•St, 54.
Maribor, dne $1. decembra 1911.
Tedaj XLY
Ust ijudstvü v, pouk »n
liKaja vsak Setrtek In velja s poštnino rred in * Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto I K, pol leta 2 K In z a Setrl let« I K, KaroSnlna za Nemčijo 5 K, ca druge IzvenavatrljažiH iegsla 6 Ki Kdor hodi sam ponj, plaia na leto samo 3 K* Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" » Marihonu List se dopošilja do odpovedi. Ddje »Katoi Isiovmega društva" dobivajo list brea posebaa naraBaiaej t* Posamezni listi stanejo 10 vini »-> Uredništvo: Koroška cesta iie*, fi. — Bokaplai se na via&ajo< Epravništvoi Koroški
Gesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate In reklamacije« Uuerate se plaSuje o3 eaostopne petttvrsie za enkral '£§ sfife, sa dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inaerafl se sprejemaj da «rede zjutraj, >-< Rw
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Vesele praznike!
Božič prihaja.
Vlaki so prenapolnjeni, vozovi drdrajo po cestah, hitrih korakov hitijo potniki po stezicah, vse gre in hiti tje, kjer Človek misli, da bo mogel preživeti vesele praznike. In kdor ne more tje, kamor ga vleče srce, pošlje vsaj svoje želje. Na tisoče in tisoče pisem in kartic prihaja v naše hiše in na njih so napisane ljubeznjive in gorke besede. Tudi mi moremo le tem potom k vsem našim mnogoštevilnim prijateljem. Tukaj jim izrazimo srčne želje, ki jih položimo na kratko v dve besedi:
Vesele praznike!
Maš list —
Za Božič naznanjamo naročnikom našega lista veselo vest. „Slov. Gospodar" bo z novim letom izhajal Še sicer v, isti obliki, toda znatno razširjen. Prihodnje leto bo obsegala vsaka številka 10 strani. Do-sedaj je imela vsaka številka redno le 8 strani, in samo, kadar so izšle „Gospodarske Novice", 10 strani.
Napredujemo. Število naročnikov narašča, ob-■enem pa tudi Število inseratov ali naznanil. („Slovenski Gospodar" je med vsemi slovenskimi tedniki glede inseratov na prvem mestu, ima jih največ. Samoumevno, Vsak se rad posluži lista, ki gre vsak teden v 10.000 izvodih med slovensko ljudstvo, kakor „Slov. Gospodar".
S tem, da razširimo z novim letom list, nastanejo nam ogromni novi stroški. Toda naročnina ne bo zvišana, ampak ostane dosedanja. Upamo namreč, da bodo naši prijatelji vedeli uvaževati naš položaj, v katerega pridemo z razširjenjem lista, ter nam vsaj za delno odškodnino pridobili veliko novih' naročnikov. Ako bi se to ne zgodilo, bi bili prisiljeni, storiti v doglednem Času zopet korak nazaj ter opustiti razširjenje. Poznamo razsodnost naših prijateljev in vemo, da se nam te možnosti ni treba bati.
Celjski in slogaški liberalci so že v teku tega tedna razvijali, močno in obsežno agitacijo za svoja lista. Tudi prijatelji ptujskega nemškutarskega lista ne držijo križem svojih rok. V oČigled teh1 dejstev tudi mi ne smemo mirovati. V vsako slovensko hišo je treba spraviti naš katoliško-narodni list. S tem smo dobili tudi najboljšega in vstrajnega agitatorja za splošno odobravaj!a načela naše ljudske stranke.
Prijatelji in somišljeniki! Ne pustite nas na cedilu, ko nameravamo storiti zopet velik korak naprej. Mi se nismo ustrašili novih stroškov, ne ustrašite se torej tudi dela za pridobitev novih naročnikov. Mi razširimo list, vi nam pomagajte razširiti število naročnikov*
Vedno naprej 1.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je izvršila svojo glavno nalogo, namreč, da je sprejela začasni proračun in tako omogočila nadaljno delovanje državnega stroja, Slovenci in Hrvatje so nasprotniki sedanje vlade, zato tudi niso glasovali za Šestmesečni proračun, kakor ga je hotela vlada. Le en slovenski poslanec je naredil izjemo, namreč liberalni zastopnik bele Ljubljane, dr. Ravnihar. Štajerski in kranjski liberalni listi so že davno pred glasovanjem o proračunu udarjali po naših poslancih, češ, so se že prodali, so že v vladnem taboru, kljub vsem krivicam, ki se gode Slovencem, bodo glasovali za vladni proračun. Toda prišel je dan glasovanja, zadnji petek dne 15, decembra, in kaj se je zgodilo? Liberalni poslanec dr. Ravnihar je glasoval za vlado, koje prej listi niso mogli dovolj črno naslikati, ko so Še mislili, ba bodo naši poslanci za vlado, a naši poslanci so oddali svoje glasove proti vladi. Ne vemo, ali si bodo upali liberalni listi sedaj pripoznati resnico, kako se je glasovalo, ali ne. Pri njihovem lopovstvu je vse mogoče, tudi da utajijo glasovanje svojih poslancev. Ni kmalu kje na svetu stranke, ki bi padla tako globoko, kakor slovenska liberalna stranka. HinavŠČina in lažnjivost sta njeni glavni in edino jasni lastnosti. Sreča je zares za slovenski narod, da nima na Dunaju samo liberalnih Slovencev, kajti ti bi potem lahko uganjali v politiki največje lopovščine, a njih listi bi doma lagali volil-cem, da delajo poslanci v njihovem smislu.
Glasovanje dr, Ravniharja za vlado je tem bolj osupnilo, ker so se liberalni uradniki, in v tem slučaju ž njimi tudi vse slovensko ljudstvo, bridko pritoževali proti ponemčevanju justičnega ministra dr. Hochenbiirgerja. Vkljub temu je sedaj dr. Ravnihar glasoval tudi za Hochenburgerja, in s tem odobril vse krivice, ki se gode našemu narodu pod tem ministrom. Liberalni uradniki pa naj iščejo sedaj svoje zavetje pri dr. Ravniharju in naj pustijo naše poslance pri miru, kajti dr. Ravnihar glasuje za vlado in je torej tudi odgovoren za njena dejanja. Kdor je pošten, bo pustil sedaj padati vse batine po liberalnem poslancu, in ne po naših.
V proračunski razpravi so govorili izmed Slovencev in Hrvatov dr, VerstovŠek, dr. SusterŠiČ, dr. Korošec in dr, Laginja.
Dr. VerstovŠek je skozi Štiri ure razlagal zbornici, kako se dela pod Hochenburgerjem pri sodnijah na slovenski zemlji. Nemški poslanci so besneli pri njegovih besedah, s katerimi je ožigosal žalostne naše sodnijske razmere. Slišimo, da misli izdati gosp. poslanec svoj govor v posebni knjižici. Na vsak način bomo Še nekatere zanimive odlomke iz tega govora priobčili.
Poslanec dr. Korošec je najprej govoril o oboroževanju Italije proti Avstriji ter potem bičal gospodarsko zanemarjanje slovenskih dežel. Niti letos, ko je toča in suša tako liudo gospodarila po naših krajih, nam ne prihiti vlada na pomoč. Svote, ki jih predlagajo naši poslanci in okrajna glavarstva za podporo, se pri namestništvu in v ministrstvih neusmiljeno črtajo. Glad trka na vrata našega prebivalstva, a vlada nima srca za ubogo slovensko ljudstvo. Zato predlaga dr. Korošec 8 milijone za podporo uboža-nega ljudstva.
Nadalje razlaga govornik, kako so se vse sitran-ke v draginjskem odseku izrekle za to, da se podpira živinoreja. Toda ko je predlagal govornik za po-vzdigo Živinoreje v proračunskem odseku 12 milijonov, se je izrekla večina proti. Samo s papirnatimi sklepi pa se živinoreja ne more podpirati. Tudi socialni demokratje so se izrekli v odseku proti. Tako se ne dela za kmeta in njegovo živinorejo. Kdor pravi, da se mora povzdigniti živinoreja, a ne dovoli v. to denarja, je politični slepar in izdajica kmeta, Govornik predlaga 12 milijonov za sprejem.
Pri glasovanju se je sprejel soglasno predlog dr, Korošca za 3milijonsko podporo, a odklopil se je predlog za 12 milijonov. Proti so glasovali tudi socialni demokratje in slovenski liberalec dr. Ravnihar. In vendar se oboji, socialni demokratje in liberalci, tako radi hvalijo, da so prijatelji kmeta. Obenem te stranke tudi lahko vprašamo, kako si mislijo odpraviti draginjo mesa, ako nič ne dovolijo, da se avstrijska živinoreja povzdigne? Za naše kmete bo dobro, ako si to glasovanje za dolgo časa zapomnijo.
Se eno zanimivo glasovanje se je izvršilo zadnji petek. Socialni demokratje, nemškutarski poslanci in slovenski liberalec so glasovali za to, naj se predloži zbornici kmalu predlog o ločitvi zakona. Zdaj pa se samo spominjamo, kako so slovenski liberalci ob času volitev zatrjevali, da niso za ločitev zakona. Govorijo drugače in delajo zopet drugače. Taki stranki ne more noben človek več zaupati.
V uradniškem odseku pa se vrši med tem posvetovanje o uradniških predlogih. Stavijo se take zaliteve, kakor bi bila država edino-le za urednike na svetu. Slovenski zastopniki v tem odseku, dr. VerstovŠek, GostinČar in Jarc so že ponovno izjavili, da
Iz minulih dni.
(Črtic* iz naše doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.)
(Dalje.)
Bliskoma se je raznesla žalostna novica po o-kolici in zmiraj več ljudstva se zbira na pozorišču žalostnega dejanja. Vsa okolica je bila zbegana in prestrašena, kajti ta dogodek je bil v tem hipu nekaj nezaslišanega; niti najstarejših ljudi nikdo ni pomnil, da bi bil kedaj tukaj ubit kak človek. - Možje se vprašujoč spogledujejo, ženske tarnajo in jokajo, najbolj je bila med njimi obupana 'Jerica, ki jo kar s silo odvedejo v hišo, da se ne prigodi nič hujega. Med tem dospe na kraj nesreče orožnik, ki odredi, naj se vse, kakor se je našlo, pusti v miril, dokler od sodnije ne dospe komisija, katero je takoj o slučaju obvestil.
Za nekaj ur, kateri Čas je uporabil orožnik v to, da je poizvedoval po vzrokih zločina, se pripelje od sodnije na lice mesta več gospodov, med njimi zdravnik, ki mrliča takoj natanko preišče; javi, daje Sropinja na glavi prebita, kar se je zgodilo vsled močnega udarca iz zasede. V bližini grma je bil najden močan hrastov kol, ki je bil izdrt iz bližnjega plota. V žepu njegove suknje najdejo zgoraj omenjeno uso-dei>oliio pismo, vsled česar je ljudstvo pri priči zaznamovalo Pietra kot ubijaloa. Bil jo takoj aretiran,
a že po prvem zaslišanju zopet oproščen, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Za tisti čas, ko se je po izpovedbi Jerice mogel zgoditi zločin, je lahko s pričami dokazal, da. je bil doma. Truplo Ivanovo je bilo prepeljano v ondotno mrtvašnico, kjer je bilo Še natančneje preiskano.
Tužno so drugi dan naznanjali zvonovi obeh cerkva prežalostno smrt. Naslednje jutro pa se zbere ogromna množica ljudstva, da se udeleži nenavadnega pogreba. Marsikatera solza se je utrnila raz oči pričujočih, ko so na tujem pokopališču polagali telesne ostanke zadnjega nesrečnega potomca Dolinar-jev v črni grob. Sestra Marica, kot edini dedič umrlega, ni hotela posestva in hiše žalostnega spomina obdržati, zato je vse prodala. Posestvo je kupil meščan in ondi je meščanska „pušča" do današnjega dne.
VIII. Zvesta do smrti.
Bila je pozna jesen. Raz drevje je padal list za listom; ovenele so že zdavna poslednje cvetlice v naravi. Venela in bledela pa je tudi ena izmed najlepših rož Pesniške doline, Jerica Zemljičeva. Po žalostni, pretresljivi smrti Ivanovi, bila je nje rahlo-čuteča duša zlomljena. Marsikoga je zabolelo pri srcu, videč to nesrečno bitje tako potrto. Nekaj časa je neprestano jokala in tožila ter se ni dala potolažiti A potem ni več jokala; nje oko ni imelo več solza, nje ustnice niso več tožile, le nje globoko ranjona duša je zdajpazdaj bolestno zaječala in zopet umolknila. Vsem, ki so poznali blago dekle, se jo v srce usmilila. „1 zjokala se bo in zopet bo dobro", govorile
so med seboj Ženice, ko so se menile o njej. „Skoda bi bilo vrlega dekleta", menili so se možje. „Kadar pride drugi, ki ji bode po godu, pozabila bo Ivana", pomenkovale so se ob večerih pri studencu dekleta, in marsikateri fant je skušal z lepimi besedami potolažiti in razvedriti otožno dekle. Toda ona se ni zmenila za nikogar; razun z domaČimi, ni občevala z nikomur, kakor le edino s svojo najzvestejšo prijateljico Miciko Pernatovo. Le njej je zaupala svojo bol, le njej je Često odkrivala neizmerno gorje svoje duše, ko ste ob nedeljah popoldne presedali po cele u-re v izbici, ali pa v senčnici na vrtu. Sicer pa je bila najraje sama, in le v cerkvi je iskala tolažbe svojemu potrtemu srcu. Nje nekdaj tako rožnata lica, so obledela in vse njeno telo je silno shujšalo. — ..Ne vem, kaj bo z našo Jerico", je rekla večkrat mati proti očetu, „resno se že bojim za njeno zdravje". — „Veš, hudo jo je zadelo, kajti lahko bi bila srjčua, saj je bil Ivan res blag človek, a kaj se hoče", rekel je oče. „Sčasoma se že pomiri." Nastopila je zopet zima; Jerico je od časa do Časa mučil hud, suh kašelj; nje telesne moči so očividno ginevale od dno do dne. — „Jerica, tebi ni dobro", meni oče, „treba bo k zdravniku". In pelje jo nekega dne v mesio k slovečemu zdravniku. Ko jo le-ta preišče, zjasni se njegov, sicer tako prijazni obraz; zapiše neko zdravilo in zapove, naj se patančno ravna po navodilo, „kajti" — pri tem pomenljivo pogleda očeta — „siote Vam dekle nevarno zboli", ter ju odslovi.
{Koneo prßwdnjte.j
Današnji številki je priložena „Božična priloga".
ne morejo odobravali takega postopanja in da njih klub no bo rekel k vsemu amen.
V proračunskem odseku se sedaj razpravlja o samostojnili italijanskih pravoslovnih stolicah, Govorniki govorijo na dolgo, da se Še niti glavna razprava ni končala. Prava bitka se pa začne Še-le v podrobni razpravi.
Politični ogled.
Dne 15, decembra: V državnem zboru se nadaljuje razprava o proračunu, — Za predsednika avstrijske delegacije bo baje izvoljen koroški posla-nec Dobernig. — Pri današnjih volitvah na Hrvatskem je delala vlada s silnim pritiskom, kljub temu so zmagale v večini okrajev hrvatske domoljubne stranke, — Listi poročajo, da bo te dni Kitajska proglašena za republiko.
Dne 16, decembra: VsenemŠki poslanec Malik' je v državnem zboru vložil predlog za razdružitev sv, zakona, ki pa je bil odklonjen. — Pri volitvah na Hrvatskem je dala mažarska vlada pozapreti volilce, ki niso hoteli voliti njene kandidate. — Prebivalci Krete si želijo priti pod grškega kralja. Odposlanci ljudstva so hoteli iti h kralju, a neka francoska ladja jim to ni dopustila.
Dne 17, decembra: CeŠki deželni zbor bo sklican po novem letu na dvatedensko zasedanje. — Ker so pri volitvah dne 15, in 16, decembra mažaron-ski kandidatje večinoma propadli, bo novi sabor baje po volitvah takoj zopet razpuščen. — V Zagrebu je umrl voditelj stranke prava, dr. Jos. Frank. — Angleški minister lord George je bil na nekem ženskem shodu napaden in občutno ranjen.
Dne 18, decembra: V proračunskem odseku je stavil poljski posl, Rosner predlog, naj se italijansko vseučilišče napravi v Krakovu v Galiciji. — Med Cehi i.n Nemci se vrše zopet spravna pogajanja. — Današnje volitve na Hrvatskem so bile zopet enake prejšnjim, Vkljub vsemu pritisku imajo opozicijonalne stranke veliko veČino mandatov, — Kitajske cesarske Čete so dosegle neko večjo zmago nad vstaši.
Dne 19. decembra: Cesar je zopet malo obolel. — V državnem zboru se razpravlja o- novih davčnih predlogih. — Za leto 1912 bo zahtevala vlada povišanje Števila vojaških novincev za 30.000. — V ogrskem državnem zboru obstruirá manjšina bramb-ne predloge. — Perzija je odklonila ruske zahteve. Rusija pošilja novo vojaštvo v Perzijo. — Vstaja na Kitajskem se nadaljuje.
Razne novice.
*	Slov. Straža. Splošna sodba je, da so letošnje božične in novoletne razglednice Slov., Straže najlepše, kar jih je dozdaj izšlo pri nas. Razglednice so res umetniško delo. Zato pa sezite vsi po njih. Vsak vaš prijatelj in znanec lx> vesel, ako mu pošljete za Božič in Novo leto te krasne razglednice. Naročajo se v pisarni Slovenske Straže v, Ljubljani, Gospodje trgovci dobe znaten popust.	,
*	„Slov. Gospodar" — razširjen, Kakor že naznanjamo v uvodnem članku, bo izhajal naš list z novim letom v obsegu 10 strani. Lep napredek! Agi-tirajmo za list, da dobi zopet lepo Število novih naročnikov! Liberalno časopisje ima zabeležiti le to spremembo, da se preseli „Sloga" v liberalno celjsko tiskarno, kamor je že dolgo spadala. Proč z liberalnimi listi, v naše hiše naj zahaja le katoliško časopis-je.
*	Naše prireditve. Zadnjo nedeljo se je vršila zopet cela vrsta dobro uspelih prireditev naše stranke in naših organizacij. Na Muti je na političnem shodu govoril poslanec dr. VerstovŠek, v St. Jurju ob južni železnici poslanec PiŠek, dr. Leskovar in Žebot; v St, Petru v Savinjski dolini je na občnem zboru Savinjskega okrožja Z, S, D. govoril dr. Hohnjec, pri veliki Nedelji je bil zadružni shod, govoril nadre-vizor PuŠenjak; v HoČali je zborovalo Bralno društvo, predaval je profesor dr. Krvačič; na občnem zboru podružnice Slov. Straže pri Sv. Magdaleni v Mariboru je govoril urednik Kemperle, PreteČena nedelja je bila takorekoč uvod za naše podrobno zimsko delo.
*	Poslanca Malika, zastopnika naših Štajerči-jancev, je državni zbor izročil sodniji. Toži ga ptujski Ornig,
*	Nova železnica Weiz—Birkfeld. Naš prijatelj nam poroča iz \Veiza na Srednjem Štajerskem: Spominjam se Še dobro, ko se je začelo tukaj govoriti prod nekaj leti, da se bode gradila nova železnica iz Weiza v Birkfeld. Dne 14, decembra pa je že začel vlak prvič redno voziti. Kedaj pa bodemo mi Slovenci dočakali, da pelje prvi vlak skozi krasne Slovenske gorice, ko se že vendar mnogo več let govori in piše o novi železnici, ki bi bila pač veliko bolj potrebna, kakor ta nova železnica. Tukaj se zopet vidi, kako v Gradcu vselej Nemcem prej ugodijo, kakor pa nam Slovencem.
*	Za ločitev zakona je torej v državnem zboru glasoval zastopnik slovenskih liberalcev, nadalje za-stopniki naših nemškutarjev, Malik, "VVastian. Mar-eklil ter vsi socialni demokratje. Slovensko katoliško ljudstvo si naj vtisn« te stranke v večen sporni«!
*	Uspehi svobodne Šole, DoČim je v Nemčiji, kjer so versko Sol», pailo Število analfabetov od 0'09S
na 0'015 odstotkov, je na Francoskem, kjer ima svobodna šola ves pouk v rokah, prav nasprotno. Na Francoskem se je v zadnjih treh letih število vojaških novincev, ki ne znajo ne brati ne pisati, pomnožilo za okroglo 3000. Med 247.028 vojaškimi novinci leta 1909. je bilo 14.225 popolnih analfabetov, , poleg tega pa jih je znalo 4290 samo brati, pisalti pa ne.
*	Liberalna stranka je že sklenila s štajerskimi Nemci in nemškutarjl premirje. Kaj je za to dobila, se Še ne ve. Ljudstvo ni dobilo mŠesar, to vemo, zaradi tega ljudstvo tudi ne more odobravati postopanja liberalcev, ki so se sedaj z ozirom na svojo strankarsko korist glede obstrukcije v deželnem zboru postavili na nemško stran in se zadnji teden izrekli proti obstrukciji. Vsaj nekaj je pokazala liberalna stranka s tem sklepom, namreč da ni več slovenska stranka in da odobrava zapostavljanje slovenskega ljudstva od strani Nemcev. Grdo je za stranko, ki izgubi, predno se je izbojeval boj, korajžo, in vrže puško v koruzo. Sedaj lahko dr, Kukovec in Linhart skupno hodita na shode, kajti med njima ni več nasprotja.
*	Učitelje lovi „Narodni List", Velika ljubezen liberalcev do povišanja učiteljskih plač je le izraz hvaležnosti do nekdanjih strastnih liberalnih agitatorjev, in obenem prošnja, naj bi te oprode svobodne misli ostali tudi v bodoče zvesti Narodni stranki ter ji, kakor to povdarja zadnji „Narodni List", pomagali pri volitvah. Ko bi ne bili liberalci tako neumni, ka-kor so v resnici,, bi morali uvideti, da je način, kako se potegujejo za učiteljske plače, skrajno neroden ter učiteljstvu naravnost Škodljiv. Iz te gonje mora namreč dobiti ljudstvo utis, da se gre za medsebojno podporo liberalnih bratcev na stroške kmečkega ljudstva, In najsi tudi ošabni liberalci v svojem sovraštvu do kmečkega ljudstva naglašajo, da klerikalni deželnozborski volilci na Spodnjem Štajerskem plačajo v primeri z nemškim delom dežele in z liberalnimi slovenskimi davkoplačevalci manjši del deželnih do-klad; resnica je in ostane, da je ogromna večina spodnještajerskega slovenskega ljudstva v krščanskem taboru in da je naš kmet dandanašnji v tako slabem gospodarskem položaju, da ne more kar tako sebi sovražnim liberalcem na ljubo plačati Še večje davke.To mora vendar uvideti vsak, količkaj razumen. Človek. Liberalci tega ne bodo nikdar razumeli, ker nimajo srca za ljudstvo. Z njimi se tudi ne moremo prerekati, Toda učiteljstvo svarimo, naj se ne postavlja več v nasprotje z našim krščanskim ljudstvom, in naj ne bo tako kratkovidno, da bi se zateklo v obrambo pri ljudstvu obsovraženih liberalcev.
