UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Ul. Martiri della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NAROCN1NA: tromeseina lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna’ lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedlzlone In abb. postale I. gr.
ŠT. 210
TRST, ČETRTEK 3. JULIJA 1958, GORICA
v
LET. VII.
GOMULKA SE JE MORAL UKLONITI
Jugoslavija v borbi za svojo neodvisnost
5iTTrfTrarnwmnn™^irr,*^’i'i'Tflw'‘r,*5^TnfifHmniii wn ih————wi—wnniw i —i	—mn—	— ■hmmbmmbmmihmiim—
Zakaj je Gomulka popustil Moskvi — Združena arabska republika pomaga Titu
Zadnje dni sla največjo pozornost mednarodne javnosti zbudila dva dogodka: nenad-»i prestop Vladislava Goinuike v tabor Titovih nasprotnikov in .prijateljski obisk predsednika Naserja v Jugoslaviji.
Svoj politični preokret je Gomulka izvršil v soboto z govorom, ki ga je imel v Gdansku ondotnim pomorskim delavcem, pred katerimi je obsodil Jugoslovane ter pri tem izrazil »upanje, da bodo prej ali slej tudi oni uvideli škodi ji vosi svojega sedanjega zadržanja«.
Istočasno je Gomulka-spregledal tudi usmrtitev Nagvja in tovarišev, češ da o njihovi krivdi lahko sodijo le Madžari sami. Gre Pač za čisto notranjo ogrsko- zadevo, v katero se Poljska nima pravice vtikati.
Njegov govor je napravil tem globlji vtis, ker ves svet ve, kako odločno je Gomulka obsojal usmrtitve v Budimpešti in da se je obenem z vso -'poljsko javnostjo strinjal s
l.io-v., politiko narodne in državne neodvisnosti.
DVOJNA OPOZICIJA
Očitno je, da Vladislav Gomulka preživlja iz nova zelo težke dneve. Zadnjič je lo bilo oktobra 1956, ko so Hroščev, Molo-tov, Mikojan in Kaganovie v spremstvu maršala Konjeva vpadli čez noč z letali v Varšavo, da uklonijo osrednji odbor ali centralni ko-inilc ondolnih komunistov svoji volji ter Popolnoma podrede Poljsko Kremlju.
Gornu-lika se je tedaj uprl in zmagal, ker je stal za njim \ es poljski narod. V boju za neodvisnost od Moskve ga je podpiral tudi kardinal Vi-inski z vso katoliško duhovščino.
Toda politika, ki jo je moral voditi po zmagi, ni bila lahka stvar. Zadnji dve leti Je imel posla z dvojno opozicijo:	na	eni
■'Gani s poraženimi, a nikakor uničenimi sta-I’novci, prežečimi na ugoden trenutek, da sc sPet po-laste vodstva v stranki, na drugi strani pa s krogi izobražencev in zlasti z neučakano mladino, zahtevajočo od Go-mulke, naj Src do kraja ter uvede v državi demokracijo z več strankami. Poljska naj se popolnoma Osamosvoji od Rusije.
KRIVDA ZAPADNJAKOV
Te zahteve pa Gomulka že zastran tega ni 'noge] sprejeti, ker poljske državne meje na . i m Nisi še zmerom niso mednarodno priznane. Adenauer in tako rekoč vsi Nem-(_! tfde, da so zanje nesprejemljive. V bodo-tl mirovni pogodbi se morajo spremeniti.
kdaj bo ta podpisana, še nihče ne ve. Med-e,n se pa Zapadna Nemčija zelo naglo kre-Iji ter postaja gospodarska in polagoma tudi vojaška velesila.
Kdo bo pri prihodnjih mirovnih pogajanjih branil poljske meje? Doslej je pripravljena to storiti edino Rusija. Poljske narodne koristi potemtakem zahtevajo, da se Poljaki v -zunanji politiki naslanjajo na Moskvo. Tega so krivi zapadnjaki sami, ker iz obzirnosti do Adenauerja še zmerom nočejo uradno priznati zapadnih meja Poljakov, svojih zvestih in junaških zaveznikov iz zadnje vojne proti nemškemu imperializmu.
To je eden poglavitnih vzrokov, zakaj je Gomulko stalno pritiskala skrb, da o-lirani prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo. V okviru tega prijateljstva se je obenem trudil zagotoviti Poljski čim več samostojnosti.
Njegova politika je uspevala vse dotlej, dokler ni stalinizem v svetovnem komunizmu prišel spel do moči ter se mu ni priključil sam Ilruščev.
POD GROŽNJO TANKOV
Najvidnejši zunanji izraz prebujajočega se stalinizma So bili vsesplošno dogovorjeni napadi na uporno Jugoslavijo in Tila. V Moskvi so bili mnenja, da je dolžnost sleherne-
ga pravovernega komunista te napade odobravati ter se jim priključiti.
Ker Gomulka tega ni hotel, so ga nameravali odstranili in nato bržkone zapreti. Svetovno časopisje je že imenovalo njegovega naslednika. To naj bi bil eden izmed voditeljev stalinistov, sedanji poljski veleposlanik v Bonnu g. Mazur.
Istočasno so se raznesle vesti, da se oklop-ne sovjetske divizije že premikajo iz komunistične Nemčije prot i zapadnim unejam Poljske. Vzhodnim mejam se je pa bližala vojska iz same Rusije. Pozabiti tudi ne smemo, da so sovjetske oborožene edinice še zmerom nameščene v sami Poljski.
Kaj je hotel Gomulka v tej skrajni stiski narediti? Da ostane na oblasti ter prepreči nesrečo, grozečo domovini, se je vdal ter prešel v tabor političnih Titovih nasprotnikov.
Taka je pač stalinistična morala. Če ti rečejo, da je nekaj belo, moraš potrditi, da je belo, jutri^ti ukažejo, da je črno, pa se moraš s »prepričanjem« zaklinjati, da je črno: kar danes hvališ, moraš jutri grajali,’pojutrišnjem, če je treba, spel hvalili in tako dalje.
Tit« bo vse objavil
Izsiljeni Gomulkin preokret seveda ne bo vplival na politiko Jugoslavije. Tito bo boj za neodvisnost svoje stranke in države nadaljeval do kraja.
Po sc vidi že po tem, da je sklenil objavili zapisnike o pogajanjih in razgovorih, ki jih je imel avgusta lanskega leta s ITruščc-voiu v Romuniji. Tedaj so zastopniki obeli vlad in strank sklenili sporazume, katere je zdaj Ilruščev pogazil. Da dokaže, kako je Moskva prekršila tudi v Romuniji sklenjene dogovore, se je Tito odločil dati mednarodni javnosti vpogled y doslej zaupne listine.
S tem bo svet obenem spoznal, ali je Jugoslavija vodila svojo politiko v tajnem sporazumu s Kremljem, le da bi varala zapad, kot so mnogi sumili in trdili, ali se je pa resnično hotela držati izven oheh vojaških taborov ter ostati samostojna in neodvisna.
Če se Titu posreči prepričali tujo javnost
o	odkritosrčnosti jugoslovanske politike, je neizogibno, da ho njegov ugled v svetu precej zraste!. Zapadnjaki mu bodo zaupali ter ■r stiski pomagali.
Kot kažejo znamenja, se na to že priprav-jajo. Eisenhowcr je dal izglasovali od par-anientn sklep, da Amerika lahko nudi pomoč tudi komunističnim državam razen Sovjetski zvezi, Kitajski, severni Koreji i„ se-
vi izjavil, da je Nemčija voljna obnoviti in poživili gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo.
\ernemu Vietnamu. Adenauer je pa pred dne- in Jugoslavije
PRIHOD PREDSEDNIKA NASERJA
I oda najvcejo moralno in politično pomoč nudi v lem času Tilu vsekakor predsednik Združene arabske republike Naser, ki sc je pred kratkim vrnil z uradnega potovanja po Sovjetski zvezi. Tu so mu izkazovali naravnost neverjetne časti: o njegovem obisku in sovjotsko-arabskem prijateljstvu so sneli celo film v barvah, ki ga zdaj gleda prebavil-*tvo vse Sovjetske Rusije,
Da sc je medtem dvignila v Moskvi in vseh komunističnih deželah pravcata gonja proti Jugoslaviji, ni Naserja prav nič ovira-
lo,	da bi ne obiskal s svojim zunanjim ministrom Tita ter s tem pred svetom poudaril svojega prijateljstva do Jugoslovanov.
Če pomislimo, ikolik je Naserjev vpliv med Arabci in drugimi narodi Afrike in Azije, za katerih naklonjenost se vztrajno poteguje tudi Moskva, postane jasno, kakšna je mednarodna važnost Naserjevega priholb na Brione ter ponovno izpričana tesna politična vzajemnost Združene arabske republike
NOVICE Z
FANF ANI JEVA VLADA
Tajniku Kr'šč. demokracije Fanfaniju se je posrečilo sestavili novo vlado skupno s Sa-ragatovimi socialnimi demokrati.
Ainintore Fanfani je poleg predsedništva prevzel tudi zunanje ministrstvo namesto PelJe. Podpredsednik in vojni minister je postal nekdanji načelnik vlade in Gronchi-jev prijatelj Antonio Segni.
Socialni demokratje so dobili štiri ministrstva. To je mnogo, če pomislimo, da imajo v parlamentu le 22 poslancev, demokristjani pa 273.
Ker je nova vlada usmerjena bolj na levo, sta desničarja Pella in Scelba odklonila vsa-ko' mesto v Fanianijevem kabinetu, a ga bosta iz discipline y parlamentu seve podpirala.
JUŽNI TIROLCI IN FANFANI
Kršč. demokracija je sicer najmočnejša stranka v Italiji in se je pri zadnjih volitvah še znatno okrepila, vendar pa ni tako močna, da bi laliko y državi sama vladala. Kljub temu, da se je zvezala s socialnimi demokrati, ji še vedno manjka v poslanski zbornici nekaj glasov do absolutne večine.
To je vzrok, da se je pogajala n. pr. z republikanci, ki imajo v zbornici le 6 poslancev, in da mora računati celo z nemško narodno manjšino na Južnemi Tirolskem, katero zastopajo v Rimu 3 poslanci in 2 senator-
•*a',
Fanfani je zalo poklical ik sebi na razgovor nemška parlamentarca dr. Tinzla in dr. Ebnerja, da zve, kakšno bo stališče manjšinskih predstavnikov do njegove vlade.
Naša sramota
Čeprav sla oba prepričana in odločna katoličana, sla izjavila, da je samo od Fanfa-nija odvisno, kako bodo Nemci glasovali. Če Ivo vlada obljubila, da hoče pravično rešiti vprašanje Južnega Tirola, jo bodo podprli, sicer pa glasovali zoper njo!
To stališče je za vsakega trezno mislečega človeka naravno in edino pravilno. Le med tukajšnjimi Slovenci so se mogli najti »voditelji« in »politiki«, ki so pozivali slovenske volivce, naj glasujejo za demokristjane, četudi Slovencem ničesar ne dajo, ničesar ne obljubijo, ampak jih le zapostavljajo in raznarodujejo! Kolika nezrelost in koliko pomanjkanje narodnega in človeškega ponosa! Prava sramota za naš narod! Gorje manjšini, k,i jo vodijo ljudje tolike hlapčevske miselnosti!
KAKO NAJ JIM ZAUPAJO?
Dne 28. junija je sovjetska vlada dostavila Beogradu pisanje, v katerem zanika, da bi bila Rusija odpovedala izplačilo pbsojil, ki jih je že dovolila Jugoslaviji.
Izplačilo je bilo le odloženo_do 1. 1962, ker potrebuje medtem Moskva silne denarje, da razmahne veliko industrijo svojih kemičnih proizvojov. Sovjetska vlada ponovno predlaga, naj se predstavniki obeh držav sestanejo ter o tem sporazumejo.
Zdi se, da bo Beograd ta predlog odklonil. Kakšen smisel naj ima se dogovarjati z vlado, ki se ne drži pogodb? Danes je vzrok, da Moskva ne spoštuje dane besede, kemijska industrija, jutri bo pa kaj drugega.
SVETA
DE GAULLE V AFRIKI
Francoski ministrski predsednik je la teden drugič poletel v Alžirijo, da si ogleda ondotni vojaški položaj, obenem pa podvrže puntarske vojaške poveljnike poslušnosti pariški vladi.
