] PROBAN KA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04 / 280 16 00 Del. čas: 9.-19., sobota 9.-13. ure SALON PREDOSUE 34 - Kranj TEL: 04/2341-110 SALON LJUBLJANA • Črnuče Pot k SejmiŠČU 32, (megamariiet ŽIVILA) TEL: 01/589-7480 NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOM Pl ETNO OPREMO VAŠEGA DOMA QHT0 Ar/ *4i ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNI Gorenjska^ Banka /itii/ki! .• posluhom hup: \v\\\\.gbkr.y ©(Q)IS]®3^(^©IMIGLAS Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 82 - CENA 210 SIT (13 HRK) Na mednarodnem poštnem centru DHL na Brniku ocenjujejo, da trenutno ni večje ogroženosti, a kljub temu posvečajo dodatno pozornost varnosti uslužbencev, strank in pošiljk. Do zdaj še niso imeli primera, ki bi ogrozil varnost. Vsak dan pa so v stiku z DHL varnostno službo regionalnega urada v Bruslju, od koder prejemajo dodatna navodila in informacije o predvidenem poteku dogodkov. • Foto: G. Kavčič Kranj, petek. 19. oktobra 2001 Antraks Preplah na Vrhovnem sodišču v Ljubljani, ko so z DHL pošto iz Dubaia dobili pošiljko, ki je ni nihče pričakoval in jo takoj odstopili kriminalistom, ti pa v analizo, kaže, da smo tudi Slovenci postali zelo previdni. Nobene panike, nas pomirja oblast, a kljub vsemu je v inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo pri veterinarski fakulteti do včeraj v analizo prispelo trinajst sumljivih poštnih pošiljk. Po podatkih v pošiljkah ni bilo nevarne vsebine. Grožnja, ki se skriva v pošiljkah, se imenuje ANTRAKS, vranični prisad, s katerim so teroristi že zasejali paniko v ZDA. Antraks že dolgo velja za vodilni možni agens pri bioterorizmu ali v biološki vojni. Bakterija, ki povzroča spore, je zelo odporna, lahka, možno je, da se pojavi tudi v genetsko spremenjeni obliki. Tedaj pa je neobčutljiva, težko jo je odkriti in z antibiotiki tudi odpraviti. Ministrstvo za zdravje obvešča, da v nobenem primeru ni nobenega vzroka za preplah, kajti antraks je v Sloveniji zelo redka bolezen, ki se je v kožni obliki pojavila pred osemnajstimi leti, po drugi svetovni vojni pa sploh ni bilo nobenega primera najbolj nevarne pljučne oblike. Čeprav je možnost za bioterorizem v Sloveniji majhna, se je sestal vladni državni svet za nacionalno varnost. Pri Pošti Slovenije, na carinskih in drugih službah, kjer prejemajo mednarodne pošiljke, so postali previdni. Pozorni so predvsem na pošiljke, ki so nenavadne, s pomanjkljivimi naslovi - skratka sumljive. A najbolj so v nevarnosti sami naslovniki, kajti prah se skriva v notranjosti. In če se zgodi, da se odpre tak paket ali pismo, ki ga niste pričakovali in se vam zdi sumljivo zaradi okorne, nenavadne pisave brez navedbe pošiljatelja, ga je najbolje takoj pokriti s plastično vrečko, zapustiti prostor in ga zapreti, si umiti vse telo in poklicati policijo. • D. Sedej Bohinjske vode Bohinjcem ]^a Lancovem povojni grobišči Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so MT «1 Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ta teden odločili o bohinjskem ribiškem sporu in spisali odgovore na pritožbe o vrnitvi cerkvenih gozdov v Triglavskem narodnem parku. Ljubljana - Minister za kmetystvo, gozdarstvo in prehrano mag. 'rane But je v ponedeljek izdal odločbo, s katero je Zavodu za ^bistvo Republike Slovenije odvzel pravico upravljanja z večino varstvenih in ribolovno gojitvenih voda na območju Bohinjskega ribiškega okoliša. Iz upravljanja je zavodu izvzel bohinjsko jezero, potok Bezdcna aa Nomenju ter Savo Bohinjko od jezera do železniškega mostu na Banjah z vsemi njenimi pritoki na feJ razdalji z izjemo Bistrice, kjer lrna zavod ribogojnico. Kot poudarjajo na ministrstvu, bo takšna odločitev, s katero naj bi se štrikale tudi vse vpletene strani, omogočila sporazumno rešitev že v.eČ let trajajočega spora o uprav-!J*nJu Bohinjskega ribiškega oko-hsa. Vode, ki so jih odvzeli zavodu* bodo v nadaljevanju postopka podelili v upravljanje Ribiški družni Bohinj. Ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano julija letos izdalo odločbo, s katero je 8.254 hektarjev gozdov v Triglavskem narodnem parku vrnilo v last in Posest ljubljanski nadškofiji, so s Pritožbo na upravno sodišče začeli upravni spor državno pravobranilstvo, Gozdno gospodarstvo Bled, Občina Bohinj, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana. Tožniki navajajo, da je vrednost gozdov ob vračanju ocenjena prenizko, da so med vrnjenim premoženjem tudi nekatere javne ceste in celo del Dvojnega jezera in da vračanje v naravi sploh ni možno, ker so gozdovi v parku javno dobro. Ministrstvo je v zakonitem roku odgovorilo na vseh pet pritožb, pri tem pa je ugotovilo, da v njih ni novih dejstev, ki bi ovirala vrnitev gozdov v last in posest. Pri oceni vrednosti gozdov in lastnosti parcel je upoštevalo katastrske podatke, ki kažejo, da so na parcelah, namenjenih vračanju, le gozdovi, pri tem pa tudi noben predpis ne določa, da so javno dobro. Če zasebna lastnina v parku ni možna, je po oceni ministrstva pravno sporna tudi dosedanja vrnitev 3.382 hektarjev zemljišč in obstoj več kot sto počitniških hišic. • C. Zaplotnik Kranjski kriminalisti raziskujejo dogodke iz leta 1945 na Lancovem, kjer naj bi pod Pustim gradom zverinsko pobili več sto ljudi. Borut Pahor na srečanju s komisijo za evidentiranje prikritih grobišč. grobišča, dogajalo. Neuradni viri pa pravijo, da so množična grobišča res na več gorenjskih krajih, med drugim tudi v Crngrobu. Predsednik državnega zbora Borut Pahor pa je že poslal predsedniku vladne komisije za evidentiranje in označitev prikritih grobišč Petru Kovačiču - Peršinu in drugim članom komisije vabilo na srečanje. Na današnjem srečanju naj bi se pogovorili o ukrepih, ki jih javnost ob teh žalostnih dogodkih upravičeno pričakuje, ne nazadnje pa je v parlamentarni proceduri predlog zakona o vojnih grobiščih. • D.S., foto: Gorazd Kavčič Radovljica, 19. oktobra - Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je ob odkritju grobišča povojnih pobojev pri Slovenski Bistrici pozvala državljane, naj prijavijo množična grobišča, če vedo zanje. Na njen poziv je okrožna državna tožilka v Kranju Irena Kuzma prejela obvestilo o grobišču na Lancovem. Obvestila je Upravo kriminalistične policije v Digital Logic, d.o.o. A — g, GragoriKma 8, KRANJ 1^ J* SERVIS tP1' RAČUNALNIKI POSLOVNI PROGRAMI TeL23 65 666 www.digital-loglcsl Kranju in takoj se je začel pred-kazenski postopek. Kriminalisti raziskujejo sledi, pogovarjajo se z ljudmi, ki se morebiti česa spomnijo, vendar je za ugotovitve še prezgodaj, prav tako pa se še ne ve, ali bodo grobišče na Lancovem tako kot v Slovenski Bistrici izkopali. O dveh množičnih grobiščih na Lancovem se ve že nekaj časa, saj ju je preiskovala že radovljiška občinska komisija za medvojne in povojne poboje, o dveh grobiščih pa govorijo domačini že nekaj časa. Za zdaj se še ne ve, koliko ljudi naj bi bilo tu pokopanih - kdo so bili, odkod so prišli. Vse so le domneve in spomini še živečih prič, domačinov, ki vedo povedati, da naj bi maja 1945 tja pripeljali in zverinsko pobili vojake, starce, ženske in otroke. Morda so bili pripadniki ustašev in banatskih Nemcev, ki so jih po vojni vozili iz Vojvodine. Koliko ljudi je pokopanih na Lancovem, bodo odkrivali v pred-kazenskem postopku in šele morebitna nadaljnja preiskava bo odločila, ali se množični grobišči raziščeta in odkopljeta. Zdaj tam stoji le lesen križ, ob katerem po osamosvojitvi ob žalnih dneh prihajajo prižigat sveče in pripravijo skromno komemoracijo. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar nam je povedala, daje zdaj na Gorenjskem možnih še sedem množičnih grobišč. V predkazenskih postopkih bodo ugotovili, kaj se je na določenih krajih, kjer naj bi bila možna H r 31 9770352666025 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI / joze.kosnjek@siol.si Petek, 19. oktobra 2001 IZ POLITIČNIH STRANK V vojni s terorizmom Jelko Kacin, predsednik odbora za zunanjo politiko 23. oktobra popoldan sem izstopil iz letala Boeing 777 družbe United Airlanes (UA) na letališču Dulles v Washingtonu. Kot gost State Departmenta sem pripotoval na 14-dnevni študijsko-delovni obisk v ZDA, ki je po naključju padel v čas po terorističnih napadih na Nevv York in Washington. Zgodil seje prvi veliki napad na ZDA po ameriški državljanski vojni v drugi polovici 19. stoletja. Takrat, leta 1860 je zadnjič priplula vojaška ladja po reki Potomac in s topovi obstreljevala Washington. Od tedaj pa do 11. septembra 2001 ameriški kontinent še ni doživel neposrednega množičnega napada. Vse velike vojne so vse do danes ZDA obšle. Prva svetovna vojna je bila v Evropi, druga vsepovsod, le v ZDA ne, še znani Pearl Harhor je le vojaška luka na otočju daleč v Pacifiku, kjer skoraj ni civilnega prebivalstva. Balkan je daleč, Vietnam še dlje. Štiri v Ameriki izdelana letala so se razletela v času nekaj ur. Pred očmi vsega sveta so umrli tisoči nedolžnih ljudi, civilisti, državljani sdeminsedemdesetih držav. Največ je bilo Američanov, Slovenija pa na srečo ni objokovala svojih žrtev. Res smo imeli srečo in samo veliko srečo! Kaj lahko bi bilo tudi drugače in za nas veliko huje! Pred izstopom iz letala se je glavna stevardesa v imenu kapetana in celotne posadke letala zahvalila in poslovila od potnikov. Ni izrekla običajni: "Hvala, ker ste leteli z UA. " Rekla je: "Še posebej dobrodošli potniki iz Pakistana. Naj Bog blagoslovi Ameriko. " Sledil je aplavz potnikov. Starejša gospa pred menoj je izstopila v solzah, ogrn-jena z veliko ameriško zastavo. Amerika se je spremenila! Spremenil jo je terorizem! Terorizem ni domač ali tuj, terorizem je univerzalno in globalno zlo, ki ne izbira žrtev. Mrtvih ne določa ne po spolu, ne starosti, ne državljanstvu, ne barvi kože, ne po veroizpovedi in ne po pripadnosti civilizaciji. Terorizem mori brez razlik, uničuje letalski promet, pretresa borze in zaustavlja cela gospodarstva. Moj obisk je bil sploh prvi tuji obisk v okviru mednarodnega programa izmenjav po terorističnih napadih. Gostitelji so bili izjemni, prezaposleni, pa hkrati odprti in neposredni kot še nikoli prej. Ni bilo običajnih vljudnostnih fraz in diplomatskih izmikanj. Amerika se je spremenila, odprla se je in pokazala, da je sama ranljiva in včasih tudi nemočna. Spoznala in priznala je, da potrebuje prijatelje, partnerje, zaveznike, Združene narode in vse, ki ji lahko pomagajo. V ZDA ne med ljudmi in ne med politiki ni več sledu o izolacionizmu in samozadostnosti. Amerika je odkrila s terorizmom obremenjeni svet in postala sestavni del prizadetega sveta. Amerika ni več edina supersila, ampak velesila, ki posluša in sodeluje, uči se in spoštuje pomoč ter poglede Velike Britanije, ZRN, Francije, Ruske federacije ter LR Kitajske. ZDA cenijo tudi podporo mnogo manjše Kanade, Japonske, Avstralije in Italije. Zdaj NATO iz Evrope pošilja v ZDA na pomoč svoje leteče radarje ameriške proizvodnje. Amerika je enotna, ponosna, polna patriotizma in z vsem srcem iskreno podpira svojega predsednika Busha. Vanj veruje, mu zaupa in se mu zahvaljuje