*	Obstrukcija se naj opusti, tako so sklenili štajerski slovenski liberalci. To je ravno tako, kakor Če bi n. pr. Abesinci sklenili, naj se konča italijansko-turška vojska v Tripolisu, ¡katere se Abesinci ne u-deležujejo. Tudi slovenski liberalci niso nikdar delali obstrukcije, zato pa tudi nimajo ne pravice ne moči sklenili, naj se konča. Ta sklep kaže torej liberalce v vsi svoji smešnosti in obenem tudi v vsi svoji protinarodnosti. Slovenski narod naj bi se po liberalnem mnenju brezpogojno udal ter dalje hlapčeval nemškim krivičnikom. In Če se liberalci pri svojem sklepu sklicujejo na to, da so neposrednji razlogi za ob-strukcijo odstranjeni in da bo predložila vlada nevtralen program za delovanje v deželnem zporu, jih vprašamo, ali ne vedo, da je Wastian na učiteljskem zborovanju v Mariboru izjavil, da je njegov nredlog za nemško-liberalno dvetretjinsko veČino v deželnem šolskem svetu samo odložen, pa ne popolnoma umaknjen, da se torej poljubno zopet vloži? In nadalje vprašamo liberalce, kakšen je tisti nevtralni gospodarski program vlade? Štajerska dežela ima že sedaj letnega primanjkljaja 4 milijone, in ta primanjkljaj se bo povišal na 6 in celo 8 milijonov. Zato bo treba jako znatno povišati davke in delati nove dolgove. Ali bo ta nevtralni gospodarski; program vseboval tudi višje deželne davke? Vsega tega liberalni modrijani ne vedo in kljub temu so sklenili, naj bo konec obstrukcije. Edino dobro pri celi stvari je to, da v našem narodu liberalci nimajo nič govoriti,
*	Volitve na Hrvaškem. Dne 15., 16. in 19. decembra so se vršile saborske volitve na Hrvaškem. Že dosedaj nam je bilo znano, kako dela mažaronska vlada volitve. A letošnje volitve so glede vladne sile prekašale vse volitve prejšnjih let. Vojaštvo, žandar-merija in policija je zapirala violilce in protivladne kandidate. A vsa sila vladi ni pripomogla do zmage. Vladni mažaroni so dobili komaj 21 mandatov, dočim je pravaška stranka, ki je naši Slov, Ljudski stranki najbližja, zmagala s 27 kandidati; koalicija ima 2(4, Radičeva kmečka stranka 8, Nemci 1 in srbski radi-kalci 3 poslance. Potrebnih je Še 6 ožjih volitev. Nade bana TomaŠiča so torej splavale po vodi in kljub vsemu silnemu mažaronskemu pritisku so zmagale hrvatske domoljubne stranke,
*	Kmetijska družba za Štajersko ima svoj letni občni zbor dne 27. in 28, marca 1912 v Gradcu.
HMV	1 • f	•
Mariborski okraj.
m Maribor. V petek, dne 15. decembra je bila pred mariborskimi porotniki obsojena k smrti na vislicah 391etna Julijana KmetiČ, posestnica v Razvanju, radi umora svojega moža. Dne 26. avgusta t. 1. jo natrosila svojemu možu Leopoldu KmetiČu v jed strupa, ter mu je naslednji dan dala Še posebej nek strupeni prašek. Mož je vsled zastrupljenja dne 1. septembra umrl. Obsojena KmetiČ je zelo prepirljiva ionska ter jo vedno iskala, kako bi se s svo-
jim možem prepirala. Svoje dejanje je priznala, — ŽOletni hlapec Ignac FarlcaŠ iz Hvaletinc, ki je dne 1. novembra t. 1, pri Sv. Andražu zabodel mizarja Alojzija Hojsa, je bil obsojen dne 14. decembra na 4 leta težke in poostrene ječe.
m Maribor. Katoliško mojstersko društvo je slavilo pretečeno nedeljo svojo desetletnico. Slovesnost se je zelo lepo izvršila. V društvu 'je združeno častno število katoliških mojstrov. Drušltveni predsednik, je vlČ, g. dr, Feuš, načelnik pa g. Jurij Stern.
m Iz mariborske okolice. Letos imamo res krasno zimo. Mestoma cveto Še šibkovcl in druge rože, in ljudje lahko Še zmirom opravljajo zunanja dela. Nekateri pravijo, če bomo hoteli imeti sneg, da bomo morali pisati na Koroško po njega, in mariborski pi-vovarnarji na Rusko po led. Bo pa že vse boljše prišlo, Za ptujskega „Štajerca" je tudi Še zdaj lepa zima, saj po novem letu ga bo začelo mraziti. ¡Kajti tu okoli Maribora mu jih bode veliko pokazalo hrbet, ker so prišli ljudje že k pameti ter se bodo obrnili na boljše časnike, ki jih imamo dovolj. Jih že dosti reče, da takšnih neslanih Šal in lumparij, kot jih prinaša „Stajerc", več ne pogledajo, Še manje pa bero. Saj drugega ne zna pisati, kot samo golo laž, V Mariboru ga ima nekaj trgovcev, ki ga ponujajo vini-čarjem in vsiljujejo, ljudje pa se ga branijo. Slišal sem že reči: Pa ga bom imel za stranišče; imam že tako „Slovenskega Gospodarja" v žepu, mi je zatrjeval, rajši tistega berem, kot pa tega smrdljivega kljuk-ca, v katerem drugega ne najdem, ko samo obrekovanje. — Najbolj so mu obtičali v želodcu duhovniki in naši slovenski poslanci. Boljše bi mu bilo, da bi pogledal na svoje, po „Štajercu" in šnopsu zbegano ljudstvo, da bi jih bolj podučil, da se ne bi takšni dogodki godili, kakor se dogajajo okrog Ptuja. V tem je pa „Stajerc" gluh in slep. So sami njegovi pristaši, kateri že vsi tožijo, kako daleč sta jih „Stajerc" in šnops pripeljala. Gospod urednik, jaz imam dosti gradiva, kadar mi bo zopet Čas dopuščal, pa bom iztresel iz svoje popotne torbe, ki je dosti v njej, in Še stara krtača poleg.
m Maribor. Na zadnjem tukajšnjem živinskem sejmu so cene goveji živini zelo občutno padle. Prignalo se je do 800 glav, Dasiravno je bilo mnogo kupcev, vendar promet ni bil posebno živahen. Mesarji, ki še vedno vstrajajo pri visokih cenah mesa, so plačevali najslabše. Cene so bile za pitane vole 76 do 80 K, 100 kg žive teže. Kje so neki sedaj socialni demokratje, da ne kričijo nad mesarji, ki so edini krivi draginje mesa?
m Pesnica. Dolgotrajni boj, je končan z našo popolno zmago. Zne 17. decembra je bil za župana naše lepe občine izvoljen vrl narodnjak, odličen naš pristaš, veleposestnik g. Leopold Supanič. Svetovalci so tudi vsi trije naši: gg. Franc Sekol, 7anez Tuš in Alojzij HeriČ. Vsi rekurzi, katere je tako vneto koval pesniški Hojnik, vsi podplati, katere je raztrgal Lojzek in drugi posilinemški agitatorji, niso nič pomagali. Pesnica je naša, ima vrlega slovenskega župana! Živio! Zivio!
m St. Ilj v Slov, gor. Rumunec nadučitelj Sadu dela za prenapolnjenje naše nemške šole. Kar si ta Človek že dovoli, to presega vse meje. Slovenskih otrok slovenskih starišev, ki so se zdaj preselili v naše kraje, ne sprejme v slovensko Šolo, ampak jih pošilja v nemško Šolo. Ubogi otroci morajo tu sedeti v razredu, Čeravno nobene nemške besede ne razumejo. To so več kot kitajske razmere. Zakaj je krajni šolski svet v slovenskih rokah? Saduja bomo morali naznaniti na deželni Šolski svet, saj vzrokov je itak mnogo.
m St. Ilj v Slov. gor. Naši Slovenci kaj radi podpirajo naše posilinemce in lutrovce. Slovenec je pač predober in ravna Čisto drugače ko Nemci; zato pa tudi dobi v zahvalo včasih par po hrbtu in po glavi, kakor n. pr. dne 8. septembra 1910 ob priliki blagoslovljenja Slovenskega Doma. Nov krčmar v Siidmarkhofu «e grozno trudi, da bi tudi Slovenci hodili k njemu. Slovenci pa imajo v St. Ilju itak svoje gostilne, kjer so dobro postrežem. V Niederwaldu bo s 1. januarjem 1912 otvoril gostilno Kari Scholl iz Nemškega. On je lutrovec in je tudi lutrovsko ože-njen. Gostilna, pravi sam, bo za Svabe in posilinemce.
m St. Ilj v Slov. gor. Naša dekleta se prav pridno gibljejo. Pretečeno nedeljo, dne 17, decembra, so nam priredile lepo igro „Na Marijinem srcu". Igrale so vse brez izjeme zelo lepo in dovršeno. Dasiravno so bila naša hribovska pota zelo blatna, vendar je bila udeležba povoljna, Igra se bo v kratkem ponovila. Obljubile so, da nas takrat obiščejo dekleta iz SveČine, Jarenine in St. Jakoba.
m Dobrovci. V soboto, dne 9. t. m. ponoči je za vedno zaspal po kratki bolezni blagi starček, 841etni Jožef Cander. Kot mnogoletni župan in šolski ogleda dobrovske šole, si je stekel za občino in Šolo velike zasluge, ker si je po njegovem prizadevanju ustanovila Šola na Dobrovcih. Bil je svojim otrokom dober oče, sovaščanom pa v vsakem oziru vzgleden mož. Kakor Slovenec stare korenine, je bil vedno na svojem mestu. Ni se zbal zamere, pri vsaki volitvi smo ga videli kot prvega v naših vrstah. — „Kakoršno življenje, takšna smrt." Ta pregovor se je pri starem Candru uresničil. Mirno je bilo njegovo življenje, brez prepirov in tožb, le v delu je našel veselje in tolažbo. Spravljen z Bogom, zatisnil je svoje trudne oči, obžalovan od vseh, ki so ga poznali, snošto-vali in ljubili. V ponedeljek, dne t. m. smo ga spremili k zadnjemu pečitku. Ob odprtem grobu se
mu govorili č. g. duh. svetovalec, Župnik slivniŠM, prekrasne besede v slovo. Vsem navzočim so se rosi-le oči. Blag spomin vrlemu možu!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Strašna nesreča, V soboto, dne 16. t. m, ob VA. uri popoldne je Šel 87 let stari, oženjeni posestnik Pavel Rihter, po domaČe Osenjak, v Rudečbregu na Skedenj, da bi nabasal krme za vole. Na Skednju je stopil predaleč ven, omahnil in padel 2/4 metra globoko. Zlomil si je vrat in bil na mestu mrtev. Zapušča mlado vdovo.
m Hoče. Dne 18. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku gdč. Pavlo MejovŠek, hčerko g. nadučitelja MejovŠka. Žalujoči rodbini naše najiskrenejše soža-Ije.
m Studenci pri Mariboru. Božičnico prirede združeni Slovenci v nedeljo, dne 24. t. m. v prostorih g. Šauperla v Studencih. Spored: Nagovor, deklamacije deklic, dvogovor, novoletno voščilo, petje, obdarovanje otrok. Začetek točno ob 2. uri popoldne.
m Kair-nica pri Mariboru. Na Štefanovo, dne 26. dec. po večernicah bodo predstavljala dekleta v gostilni pri Marinšeku igro : „Dve materi". Domačini in sosedje pridite!
m Lsnorje. Vabilo k okrožnemu zadružemu shodu, kateri se vrši dne 26. t. m. (praznik sv. Štefana) v prostor h posojilnice v Laporju. Začetek ob 3. uri popoldne. Dnevni red: Navodila za poslovanje. Razgovor o obrestni meri. Predavanje g. nadrevizorja Vlad. Pušenjaka: Načrt nove zadružne postave. Vse zadruge v konjiškem in slovenjbist-riškem okraju se poživljajo, da gotovo pošljejo k shodu vse člane na-čelstva in nadzorstva.
Ptujski ©kraj«
p Ptuj. Čeravno je okrog Ptuja „Slovenski Gospodar zelo razširjen, vendar hočemo sedaj ob božičnih praznikih in novem letu pridno agitirati za nove naročnike. Dobro bi bilo, Če bi si razdelili delo po posameznih' krajih in občinah. Mladeniči bomo storili svoje, naj nam pri tem važnem delu pomagajo tudi možje, žene in dekleta. Na delo za „Slov. Gospodarja"! — Okoliški mladenič,
p Ormož. Bil sem zadnjič po naključju zopet v Ormožu dne 8. decembra. Ta dan je bil vedno velik praznik. Toda žalibog v Ormožu in v okolici nekateri iantje ta dan zelo malo poznajo. Vsak stari in mladi je pohitel v cerkev; saj je bila tudi zelo lepa pot, samo mrzlo je bilo. Toda zdaj poslušajte, kako znajo nekateri iantje. Imel sem med pridigo in pozno sveto mašo posel v Ormožu in sem jih tedaj lahko opazoval. Svojo versko dolžnost sem že pri jutranji službi božji opravil. Torej! Veselo je zadonel glas zvonov ter vabil zemljane k službi božji. Kaj pa nekateri iantje? Ne daleč od cerkve ob oglu neke hiše pričakujejo eden drugega. Ne vem, ali so imeli se kaj važnega pogovoriti. Toda dvomim o tem. Ko sem jih natančneje pogledal, mi je bilo težko. Ubogi iantje so se tresli od mraza. To tudi ni nič nenaravnega. Ako prej človek lahko oblečen hitro gre, se še vedno nekaj zagreje, in zato ga, Če obstoji, začne zebsti,. Isto-je bilo pri naših fantih. Ko pa je pridiga že skoro minula, so se začeli mirno pogledovati in počasi pomikati proti cerkvenim vratom,, češ, glejte, zdaj pridemo ! Tudi sem z žalostjo opazil, da so nekateri fantki, ki so komaj odložili šolsko torbico, ali pa Še morajo trgati hlače po šolskih' klopeh, že nosili cigare ali cigarete v ustih. Naj bi torej večji fantje, od katerih jih je več že odložilo vojaško suknjo, ali pa jo bodo Še v kratkem poskusili, ne dajali nobenega slabega vzgleda mlajšim, ali pa jih ne bi dopuščali v svoje vrste. Fantje, naročite si za novo leto „Slov. Gospodarja" ali „Naš Dom". — Prijatelj, ki; vam dobro hoče.
p Obrež pri Središču, Potrebno se nam zdi, da poročamo o početju naših značajnih liberalcev v Ob-režu. Kakor smo pred kratkim poročali, se je vršil pri nas in izborno obnesel shod S, K. Z, na kajterem sta govorila gg. drž. posl. Brenčič in deželni poslanec Ozmec, V Obrežu pa biva gostilničar R, Rakuša, o katerem je znano, da ne živi samo od vinarjev šta-jercijanskih šnopsarjev in liberalnih možiceljnov, temveč da so tudi naši ljudje hodili pridno k njemu in mu znosili marsikateri krajcar. In oča Rakuša so bili seveda veseli. Kljub tej zavesti pa je g. Rakuša odpovedal svoje prostore za shod S. K. Z.! In vredni somišljeniki Rakuševi, obreški in središki liberalčki, so začutili sveto „narodno" dolžnost, da so priredili v nedeljo, dne 10. t. m. pri RakuŠi ,„,Častni poset". No, mi vsaj mislimo, da je bil ta poset obreškemu krčmarju Rakuši le hipno zadostilo. Zavedni okoliški pristaši S. K. Z., dobro bo, da si to zapomnimo! liberalcem in njihovim podrepnikom pa povemo topol prav po tiho na ušesa: „Prišel bo Čas, ko bo tega počenjanja zavednim kmetom preveč, tedaf pa se bo -oglasil zvon pravice. Njegov glas pa bo prav neprijetno Ščegetal. — Pride dan plačila.
p Središče. „Narodni List" umira. Ta strašni klic je prišel tudi do naših naprednjakov, katere je seveda ta misel grozno prestrašila. Pa to tudi ni kar-sibodi. Vsak človek se zanima za svoje glasilo, in tudi naši liberalci se za svoje. Ko jim je bolni „Nar. List" razodel svoje žalostno stanje, so z glavami ma-jaje ugibali, kaj jim je storiti. Pa iz te zadrege jih je spravil urednik „Nar. Lista" s tem, ko jim je Šepnil na uho: „Denar". Ta misel je ugajala vsem njegovim prijateljem ter je napolnila njihova srca z novim upanjem. Ker pa so se možje sramovali, nositi bera-ško malho na svojih ramah, so jo nadeli neki 121etni deklici, katera jim je z veselim srcem opravila ta važni posel. Njen liberalni oče si je seveda mislil, da je s tem opravil kako imenitno dobro delo, saj je hotel s tem rešiti življenje „Nar, Listu". Svetujemo jim, naj za tisti denar, ki so ga naberačili, kupijo „Nar. Listu" nagrobni spomenik, ker kdor umira, ta tudi umrje. Želimo tudi, da se isti lahko in v kratkem
času loči s tega sveta, da se ne bo mučil z dolgo boleznijo. Obenem jim svetujemo, da porabijo tisti denar, ki ga imajo vse preveč, drugikrat v boljše namene.
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Kakor lani, priredi tudi letos na Štefanovo, dne 26. decembra takoj po večernicah v društveni dvorani božično predstavo. Mladeniči uprizarjajo krasno božično igro v 2 dejanjih „Mojstra Križnika božični večer", mladenke pa šaljiv prizor „Luknja v namiznem prtu" in „Dom in tujina", vmes bo petje in de-klamacija pred razsvetljenim božičnim drevescem. Vstopnina je 60 vin. za sedež in 30 vin. za stojišča. K najobilnejšemu obisku se uljudno vabijo domačini in sosedi. Na svidenje!
p Svv Lenart pri Veliki Nedelji. Tukajšnja Mladeniška zveza priredi na Štefanovo 26. decembra po večernicah obširno gledališko igro „Ttije tički„ v šolskih prostorih. Na sporedu so tudi pozdrav, godba, potem prosta zabava v gostilni. Možje žene, fantje in dekleta, vobče vsi prijatelji poštene zabave, pridite; videli in slišali bodete nekaj koristnega in zabavnega. Vstopnina: stojišča 20 vin. sedeži 40 vin. Cisti dobiček se obrne za društvene potrebe. K obilni udeležbi vabi odbor.
ljutomerski okr».*+
1 Ljutomer. Zadnji čas imamo vendar upanje, da se enkrat ugotovi železniška zveza med Ljutomerom in Ormožem, Vršilo se je že tozadevno ogledovanje proge, in kakor pravijo odlični možje, se bo začela graditi proga prihodnje leto. Za kraje med Ormožem, Središčem in Ljutomerom bo ta železnica velikanske gospodarske važnosti.
1 liadislavci. V 52, otevilki „Nar, Lista" od dne 30, novembra nas je nam dobro znani ozkohlačni radislavski dopisnik nekoliko preveč laskavo pohvalil, rekoč, da smo se z izidom naše občinske volitve v „Slov. Gospodarju" pobahali. Mi pa resnice ne smatramo za nobeno baharijo, in ako bi se že baha-li, bi bili v tem slučaju popolnoma podobni liberalcem. Dalje pišete, da smo se pošteno potrudili; no, zakaj pa se vi niste? Toda resnici na ljubo bodi povedano, da v Radgono sploh nismo hodili po pooblastilo, ker je dotični volilec dobro vedel, da se vrši volitev dne 6, novembra, zato nam je pooblastilo že dne 2. novembra doposlal, in ker je bila volilna komisija o tem obveščena; da je z opravičenim vzrokom zadržan, je dovolila drugemu volilcu voliti namesto njega. Kar pa se tiče drugih pooblastil, nismo Vam, gospod dopisnik, nič nevoščljivi, temveč bi Vam jih bili privoščili, saj imate več Časa, sfi ž njimi ukvarjati, kakor pa kdo drugi. Celo zadevo pa ste v svojem neresničnem dopisu tako označili, kakor da bi Vi celo volitev s svojimi bistrimi političnimi očesi bili s skozi 5i0krat povekšalnim mikroskopom gledali. Zakaj pa se Vi niste udeležili volitve? Vaš glas je manjkal, zato pa je Vam Vaš dozdevni mož bil prisiljen, se s kolesom na „vse viže" potruditi za njim. Vi pa si zapomnite sledeči pregovor, da kdor ima maslo na glavi, naj ne gre na vroče solnce, če želi, da se mu ne pocedi po ušesih. Ce Še enkrat stopite s takimi grdimi neresnicami v javnost, potem Vas razkrinkamo docela, — Turjedolski,
1 Zveza prostov. gasilnih društev v ljutomerskem okraju je na svojem občnem zboru v Stročji vasi nabrala za „Slov. Stražo" K 3 35 in za Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru K 6'90. Zavednim članom „Bog plačaj".
1 Kmet. oodružuica v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 24. dec. predpoldne ob 8. uri v prostorih Kukovčeve restavracije zborovanje, pri katerem bode imel tajnik Holz poučno predavanje. Isti dan ob 2. uri popoldne se vrši zborovanje v Jureševih prostorih pri Sv. Križu.
1 Prostov. požarno društvo Šratovci-Mele, priredi na Štefanovo dne 26 t m. tombolo v prostorih g. Rosenberger v Radincih. Ker je društvo tukaj neobhodno potrebno, se vabijo vsi gg prijatelji društva, da ga po močeh podpirajo.
1 Kmet. podružnica pri Sv. Jurju ob Ščavnici priredi dne 30. decembra gospodarski shod pri Sv Jurju ob Ščavnici v šoli po rani maši. Predaval bode g Škrlec. Gospodarji in gospodinje pridite!
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. G. župan Nemec je za „^lov. Stražo" v Murščaku 12. novembra nabral 3 K na gostiji Šijanec Živio!
1 Ka:sefa. Bralno društvi« priredi na Štefanovo, 26. decembra v gostilni g. Divjaka pri Kapeli šaljivi srečrl-v v prid tukajšnjih ubogih šolskih otrok. Nastopila bode tudi zn?na godba na lok in tamburaši.
■wy	• • ¥1 * -g	•
Konjiški okraj.
k, Konjice. V zaporu se je obesil Franc Ircič iz Tokačevega. Bil je samo eno noč v zaporu in si je to tako vzel k srcu, da se je obesil.
k Kebelj. V občini Kot kebeljske župnije je bila dne 18. t. m. volitev občinskega odbora in so bili v vseh treh razredih izvoljeni katoliško-narodni možje. Pritožbe zoper občinsko volitev v Oplotnici pa na-mestništvo v Gradcu že leta in leta ne reši, menda zato ne, ker so na krmilu velike občine Nemci, pri-ložitelji pa Slovenci.
k Oplotnica. Pri svitancah dekleta lepo pojejo in ljudje zahajajo v veliki množini v cerkev, posebno, ker pri nas dosedaj še ni bilo snega. Oplotniški „coklpurgarji" so že ustanovili plesni tečaj, kateri se vrši vsako sredo zvečer v neki gostilni. Glavna prireditelja taistega sta neki učitelj in neki tukajšnji o-brtnik. Plesni tečaj obiskuje baje nekaj žen in pa nekaj gospodičen, ki so se že precej pomaknile v starost. Veseli pa nas, da imajo mlada dekleta toliko resnosti, da se v adventnem času za te reči ne brigajo.
k Konjice. Fantje in dekleta 8e pripravljajo za neke igre, ki se bodo predstavljale dne 31. decembra popoldne.
k Konjice, Zahvala. Županstvo okolica Konjice izreka tem potom svojemu blagemu in visok' častitemu arhidijakonu gospodu Francu Hrasteli, nadžupniku v Konjicah za ubožce darovanih 100 K, povodom poklonitve častne diplome ob imenovanju častnim občanom, najiskre-nejšo zahvalo. Občinski odbor okolica Konjice. Potnik, župan.