Francoski nacionalisti to pol niso sprejeli De Ganila z navdušenjem kot prvič, to že zastran tega ne, ker je prišel v Afriko v spremstvu socialističnega voditelja ministra Guy Molleta, katerega so skrajneži svoj čas ob prihodu v. Alžir obmetavali z gnilimi jajci in kamni. Mollct je zanje predstavnik starega demokratičnega »sistema«, 'ki bi po ■njihovem moral biti danes že pokopan.
Da je De Ganile vzel s seboj Molleta, je v očeh nacionalistov izzivanje. Zalo so te dni trgali z zidov Alžira generalove slike, več si niso upali storiti. De Gaulle je pa vzel Molleta s seboj, že da dokaže, kdo je gospodar v državi.
Položaj v Alžiriji ni najboljši. Narodnoosvobodilna borba Arabcev sc kljub De Gaullu nadaljuje s toliko silo, da je vrhovni poveljnik ondotne francoske vojske zahteval od pariške vlade, naj mu pošlje v pomoč še 150 tisoč mož.
Alžirija ie za De Gaulla velikanskega pomena. Če tam ne napravi reda ter se ne sporazume z Arabci, lahko rečemo, da je kot politik propadel.
ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE
Italijansko-jugoslovanska mešana komisija, ustanovljena na podlagi londonskega sporazumu za zaščito manjšinskih pravic Slovencev na Tržaškem in Italijanov na bivšem področju B, zaseda v Rimu, medtem ko to pišemo.
Tukajšnji II Piecolo toži, da se bo komisija bavila z desetorico pritožb Slovencev s Tržaškega, a skoro z nobeno Italijanov s Ko-orščine. To se mu zdi zelo značilno za razmere, v katerih živita obe manjšini. Komi-ija dela vtis, kol da služi samo koristim Slovencev, medtem ko Italijani na nekdanjem področju B neprestano nazadujejo. Italijanske šole da se tam diruga za drugo zapirajo, češ da ni dovolj otrok in da primanjkujejo italijanski učitelji. Istočasno zahtevajo pa Slovenci v Trstu dvojezičnost na sodnijah, v uradih in javnem življenju.
K temu pripominjamo le tole. Da število italijanskih učencev onkraj meje pada, so krivi Italijani sami, ker so sc množično brez •'otrehe izseljevali z rodne zemlje, namesto da bi na njej vztrajali in jo do kraja branili. Čez mejo so obenem bežali tudi učitelji, ■edaj na čuiemo tožbe, da jih primanjkuje. Kdo je /a to odgovoren?
Kar se dvojezičnosti tiče. ne zahtevamo pa nič drugega kot to. kar ima laška manjšina v Koprščini. Ali je ta zahteva krivična in predrzna?
SESTANEK V ŽENEVI
V	Švici zborujejo že več dni znanstveni Strokovnjaki Rusije. Poljske, Češkoslovaške in Romunije, medtem ko zastopajo zupad odposlanci Amerike, Velike Britanije, Francije in Kanade.
SestaU so se, da preučijo, s kakšnimi sredstvi bi sc dalo nadzirati in dognati, ali ka-
tera držtivU razstreljuje skrivaj atomske bombe. Za zapadnjake je zanesljivo nadzorstvo prvi pogoj, da tudi oni ustavijo jedrske poskuse, kot je storila Rusija. Na samo besedo Moskve se ne zanesejo. Iz tega vidimo, kako malo veljajo v njih očeh podpisani sporazumi in dogovori.
Da so komunisti in zapadnjaki v tem času velike mednarodne napetosti sploh mogli sesti k skupni mizi, je že samo po sebi zbudilo v svetu upanje, da se bosta sovražna tabora s časom vendarle vsaj glede razoroževa-nja pobotala in tako preprečila novo splošno vojno, pred katero se vse človeštvo v strahu trese.
RUSI V SUTJESKI
Te dni se slovesno obhaja 15-letnica krvave bitke v Sutjeski, v kateri je jugoslovanska partizanska vojska premagala Hitlerjeve oborožene sile.
Svečanostim prisostvuje tudi Naser, iki se je izkrcal v Dubrovniku, kjer ga je Tito čakal. Od tu sla se državnika s spremljevalci odpeljala po novo zgrajeni cesti skozi Bosno proti Su-tjeski.
Zauimivo je, da bo Sovjetsko zvezo na proslavah zastopalo posebno vojaško odpo slanstvo, ki je prispelo v Beograd, od koder je krenilo v Bosno. Iz tega bi človek sklepal, da Moskva nima namena pretrgati vseli vezi s Titom in Jugoslavijo.
TELEVIZIJA PO SVETU
Na vsem svetu je 900 oddajnih televizijskih postaj in 63 milijonov sprejemnikov. Od teh odpade več ko polovica na Združene države. ki imajo na svojem ozemlju 500 postaj in nič manj ko 44 milijonov televizijskih sprejemnikov. Rusija je v. lefh pogledu še zelo zaostala, saj ima le 30 oddajnih postaj, se pravi trikrat manj ko Italija, in samo 300 tisoč sprejemnikov, medlem ko jih je v Italiji 675 tisoč.
SEZNAM SLEPARJEV
Uradna komisija v Milanu je sestavila seznam trgovcev, katere so zasačili pri prodaji ponarejenih ali pokvarjenih živil. Ugotovili so, da pri teži in blagu najbolj goljufajo peki. Brž za njimi so prodajalci prekajenega mesa. Nato slede po vrsti: ostali mesarji, drogeristi, mlekarne, zelenjavarji in slaščičarji.
PLEŠA GA NE BRIGA
Možu angleške kraljice Filipu je navdušen častilec poslal recept proti pleši. Znano je namreč, da ima princ vedno manj las. Tajnik kraljeve hiše se je zahvalil, toda je pripomnil, da princ ne bo uporabil čudodelnega mazila, ker mu ni nič mar, če ima plešasto glavo.
IZSELJEVANJE LETA 1957
Lani se je izselilo iz Italije 393.000 oseb, domov pa se jih je vrnilo 214 tisoč. Približno polovica izseljencev je ostala v Evropi (Francija, Belgija, Nemčija itd.), ostali so se zaposlili v olbeh Amerikah in v Avstraliji.
ZANIMIVA PREDSTAVA NA OPČINAH
V	nedeljo, 13. julija, ob 18. uri bo na dvorišču Mn-rljanišča na Opčinah Kulturna prireditev Slovenske prosvete. Na sporedu je drama iz )domačcga okolja: »JUGUNDA, GOSPA DEVINSKA«
Spisal jo je znani radijski igralec Slavko Rebec.
To bo krstna predstava dela.
rflt sp fiuVoifitci!
j i nVočnino ?
NOVICE
POPLAVE NA KOBARIŠKEM
Strahovita neurje, ki je pred 14 dnevi divjalo po Beneški Sloveniji, je hudo prizadelo tudi okolico Kobarida. Oblastva sodijo, da je poplava povzročila nad 36 milijonov din škode, ki pa se bo gotovo povečala, ko jo bo mogoče natančneje precenili. Neurje je popolnoma opustošilo 35 ha poli, travnikov in senožeti tor delno uničilo nadaljnjih 182 ha obdelovalnih zemljišč. V vasi Podbeli je 60 družin ostalo brez pitne vode, ker je neurje uničilo vodovod. Nadiža je odnesla betonsiki most. ki je povezoval Robedišče z notranjo-stjo Jugoslavije, talko da je ta obmejna vas popolnoma odrezana od zaledja.
Ogromno škodo je pretrpela tudi Državna ribogojnica v Kobaridu. Voda je preplavila vse ribje bazene, vdrla v poslopje uprave ter v valilnico. Tako je v Sočo odplavalo okrog
50	tisoč mladih postrvi, ki so jih bili uvozili iz Amerike, da bi okrepili zarod znamenitih soških postrvi. Voda je odnesla v Sočo in Idrijco tudi 100 kg večjih rib.
Promet na državni cesti Čedad - Kobarid je bil za tri dni prelkinjen, ker je voda pretrgala cesto kar na treh mestih.
CESTA LJUBLJANA — KOPER
V	Senožečah so v soboto slovesno izročili prometu zadnji odsek avtomobilske ceste Senožeče - Koper. Gre za 33 km dolg odsek od Petrinj do Kastelca nad Črnim kalom, s čimer je bila v celoti dograjena avtomobilska ■uesia, Li povezuje prestolnico Slovenije z Jadranskim morjem*. Vožnja iz Ljubljane v Koper traja danes samo dobri dve uri, medtem ko je leta 1955 trajala 6 ur.
Maturantom na pot
Tisoči dijalkov srednjih šol v Italiji stoje te dni pred usodnim korakom - maturo, ki odpira pot v življenje. Med temi so tudi naši slovenski dijaki iz Gorice in Trsta. Skupno se ho za priznanje zrelosti borilo okrog sto naših dijakov.
Letos so morali goriški maturantje iti 'k izpitom v Trst, ker je ministrstvo ustanovilo enotno izpitno komisijo za Gorico in Trst. Goriški dijaki so se sprva počutili nekam v tujem okolju; starši imajo tudi več stroškov, ker se morajo ikandidatje ali prevažati vsak dan domov, kar je prenaporno, ali pa si poiskati stanovanje v Trstu. Upajmo, da bodo šolska otblastva to vprašanje do prihodnjega lela pravično rešila.
Poleg te zunanje plati mature, ki je morda koga vrgla nekoliko iz tira, se opaža, da se predizpitna temperatura v.iša. Tu pa resno besedo našim maturantom: vrzite s sebe sleherni čut manjvrednosti. Komur vest ne očita. da je čas zapravljal in da ni v zadnjih tednih zgubil potrebne zbranosti, ta naj mirno in vedro stopi pred komisijo! Zbeganost in plašljivost nista na mestu! Trdna volja: hočem prestati še to preizkušnjo!, je že pol izpitov.
Prepričani smo, da se bodo naši kandidati dobro odrezali.
Vsa slovenska javnost vam pa želi mnogo uspehov pri izpitih, tako da boste pripravljeni stopili na življenjsko pot, ki si jo boste izbrali v korist sebi in slovenski skupnosti.
JUGOSLOVANSKI RIBOLOV
Jugoslovani so' lani v Jadranskem morju | ulovili 20 tisoč ton rib, medtem ko so jih le- . la 1956 le 18 tisoč. Njihova vrednost znaša 1 milijardo 897 milijonov dinarjev. Največ ribjih 'konzerv so izdelale; tovarne v Izoli, Zadru in Rovinju. Jugoslav:ja je lani izvozila skoraj 7 tisoč ton konzerv, in sicer največ v Avslrijo, Belgijo, Anglijo, Zahodno Nemčijo in Italijo.
NOVO KURIVO
Buški učenjak, Baum, ki se bavi z raziskovanjem sončne energije, je imel v Ameriki zanimivo predavanje. Med drugim je naznanil, da izdelujejo v Kusiji že gorilnike, ki jih ne kurijo niti s plinom niti s premogom niti z elektriko, ampak kar s sončno toploto. Na njih se lahko skuha vsaka jed. Kurivo je seve silno poceni.
PONAREJENI CEKINI
Milanska policija je po enoletnem trudu odkrila skrivno kovnico tujilrzlatnikov. Trije mehaniki, med njim en Albanec, so ponarejevali zlasti angleške šterlinge, v katere so seve dajali kaj malo zlata. Kovance je pa bi-
lo	zelo težko razlikovali od pristnih cekinov.
Kot prizadeta stranka se je preko milanskih odvetnikov prijavila tildi angleška kraljica Elizabeta II.
ZDRAVILNI NAOČNIKI
V Ameriki izgolavljajo naočnike z izredno modnimi lečami, ki s časom povrnejo vid celo osebam, do 90 odstotkov slepim. S pomočjo teh očal so že mnogi po dolgih letih mraka spet spregledali. Kmalu tudi slepota ne bo več tako strasna bolezen, iker odkrivajo zoper njo čedalje uspešnejša sredstva zdravljenja.
VOLILNA DOLŽNOST
V Genovi se je pred sodiščem moral zagovarjati Arnadej Chissa, vodja anarhistov, ker je za časa volitev dal nalepiti letake s pozi-vom, naj ljudje ne gredo volit.
Javni tožilee je zahteval zanj 6 mesecev ječe, sodišče ga je pa oprostilo, češ da ni zakrivil nobenga — zločina.
