. junija, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILE DANILO VIC MESECA Dva občinska delavca se pogovarjata: Prvi pravi: poglej, kako lepa trava raste pred banko, zakaj jo župan ne pusti posaditi tudi pred občinsko stavbo? Drugi odgovarja: ker se boji, da bi se vrnil prejšnji s svojimi ovcami in jo popasel. Honorar je namenjen novi Bistriški klavnici za drobnico Vaš kotiček PROSLAVA DNEVA SAMOSTOJNOSTI V ILIRSKI BISTRICI Ko sem prebiral članek, skoraj anonimnega avtorja v Informacijah Obrtne zbornice, sem si dejal, da tako vendar ne gre. Ko si je “anonimnež” privoščil kritizirati prav vse in vsakogar, ki se je angažiral pri organizaciji vizite, se je pozabil podpisati s polnim imenom in priimkom. Pri tem piskaranju je mimo grede insinuiral po slovensko namigoval, da so “nerazpoznavne” članice turističnega društva prodajale nageljčke, morda tudi za svoj žep. Oprostite anonimnjež, taka obtožba je prav grda in nesramna. Glede cvetja, ki naj bi ga svežega, seveda priskrbeli bistriški cvetličarji, vam moram povedati, daje vizita predvsem praznik suhih rož. Sicer pa imate tudi nekaj predlogov in ste zelo sposoben organizator vas pozivam, da se javite, ker nam boste pri naslednjih prireditvah prav prišel. O tem zadosti, ker je name tega mojega pisanja drugi. Nanaša se na proslavo ob Dnevu samostojnosti in ker imam precej kritičnih pripomb, se bom, za razliko od anonimneža, podpisal tudi s tiskanimi črkami, tako da me bodo organizatorji, čez deset let našli, da jim pri organizaciji pomagam. Pa lepo po vrsti. Prireditev ob odkritju plošče v Kosezah, je bila prav prisrčna, govorniki pravšnji in jedrnati. Prav posebno so se izkazali pevci 247. polka S V na čelu z g. Zorkotom, kar pa za njih ni noben problem, ker so to vse šolani pevci MPZ Dragotin Kette. Ob tej priliki je treba povedati, za tiste, ki tega še ne vedo, da je to edini zbor Slovenske vojske, ustanovljen sicer že daljnega 1975 leta. Napovedovalec, g.Jurač, je po končani proslavi vse prisotne pozval, da se preselimo na “plač”, kjer bo osrednja občinska proslava ob Dnevu samostojnosti. In res seje naplacu, ob osmin zvečer, v nedeljo 24.j unij a, zbralo mnogo ljudi, ki pa smo razen kulturnega dela programa v katerem so sodelovali mogočni, sicer malo predolg, recitator g. Gombač, že prej omenjeni zbor SV, vse boljši in za uho prijetnejši Upokojenski mešani pevski zbor, doživeli eno samo razočaranje. Pevcem, recitatorju ter napovedovalcu vsaka čast. Na koncu so nam z družno zapeli Primorska je vstala, kar je bilo posebno doživetje. S svojim govorom, seje izkazal tudi g. župan. Vendar je bilo od tu naprej mnogo stvari hudo narobe. Pa lepo po vrsti: 1. Prav nesrečno je izbran kraj dogajanja in ker se ne more zapreti promet v celoti, je prav mučno poslušati brnenje avtomobilov, motorjev in skuterjev. Boljših lokacij v občini je za te namene na pretek in jih bom naštel, če me bo kdo hotel poslušati. 2. Po kulturnem programu j e sledilo prikazovanje filma o dogajanjih izpred desetih let. Film je bil nem in tako dolg, da se je publika po nekem času kar razšla. Ko bi morali godci ansambla Snežnik začeti svoj program za ples, je ostala samo še peščica ljudi. 3. Za tako velike proslave se običajno poskrbi za sedeže in ker imamo v Ilirski Bistrici pri firmi Balasty piknik garniture, s kapaciteto preko 500 sedežev, to ne bi smel biti velik problem. 