Slovenjgraški okraj«
s Slov. Gradec. Zelo potrebno bi bilo, da bi se v Slov. Gradcu ali kje v soseščini vršil kak večji shod. Nam kmetom bi bilo treba pojasniti, kako nastopajo proti nam v državnem zboru socialni demokratje,
liberalci in Nemci, Upamo, da bo naš poslanec ustregel naši želji. — Hribovec.
s Topolšica. Žalosten Čin je izvršil naš župan Stevl. Pred sodnijo je spravil blagega in požrtvovalnega župnika iz Zavodnjega, Češ, da se Čuti razžaljenega na Časti, ker je isti na volilnem shodu rekel: Sedaj agitira proti prof. VerstovŠeku s tem, da ni bilo podpore po lanski toči, a se kot župan ni nanj obrnil. Spominjamo se, kako sramotilno je pisal „Nar. List" po prvi obravnavi i.n s škodoželjnim veseljem končal, „kako bo moral isti poravnati vse stroške, ki ne bodo mali", dasiravno je bil prijavljen priziv, pri katerem je bil potem toženec popolnoma oproščen. Mi nismo tako hudobni in škodoželjni, da bi privoščili sedaj Stevlnu velike stroške obeh obravnav. Ali mu bosta sedaj pomagala plačevati učitelja Košutnik in Smolnikar? Skoda prej dobrega in uglednega moža, katerega pa zadeva sedaj udarec za udarcem, odkar se je z vso gorečnostjo vdinjal liberalni stranki.
s Skale pri Velenju. Dne 17. t. m smo se zopet zbrali krščanski delavci-rudarji v sobi strokovne zveze, da se posvetujemo o naši J. S. Z., , kako je treba skrbeti, da se kmalu razširi med kmete, med hlapce, dekle, rokodelce, obrtnike, sploh med vse slovensko kmečko in delavsko ljudstvo Jugoslovanska strokovna zveza. Zasluži, da se razširi "in da bi jo povsod spoznali, ne samo rudarji. Nobeden ne ve, kje ga Čaka nesreča, bolezen ali celo tudi brezposelnost. Naša J. S, Z. hoče biti vsem pomočnica v bolezni in raznih nezgodah, da nam daje podporo. Misliti si moramo takega človeka, ki komaj toliko zasluži, da preživi sam sebe in svojo rodbino, kakšen siromak je, če zboli ali se ponesreči, pa nima od nikoder nobene podpore, vsaj za največjo silo. V takih razmerah pa bo naša zveza vsakemu lahko velika prijateljica. Da je pa naša J, S. Z. res prva pomočnica v vseh nesrečah in tudi v slučajni brezposelnosti, .lahko mi sami delavci splošno dokažemo. Naš rudnik je prenehal z delom, ker se je neki stroj pokvaril; od 16. novembra do 5, decembra je le malokdo opravljal delo v rudniku. Za ta Čas brez dela smo dobili tisti delavci, ki smo pri naši J, S, Z., sledečo podporo: A. Zaje za 13 dni 13 K; F. Oštir za 9 dni 9 K;A. Skru-ba za 9 dni 9> K; A. Repnik za 10 dni 10 K; F* Krajnc za 15 dni 15 K; A, Selcer za 12 dni 12 K; Ji Weber za čas bolezni za 49 dni 49K; A. Škruba za 18 dni 18 K. To podporo smo dobili že v teku dveh mesecev. Te Številke vam dovolj jasno govore, da pristopite brez izjeme, brez razlike stanu vsi k tej zvezi. Člani se sprejmejo vsakp nedeljo po sv. opravilu v sobi strokovne zveze. Razredov je 5; vsak si lahko sam izbere katerega hoče. V prvi razred se plača na mesec 64 vin. in dobi na dan 50 vin.; v drugi razred 88 vin. in dobi na dan 75 vin,; v tretji razred 1 K 12 vin. in dobi na dan 1 K; v četrti razred 1 K 76 vin. in dobi na dan 1 K 50 vin.; v V, razred 2 K 36 vin. in dobi na dan 2 K, Daje se podpora tudi ženam porodnicam, posmrtnina in podpora za preseljevanje. Mi delavci smo seveda vsi l6"v III. razredu, ker ga najlažje tudi plačujemo. Omeniti moramo, da je treba biti pri tej zvezi samo Šest mesecev, da ima pravico do podpore. Kdor je že eno leto v zvezi, dobi, Če umrje, 40 kron za pogrebne stroške. Toliko v vednost o naši zvezi. Natančnejše podatke pa dobi vsak član, ko pristopi k zvezi.
s Št. Janž na Vinski gori. Dne 13. t. m. se je vršila pri nas volitev novih cerkvenih ključarjev. Izvoljena sta bila moža pravega katoliškega mišljenja in zavedna Slovenca: gg. Martin Zaje in Franc Leve. Čestitamo!
s Muta. V slovenski šoli se je vršil v nedeljo, dne 17. t. m. lep shod; bilo je okrog 100 zborovalcev. Državni in deželni poslanec dr, Verstovšek je obravnaval v svojem govoru vse važnejše dogodke zadnjega časa in razkrinkal delo naših narodnih nasprotnikov. Poslancu se je izreklo zaupanje. Shodu je predsedoval posestnik Lavko.
s Remšnik. Hud boj smo imeli preteceni četrtek na Remšniku, Vršila se je volitev občinskega odbora. Marenberški lutrovci in domaČi nasprotniki so napeli vse sile, da bi zmagali. A ni se jim posrečilo. Po hudem, trdem boju z drznimi nasprotniki so zmagali pošteni katoliški in slovenski možje v III. in I. razredu popolnoma, v II. pa deloma. Odpadniki-ja-ničarji so kar sikali jeze in stresali na oduren način svojo jezico nad našimi volilci in agitatorji. Hvala Bogu, Remšnik je ostal naš. Slava- zavednim možem, ki so marenberškim lutrovcem in domačim janicarjem tako korajžo odkupili,
s M -renberfl Naša mladeniška zveza priredi na sveto noč, t. j dne 24. grudna ob 10. zvečer pri Sv, Janezu v cerkveni hiši, božični večer. Igrala se bode nalašč za sv. večer zložena, igra „Božični večer mojstra Križnika" in po igri pa bodo polnočnice, zato vabimo vse od bližu in daleč, da prid jo v cerkveno bišo in se prepričajo, d» še mi fantje nismo zaspali v narodnem oziru. Torej na sveto noč vsi k Sv. Janezu. Vstopuina prosta.
Celjski okraj.
c Celje. Slovenska Straža je naklonila otrokom celjskih Šol za Božič velikodušen dar 200 K, Za bo-žičnico dečkov okoliške šole je podarila Katoliškemu podpornemu društvu 100 K, in ravno toliko je dobilo od Slovenske Straže vodstvo zasebne dekliške šole za božičnico deklet. Bodi na tem mestu za ta dar izrečena najprisrčnejša zalivala našemu vrlemu obrambnemu društvu.
c Celje. Umrl je najstarejši celjski meščan Jakob Mastnak. Star je bil 97 let. — Dr. Božič je kupil hišo Praunseisovih dedičev.
Sv. Jurij ob juž, žel. Socialni demokratje in liberalci imajo navado, da netijo med svojimi vrstami nezadovoljnost in da hujskajo zoper druge stanove in stranke. Naši voditelji pa gredo med ljudstvo, da ga pouče o vzrokih nezdravih razmer, od katerih ima škodo kmet, ki je temelj države, opozarjajo jih na dovoljena sredstva, s katerimi se da za prvo silo odpomoei, dokler se v postavodaji kaka trda določba ne zboljša. Tako smo sprejeli zadnjo nedeljo z zanimanjem pouk, na gospodarskem shodu, ki ga je priredil poslanec PiŠek. G. Žebot je opisal uspešno delovanje zadruge za vnovčevanje živine posebno sedaj v tej hudi krizi, ko so sejmi zaprti; v 277 slučajih je posredovala med kmeti in odjemalci. Osvetlil je krivično očitanje nasprotnikov, da dela kmet draginjo svojim pridelkom. Drugi govornik " g. dr. Leskovar nam je govoril o davkih. Povedal je, kako nastane potreba vedno večjih davkov v državnem gospodarstvu; kje se Se bo le vzelo pokritje za milijone, ki misli vlada ž njimi podkupiti Cehe, Poljake in Nemce? Davki so direktni, ki jih vsak Čuti, ko jih naravnost plačuje, in indirektni, katerim se Človek nevede podvrže, ko uporablja in kupuje tako prometno blago, ki je davku podvrženo. Za uboge je krivično zlasti to, da za sol v isti visočini prispevajo državi davek z bogatini. Vse je drago, ker je vse obdačeno, Poslušalci so posebno strmeli, ko je prišel govor o osebno-dohodninskem davku, spoznali so, da je razun drugih obžalovanja vrednih okoliščin v naši fari bila včasih le nevednost kriva, da dosedaj tega davka niso mogli odvaliti. Ker je znani bivši župan Urlep delal neumestne medklice, ga je predsednik, zborovanja, poslanec PiŠek, poklical k redu. Kako duhovite medklice je delal ta mož, v dokaz samo ta slučaj: Ko je dr.. Leskovar omenil, da na Angleškem sladkor ni ob-dačen, je ta mož rekel: Zato, ker tam nimajo poslancev. Vsak Šolar skoro ve, da je Angleška prva ustavna drŽava in imajo najstarejši državni zbor; in sedanji poslanci, Četudi je katoliška vera v manjšini, privoščijo isti bolj svobodni razvoj, kakor naši svobo-oomiselci doma. Hvaležni smo gg.. govornikom iz srca za njihovo požrtvovalnost.
c Sladka gora. V 53. Številki „Slov. Gospodarja" čitam dopis s Sladke gore, kjer naglaša dopisnik med drugim tudi to: 16., december naj bo priča, da so na Sladki gori možje, ki ne pustijo, da bi iih dalje tlačili razni privandranci. In res, dne 16, decembra je bil dan zmage po štiriletnem boju z nagimi prikritimi in neprikritimi nasprotniki. Kljub silnemu pritisku od nasprotne strani, ki nam je povzročila že veliko gorja, so stali naši možje trdni kot skala ter si izvolili za župana najodličnejšega moža, ki bo gotovo posvetil svoje moči v blagor občine! Silno je za-hreŠČalo, ko se je podrl prejšnji županski stolec, ker so liberalci v svoji otročji domišljiji Še vedno upali na zmago. Pa prišlo je za. nje plačilo. Živela Slov. kmečka zveza,
c Sladka gora. Dne 16, decembra je bila volitev novega župana in treh svetovalcev. Za župana je bil izvoljen pristaš Kmečke zveze, velespoštovani g. Franc Buser, za prvega svetovalca g. Franc Rupnik, za drugega g. Stefan Skale, oba ugledna moža; mesto tretjega svetovalca se je podarilo dosedanjemu županu, da bo lažje prebolel izgubo županske Časti.
c Sv. Ema. Dne 14. grudna je umrla pri Sv. Emi blaga žena Marija Harinski v 77. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi župljanov in sorodnikov tudi iz oddaljenih krajev. Po njej žalujejo njeni številni dobri otroci, vnuki, sorodniki in znanci. Naj počiva v miru!
Nova Cerkev. Redko kedaj zaide kak dopi^ od nas v predale Vašega lista. Temu se ne bodete nič čudili, ker gospod urednik sami iz lastne izkušnje veste, da se Novocerkovčani prištevamo celjski stranki Kukovčevih narodnjakov. Pri državnozborskih volitvah je kljub naši zavednosti dobil ta preklicani dr. Korošec več glasov nego Roblek; vendar pa mi še vedno v Robleka bolj verujemo, ker nam gospodje iz Celja tako narekujejo. Toda to so že stare reči; pa nekaj novega! Pri občinskih volitvah smo verni pristaši ..Narodnega Lista" in „Štajerca" zmagali v vseh treh1 volilnih razredih. To Vam je bilo veselje! Pri tej zrnati je imel dosti zaslug naš g. župan. Iz same hvaležnosti ga hočemo v kratkem počastiti s tem, da ga izvolimo Častnim občanom. Kadar se bo to zgodilo, Vam poročamo kaj več o tem. — Kakor Vam je že znano, imamo pri nas tudi novi „Feuerwehr". Tudi ta času primerno napreduje. Zdaj smo si omislili nova pokrivala. En gospod, ki se zastopi malo bolj na nemško, je Šel v nemški Gradec ponje, da bi pod njimi tudi naša, sicer čisto slovenska lica, malo bolj nemško izgledala. Iz velikega spoštovanja do njili jih nosimo le ob nedeljah, ko hodimo po vasi gor in dol. Pa ti nazadnjaški volilci KorošČeve sltranke nas še takrat nočejo občudovati, ko imajo vendar ob nedeljah časa dovolj za to. Ti ljudje so res samo za jezo na svetu. Skoro bi bil pa najvažnejše pozabil. Zdaj bode skoro prišel veseli predpust, v katerem se vsak rad malo poveseli. Krčmarji zato ravno ob tem času radi prirejajo raznovrstne veselice in plese. Ali plesa pa brez muzike ni. Tudi v tem oziru smo pri nas dobro preskrbljeni. Pred dobrim pol letom se je pri nas ustanovila godba prostovoljnih muzikantov. Že pri svojem prvem nastopu so pokazali svoje zmožnosti v toliki meri, da je vse reklo: no, kaj takega pa svet še ni videl. Svojo umetnost pa proizvajajo ti mu-zikanti izključno le pri večernih zabavah, in še te-
daj le v temi, iz same ponižnosti, da ne bi kdo imenitnih osebt ki so udeležene pri godbi, spoznal. Godala te godbe obstojijo iz vedno suhih grl, starih loncev in še drugega kuhinjskega orodja. Zato pa je e-dino ta godba v stanu, razveseljevati svoje goste brezplačno, No, Če jim da kdo kaj mokrega, se seveda ne branijo, pa tudi mokrote ne ljubijo preveč, posebno tiste ne, ki so jo zadnjikrat kar cel škaf dobili. Ce bi pa kdo imel morebiti kak inštrument za popraviti, smo vam pripravljeni priporočiti v ta namen moža, ki to prav dobro in po najnižji ceni oskrbi.
c Nova Cerkev. Pri zadnjih volitvah v tukajšnji krajni šolski svet so liberalni občinski odborniki posebno pokazali vnemo za dobro stvar s tem, da so može, ki so žrtvovali mnogo Časa in truda ob priliki stavljenja nove šole, izrinili, ker so se hudo pregrešili s tem, da nočejo tako plesati, kakor bi nekateri gospodje radi. Pa tisto luknjo, od koder prihaja ta nevarna sapa, bomo še tudi zataknili.
c Nova Cerkev. SoČki graščak Adolf Trentle je prodal graščino nekemu DunajČanu. Imel jo je komaj eno leto. Barantija je barantija.
c Nova Cerkev. Pri trgovcu Al. Sauperl se pije šnops, s katerim se pa nasrkajo ljudje tudi neslovenskega, nekrščanskega mišljenja. V tej prodajalni se tudi večkrat slišijo psovke na kmečki stan. Za danes naj to kratko in resnično poročilo zadostuje.
c Od Savinje. Ponudba. Trideset srebrnikov zasluži dopisnik „Nar. Lista" Štev. 51 dne 23. nov., kateri mi pove, s katerim odlokom sejnega sklepa se je vzdrževanje okrajne ceste od Rajnekerja do Rečice meni poverilo in mi dokaže, da sem pustil jaz na-voziti na cesto debelo kamenje iz grobelj pri sosednjih njivah, tako debelo, da je bil ves vozni promet za več Časa v naš trg popolnoma ustavljen. To in tudi vse druge budalosti so laž, edino za nizkotnega, zakotnega obrekovalca ne, ki se malokdaj vozi in mu naša Čista Rečica ni k srcu zrastla. Da je grundi-ranje z bolj debelim kamenjem, od katerega je podjetnik Šote posestnik Ivan Poznič, oddal 27 trug brezplačno, na popravila željnih okrajnih cestah edino pravilno, o tem se z dopisnikom ne bom prerekal, ker mu sodba pač nikdar ne bo pristojala. Čevljar naj ostane pri svojem kopitu, — Rečica, dne 17. dec.
1911.--Anton TurnŠek,
c Nazarje. V daljni Ameriki se je ponesrečil in bil takoj mrtev naš tukajšnji rojak 28 let stari Janez Breznik iz Žlabra. Skoda za mlado življenje, ki si je šlo iskat nove sreče v novi svet, ko mu je bila ista doma pri skrbnih stariših na ponudbo. Očetu in materi naše sožalje.
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu, Zadnji „N. List" zopet prinaša kar pol ducata dopisov iz Nove Štifte, v katerih laži in podlega obrekovanja kar mrgoli. V tem so liberalci res pravi mojstri in jih tudi najbolj obrekljiva klepetulja ne prekosi. Ravnajo se zvesto po geslu: Obrekuj in laži kar moreš, zmiraj kaj ostane. Liberalcem je to menda ravno tako prirojeno, kot glodalcem glodanje. Zajcu ali podgani n. pr. če si zob z glodanjem zmirom ne brusita, isti tako dolgi zrastejo, da ne more več gobca skup stisniti. Pa tudi našim liberalcem, Če bi si zmirom jezika ob kom ne brusili, bi jim tudi tako zrastel, da bi se jim po kolenih opletal. Bi bilo kaj zanimivo, tako dolgojezic-no pošast pogledati. Sicer pa k vsem dopisom „Nar. Lista" kličem: pamet, pamet, kje si!?
c Polzela. (V pojasnilo, ne v obrambo.) Prišel sem s svojimi prejšnjimi prijatelji navskriž. in ti so začeli v „Nar. Listu" proti meni gonjo, ki je vsakega resnega lista, kakor tudi resne stranke, nevredna. Povod jim je dala neka gostilniška šala. Lansko leto baje ni bila enkrat moja obleka popolnoma v redu, letos pa sem dal neki nori, stari beračici 20 vin., iz katerih so naredili moji nasprotniki svetle kroni-ce ter mi podtaknili poseben namen, dejanja me niti ne doižijo. Poiskal sem si sodnijsko zadoščenje. Moj nasprotnik g. Cizel je moral, da se izogne zaporu, vse žaljive trditve kot popolnoma neutemeljene preklicati in obžalovati ter izjaviti, da nima nobenega povoda, me dolžiti česar nenravnega ali nespodobnega. Prevzel je tudi poravnavo vseh stroškov. Ta izjava, podpisana od g. Cizel in mene, se nahaja pri dotičnem sodnijskem aktu. Ko so moji nasprotniki pred sodnijo pogoreli, se še lovijo za nekatere nasprotujoče si besede neke nore beračice, ki je sama priznala, da je bila že eno leto v norišnici, in katere sodnik niti ni zaprisegel, ker je vsak videl, da ni pri pravi pameti. Da je ta oseba tudi slabe preteklosti, se je Šele pri sodniji izvedelo. Sedaj pa Še nekaj besed o politični poštenosti. Povem svojim nasprotnikom, da ne zamenjam svoje z vašo. Uredništvo „Nar. Lista" me imenuje v zadnji Številki (tipičnega?) hinavca in trdi, da sem ob Času volitve pisal, da delam za Nar. stranko, v resnici pa sem delal nasprotno, in da sem pri okr. šol. svetu izjavil, da so to gonjo proti meni uprizorili moji politični nasprotniki od Narodne stranke. Jaz pa trdim, da je tozadevna trditev nesramna laž in pisec te trditve tedaj v tej zadevi lažnik in ob-rekovalec. Ce se pa gospodje ne operete sodnijskim potom teh nelepih priimkov, tedaj se pač v bodoče ne morete imenovati resnicoljubne in vam res ni treba več nobenih popravkov pošiljati. Kar pa trdim, tudi lahko dokažem. Pri okr. šolskem svetu sem izjavil, da sem prišel vsled kolegijalne požrtvovalnosti v o-sebno nasprotstvo z D. C., in da me je ta kot glavni agitator Narodne stranke začel napadati kot ^klerikalnega" somišljenika, ker se 'nisem hotel podati v hrupno agitacijo. Za resničnost te izpovedbe jamči moja pismena izjava pri okr. šolskem svetu. Stojim nadalje na stališču, da je učitelj v prvi vrsti učitelj,
in da mora imeti kot tak zaupanje vseh starišev, naj-sibodi katerekoli politične stranke. . 'To zaupanje pa izgubi, ako se poda v hrupno agitacijo za kako stranko, volitve po lastnem prepričanju mu pač nikdo ne bo zameril. Pripomnim, da govorim o razmerah na Polzeli, mogoče drugod ni tako. Sklenil sem torej, se agitacije vzdržati. Prosil me je pa nek ugleden Rob-lekov osebni prijatelj, da bi skusil na gotove osebe v smislu Roblekove kandidature vplivati, in to sem tudi storil. Priče so gg. Dolinar, Rauscher, Rupnik, Vo-dopiutz, F. Jelen. Trditev o nasprotnem delovanju je pač laž. Poživljam vas, dragi Polzelani, tukaj javno, oglasite se, Če sem katerega nagovarjal, naj voli g. dr. Korošca. Ce se le eden zglasi, potem naj pade beseda „lažnik" na mojo glavo. To pa ni mogoče, ker nobenega ni. Kje je tedaj politična nepoštenost ali hinavstvo? Res je nadalje, da. bom izročil to zadevo u-citeljski organizaciji v pregled, kakor hitro mi bo mogoče. Opozoril sem svoj čas „Nar. List", da napadi na mojo osebo izvirajo iz osebnega sovraštva, o-pozoril sem na to tudi svojega ožjega rojaka, dr. Ku-kovca, pa vse zastonj! Zato sem omenjenemu gospodu kot predsedniku Narodne stranke v začetku avgusta t. 1. tudi javil svoj izstop iz Narodne stranke. Moji nasprojtniki so me tudi dolžili, da sem jih napadal v „Slov. Gospodarju". Izjavljam zdaj tukaj Še enkrat, da nisem do sedanjega trenotka ne v „Slov. Gospodarju", ne v „Straži" nikogar napadal ter nisem bil s kakimi napadi v nobeni zvezi. Na to polje vam tudi v bocloce ne maram slediti, ker imam toliko koraj-že, da povem vsakemu v obraz, kar mu gre.