F>o svetu
Francija — V Parizu so pred kratkim uveclli v nekem gledališču pozne nočne predstave za ljudi, ki ne morejo spati. To bi morala biti posebna vrsta predstav, tako dolgočasnih, da gledalci prav kmalu zadremljejo in začno smrčati. Le na ta način bi namreč gledališče laliko zdravilo nespečnost Parižanov.
Združene države — Znani strokovnjak Floyd Kinney je nameraval predavati v mestu Moines o nezgodah v kmetijstvu in zlasti o tem. kako morajo biti ljudje silno oprezni, če jih hočejo preprečiti. Preden je šel na predavanje, je opral svoj traktor z bencinom in si nato prižgal cigareto tako neprevidno. da je bil stroj na mah v plamenih. Predavanje so morali odpovedati.
* * *
V mestu Muskogee so zaprli 5 policajev, ker so svoje nočne pohode zlorabljali za to, da so vdirali v trgovine ter jih pošteno okradli. Eden med njimi je bil pred časom celo odlikovan za »vestno 20-letno službovanje«. Bog nas varji pred takimi zaščitniki zakonitosti!
* # *
V Kaliforniji so preizkusili na ljudeh in Hrulili pomirjevalno sredstvo, ki blaži bolečine mnogo hitreje in izdatneje kot morfij. Novemu strupu so dali ime piperidin.
Nizozemska — Na Holandskem je začel izhajati nov časopis za slepce. Vse vesti in članke posnemajo na magnetofonske trakove, ki jih nato vrte pred »bralciu. Časopis rrejuje pel najboljših holandskih časnikarjev.
Nemčija — Nedavno so Nemci izdelali največjo in najmočnejšo žarnico na svetu. Gre za 5 cm debelo in 2,5 m dolgo cev, napolnjeno z žlahtnim plinom kriptonojn. Od sebe daje tolikšno svetlobo, kol bi jo dobili od 4.650 žarnic po 40 sveč.
Lojze Spacal (glej razgovor na 7. strani) Lubenice v izlofbl
ž£)&pibl h X'sžnSh(*tga
POMEN ŠOLSKIH RAZSTAV
Slovenske osnovne in strokovne šole so lu-di letos ob zaključku pouka priredile skrbno pripravljene razstave deških in dekliških ročnih del. S tem se je povsem ohranil običaj, ki se je začel pri nas uveljavljali po drugi svetovni vojni, ko sc je na razvalinah fa-šistovske strahovlade postopno obnavljalo slovensko šolstvo. Mnoge šole so letos pripravile tudi odrske predstave, od katerih je večina prav dobro uspela.
Ni nobenega dvoma, da šolniki in učenci prirejajo' razstave predvsem zalo, da staršem otipljivo pokažejo sadove svojega dela. Toda če pomislimo na posebni položaj, v katerem se nahaja naše šolstvo, spoznamo, da razstave rie morejo imeti samo tega namena. Oh zaključku pouka je namreč tudi širši naši javnosti dana edinstvena možnost, da se prepriča, kako more samo pouk v materinščini slovenskega otroka umsko in strokovno zadostno pripraviti za življenje. Zato nam ne more biti vseeno, če razstavo in prireditev slovenske šole obišče veliko ali majhno število občinstva.
Pred dnevi smo srečali nekaj šolnikov, ki so.se nam pritožili, da obisk letošnjih razstav iii bil bogvcikako razveseljiv. Ponekod da so izostali celo starši!
Za srečo ne moremo trditi, da je bil po vsej Tržaški obisk šolskih razstav slab, toda na splošno je le opazili, da se je zanimanje tukajšnjih Slovencev za lastno šolstvo neko' liko ohladilo. 'Gre vsekakor za silno škodljiv pojav, 'ki ga je treha zajeziti in po možnosti odpraviti.
NOVI REKTOR
Profesorski zbor tržaškega vseučilišča je pred dnevi izvolil za novega rektoirja prof. Agostina Origona, rednega predavatelja javnega prava. Njegovo imenovanje miora potrditi še Ministrstvo za javno šolstvo, kar se bo zgodilo verjetno šele pred začetkom prihodnjega akademskega leta.
NAEREŽINA Slovo od šole
Prejšnji leden se je po več kol 10-letnem vzornem službovanju poslovil od profesorjev in sodelavcev g. Josip Devetak, učitelj ročnega dela na industrijski strokovni šgli v Nabrežini. G. Devetak je namreč dopolnil 70. leto in je zato moral opustiti službo. Z njegovim odhodom je naša industrijska šola zgubila učitelja, ki ga ne bo lahko nadomestiti. Bil je namreč izkušen kamnoseški mojster, ki je v la danes žal premalo cenjeni pokllic uvedel nepregledno vrsto dijakov.
Profesorski zbor mu je prejšnji ‘četrlek priredil prisrčen poslovilni večer. Vsi Nabre-žinci mu iz srca želimo, da bi še mnogo let užival zasluženi pokoj.
Industrijska šola je tudi letos priredila razstavo deških in dekliških ročnih del, ki se zaključi jutri in o kateri bomo poročaJi prihodnjič.
LEPO PRIZNANJE
Zvedeli smo, da je Rotary kltub pred kratkim podelil 250 ti^oč lir nagrade gdč. Silvani Valoppi iz Trsta, ki je lani z odliko opravila zrelostni izpit na slovenski trgovski akademiji v Trstu. Enake nagrade je Rolary 'kilub razdelil še trem maturantom iz Italije.
K lepemu priznanju iskreno čestitamo!
OPČINE Smrt mladega dijaka
V nedeljo je nepregledna množica vaščanov spremila k večnemu počittku 18-1 etnega domačina Lovra Kerfilo. Pokojnik je izdihnil svojo mlado dušo v soboto popoldne, potem ko ga je kruta bolezen nad 7 mesecev držala priklenjenega na postelji.
Vzrok prerane smrti je dokaj nenavaden. Mladi fant je lani na predvečer praznika sv. Ivana padel na domačem dvorišču in za-dobil lažji udarec na nogi. Tedaj si niso niti mladenič niti njegovi starši mogli predstavljali, da bo listi nesrečni udarec spravil mladega Lovra v grob. Saj ni v začetku niti čutil prevelikih bolečin, tako da se ie lani v avgustu udeležil kolesarskega izleta v Bovec, ki so ga priredili domači fantje. Hujše bolečine so ga popadle šele septembra, tako da je kmalu nato moral opustiti šolo — obiskoval je tehnični zavod A. Volta v Trstu — in iskati zdravja po raznih okrevališčih. Toda vsa pomoč zdravnikov je bila brezuspešna, kajti na nogi je nastal prisad, ki mu ni bilo pomoči.
Cerkvene pogrebne obrede je opravil domači dekan, katerega je spremljalo' kar 6 drugih duhovnikov. G. dekan se je v cerkvi poslovil od pokojnika s prisrčnim nagovorom, medtem ko je pevski zbor ubrano zapel nekaj žalostinki. Ko so krsto začeli spuščati v grob, so večini prisotnih pritekle sol-e v oči.
Naj blagemu pokojniku sveti večna luč in naj mirno počiva v domači zemlji. Strašno prizadetim staršem, ki jim je kruta usoda odvzela edinega sina, naj Bog pomaga prenesti neizmerno bol. Vsi Openci jim izrekamo globoko občuteno sožalje.
ŠEMPOLAJ Pastoralna vizitacija in birmovanje
V nedeljo, na praznik/ sv. Petra in Pavla, je goriški nadškof msgr. Ambrosi opravil v naši župniji pastoralno vizitacijo ter obenem birmal nad 100 otrok iz naše dekanije. Pred župnijsko cerkvijo, ki je bila za to priliko zares lepo okrašena, so" nadškofa sprejeli domači duhovn’ki, medlem ko mu je mala deklica v prisrčnem nagovoru izročila pozdrav vernikov.
Sledila je tiha sv. maša, ki jo je daroval nadškof, cerkveni zbor pa je prepeval slovenske mašne pesmi. Pred birmovanjem jc msgr. Ambrosi imel 'kratek govor v italijanščini, ki ga je v slovenščino prevedel nadškofijski kancler dr. Klinec. Nadškof in duhovniki so zatem obšli obe vrsti birmancev ter jim stavljali vprašanja iz veronauka, da
ZAHVALA
Globoko ganjeni zaradi tolikih izrazov sočustvovanja ob smrti našega nepozabnega
LOVRA FERFILE
sc vsem najiskrenejc zahvaljujemo. Posebna zahvala naj gre č.č. duhovščini, pevcem, darovalcem cvetja, osebju Openskega tramvaja, mladini, dr. Antonu Danevu in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti ali nani ob bridkih dneh kakorkoli stali ob stra ni.
Žalujoča družina Fcrfila
Opčine, 2. julija 1958
se prepričajo, ali so pripravljeni za prejem zakramenta sv. birme. Po spraševanju jih je nadškof‘slovesno birmal.
Visokega cerkvenega dostojanstvenika jo pozdravil tudi odbornik Drago Legiša, ki je zastopal nabrežinskega župana in upravni odbor.	,	_
KOLONIJA NARREŽINSKE OBČINE
V ponedeljek odpotuje 100 dečkov iz na-brežinske, zgoniške in repentaborske občine v gorsko počitniško kolonijo v Bigolatu (Karnija), ki jo vzdržuje nahrežinska občina. Za ravnatelja kolonije je bil postavljen prof. Janko Jež, toda ker ie bil obenem imenovan za člana izpitne komisije pri maturi na učiteljišču, ga bo med odsotnostjo nadomeščala učiteljica gdč. Mara Bole.
Enako število slovenskih otrolk, pojde v ponedeljek na obmorske počitnice, za katere skrbi Slov. dobrodelno društvo. Kolonija ho letos v Nabrežini, ker bodo šolsko poslopje v Devinu med počitnicami popravljali. Ravnateljica kolonije je tudi lelos učiteljica gdč. Viktorja Skok.
SLOVENSKO ROMANJE V LURD
V petek, 25. julija, odpotuje v Lurd velika skupina slovenskih romarjev, ki hočejo s tem počastiti 100-lelnico Marijinega prikazovanja Bernardki. V Lurdu bodo ostali' 3 dni.
Skupina, ki jo bo poleg 580 Tržačanov sestavljalo še 242 slovenskih romarjev z Goriškega in 178 s Koroškega, se bo vrnila 31. julija.
BRIŠČIKI Premalo zanimanja za jamo
V bližini Opčin je tudi zanimiva krašika podzemeljska jama — Briščiki. Čedalje več Tržačanov prihaja sem gori, da si ogleda te kraiške zanimivosti. Toda lahko rečemo, da se za le vrste izletov bolj zanimajo Italijani in drugi narodi kot Slovenci. Redko se namreč zgodi, da obišče Briščike (kolka večja skupina naših ljudi. In vendar imamo Slovenci v Trstu in Gorici svoja planinska društva, ki bi lahko prirejala izlete v ta slovenski kraj. Treba jc le malo dobre vol je.
OBVESTILO KMETOVALCEM
Dne 3. julija je Kmetijsko nadzorništvo pričelo razdeljevali nakazila za nakup krmne mešanice Sole po znižani ceni. Razdeljevanje traja, dokler ne poteče zaloga mešanice. S tem namerava nadzorništvo priučiti živinorejce, da začno smotrneje krmiti živino.
Za vsako glavo živine je določenih 25 kg mešanice. Sto kg stane 5.400 lir, prispevek nadzorništva znaša pa 1.800 lir, se pravi 33% kupne cene. Kmetovalec bo ob dvigu nakazila moral zato plačati 900 lir za 25 kg mešanice.
Nakazila naj kmetovalci dvignejo na Kmetijskem nadzomištvu — Urad za živinorejo — Trst, ul. Ghe-ga 6/1, in sicer vsak delavnik od 8.30 do 12.30.
i
TRST
VIA CARDUCCI 15 Telefon 29-656
Bogata Izbira naočnikov, daljnogledov toplomerov in fotografskega materiala
ZL (tfl Ih / iz
---'i"	-------------------
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Na seji občinskega sveta, ki je po daljšem presledku bila y sredo preteklega tedna, se je župan najprej spomnil umrlega trži.ikega župana Rizzattija ter pokojnega rektorja tržaške univerze prof. Ambrosina. Nato je obsodil usmrtitev bivšega madžarskega ministrskega predsednika Nagyja in njegovih treh ožjih sodelavcev. Protestu so se pridružili predstavniki vseh drugih političnih skupin razen komunistov.