4. Če ste organizatorji, prisotni na kakšni vaški proslavi ali otvoritvi, potem ne morete prezreti, da se povsod nudi, kaj za “pod zob” in za “na zob”, običajno zastonj. Treba pa seveda imeti, za te reči, dobre in prizadevne organizatorje, ki znajo, če ni proračunskega denarje tudi kaj “nafehtati”. Priporočam, da se greste učiti, te obrti, k vaškim organizatorjem. Če ne veste kdo so to, vam jih lahko naštejem: Knežak ob proglasitvi Župnika leta in mnogo drugih otvoritev. 5. Še bi lahko našteval, vendar mislim, da je to dovolj. Pripominjam pa še enkrat, da moje pisanje ni zlonamerno in kritizersko. Namen tega je pomagati pri odpravi napak. Vidimo se, če boste kot organizatorji čutili potrebo, ob npr. dvajseti obletnici samostojnosti. DANILO PUGELJ STAREJŠI DEČKI DOSTOJNO ZASTOPALI N. K. ILIRSKA BISTRICA V KADETSKI KONKURENCI II. SLOVENSKE LIGE Je že tako, da ne moreš vedno igrati nogometa proti svojim vrstnikom. To je v sezoni 2000/2001 doletelo starejše dečke nogometnega kluba Ilirska Bistrica. Živimo pač v majhnem kraju in nogometašev ni dovolj zato selekcije nikoli niso povsem popolne. Kadetov je bilo na začetku sezone premalo, zato sojih priključili mladinski ekipi. V kadetski konkurenci pa so bili v ogenj poslani starejši dečki, da igrajo nogomet proti fizično močnejšim ekipam iz cele Slovenije. Odločitev klubskega vodstva je bila tako rekoč dvorezen meč. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi fantje par krat dobili tako imenovano porcijo in obupali. Toda zgodilo se je nasprotno. Pridno so trenirali in igrali in kar je najpomembneje nikoli niso razočarali. Nekajkrat so celo navdušili in z borbeno in dopadljivo igro pokazali, daje na njih mogoče v bodoče še resno računati. Mladi upi bistriškega nogometa so kljub svoji mladosti zamenjali mnogo trenerjev in od vsakega nekaj dobrega tudi odnesli. V začetku jih je prvih korakov naučil pokojni Josip Čanadi, nadaljevali so Rihard Udovič, kasneje Vasja Novak, Vojko Kalc in Jožko Berginc. Sedaj jih vodi Ivan Primc s katerim so fantje zelo zadovoljni. Prepričani so, da jih še ni vsega naučil in najraje bi videli, da jih vodi tudi v naslednji sezoni. Samo upamo lahko, da bo ekipa vsaj še eno sezono ostala skupaj, saj njihov pravi čas šele prihaja. Na fotografiji stojijo od leve proti desni: trener Ivan Primc, Tadej Tomažič, Raul Udovič, Danijel Dubravčič, Igor Marinac, Borut Brozina, Jernej Čeligoj in predsednik NK Jožko Berginc, čepijo pa od leve proti desni Peter Vodopivec, Marko Kovačevič, Klemen Čeligoj, Sandi Berginc, Doša Lazarevič, Matej Grahor in Robert Volk. Z.K. ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2000- 2001 ©LMN ILIRSKA BISTRICA ŠD CARINIK PREPRIČLJIVO PRVAK LIGE ... Prvenstvo v OLMN 2000-2001 je zaključeno že v petek 15. junija s tekmami zadnjega kroga, ki pa ni več odločal o razporeditvah ekip. Že tretjič zaporedje v ligi prepričljivo slavila ekipa ŠD Carinik (na sliki s tekme superpokala), ki je klonila le na eni tekmi, v 17. krogu proti drugouvrščeni ekipi Brkini. V boju za tretje mesto, ki je še prinašalo pokal je za las (boljšo gol razliko) slavila ekipa Kočanija pred lokalnimi tekmeci Majdo bar. Vse ostale ekipe so sodile v drugi del vsaj po osvojenih točkah, pa tudi po igri. Na žalost pa je organizator v skladu s pravili razveljavil spomladanske rezultate ekipe In Blue, ki ni prišla na tri tekme. Zato ima v končni razpredelnici le