za ukrepanje. New York občuduje in spoštuje svojega župana. Amerika je enotna tako, kot smo bili enotni in ponbsni tudi mi po našem plebiscitu in v desetdnevni vojni. Takrat smo pričakovali ameriško podporo, razumevanje in priznanje. Niso nas razumeli takoj, kajti Jugoslavija je bila za njih (pre)daleč stran. Mi smo doživeli že veliko vojn in nanje nikoli nismo pozabili! Ali danes dovolj razumemo stiske in pričakovanja Američanov in ZDA? Smo solidarni dovolj? Jim pomagamo po najboljših močeh in iskreno, tako kot smo si mi želeli njihove pomoči pred desetimi leti? Pregovor: "Prijatelja spoznaš v nesreči, " smo sami spoznali in preizkusili že velikokrat. Zdaj je pravi čas za neposredno prijateljstvo, strateško partnerstvo, dolgotrajno zavezništvo ter iskreno pomoč! Kadar so pomoči potrebni veliki, je hudo, za manjše pa še težje, zato je pomoč majhnih takrat ne le opazna, ampak tudi dragocena, nenadomestljiva in zgodovinska. Tovarištva v vojni se ne pozabi kar tako! Če bi teroristi ponovno napadli v ZDA, ni prav nobenega jamstva, da med žrtvami ne bi bilo državljanov Slovenije. Terorizem je izziv, ki ne dopušča odlašanj ali izmikanj. Terorizem zahteva pozornost, tankočutnost, odločnost, ukrepanje ter doslednost. Previdnost vendar, brez panike O trenutni ogroženosti Slovenije, tudi glede najnovejših sumljivih pisemskih pošiljk in možnosti okužbe z vraničnim prisadom, je v sredo razpravljal tudi vladni svet za nacionalno varnost. Ugotovil je, da za paniko ni razlogov. Ljubljana, 19. oktobra - Ukrepi, ki jih izvajajo ministrstva in posamezne službe, so ustrezni in zadostni, je dejal v sredo zvečer po seji vladnega sveta za nacionalno varnost ministrski svetnik Iztok Podbregar. Slovenija je kot del mednarodnega prostora ogrožena, vendar ukrepi izven zakonskih pristojnosti posameznih organov niso potrebni. Minister za zdravje dr. Dušan Keber s sodelavci opozarja, da je treba v primeru sumljivih pisemskih pošiljk, ki imajo odprto ovojnico ali je na njih beli prah, ravnati razumno, brez panike. Največja nevarnost se skriva prav v številnih lažnih okuženih pošiljkah, zaradi česar bi lahko spregledali resnično okuženo pošiljko. V primerih sumljivih pošiljk je dobro zadržati dih in se ne dotikati sumljivih predmetov. Ministrstvo za zdravje daje dodatna pojasnila 0 antraksu oziroma vraničnem prisadu, ki lahko okuži kožo, Črevesje ali pljuča, po telefonu 01 478 60 45. Pojasnila o nevarni bolezni so tudi na spletnih straneh Instituta za varovanje zdravja. V Sloveniji je bilo do vključno srede 11 prijav sumljivih pisemskih pošiljk. Prvo so iz Dubaia v Združenih arabskih emiratih dobili na Vrhovnem sodišču. Pomoč kmetijstvu in igralništvu V torek je nadaljeval zasedanje tudi državni zbor. Sprejel je dva pomembna zakona. Zakon o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 predvideva razdelitev 5,5 milijarde tolarjev najbolj prizadetim krajem in kmetom. Vlada zagotavlja, da bo dobra milijarda razdeljena letos, štiri pa najkasneje do konca aprila prihodnje leto. Prednost bodo imeli tisti prijavitelji škode, ki imajo bolj poškodovane pridelke in jim je kmetijstvo edini vir za preživljanje. Tem kmetom bodo odpisani tudi davki od dohodka iz kmetijstva. Na zakon so zlasti iz opozicije letele številne pripombe. Kritiki zakona so poudarjali, da namenja vlada za pomoč kmetom premalo denarja in da jih neupravičeno deli, saj so tako majhni kot veliki pomembni za Slo- (^©IMII^JJSIEIIGLAS' Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za Izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja'2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku' bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. naročam