Zatem so svetovalci razpravljali o raznih upravnih zadevah in med drugim odobrili ] milijon 750 tisoč lir za izboljšanje javne razsvetljave na Šempeterski cesti. Tu bodo namestili 37 neonskih svetillk. Nakazali so nadalje 900 tisoč lir za razsvetljavo na obnovljenem trgu C. Battisti, 280 tisoč na trgu Sv. Antona, 1 milijon 300 tisoč za javno razsvetljavo v ulici Alviano in 600 tisoč lir za tisto pri Rdeči hiši.
Zupan dr. Bernardis je naznanil, da bo prihodnja seja naslednji petek, a je ni bilo. Pravijo, da je zato odpadla, ker se pripravljajo za prihodnjo sejo precejšnja iznennde-nja, ki zadevajo tudi županovo osebo. Morda pa so to samo prazne govorice.
POMOČ OŠKODOVANCEM
Poslanec Martina je posredoval ari ministru za kmetijstvo Colombu, da nakaže od povodnji težko prizadetim kmetovalcem v Versi. Vilesseju in Romansu primerno državno pomoč. Preden je poslanec odpotoval v Kim, si je ogledal poškodovane vasi.
Minister Colombo je takoj odredil, naj se goriškemu Kmetijsikemu nadzorništvu nakažejo 4 milijoni ter naj se med prizadete družine razdeli tudi 2000 stotov žita. Upamo, da bo ministrstvo takoj priskočilo na pomoč tudi beneškim Slovencem, ki so zaradi strahotnega neurja med soboto in nedeljo, 22. junija, marsikje pretrpeli nepopisno škodo.
IZ DOBERDOBA
Prejšnji teden smo Doberdobci prisostvovali kar trem predstavam tržaškega SNG. V sredo smo z velikim zanimanjem sledili duhoviti šaloigri Topaze. V soboto pa je SNG . igralo šaloigro Naši ljubljeni otroci, ki pa po našem mnenju ne spada na podeželske odre, Iker ruši spoštovanje otrok do staršev. Še najbolj smo 'bili zadovoljni s pravljično mladinsko igro Rdečo kapico. Zadnji dve predstavi sta brli dobro obiskani, medtem ko je v sredo' bilo bolj malo občinstva. Zato sodimo, da bi bilo pametneje, če bi SNG podeželske predstave omejilo le na sobote in nedelje, ker je ob delavnikih ljudstvo zaposleno doima ali na polju. Slaba udeležba porazno vpliva tako na udeležence kalkor na igralce.
V	sredo preteklega tedna je bil doberdoh-ski župan na tehničnem uradu v Gorici, kjer se je pozanimal, kako je z napeljavo električne luči v Dolu in njegovih vasicah. Povedali so mu, da so prošnjo županstva že pred časom poslali v Rim, od koder pa ni še odgovora. S'ovensko obmejno prebivalstvo ima sicer ustrojeno ikožo v potrpežljivosti in tudi bogato izkustvo o počasnosti prti reševanju prošenj, a kljub temu ne more razumeti, da vasice ob glavni cesti Gorica - Trst nimajo še električne luči.
Zato ponovno pozivamo gospoda prefekta, naj to prežalostno zadevo čimprej uredi.
NEDELJSKA TOMBOLA
Že precej pozno zvečer se je na praznik sv. Petra in Pavla pričela, na Travniku običajna tombola, katere dobiček pojde zavodu Odone Lenassi. Na lepem trgu se je zbralo nad 8000 ljudi, med katerimi je bilo nad tisoč Slovencev iz Jugoslavije.
Prvi dobitek (koš jedil) se je moral razdeliti na desetero dobitnikov, med katerimi je bila tudi Marija Velikonja iz Nove Gorice.
Činkvino (20 tisoč lir) je dobila Mercedes Visintiri iz Martinščine na Krasu. Po 45. izvlečku je štev. 33 odločila glavno tombolo (70 tisoč lir), ki se je morala razdeliti na tri dobitnike, med katerimi je bil tuidi občinski vrtnar Josip Bensa.
Drugo tombolo (10 tisoč lir) pa je dobil neiki dijak s Placute. Vsi dobitniki so darovali zavodu Lenassi skupno 6.500 lir.
IZ TRŽIČA
V soboto zvečer je imel občinski svet sejo, ki so se je udeležili tudi mnogi meščani. Bila je prva seja po smrti senatorja Rizzattija, zadnjega župana y Tržiču. Svetovalci so pokojnika počastili s spominskimi govori.
Na dnevnem redu je nato bila izvolitev novega župana in upravnega odbora. Po dveh brezuspešnih glasovanjih je bila ožja volitev med dosedanjim podžupanom Cuzzijem in svetovalcem Morpurgom, iki pa ni dala zaželenega uspeha. Zato je bila seja odložena do sobote tega tedna. Tedaj bodo morda le izvolili župana in odbornike, ker bodo demokristjane verjetno podprli socialni demokrati.
Predpreteklo nedeljo »o v tržiških ladjedelnicah splavili 32.817-tonsko petrolejsko ladjo Esso Puerto- Rico, ki jo je naročila Panama Transport Company.
Nova ladia je dolpa 210 m in široki 27 m ter je najveČja te vrste.
IZ KRMINA
V soboto zvečer so v Krminu slovesno otvo-rili večdnevno Ivanovo slavje. Slovesnosti so se udeležili mnogi meščani, gostje iz Gorice in predvsem mnogi Slovenci iz jugoslovanskih Brd. Prisotni so bili tudi prefekt dr. Nitri, župan dr. Godeas in predsednik pokrajine dr. Culot. Oblastniki in množica so sii ogledali skrbno pripravljeno razstavo pohištva in razstavo dobrih vin. Veliko zanimanje gledalcev je pritegnila tudi nogometna tekma za Morettijev pokal, v kateri sta pomerila svoje sile štandreška Juventus in enaj-storica iz Krmina.
ZA HRIBOVITE KRAJE
Pred kratkim smo priobčili vest, da je Ministrstvo za ikometijstvo in gozdove nakazalo goirištki pokrajini pet milijonov lir na podlagi zakona z dne 1. julija 1946 št. 31, ki določuje državni prispevek za delovno silo, uporabljeno za ročno 'kopanje zemljišč v hribovitem predelu naše pokrajine. Pred dvema tednoma se je sestal pri Kmetijskem nadzorništvu pokrajinski kmetijski odbor, ki je označil pogoje za izplačilo tega prispevka. Slklenili so, da bodo taikoj začeli
pobirati prošnje kmetovalcev za priznanje državnega prispevka. Prošnje je treba vložiti a kolkovanem papirju za 100 lir. Priložiti ti na kolkovanem papirju 100 lir. Priložiti jim je treba proračun na obrazcu, ki ga dobiš na Kmetijskem nadzorništvu v Gorici ali pni njegovih podružnicab v Ronkab, Krminu in Gradiški.
NUJNO POTREBNA POJASNILA
Iz Gorice nam poročajo o zadevi, ki že dolgo časa povzroča hudo kri v slovenski javnosti ter je potrebno o njej odkrito spregovoriti .
Profesor slovenščine Martin Kranner je pred približno 2 letoma prevzel od Slov. kat. prosv. društva nalogo, naj zbere okrog sebe mladino ter ustanovi zanjo športno društvo. Misel je bila pametna in tem laže izvedljiva, ker so bili za tako društvo na razpolago zadovoljivi prostori v goriškem Kat. domu.
Toda 'kaj se je zgodilo? G. Kranner je res začel zbirati mlade ljudi, a namesto da bi z njimi ustanovil slovensko organizacijo, jih je vpisal v italijansko FARI. Dijakinje naših učnih zavodov, ki so se dobro izkazale pri šolskih tekmovanjih, je po načrtu včlanjeval v laško društvo, za katero zdaj nastopajo. Njihovo število presega že desetino in se bo večalo, če g. Kranner ne ustavi svojega raznarodovalnega dela. V organizaciji FARI je namreč občevalni jezi/k italijanščina, katere se seveda poslužujejo tudi slovenski člani ter se tako po Krannerjevi zaslugi odtujujejo materinščini.
To so sicer stvari, pri katerih g. Kranner ni preveč natančen. Saj je že prejšnja leta pri pokrajinskih šolskih tekmovanjih govoril ta profesor slovenščine svojim dijakom v italijanščini. To je delal, da bi z našim jezikom ne »razburjal« Italijanov.
Toda če je g. Kranner v narodnih zadevah recimo »površen«, ne smeta in ne moreta biti niti SKPD niti slovenslka politična organizacija, katerima pripada in v katerih na vidnem mestu deluje. Njuna dolžnost je, da dajo slovenski javnosti potrebna pojasnila o Krannerjevem ravnanju. Javnost bi predvsem rada vedela, ali nastopa g. Kranner tako z njuno vednostjo in odobritvijo, predvsem pa, kaj mislijo odgovorni možje, ako je vse, kar smo napisali, resnično, ukreniti, da ne bo g. Kranner pod njihovim pokroviteljstvom še nadalje ikvaril in rušil narodno zavednost na Goriškem.
UČNI USPEHI NA SREDNJIH ŠOLAH
VIŠJA GIMNAZIJA N
IV. razred: izdelala je Majda Mašera.
I. razr. liceja: Izdelali so: Marjan Bednarik, Franc Cemic, Ksaverij Kleindienst, Lucija Komac in Franka Vižintin.
II. razr. liceja: Izdelala sta Emidij Susič in Mirko Primožič.
III. razr. liceja: K zrelostnemu izpitu so pripu-ščeni Joško Bednarik, Renato Brauc, Ivan Bregant, Anamarija Budihna, Aleš Gruden, Jožef Jarc, Lio-nello Sfiligoj in Branko Stigari.
UČITELJIŠČE
I. razred: Izdelali so Leopold Devetak, Marko Pavlin in Joško Vidmar.
II. razred: Izdelala sta Josip Cej in Hadrijan Koršič.
III. razred: Izdelali sta Marija Jakin in Vijolica Sereni.
IV. razred: K učiteljskemu usposobi j enostnemu izpitu so pripuščani Silvana Berlot, Viljem Cemo, Emilija Cemic, Vanda Ceschia, Adrijana Dorini, Severina Gomišček, Bruna Marušič, Marija Pahor, Jožefa Peric, Marija Radetič, Marija Saksida in Ivan Tomazetič.
tlienv&ltct tflaveniitM
IZ PODBONESCA
Silno neurje, ki je izbruhnilo v naših krajih v soboto, 21. junija, je imelo strahotne posledice. Sila dežja je bila tako velika, da so vsi potoki in hudourniki prestopili bregove in se zlili po njivah in travnikih. V kratkem času je Nadiža tako narasla, da je odnesla most v Podlbonescu, poškodovala železni most na Logu in tistega pri Navkulah blizu Šempetra. Voda je tudi odnesla vso zemljo s posejanih njiv pri ščilgah in Bri-ščah, ostale pa poplavila. V hribih je voda vrela kar iz zemlje, tako da so se vse ceste spremenile naenkrat v pravcate potoke. S tem je nastala ogromna škoda, ki ni udarila samo našo dolino, temveč tudi vse sosedne.
Upamo, da se bodo novoizvoljeni poslanci potegnili za hitro' pomoč našemu obmejnemu prebivalstvu, ki je po tej nesreči v strahotni bedi.
IZ RONCA
Pod našo faro spada nič manj ko 13 vasic, ki so raztresene po strminah nad Bri-čami. Naša okolica je znana po dobrem sadju. Okusna so zlasti jabolka (sevke) in jesen stke bTeskve. Tudi živinoreja je pri nas kar dobro razvita.
Doslej smo imelj kar dve mlekarni, in sicer eno v Gorenjem in drugo v Dolenjem Roncu, ki pa So ju upravljali po starem. Po prigovarjanju višjih kmetijskih oblastev so se končno naši živinorejci le dali pripričati,
da je bolje, če se ustanovi ena sama, toda moderna mlekarna. Senator Pelizzo je poskrbel, da je nekaj denarja prispevala vlada, tako da je gradnja mlekarne že v teku. Gradijo jo pri Košinejah, kjer je tudi šola, in | sicer približno v središču naše fare. Vsi vaščani se veselimo tega pomembnega gospodarskega napredka.
