Poštnina plačana _ Sped. abbou post. _ II gr.
IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO.
Uredništvo in uprava:	Trst, ulica
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena : Posamezna številka 15 lir, 10 din. — N a ročni n a : za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 250 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Leto IV. št 66	ivst /. aprila 1950	Cena lir 15
„ROMA LOCUTA...“
Rim odloča
Plačilne cvire pri avstrijskem tranzitu
V zvezi z vestjo, da so se na Dunaju pričela pogajanja za sklenitev nove
Zadnja tiskovna konferenca pri ZVU je končno Tržačanom, prinesla razlago, zakaj se tržaško gospodarstvo ne more dvigniti iz sedanjega mrtvila. Konferenca je uradno potrdila, kar sicer vsak poslov-j ni človek lahko ugotovi na vsakem koraku v vsakdanjem poslovanju, da so namreč danes popolnoma o-strižene peruti kakršni koli pristni domači pobudi.
Sami politični in gospodarski u-Dravniki Svobodnega tržaškega o-zemlja od časa do časa po anglo-Smeriških listih in strokovnih revijah spustijo v svet namigovanje, da vojaške uprave že zaradi svoje notranje sestave in svojega namena ne morejo reševati kompliciranih političnih in gospodarskih vpra šanj. Ko bi šlo zgolj za vojaško u-Pravo, bi bilo to res. V resnici pa je ZVU prepletena z izvedenci najrazličnejših vrst od »političnih svetovalcev« (politicai advisers) do gospodarskih referentov. Ne, ovira na poti k obnovi tržaškega gospodarstva ni v vojaškem značaju an-gloameriške uprave. Na pot h gospodarskemu dvigu so se postavili ?opet: Benetke, Genova in Milan, ki uveljavljajo svoje koristi v tržaškem pomorstvu industriji, trgovini in bankarstvu po posredovanju Rima. O tem prinaša neizpodbiten dokaz potek zadnje tiskovne konference in poročilo Američana g. Haroldsona, načelnika finančnega in gospodarskega oddelka ZVU, ki je predsedoval zasedanju mešane tržaško-italijanske gospodarske komisije v Rimu.
Samo nekaj dejstev.
V Trstu ne bodo gradili termične elektrarne, pač pa bodo zgradili za tržaške potrebe bidrocentra-*o na 'Soči pri Gradiški, t. j. v Babji in sicer zdenarjem ERP; zaje-žitev Soče bo omogočila obenem namakanje polja. Graditvi cementarne v Trstu se je italijanska vlada toliko časa upirala, dokler niso hgodilt zahtevam italijanskega tru-$ta »Italcementi«. Tovarne vžigalic v Trstu ne bo gradila avstrijska finančna »Solexu, ki se je za to po-'egovala že pred letom dni in bi svoje izdelke izvažala na Bližnji Vzhod, ker se je temu uprl italijanski konsorcij za izdelovanje vžiga-bc. o gradnji tobačne tovarne, za katero je bilo že več ponudb, — •ned njimi morda tudi s strani a-bieriškega kapitala — bedo šele fazpravljali predstavniki ZVU in balijanskega monopola v Trstu. Tudi za gradnjo tovarne čevljev se Je zanimal ameriški; kapital, toda Predstavniki ZVU so se o tem šele zazgovarjali z italijansko vlado v Rimu. V drugem razdobju izvajanja programa ERP za obnovo trža-ske mornarice ne bodo v Trstu ^gradili 44.000 ton ladjevja kakor k bilo poprej napovedano, pač pa ‘0.000 ton mešanega ladjevja. Ladje bodo izročili »Tržaškemu Lloydu«, ki je dejansko v rokah italijanske bružbe (Finmare), in jih vpisali v pomorski register v Genovi.
Ce še dodamo, da se je italijan-ska vlada uprla raztegnitvi davč-*bb olajšav, ki jih bo uživate industrijsko pristanišče v zavljah, na Ves Trst in da bo v obnovi tržaškega mestnega podjetja za dobavo vo-°e- elektrike in plina »ACEGATU« °dločala tudi rimska vlada, potem •Oora mo priti do zakl jučka, da od-°čajo tržaški gospodarski politiki ,sti ljudje, ki so za časa 25-Ietnega fbyanja pod Italijo sistematično u-fbjaii vsako neodvisno tržaško pobudo. Italija ovira s sklicevanjem ba rimske sporazume (marca 1948) vsak poskus Tržačanov, da bi se gospodarsko osamosvojil, ker hoče Pfed svetom dokazati da Trst ne n,°re živeti brez niene finančne puntoci; pri tem ji politika gen. Ai-eya vztrajno pomaga.	,
2daj mora bitii vsakomur jasno, *akaj ostanejo časopisne napovedi ? gradnji novih industrijskih podrtij v 7rstu z mednarodnim kapi-/b°m samo na papirju in v srcu ti-f°č*h in tisočih Tržačanov, ki ča-kate na delo.
Verjetno bo prav tako končala "di1 pobuda pomočnika načelnika gospodarskega in finančnega oddelka ZVu g. Sommerja, ki je uspel, brepričati ameriški gospodarski
skupini Rockfelier ne Chase National Bank, da bosta po temeljiti preučitvi gospodarskih razmer an-giloameriškega pasu STO-ja investirali pri nas večje kapitale. Gospodarsko stasilo italijanskega kapitala v Rimu že obžaluje, da sta se o-menjeni finančni skupini odločili za investicije prav v Trstu.
Ce že o vsem odločajo v Rimu — celo o dnevu začetka Tržaškega velesejma — potem navaden zemljan ne razume več, v katerih zadevah je prav za prav še pristojen finančni in gospodarski oddelek ZVU, ki upravlja v limenu Organizacije združenih narodov.
Dolarji ameriških turistov
Po: uradnih podatkih ameriškega ministrstva za trgovino so državljani ZDA potrošili na svojih potovanjih po svetu v 1. 1949 okoli 700 milijonov dolarjev, t. j. skoraj 100 ml-| lijonov več kakor 1. 1948. V Evropi in, na Sredozemlju so ameriški turisti potrošili 185 milijonov dolarjev. ;Naj navedemo nekaj' podatkov o izdatkih ameriških turistov lansko leto v predvojnih in povojnih letih (v milijonih dolarjev): Francija 1938 11,4 — 1948 28,9 — 1949 50; V. Britanija 18,6 — 24 — 34; I-talija 10,2 — 16,8 — 30; Švica 3— 13 18,5; Švedska: 3 — 8 — 7; Holandija 1,8 — 4 — 6; Belgija 1,3 — 4 — 5,8; Norveška) 2—6 — 5; Irska 3,6 — 4 — 5; Nemčija ,11,5 — 2,9 — 4,5; Danska 1,4 — 3,5 — 3,5; ostale države 10,7 — 13,1 —i 15,7. Skupno so Američani potrošili v Evropi 1. 1938 78,5 milijona dolarjev, 1. 1948 127,8 in 1. 1949 185 milijonov. .
Ameriško ministrstvo za trgovino je mnenja, dai bi se ameriški turizem v Evropi lahko mnogo bolj razširil. Na leto gre čez Severni o-cean samo 135.000 ameriških turistov,-, kar je zelo malo v primeri z dejstvom, da ima 15 milijonov ameriških družin letne dohodke 3.000—
6.000	dolarjev. Ministrstvo računa, da pojde letos v Evropo okoli 300—
350.000	ameriških turistov, ki bodo potrošili okoli 200 milijonov dolarjev.
trgovinske pogodbe z Italijo, moramo vnovič opozoriti predstavnike ZVU na nujno potrebo, da se končno vendar reši vprašanje načina poravnave uslug za avstrijski tranzit skozi Trst. Prav ta primer nam zopet dokazuje, kako usoden je bil gospodarski sporazum med ZVU in italijansko vlado iz marca 1948. s katerim je bila rimski vladi prepuščena zadnja beseda glede zunanje trgovine angloameriškega pasu STO-ja. 25 let zgodovine Trsta pod Italijo, ki je bila polna brezuspešnih intervencij v Rimu, in sistematične tiemontaže tržaškega gospodarstva, je dovolj jasno pokazalo, da so v Rimu vselej prevladale beneške ali genovske koristi, kadar je bilo treba izbirati med temi starimi tržaškimi tekmeci in Trstom. Mar imajo n. pr. Benetke interes, da se plačilni promet med STO-jem reši tako, kakor zahtevajo posebni tržaško-avstrijski odnosi, ki slonijo na stoletnih tradicijah in so se razvili izven okvira Italije, ko pa one same v zadnjem času na vso moč potegujejo za avstrijski tranzit? Kdo bo verjel n. pr., da res ni mogoče doseči sporazuma glede razmerja med liro in šilingom in dovoliti Avstriji valutne olajšave za poravnavo tržaških uslug?
Značilno je, da se je celo vedno rezervirani »Il Traffico« v marčni številki povzpel do trditve, da je za Trst — glede na to, da je Avstrija eden najmočnejših njegovih klientov — »vprav življenjskega pomena, da se namesto sedanjih nevzdržnih razmer glede poravnave pristaniških uslug vpelje način poravnave, ki naj zadovolji obe strani«.
POTOVANJA V JUGOSLAVIJO Med Jugoslavijo in ZDA je bil dosežen sporazum glede priznanja vojnega državljanstva in potovanja iz ZDA v Jugoslavijo. Ameriški državljani, izseljenci iz Jugoslavije, bodo lahko potovali v Jugoslavijo na obisk k svojcem. ZDA ne bodo s svoje strani več delale ovir Američanom, ki b! hoteli potovati v Jugoslavijo. Sporazum velja od 1. aprila.
Borba za kruh v Argentini
Buenos Aires, marca
O Peronovi diktaturi, ki je po svojih metodah prav blizu fašizmu, in slabi letini vam ne bom pisal, ker ste o višem že obveščeni po dnevnem tisku, (Suša je uničila letošnji pridelek v Argetini, čeprav so dvakrat sejali. Op. ur.) Prav tako lahko najdete v dnevnem tisku vesti o ovirah, na katere je v zadnjem času zadala zunanja argentinska trgovina, in o razvrednotenju peza.
Poročal vam bom rajši o vsakdanjem življenju povprečnega Argentinca in evropskega priseljenca. Borba za vsakdanji kruh ni tu tako. težka kakor v današnji Evropi, toda kljub temu mora vsak priseljenec skozi križe in težave, na kakršne niti ni mislil, ko se je odločil na pot.
O teh težavah in trpljenju vam vedo mnogo povedati staronaseljen-ci, ki so prišli semkaj iz Julijske krajine v času fašizma. Pripovedujejo Zlasti o lakoti v letu 1929. Naletiš tudi na Slovenca, ki se mu na prvi pogled vidi, da je danes premožen, toda prav ta ti bo povedal, kako je v letu 1929 šest mesecev spal na kameniti klopi pri postaji, k'er je čakal na srečo.
Kakšne so danes življenjske razmere? Argentinski delavec — to veljat seveda tudi za priseljenca — zasluži danes 18—25 pezov na dan, strokovni delavec (mehanik, varilec itd.) pa do 30 pezov. Ce računaš na mesec 25 delovnih dni, zasluži torej delavec mesečno okoli 450 do 650 pezov.
Kako živi s tem denarjem? Za sobo in zajtrk plača 70—100 pezov mesečno. Stanovanje mora iskati v predmestjih nad 30 km daleč od mesta, V mestu samem ni stanovanj. Kosilo in večerja staneta okoli 5 pezov na dan. Delavci kosijo v menzah, ki so organizirane po tovarnah in dajejo hromo po nižjih cenah. Na delo v tovarno se vozijo z vlaki, ki
odhajajo v kratkih presledkih. Za vožnjo v mestu plačajo 25 pezov mesečno. Ne smem pozabiti na postavko, ki jo predstavlja pranje perila. in ki je precej visoka.
Dobra moška obleka) stane okoli 150 pezov, moška srajca 25, moški čevlji 35, moška suknja) okoli 350— 400 pezov. Socialno zavarovanje je urejeno po podjetjih; če delavec prispeva 8 % od svoje plače, si lahko zagotovi tudi nekaj pokojnine.