I	Pet. Lapornik, učitelj.
o Garpjigrail Bralno društvo v Gornjemgradu priredi 26 dec. t. 1. ob pol 3. uri popoldne v župnijskih prostorih igro: „Junaška deklica", drama v petih dejanjih, s pozdravom in tamburanjem. Vstopnina po navadi.
c Nt v» cerkev. Dekleta kat. bral. društva bodo priredila na Štefanovo, dne 26, t, m. v bralni sobi po večen,icah gledališko predstavo „Oh ta Polona" s petjem
c Poheia v S v. doli' :. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da se nameravana uprizoritev otroške čar. igre „Palčki" ne vrši na Štefanovo kakor smo zadnjič p ročali. Božičnica z obdarovanjem otrok se vrši na dan nedolžnih otročičev takoj opoldne, ker sicer otroci, ki so daleč, pred nočjo ne dosežejo doma.
c KatoIHko m-dporno druičvi v Celju priredi v nedeljo, 24. t. m. popoldne ob 3. uri božičnico v vrtni dvorani hotela „Pri belsm volu". Obdarovanih bo okoli 7<i ubogih dečkov iz okoliške deške šole. Dekleta čč. šolskih sester bodo pela in proizvajala štiri mične igrice. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Z bik*, /.ah ala. Blagi šolski dobr tnik g. Simon Štrenkl, učit. v pok. in posestnik na Tinjskem, vplačal je za uboge šolarje kot božično darilo 20 K, letos ustanovljenemu društ u za varstvo in oskrbo otrok v šmarskem sodnem okraju pa je v isti namen poslalo raznovrstno obleko. Za te darove se tem potom najiskreneje zahvaljuje šolsko, vodstvo in kraj. šol. svet Zibika. Fr. Smole, 1. r. načelnik in župan,. Jos. Purkhart, 1, r. nad učitelj.
c Ljubno. Bralno društvo na Ljubnem priredi na praznik sv. Štefana, 26 dec gledališko predstavo ob 3, uri popoldne v prostorih stare šole. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor
c Gsl'cija „K izobrazbi, k organizacijam! Tako nas kličejo naši voditelji in prav je tako, saj brez izobrazbe in napredovanja v sedanjem času ni več izhajati. Vse napreduje ter se iz, brazuje in stem moromo tudi mi Galičani računiti. No, pa hvala Boga to tudi uvideva naše ljudstvo, posebno pri nas mladeniči; a želeti bi tudi bilo, da bi se tudi mladenke zavzele zato. In to pa lahko storijo na občnem zboru našega Slov. kat. kmftij. izobraževaluega društva na Štefanovo po veeernicah, ki se vrši v šoli z zanimivim sporedom. Na občnem, zboru bo med drugim tudi govor, vpisovanje udov in volitev novega odbora. Ker je naše izobraževalno društvo velikega pomena za našo župnijo, je želeti, da je udeležba tega občnega zbora volika.
c Petrovče. Dne 20. t. m na praznik sv. Štefana bodo naši vrli fanti priredili božično igro: „Na betlehemskih poljanah" v treh dejanjih, med katero bodo s .'irali petrovški tamburaši. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
c Sv. FrjnČUek na Stražah. Kat. bralno in izobraževalno društvo priredi dae 3l. decembra t. 1. ob pol 3. uri popoldan v gostilni pri .Martinovcu' gledališki predstavi „Mojstra Križnika božični večer" in . Eno uro doktor" burka v onem dejanju. Na vsporedu je tudi govor in petje Predstava se ponovi na daa 7. januarja 1912 ob isti uri in z istim vsporedom. čisti dobiček je namenjen za napravo društvenega doma.
c Marija Hazaret. Naše si kat izobraževalno drušivo prired> na Štefanovo, 26 decembra 1911 veselico s petjem in igro „Repoštev".
'Brežiški okraj.
b Brežice. Na kranjski strani imajo skoro v vsaki hiši naročenega „Domoljuba". Kako pa na štajerski okrog Brežic, Dobove, ArtiČ, Kapel, Pišec itd.? Vi mnogih hišah manjka še „Slov. Gospodar". Redke so pa tudi gostilne in trgovine, kjer bi bil naš list na razpolago. Zaupniki Kmečke zveze na delo! Razširjenje katoliških listov je pravo apostolsko delo, zatorej porabimo vsako priliko, da dobimo za „Slovenskega Gospodarja" kaj novih naročnikov,
b Rajlienfourg. Tolikega napredovanja v Marijini družbi mladenk pač nismo pričakovali. Dne 8. decembra je namreč 84 novink stopilo pod Marijino zastavo. Častno število! Vodnik Marijine kongrega-cije, preč. g. Jožef Tratnik, je v svojem govoru neu glašal, da je iz srca vesel tolikega navdušenja za družbo, pa tudi cela fara se je radovala take slovesnosti. Gotovo .smemo reči, da nam že zdaj lurška Marija deli svoje milosti in njen duh veje nad našo župnijo.
b Pod ¿reda. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi na Štefanovo po večeruicab zelo zanimivo predstavo „Prisiljen stan je zaničevan" z deMamao.ijami in petjem. Prijatelji poštene zabavo vabimo vas, pridite domačini in sosedje, ne bo vam žal.
b K;)i|onska kciel. podružn ea priredi v nedeljo dne 24. grudna t. 1. ob 10. uri dopoldne poučn i zborovanje v šoli na Pečicah i ad Podsredo. Predava kmet. potovalni učitelj g G ričan. Sprejemalo se bo nove ude in pobirali se bo udnina za leto 1913.
b Rajheobug. Kaše izobraževalno društvo priredi na Štefanov, ob 8 uri popoldne v novi kaplaniji predstavo z dvem* igrama: „Fabi-jola in Neža" iu „Oj ta Pol na"
Najnovejše.
Državni zbor. Včeraj, dne 20. t. m, je bila zadnja seja državnega zbora pred Novim letom. V tej seji je govoril naš poslanec R o Š k a r , ki je razprav-
ljal o bedi kmečkega ljudstva na Spodnjem Štajerskem. Pritoževal se je, da se prošnje za razne podpore tako počasi rešujejo, ali pa se sploh ne rešuje-je. Minister Heinold je odgovarjal na razne interpela^-eije, na kar je predsednik Sylvester, želeČ poslancem vesele praznike, zaključil sejo. S tem je zasedanje državnega zbora prekinjeno.. Prihodnja seja se bo poslancem pismeno naznanila.
Vzho&no-štajorska železnica. Poslanci S. K. Z. prizadetih okrajev so dne 19.. t. m. v železniškem ministrstvu posredovali, da se pripravljalna dela pospešijo. Ministrstvo je obljubilo, da se obhod trase Rogatec-Brežice-Novo mesto v kratkem izvrši in so deželne politične oblasti že dobile dotična naročila. Glede proge Purkla-St. Lenart-Ptuj (Rogatec) bi bilo treba že podrobni načrt izdelati; ker pa je združeno s tem mnogo izdatkov, se morajo preje merodajni faktorji (posebno dežela!) odloČiti za to progo proti progi Radgona-Ptuj, ki bo po gradnji proge Ljutomer-Ormož stopila v ozadje. Tudi bo treba merodajne faktorje v deželi zainteresirati za prvo progo. Vse te proge se imajo graditi kot lokalne železnice; saj ministrstvo smatra izpolnjenje teh prog v glavno železnico kot zadevo bodočnosti. Slovenski poslanci Ro-škar, Jankovie, BenkoviČ in Brenčič so zopet opozarjali na veliko važnost te proge in zahtevali, da se stvar nujno obravnava. Pridružil se jim je tudi nemški poslanec cir. Potzinger.
Šoštanj. Jugoslovanska strokovna zveza vabi na zelo važen poučen sestanek v nedeljo, dne 24. dec. popoldne ob 3. uri v sobi strokovne zveze. Kmetje, delavci, rokodelci, posli in sploh vsi, ki se trudite z delom svojih rok za vsakdanji kruh, in vsi, ki trpite na pomanjkanju zaslužka, pridite vsi na sestanek. Gre se za vaše vsakdanje koristi. Nikdo naj ne zamudi tega važnega sestanka, posebno delavci in delavke ne! Ta dan se bodo sprejemali tudi Člani, kateri želijo Še na novo pristopiti k Jugoslovanski strokovni zvezi. Govori zastopnik J. S. Z., Vekoslav Zaje iz Skal.
Slov. Bistrica. NlaŠe katoliško politično društvo ima na Štefanovo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne javno zborovanje v hotelu „Avstrija." Poročali bodo gospodje poslanci. Možje in mladeniči, pridite številno!
Sv. Jurij ob Taboru. Ker ]e poslanec dr. Korošec radi pogajanj v Gradcu in zasedanja delegacij zadržan, se nameravani shod na Janževo dne 27. t. m. nebovršil.
Sv. Boifenk v Slov. gor. Gledališka predstava se ne bo vršila na Silvestrovo, pač pa dne 7. januarja prih. leta.
Politično društvo za laški okraj ima na Štefanovo dne 2t3. t. m. popoldne po večernicah svoj letni občni zbor v Laškem v pivnici.
St. Vid na Planini. Na praznik Sv. Štefana popoldne ob 3. uri priredi v prostorih tukajšnje ljudske Šole naša Marijina družba mladeničev in deklet zabaven in obenem poučljiv večer. Predstavljali se bo-bta dve gledališki igri. Prijazno vabimo domače žup-ljane, pa tudi prijatelje iz sosednjih župnij k obilni udeležbi.
Sv. Rupert pri Gomilskem, Na Novega leta dan ob '/23. uri popoldne se vrši veselica v prid stavbi nove župne cerkve v Gomilskem.
Ljubljana. Za župana je bil v ponedeljek, dne 18. t. m,, izvoljen liberalec dr, Tavčar. Z.naČilno je za slabost „napredne" stranke, da je moral v svrho izvolitve tudi sam sebi dati glas.
Maribor. Podružnici. Si< v Straž« priredi povodom svojega občnega zbrra n» Silvestrovo zce?er zabavni veer z zanimivim t sporedom v dvoraai dela, sktjga društva Flossergasse 4
Kmst:jsVo bralno društvo v Gornji Radg r.i priredi na Štefanovo, dne 26. decembra t. 1. tombolo v gostilniških prostorih g. J. Osojnik-a v Gornji Radgoni. Zafetek točno oh ti uri zvečer. Tudi pevci bodo pod i.ods om novega g. organista ztpeli par pesmic.
Italijansko—turška vojska«
Kake večje bitke zadnji Čas ni bilo na tripoli-tanskem bojišču. Turki in Arabci so se umaknili nazaj in z manjšimi vpadi vznemirjajo Lahe. Da pride pri tem mnogokrat do zelo krvavih bojev, je umevno. Italijani skušajo vsak večji poraz zakriti, nasprotno pa, Če zapode kakih 10 Turkov v beg, isto število pomnože po 10- ali celo po lOOkrat in trobijo v svet o velikanski zmagi. Tudi se poslužujejo Italijani prepovedanih bojnih sredstev. Poroča se, da Itar-lijani streljajo večkrat s takozvanimi „dum-dum" kroglami. Te krogle so zastrupljene in tisti, ki je le od drobnega kosca te krogle zadet, umrje, 'če ne radi rane, pa radi zastrupljenja. Mednarodne postave, posebno določila o vojski, strogo prepoved/jejo rabo teli krogel pri vojskovanju. A kaj se zm&ni Lah za te določbe!" Turki zahtevajo, da velevlasti radi rabe teh' strupenih krogel Lahe kaznujejo.
O italijanskem vojnem brodovju ni ničesar slišati. Gotovo jezi Lahe, ker niso smeli vdreti v Dar-danele.
Močno se zadnje dni zatrjuje, da bo prišlo v kratkem do miru. Mirovna pogajanja naj bi se začela po Božiču. Vidi se, da so se Lahi in Turki naveličali krvoprelitja.
Iz celega sveta»
Največje mesto sveta je bilo doslej London. Od slej pa je dobil prvenstvo Novi jork, ki ima že 4 milijone 766.883 prebivalcev, London pa je ostal zadaj z 4,522,961 ljudmi. Toda tudi Novi jork ne bo dolgo
prvačil, k.er ga bo kmalu prekosilo mesto Cikaga. Sicer pa bodo najbrže največje mesto sveta imeli v nekaj desetletjih Kitajci.
Kaj se vse pripeti na poŠti. Nekemu dunajskemu listu poroča neki Seliger, kako je skušal poŠto. Na Dunaju je dal na poŠto dopisnico, na katero je namesto naslova nalepil sliko svoje matere v Lincu. Na drugi strani je bila slika dela mesta Linca, Eno hišo je začrtal ter pripisal namesto naslova: „Tej gospe} v 'tem mestu". Dopisnica je prišla v istini na označeni naslov. Pošta sicer ni bila dolžna, oddati te dopisnice, vendar je pa napravila to uslugo.
8eto Je tukaj
^e p©sabite na naročnino!
Poročilo e sejma getefe smae v Gruden,
dne 14. dec, 1911.
Prignalo se je 152 volov, 61 bikov, 156 krav. Cene za 100 kg žive teže:Lepi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 86 do 94, suhi 76 do 84, biki 70 do 88, lepb pitane krave 72 do 82, srednjedebele 54 do 70, suhe 46 do 52 K. Tendenca: Pripeljalo se je 88 komadov manj kot prejšni teden Cene neizpremenjene. Promet slab.
Na svinjski sejem se je pripeljalo 3818 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 112 do 126 K. Cene večinoma nazadujejo. Tudi cene na Dunaju z»lo pj.ds.jo.
Vprašanja in ponudbe.
(Le članom Osrednje zadruge se na tem mestu razglaša brezplačno Kdor želi pristopiti kot član, naj se priglasi pri Osrednji zadrugi v Mariboru, Koroška cesta 5.
Na proda|: Neki naš član v konjiški župniji 1 par srednje rojenih volov, stari 5 let, težki. 1200 kg, črnolisasti, sposobni za vprego ali za pitanje. — Vauhnik AuguštiD, posestnik v Smiklavžu, p. Hoče, 1 bika marijadvorske pasme, 2 leti starega, licenciranega, je dober plemenjak; cena 800 K. 1 par volov, lisaste barve loOo kg težki, ; ri-pravnih za vprego. Cena 1000 K. Gašpar Lampreht, Kumen, Sv. Lovrenc nad Mariborom, črno kobilo brez vsake hibe, 12 let stara, dobra za tekanje, 16 pesti visoka, cena 600 kron. V Orehovi vasi pri Mariboru več bikov plemenjakov; nasl.ve pove gospod Anton Lobnik, posestnik v Orehovi vasi.
Ustnica uredništva.
Racli Tiomanjkanja prostora so izostali dopisi: Vransko Sv Juri, Teharje, Arja vas, Vid, Nova otifta, Sv. Urban, Drsgovič, Pekel. Sv. Anton i o dragi. D ptsnike prosimo kratkih poroči!.
Prostovoljna prodaja.
Dne 23. grudna t. 1. se vrši ob 9. uri dopoldne v neposredni bližini Celja prostovoljna prodaja krasnega posestva „Forsthoff". Lega krasna. Posestvo se proda ali celo, kakor stoji, ali pa razkosano. Tla jako ugodna, vodna sila izborna. Natančnejša pojasnila daje posestnica, Ana Lasz v Celju, Graška cesta 11.	1298.
daje tipMtfto samo tistim, M
priisžp sppaiaajn tmm za 18?.
Loterijske Številke: Des 16. decembra 1911.
Gradec . 83 63 24 30 21 Dunaj . 59 10 40 52 8
Lejo «etiko (.osestvo izvrstno arondirano. 1 hišno poslopje s 5 sobami, kuhinjo, kamro, klet itd. eno poslopje je 37 m dolgo, hlavi za 24 goved, 30 svinj, 2 sobi, pe-rilna in svinjska kuhinja itd., eno poslopje 37 m dolgo, za vozove kamre, ml&tilnico itd., še vse novo v prav dobrem stanu, vse z opeko krito. !c tema spada 24 o ralov najboljših njiv in travnikov, 17 oralov lepega gozda, 210 lepih sadnih dreves, posestvo je vse skupaj in prav lepo, k tema sp&ds 12 glav goveje živine, 12 sviiij, veliko krme, vozovi in drug* premičnine, premičnina je sama čez 30.000 K vredna. Proda se kot stoji in leži za 56.000, polovica lahko na 5% vknjiženo ostane aao ze več izplačati ne more. Kdor želi kupiti naj se potrudi, ker to-je med brati vredno. Več pove Franc Podlipnik, posestnik, Tezno 37, Maribor.	1263
Kmetje pezar.
Na prodaj sta dve srednje težki kobili 8—9 let stari, — ena je dobro žrcbna, tudi zdaj breja, — dobri za vprego težkega voza, tako tudi za koleselj, z vsi konjsko opravo še skoraj popolnoma novo. Dalje tudi en koleselj malo rabljen, z močno usnjato streho. Proda se vse tkupaj za nizko ceno 1100 K. Pove Franc Vičar, posestnik, Sv. Jurij na Pesnici, p. Zgor, Sv. Kungota.	1253
Priden deček, kateri je ljudske šole dovršil, močan, poštenih sta-rišev, se sprejme za hlapca k enemu konju in ako ima vesrlje, se tudi v trgovini porabi; s tem si svojo prihodnjost zboljša, Ponudbe n»j se pošiljajo na g. Traun J., na Črni gori pri Ptuju, ki pove naslov ilotičnega gospodarja. 1262
Lep» posestvo pri Sv. Marjeti na Pesnici, ki meri 35 eralov, ob okrajni cesti, blizu cerkve in šole, obstoječe iz travnikov, sadonosnika, njiv, lepe kmečke hiše, 50 m dolgega gospo čtarskfga poslopja, oboje zidano in z opeko krito se po ceni proda. Drugo krasno posestvo v Rošpahu pri Maribora v stieri 20 oralov zemljišča kakor travnika, sadonoanika, gosda, lepe lege za vinograde, lepe viničsrije, nove parne za krmo ae po ceni proda, Nat&nčneja pojasnila za oboje posestvo daje g. Anton Birgmaier v Mariboru.	1269
Ciste sulmtslske peteline in jar kice dokazano najboljše kruje pleme, oddaje en par po 6 kron. Kmetijska > odružnica v Ljutomeru,
1258
Brod v Zgornjem Dupleku se da s
1. januarjem v najem, Dražbs se vrii 27. dec. Odbor za brod: Klemenčič.	127e
Lspa nova visi podobna k'ša, vse novozidano in z opeko krito, ima dve štfdilni kuhinji, 3 sobe ena podstrešna soba, veliko klet, pe rilno kuhinjo, vodnjak in lep vrt za zelenjavo, jo v lepi ravnini, pol ure cd cerkve in Maribora, 5 minut od šole, blizu velike ceste pa brez vsakega prahu, 12 let davka prosta, za miroljubne peuzijoniste ali rokodelce piipravno. Cepa je 8500 K, lahki plsčilni pogoji. Kdor želi kupiti, naj se takoj obrne do lastnika Franc Pcdiipnik, Tezno žt. 37, Maribor.	1262
Učenca od poštenih starišev sprejme na 3 letno dobo Ivan Grizold, slikar, Studenci pri Mariboru, Schasteritschstr. št. 18. 1259
Lepa hiša. pripravna za trgovino s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi odpoto-vanja posestnika takoj po ceui proda. Nova vas št. 21, pri Mariboru.
1142
Učene« iz poštene družine se sprej-jme v sveiarni Franca Ducheka v Mariboru, Viktringhofgasse 30.
1244
Piparji požar! Imam okoli 500 pip. (Pracenfajfe) na pol izdelane iz javoriesega les.s na prodaj. Cena nizka,"po dogovoru. Jakob Pav-čnik, mizar, Litmerk št. 15, pošta Ormož.	"1286
Hlapca za konje, ki bi ob enem tudi kruh vozil in zna tudi Deko-iiko nemški, sprejme takoj Janez Bohm, pe'i in mlinar v Framu.
1238
Pezorl Išče se krojaški pcmačnik, priden delavec, ali. tak, ki bi se še rad dobro izučii, v trajno služ bo. Jožef Čas, krojaški mojster, Šmihel pri Pliberku.	1242
Trgovec J. Traun na Ptujski gori
sprejme učenca poštenih katoliških starišev, kateri ima veselje do trgovino; pri onih, kateri imajo že dovršene kake razred» giinna zije ali realke, ae učna doba skrajša, ponudbe naj se takej vpošljejo.
_____ 1188
Lepa hiša ta najlepšem prostora Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravno za sfavbišče in dva sloga, se po ceni proda. Več pove Ivana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Kaminska ulici štev. 2.	1249
Dobro Idoča pekarna sv vzame v najem, pozneje si tudi kupi. Ponudbe se naj pošljejo na „Pekama poštno ležeče, Lju bljana". Ponudbe se sprejemajo do 20. jann-arja 1912	'	1240
Trsje na prodaj: Lsški rizling, Sil-vanee in traminec, cepljeno na Rip. portalis. Tudi kf;-t ijaki na Rip, portalis se dobijo. Cera po dogovoru. Anton Turin. G1 boke. pošta Studenice pri Poljč&nah 1179
V Laporju je cb lepi okrajni cesti na prodaj precej •velika hiša z vrtom in majhno njivico. Poslopje je zidano 1. 1881 in je služilo do zdaj za 2 razredno šolo; Laporje je samo 25 minut oddaljeno od kolodvor» Slov. Bis'rica. Pogoji se izvejo pri g. župniku v Laporju.
1254
Kapajem vsake vrst« zrnu k mdi les po KSjboljži ceni; tudi s« menja s naje s moko. Janez Spe*, posestnik parne žage in mlinar t Mariboru, nasproti diagonske itfv s?,me. Magd&lensfco predmesije.
150
Novi ksreški sladki hrumeč po
32 vin. liter dobi se pod naslovom L. Donau, Glavni trg 10, Celje.
1151
je bilo po Rsmmeijevih rssliins-kih kapljicah (notranje bolezni) ozdravljenih, trgavlja v udih, podagre, išijamin sklepnih bolezni ter
pr(.t»& in mmstiznia.
oproščenih, kar sa lahko dokaže. Laskava priznanja. 1 steklenica 6 kron. Lab«ratorij Kar! Remmel, Lsndshut na M*varskem. F . . .
1261
s
Sveža jajca knpujem vedno po najvišji ceni. Ponndbe na:
JMon Prah,
Dnual IV, Schonbrus-uerstrasse
Na željo pcšiljsiB refer. Dopisuje se lahko slovensko.