IZ ČEDADA
Pred časom smo v listu pohvalili Videm-čane, ker so v zadnjih mesecih znali ustvariti dobre kulturne stike s Slovenci v Jugoslaviji. To traja od decembra 1957. leta, ko je bila v Ljubljani prva večja razstava furlanskih slikarjev. Pomembno razstavo so pred kratkim priredili v Vidmu tudi slovenski slikarji iz Ljubljane, o kateri smo tudi poročali.
V	kratkem pa bo, kakor se napoveduje, nastopil še zbor primorskih študentov Vinko Vodopivec, ki bo pel slovenske, italijanske, furlanske ter tudi pesmii drugih narodov.
Vidimo, da piha torej iz furlanske prestolnice zdTav veter gn da žive v Vidmu trezni in strpni ljudje. Zdi se, da tam ni fanatikov Barlolijevega in Bernardisovega kova, Goriški župan je namreč še pred kratkim okušal opravičiti tiste osebe, ki so krive, da niso slovenski in ostali jugoslovanski umetniki mogli sodelovati- na mednarodni mladinski slikarski razstavi v Gorici.
Videmčani so stike s Slovenci poglobili tudi s tem, da so pred kratkim odposlali v Postojno in Ljubljano 900 dijakov. Goriški monarhist Pedroni pa se je zaradi tega razhudil in takoj zahteval od župana, naj stvar podrobneje razjasni na seji mestnega sveta. Županov odgovor, ki bo znan verjetno še ta teden, zelo zanima tudi Beneške Slovence.
IZ SREDNJEGA
Pb dolgem čakanju se je poštna uprava vendarle odločila, da ustanovi tudi v naši občini samostojen poštni urad, iki je že začel poslovati. Doslej smo prejemali pošto iz Sv. teden, zelo zanima tudi beneške Slovence.
IZ TAJPANE
Odkar se je po videmskem sporazumu otvoril obmejni promet, se je gospodarsko stanje tudi v Platišču in Prosnidu spremeni-
lo	precej na bolje. V obe vasi prihaja od tedaj dosti ljudi iz breginjskega kota prodajat svoje pridelke. Pri nas si pa nakupijo, kar potrebujejo. Vsak mesec jih pride nad 2000. Tako se tudi pri nas vsaj nekoliko dviga blaginja.
Dotkaz je tudi v tem, da sta se v enem letu odprli dve trgovini, ena v Platišču, ki prodaja sukna, druga v Prosnidu z mešanim blagom. Vsako soboto in nedeljo prihajajo v naše kraje še razni potniški trgovci, ki kričavo ponujajo svoje blago. Upamo, da bo vozil k nam iz Breginja morda v kratkem tudi avtobus, kar bi dotok bratov iz Jugoslavije podvojilo.
|so|
v	in	senci
(Usoda Habsburžanov)	R.	II.
Slovenci so prav tedaj bili najhujšo borbo za pravice do slovenskega uradovanja na sodnijah in za enakopravnost materinščine v šolah. Prvi uspeh so slovenski poslanci izvojevali, ko je minister za pravosodje Pra-žak dovolil, da smejo sodišča sprejemati slovenske vlog"e. Teže je šlo drugod:^ še marca meseca istega leta so na glavni pošti v Gorici nabili samo nemški in italijanski napis. Časnik L’Istria j<5 pa istočasno pozival avstrijsko vlado, naj ne dovoli hrvaščine v dotlej samo italijanskih istrskih šolah, ker da bi na ta način podpirala panslavizem. Hujskanje je na našem jugu bohotno cvetelo.
Ministrov obliž — Razstava
Ministrski predsednik Taaffe se je praskal za ušesi in tuhtal, kako hi te preklema-ne podložnike ukrotil. Izigravanje drugega proti drugemu ni bilo- več tako uspešno. Tudi cesarsko-kraljevi podložniki so začeli po letu 1880 misliti s svojo glavo. Italijanska iredenta se tudi ne predstavlja več v bombastičnem evviva tedanjih tržaških magistra-tovčev, ampak v resničnih italijanskih domoljubih, ki niso trepetali za svoje življenje.
Dunajska vlada je tedaj posegla po še Starejšem sredstvu obvladovalne politike:	po
npanem et circenses«. Ljudstvu kruha in zabave, pa bo pozabilo na svoje politične zahteve. Tako je tudi bilo. Minister je nameraval pokazati gospodarski razvoj avstro-ogr-
ske monarhije. Zato so začeli pripravljati veliko gospodarsko razstavo v Trstu. Drugi del Taaiffejevega programa, to je, da bodo podložniki imeli priložnost kaj zijati in občudovati, naj bi pa bil sijajen obisk cesarske dvojice na jugu monarhije, zlasti v Gorici in Trstu.
Gospodarska razstava v Trstu pred 76 leti naj bi bila po mnenju avstrijske vlade res nekaj imenitnega. Najprej je kmetijsko ministrstvo določilo, da bi obsegala pregled mlekarstva, vinarstva in sadjereje. Ker se je pa priglaševalo vedno več proizvodni/kov vseh panog in iz vseh avstrijskih kronovin, so razstavo razširili na vsa področja gospodarstva. Ustanovil se je celo poseben odsek pod vodstvom dr. Volpija za razstavo starin iz vseh delov Avstrije.
Proti koncu julija so vse priprave bile že končane in 1. avgusta 1882 se je odprla tržaška razs'ava ob navzočnosti nadvojvode Karla Ludvika.
Tržaški velesejem
Velesejem v Trstu L 1882 je bil v tesni zvezi z nevarnostjo, ki je grozila cesarski dvojici. Avstrijska vlada je pripravila pregled državnega gospodarstva obenem s proslavo petstoletnice, odkar je Trst prišel pod habsburško žezlo. •
Slovesnosti so se pričele 1. avgusta zjutraj
v	ozračju, ki je bilo kar nasičeno na eni stra-
ni protivladne, na drugi pa protislovenske napetosti.
Toda najprej opišimo malo slavnosti in razstavo samo, kar 'bo bralce gotovo zanima-
lo,	ker se prav te dni zbirajo v Trstu tudi tujci in si ogledujejo tržaški velesejem.
Pokrovitelj razstave nadvojvoda Karel Lu-dovik se je pripeljal na dan otvoritve že oh osmi uri zjutraj s »hitrimi nagličem«. Na postaji so ga sprejeli cesarski namestnik, no-
vi	tržaški škof Glavina, župan in razni odličniki ter zastopniki gospodarstva. Pred poslopjem SO' pa razna društva in velikanska množica okoličanov sprejeli nadvojvodo s slovenskimi živio — klici. Vmes se je čulo evviva, pa tudi nekaj žvižganja. V namestni-štveni palači je cesarjev zastopnik sprejemal najodličnejše zastopnike in se je nato odpeljal s spremstvom, med katerim sta bila tudi nadvojvoda Salvator in Štefan, na razstavo. V cesarskem paviljonu ga je pozdravil meslni župan v italijanskem jeziku in mu priporočal Trst kot prvo' trgovinsko mesto v državi. Po nagovoru je spregovoril nadvojvoda v nemščini ter uradno proglasil razstavo za odprto. V tem trenutku so zagrmeli topovi na gradu in z vojnih ladij v pristanišču. Množica ljudstva pred razstaviščem pn je začela neprenehoma vzklikati. Nato so si gostje začeli ogledovati razstavo.
Na sredi razstavišča je bil postavljen cesarski paviljon v renesančnem slogu. Namenjen je bil cesarski rodbini za bivanje in sprejemanje med razstavo. Bil je lepo okrašen s slikami najboljših mojstrov, ki so predstavljale trgovino in obrt. Okrog paviljona so tržaški vrtnarji razstavili najkrasnejše cvetlice, ki so tedaj uspevale po naših krajih.	(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Hliuli t/ccfiiri nutj^ntlunia
000
Iz razgovora z Lojzetom Spacalom
Ondan jo sedela pred baroni' Adriaco družba tržaških umetnikov. Udobno naslonjeni nazaj na stolih s platnenimi naslanjali so iskali morda med mimoidočimi dekleti v »ž,akljih« in »trapečih« modele svojih bodočih umetniških stvaritev. Med njimi sta bila tudi Nino Perizzi in naš Lojze Spacal. Ker vem, da zanimajo Spacala bolj kraške hiše, čolni in kupi soli kot živi ženski modeli, sem ga prekinil v njegovem »dolcc far niente« in mu zastavil v prid radovednih bralcev Novega lista nekaj delno tudi indiskretnih vprašanj v zvezi z nagradama, ki ju je prejel zadnje tedne.
Ste zelo zadovoljni z nagrado, ki ste jo dobili na Biennali?
Vprašanje se mu najbrž ni zdelo posebno duhovito, kakor tudi ni bilo. Odgovoril pa je nanj že njegov nasmejani obraz.
»Kaj bi ne bil!« je rekel. »Saj je bila to glavna nagrada za grafiko, ki so jo podelili na letošnji Biennali. Je pa tudi edinstvena za vsakega slikarja, ker jo je mogoče dobiti samo enkrat. Tudi če bi v bodoče napravil kaj večjega, je ne bi več dobil.«
Kakšno nagrado pa ste pravzaprav dobili v Švici?
»Dobil sem prvo nagrado na prvi Triennali barvne grafike, ki so jo priredili v mestu Grcnchenu. To je majhno, a bogato urarsko mesto, ki ima veliko smisla za umetnost. Izdaja tudi revijo, ki je prinesla svoj čas neke prevode iz slovenske poezije.«
Koliko pa je znašala nagrada?
»Tisoč švicarskih frankov.«
Ali iste že dobili obe nagradi?
V	Spacalov nasmeh se je primešalo nekaj kislega.
»Kaj še!« je rekel. »Glede biennalske nagrade sem hit prepričan, da mi jo bodo takoj izplačali. A ko ni bilo nič, sem obzirno povprašal. Povedali so mi, da bo šele čez tri mesece kaj .. . In veste, kaj se mi je zgodilo s televizijo? Povabili so me za intervju in predlagali, da bi ostal zaradi tega še nekaj dni v Benetkah, seveda na stroške televizije. Kajpak, da sem ostal. A tudi tu se je povračilo stroškov zataknilo ... Izposoditi sem si moral denar od prijate-
ljev umetnikov, da sem plačal račun v hotelu in se pripeljal domov. Kljub dvema nagradama ...«
In vendar ste veseli.
»Sem, saj je že to lepo priznanje, da sem bil sploh povabljen na Bicnnalo in to že tretjič po vojni.«
Kaj pa imate v mislih za bližnjo bodočnost?
»Jeseni bom priredil razstavo v Rimu, ki sem jo imel v načrtu prej, a sem jo moral odložiti. Pravzaprav bosta dve razstavi, ena v galeriji II Segno, druga v znani galeriji Obelisco. V prvi bom razstavil grafike, v drugi oljnate slike. Umetnostni muzej v Stuttgartu pa bo priredil potujočo razstavo mojih del, ki bo kaki dve leti krožila po galerijah Zahodne Nemčije, kot je krožila zadnji dve leti Masche-rinijeva razstava. Obsegala bo okrog 40 del. Organizirajo vse sami.«
Poslovil sem se, da bi ne motil več umetniške družbe v meditacijah o prednosti. »Žaklja« ali »trapeča« in v iskanju navdiha.
M, Z.
Prijetne počitnice
Dne 28. junija je odpotovala iz Anglije proti Afriki majhna odprava, ki jo sestavljajo mladi pisatelj Qucnti Keyes, ameriški študent David Cough-lin in sin znanega angleškega igralca Lawrencea Oliviera, Tarquin Olivier. Namenili so se ponoviti pot, ki jo je prehodil in prevozil pred sto leti slavni afriški raziskovalec David Livingstone.
Iz Capetowna se bodo odpeljali s tovornim avtomobilom do reke Zambesi, nato pa bodo potovali ob reki navzgor in potem ob njenih pritokih. Prepotovati, ali bolje rečeno, prevoziti hočejo vse smeri, ki jih je prehodil Livingstone v času od leta 1858 do leta 1863. Upajo, da bodo lahko s svojim tovornim avtomobilom prevozili vse te poti v treh mesecih, tako da bi bili za novo šolsko leto že nazaj v Angliji. Ni izključeno, da se jim bo to posrečilo, ker so podjetni i.n ker je seveda zdaj v Afriki že precej cest, četudi ne asfaltiranih. Vendar pa pravijo tisti, ki poznajo Afriko, da bodo mladeniči mora-
li	prav skozi kraje, ki so ostali v Afriki še najbolj divji. Kljub temu niso vzeli s seboj nikakšnega orož-
ja. Pisatelj Keyes, ki je pranečak slavnega naravoslovca in raziskovalca Darvvina, je pripomnil glede tega, da se nič ne boje. Napadle bi jih lahko samo ranjane zveri. A ker ne bodo imeli orožja, tudi ne bodo ranili nobene zveri in tako ni nevarnosti, da bi jih napadle.