Med dohodki delavca in uradnika ni posebne razlike; plača državnega ali zasebnega uradnika se suka okoli 600 pezov. So pa tudi podjetja, ki plačajo nameščenca z znanjem tujih jezikov, do 1000 pezov mdsečno.
Delo traja dnevno okoli 8 ur ali nekaj manj (od 8. do 11.30 in od 13. do 17. ure). Dober zaslužek imajo zidarji, ker delajo po večini na akord. Skupina zidarjev prevzame določeno delo na novi zgradbi cd podjetnika; so skupine, ki zidajo samo zidove, drugi delavci so zopet samo krovci in tretji se specializirajo zai notranji omet (»reboco«). Ti največ zaslužijo (reboco se plača okoli 16 pezov na kvadratni meter).
Mnogo dela imajo zlasti avtomobilske in mehanične delavnice sploh, ker je v Buenos Airesu silnih evto-mobilskih vozil; nesreče in kvari so na dnevnem redu.
Zenske imajo precej nižje plače (od 13 pezov navzgor). Mnogo Slovenk dela v tekstilnih tovarnah v San Martinu, t. j. v industrijskem pasu, kjer je sploh mnogo Slovencev; starejše se bavijo tudi s kuhanjem in postrežbo.
Najbolj riskantno je delo na kmetih. Tu traja vda sol al sol« — cd zore do mraka. Priseljenca, ki se posveti kmetijstvu, vodi pot tudi 2000 km daleč iz Buenos Airesa. Mnogo se jih vrne po kratkem času, ko so podlegli v borbi z neurejenimi razmerami na deželi, s točo ali sušo. Država in prekupčevalci po-
Kako živijo V Zahodni Nemčiji ?
Nič slabše kakor Francozi ali Angleži
Se pred dvema letoma, t. j. pred izvedbo valutne reforme, so v Za-padni Nemčiji' vladale tako neurejene razmere, da ni bilo mogoče misliti na primero življenjskih razmer v Nemčiji z razmerami v ostalih evropskih državah.
Po izvedbi denarne reforme na dan 1, juilija 1948, (ki ga Nemci označujejo tudi z »dan x«) so se razmere poboljšale v takšni meri, da se tujemu turistu kar vsiljuje primerjava življenja v treh zapadnih zasedbenih conah s plačami in cenami, to se pravi z življenjskem standardom drugod po svetu.
Splošno danes lahko trdimo, da ni več nobene razlike med posameznimi zasedbenimi conami za-padne Nemčije glede preskrbe prebivalstva z živili ali glede pilač in cen. Ameriška, francoska in angleška zasedbena cona so se spojile v enotno gospodarsko telo.
Glede povprečne mesečne plače lahko navedemo naslednje številke, (plače v markah so preračunane v lire po svobodnem tečaju 1 DM — 100 lir):
neizučeni delavec 170 DM (17.000 lir) strokovni delavec 180—240 DM (18—24.000 lir) uradnik
280—400 DM (28—40.000 lir )
Na prvi pogled bi te številke pričale o slabših delovnih razmerah v zahodni Nemčiji. Toda ta stika se takoj menja, ako primerjamo kupno moč, n. pr. za nakup živil in obleke, s kupno močjo lire. Pred izvedbo denarne preobrazbe je vladala velika razlika med cenami na črni borzi in uradnimi cenami. Ker je bilo racioniranje odpravljeno za živila kakor tudi za drugo blago, je ta razlika izginila. Danes stane, n. pr. v Zahodni Nemčiji:
1 kg masla 1 kg kruha I kg krompirja 1 jajce
1 kg svinjine
5,96 DM (596 Hir) 0,48 DM (48 lir) 0,18 DM (18 lir) 0,21 DM (21 lir) 3,90 DM (390 lir)
Za obleko in obuvalo lahko navedemo naslednje povprečne cene: par nizkih čevljev 23 DM (2.300 L) jesenski plašč 76 DM (7.600 L) moška srajca	14 DM (1.400 L)
ženska obleka	50 DM (5.000 L)
Najemnine so se prav malo povišale v primeri s predvojnim časom, če upoštevamo vojna razdejanja in naraščanje gostote prebivalstva. Povprečno plačajo za: opremljeno sobo 30 DM (3.000 lir); 3-sobno stanov, s pokal. 70 DM (7.000 lir).
Ker so cene živil in obleke povprečno še vedno za 25—45 odst. nad predvojnimi, z druge strani pa ustrezajo plače približno predvojni višini, je jasno, da ni življenjski standard širokih množic še mogel doseči položaja iz let 1930—1939. v pogledu so poročila domačega in tujega tiska zgrešena. Primerjava z razmerami v Italiji, Franciji in Angliji nam vendar pokaže. da živi Nemec v zapadni Nemčiji — seveda ako dela — približno prav tako dobro kakor prebivalci drugih sosednih dežel razen Svice. v Prvih treh povojnih letih so bile razmere slabše.
Toda to sliko kvarijo podatki o brezposelnosti; še nedavno je bilo v Zapadni Nemčiji 2,13 milijona nezaposlenih. (V zadnjem času se je število znižalo na 1,9 milijona. Prip. ur.) Ta okolnost' seveda kvari življenjske razmere. Kljub temu lahko trdimo, da je rezultat gospodarske obnove splošno pozitiven, zlasti, ako upoštevamo, da nobena evropska država ni bila tako razdejana in gospodarsko uničena kakor prav Nemčija. (Ta trditev našega nemškega so#rudnika je očitno subjektivna. Prip. ur.) Upoštevati je treba tudi okolnost, da se nobe-
uujajo zemljo po silno nizkih cenah, toda vremenske razmere često poberejo ves trud obdelovalca. Z druge strani so cene pridelkom, ki jih diktirajo državni konsorciji in po katerih je treba prodajati, tako nizke, da se trud ne izplača.
Drugič kaj več, prav o kmetijstvu in o podnebju, kateremu se naš človek tako težko privadi.
Z.
na evropska država ni morala ba-viti z vprašanjem, kako naj prehrani 12,2 milijona beguncev ki so prišli od drugod in za katere je treba graditi stanovanja ter jim poiskati delo. Ta obremenitev bo še dolgo vplivala na splošno gospodarsko življenje in na življenjski standard posameznika v Nemčiji, ako se ne najde mednarodna rešitev begunskega vprašanja. Povsem naravno je, in se je izvršilo in je še v teku močna socialna preobrazba glede socialnega položaja in premoženja posameznih slojev. Toda to vprašanje novega socialnega reda ne bo končno rešila Nemčija, temveč ga bo treba rešiti v svetovnem okviru.
K. R.
ti sejma. Tako je tovarna harmonik P. Soprani prodala za pol milijona mark harmonik. Vsi kmetijski proizvodi, kakor rože in vino, ki jih je Italija lahko izvozila ob tej priliki, so v kratkem pošli. Prav takol so Jugoslovani že v prvih dneh razprodali vse podobne kmetijske pridelke.
V Gradcu bo spomladanski sejem ;odl 27. aprila do 7. maja. Sejma se bo udeležila tudi Jugoslavija, ki bo odprla tudi poseben obveščevalni urad. Italiji je bil dovoljen uvoz blaga za sejem v vrednosti 40 milijonov lir, italijanska vlada pa se pogaja za povišanje kontingenta na 100 milijonov lir.
Sejem » Frankfurtu pomembnejši
Letošnji spomladanski! sejem v Frankfurtu je pridobil mnogo na mednarodnem značaju. Sejem, ki je bil zaključen 24 marca, je obiskalo okoli milijon ljudi (prejšnje leto; 750/.000), Sejmišče obsega 120.000 kv. m' (lani 100.000), 70.000 kv. mi površine je pokrite. Razstavilo je okoli 4.000 podjetij, od tega 1.200 iz inozemstva. Inozemskih tvrdk je bilo štirikrat več kakor spomladi leta 1949. Lastne paviljone so postavile' v Frankfurtu, Francija, Jugoslavija, Italija, Belgija, Holandija! ir» Švica. Tujih gostov je bilo okoli 5—6.000. Za propagando so natisnili 120.000 prospektov v šestih raznih jezikih, ki so jih razposlali v 62 držav.
Iz italijanski poročil je razvidno,
»SHELL X 100«, to je posebno motorno olje, ki ga proizvajajo podjetja petrolejske skupine Shell, bodo odslej proizvajali tudi v obnovljeni rafineriji v Hamburgu, ki je lastnina skupine Shell. »Shell X 100« uporabljajo že delj časa drugod Jpo svetu. Proizvajajo ga na ta čin, da naravnemu mineralnemu olju dodajo posebna kemične snovi. * *
ZA VZDRŽEVANJE ZAPADNIH ZASEDBENIH CET bo Nemčija plačala v tako, finančnem! letu 1950 —51 nad 4 milijarde DM. To predstavlja 20—22 odst. vsega proračuna zahodne nemške republike. Na angleške čete odpade 1,7 milijarde na ameriške 1,5 milijarde in francoske 790 milijonov DM. Račun je nemški vladi predložila visoka ko-
da so Italijani zadovoljni z rezulta- j misija na Petersbergu.
POLJSKA IZSTOPILA
iz Mednarodnega denarnega sklada
Predsednik Mednarodnega denarnega sklada Gutt je dal kratko izjavo o obtožbi' poljske vlade, da je Mednarodni denarni sklad postal pokorno orodje gospodarske in politične ekspanzije v ZDA in da torej ni izvršil svoje prvobitne naloge; ta je bila v tem, da ohrani ravnovesje na mednarodnem deviznem trgu in mednarodnem plačilnem prometu. Ko bi Poljska še dalje o-staila v Mednarodnem denarnem skladu, bi nosila odgovornost za takšno politiko, pravi pismo, ki ga je poslal poljski poslanik Winje-wicz, predsedniku Guttu.
Tal je kratko odbil poljske očitke, češ da delo Mednarodnega sklada govori dovolj jasno. Folijskemu poslaniku bo odgovoril, ko bo njegovo pismo preučil upravni svet Mednarodnega denarnega sklada. Poljska je izstopila tudi iz Mednarodne banke za obnovo. V Wa-shingtonu trdijo, da je to storila po nasvetu iz Kremlja. Sicer ni niti poskušala dati svoji valuti realno pariteto s pomočjo kreditov Mednarodnega denarnega sklada. Kot doprinos v Mednarodni sklad je podpisala 125 milijonov dolarjev, vplačala pa je v resnici samo 12,500.000 dolarjev.
Poljski korak je zbudil pozornost tudi v londonskih finančnih in političnih krogih, v zvezi z njim so se pojavila ugibanja, ali bo Poljski sledila tudi CSR, ki je tudi pod vplivom Sovjetske zveze. Cehoslo-vaška je skušala izkoristiti pri Mednarodnem denarnem skladu in je tudi kupila večjo vsoto dolarjev s češkimi1 kronami. Članstvo vsekakor prinaša tudi določene obveze; tako so članice primorane izpolnjevati nekatere obveze glede omejitve mednarodne plačilne politike.
Glede Mednarodne banke za obnovo je znano, da sta se tudi CSR in Poljska potegovali za posojila, ki bi jih izkoristil j za nakup kapitalnih investicij; toda do zaključka ni prišlo, ker nista hoteli prevzeti obvez, ki: jih je nalagala banka.
Poljski korak upravljajo tudi v zvezo z načrti, da se organizira »vzhodni blok«, v katerem bi bil rubelj skupno plačilno sredstvo.
PRIMANJKLJAJ V AMERIŠKEM DRŽAVNEM PRORAČUNU, ki se konča 31. junija 1950, bo znašal okoli 5500 milijonov dolarjev.
Optimizem
gen. Aireya
Gen. S. T. Airey, poveljnik angloameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, je te dni razveselil tržaške iredentiste s svojim IX. poročilom na Varnostni svet OZN o delovanju anglo-ameriške vojaške uprave v zadnjih treh mesecih leta 1949.
V uvodu pravi namreč, da je ostal pri svojem starem mnenju, da je treba Trst, natančnejše, Svobodno tržaško ozemlje, »vrniti« Italiji v duhu predlogov treh velesil z dne 20. marca 1948. Gen. Airey je prepričan, »da kakršen koti poizkus za zgraditev separatnega (tržaškega) gospodarstva ne bi koristil prebivalcem tega ozemlja in bi bil v nasprotju s težnjo Zahodne Evrope k tesnejši gospodarski integraciji in politični Edinosti«.