mm. Ime in priimek:_ GLAS za najmanj eno leto Naslov: Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR. venijo. Če manjši kmetje in tisti, ki jim kmetijstvo ni edini vir preživljanja, ne bodo dobili podpore, se bodo kmetijske površine še bolj zaraščale, območja s težjimi pogoji kmetovanja pa se bodo še naprej praznila. Državni zbor je v torek sprejel tudi dopolnjen zakon o igrah na srečo. Zakon je v bistvu sprejela vladajoča koalicija sama, saj so opozicijski poslanci zapustili dvorano. Na vprašanja, zakaj taka "radodarnost" do igral-ništva in na opozorila, da zakon ni skladen za ustavo, niso dobili ustreznih odgovorov, zato so protestno zapustili dvorano. Predstavnik vlade je trdil, da sedanja zakonodaja igralništvu ne zagotavlja razvoja in da so davčne obremenitve previsoke. Dopol- njen zakon prinaša v igralništvo več reda. Igralni avtomati bodo lahko nameščeni le v posebnih salonih, prirejanje iger na srečo po internetu pa bo dovoljeno le gospodarskim družbam, ki bodo dobile ustrezno koncesijo. Nezadovoljna opozicija V državnem zboru so v sredo in včeraj delovna telesa obravnavala predlog proračunov za leti 2002 in 2003. Zlasti opozicijski poslanci so nejevoljni, ker imajo njihova dopolnila zelo malo možnosti za uspeh. Poslanec Socialdemokratske stranke Slovenije Jože Jerovšek je dejal, daje razprava o predlogu proračuna brezpredmetna, ker so poslanci postavljeni v položaj opazovalcev. Na odboru za gospodarstvo so menili, da so napovedi o gospodarski rasti preveč optimistične in da si zatiskamo oči pred realnimi problemi. Vlada opozoril iz gospodarstva ne jemlje dovolj resno. Energetika in zaposlovanje bi se morala vrniti v resor ministrstva za gospodarstvo, za regionalni razvoj pa je 3,5 milijarde tolarjev, kolikor jih je predvidenih v proračunu za prihodnje leto, premalo. S predvidenimi sredstvi prav tako niso bili zadovoljni na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ugotovili so, da je minister skušal dobiti več denarja, vendar ni bilo mogoče. Za prihodnje leto je za kmetijstvo predvidenih dobrih 54 milijard tolarjev, leta 2003 pa dobrih 61 milijard. • J. Košnjek Borci zavračajo napade Obsodba povojnih pobojev Ljubljana, 19. oktobra - Vodstvo slovenske borčevske organizacije ugotavlja, da so se po uradnem odkritju množičnega grobišča v rovu nekdanjega protiletalskega zaklonišča pri Slovenski Bistrici in ob nedavni žalni svečanosti pri Teharjih obnovili neupravičeni napadi na Zvezo združenj borcev in njene člane, ki jih spremjajo tudi pozivi, da naj se javno opredelijo do tega odkritja ter vseh drugih množičnih grobišč. V zvezi s tem glavni odbor ZZB NOV Slovenije poudarja, da je ob različnih priložnostih že večkrat, predvsem pa v stališčih svojega izvršnega odbora junija leta 1990, v Spomenici septembra leta 1993, v Odprtem pismu Državnemu zboru leta 1995 in v Izjavi o trajnih vrednotah protifašističnega boja ob 50. obletnici konca II. svetovne vojne izrazil obžalovanje za med vojno storjene napake in krivice, ki so v jeku brezkompromisnega boja za našo nacionalno osvoboditev prizadele posamezne Slovence in Slovenke. Odločno je obsodil tudi povojne izvensodne poboje, je zapisani v i/.javi Zveze združenj borcev in Strankarske novice Ustanovljen občinski odbor Združene liste Kranjska Gora • Pretekli teden je bil ustanovni zbor občinskega odbora Združene liste socialnih demokratov za občino Kranjska Gora. Za predsednika občinskega odbora je bil izvoljen Bojan Kordič, v odboru pa so razen njega še Brane Dol-har, Vladimir Miketič, Mirko Ra-bič in predstavnik Mladega foruma. Dr. Andrej Bajuk v Naklem - V petek, 12. oktobra, je člane in privržence Nove Slovenije v Naklem obiskal