Preden so se vkrcali v Southamptonu na ladjo, so priredili trije fantje tiskovno konferenco, na kateri so razlagali časnikarjem in, komur jih je hotel poslušati, svoje načrte. Rekli so med drugim, da upajo, da bodo našli v strugi reke Zambesi ostanke motornega čolna na parni pogon Ma Roberts, s katerim se je vozil Livingstone in ki se mu je potopil v reki 30. decembra 1860.
Ko so jih pa časnikarji vprašali, koliko so stari, fantje niso hoteli odgovoriti. »Ce bi po pravici odgovorili, bi nas morda ne pustili na odpravo,« je končno ušlo Keyesu. A ker jim vsi privoščijo prijetne in pustolovske počitnice, jim nihče ni branil odpotovati.
KULTURNE VESTi
* Preteklo soboto se je začel Ljubljanski festival. Odprli so ga s koncertom družine slovenskih solistov. Prireditve so v Križankah in v dvorani, kjeT je spomladi zboroval kongres ZKJ. Ob koncu tega tedna gostuje na festivalu SNG iz Trsta s Primorskimi zdrahami.
* Umrl je angleški pesnik in pisatelj Alfred Noyes. Star je bil 77 let. V sodobnem angleškem pesništvu je užival velik ugled.
* Prejšnji petek se je začel filmski festival v zahodnem Berlinu, ki bo trajal do 8. julija. Najboljšim filmom, umetnikom in proizvajalcem bodo podelili »zlate« ali »srebrne medvede«. Medved je v grbu berlinskega mesta.
H* V ponedeljek sc je zaključil v Spoletu Festival dveh svetov, ki ga je organiziral italijansko-ameriški skladatelj Gian Carlo Menotti in na katerem so nastopale umetniške skupine iz Evrope in Amerike. Festival je v umetniškem pogledu odlično uspel, seveda s pomočjo ameriških dolarjev.
Hi Prva plesalka baletne družine moskovskega Bol-šoj teatra, ki je zdaj na gostovanju v Belgiji, je ukradla v neki veliki bruseljski trgovini par rokavic in zložljiv dežnik. Balerino Olgo Lepešinskajo, bivšo Stalinovo »prijateljico«, so predčasno poslali nazaj v Rusijo. Ker še ni pozabljen primer Ponomareve, je zadeva še bolj presenetila svetovno javnost. Kot se zdi, ima kleptomanija pri ruskih atletinjah in plesalkah značaj nalezljive bblezni.
V DACHAUSKIH BLOKIH
K. Z. |
IV.
22 16. marca zvečer sc je zvedelo, da odide naslednje jutro nov transport v Dachau. Ljudi se je polastilo razburjenje. Mnogi so se koncentracijskega taborišča bali, nekaterim je pa bilo vseeno, ker so.se že naveličali poleganja po ljubljanskih zaporih, posameznikom je celo odleglo ob misli, da bodo prišli iz morečega ljubljanskega vzdušja, in se rešili domobranskih ječ in nevarnosti novega zasliševanja in mučenja. V mraku je iprišel policist s seznamom in prebral imena tistih, ki so bili določeni za transport. Med njimi sem bil tudi jaz. Znanci v sobi so se čudili, kako da so me talko hitro vključili, ko skoro nihče ni odšel s prvim transportom; vsak je preživel vsaj nek a j tednov v umobolnici. V tem so videli slabo znamenje. Stvar so si tolmačili tako, da me ima nekdo posebno na piki. Najbrž so imeli prav, toda meni je bilo vseeno, ker sem že Utko vedel, da me izpustili ne bodo, zapora pa sem bil že do grla sit. Koncentracijsko taborišče je pomenilo vsaj iz pr omemb o. Razen lega sem bil na tihem kar radoveden, kako je tam. Že pred vojno sem bral knjigo nekega nemškega emigranta, iki je opisal v njej svoje jetništvo v dachauskem taborišču. Knjiga je napravila name tako močan vtis kakor malokatera prej, ker je razgrnila pred bralcem nekak fantastični pekel, v katerem je vse izgubilo svoj navadni smisel, izjpadlo iz vsakdanjega reda ter postalo absurdno. Bila je edinstvena, fantastična človeška izkušnja, ki bi jo bil nekje na dnu srca rad doživel, iz neke morda nezdrave radovednosti. Posebno živo sem se spominjal, kako je tisti Nemec opisal prizor, ko je moral s tovariši vlačiti cestni valjar po novi poti, ki so jo gradili mimo taborišča in kako ga je oddaleč naskrivaj
opazovala sestra, ki se je s kolesom pripeljala iz Miinchena, a ji ni bilo mogoče priti z njim v stik. Nesmiselnost prizora, ko internirani intelektualci sredi industrijske Nemčije vlačijo težki valjar, podobni sužnjem egipčanskih faraonov, pri tem pa jih SS-ovski stražarji pretepajo, in to pred očmi ljudi, ki se lahko mirno vozijo s kolesi po novi1 cesti, mi ni šla več iz spomina.
Ali je možno, da je bilo vse res, kar je opissoval avtor tiste knjige? sem se spraševal. Jasno je bilo, da je dosegel nacizem prav v tabo-rišJčili višek svojega zločinstva. Hkrati pa sem vedel, da bo v bistvu prav na tem doživeli svoj moralni zlom in nekam nagonsko me je mikalo, da bi doživel njegov konec prav na kraju njegovih največjih -zločinov. Če bom ostal živ, seveda. A zaradi tega si nisem preveč belil glave.
Človeško življenje je bilo v tistih dneh tako odvisno od slučaja, da je bila prevelika previdnost in bojazen pred tistim,kar bo prinesla bodočnost, prav tako nesmiselna kakor predrznost. Nika-kega pomena ni imelo bati se stvari, ki se še niso zgodile, ker je bilo v sedanjosti že dovolj takega, kar je človeka zaposlovalo in ga ogražalo ali pa veselilo in pomirjevalo. Niti v najhujših dneh ni ugasnila v meni iskra upanja, da se bo vse dobro končalo, in tako sem sprejemal tudi udarce še kar mirno, kot nekaj neizogibnega, a prehodnega, proti čemur je brezplodno protestirati in se razburjati, kakor je brezplodno protestirati in se jeziti nad boleznijo ali mrazom in hurjo pozimi. Treba je počakati, pa bo vse minilo, kakor je minilo že marsikaj.
Nikaikega posebnega vznemirjenja nisem čutil. Bilo- mi je le žal, da nisein svoboden, ker tako bi lahko tudi več koristil stvari slovenske svobode, toda posameznik ne šteje veliko, sein si mislil, stvari se bodo prav tako logično in od usode pogojeno odvijale tudi brez mene, in zato nima smisla, da bi se jezil nad usodo.
1	(Dalje)
GOSPODARSTVO
KAKO RAVNAMO S PARADIŽNIKI
Paradižnike uporablja danes skoraj sleherno gospodinjstvo: uiživamo jih surove kol ja-lnilka in v solati, služijo pa tudi kot začimba za juhe, kot omaka itd. To je povsem pravilno, ik a j ti paradižniki niso samo okusni, marveč vsebujejo celo vrsto vitaminov in rastlinskih hormonov, ki prijajo skoraj vsakemu človeku.
Ker so v tem letnem času paradižniki povečini že posajeni, ne bomo tu opisovali, kako jih sejemo, temveč raje pojasnili, kaiko je treba z njimi ravnati, če hočemo, da bodo pravilno obrodili.
Presajanje
Kdor pa kljub temu namerava sedaj vsaditi paradižnike, naj ne pozabi, da mora zemljo najprej razkužiti z geodrinom. Ta bo zamoril bramorje, strune in ostali živalski mirčes, ki navadno škoduje presajenkam. Priporočljivo je tudi, da si'pred presajanjem pripravimo brozgo, sestavljeno iz vode, ikrav-jeka in nekaj žlic geodrina, v kateri zmočimo korenine sajenie ter jih šele nato zasadimo.
Obsipavanje
V	tem času so paradižniki povečini tudi že obsuti. Obsujemo jih, ko so visoki 30 do 40 cm. To opravilo je zelo koristno, ker rastlina požene nato nove korenine in se okrepi, kar pospešimo, če pred obsipavanjem raztrosimo okoli vsake sajenice majhno pest solitra (nitrato di calcio). Paradižnike obsujemo tako, da jih obdamo z zemljo do najnižjih listov.
Vezanje
Paradižniki morajo imeti kakšno oporo, navadno kaikšen nad 1 meter visok količek. Mnogo bolje pa je, če .paradižnike vsadimo
BRAZILIJA OSVOJILA SVETOVNO PRVENSTVO
Tekme za svetovno nogometno prvenstvo so se zaključile v nedeljo, ko sta se v končnem srečanju pomerili državni reprezentanci Brazilije in Švedske.
V	krasni tekmi, kateri je prisostvovalo nad 50 tisoč gledalcev, so povsem zasluženo zmagali Brazilci z rezultatom 5:2.
Takšnega finala ni šc nikdar bilo v zgodovini tekem za svetovno nogometno prvenstvo. Ko so namreč bila tekmovanja v Južni Ameriki, sta se v finalni tekmi doslej vedno srečali reprezentanci tamkajšnje celine; ko pa so bila tekmovanja v Evropi, sta sc za prvo mesto doslej vedno borili evropski ekipi. Tokrat pa so se prvič spopadli nogometaši dveh celin, zaradi česar je bila borba še bolj zanimiva. Zlati pokal Julesa Rimeta je osvojila Brazilija, tako da se je stanje dvoboja med evropskimi in južnoameriškimi državami izenačilo na 3:3. Trikrat so doslej postali svetovni prvaki Evropejci in trikrat Južni Amerikanci.
Po tekmi med Brazilijo in Švedsko so tako strokovnjaki kot gledalci soglasno zatrjevali, da je zlati pokal prejela zares najboljša enajstorica. Nobena ekipa ni bila na letošnjem prvenstvu tako trdna v vseh svojih delih in nobena ni imela takšnih umetnikov žoge kot Brazilija. Brazilci so zmagali, ker so izbrali pravilno taktiko in ker so bili tako telesno kot duševno odlično pripravljeni. V finalni tekmi so pokazali eno najlepših iger. Moč njihovega moštva sta bili obe krili, ki sta znali pritegniti nase tudi po 3 branilce in jih nato spretno preigrati ter podati žogo prostemu tovarišu, da je lahko nemoteno streljal v gol. Duša ekipe je bil Didi — njegovo pravo ime je Waldir Pereira — ki jc bil pravi gospodar igrišča. Pri njem so se končali švedski napadi in se pričeli brazilski. Zanesljiva strelca pa sta bila Vava in Pelč.
Švedi so z osvojitvijo drugega mesta dosegli vsekakor velik uspeh, za kar se morajo zahvaliti starimi izkušenim igralcem, kot sta Liedholm in
v vrste, ob katerili nategnemo žico, ki jo seveda pritrdimo na koliee. Priporočljivi sta dve žici: prva v višini 40 cm, druga kakih 25 cin više. Ob žici privežemo paradižnikove poganjke, ikar najbolje opravimo z rafijo ali morsko travo. Vezi ne smejo biti pretesne. Privezati' moramo predvsem glavni poganjek in oiba stranska, tako. da dobimo obliko pahljače. Neumestno pa je povezati vse poganjke v en šop. Poganjke privežemo, brž ko zrastejo nelkoliko čez žico. Tedaj ne smemo čakati, da se pod težo zarojenih plodov poležejo: take plodove sonce gotovo opari, medtem ko plodove pravočasno povezanih poganjkov obvarujejo listi.