Poudarek »težnje Zahodne Evrope k tesnejši gospodarski integraciji in politični edinosti«, je očividna koncesija Američanom, ki so nedavno po upravniku ERP vrgli v svet geslo o »gospodarski integraciji (medsebojnem dopolnjevanju) Zahodne Evrope«.
Ker se angleško-italijanski zunanjepolitični odnosi v zadnjem času boljšajo, so politični svetovalci ZVU bili pač mnenja, da je treba staro generalovo mnenje izraziti topleje, in so pripomnili, »da bi se vrnitev obširnega italijanskega prebivalstva te dežele pod suverenost njegove domovine (Italije) morala že izvesti.«
Težko je biti političen prerok, posebno gospodarskemu listu, in presoditi, ali bi bila takšna rešitev res »konec koncev zelo koristna miru« (essentia' in thè interest of peace). Zgodovina Julijske krajine in Trsta samega od gospostva »Serenissime« na Jadranu do zloma fašistične vladavine, kakor tudi današnji razvoj v bivših italijanskih kolonijah tega optimizma gen. Aireya ne potrjujejo.
Sicer vsebuje IX. poročilo gen. Aireya mnogo dragocenih podatkov o razvoju tržaškega gospodarstva in nam bo neizčrpen vir za razprav'janie v bodočih številkah »Gospodarstva«.
EVROPSKA NADPROIZVODNJA JEKLA V LETU 1953
ČEZMORSKE DEŽELE PROIZVAJAJO CENEJE
Prinašamo drugi del razprave o |kor tudi cene ostalih surovin niso nadproizvodnji jekla, kii se oslanja | Gospodarsko utemeljene. Toda. z na poročilo [Evropskega gospodar-1 Iruge strani ženevsko poročilo kri-
škega odbora v Ženevi.
Razlika med načrti evropskih držav in cenitvijo ženevskih strokovnjakov ni glede potrošnje jekla v Evropi v letu 1953 velika. Predstavniki posameznih [držav računajo, da bo Evropa potrebovala tedaj 60 milijonov ton jekla, ženevski strokovnjaki so pa mnenja, da potrošnja ne bo prekosila 58 milijonov ton.
Večje navzkrižje med; posamezni-nimi državami in ženevskimi izvedenci pa nastaja, kol gre za prece-nitev možnosti izvoza iz Evrope v druge dele sveta. Posamezne evropske države računajo, da bo Evropa lahko plasirala 10 milijonov ton, medtem ko je v Ženevi prevladalo mnenje, da ne bo mogoče izvoziti več kakor 4 [milijone ton evropske proizvodnje.
Ženevsko poročilo se podrobno bavi s proizvodnjo in potrošnjo v čezmorskih deželah. Zaključki niso prav nič optimistični glede izvoza jekla v čezmorske dežele. Spodnja tabela kaže, da bo potrošnja jekla tudi v čezmorskih deželah povsod narastla, posebno pa v deželah, ki so trpele zaradi vojne, kakor n. pr. Daljni vzhod. To velja tudi glede obsežnih del v Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer delajo na pospešenem izkoriščevanju petrolejskih vrelcev. Na manjšo potrošnjo računajo v Južni; Ameriki, kjer je gradnja železnic in mostov že precej napredovala.
Toda čim bolj raste potreba po jeklu v čezmorskih deželah, tem bolj raste tudi! proizvodnja v štirih obširnih čezmorskih predelih. Čeprav bo v letih [narastla od 11,4 na 19 milijonov ton, bo čisti uvoz teh dežel po ženevskih cenitvah nazadoval od 5,6 na 4,7 milijonov ton.
ČEZMORSKE DEŽELE PROIZVAJAJO CENEJE!
Ko so včasih govorili o čezmorski proizvodnji, so vedno mislili na nižje proizvodne stroške v Evropi. Toda danes ni več tako. Niti ena evropska država in niti ne Japonska ali Indija ne proizvajajo jekla po nižji ceni. Jeklarné v Avstraliji se izpopolnjujejo in širijo. Njihova zmogljivost ob 85—90 odst. izkoriščanju naprav bo do leta 1953 po-rastla na dva milijona ton. S tem pa tudi odpade možnost uvoza v Avstralijo, ki bo sama lahko izvozila 0,3 milijona ton.
Proizvodnja Japonske bo znašala 6,5 milijonov ton vi letu 1953; od tega bi se lahko izvozila v druge države na Daljnem vzhodu 1,5 mil. t. Po zadnjih poročilih naj bi jekleni načrti bili odloženi iz finančnih razlogov »za nedoločen čas«. Potrošnja. na Kitajskem je nizka (1-1,5 kg na glavo). Splošna proizvodnja na Daljnem vzhodu naglo napreduje, in to ob nižjih proizvodnih stroških.
Pri pretresanju cene evropskemu jeklu, ki jo navajajo v nacionalnih načrtih, je potrebna opreznost v primerjavi z jekleno industrijo ZDA. V ZDA so plače delavcev neprimerno višje nego v Evropi, a cena jeklu je kljubi temu, nižja. Tega strokovnjaki ne smejo pozabiti. Pri ocenjevanju potrebe štirih dežel po uvozu, ki! naj bi znašala :4,7 milijona ton, je ženevsko poročilo priznalo nič manj kot 80 odst. Evropi, a ostalo ZDA, čeprav so te po vojni krile polovico potrebe čezmorskih dežel (glej tabelo I. v prejšnji številki).
PROIZVODNJA ZDA DONOSNEJŠA
Kje vendar tiči vzrok visokih cen v Evropi? Ta je vendar dosegla v državah velike jeklene proizvodnje same ameriške cene in nadkrilila izvoz v dežele, ki so skoro brez jekla. Vzrok je treba iskati predvsem v visokih cenah surovin, pa naj bo to železna ruda ali premog. Vendar je Evropa pri premogu dosegla u-staljenost, ki se kosa z zelo veliko proizvodno zmogljivostjo ZDA.
Čeprav so ameriška ležišča premoga bolj ugodno ipostavljena in dostopnejša za mehanizirano izkoriščanje ter je zaradi tega težko primerjati proizvodno silo evropskega in ameriškega rudarja, je vendar za vedno nevzdržno, da je ameriški rudar n. pr. v letu 1937 trikrat v letu 1948 celo petkrat nad-krilil evropskega. S tem nočemo ničesar očitati evropskemu rudarju, ta primer naj samo pokaže, kako je Evropa v mednarodnem tekmovanju zaostala in kaj vse mora ukreniti, da pohiti ZDA.
EVROPA MORA ZNIZATI CENE!
Kaj je treba storiti? Upravitelja Marshallovega plana P. Hoffmana bo gotovo veselilo, ko je v borbi proti »dvojni ceni«, proti pretiranim izvoznim cenam surovin dobil podporo v ženevskem poročilu. Previsoke izvozne cene v Evropi, predvsem cene rud in premoga ka-
tizira politiko ERP, oziroma ECA, češ da z dolarji podpira razvoj jeklarn tudi v tistih zapadnih državah, ki ne potrebujejo mnogo jekla in svoje jeklarne vzdržujejo samo z visokimi carinami. Poročilo naglasa potrebo, da se predstavniki jeklarn in prizadete države spora-
zumejo in določijo proizvodni program za 4 leta. Vsaj zapadna Evropa naj bi končno začela voditi načelno politiko glede proizvodnje jekla; ambiciozni načrti posameznih držav se morajo umakniti. Razen gledg: manganove rude /je Evropa kot celota popolnoma naodvisna glede surovin, ki so potrebne za proizvodnjo jekla. Toda niti ena ev-opska država ne more proizvajati
jekla, da ne bi morala uvažati za to potrebnih surovin.
Vprašanje je, kako ,naj Evropa zniža cene surovinam. Ali naj se morda izdela enoten načrt za proizvodnjo na bolj realni podlagi? Toda kako naj evropska industrija zaprta v posamezne države, obdane s carinskimi mejami, konkurira ameriški (ZDA), ki sama proizvaja 80 milijonov ton na leto?
Potrošnja jekla in razvoj uvoza v čezmorske dežele
	Potrošnja		na glavo v kg			Potrošnja3)		Uvoz4)	
	j	i 1925/9 1930/4 1935/9			1948	1953	(v milijonih t.)			
							1953	1948	1953
Daljni vzhod (1,179)*)		7.5	6.2	10.5	4.6	9.8	5.3	11 55	1.1	0.7
Bližnji vzhod (67)		.6.6	7.8	8.7	11.3	15.7	0.71	1 06	07	1.0
Afrika(159) 		8.3	7.1	9.8	12.1	15.7	1.87	2.5	1.2	1.0
južna Amerika (157)		21.0	12.4	16.8	24.1	29.0	3.56	4.55	2.6	2.0
Evropa (426) 2) 		100.9	75.1	117.2	110.5	136.0	44.9 j	58.0	—	—
ZDA (150) 		393.0	201.0	309.0	518.0		75.2 j			0.35)
*) Cenitev števila prebivalstva (v milijonih) za leto 1953 v oklepaju ; 2) brez Sovjetske zveze ; 3) Vidna potrošnja neglede na spremembo zalog ; 4) Čist uvoz zadevnih dežel ; 5) Predvidevan čisti uvoz posebnih vrst jekla iz Evrope v ZDA in Kanado.
Tehnične novosti
V ZDA varijo tudi ladje
TRST POTISKAJO Z MORJA
Obnova tržaškega ladjevja napreduje počasi Prednost ima italijanska mornarica
Tiskovna konferenca g. Haroldso-na jei z objavo, da bodo) dodelili našim ladjedelnicam le 20.000 t. novogradenj namesto 44.000 t. je vnovič opozorila na položaj ne le ladjedelnic, marveč tudi naše plovbe. Nič nii bilo povedano, ,komu bo pripadlo teh novih 20.000 ton. Pri pregledu stanja in tonaže tržaške trgovinske mornarice pa najdemo tako porazne podatke, da je treba vprašati, ali je sploh ,še mogoče obnoviti tržaško plovbo.
Pred vojno je dosegla tonaža ladjevja tržaških plovnih družb, vpisanega v našem pristanišču, nad
560.000	t. Pri tem niso vtšete mnoge Lloydove ladje, ki so bile vpisane v Genovi, Benetkah in Neaplju. Vojna je odpihnila največji del in tako je ostalo 1. 1945 komaj okrog
107.000	btto reg. ton, vpisanih pri nas. Lloydovih ladij, drugod vpisanih skoraj ni bilo, razen 9.400 tonske »Gradiške«.
Italiji je ostalo po vojni le okrog 13 odst. prejšnje tonaže, skupini »Finmare«, ki je združevala skoraj tretjino vse italijanske brutto tonaže je ostalo celo manj kot 10 odst, ali 125.000 ton nasproti 1,35 milijona ton. Toda obnova, ki je pričela sicer po zavitih potih in tudi pozno je do danes spravila skupaj zopet okrog 2,650.000 btto reg. ton, vse skupaj) je 75 odst. predvojne; tonaže. Pri nas v Trstu pa nimamo danes niti 20 odst. nekdanjega ladjevja.
ni oprijel krepkeje proste plovbe, zlasti v zvezi z ERP-prevozi, ki dajejo dober zaslužek?
Tržaška plovba se je splošno pričela drobiti. Nasproti predvojnemu položaju je danes več plovnih družb z majhno tonažo do 2000 ion. Gre po večini za nove, poprej ne-
vojne in povojne razmere, in ki so takoj po vojni izkoristili konjunkturo v mali in veliki sabotaži. Sredi lanskega leta pa je nastopila v tem pogledu kriza, cene za prevoze so znatno nazadovale, čeprav nekaj manj kakor V kabotaži po Tiranskem morju. Lanskoletni razvoj
znane brodarje, ki so jih ustvarile je naslednji:
Razvoj brodnin obalne plovbe 1949 (povprečje)
Tirensko morje
Premog S. Antioco—Genova Sol Cagliari—Genova Žveplo Sicilija—Benetke Jadran
Premog Raša—Benetke bol Margherita—Benetke Boksit Rovinj—Benetke
1. polletje	..	1 v °/o nasproti :		
		1948	1947	1946
1100	925	83	52 : —
1135	1120	83	63	56
1300	1025	75	54 | 59
670	570	91	63	!	59
1150	1075	76	83	65
560	500	87	73 ! —
Tržaška mala plovba je med vsem ostalimi še največ dela predvsem s prevozi med vzhodno in zapadno jadransko obalo. Glede brodnin za sol treba upoštevati, da vsebujejo močno državno subvencijo 500—550.—• lir. Na vsak način je tonaže za malo plovbo po Jadranu preveč; zaradi tega bodo brod-nine nazadovale.