izkupiček jesenskega dela. Zadnja ekipa v na razpredelnici pa seje vključila v tekmovanje šele v spomladanskem delu. Ekipa Jelšan je jeseni izstopila iz tekmovanja. REZULTATI TEKEM 18. KROGA 13.06. ŠKRTOCI-BALASTV : TRGOVINA KAMPO 1:4 (1:2) 13.06. KOČANIJA : TELES, 10:5 (7:2) 15.06. ŠD CARINIK: ŠD ZLATOROG UTD 3:0 (b.b.) 15.06. KRIŽI IN TEŽAVE:BRKINI 1:6 (0:2) prost MAJDA BAR KONČNA LESTVICA 1. ŠD CARINIK 45 6. TELES 16 2. BRKINI 37 7. TRGOVINA KAMPO 13 3. KOČANIJA 34 8. IN BLUE 7 4. MAJDA BAR 34 9. ŠKRTOCI-BALASTV 6 5. ŠD ZLATOROG UTD 21 10. KRIŽI IN TEŽAVE 0 GORIŠKIM SAMURAJEM POKAL ZGONIKA Karateisti so se v nedeljo 3/6-2001 udeležili mednarodnega karate turnirja v Zgoniku v Italiji, katerega je organiziral tamkajšnji zamejski karate klub. Na štirih boriščih je tekom dneva nastopilo preko 250 karateistov v katah in bojih. V ekipi Samurai Nova Gorica so ponovno blestele naše stare znanke Tamara, Doris in Mateja. Kljub izjemni konkurenci v kateri so v katah tekmovali deklice skupaj z dečki so Bistričanke uprizorile reprizo iz nedavnega državnega prvenstva. Tako kot tam je 1 mesto osvojila Mateja HRVATIN, 2 mesto Tamara KOVAČEVIČ, 3 mesto Doris BRNE, četrti je bil Darjan SMAJLA. Tako kot v katah pa so bile tudi v kasnejših bojih najboljše vražje Bistričanke. V kategoriji mlajših deklic si je 1 mesto priborila Tamara KOVAČEVIČ, 2 je bila Mateja HRVATIN, 3 masti pa sta osvojili Doris BRNE in Saša ŠTEFANČIČ. ( na fotografiji Tamara in Mateja v finalnem boju, kije tokrat pripadel Tamari) Pri mlajših dečkih je v bojih Darjan SMAJLA osvojil 2 mesto. Rezultati naših karateistov so v veliki meri pripomogli, da je celotna ekipa Samurai Nova Gorica osvojila pokal Zgonika za leto 2001. V ekipi Samurai Koper pa sta v katah v svoj ih kategorij ah nastopila tudi starejša deklica Ana KRESEVIČ in starejši deček Nejc GLAVAŠ. Oba sta bila izvrstna in vsak v svoji kategoriji premagala vso konkurenco in osvojila 1 mesti. V kategoriji rumeni in oranžni pasovi je v bojih mlajša deklica Sara MILOŠEVIČ za Samurai Koper osvojila 3 mesto. Z.K. HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ OMNIfl ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS V mesecu juliju vas vabimo, da nas obiščete ob posezonski razprodaji športne obutve in oblačil iz kolekcije pomlad ■ poletje 2001 TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 NOGOMET 4. POKAL MESTA ILIRSKA BISTRICA REVIJA MLADOSTI NA ŠC TRNOVO Nogometni klub Ilirska Bistrica je v soboto 23. in nedeljo 24. junija uspešno izpeljal 4. turnir za mlajše selekcije (do 8 let, do 10 let in do 12. let) na katerem je nastopilo 21 ekipa v treh konkurencah. Glede na to, da so rezultati še v pripravi bodo podrobneje objavljeni v naslednji številki časopisa. Za tokrat pa objavljamo le nekaj foto utrinkov z nedeljskega turnirja dečkov do 12 let, ki so ga na veliko veselje osvojili domači nogometaši po štirih prepričljivih zmagah, najslajšo v finalu proti NK Idrija. D.Z. IH IIBlSS HO!