Čiščenje
Paradižnike čistimo tako, da z njih odstranimo stranske poganjke in nepotrebne liste, previsdke poganjke pa vršičkamo. Povsem dovolj je, da pustimo samo vodilni poganjek in še dva stranska. Rastlina navadno nima nepotrebnih listov, pri tem pa moramo vedeti, da se v listih tvori tista snov, ki debeli plodove. To velja za paradižnike, krompir, koruzo in sploh za vse rastline. Toda pri paradižnikih je nujno potrebno odstraniti vse tiste liste, ki so predčasno porumeneli, ker jih je skoraj gotovo napadla peronospora. Vršičkamo pa tako, da odstranimo vršičke poganjkov, brž ko mislimo, da so dosegli zadostno višino in da so zarodili dovolj plodov.
Zalivanje
Pri paradižnikih je zalivanje zelo važno, ker rastlina izbi a p ev a mnogo vode. Zalivanje pa naj bo redno, najbolje enkrat na teden, a takrat izdatno. Ne smemo pa zalivati niti ob steblu niti po prisuti zemlji ob steblu, marveč talko, da vodo zlijemo v jarek, ki smo ga napravili, ko smo paradižnike obsu-
li: lam so konice paradižnikovih koreninic, ki vodo vsrkavajo. Če opazimo, da postanejo paradižnikovi listi bolj temnozeleni, kot so navadno, je znak, da moramo paradižnike zaliti. «
Zdravsteni ukrepi
Paradižniki imajo živalske in glivične sovražnike.
Od živalskih je najhujši bramor, ki pre-grizuje mlade sajenice. Nato pridejo strune, ki uničujejo1 koreninice. Podzemeljskim delom paradižnikov pa škodujejo razni črvi. Proti vsem škodljivcem se borimo z geodri-nom. Nadaljnji velik škodljivec je koloradski hrošč (isti kot pri krompirju), ki se spravi Lindi na paradižnikove liste, če nima v bližini boljše brane, kol jo nudita krompir in jajčevec (tnelaneane). Proti koloradskemu hrošču se borimo z, gesarolom, s filo-ganio in podobnimi sredstvi. Ta sredstva pomagajo* tudi proti listnim ušem, ki so se začele pojavljati na paradižnikih.
Od glivičnih bolezni je najhujša peronospora (kot pri vinski trti), zaradi ikatere li-sli predčasno porumenijo in se posušijo. Pro-
li	peronospori se borimo tako;, da odstranimo iz bližine paradižnikov vse odpadle liste in vršičke, ki jih ne. simemO' puščali na tleli, ker postanejo leglo peronospore. Paradižnike moramo obenem škropiti s sredstvi proti peronospori: v večjih nasadih bomo rabili 3-4% raztopino modre galice in apna ali
0.2 % raztopino . aspora. Za majhno število rastlin je najbolj primeren lirah Caffaro, s katerim napravimo \ % raztopino z vodo. Pri škropljenju moramo pazili, da poškropimo predvsem spodnjo stran listov, ker se lam razvija peronospora. Nadaljnja glivična bolezen je gnil je plodovih konic. Ta je najbrolj pogosta pri sorti San Marzano (liruškovec). Bolezen navadno nastane, ker smo paradižnike nepravilno zalivali. Če ima rastlina enkrat preveč vlage, nato pa trpi sušo, so silno prizadeti plodovi, ki taiko raje gnijejo.
Gren, ki skupno imata 75 let! Klonili so samo pred močnejšim in vztrajnejšim brazilskim moštvom.
Največje presenečenje je na letošnjem prvenstvu povzročila Francija, ki je osvojila 3. mesto. Njeni napadalci so v vseh tekmah dobesedno oblegali nasprotnikova vrata, kar je razvidno iz števila zabitih golov (24).
Nemci, dosedanji svetovni prvaki, so se vztrajno borili in so bili prepričani, da jim bo uspelo obdržati naslov. Toda kloniti so morali tako pred Francozi kot pred Švedi in se zadovoljiti s 4. mestom.
Strokovnjaki pa na splošno sodijo, da je bila kakovost igre letos nekoliko slabša kot pred 4 leti.
Končna lestvica: 1. Brazilija; 2. Švedska; 3. Fran cija; 4. Nemčija.
Lestvica strelcev: 1. Fontaine (Francija) 13; 2. Rahn (Nemčija) in Pelč (Brazilija) 6; 3. Vava (Bra zilija) in Mc Parland (Sev. Irska) 5.
Brazilija, novi svetovni prvak, je nastopila z naslednjimi igralci (v oklepaju število igranih tekem);
Vratar: Gilmar (6); branilci: N. Santos (6), De Sordi (5), D. Santos (1); krilci: Bellini (6), Orlando (6), Žito (3), Dino (3); napadalci: Didi (6), Za gallo (6), Vava (4), Pele (4), Garrincha (4), Maz-zola (3), Joel (2), Dida (1).
PODOBE FINALISTOV
JUST FONTAINE. Najučinkovitejši igralec letošnjega svetovnega prvenstva je Franci)/ Just Fontaine. Zabil je kar 13 golov in tako prekosil Madžara Kocsisa, ki jc leta 1954 v Švici il krat pretresel nasprotnikovo mrežo. Fontaine ni bil doclej znan
mednarodni javnosti, čeprav je star 25 let. V svojem moštvu »Reims« nastopa kot srednji napadalec, toda na prvenstvu je igral .na mestu desne zveze.
JOSE GARRINCHA. Od brazilskih nogometašev je na svetovnem prvenstvu gledalcem najbolj ugajal 24-letni Jose Garrincha, ki je igral na mestu desnega krila. S svojimi hitrimi prodori, učinkovitimi drib-lingi in s popolnim obvladanjem žoge je dobesedno osmešil branilce. Garrincha je to pot prvič nastopil v državnem moštvu. Odkiili so ga .namreč šele pred poldrugim letom, in sicer po naključju. Neki branilec kluba Botafoga je slučajno prisostvoval tekmi v neki oddaljeni vasi in videl Garrincho, ki je izredno dobro obvladal žogo. Trener kluba je nadarjenega mladeniča poklical v Rio de Janeiro in ga uvrstil v moštvo. Na prvi tekmi je dotlej neznani igralec s tako lahkoto preigraval znanega branilca Nil-tona Santosa, državnega reprezentanta, da je ta kar sredi tekme zapustil igrišče in odšel v slačilnico. Sedaj je Garrincha stalni član državnega moštva in eden .najbolj znanih brazilskih nogometašev.
ŠPORT PO SVETU
Avtomobilizem — V nedeljski dirki »500 milj«, ki je bila v Monzi, je zmagal Američan Jim Rath-mann na vozilu Zink Leader Card Spl. s povprečno brzino 268 km na uro.
Walerpolo — Veliko tekmovanje v Gandu se jc končalo s pomembno zmago jugoslovanske reprezentance. V odločilni tekmi so Jugoslovani visoko porazili Sovjetsko zvezo s 6:2. Končni vrstni red je naslednji: I. Jugoslavija 10, 2. Rusija 8, 3. Nizozemska 5, 4. Poljska 4, 5. Belgija 2 in 6. Francija 1.
šah — Prejšnji teden se je zaključil tudi šahovski dvoboj med Rusijo in Jugoslavijo. Zmagali so Rusi z izidom 19,5:12,5. Od Rusov so se posebno odlikovali Geller, Kotov in Tajmanov. Pri Jugoslovanih so se častno izkazali Gligorič, Fuderer in Ivkov.
VRATA SO SE ZA NT IM ZALOPUTNILA.... -aagg
r? -<>-> ~r»-
■ZDAJ SE PA LE DRŽI, TRDON3A, POT NAZAJ TE „ 2APRTAjZJ
BRRR!..,POGLED N ANTE NI NAJBOtf RATVEGELJIV. TODA- ŠE VEDNO Ml NI JASNO, ZAUAJ SEM DOBRO=
—-«----------	^	DOŠEL.	1
UO BO STALA ^	|	Jk
TULE DESETA GLAVA,-	S
IN TO BO TVOJA,- POSTANE fj/ GROFIČNA MOJA ŽENA'	»
TO Ml 3E OBLJUBILA HOIIOHO, ALI ZDAJ rJ A \ RAZUMEŠ? JU [\\
ČEMU?!.,POGLEJ! TU JE DEVET GLAV DEVETIH VITEZOV, HI SO HOTELI REŠITI GROFIČNO...
BORIŠČE JE PRIPRAVLJENO IN DEULICA ŽE ZELJNO PRIČAUUJE SVOJEGA REŠITELJA, HOUOHO!
AHA,PRIČENJAM W.,.TAU0,TAUO! RAZbMETI'.SIROTA W PA SE JE JE UFALA.DA	ZMOTILA.
TE BO OD	HO-HO-HOHČ!
DESETIH W DEVET SEM JIU V5AJ EDEN... J ŽE, TEBE BOM fr, e. 'A. pA TAUOJ ZDAJ!
MALHAR JE PRINESEL TRDONJOl NA MAJHNO DVORIŠČE, RJER JE 81IX) VSE PRIPRAVLJENO ZA BOJ.
TAUOLE, TU SVA! ZDAJ PA LE STECI R SVOJI VAROVANIH IN SE JI PO-ULONI. BORILA SE BOVA /v PRED NJENIMI OČMI, J MtlTrT ROT Sl ŽELEL! JJ	[■' Ji1.
TRDONJA SE JE GLOBOkO
—v iPRllZLONIL DOULER MALHAR }Mt is .. i NE POLOŽI MOJE fK 4 GLAVE PRED TVO /MP te \ 3H NOGE, NE	\	\
5MES OBUPATI,	\
LEPA DEHLICA. /i«V\te \\'
o	JEJ, RES SE ČEDNA!
'tvhoc rat
IMEDTEM STA ZVITOREPEC IN LAUOTNIR. OBUPAVALA...
[ne BI GA SMElAj JAZ TUDI. PUSTITI...VSE -J NAJRAJE ŽIVLJENJE Sl V BI SEL IN BOM OČITAL I POROČIL. NJEGOVO . J* ONEMU SMRT... mim ZAGOVEDNE Is J	ŽO GRAD!
TRDONJA JE DVIGNIL MEČ
PRAV, JAZ SEM PRIPRAVLJEN
nn.ii*
n
a
•
i
m
I
a
0
I
.i
a
n ar ji tekali po krovu.
Cliffordov naičrt je lit i 1 liho splezati na krov, da hi njega in tovarišev niti ne opazili. Nato hi tiho preiskali vsak kotiček ladje in hi zopet neopaženi stopili na suho, ko hi ladja prišla do ustja in hi se morala lam ustavili zaradi carinskega pregleda. V slučaju pa, da hi jih odkrili, hi se policijski nadzornik izkazal s svojimi papirji ler hi vso zadevo uredil.
»Čemu pa niste preiskali tudi parnika Um veli ?« je vprašal ClifE na tiho.
»Bi 'bilo h rez pomena, ker je v pristanu komaj dober teden in ic doslej samo izkrcaval.«
»Ponoči, kaj ne?« je pripomnil Lyn.ne. »Ved.no ponoči. Kdo pa vam zagotovi, da niso, medtem ko so izkrcavali, tudi kaj prinašali na krov?«
Ohločnice z Umgenija so razsvetljevale tudi drugo ladjo. T,ynnc je spretno okrenil motorni čoln za krn obeh parnikov in se je skril v senco Umvelija.
»Mar se. vam ne zdi. da sega pregloboko v vodo in da ne more Uiti prazna?« je vprašal policista.
»Bes je. Toda rekli so mi, da so naložili samo balast, da se laže vzdrži na gladini; vsaj tako sem slišal.« Približali so sc hoi&u in vsi trije hkratu so zagledali zlate črke ladjinega imena, ki so se * svetile v polsenci. Nenadoma je Clifford zgrabil nadzornika za roko.
hribu -ul ud uh h v vi n
Em W a//aoc * ftm Bm
XXXI.
V	temni junijski noči so se valili umazani Temzini valovi. L I« pa lam se je zaiskrilo vodovje v soj.u plinske svetilke, zavite meglo. Vse je tiho, komaj da zdaj pa zdaj udari na uho udare vesla v vodo. Clilford je brž našel svoj čoln oh koncu stopnic. Brc
' J_ 1,_______'' ,	'	,	'	'	,	j	1	k	vodi.	Lynne	in	tovarn
so. bili oblečeni v nepremočljive obleke. Začel je naletavati mrzi dež, ki je kar rezal v obraz.
»O moja Kina 'z vedno sinjim nebom in zlatim soncem!« j vzdihoval Joe. Nihče se ni brigal za njegovo stokan je. Četrt ure s že tiho pluli, ko je inšpektor Willing zašepetal: »Smo že na mestu!