Boljša je bila zaposlitev plovbe •proti Sredozemlju, kjer sta se utr-„	, .	, . .	... [diti dve novi tvrdki, »Navigazione
Do taksnega položaja je pripel ja- Triestina n Levante« (lastnik
ta predvsem politika italijanske E g	in sin) ki je podedovala
skupine »Fmmare«, ki je hotela o- ! jno švedsko redno progo iz Tr. krepiti.izključno plovbo italijanskih ^ proU Levantu> in E Balducci pnstamsc. Pri tem je igral naj- v.	...	; t o.
večjo vlogo politični moment, nam-
reč nasprotovanje STO-ja kot neodvisni tvorbi. Temu se je pridružila še splošna povojna tendenca, okrepiti v Italiji predvsem Genovo kot osrednje! pristanišče. Bivši mornariški minister Cappa je to odkrito priznal, ko je dne 17. aprila 1949 v listu »24 Ore« odmeril Genovi vlogo »leaderja« trgovinske mornarice. V resnici predstavlja genovska mornarica danes nad 60 odst. vse italijanske trgovinske mornarice, Trst je bil popolnoma zanemarjen. Od konca vojne do danes se je namreč položaj pri nas prav malo popravil. Pristaniška oblast vodi v svoji evidenci 186.000 btto ton ladjevja, todai od tega nekaj le formalno, ker je končna usoda dela tega ladjevja še negotova. Efektivnega brodovja je vpisanega (120.000 btto reg. ton. S pomočjo finančnih transakcij so prepisati ladje »Conte Biancamano« na »Italio« v Genovi. Dve Lloydovi ladji ( »Caboto« in »Vivaldi«), s katerima je pričel plovbo proti Avstraliji sta last »I-talie«, ki ju je Lloyd le najel. Tudi sicer je »Lloyd« zanemaril tržaške koristi. Tako je družba 1. 1948 zabeležila 68 raznih ladijskih voženj, odn. odhodov. Iz Trsta je odšlo 26, iz Genove 32, iz Benetk 4 in iz raznih luk 6. Razdelitev je bila naslednja od drugod:
Linijska plovba iz Trsta iz G. iz 8. od drugod
Juž. Atrika	3	5	2	1
Avstralija	—	1	—	—
Indija	13	12	—	—
Perz. zaliv	1	—	—	—
Kongo	3	4	—	—
Vzh. Afrika	2	7	—	—
ZDA	4123
Svobod, plovba —	2	—	2
Resda gre bolj za začetek, toda prav to je značilno. V lanskem letu se je delež Trsta sicer povečal, toda z Genovo sta si približno ena-
)ki opravlja redne vožnje proti Levanti! in Aleksandriji. Tudi R. Au-doly, poprej le pomorski agent, kakor Balducci, je pričel z lastno plovbo proti Malti. Brodnine so se na teh progah kljub nazadovanju pokazale bolj trdne kakor v kabotaži. Zadnje mesece se konkurenca stopnjuje.
Svobodna tržaška plovba, t. j-družbe Tripcovich, Lussino, Premula, Martinolich in Gerolimich, ki
imelaskupino, je doslej zelo dobro uspevala in imela velike dobičke. Zlasti! petrolejska ladja se je obnesla družbi Tripcovich. Zato bi bilo želeti, da bi novogradnje pri nas šle tudi vi tej smeri. Lloyd bi, poleg linijske plovbe lahko posegel tudi v prosto plovbo zlasti s petrolejskimi prevozi, ki bodo pri nas stalni zaradi razvitih rafinerij. Pet ladij, ki jih grade iz fondov ERP pa tudi za drugo plovbo je mnogo premalo, ker bodo komaj nadomestile izposojeno ladjevje.
Treba bi bilo sestaviti večji načrt novogradenj, obenem pa nekaj ladij takoj kupiti na prostem trgu, da nas drugi ne potisnejo z morja.
Eko.
PRIPOMBA
Po najnovejših poročilih bodo ladjevje s tonažo 20.000 ton, ki bo zgrajeno v tržaških ladjedelnicah z denarjem Marshallovega načrta, izročili »Tržaškemu Lloydu«. Gre za 4 mešane ladje (za prevoz potnikov in tovora) po 5000 ton. Vozile bodo v Kongo in Somalijo. Vpisali jih bodo prav gotovo v genovski register, Lloyd bo kljub
Dandanes je varjenje eden najvažnejših postopkov za obdelovanje kovin. Varilce naših krajev bo vsekakor zanimalo, kakšne pripomočke uporabljajo za varjenje ameriški kovinarji in kakšen je njihov postopek pri tem delu.	j
Za električno varjenje uporabljajo Američani predvsem elektrode, z ovoji, ki vsebujejo celulozo. Kakor kaže, jih ne motita dim in smrad, ki nastajata pri varjenju s takimi elektrodami. Vsak Evropec pa takoj opazi, da polagajo ameriški varilci veliko važnost na razne zaščitne naprave. Pred morebitnimi poškodbami se zavarujejo z zaščitnimi pripomočki. Za varjenje u-porabljajo raznovrstna varilno žico. Ameriške varilne žice so zelo dobro označene po določenih normah. Tako lahko vsakdo pri pogledu na številka žice spozna, kakšna! je nje kakovost. Ce ima na primer varilna žica označbo »E 6010« pomeni, da je to elektroda (E), ki ima v žarjenem stanju trdnost 60.000 funtov na kvadratno colo (označba 60). Varilec takoj ve, da prenese razžarjena žica na ploskvi ene kvadratne cole obremenitev 60.000 funtov. V naših merah ustreza ta vrednost obremenitvi 42 kg na ploskev 1 kvadr. milimetra. Tretja številka 1 pomeni, da lahko s to žico varimo v vseh smereh. Zadnja številka — torej ,0 —: pomeni, da z njo varimo na negativnem polu istosmer-nega toka.
Za večjo trdnost uporabljajo varilne žice z ovojem, ki vsebuje apno. Naprave za avtomatično varjenje z obločnim plamenom zvarijo v 1 minuti v dolžini 2.5 m.
Glavna težnja Američanov je ta, da delo čimprej izvrše. Zato polagajo veliko važnost na to, da so varilci čimbolj strokovno izučeni. Vsekakor pa uporabljajo takšne pripomočke, da gre delo čim hitreje od rok. Varilne klešče so zelo dobro izolirane in tako oblikovane, da lahko uporabijo varilci še najmanjše ostanke varilne žice. Transformatorji in stikalne plošče so tako postavljene, da jih iz daljave u-pravljajo. Tako lahko vodja delavnice stalno opazuje, kolik čas je bil potreben za varjenje v posamezni delavnici. V delavnicah z velikim obratom uporabljajo posebne naprave, na katere pritrdijo kovino, ki jo varijo. Tako lahko s to napravo obračajo kovinske dele največje teže v kakršnokoli lego.
Velik pomen dobiva v ameriški industriji varjenje aluminija, magnezija, brone (ležajnih zlitin) ter nerjavečega jekla s plinoma helijem
ter argonom. Pri takšnem varjenju porabijo v eni uri od' 0,5 do 1,5 metra plina. Važen pripomoček so u-niverzalna vtikala, ki skrbe za istočasno dobavo električnega toka, plina in hladilne vode. V vedno večji meri uporabljajo tisti način varjenja, ki sloni na tem, da. žari odločni plamen pod prahom žlindre. Ta postopek je vedno bolj. v rabi za posebne jeklene litine. Varilni žlin-drin prah se hrani v skupnem zbiralniku, od koder prihaja po upogljivih ceveh k varilcem.
Tračnice in cevi varijo pod pritiskom z acetilenom in kisikom. Dela, ki jih varijo:, potiska namreč posebna stiskalna naprava z velikim pritiskom drugega proti drugemu-Visoko lita ter nerjaveča jekla režejo v vedno večjem obsegu s plamenom acetilena in kisika ob dodatku železnega prahu. S tem dodatkom dosežejo, da se zniža tališče jeklenih litin in tako je zvečana hitrost rezanja. Tanjšo pločevino režejo tako, da jo združijo v snope ih zatem istočasno avtogeno režejo ves snop pločevine.
TUDI LADJE VARIJO
Varjenje se v veliki meri uporablja predvsem pri izdelovanju železniških vozov. Varilne naprave so tako zgrajene, da, v čim boljši meri zadoste zahtevam masovne proizvodnje. Tako lahko n. pr. izreže varilna, naprava iz 12 mm debele plošče istočasno tri lokomotivne okvirje. Vsekakor pa začudi resnega evropskega' tehnika, da v Ameriki še vedno grade ladje, ki so popolnoma varjene, oziroma ladje, ki imajo 1® nekaj zakovic. Saj je s tem izredno zmanjšana trdnost ladje. Mi vedno združujemo sestavne dele ladij z zakovicami. V pretekli vojni so imeli Američani zelo: slabe izkušnje s tem načinom brodogradnje. Vendar se izgovarjajo, da so bile potopljene ladje slabo varjene. V ZDA so dosedaj popolnoma zvarili pri bližno 70 mostov razpetine, do 50 m Varijo tudi jeklena ogrodja za pala če, visoke do 24 nadstropij. V1 neka terih državah ZDA so že bili izdam zakoni, ki prepovedujejo varjenje v visokih gradnjah, predvsem Prl grajenju železniških mostov.
AVTOGENO VARJENJE TRACNlC
Izrabljene kretnice in križišč* lahko kar na mestu zboljšamo z avtogenim varjenjem. Na tal način obdelane tračnice imajo 70 od stoto» življenjsko dobo nove tračnice-Strošek tega postopka je zelo majhen. Saj znaša lei 5 do 10 odst. cene novega dela.
M. P-
Valute ne miruje
Ostra denarna reforma
tvori staro Cosulich-Tripcovichevo temu ostal »tržaški«.
Poteze češkoslovaškega proračuna
Češkoslovaški finančni Jaroslav Kabeč je nedavno predložil Ljudski skupščini CSR proračun za leto 1950. V svojem poročilu se je dotaknil tudi valutnega vprašanja in dodal, da bo novi proračun okrepil češkoslovaško krono. — V začetku prvega leta petletnega načrta je bilo v obtoku 75,6 milijar-
ministerne izdatke 11,96 odst., v gospodarske namene je določenih 32,07 odst., za narodno obrambo 9,09 odst. Za Slovaško pojde 21 odst. investicij, za češke dežele 32 odst., ostanek 27 odst za upravne izdatke. Od dohodkov odpade na Slovaško 19 odst., za češke dežele pa 81 odst.
Letošnji proračun je večji kakor lanski in predvideva 119 milijard ,	...	,	,	„„ .	. dohodkov državne uprave; med te-
de Kes, decembra 1949 pa 70,1 mi- mi no milijard od davkov; splošni lijarde Kčs, tako da je v teku pr- davek bo vrgel 67 milijard. Ce zbe-
v Indoneziji
Iz Džakarte je prispela v Amsterdam vest o radikalni denarni reformi, ki so jo izvedli v Indoneziji. Dejansko je bila potegnjena iz prometa polovica denarja v obtoku. Ta polovica se izpremeni v prisilno posojilo proti 3 odst. — obrestim. Za polovico denarja, ki ostane v prometu bodo 16. aprila ali kasneje izdani novi bankovci.
V Indoneziji je V prometu florint Vzhodne holandske Indije in republiška rupija. Po zadnjih vesteh so tečaji indonezijskega florinta naslednji: uradni tečaj 1 ameriški dolar — 3,79 hfl, nakupni tečaj 1 dolar = 65 hfl (po tem tečaju plačujejo indonezijske banke devize, ki jih morajo izročiti izvozniki, t. j. 50 odst. izkupička); 1 dolar = 11,43 hfl (po tem tečaju prodajajo banke uvoznikom devize). Denarna reforma je zadela tudi izvoz. Zaradi splošne negotovosti je zaostal izvoz kavčuka in zaloge so se pričele kopičiti. Izvoz je nekoliko zadržalo povišanje izvozne carine (od 8,2 na 24,2 stotinke za kg). Računajo, da bo cena kavčuka, ko se trgovina zopet odpre, nižja.