*g|*Ž iiiyg ...IN TUDI SUPER POKALA Zaključek sezone v malem nogometu je obeležen še z revialno tekmo za občinski Superpokal. Pomerili sta se ekipi ŠD Carinik (prvak lige) in Majda bar (poklani prvak). Tudi tokrat so igralci ŠD Carinik svojo premoč kronali z zmago 6:5 ter tako v svojo zbirko dodali še en pokal. Po tekmi, kije odigrana v soboto, 23. junija v Športnem parku v sklopu prireditve Dan košarke, so podeljena tudi priznanja najboljšim ekipam v Občinski ligi malega nogometa in tekmi superpokala. Med posamezniki je priznanje za najboljšega strelca v OLMN prejel, tako kot lani, Aleksander Ujčič, ki je dal kar 30 zadetkov. Seveda je naslov potrdil s tremi zadetki tudi v revialni tekmi. Ekipa Majda bar pa je prejela še pokal za fairplay saj je v celotnem tekmovanju prejela le dva rumena kartona - le enega manj od edinega konkurenta, ekipe Trgovina Kampo. Športna zveza II. Bistrica BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-21, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGROTRGOVINA KOSEZE tel. 05/71-44-526, ODPRTA 8-12 IN 15-19, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO NOVA TRGOVINA: PE JABLANICA: tel.: 05/ 7144530, ODPRTA 8-12 IN 16-19 OB SOBOTAH 8-12 OB NEDELJAH ZAPRTO * NOVO * NOVO * NOVO Poleg velike izbire buteljčnih vin vam nudimo tudi odprti vini: Merlot in Beli Pinot iz kleti goričkih brd. Na voljo vam je tudi velika izbira brezalkoholnih pijač vseh vrst in okusov. vljudno vabljeni! OBNOVA SALONITNIH STREH trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fax.: +386 (0)5/71-41-927 www.plastochem.com/ e-mail: plastochem@siol.net koliSter opel e Dolenje 2a, 6254 Jelšane TRGOVINA: 05/788-60-10 AVTOSALON: 05/788-60-09 Pooblaščeni servis Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. 20 + 20 = 40 let Cenjene kupce obveščamo, da smo spremenili delovni čas naslednjih naših trgovin: OKRAS, Gregorčičeva 23, Ilirska Bistrica pon,- pet. od 7 do 19; sob. od 8 do 12 GRADBENI MATERIAL, Vojkov drevored 28, Ilirska Bistrica pon,- pet. od 7 do 19; sob. od 8 do 12 METAL, Gregorčičeva 15, Ilirska Bistrica pon.- pet. od 7 do 19; sob. od 8 do 12 IZ STARE NOVA SALONITNA STREHA UGODNO: Zaščita starih salonitnih streh - s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakrknejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem ali opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov strehe. Garancija 10 let za material in delo. VZDRŽEVANJE OBJEKTOV ing. Edvard Pilko s.p. Pohorska 2, 3000 Celje, tel: 041/ 727 243 MARKET BISTRICA, Vojkov drevored 1, Ilirska Bistrica pon,- sob. od 7 do 21; ned. od 8 do 12 [EURO MBI NIZKE GRADNJE d.o.o. * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ * IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV * IZVEDBA VODOVODA IN KANALIZACIJE ‘KOMPLETNA IZVEDBA TER STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DOVOZNIH POTI, DVORIŠČ IN DRUGIH POVRŠIN tel/fax. 05/71-41-732 GSM: 041/682-549,041/652-769 PremA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +>86 (0)5/714-56-12, GSM: 041/750-641 USPEŠEN PRIMORSKI SEJEM videli: Na primorskem sejmu, sta bila dva zanimiva dneva. Prvi je bil dan mladih. Nastopili so mladi iz: O.Š. VENO PILON s predstavitvijo igric za mlajše otroke, O.Š. MIROSLAVA VILHARJA Z NASTOPOMIN ŠPORTNIM PROGRAMOM, O.