Dobro ohranjen lep gosposki voz, dvovprežen se takoj preda. Mtthl-gasse 15, Maribor.	1293
LaheK zaslužek za »a dom, ?.a fante in dekleta od 14. leta naprej, kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zaslužijo 20 do 40 vin. na uro in to brec posebne učenojti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 vin. v znamkah, katere se mu pa vraejo, ako delo sprejme. Izjezljarska trgovina trg Lem-berg, Šmarje pri Jelšah. 1288
Pride», pošten in trezen viničar
se iščs z dobrimi spričevali, ki ima več delavskih moli, za viničarijo v Okoški gorici. Lshko si redi tam več goved in svinj; tudi z dr-vami je oskrbljen po dogovora. Prednost ima taisti, ki je poučen o amerikanskih nasf dih. Naslov pove Franjo L-Jskcvar, posc-st. v PtTOvcah, p. Tepaoje pri Konjicah,
1219
Lepa zidana lila
z sadaim in zelenjavnim vrtom v Št. Iljn v S'cv. goricah se po ceni in zelo uiicdnimi pogoji preda. Dobi pa v neposredni bližiui dovolj posestva v čajem. Pripravno za obrtnike. Oglasiti se je pri apravništvn Siov. Gosp. 1266
m wr
Doi'roidoča gostilna na prodaj, ki ic na starfm slovesu. Zraven je gospodarsko poslopje kegljišče, lip vrt zn go-.:e, «-lik zflerjadai vrt. Gostilna je bli:».u ko odvora v Maribor i. P.-oda *e r di družinskih ras&er. Vpraša se Miihlpr-.se 15. Maribor.	1291
Stanovanje z dvema sobama, kuhinj.» in majhno prodaj a k. o z velikim vrtom, primerno za vsako o-brt, posebno za kakega messrja lesotržča ali za vsčjo skkdišče, se od 1. januarja prav po ceni odda. Vpraš* se naj ustmeno ali pismeno lastnika Antona Viher, mizarskega mojstra v Mariboru Heu-gasse 4.	1277
V?Ii podobna hiša in pol orala i:,jive se pod li.likimi pogoji ku i. Vpraša se pri Ivanu Mramor v Studencih pri Msriboru, Šolska ulica 9.	1283
Naznanilo. Sprejmem 2 kovaška učenca, ki imata veselje za izdelovanje težkega orodja in sekir, sta za tri leta z vsem primernim pre-krbljena, tako da so stariši čisto presti. Far tje morajo biti močni, od 16 do 20 let stari. Naslov F. Pristovnik v Oplotnici pri Poljča-nah.	1294
Proda se lepo posestvo ležeče v Gornji Piečici št. 69, posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gotda. Na posestvu je veliko ssdncga drevja, v gozdu pa lep bukov in smrekov zarod. Na posestvu se lahko redi 7—8 glav živine. Posestvo je 5 minut od ceste in šole. Več se izve pri lastnika samem. Jakcb Veternik v Gornji Rečici št. 53, p. Laški trg.	1274
Spretna kuh«r.ea srednje starosti v gospodinjstvu dobro izveibana ž*li priti v ksko župnišče. Naslov pove Apolonija Zeiran, Gledališka uliea 10. Meribor.	1290
Najemninska hiša, enonadstropna s hišo d», dvorišču, v prometni Fren c-Jožefovi ulici v Mariboru se radi preselitve posestnik» po ceni proda Vpraša se pod m-slov „Novi most" v uprav.	1280
Kuharica ižče službo v kako župnišče. Naslov pove upravništvo
1286
Absolvent vinorejske šole išče primerno službo. Naslov pove upravništvo.	1295
Kot natakarica želi vstopiti dekle katera je že bila v taki sluibi. Naslov pove upravništvo. 1296
Cerkovnik zav župnijsko cerkev v Javorja pri črni. Ima prosto stanovanje in dna ter postranski za-slutek v trgovini. Ugodco za kakega rokodelca, posebno kroja."». Plača v denarju po dogovoru. Nastop službe takoj. Več po*e žup-rijski urad v Javorja p. Črna pri Prevaljai, Koroiko.	13C0
Učenca 15 let starega za polharsko in pozlatarsko obrt spr: j • me pod ugodnimi pogoji van O-sar, podobfcr in pozlatar v Mozirju.
1299
Gostiha s jri estvom na Voseku blizu Maribora dibroidoča, s-' takej trod a. Več se i .-.ve v Mariboru fciiihlgaBse 16.	1292
Močne lesene stcpnjice,
1 SO m široke in 4 20 rndolge, se takoj p redijo p > nizki ceni. Isto-tako tudi več msčnih oken, in nad 12 m dolga lesen» ozlr. stekie"a
stena, ki bi bila jako pripravna za k a', o posojilnico. Vse to s« lah ko pogleda v tiskarni sv. Cirila
v Mariboru.
Zejčje in svinjske keže kupuje po naj.oljši eni Th. Braun. Koroška cesta fct. 13 Maribor.
Veletrgovina s špeeerijo in
479
mOM
z deželnimi pridelki
Anton Koleneiielje
Gtaa zaloga: Graška	i ai dom.
Prazen '•■>* ll^o^or, da se mosa ^ago iskati
pri tujcih, kt ¥am nadi domača zbiraj imenovana veletrgovina v -akeua osira bogate in zelo poveJano ralogo z vedno t ^žim fclagoas, tako, da zamore proti vsaki konkurenoi fipolBSMr-i ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim a, '^ocgobrojen obisk, o čemur se lahko vsskdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in druge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, mali «no štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje knpujem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode. „
I •nam tudi v zalogi riževo moko in otrobe£ za krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus" za pitanje svinj.

1 kg. sivega pnljeneg» K 2—, p61 belega K 3.S0, b«lega K 4.—, prl-ma perje mehkega kakor puh K 6.—, veleprima oglajenega najboljšega K 8.—, mehkega perja (puha) sivega K 6.—, belega K 10.—, 848 prsnega puha K 12.— od 6 kg. naprej poštnine prosto
Narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nau-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 em i dvema zglavnieama, te dve 80 krat 56 cm, zadosti napolnjene, z novim, sivim, očiščenim, košatim In stanovitnim peijem K 16'—, napol maha K 20—, maha K 24 —, pernica sama K 12'—, 14 —, 16 —, zglavnica K 3'—, 8-50, 4 —, pernice 180 cm krat 140 cra, velike K 15'—, 18-—, 20'—, zglav-nicei 90 krat TO ali 80 krat 80 cm, K 4 50, 5-—, 5'50, blasine iz gradla 180 krat 116 cm K 13'—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10'— naprej poštnine prosto.
Maks Berger v Dešenicu štev. 345/a, Sumava.
Kar ne ugaja, se zameni ali denar nazaj. Ceniki oblazinah, odejah prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.
•Nua
Slovenci k Slovencem!
Senica & Pilih,
trgovca v Šoštanju
priporočata svojo na novo urejeno trgovino z manufaktur-mrn, galanterijskim in špecerijskim blagom. Spravo za šivilje, krojače in čevljarje po najnižji ceni.
Kupujeta tudi vse poljske pridelke po najvišji ceni.
Postrežba točna in solidna.	1241
Stroji k svojim!
Svsji k svojim!
Za naše odre I
Oi9etasitl@ pozor!
Veliko zalogo iasulj lastnega izdelka iz pristnih las od £ 6— višje, za posojilo po K —'70 višje; raznih lepotil, mastiksa, klep, brade in drugih potrebščin Z® Pi'Cd-Sfjve; nadalje kite Z«i dame iz pravih (domačih) las oa K 5-— višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem času ter se priporoča
Josip Holy,
brives in diplomiraš, lasuljar
v Brežicah ob Savi
■e
IN
odlikovan z zlato kobjno na Dunaja in v Pragi.
Cmie zmerna 1 postrežb« soi dna in tečna!
Služba
organista in cerkovnika
je razpisana pri sv. Jederti nad Laškim. i263
Električno razsvetljavo
za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali draga poslopja daje mali motor (l«/i PH) z dinamo na skupni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 30 električnih žarnic po 16 sveč. Ena lnč stane na uro pol vinarja. Ker so postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje pove 1165	upravnižtvo „Slov. Gospodarja".
Delsvmca za popravila
£<(£»=520
Doto! Po flenii
Točna postrežba ?
Veiika zaloga ur, dragoca-isosti, srebrnih in optičnih stvari po vsaki ceni.
iaf! rs eoroksl lllu»tr. senlfc žasr«!
tre»etae od 28 da 2QG K. Nikiasta reinont.-ora K 8'60
T—
4-— P-—
a.— a»—

Pristna srebrn« uis Original ornega ara „ Kuhinjska ura Budiljka, niklasti „ Porožni prstani Srebrne verižio	9
— Večletna jamstvt —
Nasi. Dietinger
Theod, Fehrenbach
«rar in oeaiar 447 Haribor, ammk» «»a» 26
Ksjis^ffi zlatsEoa !s irifcfe «S^S
Sukno
razpoka najceney JUQOSlO<»Efk»
t Celiu. Vzorci xs*M'
Vinogradniki pozor 1 Kdor potrebuje mofcr.o, trpežno smolnato smrekovo kolje za vinograde? Po nizki ceni ima isto na prodaj v veliki množini Franc Vogrinec, p. Sv. Andraž v Slov. gor. železniška postaja Ptuj.	H16
Štefan Kaiilmes
trgavia« z jšelezniso
v Radgonij
priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstno posodo po najnižji ceni in solidni postrežbi.
960
KS
Nenavadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na poskušajo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte Genike.
5f» £ESS KJS
SK KS

Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki se iščejo
narejeni iz kovanega železa in kovin aStep I o čevina, torej trpežni
„Titania-We^ke", Wels 136, Zgar. Avstrijsko
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo FranC ASCFi, Gradec, Mariensasse 22. —
(^eeeoeee^K^eeeeoeeeeeeeoeoeeeeeeo
-m »
brzoparilniki za krmo so najboljši!
Hov izboljšan sestav!
Močna izpeljala popolnoma iz kovanega želesa ia železne pločevine!
1
Svari.se pred cenejšimi in slabSimi ponaredbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Deiniška družba
ska üruzDa ^
A|fa Separator
Dunaj XI1/3.
WiWHMIBMMilllMIIIIHIIill IWHIWIIHIII1 11 IIIIII Will I II II Milili I'm
OOBOOO^OOBOOOOOOBOOOB^OOOOBBOOOO

1
Našim gospodinjam
prlptor&é&mip
¿3 i
le edino Pfeifer-jevo milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: tiger	_
926
f py-tiwfvfitffiiiii mu—iiiMiiimMi>iiimimniíiiiiiMinwTr m
A VII. 439/11/3
Prostovoljna dražba.
V četrtek, dne 28. decembra 1911 se vrši na licu mesta prostovoljna dražba zemljišča vi. št. 196, kat. občina PodloS rajne Marije Sluga. Zemljišče leži ravno na mestu, kjer se odcepi okrajna cesta na Ptujsko goro in MajŠperg, torej skoro v trgu Ptujska gora. Zemljišče meri 3 ha, 32 arov, 17 kv. metrov (o-koli 6 johov). Parcele se držijo in ležijo poleg ceste, V hramu se lahko izvršuje trgovina in obrt vsake vrste. Najmanjši ponudek znaša 7000 kron, pod tem zneskom se ne prodaja. Vadija se mora položiti 1000 kron.. Dražbene pogoje smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi Št. 13 pri dražbi na licu mesta od %11. ure naprej.
C. kr. okrajna sodnija v Ptuju, odd. VII, dne 16. decembra 1911.	128&
Spodnještajerska I judska posojilnica ¥ Mariboru,
reg. zadrugi z neorn^o zave;® (Stoln&t ulica št- 6)
naznanja, da s 1. januarjem 1912 zviša obrestno mero h anionih viog od 4 °/o na 4 72 %, pri hranilnih vlogah na 3 mesečno odpoved pa od 4 V2 °/o na 43/4%. Pri posojilih se zviša obrestna mera od 5 % na 5 1/i % in od 5 1/2 % na ® 3/i %
Načetstvo

zato inserirajte v Slov. Gospodarju.
Slovenski Gospodar Šteje že malone 10.000 naročnikov. Novi naročniki se vedno oglašajo. Zato se najbolj izplača inserirati t našem listu. Posebno se obnesejo letni inserati. — Za inserate računimo od enostopne petit vrste 15 vin. ali bolj razumljivo povedano, za 1 cm2 prostora, ki ga zavzema inserat, se računi 10 vin.,
če se inserat enkrat natisne.
-m -m *wï * -m -se
Pri 2
pri 3 do 5 » pri 6 do 10 » pri 11 do 20 » pri 21 do 30 » pri celoletni
kratni objavi se da 15% popusta » » 20% » » 30% » » 40%
» » » 50% » » » 60%
Pri večjih in stalnih in-seratih so cene po dogovoru.
Inserati se navadno plačujejo naprej. Obilno inserentov pričakuje
Upravništvo Slov. Gospodarja.
Nf9« ima US oehe!

m južno-štojerska kamnoseška družba v Celja.
Zap, im li M s s&sjtHni elrstas.:: Imi za Brasiranjs Irk.:: Ms|i spfflsmfei in m ms&M&Rlaina in stau-= = Hm fcb iz ti- Hi iMzefftstaia m&itrijala. s=s w Pleši* za is&ltaG k vmifamm mgrmsris. :: Mta zaloga IzpidBifefiHi s**	:: Nai^s mL :: Rulantni
« s piSŠ&l	» Msftcilfl SB iZSfSlijSjG tSŠBO. S* s=;
Mi in sMHssfii plačani brezplačna. Brzojsefes: Kamt^selka družba :: Celje.
ïfflÊÊÊgmB ■ - - ' i
Nezaceljene noge
povzročujejo bolečine ter vežejo sicer zdravega človeka na postelj. Vsakdanja vporaba mazila za rane in lek »Sigma« odstrani te bolečine. Zdravniško priporočena.
aw ^ p. f. -»n
Dobiva se le pri de2. lekarni v Slovenski Bistrici..
1 tuba 1. 20 K. in poštnina 20 h.
776
■ an ■■
>
o;
Z*
!l Ô £ m
ai
N
18 &
Jakob Vezjak
krojaški mojster,
Maribor IBurg) Grajski trg.
Priporočam največjo izber in po najnižjih cenah.
Obleke za gospode in dečke, površnike (Roglan),
zimske suknje iz kožuhovine, pelerine itd. Močne obleke za delavce, ter velika zaloga caj-gastih hlač.
Velika zaloga
vsakovrstnega modnega blaga, iz katerega izdelujem obleke v najkrajšem času, po .h j nižjih cenah.
Postrežba točna, delo lepo in močno. Zagotavljam da bo vsak zadovoljen, ki si pri meni naroči obleko.	1141
fil 9P
O <
(D
M tal
ta
3T
p
5-'
o
I-»
CO C -t
OQ
Na nove ofeorjerta prodajalna pohištva
Karola Preis
v Mariboru, Stolni trg Štev. 6.
prodaja po ngodnostnih cenah
popolno, lakirano hišno opravo ,. . .	.	90 K
popolno, poliraao hišno opravo . . .	.	150 K
popolno staronemško hišno opravo . .	.	190 K
Žimniee, vloinice 8 K, lepe postelje na valjar, postelje s nasleTkom 15 K; mize 9 K; trde polirase stole K 2.80; kuhinjska kredenca, predalčne omare 28 E; trde, polirane postelje s nastavki 24 K; spalni divani, otomani 28 K; pristni nsnjati stoli 9 K; jedilna miza na poteg 32 K; vse vrste lesnega in ta-peeirarskega pohištva, kakor za spalne in jedilne sobe v največji izberi.
Edina galeja štajerske tovarne za železno in meslngasto pohištvo Val. Berjman.
Žicaste podloge iz najboljše štajerske čiee is jekla 8 K; železno-okrižne postelje 16 K; postelje na jeklen oboj 22 K; pristne postelje iz mesinga s podlogo 65 K; železne umivalne mize 5 K.
Slobodno na ogled. Slob@den kup.
Razpošilja se na deželo. Dovoz na vbs strani brezplačno, ilustrovani ceniki pchištva franko. 874
■M^HI^HIII KIlBHnmmB


jo P*

Zakaj Zati
Svetin pomoč
za tiste, ki trpijo na slabem prebavljenju vsake vrste, zgagi, kise-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro nplivajo že 30 let dobro-Bpoznane, prave
Bradyjeve želode. kapSjice
poprej Marijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar
C. BrǤdy, Dunaj I.
Fleischmarkt 2.	1156
5 steklenic K 6 30, 3 dvojne steklenice K 5'60 franko.

icpet nazaj ▼ St. Jnr k J. Artmann?
ker si je Janko Art-j man nabavil še lepše močnejše in oknsnejše novomodno zimsko blago
kakor lansko leto. — Zlasti se opozarja, da bode pri lepem vremena v mesecu novembru in decembra vsako nedeljo pred trgovino Janko Artmsna velika res zanimiva razstava zimskih rob cev in ravšInoT. Zato pa le hajd t Sf. Jur po blago t trgovino Janko JVrfmana, ker tam je Taga pravična in mera pdštena blago pa priznano najboljše.
Postrežba poštena! k.a jesen in zimo. Cene primerne I
priporoča
narodni in domači trgovec
Franc Lenart v Ptuju
velikansko izbiro novodošlega moškega in ženskega sukna, nadalj '^akovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, koi^k ; koče itd. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagem nezadovoljen naj pove — meni.
Priporoča se
26	Franc Lenart v Ptuju.
Pri vseh vlogah se mora navesti opravilna številka: E 779/11
19
Dražbeni razglas-
Na zahtevo tvrdke !A, Beamt in sinovi na Dunaju, zastopane po dr, Fritz Zanggerju, odvetniku v Celju, se vrši dne 4. januarja 1912 dopoldne ob 9. u-ri pri spodaj označeni sodniji soba Štev. 7, dražba posestev, in sicer:
1.	vi. Št. 4 kat. obČ. Vodruž,
2.	vi. št. 5 kat. obč, VodruŠ,
3.	vi. št 97 kat. obč., Tratna, 4., vi. Št, 89 kat., obč, Rifnik,
5. vi. Št. 25 kat, obČ.. Planinca, 3-1000 vi. štev, 166 kat. obč.. St. Jurij, obstoječe iz hiš, gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, gozdov, pašnikov in vrtov s pritiklinami vred, , obstoječo iz različnih gospodarskih orodij.
K dražbi pripuščena posestva imajo sledečo ce-nilno vrednost, in sicer:
ad 1, 3276 K 81 vin. ad 2.. 16239 K 40 vin, pritikline 62 K ad 3. 2027 K 98 vin, ad 4, 1195 K 01 vin. ad 5. 301 K 57 vin. ad 6. 6 K 28 vin. Najmanjša ponudba zpaša, in sicer: ad 1. 2184 K 53 vin. ad 2. 10867 K 60 vin. ad 3. 1351 K 96 vin. ad i, 796 K 68 vin. ad 5, 201 K 06 vin. ad 6. 4 K 20 vin. pod temi cenami se ne bo prodajalo.
Dražbeni pogoji in vsa druga pojasnila glede zemljeknjižnih izpiskovt izvlečkov katastra, ceniinih zapisnikov, si lahko kupcevalci ogledajo pri spodaj označeni sodniji, soba Štev, 5, in sicer med uradnimi urami.	1250,
G, kr, okrajna sodnija Celje, odd. 111., dne 25. novembra 1911,
Mizarsko in ključavničarsko delo,
skupaj ali vsako posebej se odda pri »Marijanišču« v Veržeju, p. Križevci, Sp. Štajersko. Ponudbe s proračunom so vložiti do 15. januarja 1912 pri g. županu v Veržeju. Podrobnosti glede mer se dobe pri stavbnem mojstru Juliju Jandlu na Grlavi pošta Križevci.
1265	Odbor Marijanllčž.
Snažno se oblači vsa rodoyina, ki »i nsrvči vzorce iz čefke
tkanilnice
CfiDlisnO frsiAI Ma,i». îJivsové
m9	©	v Novém Hmdku t 3.
Podpisani naznanja, da ima sledeča snho cepljene trte na prodaj in sicer: 10.000 Laški rilček, 5000 Beli bur-gundee, 3000 žlahtnine (mešane), 2000 Izabele, 500 šipona in 500 silvanca. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis, dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene zakar se jamči. Cena »a 100 komadov 13 K. Oglasiti se je pismeno ali nstmeno pri Francu Slodnjak, trsničarja, pošta: Jaršin-ci pri Ptuja.	1104
v Novem Hradku č 3. Češko
(dobaviteljica dežel, osrednje zveie n<Jit. društev v Češkem
kraljestvu).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odre?kov cefira, ksnsfssa, flanele, platna, ms»drotisks itd. Zavrj 45 m za 18 K,
najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tadi polovieo zavojev za 9, oziroma 19 K. Blago je stalnobarvno in močne kakor o» ti. Naročite in ostanite stalni odjenaloi. Tzorei Vaja iaslorij in franko. 1247
1297
Cast nam je naznaniti, da smo z današnjim dnem otvorili
podružnico o @elju, Sraska cesta št
(v hiši g. cKolenca) ter se tem potom najvljudneje priporočamo za izvajanje vseh v bančno stroko spadajočih transakcij.
Naše središče v Ljubljani? kakor tudi naše podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, naša zastopstva na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, New-Torku itd. {omogočujejo nam, da zamoremo dana naročila izvršiti najhitreje, najbolje ter z zelo malimi stroški.
Rade volje tudi postrežemo s posebnimi kondicijami in upamo, da boste v najkrajšem času našli priložnost, prepričati se o naši kulantnosti, v katerem slučaju se bodemo potrudili, p. n. v vsakem oziru zadovoljiti in posvetiti posebno pozornost cenj. naročilom,	Z odličnim spoštovanjem
Modrimi!c 11 £jubljanske hredifne banke v @elju.
' ¡¡¡S
jI

Sf JRSB i i
Trgovska zadruga sodniiskega okraja Laški trg
je na glavnem zborovanju dne 28. maja 1911 enoglasno sklenila, da se vsled splošne draginje in od dne do dne naraščajočih stroškov, od sedaj odjemalcem ne bodo več delila božična, novoletna in velikonočna darila.
1281	Predstojništvo zadruge.
m
osoiiimc
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobna!
V
obrestuje s 1. prosincem 1912 hranilne vloge od 5000 K naprej po
5 odstotkov
proti šestmesečni odpovedi, druge hranilne vloge, katere se izplačujejo brez odpovedi, pa po 41/2%-Posojila na vknjižbo s pupilarno varnostjo se dajejo po 5V2%, na osebni kredit pa po 6%. Rent-ni davek plačuje posojilnica sama.	1282
Goričar & Leskovšek
€@li@ : Cšralka ulica štev. 7.
Zvezna trgovina SEJ
Celje, Rotovška ulica Stev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnik potrebščin. ««»•«♦ Lastna zaloga šolskih zvezkov, risan):, risalnik skladov ter vsek tiskovin za nrade.
Za pospeševanje kletarstva (ravnanje z grozdjem in sadnim vinom) je deželni odbor sklenil, na deželni viničarski šoli v Silberbergu prirediti pod vodstvom deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo
Antona Stieglerja petdnevni tečaj za kletarstvo od 8. do vštevšega 13. januarja 1912.
Udeležencem tečaja ni treba za pouk, ki se vrši dopoldne in popoldne, ničesar plačevati, pač pa si morajo sami oskrbeti stanovanje in hrano.
K temu tečaju se bo pripustilo 25 udeležencev izmed štajerskih lastnikov vinogradov in gostilničarjev.
Prijave se morajo vložiti do najkasneje 2. jan. 1912 pri deželnem odboru.	1273
Gradec, dne 30. novembra 1911.
®
v» G)
4*
(8 >w
MB
a &
Ž
Yolno, sukao (stole), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
HE ^
Maribor.
Grajski trg. lose» Burgplatz.