Valutna reforma pomeni prvi u-krep proti inflaciji.
I držav, ki ga je vlada priznala ' dni. Osnova grba je »garudaa, t- J' indijski polbog s človeškim truiifirn
in človeškimi nogami ter s ptiči»
remo -izdatke državne uprave, investicije državnih podjetij, kritje državnega dolga, ne pokrivajo lastni dohodki te skupine, .in dotacije Tonda nacionaliziranega gospodarstva, dobimo skupne izdatke v vi-
vega leta petletnega načrta obtok nazadoval za 5,5 milijarde Kčs.
Iz obračunskega viška za leto 1949 je bilo določenih 20 milijard Kčs za fond nacionaliziranega gospodarstva. Glede državnega prora- šini™ l3Ts ‘ milijarde"Včs™Ker 'zna-cuna je dejal, da so njegovi izdatki čajo skupni dohodki 13i>9 milijarde za razne Jiamehe izraz) političnih «čs, predvideva proračun prebitek ciljev vladajočega razreda, splošno 3734 milijarde. Fond nacionalizira-linijo je določil XI. kongres Komu- nega gospodarstva znaša 20 mili-nistične partije CSR z geslom iz- jard, za izgradnjo stanovanj pojde gradnje socializma v državi. V tem j okoli 8 mil. Govoreč o državnem duhu je tudi sestavljen letošnji pro- dolgu je minister Kabeš poudaril, račun. Najbolj izrazita komponen- da znaša notranji državnji 1 dolg ta so investicije za izgradnjo, v ta 103,8 milijarde Kčs, t. j. 10.8 mili-namen je bilo določenih 48,2 mili- jarde več kakor lani. V CSR pride jarde Kčs (1.	1949 24,6 milijarde na posameznega prebivalca 12.252
Kčs). Za socialne potrebe odpade Kčs državnega dolga, v ZDA 86.000
ka. Ne razumemo, zakaj- se Lloyd 26,3 odst. vseh izdatkov, na kultur- |Kčs, v V. Britaniji 100.000 Kčs.
glavo in perutmi. Garuda je zn® moči. Po uradni razlagi si je tre*5 grb razlagati tako-le: Garuda- dr geslo BHINNEKA TUNGGAL (IZ MNOGIH JE POSTAL $pE‘ — poudarek enotnosti Združenj indonezijskih držav); zvezda Pre° stavlja božjo vsemogočnost; krož*1 veriga pomeni človečanstvo; dre ban jan predstavlja nacionalno ..	ir*. . t	vest (banjan — ficus benghaiens
Inflacija na Kitajskem — je indijsko drevo, ki ima to J35
Nova kitajska vlada je 9. aprila ! nost, da se vejevje samo vsadi lanskega leta določila tečaj »dolarja Ljudske banke« (tako se imenuje dolar Kitajske republike) v razmerju 600 kitajskih dolarjev za 1 ameriški dolar, 1.800 kit. dol. za funt šterlingov in 110 kitajskih za 1 hong-konški dolar.
Po najnovejšem uradnem- tečaju velja v Pekingu 1 ameriški dolar 23.000 kitajskih, 1 funt šterlingov =
64.400 kitajskih dolarjev in 1 hong-konški dolar 3.498 kitajskih. V svobodni1 trgovini velja 1 hong.kon-ški dolar okoli 8.000 kitajskih Cangkajšek je odnesel kitajsko zlato na Formozo, z druge strani se kitajska zunanja trgovina: ni še dovolj razvila zaradi državljanske vojske; od tod šibkost kitajskega dolarja.
To je grb Indonezijskih združenih
da
tako nastane iz enega korena 100 dreves. Pravijo, da je ntak donski kralj Aleksander sprs g vso svojo vojsko pod eno drevo; glava bivola naj predsta Ija demokracijo, rižev in bombaž klas pa socialno pravico.
PROTEST PROTI RUBLJU Ameriška vlada je v Moskvi P testirala zaradi previsokega tee rublja; po novem tečaju 4 rublje dolar bi se stroški za vzdrževa ameriškega poslaništva povišali 1 milijon dol. na leto. Doslej je ljal tečaj 8 rubljev za dolar.
* * * =e
Na predlog islandske vlade j
Mednarodni denarni sklad od»P^_ tečaj islandske krone nasproti iarju v razmerju 16,2857 kron»
1 dolar.
Gradnja tržaške elektrarne v Italiji
ni gospodarsko upravičena
Gospodarska vprašanja
V Trstu že dolgo preučujejo načrt Za gradnjo nove termične elektro-centrale, ki naj bi zagotovila tržaški industriji in tržaškemu prebivalstvu, zadostno^ količino električnega toka v kritičnem času, t. j. po zimi. Nova termična centrala, ki bi jo morali zgraditi v Zavljah, bi stala po proračunih nekaj nad' 1 m-ili-iardo lir.
Po najnoveši izjavi načelnika gospodarskega oddelka ZVU so zdaj la načrt popolnoma opustili. Voja-ika uprava je namreč pristala na predlog rimske vlade, da bi se za potrebe Trsta zgradila nova hldro-tentrala na spodnjem toku Soče. Kredite, ki so naloženi v okviru SRP za gradnjo tržaške termične centrale, bodo nakazali italijanski družbi SADE, ki je dogradila doslej vse ostale centrale na Soči in so za to rešitev zavzema z veliko vnemo.
Zdaj nastaja vprašanje, ali je predlagana rešitev pravilna in ali bo nova hidrocentrala na Soči zagotovila kritje naraščajočih tržaških potreb.
Novo centralo bi morali zgraditi blizu Sovodenj, t. j. nedaleč od izliva Vipave. Spodnji tok Soče so izkoristili do zdaj s, petimi centralami: najmočnejša med temi je centrala pri Podgori (3.200 Kw zmogljivosti); ostali obrati so bili zgrajeni že pred prvoi svetovno vojno na tako imenovanem kanalu »De Dottori« in imajo skupno zmogljivost 1600 Kw.
Osnovni načrt za gradnjo centrale Gorica-Gradiška (tako bodo imenovali novo centralo) obstoji ze o krog 20 let. Tehniki so takrat izračunali, da bi glede na količino in Padec vode na tem mestu lahko zgradili hidrocentralo z zmogljivostjo 6.000 Kw. Dograditev te hi-drocentrale bi omogočila tudi namakanje okrog 8.000 ha zemlje med Sočo in Idrijco kar je z gospodarskega vidika morda pomembnejše kot sama proizvodnja električnega toka.	! M :j
Ce postavimo, da bi nova centrala imela naprave s 6.000 Kw zmogljivosti, bi proizvedla 'dnevno
145.000 Kwh, letno pa okrog 52 milijonov Kwh. Takoji je treba poudariti, da porabi tukajšnje področje v povpreki 500—600 tisoč Kwh dnevno, ali okrog 200 milijonov Kwh letno. Pri polnem in nepretrganem obratu bi torej nova centrala krila 1/4 tržaških potreb. Praktično pa ne bi mogel Trst niti zdaleč računati z navedenim, donosom električne energije iz nove centrale. Skrajna nestalnost soških voda (od 1Q do 3.000 kubičnih metrov vodnega toka na sekundo) onemogoča trajno in nepretrgano proizvodnjo električne energije. Naj omenimo samo, da proizvajata soški centrali pri Sv. Luciji (36.000 Kw) in pri Plaveh (14.000 Kw) okrog 230 mi-lijonovt Kwh na leto, od, tega je le 130 milijonov Kwh energije trajne proizvodnje in to kljub temu, da imata obe centrali bazene za akumulacijo okrog 9 milijonov kubičnih metrov vode, medtem ko je možnost nabiranja vode na spodnjem toku izključena. Ce prenesemo isto razmerje na spodnji tok Soče, lahko zaključimo, da bi cen-
trala pri Gradiški proizvedla letno največ 30 milijonov Kwh koristno u porabne električne: energije in bi s tem krila kvečjemu 1/7—1/8 tržaških potreb.
Najnovejša odločitev vojaške u-prave za gradnjo hidrocentrale v Italiji namesto termične centrale v Trstu je prišla toliko bolj nepričakovano, ker se je samo -italijansko elektro-gospodarstvo v zadnjih časih usmeriloi gradnj-ii termničnih cen trai. V Italiji so namre že izkoristili v glavnem vse vodne energetične vire za proizvodnjo električne struje. Po načrtu bodo v Italiji zgradili v prihodnjih petih letih vrsto termičnih elekt ročen trai s skupno zmogljivostjo 1,37 milijona Kw. Termične centrale bodo zgradili tudi v Benetkah, Genovi, Turinu, Piacenzi, C-ivitavecchi, Neaplju in Palermu ter na drugih področjih padske ravnine. Nekatere od teh central bodo izkoriščale metan, ostale pa bodo opremili za pogon na nafto ali premog. Ko bodo ti načrti izvedeni, tio Italija krila do 25 odst.
vseh svojih potreb (35,2 milijarde Kw na leto) z energijo, ki bo prihajala iz termičnih central.
Gradnja nove centrale na spodnjem toku Soče, ne. bo torej rešila perečega vprašanja oskrbe Trsta in tukajšnjega področja z električno energijo, in ne bo z nobenega vidika ustrezala tržaškim gospodarskim koristim. Edino dejstvo, ki ga tukajšnje oblasti navajajo v prid nove centrale je znatna višja cena termične v primerjavi s hidrično energijo (15 proti 6 lir na števcu pri centrali), Kaj pa, čd bo morala tržaška industrija kakor v pretekli zimi plačevati italijansko termično energijo trikrat dražje kakor je o-bičajni tok iz hidrocentral ali celo- sama proizvajati električno strujo.po 40—45 lir zaKwh?
(Na črtežuj je: označen tudi načrt, ki ga je pred vojno pripravila italijanska družba SADE za izkoriščanje gornjega - toka Timave; ta načrt je predvideval zgraditev dveh hidrocentral v Zavljah s skupno zmogljivostjo 35.800 Kw(i.).
Tržaški drobiž
FINANCE IN POLITIKA. »II
Lunedì« (Videm, 27. III) obžaluje, da se je italijansko politično gibanje v Trstu, ki je bilo do zadnjih občinskih Volitev osredotočeno okrog družbe l»Lega Nazionale« in »Zveza italijanskih strank« (Giunta dei partiti), razbilo na razne politične stranke. Danes igra med italijanskimi strankami prvo violino »Krščanska demokracija«, medtem ko ostale strančice životarijo, ker so izgubile finančno podporo. Prav iz tega vzroka te strančice nimajo več niti lastnih glasil. List očitno cika na republikance in liberalce; njihovih glasil »L’Em-ancipazione« in »L’Idea liberale« že delj časa ni na spregled. Videmski list dodaja, da preživlja tudi »Lega Nazionale« materialno in moralno krizo. Navzdol gre tudi »Delavska zbornica« (sindikalna organizacija demokristjanov in socialistov).
na tiskovni konferenci
Po povratku iz Rima, kjer je prisostvoval razpravam mešane gospodarske komisije, je načelnik gospodarskega oddelka VU g. Haroidsnn podal tržaškim novinarjem obširnejše poročilo. Iz tega poročila povzemamo naslednje glavne točke:
Pomorska industrija. Po prvi tazi delovnega programa tržaških ladjedelnic (96.000 ton), ki ie pred zaključ kom, bodo pričeli graditi nadaljnjih 20.000 ton ladjevja za potniški promet (prejšnji načrt je predvideval gradnjo 44.000 ton tovornega brodov-ja). Glede na vrsto ob jez,1 o v bodo investicije v primerjavi s prejšnjim programom približno enake.
Industrijska cona. Na predlog ZVU. da bi se olajšave, ki veljajo za industrijsko cono v Zavljah, razširile na vse področje STO-ja, je italijanska vlada dala odklonilni odgovor; obljubila pa je, da bo zadevo preučila.