Š. JANKA PREMRLA VOJKA in PLESNO DRUŠTVO ELITE KOPER. Zvečer je bil KONCERT mladih skupin “BOLJŠI MLADI NA PARADI” v organizaciji Društva zmernega napredka Koper. Nastopale so skupine: ROOT A' BALLUTA (Koper), PASI (Opatija), FREGATURA (Koper), WHAT'S UP (Lucija), POPEVE (Pula)MONKIBO (Ljubljana), SENSATION (Izola-Lucija), ROOM21 (Piran). Drugi, v soboto, je bil namenjen strokovnim posvetom in kulturno -zabavnim prireditvam. Tako smo lahko DAN OBČINE BUZET HUJŠAJMO SITI S PRAVILNO IZBRANO HRANO - g. Janez ČRETNIK ALTERNATIVNA MEDICINA IN EKOLOGIJA - kdaj,kje in kako? - g. Vasilij Šimek OSEM KORAKOV DO ZDRAVJA IN DOBREGA KATARINA POČUTJA - g. Katarina VELIKONJA SU JOK TERAPIJA primerna za vsakogar - j*. Jasmina AVDIČ HOJA PO ŽERJAVICI - g. Ladislav MEDVEŠČEK BIOENERGOTEHNOLOGIJA AKADEMIJE GRIG-g. Brane KOBAL ŽIVE VODE - predavanje o živih voda - mag. Iztok OSTAN PREDSTAVITEV SPUSTA PO STENI DVORANE BONIFIKA /jamarsko LESONIT d.d. Lesno kemična industrija, p.o. Nikole Tesle 11, Ilirska Bistrica KROVSTVO majla deera MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 primorje ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVT0DELI IN DODATNO OPREMO £—^ * KLEPAR - LIČAR - VLEKA j==^j * MENJAVA AVT0PLAŠČEV sert* PREPISI VOZIL Društvo Dimnice/ AQUARIUS EVE Glasbeni nastop s črnsko duhovnimi pesmimi KULTURNO DRUŠTVO ŽIBERNA POVIR Nastop plesno mažoretne skupine. PLESNO DRUŠTVO LATINO KOPER Plesni program - show ter IZBOR “OBRAZ PRIMORSKI SEJEM” z gosti. KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC JULIJ 2001 DOGODKI V ŽUPNIŠČIH ŽUPNIŠČE ILIRSKA BISTRICA, tel 05/714 25 20 1 .JULIJA SHOD OB SV.PETRU V ILIRSKI BISTRICI IN ZLATA MAŠA GOSPODA ŽUPNIKA JOŽETA KOVAČIČA V CERKVI SV. PETRA V TRNOVEM OB 10.00 URI. 22.JULIJA SHOD V KOSEZAH Z MAŠO OB 11.00 URI V CERKVI V KOSEZAH ŽUPNIŠČE JELŠANE. tel. 05/788 50 09 22. JULI JA SHOD V NOVOKRAČINAH Z MAŠO OB 11.30 URI V NOVOKRAČINAH ŽUPNIŠČE PODGRAJE. tel. 05/787 0330 15. JULI J A SHOD OB SV.MARIJI KARMEL JSKI MAŠA OB 10.30 URI V PODGRAJAH IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA DRUŠTVO UPOKOJENCEV ILIRSKA BISTRICA, inf05/7145 598 18.7.2001 PIKNIK IN SREČANJE S TRŽAŠKIMI UPOKOJENCI NA MAŠUNU OB 13.00 URI 28.7.2001 ENODNEVNI IZLET PO DOLINI SOČE Z ODHODOM OB 7.00 URI NARAVNE VREDNOTE IN KULTURNA DEDIŠČINA, TURIZEM 2001 -2002 OGLED MUZEJSKO UREJENE IN PRENOVLJENE SPOMINSKE SOBE PESNIKA DRAGOTINA KETTEJA,OŠ PREM, STROKOVNO VODENJE TIC 05/714 44 35 ali Marija Dolgan, Prem tel 05/7860 -374 OGLED GRADU PREM S STALNO ZBIRKO PRAZGODOVINSKIH GRADIŠČ STROKOVNO VODENJE Mojca Memon, Prem, Tel.05/ 7860 400 ali TIC 05/ 714 44 35 RAZSTAVE STALNA RAZSTAVA STARIH FOTOGRAFIJ-DOMAČE OBRTI IL.BISTRICA AVTORJA Emila Maraža, bistro BALADUR, tel. 05/7141 935 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA OKREPČEVALNICA GRILL DANILO VSAK DAN OD 9.00 -22.00, RAZEN TOREK tel. 05/7141 517 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA GOSTILNA-PIZZERIJA ŠKORPIJON, tel. 05/7141 332, VSAKDAN OD 10.00 -22.00 URE, RAZEN TOREK NEKAJ NAMIGOV ZA IZLETE KONEC TEDNA : NEDELJSKI IZLET SI LAHKO POPESTRITE Z OGLEDOM NA NOVO PREUREJENE NOVAKOVE DOMAČIJE. SAJ VESTE, PRI MEŽNARIJI NASPROTI BIVŠE GOSTILNE DAVOR ZAVIJETE LEVO (SMER IL.BISTRICA-RIBNICA), ČEZ 2 KM PUSTITE VOZILO NA PARKIRIŠČU, NATO POT NADALJUJETE PEŠ. ČE HOČETE PRITI DO KMETIJE PRI NOVAKU, MORATE PREČKATI BRV NA REKI REKI, KAR DA DOMAČIJI ŠE VEČJI ČAR. KOT ZA SOBOTNI ALI NEDELJSKI IZLET VAM PRIPOROČAMO TUDI POKUŠINO IZDELKOV IZ KOZJEGA MLEKA NA DRUŽINSKI KMETIJI ŠKRAB V GABRJU KJER BOSTE JEDLI ČUDOVIT KOZJI SIR, KOZJE MLEKO, RAZNE NAMAZE, SUHO SADJE, BRKINSKO SLIVOVKO, HRUŠKOV LIKER, RAZNO PECIVO IN DRUGE DOMA PRIPRAVLJENE SPECIALITETE. VABLJENI! Lep pozdrav do prihodnjič! Mojca Memon, RC-TIC \ MAŠUN, 30. JUNIJA j ! Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Postojna in ( veteransko društvo »Sever« za Primorsko in Notranjsko, \ Odbor Postojna, organizirata ob 10. obletnici vojne za 1 Slovenijo in Dnevu državnosti, 1 j TRADICIONALNO SREČANJE VETERANOV ! VOJNE ZA SLOVENIJO IN ČLANOV DRUŠTVA j I »SEVER«, I ■ ki bo na Mašunu, 30. junija 2001. • i Za ugodno počutje bodo poskrbeli člani IIirskobistriške godbe i i na pihala in ansambel Snežnik. i Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 1. DOBRE MRHE - komedija 2. SAMO ŠE 60 SEKUND - akcija 3. SHIRI ■ akcija 4. PLJUNI IN JO STISNI - kriminalka 5. MOŽ BREZ TELESA • znanstveno fantastični triler 6. VESOLJSKI KAVBOJI - akcija 7. MIRNO JEZERO - grozljivka 8. JAZ, IRENA IN JAZ - komedija 9. IZLET - komedija 10. HIŠA DEBELE MAME - komedija POSOJAMO TUDI FILME NA DVD ■ PREKO 100 NASLOVOV! X * FIZIOTERAPIJA A*. 'A /i-—. o”*" Rozmanova ul. 1 \V 6250 Ilirska Bistrica x ' tel./fax: 05/71-41-156 MBr'; IN TRGOVINA * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI oA, TRGOVINA Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 NOVO NOVO NOVO ININI USNJENE TORBICE IN DENARNICE ■VELIKA IZBIRA MODNEGA NAKITA VABLJENI! TIM, ms:. -TRGOVINA, PROIZVODNJA,ZASTOPSTVO -PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA -PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3,6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net £3 O P e T /? O L TRANSPORT CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV -VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL -PRALNICA TOVORNIH VOZIL -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL dflMU IMS ZMPIM B SPIRULINA PACIFICA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 <^.YcALUy MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/ 714 10 38 OBVESTILO CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana.. Od 4. do 8. t.m. so pred parlamentom potekale mirne demonstracije k podpori združenju v zahtevi za ukinitev trajnega mandata in imunitete sodnikom. Informacije na Franetič 05/788 00 33, Drobnič 05/ 653 24 26 ali Kreslin 02/ 681 26 31 r ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER AJDOVŠČINA 05/672-72-32 05/366-14-94 SEŽANA NOVA GORICA 05/734-14-10 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 GIBANJE TEČAJEV Z LJUBLJANSKE BORZE IN POSLOVNE NOVICE ZA OBDOBJE OD 22. MAJA DO 22. JUNIJA 2001 Za gibanje tečajev delnic na ljubljanski borzi v preteklem mesecu je značilen pozitiven trend. Slovenski borzni indeks SBI20 je od 22. maja do 22. junija narastel z 1742 točk na 1800 točk, medtem ko se indeks pooblaščenih investicijski družb ni bistveno spremenil. Njegova vrednost 22. junija je znašala 1348 točk. Pozitivno razpoloženje na slovenskem kapitalskem trgu je bilo predvsem posledica odločitve Sveta Banke Slovenije, ki je sklenil s 1. julijem sprostiti nakupe vrednostnih papirjev s strani tujcev na slovenskem kapitalskem trgu. V veljavi bodo ostali le skrbniški računi za nakupe kratkoročnih vrednostnih papirjev na denarnem trgu. Med podjetja katerih tečaji so v obdobju preteklega meseca najbolj porastli spadata delnici primorskih družb Istrabenza in Intereurope. Porast tečaja Istrabenza j e v glavnem posledica njihovih finančnih naložb v Banki Koper, v Intereuropi pa preseka za izplačilo dividend, ki se bo zgodil konec meseca junija. Zaradi prevzema seje zvišala cena delnice Banke Koper. Porast tečajev smo zabeležili tudi pri obeh farmacevtskih podjetjih Krki in Leku. Ves