(D
I N
i m
3 i» 3
i e»i
¡2. i n>
1®
Najnovejša in najcenejša trgovina z modnim in manufakturnim blagom, platnom, suknom in perilom ter raznovrstnimi pleteninami in krojaškimi potrebšč.
J. N, Šoštarič:: Maribor
<3imm§ trg 19.
„Pri angelju".
Glavni trg 19.
<><tmM
»flh d mM
Posojilnica v Mariboru
(Narodni dom)
naznanja, da zviša s 1. prosincem 1912 obrestno mero pri: hranilnih vlogah brez odpovedi od 4% n* 4 V4°/oj posojilih na vknjižbo od 5% na
5 74% ter od 51/2% na 1287	Ravnateljstvo.
žetaato kma-vii®
Oigles. nrai&iR Dunftj 1606: Držsrae od-:: llkfi m častni diplom k zUti kolajni. ::
KrepiJno sredstvo sa slabotne, mslc-krvne in rokonvaiescente. Povsrcfe voljo do jedi, nfajtge živce in popravi kit. fcboren okus. Nad 7000 »dreT-siških Bpričeval
L Samnralto, i b. telil ietaii]
Trfoste-Bapootaa
Ss^i m » Sitarsafc * rtsUeaiM^i) pol 1 6 E M« in p«
IMaf»«^ in nloutik: Katolttk« tiskov»*) di-vitve.
Odgovorni urednik: L. Kemper le.
Tink tftfkawie »v. Cirila v Hsrflborfu
Priloga k „Sisiv.	it. 54,
Pozdrav sveti ncH.
0 sveta 1106, ti noč miru in sreče, Kako po tebi srce hrepeni! Kako ves svet želi goreče, Obhajati najlepšo vseh noči! Mladost nedolžna v cvetu te blagruje, Starost te siva komaj pričakuje.
Ako pogleda gori v visočine, Zazre nad Betlehemom svetli žar; Prizor zasveti v srcu globočine, Da lepšega ni videti nikdar: Zbor angeljev nad mestom svetim plava In v luči jasni se blesti nižava.
Od neba doli zadoni v nižave V glasovih rajskomilih slavospev, In kot zvonov pojočih tje v daljave. Razlega sladki se njegov odmev: „O slava Bogu na višavah bodi, Ljudem pa dobre volje mir povsodi!"
Ti pesem angeljska, pozdrav nebeški, Vso noč mogočno doni v tihi svet; Naj Čuje te vesoljni rod Človeški, Milobe tvoje rajske v srcu vnet! Prihod Gospodov zopet nam obnovi, Vstvarjenje vse bogato blagoslovi!
S teboj, o pesem, duh naj tisti veje, Ki spremljal je ZveliČarja prihod Ter naj prodre do skrajne zemske meje, Kjerkoli se neba razpenja svod: Ljubavi duh, ki brata z bratom spravi, ln vse ljudi odvede k sreči pravi!
Prof, dr. Ant, Medved.
(Božična povestica. Napisal Al. Lebeu).
Slovesni glasovi zvonov so naznanjali Gospodov rojstni dan. Vasica je zažarela v sijajnem blesku v nočni tihoti, Božična drevesca so pošiljala svoj praz-niški odsev skozi okna ven na cesto. Nebeška radost je zazvenela iz ust vseh. Beganja in tekanja od enega do drugega ni hotelo biti ne konca niti kraja. — Radovanje in pripovedovanje o božičnem Detecu je bilo skrajno živahno: da je prineslo to in ono, da je tu in tam položilo bogate darove ter mlada srčeca neizmerno osrečilo.
Le ena edina hišica v vasi je stala tako popolnoma tihotna, brez bleska in brez radosti. Bila je hišica Cvetka, ki je bil brez otrok. — Mali Slavko, u-bogi osiroteli deček, kojemu je bila mati v sirotični-ci meseca novembra umrla, je moral, ker se njega ti-čoče se zadeve še niso rešile, hoditi od hiše do hiše, prositi si hrane in prenočišča.
Na sveto noč si je iskal pri Cvetku kruha in strehe. Tudi on je vedel o božičnem Detetu, da razveseljuje pridne in pobožne otroke; njegova rajna mati mu je čestokrat pripovedovala o njem, in četudi po mnenju drugih malo, mu je vendar po mnenju malega Slavka prinesla vsikdar toliko različnih reči, da so imele po njegovem prepričanju edino-le v nebesih svoj izvor,
V največjem pričakovanju je tudi on vstal na božično jutro zelo rano, da bi pogledal, s čim da je obdarilo njega božično Dete. Toda bilo je vse tiho, nobeno božično drevesce nI kinčalo sobe. kake radosti ni bilo čutiti nikjer, vse je bilo ravni tako, kakor ob vsakem drugem dnevu. Njegova kapica, ki jo je bil prejšnji večer položil zraven svojega ležišča, da bi namignil božjemu Detetcu, češ, tuai 011 ima neko majhno željo, bila je — prazna.
Premagan od srčne bolesti, splazil se je skrivoma iz sobe, stopil za hišni ogel ter bridko jokal. Sta-ra dekla, ki je prišla že iz hleva od molzenja, jo slišala malega Slavkota glasno ihtetu
„Kaj pa se jokaš, Slavkec?" vprašala jo sočutno.
„Ah, božično Dete mi ni ničesar prineslo in bil sem vendar vedno priden in sem tako veliko molil."
„Otrok moj", je dejala dekla tolažil no, „Dete pač ni vedelo, kje da si. Vidiš, ako je mati tukaj, tedaj ona preskrbi vse te reči. Toda le pomiri se, morda ti vendar-le Še kaj prinese, hočem ga jaz prav lepo prositi." S temi besedami je izginila, da bi malemu lantiču v tolažbo kaj poiskala,
„Mati preskrbi te lepe reči", je ponavljal deček, „tako je moja mati zmirom dejala."
Luna je preplavila s svojim srebrnim leskom spavajočo zemljo, žarno so blestele zvezdice na nebu in od snežne odeje je odseval ves ta čarobni svit.
Mali Slavko je skakljal proti pokopališču, ki je bilo zelo blizu; njegove oči so žarele v velikem upanju, vsa žalost je izginila iz njegovega otroškega srčeca. Prišedši na grobišče, jo pokleknil h gomili svo-
je mamice ter molil na glas: „Ah ljuba, dobra mama, povej vendar božičnemu Detetu, da sem jaz danes pri stricu Cvetko-tu in da je pozabilo narme. Reci mu, da sem bil vedno priden in sem rad molil, in da hočem tudi zanaprej lepo moliti, naj mi le nekaj prinese. Ali, mamica, tukaj ni tako lepo, brez tebe; najrajši bi bil pri tebi tam gori v nebesih. Ljudje ravnajo tako trdo z menoj in so mi tako tuji, Martinov PepČek me vedno suva in tolče, kadar tam jem, in psa je že nahujskal na mene."
Tu se je približala malemu Slavku, ki je še vedno klečal ob mamičnem grobu, neka gospa. Bila je graščakinja iz bližine, ki je tudi prišla, iskat na pokopališče božične tolažbe. Na gomilici svejega rajnega sinčka je prižgala lučice na božičnem drevescu, da bi mu, kakor je menila pobožna gospa, tudi na grobu naredila kako božično veselje. V svoji veliki bolesti ni mislila na nič drugega, nego na svojega ljubljenčka, ki jej je bil odvzet za vedno. Se-le sedaj, ko je začula glasno otroško tožbo, je prisijala luč v njeno temno, otožno čustvo. Z nežnim glasom je nagovorila žalostnega majhnega dečka:
„Glej, moj otrok, tudi tobi je tamkaj božično Dete nekaj prineslo", in je pokazala tja na razsvetljeno božično drevesce. „In Še več: mene samo, mater ti je prineslo; ti moraš iti z menoj, jaz ti hočem postati tvoja mati."
„Odkod pa prihajaš? Ali te je poslalo božično Dete?" je vprašal mali Slavko ves začuden.
„Da, dragi moj, božično Dete moj otrok, tvoja mati, vsi so me poslali po tebe. Pojdi le hitro, sedaj greva domov, tam te jih pričakuje še več."
Gospa si je snela svoj topli Šal, ogrnila ž njim dečkove rame ter hitela ž njim proti graščini.
„Glej, Lavoslav, sina, otroka mi je poslalo nebo, tam zunaj na pokopališču sem ga našla. O prosim, prosim! Naj ostane pri naju, bodiva mu oče in mati, je sirota." Tako prisrčno je prosila graščakinja svojega moža.
„S srčnim veseljem, moja ljuba, hočem malega dečka sprejeti v svojo hišo in po očetovsko skrbeti zanj, če te le vidim spet veselo in srečno."
„O hvala, tisočerna ti hvala, moj dragi Lavoslav. Precej sem vedela, da mi boš uslišal mojo željo."
Nežni poljub', kakoršnega od smrtnega dne njiju sinčka ni dobil, je bil kot povračilo za njegovo velikodušno privoljenje.
Brž so malega Slavka čedno umili, mu oblekli lično oblekico, kojih je bilo še mnogo na razpolago, ter ga peljali v veličastno dvorano, kjer deček od samega občudovanja krasote, ki se je odprla pred njegovimi očmi, ni mogel izgovoriti niti besedice. Trepetajoč se je stisnil k blagima dobrotnikoma, katerima bi naj postal spet ona vez, ki zakonce tako tesno veže med seboj.
Božič je tudi semkaj prinesel največji dar, kakoršnega sploh dati more: sladki mir srca.
iu le „lacopral".
(Vesela, pa poučna zgodba).
I.
Ce se dva vzameta, od katerih eden je trd kremen, drugi pa trdo jeklo, je to nevarna reč, ker nastane prav lahko ogenj. Pri zakonskih pa nikdar ni dobro, če za vsako majhno nesporazumljenje švigajo iskre.
Pred nekaj leti se je zgodilo v nekem kraju, da je res prišel kremen z jekiom k poroki. Njemu je bilo ime France, ona je bila Elizabeta, Dokler sta skrivala svojo ljubezen za hrbtom starišev, sta se imela neizrečeno rada; on jo je imel za angela, ona pa njega za svetnika.
Stariši obeh seveda so dobro vedeli, zakaj ne vidijo radi tega razmerja. „Vidvanista za skupaj", so dejali, a France in Liza nista hotela tega slišati.
Torej France in Liza si nista dala ničesar dopovedati od ljudi, vzela sta se in ob zvokih svatov-ske godbe prišla v hišico ob potoku. Nekaj časa se ni bilo nobenemu izmed njiju pritoževati; kremen je ležal tiho poleg jekla, vse je lepo šlo. Toda to ni trajalo niti tri tedne, ko se je začelo v hišici že drugačno življenje. Kremen se je preveč približal jeklu, in komaj se je vzdignila roka, že so letele tudi iskre in ogenj na vse strani. On v resnici nikdar ni bil kak posebno nežen, ljubezniv mož; a ona je bila preobčutljiva in. hitro razdražljiva. Ce je on rekel le kako besedo, ki ji ni bila popolnoma po volji, takoj je bil ogenj v strehi.
I11 ko je minilo leto po poroki, sta gledala vsak pri drugem oknu ven in si kazala hrbte; imen pa, ki sta si jih dala to leto, ni najti zapisanih v bukvah, ki se jim pravi „Olikani Slovenec".
II.
Z brevirjem v roki hodi gospod župnik po sobi doli in gori, kar nekdo strahoma potrka na vrata. „Noter", zakliče župnik in gleda proti vratom ter Čaka, kdo da pride.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus."
„Bog ti daj zdravje, Liza; že dolgo te nisem videl. Kaj pa je kaj novega?"
„Gospod župnik, neko prošnjo imam do Vas", pravi Liza nekoliko v zadregi.
„No, le kar povej naravnost; se ti ni treba ničesar bati, saj veš,. da rad pomagam vsakomur, komur le morem."
Liza prime v roko rob predpasnika, potegne ž njim Črez oči in pravi jokaje: „Gospod, z možem ne morem nič več dalje živeti."
,.A pojdi, pojdi; zakaj pa ne?"
„No, glejte, on je tako grob, da je zaradi njega vsak dan prepir v hiši; nič mu ni prav, in kadar mu ni kaj všeč, je tako v hiši, kakor bi spustil hudobca z verige."
Župnik je bil v takih stvareh preveč izkušen, .da bi ne bil vedel, da je navadno krivda na obeh straneh. „Boš tudi ti nekoliko kriva zraven, ali ne?" je menil.
„Jaz? Prav nič, gospod; jaz mu ne delam na-potja» Seveda, vsega tudi ne morem mirno požreti, in 5e me zmerja, no, potem ga zmerjam tudi jaz. Gospod, samo on je kriv; Če bi bil on drugačen, drugačna bi bila tudi jaz."
Gospod župnik je takoj uganil, kje ta mladi parček' Čevelj žuli, pa se je delal, kakor bi bil popolnoma prepričan o Lizini nedolžnosti, in pravi: Vsekakor, Liza, je težko tako živeti, toda povej mi, kako ti morem pomagati? Saj jaz ne morem drugače narediti."
„O da, gospod župnik", odgovori naglo Liza in pri tem se ji veselja zasvetijo oči, ker vidi, da je župnik na njeni strani; „pokličite ga enkrat k sebi in ga dobro ozmerjajte; Čim buje, tem bolje."
„Prava ljubezen ne govori iz te ženske; ž njo seveda ni dobro ČreŠe.nj zobati, a jo bomo že ozdra^ vili." Tako si misli župnik, ne reče pa ničesar.
„Veš kaj, Liza, mislim, da zmerjanje ni vedno najboljše sredstvo, s katerim bi naredili grobe ljudi zopet prijazne; največkrat gre boljše z lepimi besedami,"
„Gospod župnik, pri njem ni vredna dobra beseda niti počenega groša; pomagalo bo le, če mu enkrat dobro izprašate vest,"
„Misliš? Kaj pa, Če bi jaz vedel za kakšno drugo sredstvo?"
„No, če mislite, gospod župnik, mi je tudi prav."
„Liza, povej mi odkritosrčno: Ali delaš v resnici resno na to, da bi živela v miru skupaj?"
„O gospod, kako vesela bi bila, Če bi bil enkrat mir v hiši!"
„Liza, glej, za to imam neko sredstvo, ki bo gotovo pomagalo tudi brez zmerjanja. Ti mi moraš obljubiti, da boš natanko vse storila tako, kakor ti bom rekel, Če ne, ti ga sploh ne dam."
„Gospod župnik, prosim lepo, dajte mi, storim
vse."
Župnik gre v sosednjo sobo in pride črez par minut z nekim listkom v roki nazaj. „Poglej sem", ji pravi, „tu na listku stoje čarovniške besede." Liza se začudi, kajti da je gospod župnik Čarovnik ali nekaj takega, bi si ne bila mislila. Toda gospod župnik je resen; „ti sicer ne razumeš, kar je napisano", ji pravi, „a nič ne de. Glasi se tako-le: Apel adeseb o-pel otsem edjan, — aduh adeseb ap idor tepoz oduli odeseb! To se nauči popolnoma natanko iz glav/e, in kadar bo mož zopet grob in te bo zmerjal, izgovori takoj trikrat natihoma ta izrek počasi in razločno. Ali me razumeš? "
„Da, gospod župnik."
„Toda glavna reč pravzaprav Še-le pride: Dokler ne boš trikrat izgovorila tega izreka, ne smeš reči nobe.ne besede, niti ene, ker sicer izgubi na mestu vso čarovno moč. Ce boš pa vse tako natanko naredila, kakor sem ti rekel, boš videla, kako čudovito pomaga. Torej, aH zdaj veš, kaj imaš storiti?"
„Da, častiti gospod," Komaj je Čakala, da bi dobila brž to coprnijo v roke.
„Ali boš pa res vse natanko storila?"
„Da, gospod župnik," Z obema rokama je segla po listku, ki ga ji je dal župnik, pozdravila in hitro zletela skozi vrata. Komaj je bila na prostem, se je že začela učiti Apel ad-ad-es-es-eb opel. ,. in potem celo pot do doma,
IIL
Svet mir se je vrnil v hišico pri potoku. Pri? jazna tihota obiema kra.i, koder se ie prei ob vsaki uri podnevi in ponoči razlegal krik in ronot do okolici. Žene v soseščini so stikale elave skuoai in ugibale na vse strani, da bi zvedele, kaj je prineslo zopet mir hišici ob potoku, a niso mogle uganiti. Da, kdo bi si pa mogel misliti kaj tako nezaslišanega, da je "župnik ta dva zakonska — zacopral. In vendar je tako. Pravo čudežno sredstvo ta Čarov-niški izrek! Ce bi se ne bilo res zgodilo, bi človek ne mogel verjeti. Najprvo je zacopral njo in potem njega. — Ko je namreč prišla Liza od župnika domov, je kričal France nad njo: „Kje si bila zdaj? I-ščem te že po celi hiši. Zakaj nič ne poveš, kam greš?"
„Ker nočem. Ali misli milostni gospod, da ga bom vsakikrat prosila za dovoljenje?" Že je hotela na ta način zbadljivo govoriti, ko se spomni coprniške-ga izreka. Apel adeseb opel otsem ... Ko je izgovorila trikrat, bi bila že lahko povedala, kar je mislila, a tedaj se je bila jeza že izkadila; zato ga je prijazno vprašala: „Ali me za kaj rabiš?"
„Pomagaj mi zmetati deteljo, potem lahko greš, kamor hočeš." Ona ga je začudeno gledala. Res je tako, kakor je župnik rekel. Coprnija ima velikansko moč.
„Že zopet nimaš o pravem času skuhanega", je zarentačil France, ko je prišel o pravem času s polja domov in je juha še stala v peči.
„In ti si že zopet tukaj, stari grobjan." Že ji je ležalo na jeziku, da bi mu tako zasolila nazaj, a v tem trenotku se je spomnila, kaj ji je storiti. Zopet je enkrat, dvakrat, trikrat ponovila Apel adeseb opel... „Vsedi se tukaj nekoliko, bo takoj gotovo; danes mi jo nerado gorelo, zato ni tako hitro, kakor bi moralo biti,"
„A tako, 110, seveda, potem pa ne moreš nič za to", je rekel opravičevaje.
To ima pa res coprniško moč. , ,„Seveda tako študiran gospod že ve nekaj", si misli Liza.
„Žganci so zopet premalo osoljeni. Človeka mora zgrabiti jeza, ko mu postaviš tako jed na mizo." Nato je vrgel France žlico po mizi, da je zazvenelo.
Rdečica je stopila ženi na obraz od jezo. „Le pusti jih, Če ti niso prav, in jutri si jih skuhaj sam, ti ebirljiv kljun, ti . . — je hotela reči. V tem trenotku se pa spomni, da ga mora zacoprati. Brž začne govoriti: „Apel adeseb . . ", med tem pa se sama
prepriča, da žganci res niso dobri in pravi popolnoma mirno: „Le pusti jih in pomiri se; jutri bodo zopet boljši. Za danes mi moraš že odpustiti."
In res! Coprnija je pomagala, nevihta se je zopet polegla, Žganci so se dali vseeno še jesti in zjasnilo se je, predno bi imelo treščiti* Seveda, če zna žena coprati, potem lahko pomiri in premaga vse nemirne duhove, ki bi radi kalili hišni mir,
Liza je morala še večkrat tako coprati, a vsakikrat je bilo bolje. Kmalu je Francetu popolnoma od-coprala jezo. In zdaj je bil mir v hiši.
Nekega lepega dne zopet nekdo trka na Župni-kova vrata, in zopet je Liza, ki vstopi s prijaznim pozdravom; a zdaj ne prihaja potrtega srca, ampak nasprotno, radost ji žari v očeh,
„No, kaj je, Lizika, ali je kaj pomagalo?" kliče ji župnik smehljaje nasproti.
,Jn pa kako, gospod župnik, to Vam rečem! Krasno je Šlo od rok. Kadar sem zgovorila trikrat te besede, ni bilo nobene žal-besede potem, Nobenkrat več se nisva kregala. Gospod župnik, zelo sem Vam hvaležna,"
„Je že prav tako, Lizika", pravi gospod, „vesel sem, cla se bo tako lepo izteklo,."
„No, kakor rečem: imenitno. To mora biti res nekaj posebnega. Dajte no, gospod župnik, povejte mi, kaj pomenijo te besede. Vi gotovo veste."
„Že vidim, Liza, radovedna pa nisi posebno", se je smejal gospod župnik. „Zastran mene že lahko zveš, toda to ti rečem že zdaj: Ce misliš biti huda, pa ti ne povem,"
„O, gospod, prav gotovo ne," Komaj je čakala, da b'i izvedela,
„Vsedi se sem, da ti bom razložil." Komaj ji je župnik to rekel, je že sedela in napeto čakala, kaj bo. Gospod Župnik se vsede in začne počasi: „Ti veš, Liza, da morata biti dva, ako se hočeta kregati in prepirati, enemu samemu ne gre dobro. In če se drugi nič ne oglasi, mora prvi tudi kmar lu pehati." Naši Lizi se je pri teh besedah že začelo malo jasniti.
„Gre se torej samo za to, če more biti eden. izmed teh tiho. Ali me razumeš?" No, če ga je razumela? Cez in Čez jo je oblila rdečica in osramočena je gledala v tla,
„Glej, Liza, Če je žena tiho, se mož ne more prepirati. In molčati ni nikakor tako velika umetnost. Prej si gotovo mislila, da nikakor ni mogoče ostati tiho, kadar zroji mož. Glej, zato si morala te besede izgovarjati. To te je prisililo, da si za prvi trenotek molčala, med tem pa se je polegel vihar in ko je videl mož, da mu nisi rekla nobene žal besede, je tudi on umolknil. In ker te je videl tako mirno, postal je tudi on mirnejši,"
„Vidiš, to je vsa coprnija. Ta coprnija je — sa-mozatajevanje in oni Čarni rek je — moder pregovor, čegar besede so le zaobrnjene. Glasi se tako-le: Lepa beseda lepo mesto najde — huda beseda pa rodi zopet hudo besedo,"
Liza je Šla domov. Zdaj je vedela, kaj vse to pomeni. Od sedaj je _Še-le prav „coprala" z molitvijo in samozatajevanjem ter je srečno in mirno živela prav do smrti. In ko so jo nesli k pogrebu, je točil mož grenke solze in se ni dal potolažiti; kruta smrt mu je pobrala ženo, ki jo je ljubil s celim srcem.
Medvedji fov.
(J. B.).
Lovretovec je bil graščinski lovec. Sitna se mu je zdela ta služba, kajti stikati za lovskimi tatovi, katerih je bilo v njegovem okrožju veliko, ni posebno prijetno.
Prav danes je naletel na srnam nastavljene zanjke in nevoljen in Čmeren je stopal proti domu. Sumničil je črevljarjevega Ludvika, najpreb.risanej-Šega zloglasne tolpe. Sumnja se mu je zdela opravičena tem bolj, ker je našel tudi sled krvi, ki je držal proti njegovi .koči.
Na njegovo ovadbo so preiskali Črevljarjevo kočo in našli že nasoljeno srno. Ludovika so potegnili v zapor in mu naložili povrnitev Škode.
Celih' dolgih 14 dni je pogledoval Ludovik skozi zamreženo okence in razmišljal, kako bi se maščeval nad grajskim lovcem.