predsednik stranke dr. Andrej Bajuk s soprogo Katarino. Obenem je bil to tudi občni zbor stranke. V Domu kulture se je zbralo nad 100 ljudi. Ker je isti dan državni zbor sprejemal deklaracijo o terorizmu, je dr. Bajuk uvodoma govoril o prepoznem odzivu državnih ustanov na dogodke in bil kritičen do navidezne neuvrščenosti naše države, predvsem pa največjih medijev. Predsednik Nove Slovenije je nato govoril o velikem primanjkljaju, ki ga je morala vlada končno prizna- ti v poročilu Evropski uniji, in ocenil dogajanja v podružnici Ljubljanske banke v Ameriki. Nasprotoval je načinu lastninjenja bank, po katerem bodo največji kreditojemalci tudi lastniki bank. Stranka se bo uprla tistim spremembam ustave, ki bodo skušale okrniti demokracijo v Sloveniji. V posebno izjavo so zapisali, da so za tiste spremembe, ki so nujna za vstop v Evropsko unijo, nasprotujejo pa tistim, ki bi omejile možnosti referendumskega odločanja, zaustavile razvoj lokalne samouprave in zmanjšale vlogo parlamenta. Predsednik in tajnik Nove Slovenije v Sorici - Občinski odbor Nove Slovenije iz Železnikov vabi drevi ob 19. uri v kulturni dom v Sorici na srečanje s predsednikom in glavnim tajnikom Nove Slovenije dr. Andrejem Bajukom in Antonom Kokaljem. Obenem sporočajo, da je poslanska pisarna dr. Andreja Bajuka odprta vsak tretji ponedeljek v mesecu od 14. do 16. ure v prostorih občine Železniki. • J.K. poudarili, da se zavzemajo za pravico vseh na skrivaj usmrčenih do primernega pokopa ter pietetnega zaznamovanja krajev smrti vključno z vpisom žrtev v mrliško knjigo. Borci izrekajo zaupanje v slovensko pravosodje, obenem pa zavračajo trditve, da so namenoma prikrivali ali so celo krivi za dogodke v Slovenski Bistrici in poskuse zlorabe teh tragadij za napade na organizacijo in narodnoosvobodilni boj v celoti. • J.K. Konferenca Združenja žrtev okupatorjev Kranj, 19. oktobra - Jutri, 20. oktobra, ob 10. uri bo v dvorani Mestne občine Kranj IV. Volilna konferenca Združenja žrtev okupatorjev 1941 - 1945 Kranj-Izvršni odbor bo poročal o svojem delu, na dnevnem redu pa sta tudi sprejem programa dela za prihodnje leto in izvolitev organov Združenja. Jubilej Fakultete za družbene vede Ljubljana, 19. oktobra - Fakulteta za družbene vede v Ljubljan« praznuje 40-letnico delovanja-Osrednje prireditve bodo v torek, 23. oktobra. Ob 11. uri bo Uvertura s Tajdo Lekše. Sodelovali bodo zaslužni profesor prof. dr. Vlado Benko, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Mencinger, predsednik državnega zbora Borut Pahor in dekan fakultete dr. Igor Lukšič ter pevski zbor Tone Tomšič in The Stroj. Sledila bo otvoritev črte odličnosti in podob dekanov. • J.K. Na kranjski gimnaziji ukinjajo enega od tretjih letnikov Za ohranitev 3. d razreda tudi državljanska nepokorščina Starši dijakov 3. d vztrajajo, da se oddelek ne razpusti. V podporo svojim otrokom so pripravljeni tudi na državljansko nepokorščino. Svoj obisk so napovedali državnemu sekretarju na šolskem ministrstvu Alojzu Plušku. Dijakom 3. d razreda na kranjski gimnaziji so oktobra povedali, da bodo njihov razred verjetno razpustili. Po državnih merilih je namreč osem oddelkov tretjih letnikov (v njih je povprečno 26,6 dtfakov) preveč. Vlile so se solze, dijaki, ki imajo za seboj že polovico šolanja, so nasprotovali, da njihova skupnost razpade, protestu so se pridružili tudi njihovi starši, ki so sklicali roditeljski sestanek in na njem od ravnatelja zahtevali pojasnila in ukrepanje. Če bo 3. d razpadel, bodo dijake razporedili v ostale oddelke tretjega letnika, kar pomeni, da bodo zamenjali večino profesorjev. Slednji so različno daleč pri obravnavi učne snovi, kar bi po mnenju dijakov