mesec je bilo zelo živahno tudi dogajanje okoli prodaje Banke Koper. V teh dneh pa se predstavniki italijanske banke San Paolo IMI pogajajo z največjimi delničarji Banke Koper: Luko Koper, Istrabenzom in Intereuropo. Za kopersko banko naj bi ponujali 2,5- kratnik knjižne vrednosti, kar je 54,2 milijard tolarjev oz. 102 tisoč tolarjev na delnico. Njihova tekmeca NLB in banka Antonveneta pa naj bi ponujala le 2,2 kratnik knjižne vrednosti podjetja. V podjetju Luka Koper naj bi za enajst terminalov, ki pomenijo 90 odstotkov prihodkov, ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo. Po informacijah iz podjetja naj bi bila nova družba tudi v prihodnje v večinski lasti delniške družbe. V primeru povezave s strateškimi partnerji pa so možni tudi drugi scenariji, v družbi namreč načrtujejo povezovanje s strateškimi partnerji po posameznih programih (terminalih). Za takšne korake so se v podjetju odločili zaradi nove direktive EU, ki je tik pred sprejetjem. Po tej ureditvi bo potrebno ločiti upravljanje pristanišč od izvajanja komercialnih oziroma operativnih nalog. Z novim zakonom o gospodarskih družbah, ki pričenja veljati danes, se spreminja način upravljanja podjetij. Novosti so predvsem pri razmerjih med delničarji, upravo in nadzornimi sveti, spremembe pa so tudi pri strukturi letnih poročil, v računovodenju ter na področju združevanja in delitve podjetij. Veliko možnosti je da bomo tudi v prihodnjem mesecu, ko bodo s 1. julijem odpravljene omejitve do tujcev za vlaganja na slovenskem kapitalskem trgu, priča v glavnem pozitivnim spremembam tečajev. Boštjan Pliberšek Ilirika BPH, Analitski oddelek \ OBVESTILO ZA JAVNOST Samostojna svetniška skupina v OS II Bistrica in predstavnik v kmetijsko gospodarski zbornici Postojna, obveščamo krajevne skupnosti, društva in posameznike, da bomo v OS II. Bistrica zastopali nestrankarsko vaše interese, pobude in programe. Za vaša morebitna vprašanja , pobude in težave smo vam na razpolago: Stjepan Miše tel: 05 7836 240, Vida Gardelin tel: 05 7860 150, Ado Barbiš tel: 05 7141 363, Valenčič Ivan tel: 041 563 127. Vaši problemi so tudi naši problemi in skupaj obstaja možnost rešitve. Lep pozdrav. Stjepan Miše, vodja samostojne svetniške skupine VALETA LETNIKA 1986 Valeta osmošolcev. Z njo je prišel čas slovesa, čas odločitev in čas spoznanj, daje za njimi eno življenjsko obdobje, da vstopajo že z naslednjim dnem v drugo, novo, ki bo iz mladih, odraščajočih nadebudnežev izklesalo odgovorne in sposobne ljudi, kateri bodo zmožni hoditi čvrsto po poti, ki jim jo bo zarisalo življenje. bodo ponesli s seboj v življenje. Ves čas so si prepevali nekaj “svojih” pesmi, pozneje pa z domiselnim programom, katerega so sami pripravili, zaključili teatralni del slovesnega dejanja. Učitelji in starši osmošolcev ter vsi ostali prisotni so z zanimanjem Za osmošolce seje večer prevesil v zabavo s plesom vse do 23. ure. Takrat so osmošolci odšli in za seboj na šoli pustili nekakšno praznino, ki bo trajala vse tja do septembra, ko bodo spet novi učenci v osmih razredih. S seboj pa so odnesli celo goro več ali manj prijetnih spominov na minulih osem let, predvsem pa znanje, ki ga bodo s t i ■ ; fC M ■■K J1 > *< -'!