Cementarna. ItalijansKa vlada je odklonila načrt za gradnjo cementarne v Zavljah, kakršnega je predložila VU. Privolila pa je, da se cementarna zgradi pod pogojem:, da se obrat izroči italijanskemu koncernu »Italcemen-ti«, ki bo lahko proizvajala vsako količino in vrsto cementa.
Tovarna vžigalic. Vprašanje graditve tovarne vžigalic je t ilo predmet najživahnejšega razpravljanja. V zadnjem trenutku je italijanska vlada pristala, da bo načelno preučila možnost zgraditve tovarne vžigalic in tobačne tovarne, pod pogojem-, da se obratovanje prve poveri italijanskemu konzorciju za proizvodnjo vžigalic, poslovanje druge pa italijanskemu monopolu. Zadevo bodo na licu mesta preučili italijanski izvedenci.
Tovarna čevljev. Na predlog tržaških predstavnikov, da bi se zgradila v Zavljah tovarna čevljev, ki bi zaposlila 300 do 400 delavcev, je italijanska vlada .odgovorila, da za zdaj ni pripravljena na razpravljanje o tej zadevi.
Načrti ACEGAT-a. Italijanska vlada bo preučila po svojih tehnikih dvoletni načrt, ki ga je predložilo tržaško občinsko podjetje ACEGAT za modernizacijo in razširjenje r sprav, vendar bo treba ta načrt uskladiti z italijanskimi proračunskimi roki, tako da se bo moral izvajati v etapah.
Obrtniki in zadruge. Na tržaškem področju bodo uveljavili določbe o posojilih obrtnikom in zadrugam, Ki so v veljavi v Italiji; izvedenci bančnih zavodov, katerim je poverjeno izvajanje teh določb, bodo preučili položaj na licu mesta. Ne glede na dokončni dogovor bo vojaška uprava ohranila sedanjt sistem podpor in je v ta namen že nakazala 125 milijonov lir.
Hidrocentrala za potrebe Trsta. Na pobudo družbe SADE bo italijanska vlada preučila možnost zgraditve nove hidrocentrale ob spodnjem toku Seče za kritje tržaških potreb. Vojaška uprava bo za gradnjo prispevala z 1 milijardo lir, ki je bila prej nakazana za gradnjo termične centrale v samem Trstu.
Za rafinerijo
Ravnatelja tržaške petrolejske čistilnice »Aquila« g. Guicciardija je sprejel načelnik petrolejskega oddelka pri ECA (osrednji upravi Marshallovega načrta v Washingto-nui dr. Bramski. Gre za pravilno u-porabo kredita 4,5 milijona dol. Dr. Bramski je med razgovorom poudaril, da je tržaška rafinerija prva med evropskimi, ki je prejela kredit od, ERP, upoštevajoč pri tem načrt, da postane Trst zaradi svojega ugodnega zemljepisnega položaja središče za preskrbovanje tržaškega zaledja s petrolejem.
• *
ŠVICARSKI KONZUL V TRSTU
Emil Bonzanigo je bil upokojen, I ker je dosegel ustrezajočo starost.
.HIDBOELEKTDIČNE CENTRALE V $0£N4EM POSOČJU
(ms) Zgrajene centrale \-rz , Električni daljnovodi 130 kVJ Električni daljnovodi 50 kW
. # Kabine
CENIfcALA V hi ACUÌ U
NA/VSAKANJE v
N AČ1TD
Razgled po pristanišču
V drugi polovici preteklega meseca so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE »Executor« (82001, New York) je razložila razno blago in vkrcala večjo količino celuloze, namenjene v New York in Boston. »Solon Turman« (78601, New York-Lykes Lines) je pripeljala razno blago, namenjeno v Avstrijo, nakar je vkrcala 516 ton celuloze avstrijskega izvora za Vera Cruz. »Exiria« (7300 ton, New York) in »Southnind« (6800 ton, Savannah) sta vkrcali večjo količino raznega blaga in odpluli v ZDA. »James Lykes« (7380 ton, New York, Ly-kes Lines) je razložila razno blago ter odplula prazna v ZDA. »Expeditor« (7800 t( New York, Stevenson Line) je razložila tovor žita. »Helen Stevenson« (7400 t, Wilmington Del) je izkrcala razno blago in odplula prazna v ZDA. »Lafayette« (7500 t, New York) je izkrcala žito in razno drugo blago ter odplula v ZDA. Ob pomolu pomorske postaje je pristala ameriška vojaška transportna ladja PVT. EL-DEN H. JOHNSON, ki je po kratkem bivanju odplula.
JUGOSLOVANSKE LADJE »Skopje« (3119 t, Reka) je pripeljala večji tovor pomaranč in raznega blaga in je odplula na Reko. »Titograd« (3199 t, Reka) je vkrcala 2500 ton solitra avstrijskega izvora, namenjenega v Aleksandrijo. »Bosna« (6300 ton, Ploče) je izkrcala večji tovor premoga. »Topusko« (33001, Reka) je naložila manjšo količino raznega blaga in po kratkem bivanju odplula. »Kragujevac« (58001, Reka) je izkrcala v hangarju 55 v luki pri Sv. Andreju lito železo v palicah ter je po kratkem bivanju zapustila luko, namenjena v
Split. »Rijeka« (3950 1, Reka), nova motorna ladja, ki je priplula iz Rotterdama, je izkrcala večji tovor premoga ob pomolu 5 v luki pri Sv. Andreju. »Sabac« (27001, Reka) je pripeljala večjo količino pomaranč iz Jafe in jih izkrcala v stari luki.
ITALIJANSKE LADJE
»Sfinge« (44961, Torre del Greco) je vkrcala tovor lesa za Palestino. »Modica« (30001, Neapelj) je izkrcala razno blago. »Carlotta« (2800 t, Torre del Greco) je vkrcala večjo količino solitra avstrijskega izvora, namenjenega v Egipt. »Anna Capano« (30001, Torre del Greco) je naložila les in razno drugo blago za Turčijo. »Chioggia« (3004 t, Benetke) je vkrcala 2495 ton solitra avstrijskega izvora za Aleksandrijo. »Carlo Ženo« (4436 1, Benetke) je naložila razno blago. »Angelica« (3200 t, Genova) je vkrcala razno blago za Palestino. »Enrico C« (71761, Genova) je vkrcala les za Grčijo. »Siculo« (14811, Neapelj) je vkrcala manjšo količino raznega blaga. »Mo tia« (24731, Trapani) je izkrcala in vkrcala razno blago. »Carbonello* (2500 t, Benetke) je vkrcala manjšo količino lesa. »Etna« (7500 t, Genova), nekdanja lastnina družbe »Cosulich«, je priplula z večmesečnega potovanja z manjšim tovorom raznega blaga in je potem odplula v arzenal zaradi popravila.
Nadalje je priplula angleška ladja »K’heti« (30001, Liverpool), ki je izkrcala in vkrcala razno blago. Danska ladja »Chr. Sass« (58001, Koeben-havn) je izkrcala razno blago, naložila 288 ton pisemskega papirja za Tel-Aviv. Švedska ladja »Samelandr (57001) je izkrcala razno blago.
I	D.
V Turinu niso zadovoljni z osrednjo mlekarno
Italijanski gospodarski list »II Commercio 24 Ore« (26. Ili 1950) poroča o pritožbah proti osrednji mlekarni v Turinu. Tamkajšnja o-srednja mlekarna vodi monopolistično politiko, ki dovoljuje velike dobičke nekaterim eksponentom podjetja. Mleko prihaja v potrošnjo s precejšnjim dodatkom vodikovega dvokisa (»acqua ossigenata«) in z nizko vsebino maščobe. Vodstvo centralne mlekarne se opravičuje, češ, da sti samo z dodatkom te kemične primesi lahko zagotovi higi-jensko mleko, ker turinska centrala ne razpolaga zg napravami za pasterizacijo.
Med drugim je turinska centralna mlekarna v sporu tudi s prodajalci mleka na drobno. Ti so namreč zahtevali provizijo 10 lir od litra, medtem- ko jim je centralna mlekarna ponujala le 8,5 lire. Centralna mlekarna je bila spričo na-
Tržaški sejem v jeseni
Tržaški velesejem bo odprt 28. avgusta in bo trajal do 10. septembra. Tako bo prvi med srednjeevropskimi v jeseni (na Dunaju 10. sept. in v Zagrebu 23. sept.) Zagotovljena je udeležba Jugoslavije, I-talije, Avstrije, in CSR; glede udeležbe Svice, Egipta in Turčije so pogajanja v teku.
Družba Tržaškega mednarodnega vzorčnega sejma (Ente morale Fiera Campionaria di Trieste) poziva vse, ki jim je pri srcu razvoj tržaškega gospodarstva, da vpišejo čim večje vsote kot pristopni delež. Ce vpisana vsota prekosi 150.000 lir, se vplačilo lahko razdeli na tri o-broke. Vsako leto bodo izplačali na podlagi žrebanja nekaj deležev. Družba namerava omogočiti, da bi se deleži izpremendli v obveznice z obrestmi. Vplačila sprejemajo vse tržaške banke in urad Tržaškega sejma, ul. Milano 10.
vedenih očitkov primorana sprejeti zahteve mlekarjev; zaradi tega bo verjetno prišlo do povišanja cene, ki je bila prej določena na 60 lir za liter pri potrošnji.
Pripominjamo, da mnoge centrale ne pasterizirajo mleka, temveč ga podvržejo učinku kisika, ki kot znano, uničuje škodljive bakterije. Najcenejši je v tem pogledu dodatek vodikovega dvokisa (2i pro mil) t. j. tvarine, ki izloča kisik. Pravijo, da: ni ta postopek nič slabši od pasterizacije.
Glavni urednik LOJZE BERCE’
Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva' tržaškega tiska
Avtopodietje S. T. A. R. - D. D.
Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljatemica št. 3 - tel. 5125
Potniške proge z avtobusi :
VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih:
Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9-30. —. Odhod iz Pi* rana ob 16 55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Tr-st (avtobusna postaja) ob 19.
Ob nedeljah in praznikih:
Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 8- — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. — Prihod v Piran ob 9.45. — Odhod iz Pirana ob 17.30. — Odhod i-z Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19-30.
DOSELJEVANJE IZ ITALIJE V TRST v XV. STOLETJU
Največ italijanskih priseljencev ie prihajalo v Trst z Beneškega, t- j. iz Benetk in beneške dežele. Zadnjič smo navedli le priseljen-ce iz mesta samega. Značilno je dejstvo, da so bili skoraj vsi priseljenec iz Benetk trgovci. Izobražene Poklice sta predstavljala samo dva notar Andrej de Calegis in zdrcv-hik lv. Grillo. Sicer pa ie bil <-c’L hotar Calegis predvsem trgovec in šele potem notar.
O zdravniku GriVlu nam sicer ni trusno, ali je tudi on trgoval; ker Pl je v 15. stoletju v Trstu skoraj vsakdo trgoval, ki je imel denar ali ga je izposodil — trgovali so celo sodniki, kanoniki in mestni poglavarji __ je bržkone trgoval tudi
zdravnik Grillo. Poleg trgovcev in teh dveh izobražencev so prišli iz Benetk tudi trije mesarji, en kro-'{ič> en zlatar, dva brodo’ustnika; en izdelovalec stekla in dva »casaro-Kaj so to bili, ni jasno; »casa-r°i pomeni sicer v laškem jeziku izdelovalec sira, ni pa verjetno, da bi taki mogli priti iz Benetk, kjer *e sir nikoli ni pridobival.
Približno toliko priseljencev ka-kor iz mesta samega je prišlo semkaj tudi iz beneške dežele. Med te-hU so bili občinski zdravnik tržaški Lodovico d’Agordo, ki je prišel iz Bel luna; kirurg Anton da Cone-
gliano; zdravnik Luigi da Verona, duhovnik Peter iz Chioggie, zdravnik Jurij de Gorgis iz Vidma in učitelj Jernej de Franchis iz Čedada. Tega je poklicala sem tržaška občina, da bo poučeval slovnico v šoli n-i trgu Cavana, kjer so mu dali tudi stanovanje. Neki dokument iz lete 1404 pripoveduje, da je bil lastnik hišice v nekem mestnem okraju: v tej je stanovali neki Clemente da Dobrava. Franchis pa ni bil samo učitelj, ampak je imel tudi svojo trgovino v Trstu. Netrgovci z Beneškega so bili: mojster Rinaldo iz Trevisa (bržkone krojač); brivec Ivan iz Trevisa; zlatar Martin iz Vidma; zlatar Jernej iz Padove; mlinar Danijel Furlan; brivec Jakob iz Monselice pri Padovi; krojač Teobald iz Verone; kožuhar Anton iz Vidma; brivec Anton di Manfredi iz Čedada; dva krojača, oba Matevža; mesar Celoto; zlatarja Pan-taleon in Ottobono in brivec Anton Buffon, vsi iz Čedada. Iz Chioggie sta bilia brodolastnik »ser« Francesce in zidarski podjetnik Ivan.