Malo dalje oh desnem bregu so se odražali obrisi dveh enaki temnih ladij. Težko ju je bilo ločiti; samo da je na Umveli hi! vse temno in mirno, na sestrski ladji pa vse svetlo in da so tu min
DOVOLJ JE GOLOBČUANJAlPOTEGNI MEČ IN SE POSTAVI V BRAN! MIDVA
2	GROFIČNO TEŽ.UO ČAUAVA, DA BO TVOJA GLAVA EARLJUČILA
i	VRSTO   ___________
XI
POZDRAVLJEN BODI NA MOJEM DOMU, BRATEC! NITI MISLITI Sl NE MOREČ, EAHC
Sl	Ml DOBRODOŠEL'
DAJ, RAZ/JASI!
“““ ČEMU NAJ BI Tl TAUO DOBRODOŠEL?
TEDENSKI KOLEDARČEK
6. julija, nedelja: Izaija
7. julija, ponedeljek: Vilibald
8. julija, torek: Elizabeta
9. julija, sreda: Veronika
10. julija, četrtek: Amalija, Ljubica
11. julija, petek: Savij
12. julija, sobota: Mohor
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 2. julija si dobil,
ameriški dolar avstrijski šiling 1(X> dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling .nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
oz. dal za:
622—626 lir 23,75—24,25 lir 82—84 lir 130—133 lir 1700—1760 lir 147—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 710—712 lir 4700-4850 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 6. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Novela: Slavko Grum: »Beli azil«; 20.30 Glasbeni mozaik; 21.30 Narava poje v pesmi: »Tiho prihaja mrak«; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza.
Ponedeljek, 7. julija, ob: 11.30 Predavanje: »Med indijskimi lovci na človeške glave«; 13.30 Lahka glasba; 18.00 Granados: Goyescas; 18.55 Ženski vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Radijska univerza: Nekaj o surovinah: (6.) »Železo kot surovina za veliko industrijo«; 20.00 Športni komentar; 20.30 Puccini: »Boheme«, opera v 4 dej.
Torek, 8. julija, ob: 18.00 Schubert: Godalni kvartet v a-molu, op. 29; 18.30 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Usoda mladega laboda«; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna: »Ferdinand Zeppelin — 120-letnica rojstva«;
21.10 Brahms: Variacije na IIaydnovo temo, op. 56 in Koncert v d-molu za klavir in orkester, op. 15;
22.10 Ruska miselnost in Zahod: (7.) »Človek pred usodo — Nikolaj Berdjajev«.
Sreda, 9. julija, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Soštakovič: Simfonija št. 10 v e-molu, op. 93; 19.15 Šola in vzgoja: prof. Ivan The-
uerschuh: »Nasvidenje!«; 21.00 Guido Cantini: »Nfč posebnega«, komedija v 3 dej. Igrajo člani RO.
četrtek, 10. julija, ob: 11.30 Predavanje: »Petelin in človek«; 18.00 Bach: Suita št. 1 v C-duru, Vivaldi: Koncert v A-duru za violino, čelo, godala in klavir; 18.30 širimo obzorja: »Mladi državljan« (3.); 18.55 Samospevi jugoslovanskih avtorjev; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (2.) »Organizacija združenih narodov«; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Ilustrirano predavanje: Zgudovi-na odkrivanja sveta: (6.) »Za lesom življenja v močvirje«; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Eduardo De Filippo: »Kantata lihih dni«.
Petek, 11. julija, ob: 11.30 Življenja in usode: »Sir Vivian Fuchs«; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Weber: Komorni duo Gunzek-Lipovšek; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Pekel, 22. spev. (v prevodu dr. A. Gradnika, razlaga dr. Janko Jež); 22.20 Beethoven: Koncert št. 5, op. 73 v Es-duru za klavir in orkester.
Sobota, 12. julija, ob: 15.00 Ravel: Sonalina za klavir, Chabrier: Idylle et bourree fantasque; 16.00 Radijska univerza: Zgodovina nastanka mest v Italiji: (12.) »Renesančna mesta«; 17.00 Macedonske folkloristične pesmi in plesi; 18.00 Oddaja za najmlaj-še: J. Tomažič - I. Klakočer: »Marjetica«. Igrajo člani RO; 21.00 Dramatizirana zgodba: »Žbogarjev Janez«, napisal Charles Nodier, prevod in dramat.: Dušan Pertol. Igrajo člani RO; 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74.
ŽHfflSKI KU'1'ICiiK
1/pitflSMjn in oiiiiimmi
Vprašanje št. 491: Kako je mogoče, da se pojavijo v kurjih jajcih krvave lise ali tudi krvave kepice, čeprav nimam petelina in so jajca sveža? Zaradi tega sem zgubila dobro odjemalko, ki je redno kupovala od mene jajca. Rekla mi je, da so moja »sveža« jajca klopotci izpod koklje.
Odgovor: Izvedenci v trgovini z jajci pravijo, da ima okrog 2% jajc krvave lise ali krvave kepice v beljaku. Lise ali kepice so posledica krvavenja v kurjem jajcevodu in nastanejo v razvojni dobi jajca. Ta hiba je dedna in zato je potrebno izločiti iz nadaljnje reje kokoši, ki bi legle taka jajca.
Vprašanje št. 492: Pravijo, da bo letos huda zima, ker je mnogo orehov. Ali je to res?
Odgovor: Na vprašanje bi ne mogel odgovorili noben znanstvenik. Zato smo vprašali za mnenje nekaj starejših ljudi. Iz odgovorov pa nismo postali učeni: samo neka stara mamica je zatrjevala, da obilna letina orehov — kakor tudi obilna letina lešnikov in bukovega žira — napoveduje, da bo prihod-
nja zima huda, češ da narava pravočasno poskrbi za polhe, veverice in podobne živali. Te se namreč sedaj podebelijo, da sc primemo pripravijo za dolgo zimo. Ali je to res, bomo videli! Gotovo pa je prav, če si že sedaj pripravimo zadostno zalogo drv, ki so ta čas bolj suha in navadno tudi cenejša kot v začetku zime.
KAKO RAVNAMO Z OBLEKO
če z obleko pravilno ravnamo, bo gotovo trajala dalj časa. Da ostane lepa in da bodo naši moški vedno primerno oblečeni, kupujmo za praznik drugačno obleko kot za delavnik. Ko boljšo slečemo, io postavimo na obešalnik. Ne dajmo je takoj v omaro, ampak jo pustimo nekaj časa zunaj, da se prezrači. Pogosto jo okrlačimo in včasih še potolčimo s tolkačem, ki ga ovijemo prej v krpo. Pri tem pazi na gumbe, da jih ne potareš! Morebitne madeže odstrani vedno sproti. Izvečine jih odpraviš že z mlačno vodo in s ščetko.
NEKAJ NAVODIL ZA DAME
1.	Bodi preprosta v izbiri mode. 2. Oblači se tako, kot zahteva tvoja oseba, značaj in denarnica.
3. Ne oblači se tako, da vzbujaš pri vseh pozornost.
4. Ne posnemaj v modi prijateljic in znank. 5. Ne nosi kričečih oblek. 6. Obleka naj ne ima več kot dve različni barvi, ki pa naj se ujemata. 7. K obleki spadajo tudi klobuk, torbica, rokavice m čevlji. 8. Ne nosi preveč okraskov.
DROBNI NASVETI
— Razpokane roke zdrgni zvečer z milom!
— Obleko iz sukna lepo obnovimo s tobačno vodo. V 3 litrih vode skuhamo 50 g tobaka za pipo. Krop precedimo in vanj pomakamo trdo ščetko, s katero skrtačimo obleko, ki smo jo prej dobro iz-teple in izprašile. Obleko nato obesimo v senco in ko je že skoraj suha, jo zlikamo preko krpe, ki mora biti skoraj suha.
— Vonj po barvi in apnu v novo pobeljeni šobi odstranimo, ako položimo v sobo dve prerezani čebuli. /
— Muhe ne bodo več šle na šipe oken, če borno cunjo, s katero snažimo okna, pomočile v kis.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477
»Poglej,ie tja gor!« mu je zašepetali na uho.
, Na imenu Umvcfli so manjkale tri črke: vel.
»Za vraga,« se je togolil Willing, »kaj pa spel to »omeni 't«
»Pomeni, da si sestri menjata imeni. Čez dve uri bo Umve'li mirno jadrali a po morju proti vzhodu z vsemi ladijskimi papirji v redu, namreč s tistimi ladje Umigeni; sestrska ladja, prekrščena seseda, pa ih o šl a v Nevvcaslle na hrezpot reli n o popravo.«
Čoln je sicer tiho krožil pod ladjo, vendar so ga na krovu opazili, ker je nekdo z navidez zapuščene ladje zavpil: »Kdo je?«
»Izletniki!« je odgovoril s popačenim gl asom 01 ifford. S posebnim daljnogledom je razločil na krnu moško senco; še eno na vrhu stOipnic za vkrcanje. Tri sence so se pa giliaile na povelju iškem m oslu. Iz dimnika sc je valil gost dim.
»Pravijo, da je parnik raztovorjen, .pa je talko zastražen,« je pripomnil po tihem. Upajmo, da se stražnik lam gori ne ho ozrl dol. Aha, zdaj odhaja, morda ho šlo...«
.Clifford je motorni čoln zasidral oh krnu ladje. Nato se je kot ritaček povzpel po vrvi na' krov. Zaslišal je neko povelje s p ram ca in tek proti sredini parniika. Tedaj je Lynne dal znamenje in Wil-ling je splezal po verigi sidra navzgor. Za njim je kot povodni konj prisopihal Jo'že. Policist na moitornem čolnu je liho odplul od parnika proti reki.
»Sedaj pa naglo navzdol!« je zašepetal T,ynne in se zmuznil po slrntih stopnicah v podpalubje. Tovariši so mu sledili in zadrževali sapo. Nikjer žive duišc! Po ozkem hodniku in v temi kol v koljem rogu so se prilipali pod glavni krov. Znašli so so v široki kahini. Oguljene »lene so kazale, da ie služila za sliramibo. Sedaj je pa -bila bržkone namenjena za kakega potnika. Mračna svetilka izpod stropa je razsvetljevala novo preprogo na tleh. Na omarici
je ležal zavoj z imenom znanega londonskega knjigarja.
V zadnji Sieni kaibine so ibila vdelana majhna, komaj zaznalna vrata. Clifford jih je odpahnil in posvetil z žepno svetilko. Ugledal je niizek prostor brez luči; le na stropu se je odpiralo odidihalo.
Mcdcninasla postelja, porcelanast umivalnik in omara z vdelanim ogledalotm so celico popolnoma izpolnjevali, da je oslalo komaj malo prostora za premikanje.
Hipoma so koraki nekoga v kitajskih copatah preplašili trojico. Na Lvnnov migi! ja j so se stisnili v celi cm in zagradili vhod. Slkozi špranjo je Clifford ugledal v prednji kahini nek ega Kitajca, ki se je sumljivo oziral naokrog. Čez nekaj sekund je stopil na prag in zaklical nekaj nerazumljivih besed. Prihilela je še ena rumena postava. Obe sla začeli klepetali v nekem kitajslkeim narečju, katerega tudi IVray ni razumel. Kazalo je, da si odi a Kitajca razlagata nekaj prav veselega, kajti vsako toliko Sila se hrupno z a k roli o -■tala. Nenadoma je eden izmed njiju zgrahil za 'kljuko na vratih, ki so bila samo priprla, in obrnil ključ ler porinil zapah. Tudi \ rata sprednje kabine je skrlbno zaklenil.
V popolni temi so se naši trije stisnili drug k drugemu!. lii 1 i so v pasi! i!
XXXII.
Slab dan za Štefana Narllia! Zbudila se je v njem vesi, tki je ni mogel potlačili niti z nebrzdano željo po denarju. Začela ga je peči ludi zaradi krivice, ki jo je bil siloril Ivaniki. Da hi se poimi; ril, je ponavljal vsa zagotovila, katera mu je dal Kitajec: »Ne ho se ji skrivil las... Je samo orožje proti Lynnu... Samo ipar ur, poleni bo prosta...« Toda notranji glas mu ni dal miru. Še bolj ga je vznemirjala novica, da je Jože Ura v živ in zdrav.
( Daljo)