*> v ffmth 1 lE gMflj p—iT| I j • ■ .1HV RK; fA wIS ■H ii CB 1 Ca iH m g* J Tako, kot je potekala valeta v številnih osnovnih šolah širom Slovenije, se je tudi na OŠ Dragotina Ketteja v Trnovem, v četrtek, 14. junija 2001, letniku 86 odvijalo zadnje dejanje v osnovnošolskih klopeh in hodnikih. Sredi popoldneva je 54 osmošolcev, nasmejanih obrazov z zastavami in transparenti v rokah ter šolskim ključem seveda, korakalo po trnovskih in bistriških ulicah. S tem dejanjem so se poslavljali od osnovne šole, kjer so pridno nabirali osnovna znanja, katera prisluhnili domiselnim skečem in šaljivi predstavitvi učiteljev ter učencev. Osmošolci so bili nagrajeni z glasnimi aplavzi navzočih, še posebno tisti, ki so prejeli številna priznanja in pohvale. Bilo je mnogo odličnih in pohvaljenih, največjo biro pohval in priznanj s številnih najrazličnejših tekmovanj pa je dosegel učenec 8.a razreda Klemen Čeligoj. Kot najboljši osmošolec sije prislužil tudi priznanje “Milenium” in sicer za stoodstotno število točk pri maturi iz matematike. Čestitke! pridom uporabili in dopolnjevali v nadaljnjem šolanju. V kolikor je bila dana in osvojena dovoljšnja mera znanja, jim je le-to največje priznanje in naj večja nagrada. Oboroženi z njim naj čvrsto hodijo vsak po svoji poti. In kot pravi pesnik: “Nobena pot ni ravna, nabena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama - glavna”. Pa srečno, 86 letnik! TUDI GOLOBJE BREZNO BREZ ODPADKOV 16. junij 2001 so se nadaljevale čistilne akcije slovenskih jamarjev, tokrat j e Jamarsko društvo Netopir Ilirska Bistrica pod Snežniškim pogorjem očistilo Golobje brezno, ki je tretja od petih letošnjih jam, katere bodo očiščene s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje voda. Junija sta že bili očiščeni Brezno S pod Sinjim vrhom nad Ajdovščino in Seleva jama pri Zagorici na Dolenjskem. Sicer pa so ilirskobistriški jamarji že leta 1999 v podobni akciji očistili Jamo v Suhi Rebri pri Koritnici. Štiriindvajset metrov globoko Golobje brezno je tipičen požiralnik meteornih voda, ki se stekajo iz pobočij nad njo. Leži na ožjem vodozbimem področju, ki je naravno zaledje izvirov pitne vode za potrebe vasi Vrbovo in Jasen. V bližini se nahaja tudi izvir reke Bistrice, ki je največje črpališče pitne vode v občini Ilirska Bistrica. Vertikalno brezno se zaključi z dolgim meliščem skozi katerega pronica voda. V jami, ki je A NETDFIR lik>'KS Jv oddaljena trideset metrov od ceste, so se pretežno nahajali deli avtomobilskih karoserij, večja količina odsluženih pnevmatik, manjši odpadki gospodinjstev, odpadno železo in tudi živalski ostanki. Odpadke so dvigovali ročno, s pomočjo škripcev. Dobro organizirana skupina jamarjev je na svetlo potegnila za dva polna kesona odpadkov, dobrih deset kubičnih metrov. Kovinske odpadke bodo odpeljali na zbirališče v Ilirsko Bistrico, ostale pa na komunalno deponijo Jelšane. Da bi bil učinek čistilne akcije čim večji so jamarji po oglasnih panojih občine Ilirska Bistrica razobesili čez sto plakatov Varujmo naše jame in okolje in tako opozarjali na vsakdanje probleme onesnaževanja okolja in voda. Akcijo si je z veseljem ogledal tudi iliskobistriški župan Franc Lipolt. V skladu se zbirajo sredstva iz prodaje Heliosovih okolju prijaznih barv in lakov z znakom “Ribice v soncu”. Od vsakega prodanega litra gre v sklad 50 tolarjev. Letos so za čiščenje petih kraških jam namenili 1,2 milijona tolarjev, od tega so za čiščenje Golobjega brezna prispevali 275.000 SIT. Nasledna akcija bo ob koncu junija na Pokljuki, zadnja pa v septembru v občini Moravče.