Vsi drugi priseljenci z Beneškega so bili trgovci, našteli smo jih 34. Se mnogo drugih, ki v. Cavalli- I
jevi knjigi niso označeni z imeni, je prišlo iz Chioggie (v starih listinah; Clugia). Ena izmed teh čozotskih rodbin, ki je silno obogatela, je bila povzdignjena v grofovski stan. Nanjo spominjajo v Trstu dobro znani »Volti di Cio za« (Coza).
Mnogo izobražencev je prihajalo v Trst iz ostale Padske ravnine. Od tam, in sicer iz neke milanske rodovine, je bil tržaški škof fra Pace; iz Sassuolo blizu Modene je prišel leta 1420 v Trst jurist Pietro de Montecchi (Montilius), ki je bil »cancelliere di palazzo« pri tukajšnji občini in se je poročit s tržaško Slovenko Lucijo pl. Cernja. Sin Petra Montecchi in Lucije Cernja, Krištof dei Montecchi, imenovan tudi dei Cancellieri (ker je bil1 njegov oče »cancelliere«), je bil naj-prej notar pri kazenski sodniji, pozneje pa tudi »cancelliere di palazzo« kakor njegov oče. Krištofov sin Peter dei CanceVieri je spisa[ tržaško kroniko (»Cronaca di Trieste«), drugi sin Battista pa je bil kanonik pri Sv. Justu. Vsi Montecchi so se več ali manj pečali tudi | s trgovino.	I
Tržaški kirurg Krištof de Cortesi se je semkaj priselil iz Pavije, njegov sin Pavel je bil v Trstu profesor »di belle lettere« (leposlovja); drugi sin Luka pa je bil notar, hotelir in trgovec.
Podjetni pa so bili ti italijanski priseljenci! Ni čuda; da so večinoma. zelo hitro obogateli. Iz Modene sta prišla učitelj Franjo in kirurg Jurij; iz Bologne občinski odvetnik in trgovec Romeo de Zovenzoni; njegov sin Rafael Zovenzoni, po katerem je imenovana tržaška ulica, je bil pesnik in humanist. Od tod je bil tudi titulami imetnik brezoviške župnije (leta 1404) So-Uman. Pesnik Rafael Zovenzoni pa ra- bil revež, kakor so navadno pesniki, pač po bogat mož; imel je hišo v mestu in vinograde in celo tržaški patricij Andrej de Leo mu je bil dolžan 57 zlatih dukatov, kar Za tedanje čase niso bile mačje solze.
Notar, šolski rektor in občinski kancler Blenghio de Grillis je prišel iz Genove, duhovnik Jernej iz Lodi ja, vojaška častnika Jernej Vicentino in Azo da Piacenza iz Pia-I cenze, častnik Tomaž da Lodi blizu
Milana in častnik Avguštin da Caravaggio (Bergamo). Iz Južne Italije so se %rriselili v Trst samo trije izobraženci, in sicer Fran in Ivan da Nìorcia (Umbria), oba zdravnika, prvi poleg tega tudi občinski kancler, ter vikar in kapitanov namestnik Giambattista Piz-zoli da Chieti (Abruzzo). Razen teh in trgovcev sta prišla iz Južne Italije le še brodolastnik Krištof Cen-tofanti de Nursia (Norcia — Umbria) in izdelovalec jader Zilib de Bari Centofanti se je pečal tudi s trgovino. Iz Padske ravnine so se priselili v Trst razen izobražencev in trgovcev še naslednji: barrar Giovanni da Ferrara, ladijski tesar Guglielmo del Monferrato (Piemont), brodolastnik »ser« Bartolomeo de Ferrarese, z Hat ar Ja-1 kob da Rimini, mornar Matija da Brescia, častnik ser Alberico Lombardo, krojač Valentin da Parma, zasmoljač Todor Chioldo iz Piacenze, krojač Lovro iz Piemonta in svečar Jernej della Spada iz Benetk.
Med trgovci iz Padske ravnine je vredno predvsem omeniti znani
rodovini Marenzi in Lantieri. Poznejši baroni Marenzi so prišli semkaj iz Brescie, prvi med njimi (leta 1484) trgovec Alovise; trgovec ser Francesco de Lantieri je prišel iz Paratica blizu Bergama, od koder se je priselila tudi goriška veja poznejših grofov Lantierijev. V Trst so prišli kar štirje trgovci te rodovine: David, Fran, Anton in Peter. David je v listinah imenovan tudi »da Bergamo«, kar velja tudi za Petra. Iz tega mesta je prišlo še drugih trinajst trgovcev v Trst, 5 iz Riminija, 2 iz Milana, 1 iz Brescie in 1 iz Pavije. Iz Bologne jjh je prišlo 6, iz Parme 1, iz Pistoie 1, iz Ferrare 1, iz Pesara 1, iz Ancone 2, po eden iz Cremane, Modene, Feltre in Forlì in 13 iz Firenc.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da italijansko priseljevanje v naše mesto ni bilo običajno priseljevanje s podeželja v naravna mestna središča. Italijani niso namreč prihajali in ne prihajajo v Trst iz okrožja, temveč iz drugih, italijanskih mest in celo iz inozemstva, t. j. iz Italije. Prihajali so sem kot kolonisti, da živijo in o bogate od produktivnega dela deže-lanov, ki niso biti Italijani.
—od—
A
Tržno poslovanje v teku druge polovice marca ni prineslo izrazitih novosti1. Na področju cen vlada v glavnem stalnost, čeprav so najnovejši ceniki usmerjeni zmerno k nazadovanju. Nihanje cen ni obširno. Tržna predvidevanja za neposredno bodočnost so nekoliko boilj optimistična. Poslovni promet je nekoliko narastel, ker so trgovci obnovili zaloge v pričakovanju običajne pomladanske tržne oživitve.
Na trgu 'industrijskih proizvodov prevladuje šibkejši ton poslovanja, ne pa pri kemičnih izdelkih, ki so se na splošno podražili.
Cene na drobno beležijo malenkostne spremembe. Trgovci se pritožujejo zaradi naraščanja splošnih stroškov, katerim so se nedavno pridružili novi poviški davkov na proizvodnjo, ki jih je določila italijanska vlada.
• *
ŽITARICE
Na tržišču pšenice in koruze se ni položaj spremenil v primerjavi s februarjem. Znatno se je pocenil riž, v manjši meri tudi postranske žitarice kakor rž, ječmen in, oves.
Zadnji ceniki so naslednji:
Rovigo: pšenica I 6.600—6.700 lir za stot. brez vreč; ista II 6.500— 6.600, III 6.300—6.400; koruza 4.850— 4.950; ječmen 4.500—4.600 za stot.
Verona: pšenica I 6.600—6.650, II 6.500—6.550; oves I 4.500—4.600; rž 4.600—4.700;	ječmen 4.500—4.700;
proso 4.800—5.000; koruza 4.750— 4.850 lir za stot.
ŽIVINA
Cene vseh vrst živine na tržiščih, ki so važna za oskrbo Trsta z mesom, so usmerjene k stalnosti ali zmernemu napredovanju. Šibkejši ton se opaža pri trgovanju s teleti; prašiči so ohranili stare cene. Ponudba je še vedno zelo živahna, vendar se je tudi povpraševanje po mesu v zadnjih mesecih precej dvignilo.
Najnovejši ceniki so naslednji: Rovigo: voli 200—220 lir za kg žive teže; krave I 200—220^ II 190— 200; teleta 300—330; pitani prašiči 330—340; mršavi prašiči] 300—320, prašički 450—480.
MLEČNI IZDELKI Trg mlečnih izdelkov poteka, normalno. Dobra konjunktura se opaža pri maslu, kar pripisujejo predvsem omejenemu dotoku inozemskega blaga. Pri ostalih mlečnih proizvodih so se pocenili nekateri )
mehki siri; na trgu trdih sirov se opaža, še vedno1 precejšnje mrtvilo.
Cene masla domače proizvodnje se gibljejo na vseh trgih , od- 750— 760 lir za kg pri proizvodnji. Za primerjavo navajamo cene, ki so veljale v začetku tega, tedna na milanskem trgu na debelo.
Milan: maslo I 820—830, II 760 lir za kg; parmezan 1948 980—1.030, 1949 650—700; emental 480—500; gorgonzola 270—280 lir za kg. fco mlekarna.
OLJE
Za olivno' olje je trenutno le malo zanimanja. Semensko olje se je nekoliko podražilo zaradi nedavno uvedene davščine na proizvodnjo.
V Bariju veljajo, naslednji ceniki: olivno olje do, 1 stop. kisline 380— 385 lir za kg, do 1,5 stop. 355—360, do 3 stop. ,335—345, |do 8 stop. kisline 320—325 lir za kg.
Kava in sladkor
na tržaškem trgu
Na krajevnem tržišču se je povpraševanje po, kavi v zadnjih časih znatno zmanjšalo. V zalogah je precej blaga, ki so ga trgovci nakopičili že v teku preteklega leta. Cene so trenutno usmerjene navzdol, kar je v skladu s splošno, tendenco na mednarodnih trgih. Nov povišek carine na uvoz ;ka,ve, ki jo, je u-vedla italijanska vlada, znaša 57 lir za kg.
Najnovejši ceniki kave so v Trstu naslednji: ocarinjeno blago za kg. fco skladišče prodajalca: Rio I 995 lir, II 960; Santos I 1,315, II 1.200; Haiti 1.205; Salvador 1.315; Kostarika 1.360; Gima 1.116; Moka 1.225 lir. Ponudbe za blago v prosti luki fco skladišče: Rio I 41 dolarjev za 50 kg, II 37,50; Santos 58,50 dol., II 53; Haiti 50; Salvador 60; Kostarika 63; Gima 36 angl. šilingov za cwt; Moka 425 šilingov za cwt.
Tržaški sladkorni trg je postal precej živahen. V preteklih dneh so n. pr. zaloge sladkorja v tržaških skladiščih skoraj pošle. Z inozemstva prihajajo znatna naročila, zlasti iz Avstrije. Angleške ponudbe sladkorja gredo večinoma skozi! roke švicarskih trgovcev. Na trgu se je zopet pojavila Cehoslovaška ponudba manjših kontingentov blaga. Poročajo, da ima Kuba, ki je največji svetovni! proizvajalec sladkorja, le malo takoj razpoložljivega blaga.
Kubanski sladkor nudijo cif Trst
po 135 dol. za tono; angleški rafinirani sladkor po 53 f. št. za tono fco skladišče prosta luka: čehoslo vaške ponudbe se gibljejo okrog 130 dol. za tono fco čehoslovaška meja.
IZVOZNE CENE AVSTRIJSKEGA LESA Avstrijski izvozni urad je določil naslednje minimalne cene za izvoz lesa v Italijo (cene so- izražene v lirah fco avstrijska meja): smreko'-, vina 0—III 14.000 ; 0—IV. 12.000; I/II 15.500; III 10.000; III/IV 9.000— 8.000, IV 6.500; tramovi u. Trst 7.500 Macesnovina: I 24.000, II 18.000; I/II 20.000; III 10.000; IV 6.500; III/IV 9.000.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel)............ 221.
Koruza ,,	,,	,,	„	..............
NEW YORK
Baker	„	„	„
Cin	,,	,,	»	•	•
Svinec	„	„	„
Cink	„	„	»	..
Aluminij	„	„	„
Nikelj	„	„	„
Krom (dol. za tono) .......
Ž. srebro dol. za steklenico
(1. šter. za blister ,,
LONDON d. tono).