Prišel je iz zapora; sneg je baš pobelil dolino in log. Ludvik je vzel sekiro ter obtesal iz lesa Čudna podplata, katera si je potoma navezal na nogi ter capljal v gozd. Hodil je kake četrt ure po gozdu, ko je dospel do skalnate votline. Tam je narezal vejevja in; ga nabasal v sešito rujavo vrečo, katero je prinesel seboj. To je zavalil v temno votlino, obrnil svoja Čudna podplata na nogi, tako, da so stopinje kazale zopet proti votlini, in krenil je veselo po drugi poti domov.
Komaj je sladko legel za peč, ko zasliši lovski
rog.
Graščinski veliki hlapec je šel slučajno ob gozdu in zasledil medvedove stopinje.
Lovretovec je urno sklical nekaj kmetov in hlapcev. Dobro oboroženi so stopali prav po vojaško proti gozdu. Nekaj korakov pred njimi pa je hitel Lovreto-veo in. sledil stopinje. Komaj hodijo Četrt ure po gozdu, že odskoči dolgi Lovretovec in pove, da so baš sedaj pred votlino, kamor drži Še drugi sled stopinj.
Lovretovec je tilioma lezel proti votlini in nar penjal oči, drugi pa so se postavili v nekak polukrog, Kar jim pomigne Lovretovec in vsi se pomaknejo tiho do njega«.
„Glejte! prav pred izhodom leži kosmatinec", kaže jim Lovretovec. „Pomerite vsi vanj in ko rečem: tri — ustrelite, a dobro , „.!"
Ustrelili so prvič strahoma, drugič ,», tretjič pa niso več streljali, kajti iz votline ni bilo piti enega medveda.
Osvetlili so rujavi predmet in. ga potegnili iz votline. Bila je obsežna vreča, polna dračja in vejevja
Vsi so se iz srca smejali Lovretovcu, najbolj pa se je režal Črevljarjev Ludvik, ko je o tem govorila vsa vas.
Usoda štirih muckov.
(Napisal Januš Goleč).
Vsakemu človeku se več ali manj priljubi kaka žival, katero rad vidi in tudi rad redi, če je le mogoče. Kmet, bolj praktičnega in resnega duha, visoko ceni domačo živino, kakor govedo in konje; kruleči Šetinci poleg kuretnine so že zapisani bolj v žensko, nego moško srce. Se bolj, kakor po deželi, nahajamo pa po mestih večkrat že prevročo ljubezen do živali. Kotičke mestnih src posedajo le bolj našemljeni Šipselni, mucki, kanarčki itd,.
.Tudi gospodu Matiju, dolgoletnemu župniku v H ., . ., so prav v posebni meri prirastli k srcu Štirje mucki. Kdo bi jim pač to tudi zameril, bili so pač gospod mestni otrok in so to ljubezen že menda podedovali po materi. Tudi kot župniku na deželi se jim ta ljubezen do muckov ni prav nič ohladila, ampak še celo napredovala je ž njihovo starostjo. Črni pik, sivo pisani pagatl, raznobarvni muriČ in beli ljubič bili so gospodu Matiju že več let prav udani prijatelji-
Po Štiri raznobarvne mucke so gospod Matija že od nekdaj redili, pa raznobarvni so morali biti, iz Česar je razvidno, da so ljubili gospod barve v vseh stopnjah, torej tudi njihov umetniški okus ni bil Čisto pod ničlo. Vsaki dan redno, kadar so g. Matija odkosili z gosp. kaplanom, potegnili so iz žepa veliko pisano ruto, se na dolgo in široko obrisali, nato položili ruto na mizo, z dolgo roko pa segli v žep po to-bačnico. Kakor je že navada pri Šnolarjih', pokljuka-li so tudi gosp. Matija, predno so tobačnico odprli, po njej s kazalcem in sredincem. Imeli so pa tudi to navado, da kadarkoli so kljukali s prsti po tobačni-ci, so vedno pokašljevali v višjih in nižjih glasovih, ali iz potrebe, ali iz navade, tega ne vem;
Kakor na'komando, so pri gospodovem karanju vstopili tudi njihovi mucki. Naprej je prisvetil pik s svojim črnim repom, za njim je primijavkal pagatl za tema pa v Štricmurič in ljubič. Vsedli so se okrog g. Matija po dva in dva na vsako stran, kajti gospod Matija so bili nekdaj vojak, navajeni na red, in red jim je bil tudi pozneje nad vse ljub, tudi pri muckih, Se-le po končani paradi so dobili gospodovi mucki ostanke mesa in nato, če so bili gospod posebno dobre volje, jim je tudi kateri slobodno splezal po nogah na roke.
Seveda mlajši gospodje kaplani, kar goreči od modernih socialističnih idej, so si večkrat mislili, zakaj ta nepotrebna potrata; meso, ki ga ničvredne mačke pojejo, bi se lahko dalo kakemu revežu. Toda gorje vsakemu kaplanu, ki je skušal za te nazore pridobiti tudi srce gospoda Matije, zameril se jim je s temi modernimi idejami prav do grla; kajti kdor ni bil prijatelj muckov, tega tudi gospod Matija niso prav marali.
Dobili so pa gospod Matija nekoč mladega kaplana, kar iz bogoslovnice so prišli k njim. Vedel je pa dobro ta mladi gospod, podučen po ustnem izročilu, kakšno mesto da zavzemajo pri gospodu Matiju njihovi mucki. Ker je bil pa ta gospod še povrh prav dobro podkovan v kočljivih mestih dušnega pastirja, mislil si je: Eli, Če gospod Matija nimajo drugih napak, nego da Šnolajo in radi vidijo mačke, se bode že izhajalo ž njimi. In res g. Matija in ta mladi gospod sta kaj dobro skupaj vozila. Posebno je še gospod TonČ, kakor so klicali g. župnik kaplana, g. Matiju radi tega k srcu prirastel, ker njihovih muckov ni zametaval, ampak jim še celo tu pa tam vrgel kak ostanek. G, Matija pa tudi niso bili nehvaležen Človek, in v nagrado za ljubezen do živali, je gospodu TonČu marsikatera klobasica smuknila* po grlu. Dobro se je godilo g, Tonču pri Matiju. Vendar gosp. TonČ ni bil popolnoma takšen, kakoršnega se je ka-zal na zunaj, posebno njegova ljubezen do muckov je bila le navidezna, ker mu je bila v prid, v resnici je pa sovražil to mačjo zverino prav iz dna srca.
Gospod Matija pa so se od dne do dne bolj starali, začeli so jim na starost tudi zobje izpadati eden za drugim. Le težko so še grizli in vedno jadikova-li, kaj bi bilo pač za storiti ? Gospod Tonč jim je vedno prigovarjal, naj gredo v mesto in si puste napra-viti nove zobe. Ali gospod Matija, akoravno rojeni v mestu, so se v starosti bali mesta, posebno pa še zdravnika. Toda sila kola lomi, tudi našega gospoda Matija je prisilila, da so se odločili, se peljati prihodnji teden v mesto in si kupiti te, tolikanj priporočane zobe. Dolgo je trpelo, predno so se poslovili od doma, prej so pa podali še v slovo g. Tonču roko, opomnili so ga Še enkrat, naj nikar ne pozabi na mucke. G. TonČ jim je to tudi sveto obljubil, samo držal ni obljube. Od veselja so so gospodu Tonču za-iskrile oči, ko je videl gospoda Matijo izginiti za hribom za celi teden. Mislil si je: Sedaj, mačje mrcine, se bodem jaz nad vami maščeval za-se in svoje prednike. Kruto maščevanje je stuhtal gospod TonČ v svoji prebrisani glavi, ki se mu je pa tudi do dobra posrečilo. Ko je sedel opoldne pri kosilu, oblekel je g. Matija precej prostoren talar, nataknil njihov» vsak-
danje naočnike in sedel za mizo. Po končanem obedu izvleče iz žepa gospodovo veliko ruto, za ruto tobač-nico in pokljuka zraven kašljaje po tobačnici,. Kot bi trenil, so bili vsi štirje mucki pri njem v sobi in zavzeli svoje navadne prostore okrog gospoda Tonča, misleč, da so gospod Matija. Škodoželjno se zasmeji gospod TonČ, ko jih vidi vse Štiri ljubeznjivo okrog sebe štrigati z repci; enega za drugim prime in po-smuka vse v vrečo, katero dobro od zgoraj zaveže. Nobeden se ni niti najmanj ustavljal, trdo prepričani, gospod Matija se gotovo ne bodo spozabili nad njimi.
Ko jih je imel pred seboj zavezane v vreči, vza-me vitko palico in vušk, vušk po mačkih; siromaki so sicer drapali po vreči in se drli, pa nihče jim ni prihitel na pomoč* Zdaj pa zdaj se je Še gospod TonČ oddahnil, potolkel po tobačnici, zakašljal, obrnil vrečo Še na drugo stran in z nova začel udrihati s palico po muckih. Sčasoma pa je pričela že tudi njega roka boleti, praskati ga je že začelo po grlu vsled prisiljenega kašlanja in odveza! je vrečo, iz katere so se vsuli mucki,. Zbrali so Še zadnje moči in brrr, brrr so jo udrli skozi vrata čisto zmešano, nič več v vojaškem redui; ubogi zastavonoša pik jo je zadnji smodil s povešenim repom za drugimi, menda jih je že najbolj dobil,. Hudomušni gospod Tonč je bil prav zadovoljen s svojim dosedanjim uspehom, vendar je bil Še-le na pol pota, Končni uspeh bi se naj še-le pokazal, ko se bodo pravi gospod Matija vrnili.
Cez štiri dni pripeljali so se tudi gospod Matija proti večeru domov. Gospod Tonč jih je šel pozdravljat Že k vozu. Gospod Matija so se zadovoljno smejali, stopaje z voza, in podali roko gospodu Tonču, rekoč: „Ha . . ., ha . . ., gotovo ste dobro gospodarili doma." Tudi Štirje mucki so prišli s postrežnico, pozdravljat g. Matija. Gospod Matija pa so samega veselja, da zopet vidijo svoje ljubljence, vzeli tobačnico, potrkali po njej, in med navadnim kašljanjem ponudili gospodu TonČu, Komaj pa mačje zverine zaslišijo gospoda Matije kašelj, uberejo jo eden za drugim. Navihani gospod TonČ se je tako smejal, da Še Šno-iati ni mogel; gospod Matija pa so žalostno gledali za mucki, ne vede, kaj to pomeni. Ko se je pa pri večerji ta pobeg muckov zopet ponovil, začeli so gospod Matija že nekaj sumiti, ker so pa bili tisti večer dobre volje, pomlajeni vsled novih zob, vprašali so gospoda Tonča: „No, no, le povejte gospod Tonč, kaj ste pa napravili z mojimi mucki, da se me sedaj tako boje?" Med smehom jim razodene gospod Tonč, kako je s palico preganjal hudobca iz njih; Tisti večer so se gospod Matija Še sicer smejali, ker so bili židane volje, vendar gospoda Tonča je doletela že na tem svetu kazen za pretep. Gospod Matija so mu namreč kot plačilo za to šalo odtegnili slastne klobasice, s katerimi se je doslej gostil gospod TonČ vsako popoldne ob štirih. Toda tudi maščevanje gospoda Matije nad gospodom TonČem jim ni prineslo zaželjene sprave z mucki; če se pa bode sovražno razmerje med gospodom Matijem in. mucki v prihodnjosti izboljšalo, bodem že še pravočasno poročal,
Plemenito maSfevanie.
(Napisal Vekoslav).
Bilo je lepega jesenskega dne. Mlad mož je stal pred železno ograjo vile „Fortuna" in se oziral boječe navzgor proti hodniku. Njegova obleka in čevlji so bili zaprašeni. Na hodniku je sedela mlada gospa, ob koje strani se je igral mlad deček, Čigar obleka je kazala na premožno družino. Velik pes je ležal na tleh in raztezal svoje ude v solnčni toploti. Mlad mož je malo postal, potem pa v hipnem premisleku odprl železne duri in vstopil na dvorišče.
„Vaša milost", je začel boječe.
„Nič, nič!" je rekla gospa razburjeno, „odidite takoj!"
Potnik nadaljuje: „Mislil sem, za božjo voljo, prositi vsaj za košček kruha. Silno sem lačen; dela iščem!"
Gospa je vstala. „Proč od tod!", je dejala jezno. „Tukaj ne trpim potepuhov! Idite! Karo je hud. Ce stopite še samo za korak bliže, odpnem mu verigo in izgubljeni ste. Proč torej!"
Pes je ovilil in se hotel oprostiti, da bi skočil na nadležnega tujca. Gospa stopi k njemu in položi roko na verigo: „Samo Le trenotek", dejala je razburjeno, „in izpustim ga. S potepuhi naredimo kratko!" Ubožec ni odgovoril nič. Obrnil se je in zapustil vilo. Srce njegovo pa se je krčilo divje bolesti. „In če bi potrebovali kedaj moje pomoči", je rekel, o-brnivši se proti vili, „in bi me prosili, kakor jaz danes Vas!" Dvignil je desnico kakor k prisegi in se vrgel na tla, da bi si pokril žalostno obličje.
Nikdar bi ne bil beračil, in sklenil je, to nikdar več storiti, akoravno bi moral na cesti gladu u-mreti. Njega rokodelstvo, dasiravno je pridno delal, mu ni prineslo nikakih prihrankov. Svojo staro oslepelo mater je preskrboval, in sedaj je moral Še bra-tovega otroka, kateremu je umrl oče. Delavnica, v kateri je delal, se je opustila, in od istega Časa ni i-mel dela. Tedaj je izvedel, da v nekem trgu lahko nekaj zasluži; torej se napoti tje peš. A ker je bila pot daljna, so se čevlji kmalu raztrgali in tudi živež je bil pri kraju. Nikjer še ni beračil, kakor tukaj pri premožnih in Še tukaj so mu prošnjo odbili. In kako trdosrčjii so ti ljudje! Lenuh, potepuh, so ga nazva-jali! To ga je v srce bolelo.
Gospa je Šla v hišo. Bila je sama doma in na služkinjo se ni zanesla, kajti ta je bila boječa. Pred kratkim se je prigodil v bližini roparski umor, o katerem se je govorilo, da so ga učinili popotniki, in tega se je mlada gospa bala. Od tistega časa so se
jeli ljudje ogibati vsakega brezdelneža. In vendar si je gospa predbacivala, da je menda ravnokar odišle-mu prosilcu delala krivico. Ce bi bil v resnici pomoči potreben človek, mislila si je, bi bilo trdo od mene, da sem ga odpodila, Pa spomin na umor in na obljubo, ki jo je dala možu, da ne pusti nobenega k hiši, jo je pomiril.
Kmalu se je umirila, kajti tudi hlapec se je vrnil domov, da bi jo odpeljal proti kolodvoru. čak.at soproga. Kako hitro je Šlo to in kako ponižno so jih pozdravljali ljudje! Samo en pogled je spremljal voz jezno. Bil je pogled ubogega, pomoči prosečega tujca. Tudi on je stopal za vozom, toda ne več pomoči proseč in ponižno, ampak jezno in trdno. Glad ga je že čisto izmučil, toda ni se zmenil za to, ampak jezno je ponavljal pred se svojo prisego. Deček v vozu pa je opazil tujca in dejal: Glej mati, tam gre človek, katerega si ti odpodila od hiše. Otrokovo govorjenje je mater bolelo.
Pot proti kolodvoru je bila med železnično progo in bregom, tako, da je preostajala za postajo le ozka dolina. Tukaj je bila vožnja silno nevarna.
Gospa je vodila konja vedno , le po isti poti. Vozila je radi varnosti prav počasi, tako, da jo je mož, katerega je imenovala prej potepuha, prav lahko prehitel, V gozdu se je vsedel na kamen, da bi pustil voz mimo.. Tedaj se je začul močen žvižg bližajočega se vlaka.
Radi nenavadno močnega žvižga se je konj spla-šil, se vspel kvišku in v divjih skokih je Šlo sedaj proti železnični progi. Nevarnost je bila, da pride voz pod vlak.
Mož na kamenu je to zapazil. Gospa, kateri so ušli vajeti iz rok, je v smrtnem strahu prijela otroka, Preko kamenja je bila sedaj pot proti pogubljenju. Zapazila je sedaj moža, k*i ga je odpodila prej preko praga in ga imenovala lenuha.
„In Če bi potrebovali kedaj moje pomoči, kakor jaz zdaj!" tako se je tedaj zarotil. Kako hitro je usli-Šalo nebo kletev ubožca!
Toda čudo! Zdaj, ko se je približal trenotek, da se maščuje, odbežal je nakrat črni srd maščevanja iz njegovega srca, čut ljubezni do bližnjega ga je prešinil. Hitro skoči k vozu, obdrži konja in zakriči: Izstopite, moje moči pešajo ! Gospa je ubogala, skočila z otrokom z voza in se zgrudila na tla . . . * *
„Kje je voz s konjem in kje rešitelj, katerega bi s polnimi rokami obdarila!" Tisti ubožec, katerega je tako kruto odpodila, se je pa nad njo tako plemenito maščeval!
Vlak je oddrdral, in na postaji so izstopali potniki, med njimi tudi trgovec N. iz mesta — mrzlično je objel svojo soprogo.
„Si nepoškodovana, draga, in dete tudi. Čudež! Velik čudež!" dejal je trepetaje.
Mlada gospa ni odgovorila, samo iskala je z očmi po ubogem popotniku, da bi ga prosila odpuščanja. — Tedaj prinese Čvetero krepkih mož na nosil-nici krvavo truplo. Bilo je grozno razmesarjeno.
„Oh Bog! vzdihne gospa pri pogledu na mrtvega potnika, „kako krivico sem ti storila. Pognala sem te lačnega od hiše, hotela sem spustiti celo psa nad te, samo zategadelj, ker si prosil, a sedaj si zar-to Še življenje žrtvoval zarme,M
Potnik je namreč tik pred progo zgrabil konja, da je gospa izstopila, a konj je vrgel nesrečneža pod vlak. Ta mož se je plemenito maščeval!
Res! Mnogokrat bije pod zaznojeno srajco plemenitejše srce, kot pod svileno obleko i
Prmmedka © šfrafm
(Priobčil Januš Goleč).
Sv. Gore! Kje je pač ta kraj? Menda brezpo-trebno vprašanje, saj ga pozna vsak od prvega Pile-ka do zadnjega rusastega Hrvata; vsak ve, da so sv.. Gore velika Marijina božja pot na Spodnjem Štajerskem blizu Sotle. Prijazna in velika romarska cerkev te že od daleč pozdravlja in nehote šepeta, da na tem prijaznem hribu kraljuje „Kraljica nebes in zemlje", ki posluša in uslišuje že skozi stoletja ponižne prošnje pobožnih vernikov. Kedaj da se je ta romarska cerkev pozidala, koliko oltarjev ima, kako je poslikana, vsega tega ti ne bodem razkladal, dragi bralec, kajti vse to je že popisal mož, ki ima nekaj več v glavi, nego jaz ? Objavil je ta mož na dolgo in široko zgodovino svetišča, opisal vse stavbe na romarskem hribu, priobčil tudi vse pripovedke, ki mu jih je zaupal svetogorski mežnar Cenek; samo na eno je pozabil, ne vem, ali mu je Cenek ni povedal, ali pa že nima prave zgodovinske podlage? Kratko malo, da se ne pozabi ta prigodbica povedati, ti jo hočem jaz ravno t 'co, kakor sem jo na lastna ušesa čul od Ce-neka, že dolgoletnega cerkovnika na sv. Gorah'.
Str 'i je v sredi votel, okoli in okoli ga pa ni nič, tako so mi večkrat pravili moj oče, ki še sedaj prav nič ne verujejo v strahove. Na sv. Gorah pa, in sicer v cerkveni hiši, ki te prva pozdravi, ako po hribu prideš na prvo ravnino, na kateri ob času shodov stanujejo duhovniki, baje straši, in pravilo mi je o tem strahu že več verodostojnih prič„ Jeli je ta strah tudi enak ali pa vsaj podoben onemu, ki ga moj oče še sedaj označujejo, da je namreč v sredini votel, o-koli in okoli ga pa nič ni, tega nikakor ne bodem trdil? Ne gre se namreč pri tej pripovedki, ki ti jo hočem povedati, za ta strah v cerkveni hiši, ampak za onega v Boštjanovi kapelici na vrhu gore, tik romarske cerkve kakih pet minut v hrib od že omenjene, strahov polne cerkvene hiše. Ta kapelica sv. Boštjana je žalibog dandapes zapuščena; eden, in sicer
prvi del, če začnemo z glavnimi vrati, služi kramarjem ip kafetarcam v shrambo, v drugem, v katerem je tudi ena postelj, si pa ob času shodov ponoči preteguje Cenek od romarskih bolh opikane noge in ude. Ravno ta drugi prostor *e za našo povest velevažen.
Leta . . ., številke som že pozabil, pač nisem bil nikdar v zgodovini prav dobro podkovan, so se nekaj pokvarile orgle na sv. Gorah. Dobili so mojstra, da bi jih popravil, ne vem že od kod, morda celo iz Dunaja, ker je bil trd Nemec kot svetogorske skale, in imel seboj pomočnika tudi nemške krvi, Po dnevi je ta mojster popravljal orgle, po noči pa spal s pomočnikom, ki ga je zval za Mihelna, v že omenjeni Boštjanovi kapelici, Cenek', sedaj mežnar na sv. Gorah, bil je tedaj še mlad in neoženjen, pa navihan in poln muh, kakor Še sedaj, dasiravno je že v letih. Stanoval je Cenek pri svoji materi v mežnariji, tudi kakih pet minut pod cerkvijo. Ko je prišel ta nemški mojster popravljat orgle na sv. Gore, pomagal mu je tudi Cenek pri delu, seveda kolikor je pač znal. Pogovarjali so se o raznih rečeh, gotovo po nemški. Tudi Cenek ni hotel pustiti Nemcu zadnje besede, in v svoji nemščini, saj je bil menda vojak, ker je še sedaj zdrav in krepek, razkladal je temu mojstru in pomočniku, da straši na tem znamenitem hribu. Nemec ga je debelo gledal pri tem pripovedovanju, ski-moval z ramami; najbrž je imel iste pojme o strahu, kot moj oče, in rekel po temeljitem preudarku: ,,'Ja.z se že ne bojim, če bi prišlo tudi dvajset ta hudih prav toplih iz pekla nad mene." Tako Tomaževo govorjenje, in še povrh iz nemških ust, užalilo je tudi gorskega Ceneka tako, da se je premagoval celi dan. in ni nobene več zi.nil, ampak vedno tuhtal, kako bi plačal neverjetnega Nemca. Proti večeru se mu je že posvetilo nekaj v glavi, kajti zasmejal se je kar na lepem, pogladil se zadovoljno po glavi in zamrmral sam s seboj, gotovo slovenski: „Tako bom napravil; nimaš še ne Cenek same ajdovščice v glavi, kakor ti mati večkrat očitajo,"
Stemnilo se je kmalu, kajti o Martinovem je i-tak kmalu noč. Tudi naši cfeelavci pri orglah so nehali z delom, ko je legel mrak' na goro; mojster in pomočnik sta se potegnila v BoŠtjanovo kapelico, Cenek pa domov k materi. Hudomušni Cenek je kmalui povečerjal, kar so mu mati pripravili, smuknil skozi hišna vrata v kamro in tam zbral dve najbolj težki verigi, skril jih je skrbno pod suknjo in hajdi ž njimi na goro k Boštjanovi kapeli. PriŠedŠi na vrh, pogleda skrbno skozi okno v izbo, kjer sta stanovala mojster in pomočnik. Nista še spala, imela sta luč, in ker je bilo tudi precej hladno, sta si kurila v železni peči. Pomočnik je že ležal v postelji, mojster pa je bosonog in v samih hlačah' se grel pri peči in puhal iz pipe. — Gotovo se bode tudi stari kmalu vrgel v posteljo, ker že pomočnik kima, si je mislil Cenek; potem pa, ko bosta oba dreto vlekla, bodem pa poskusil z dvajsetimi zlodji. Toda Čakal ... in čakal je Cenek, mrzel veter je bril Čez hrib, zeblo ga je že do kosti, stari mojster pa je še vedno pušil, krilil ter. kvanta! nekaj proti pomočniku, ki je že odpiral trudne čeljusti, da se je že veliki Cenek bal za svojo kožo.