Baker Baker
Svinec ,, „	,,	„	.........
Antimon „ „	„	..........
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak" I. (talerjev za kantar)
„ „Zagora" 1.	„	„	)
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)..... 178.50
28/11	14/111	28/111
221,—	231.50	224.75
129.25	130.15	135.50
18.50	18.50	18 50
74.50	75.25	77.50
12—	IL-	10.50
9.75	IO.—	9.75
17—	17 —	17—
40—	40—	40—
37—	37—	37—
72—	72—	72—
153.—	153.—	153—
149.50	149.50	149.50
97—	89.50	85.50
150—	160—	160—
91.80	89.75	92.03
79.65	78.60	93.
178.50	191.90	182—
Na mednarodnih trgih prevladuje trenutno mirno poslovanje; tržni bilteni ne prinašajo zaradi tega značil-nejših novosti.
Poljedelski proizvodi, ki so predmet mednarodne izmenjave, so še vedno precej dragi, zlasti v primeri z industrijskimi izdelki. So pa že znamenja, ki napovedujejo šibkejšo tendenco cen tudi za pridelke, kot je žito in bombaž kljub temu, da se veliki svetovni proizvajalci prizadevajo na razne načine, da bi ohranili dosežene cene.
Področje mednarodnega tržišča kovin se je razen nekaterih izjem ustalilo.
* *
KOVINE
Edina pomembnejša sprememba cen SP opaža pri činu, ki se je podražil najprej na londonski, nato pa tudi na ameriških borzah. Baker in cink sta ohranila prejšnje kvotacije, prav tako svinec, za katerega pa vlada manjše zanimanje.
Glede postranskih neželeznih kovin
VALUTE V MILANU
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
17. III.	30. III.	Min.	Maks-
7.725	7.600	7.575	7.750
6.225	6.200	6.200	6.275
662	658	658	662
174	176	172	176
154	153	153.50	154
1.550	1 550	1.550	1.560
21.50	22—	21.25	22—
870	860	870	870
BANKOVCI V CUR1HU dne 29. III. 1950
ZDA (1 dol.) Anglija (1. f: št.) Francija (100 fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.)
4,29
10.50
1,21
0,65
13,75
Čehoslov. (100 kr.) 1,10
Belgija (100 fr.) 8,55 Holand. (100 fl.) 100— Švedska (100 kr.) 73,50 Izrael 1 f, št.)	8.50
Španija (100 pez.) 8.— Argent. (100 pez.) 31.—
Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič «Istra-Trst»
-Lošinj»
Martinolič
Premuda
Tripkovič
Tržaški tramvaj
Openski tramvaj
Terni
1LVA
Zdr. jadr, ladjedel.
Ampelea
Arrigoni
17 lil.	30. III.	Min.	Maks.
2 275	2.280	3.180	3.337
6.310	6.220	6.100	6,320
765	788	765	788
1.900	1.850	1.845	1.900
1.900	1.900	1.900	1.900
580	580	580	580
8.000	8.000	8.000	8.000
1.475	1.475	1.475	1.475
3.565	3.565	3 565	3.565
6.850	6.850	6 850	6.850
5S0	580	580	580
1.010	1.010	1.010	1.010
246	239	233	248
198	195	190	193
118	115	115	118
800	800	800	800
1000	1000	1000	1000
si opazovalci niso na jasnem o bodočem razvoju. Sodeč po cenikih ni bilo v zadnjih mesecih nobene važnejše spremembe pri cenah živega bakra. Prevladuje mnenje, da te cen ne ustrezajo stvarnemu položaju. Po razpustitvi italijansko-španskega koncerna živega srebra je pričela Italija aktivno ponujati svojo kovino. Italijanski proizvajalci so poverili prodajo živega srebra za vse šterlinsko področje londonskemu podjetju »Roura & Fargas Ltd.«.
V nazadovanju so še vedno svetovne tržne cene zlata. PO' ameriških virih so med letom 1949 proizvedli na svetu 24,9 milijona unč zlata (1 unča = 31,1 g), t. j. 700.000 unč 'več kakor v letu 1948. Od te proizvodnje pripada Južni Afriki 11,7 milijona unče, Kanadi 4,07, Sovjetski zvezi okrog 2 ter ZDA 1,99; angleški dominioni so proizvedli skupno 18,4 milijona unče, t. j. 7,6 c/0 celokupne svetovne proizvodnje. Cene na prostem trgu so občutno padle, zlasti v Indiji, Severni Afriki in na Daljnem vzhodu. Na pro, stem trgu v Tangerju plačujejo zlato po 39,50 dol. za unčo, t. j. le 4,50 dol. več kakor znaša uradna kvotàcija zlata v ZDA (35 dol. za unčo).
ŽITARICE
Na mednarodnih trgih, zlasti pa v ZDA, je cena pšenice in koruze zarar di izdatnih vladnih podpor še vedno precej krepka; opazovalci menijo, da ne pride v bodočnosti do znatnejše pocenitve žitaric, dokler bodo prizadete države utegnile ohraniti dosedanjo politiko državnih subvencij.
V Londonu se je sestal mednarodni odbor, ki načeluje izvajanju žitnega sporazuma. Od 1. avg. 1949 do 3. marca 1950 je znašal izvoz pšenice v okviru sporazuma le 7,02 milijona ton, čeprav je bilo na razpolago po dogovoru 12.4 milijona ton blaga:. Edino Velika Britanija je izpolnila svoj uvozni program (4,9 milijona ton), vse druge države pa so v zamudi. Na tem zase-
STITDEBAKER 1950
TOVORNI IN OSEBNI POSEBNI AVTOMOBILI ZA PROMET NA VSAKOVRSTNIH CESTAH IN TEŽKIH LEGAH NAJMANJŠA PORABA GORIVA - CENE ZMERNE - NAJVEČJI UUNEK
IZKLJUČNI DOBAVITELJ ZA FLRJ :
TRST - Tvrdka „AUTIMPORT" ul. Palestrina 10 b, tel. 83-07 - TRST
danju je bilo določeno, da bo lahko tudi Trst uvàzal pšenico pod pogoji,, ki so predvideni v sporazumu, in sicer na račun neizkoriščenih kontingentov, ki so bili nakazani Italiji.
Ameriški statistični uradi računajo, da je znašal lanski svetovni pridelek pšenice 6240 milijonov bušlov (1. 1948 6410 mil.). Od tega je Evropa pridelala 1485 mil. (v 1. 1948 1455 mil.) bušlov.
BOMBAŽ
Čeprav bo letošnji svetovni pridelek bombaža dosegel 31 milijonov bal in bo v zalogah ostalo 2,5 milijona bal (svetovna potrošnja bombaža se bo sukala okrog 28,5 milijona bal), poteka bombažni trg v zadnjih treh mesecih v znamenju precej krepkih cen. Cene ameriškega bombaža so sorazmerno najvišje; državne podpore, znaten izvoz blaga na podlagi programa ERP ter precejšnja naročila ameriške industrije, ki uporablja bombaž tudi za izdelavo pnevmatik, krepijo tendenco visokih cen. Opazovalci so na vsak način mnenia, da se bo v prihodnjih mesecih ameriški bombaž znatno pocenil.
V Egiptu se niso cene bombaža doslej prilagodile razvrednotenju valute. Na tem trgu vlada precejšnja živahnost; med drugim je SovjetsKa zveza sklenila mnogo kupnih pogodb.
Tendenca k šibkejšim cenam vlada na južnoameriških in pakistanskih bombažnih trgih.
Gradbeni «ki « Milanu
Švicarski kmetje proti uvozu iajc
Švicarski kmetje se v zadnjem času zelo vznemirjajo zaradi padanja cene jajcem, ki gre tako daleč, da se v Svici že težko krijejo proizvodni stroški. Uvoz jajc čedalje narašča in ogroža domačo proizvodnjo. V tako imenovanem jajčjem letu (ki gre od 1. decembra 1948 do konca februarja 1949) je Švica uvozila 45 milijonov, v jajčjem letu 1949/50 pa 53,3 milijona jajc, to se pravi 8 milijonov komadov več. Domačini so postavili na trg v tem času 600.000 jajc manj. Naval jajc iz inozemstva je pospešilo tudi razvrednotenje v tujih deželah, ki skušajo z izvozom nabaviti čim več švicarskih frankov. Leta 1939 je bila rena jajc 7,94-krat višja kakor cena krme. Tedaj so z izkupičkom komaj krili proizvodne stroške. Lansko leto so cene jajc bile komaj 7,69-krat višje kakor cena krme, februarja 1950 pa 7,58-krat. Za leto 1950 so določili povprečne proizvodne stroške na 25 »Rappen« (stotink).
Posebna komisija pri trgovinski zbornici v Milanu je sestavila cenike za posamezna stavbna dela za gradnjo stanovanjskih hiš. Ker Je gradnja stanovanjskih hiš tudi v Trstu zelo pereče vprašanje, povzemamo! iz navedenega cedikst naj* važnejše postavke.
Pripomniti je, da se trg gradbenega materiala v Trstu ne razliko je od milanskega, vendar je delovna sila v Trstu nekoliko dražja kakor v Milanu.
V cene so poleg stroškov za del® in material vključeni tudi splošni stroški in dobiček podjetja (skupno 18—25 odst). Cene se nanašajo na povprečne pogoje ter na srednjo velike objekte.
Delovna sika (mezde in vse dajatve v breme delodajalca); tesar 271 lir na uro, zidar 269, zidarski pomočnik 242, delavec za zemeljska dela 248 lir na uro (v Trstu so te cend za okrog 5—10 odst. višje).
Beton za temelje (0,4 kub. m peska, 0,8 gramoza, 150 kg cementa) 3.125 lir za kub. m; zid iz betona, 250 kg cementa na kub. m. 5.640i l>r za kub. m; isti, 300 kg cementa za kub. m, 6.165 lir, za kub. m (železo je računati posebej).
Navaden opečni zid: s cementno malto (1:3) 7.250 lir za kub. na, isti) z apneno malto (0,33 kub. n1 gašenega apna' za kub. m) 6.790 Hr za kub. meter.
Stropi iz opeke in betona: 16 cm
debeline 1.700 lir za kv. m: 18 cm
l.	850, 20 cm 2.000, 22 cm 2.132 IR za kv. m.
Dovršeni omet (0,4 kub. m gašenega apna na kubični m. malte ), na navpične stene 340 lir za kv. m (za zunanja dela 394); na vodoravne stend 394 lir za kv. m.
Krov: debelo ostrešno tramovje-žagani tramovi 26.000 lir za kub-
m.	tramovi »u. Trst« 20.300 za kub-m: letve 1.300 Ur za kv. m; kritje z ravnimi strešniki 700 lir za kV-m.
Masovna tla iz cementa: 650 Ur za kv. m.
Tržaška trgovinska zbornica -doslej objavljala le cenike za stavbno gradivo, ki jih sesatvlja Zveza industrijcev.
KITAJSKI DELAVCI ZA ZSSR-
Pa ameriških vesteh so se Kitajci v
! zadnjem sporazumu z ZSSR obve-
I zali, da pošljejo v ZSSR okoli milj' I jon delavcev; 300.000 Kitajcev I menda že na poti v ZSSR.
Trgovina in popravljalnica čevljev
GEC ALOJZ
Trst - Trg Tra i Rivi 2 - Rojan
lllllllllllltlllllllllllllllllll
Najmodernejši izdelki za male in odrasle Velika izbira telovadnih copat najboljših znamk - Postrežba točna - Cene zmerne
JAKOB PERHAUC
Trgovina dezerlmii vin, likerjev. Zinnia in sirnpnv
Trst
Ustanovljena leta 1881
Ulica Xidias 6 — Trst
Telefon štev. 96=332
KOMPENZACIJE Z VSAKOVRSTNIMI JUGOSLOVANSKIMI PROIZVODI
Trgovina s čevlji
^tauisani ^Joslp
Trst, Ulica Vasari IO
Velika izbira najnovejših modnih izdelkov
CEHE ZMERNE - PRVOVRSTNO BLAGO - POSTREŽBA TOČNA
AVTOPODJETJE
$.1.1.1.
Tovorni prevozi
Osebni avtobusni prevozi
AVTOGARAZA
TRST — ULICA MORERl 7 — ROJAN
1