Bilo je že okoli enajste ure ponoči, ravno tedaj, ko se razlezejo strahovi po zemlji, pa stari je še vedno krilil z rokami, pljuval, da je kar ropotalo, in kadil iz pipe. Tako pozno je pa tudi Cenka potrpežljivost minila, tresel se je že kot kužek od mraza, pograbil je jezno svoje verige ter jih vlekel enkrat počasi okrog kapelice, tako, da so glasno rožljale po kamenju. Ko jih privleče zopet do okna, pogleda skozi in vidi, kako je stari že odložil pipo, pazno poslušal, pomočnik pa se je že od strahu pokril odejo Čez glavo. — Vleče v drugič Cenek verigo okrog kapelice, ni še prišel do polovice, kar zavpije mojster z neznanskim glasom: „Mihi!" Kakor blisk plane tudi pomočnik iz postelje in oba, kakor sta bila, bosa in napol oblečena, jo vdereta skozi vrata in v divjem diru po ostrem kamenju navzdol proti mežnariji.
Brž ko Cenek zapazi, kakšen strah da je povzročil, vrže urno verige v grmovje in po krajšem potu odkuri kakor hitro mogoče proti domu. Tiho se splazi na Škedenj v svoje ležišče in jame prisiljeno smrčati, Kmalu za njim prideta tudi mojster in pomočnik", ter jameta divje biti po mežnarijskih vratih, kričeč: „Mežnarca, za božjo voljo, odprite!" Bable se res prebudi in spusti strahopetca v sobo. Siromaka, komaj sta se oddahnila in bledih obrazov pripovedovala materi mežnarici o groznem strahu okrog BoŠt-janove kapelice. Obtolkla sta si na begu bose noge tako ob ostrem kamenju, da jima je moral drugi dan Cenek v St, Petru kupiti copate, ker čevljev nista mogla obuti vsled ran.
Ubogi Nemec si je menda odslej zapomnil, kaj je dvajset ta hudih, ko je v copatah zapuščal sv. Gore in sploh slovensko zemljo. Gorski Cenek pa Še sedaj rad pripoveduje, kako je izplačal tega nemškega bahaÖa„
Bogatini.
(Božična dogodbica — R. Bende).
Bilo je tisti dau pred Božičem. Počasi, kakor da se loči nerado od ljubkih sel in prijaznih vasic, se je bližalo solnce snežnim vrhovom, Se en sladek in ljub pogled, še en poljub mrzlim, ledenim skalam, in zableslela je snežna odeja. Potem je bilo vse kakor mrtvo, samo zapad je Žarel, kakor bi ga kdo napolnil s krvjo, Lahnili korakov je stopal skozi dolino mrak in. božanstveni mir ga je spremljal. Preko snežne planjave so zapeli zvonovi svojo večerno pesem, In slišala so jo bedna sela in vasice in sleherni j«
Kraj gozda so zapeli kraguljčkb Proti dolini so drčale lepe sani, v njih je sedela gospa. Pred hišo drvarja Ceneta so se ustavile krasne sani in gospa je vstopila v borno drvarjevo bajtico.
„Dober večer, mamica, kako se Vam kaj godi?" pozdravi vstopivSa,
„Hvala, milosti j i va gospa, pa ne zamerite, pri nas je vse tako umazano, ravnokar snažim, da bo kočica za jutrajšnji dan malo dostojnejša. Marica, prinesi gospej čeden stol! No, godi se nam za silo že tako dobro, samo Cene . . ." in pri teh besedah jej je potok solza žalil izmučene oči, „ta, . ."
„Kaj pa se je vendar zgodilo, Vaš Cene je vendar dober mož, v kolikor mi je pravil moj soprog takrat, ko je Cene Se služil pri nas."
„Dober mož je pač bil, a ni več, žalibog ni več; odkar so prišli tisti tuji drvarji, ki jim pravijo socialni demokratje, v naše kraje, se je popolnoma izpre-menil. Moj Bog, koliko sem že premolila zanj, in Ma^ teri božji sem v ta namen vsako soboto darovala eno svečico, pa vse nič ne pomaga. Preje ni pil nobene opojne pijače, sedaj pa nosi vedno steklenico žganji-ce seboj in dela prav malo. Preje je hodil vsaj za praznike k sv., zakramentom, sedaj se pa iz njih norčuje in niti jutri ne pojde! Kaj naj počnem jaz sama, uboga, slabotna žena, s temi črvički? Preje sva imela šo nekaj denarja shranjenega, sedaj pa je napravil dolga in oni žid tam za bregom tirja od naju celo par sto goldinarjev. In vse to pride, kakor pravijo ljudje, od tovarišije s SmreČnikovim Tonetom, ki je delal tri leta v mestu in se tam čisto izpridil. Prar vi baje, da je socialni demokrat, in sram me je teh besed, milostljiva gospa, in ljudje celo pravijo, da je Cene tudi že socialni demokrat."
„Vi ste res dobra žena, prosila bom svojega soproga, morda reši on Vašega moža in s tem celo Va-šo družiiiico."
„Ne, ne, milostljiva gospa, to ne bo sedaj nič pomagalo. Preje morda že, ali sedaj pa gotovo ne, ker je čisto izpriden. Visoko je čislal Vašega gospoda soproga, ali sedaj zmerja vse Vaše vrste ljudi brez razločka in včeraj je celo dejal, da me je bilo strah: Ti bogatini, te pijavke, ki žejajo po naši krvi in se rogajo nad našo bedo, tudi Če umiramo od lakote; — jaz sem mu pa dejala nato: Ljubi Cene, kaj meniš, da so vsi bogatini tudi srečni, srečni vedno in povsod? Kdo ve, ali si ravno nocoj ne želi ta in oni, da bi menjal z nami?" — Tedaj pa je vzrojil in grdo zaklel ter pristavil: Kaj bo meni sreča? Denar je meni sreča, in le take sreče si želim, druge sreče ni. Le povej enemu teh pijavk, naj menjajo z nami, boš videla, kake obraze ti bodo delali! — Po teh besedah je zaloputnil duri, da se je stresla cela koča, otroci pa so se spustili v jok; pogledala sem za njim, tam za oglom ga je čakal SmreČnikov Tone in oba sta za-vila potem v krčmo. Moj Bog, ta Tone in pa žganje, ta dva rušita srečo naši družini. Cene sam drugače ni kak izprijen pijanec, milostljiva gospa, nikakor ne, verujte mi, on ima dobro srce, ali žganje in ta nesrečni Tone ga bosta ugonobila, nas in njega."
Uboga drvarjeva žena ni mogla naprej; vsled ihtenja ji je zastala beseda. Imenitna gospa pa, ki je cula grenko tožbo, je bila vidno ganjena, v njeno plemenito srce je Šinila lepa misel:
„Ljuba žena, prenašajte to bolečino radovoljno in udano ter molite za svojega moža, vse bo bolje. Jutri pa pošljite njega in otroke v našo hišo, kjer se vrši božično obdarovanje; ravno , zato sem prišla danes k Vam, da povabim Vašo celo družino; tudi Vi bi lahko prišli, pa najbrže ne morete radi malega Jakeca, Naj pride VaS mož gotovo!"
„O, milostljiva gospa, kako ste vendar dobri, ali jaz se pa bojim, da ne bom mogla moža pripraviti do tega."
„Poskusite vse, boste videli, da bo Šlo."
„Ne vem dostojne hvale za Vašo plemenitost, milostljiva gospa; storila bom vse, kolikor mi bo pač mogoče,"
Po prisrčnem „z Bogom", je sedla gospa na svoje sani, ki so brzo zdrčale po dolini. Bila je vsa vesela svojega, skoroda zagotovljenega uspeha.
Drvarjevo ženo pa je stalo mnogo truda, pred-no je pridobila moža za svoj namen. Drvar Cene je našel vse polno izgovorov, vendar se je končno, da-si zelo nerad, udal, rekoč:
„Že pojdem, pa teh hinavskih pijavk ne pogledam za noben denar; kaj misliš, da mi čez noč pa-do mrena iz oči, mrena, ki me je prepričavala vedno le o enem, o neki ljubezni, požrtvovalnosti in plemenitosti bogatinov. Kakor eden, takšni so vsi, nobeden ni za las boljši od drugega. Vendar pojdem!"
____l"n teh besedah se je podal na pot s svojimi o-
tročiči. Pot ni bila dolga, vendar se je Cene med potom še obotavljal, ko je zazrl na bližnjem griču gradič, ki se je s posebnim ponosom dvigal v sinje zimsko nebo. Naposled je krenil po hribčku navzgor. Pred gradom je sprejel došle grajski služabnik ter jih peljal v krasno razsvetljeno dvorano, kjer je žarelo nebroj lučic na bogato obloženem božičnem drevescu. Pod drevesom pa so stale lične jaslice kot dostojen spomin onega večera, ko so naznanili nebeški angeli rojstvo Večne ljubezni, pojoč: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!"
V ozadju dvorane so se odprla vrata in vstopila sta gospa in njen soprog; pred seboj sta tiščala voziček, v katerem je sedel odrasel deček, očividno ¡•omilovanja vreden bolnik. Drvar Cene pa jo stal pri temnem oknu in zrl v sneženo odejo z mrkim, sovražnim pogledom. Bilo je namreč zbranih vse polno revežev iz vasi, katere sta povabila nocoj grajski
gospod in gospa, Cene se ni hotel brigati za nobenega, vendar si ni mogel kaj, da ne bi pogledal vstopiv-ših le za hip, Četudi s kratkim, sovražnim pogledom.
Kmalu je zadonela ona znana božična: „¡Tiha noč, sveta noč . . ." Cene je bil kakor mrtev za Čar svetonočne pesmi, dasiravno so jo peli nedolžni otroci, In nato so se razdelila darila med uboge otroke. Cene pa je vse to gledal, in ni mu Šlo v glavo, da ljudje, katerih se je spominjal edino-le v psovkah, obdarujejo otroke revežev» Mrko je gledal pred se, v glavo so mu Šinile one besede, ki jih je nekdaj Čul od SmreČnikovega Toneta. ITedaj se je zamislil, kakor da se je skregala njegova pamet z besedami SmreČnikovega Toneta, ki je v enomer kvasil nekaj o enakosti, o delitvi premoženja in o raznih drugih rečeh, ki reveža docela omamijo. Iz tega premišljevanja ga je vzdramil nepričakovan prizor: Oni bolnik v vozičku mu je postal naenkrat znan; dozdevalo se mu je, da ga je videl zadnjo pomlad, ko je skakal po gozdu, kakor brhka srna.» In to naj bi bil tisti mladi gospodič iz grada? Da, on je bil; nekega dne se je namreč prav občutno prehladil, vsled hude bolezni mu je cela desna stran ohromela, kar mu je vzelo vso moč. In temu bolniku se je zaupno približal drvarjev Tinček, krepek dečko, zagorelih, polnih lic.
„Vstreli enkrat z mojo puško! Vidiš, kako je lepa, tvoja mamica so mi jo dali", je dejal drvarjev Tinček bolniku. Ta se je hotel milo nasmehniti ob spominu na nekdanje dni, a mesto sladkega smehlja^ ja se je mlademu bolniku zakrožila okrog višnjevih Ustnic bolestna poteza. Njegove steklene oči in voščeni obraz, vse to je ganilo celo Ceneta. In videl je, kako slabotni bolnik dviga slabotno, koščeno roko, da bi vsaj prijel Tinčekovo puško, ali roka mu je o-mahnila nazaj. Kakor bi se hotel otresti dejstev, je Cene v enomer pogledoval skozi okno. Čaroben pogled na širno, biserno ravan, na zvezdnato nebo, katero ožarja lunin Čar, in tam ob robu gozda stoji drvarjeva kočica,,.. Ali Cenetova duša je mrtva za ta čar, vse druge misli mu mučijo srce, in vendar pogleduje v enomer skozi okno, da bi pregnal vsako misel. Nehote švigne njegov pogled k bolniku, otroku bogatinov, in po njegovih zdravih otrocih, katerih o-če je samo ubog drvar. Oh, sitna misel! Vendar u-tegne imeti žena prav? , . . Nekdo ga je nalahno po-tipal po rami. Bila je ona gospa, ki je včeraj obiskala ubogo drvarjevo družino ter jo povabila na božični-co. Opazovala je njegove kretnje,, spoznala njegovo zadrego in takoj je vedela vse, kaj se godi v Ceneto-vi duši,
„Vesele božične praznike, ljubi Cene, poglejte radost v očeh Vaših malih! . . . In moje dete ? . . .."
In Cene je gledal mrko, ker je skalilo žganje njegov, pogled, vendar se je zravnal in poslušaj kakor v strahu gospo, ki je nadaljevala:
„Ljubi Cene, ubogi delavec ste, drvar, in Vaš kruh je grenek, poslušajte samo eno vprašanje!" in pri tem ga je pogledala z globokim pogledom, ki je naznanjal veliko žalost in bol, — „Povejte, ali bi menjali z nami? . . . Ali hočete našo srečo? . . ."
Pri teh besedah je orjaška drvarjeva postava zatrepetala kakor šibko otrokovo telesce,. V pretrganih besedah je dejal ves solzen:
„Milostljiva gospa . . , isto je rekla moja žena . . . odpustite .,, jaz . . ., jaz . . ," in poljubil je roko plemenite gospe med solzami kesanja in nadaljeval ihte: „jaz .,, se hočem spokoriti, poboljšati. . . Nočem biti več socialni demokrat. . ."
Ko je videl soprog plemenite gospe ta prizor, se je vidno razveselil nad njenim uspehom. Ljubeč pogled soproga jej je bil v plačilo,
Otroci so zapeli zopet ono lepo božično pesem: „Tiha noč, sveta noč . , ." In z otroci so peli tudi odrasli, pa tudi — Cene, ki ga je ta večer osrečil, Cene, v čegar srce je prišel sveti božični mir. In nato se je poslovil s hvaležno besedo od plemenite gospe. Slovo je bilo prisrčno, a Še prisrčnejSi je bil sprejem doma: uboga drvarjeva žena je bila popolnoma očarana. Na Sveti dan, zgodaj v jutru, je klečal drvar Cene pred spovednico. Mimo njega so hodili ljudje, srečni in nesrečni, ter se spogledovali • • .
Mir ljudem na zemlji! ... so peli svetonočni zvonovi. Da, sveti mir se je naselil v drvarjevi ko-čici in z mirom vsa sreča.
Spoved na molčečnost. Kakor smo opisali pred kratkim v „Slov. Gospodarju" nakane Judov zoper katoliško cerkev, res delajo na vse krip-lje, da bi nji in duhovnom spodkopali ugled in s tem upliv. Se ve skrbno iščejo tudi slučaja, da bi bil katoliški spovednik (ker dr ugasni ji itak ni) prekršil spovedno molčečnost, ki je steber četrtega, za pošteno krščansko življenje prekoristnega zakramenta.Ver-ski sovražniki so vtihotapili celo v krščanski besednjak o cerkvenih zadevah, da je bil leta 1700 v Toulouse na Francoskem k smrti obsojen župnik Chau-bard iz Croix Daurade, češ, da je izdal s strahopetnim vedenjem nekega morilca, ubijalca.. — Pa glej! Sedanji župnik v istem kraju, opozorjen na to trditev, celemu svetu zabrusi v obraz, da 1. 1700. v Croix Daurade niti cerkve ni bilo, Še manj pa župnije, torej tudi ne kakega župnika Chaubard-a. So namreč po nekod cerkve, pa tudi mlajše župnije, Še-le iz novejših časov; pri nas n. pr. posebno od vlade cesarja Jožefa II. sem, ali celo iz najnovejše dobe, recimo Bočna, Planinski trg, St. Ožbald, Sv. Peter pri Radgoni itd. Pa nikar ne mislite, da bodo popravili „učenjaki" to gorostasno krivico, ali naši liberalni listi (ki
„nimajo nič zoper vero") to razkritje razodeli, oziroma priobčili!	. * .
Zoper katoliško cerkev Čifuti res kaj iznajdljivo porabijo vse, kar le morejo. Na nekem dunajskem pokopališču se je na vernih duš dan pre-hladila vdova, žalujoča ob grobu moža in deteta, ter nekoliko obolela. Kaj mislite, nad koga se je spravil judovski šmok v svojih listih? Qujte in strmite: nad „klerikalizem", to je nad katoliško cerkev in njene praznike, — Nikoli pa ne odvračajo isti listi ljudi od krčem, plesov, balov in veselic, kjer je že na stotiso-če ljudi našlo svoj telesni in dušni prerani konec, — Za svoj „kšeft" pa prav dobro izrabljajo isti ljudje katoliške praznike; najdebelejši so njih ceniki o Božiču, Veliki noči in Binkoštih; ž njimi nadlegujejo pred vsem katoličane, celo duhovnike, menihe in nune. To je seveda drugače: za njihov žep so naši prazniki tudi kaj vredni! _
Le eno cešceno-mariio.
Prekucija je razsajala po nesrečni francoski deželi; lepa dežela je bila v kratkem Času pustota in gnjusoba razdejanja,. Nesramnost in hudobija je kraljevala povsod brez ovire, vsakatere Človeške strasti so se pasle po večjih in manjših mestih,. Kdor je bil Še pravičen in dobrega srca, je ali zbežal, alTpa pod gilotino umrl. Sto in sto najboljših francoskih sinov, zlasti pa veliko duhovnov, je bilo umorjenih zaradi vere in zaradi pravice.
Najhuje so razsajali prekucuhi v Parizu, središču vse prekucije in ognjišču vse krivice. Dan na dan, uro za uro, so drdrali po cestah strašni vozovi, ki so prepeljavali na morišče uboge žrtve razdivjane besnosti.
To grozno vožnjo so vselej spremljale divje množice, mestna druhal pariška, moški in ženske, izvr-žek ljudstva; ti so spremljevali nesrečne obsojence in jih še po poti zaničevali ter zasramovali.
Med njimi se je najbolj divje in najgrše obnašala Georgina Tirot, ženska srednje starosti. Ta je bila vselej na morišču, dajala je ubogim žrtvam naj-grša imena, jim s pestjo žugala, obračala proti njim oči ter jih grozovito preklinjala. Nekega dne leta 1794, so peljali mašnika Jakoba Ravtoka na morišče, Razume se, da je bila tudi tukaj Georgina Tirot, ki je mašnika prav posebno Črtila, Blato je metala vanj, ga zasramovala in vpila nad njim kakor obsedena, ter je bila bolj podobna nori, kakor pa pametni ženski.
„Ti grdoba!" vpije zopet Georgina, „Naj bi vendar hitreje vozili, da bi bil že kmalu ob življenje! Vsaka minuta, kolikor dalje živiš, je krivica, je sramota svetu!"
Jakob nič ne odgovori, ampak kleči na vozu in moli prav goreče.
„Molči", pravi ženska, „ne upa si odpreti ust."
MaŠnik se obrne s plemenitim, bledim obličjem proti Georgini, jo resnobno pogleda in ji reče z milim glasom: „Žena, prosim te, moli eno češčenomari-jo za-me, da najdem milost pred božjim obličjem, pred katerim bom kmalu stal."
„Ho-ho-ho!" se smeji Georgina. „Jaz eno češčo-nomarijo za-te ? Nori, od strahu se ne zaveda, O strahopetec. strahopetec!"
„Se enkrat te prosim za eno čeŠčenomarijo", odgovori mašnik mirno besni ženski. Oko mu je bilo pa tako milo svetlo, njegovo obličje tako veličastno, da je Georgino pretresel mraz. Ravno ga je hotela zopet zasramovati, pa ni mogla več govoriti, besno je gledala v mašnika, klečečega, ki je ravno vzdignil obe roki proti nebu. Georgina je čutila v dnu svojega srca, da mašnik moli za-njo, za neverno, grozovito žensko, ki je teptala z nogami vsak Človeški čut» In kar že dolgo ni čutila, sramovala se je sama sebe in pred ljudmi. Zato ni nič govorila do morilnega odra, čemur se je čudila spremljajoča druhal,.
Pridejo na morišče. Oster nož v gilotini se sveti v solncu, rabeljni si pripravljajo, kar jim je potrebno. Častitljivo, mirno stopi mašnik na morilni o-der, poklekne ter očitno in prisrčno prosi Boga pomoči v poslednji uri. Potem reče, da odpusti vsem, ki so mu storili krivico in mu jo Se delajo ter prosi zanje božjega usmiljenja. Rabeljna priganjata. Mašnik ostane, se ozre še enkrat po ljudstvu, kakor napol spremenjen, ter išče Georgine Tirotove.. Poslednjič jo ugleda. Ni bila kakor sicer v prvi vrsti, ampak bolj zadai se je ustavila. Njeno obličje je bilo čudno.
„Eno ČeSČenomarijo za-me", prosi Jakob" še enkrat, „eno samo češče.nomarijo!" Tako prisrčna, tako ginljiva je bila ta prošnja, da Georgina, ki jo je divjost že na potu k morilnemu odru nekoliko popustila, se ji ne more več ustavljati. Nevidna roka jo žene dalje, dalje k stopnicam pri morilnem odru. Tukaj poklekne, razprostre roki in moli z močnim glasom češčenomarijo, še predno je bilo mogoče druhali, ji to zabraniti.
Vesel smehljaj se vidi na obrazu duhovnikovem, ko je ravno položil svojo glavo na klado.
„Prosi za nas grešnike zdaj in na našo smrtno uro amen", zavpije Georgina, ravno končaje svojo molitev, ko nož v gilotini pade na zatilnik ma&niku in mu odseka glavo.
Georgina Tirotova zakriči kakor nora, ko ugleda sikati mašnikovo kri. Kar poskoči, pomoči ruto v gorko kri in mirno odide.
Odslej ni bilo videti več Georgine Tirotove na morišču. Večjidel je bila zaprta in je prišla k ljudem le, kadar je potrebovala živeža. Po prekuciji pa je postala prav goreča katoličanka in jo jo bilo videti povsod, kjerkoli je delovala krščanska ljubezen. U-mrla je kot resnično pobožna, in vse to je storila le ena češčenamarija.	„B."