pomenilo oviro pri u^enju. V tem primeru dijakom sicer zagotavljajo dodatne ure, vendar bi bila zanje preselitev v več drugih oddelkov kljub temu velik pretres. Šolanje je že tako zahtevno, z navajanjem na nove okoliščine pa bi postalo še težje, menijo starši, ki so se v polnem ^evilu (večidel v parih) ta teden udeležili "kriznega sestanka" z ravnateljem mag. Francijem Rozmanom in razrednikom Matjažem pertotom. Med drugim je starše tudi zanimalo, zakaj se razred "kinja sredi oktobra, koje za njim *e poldrugi mesec pouka in bodo vsak čas prve počitnice. Šole, ki So prisiljene v takšne ukrepe, to navadno storijo že 1. septembra. Krivični normativi Ravnatelj Franci Rozman je staršem najprej pojasnil krivič-nost normativov, zaradi katerih se je letos šola znašla pred neljubim ukrepom. Oddelki se oblikujejo tako, da se število dijakov deli z 32. Če je v razredih število dijakov precej nižje od normativa, se število oddelkov zmanjša za enega, dijaki pa prerazporedijo v ostale. V manjših šolah (večina slovenskih gimnazij ima po 20 oddelkov) se to praviloma ne dogaja: če ima šola po štiri oddelke posameznega letnika in v njih po 25 dijakov, mora ob morebitni ukinitvi enega oddelka v ostale porazdeliti po osem ali devet dijakov, v tem primeru pa je normativ povsod že presežen. Kranjska gimnazija sodi med pet velikih slovenskih šol. Letos ima v 34 oddelkih 1014 dijakov. V tretjih letnikih ima osem oddelkov in če enega med njimi ukine, lahko v ostale oddelke prerazporedi po štiri dijake, da v vsakem doseže zahtevani normativ. Vendar ravnatelj Rozman pravi, da stvar ni tako enostavna. Od sedmih oddelkov, ki preostanejo po zahtevani ukinitvi 3. d, v tri oddelke ne more razporediti dijakov tega razreda. V enem je že 31 dijakov in da bi šel tja en sam dijak nesrečnega razreda, ni pedagoško. V ostalih dveh razredih pa jezikovne kombinacije ne dopuščajo, da bi vanju razporedili dijake iz splošnega oddelka. V 3.b razredu imajo namreč tretji tuji jezik, v 3.g pa kombinacijo nemškega in francoskega jezika. Tako ostanejo še štirje oddelki, kamor lahko preselijo po šest dijakov iz paralelke d, to pa pomeni, da bo potem v teh oddelkih po 33 dijakov, kar pa presega zahtevani normativ. To je eden od argumentov, s katerim bi šola pri ministrstvu morda lahko dosegla, da osmega oddelka ne bi ukinili, je staršem povedal ravnatelj. Dodaja, da so velike šole v takih primerih v neenakopravnem položaju v primerjavi z majhnimi, a ker jih je v Sloveniji le pet in se doslej niso srečevale s takimi težavami, tudi še niso skupno nastopile na ministrstvu za spremembo meril. Kot smo skupaj s starši slišali na roditeljskem sestanku, so lani na celjski gimnaziji podobno težavo rešili z oblikovanjem kombiniranega oddelka. Na gimnaziji v Šentvidu in ekonomski šoli v Ljubljani pa se letos srečujejo z enakim problemom kot kranjska: prva je ukinila enega od tretjih letnikov, druga prav tako, medtem ko za enega od četrtih letnikov še čaka na odločitev. Novi ravnateljevi argumenti Zakaj takšna odločitev za Gimnazijo Kranj šele oktobra in ne že 1. septembra? Ravnatelj je pred starši vzel krivdo nase in pojasnil, da je za podnormativne oddelke prosil pozneje, ker je šele tedaj imel zadostne argumente. V 2. letnikih je bilo ob koncu minule- letos seje vanj vpisalo presenetljivo veliko dijakov, kar 76. Toda v nasprotju s pričakovanji šolsko ministrstvo tega ni bilo pripravljeno šteti v dobro in popustiti pri Kaj bo s tretjim d po prvem novembru? ga šolskega leta še dovolj dijakov, 227. Ob koncu šolskega leta je bil osip večji od pričakovanega, po vseh popravnih izpitih pa se je v 3. letnik vpisalo 210 dijakov, 15 premalo, da bi po normativih smeli oblikovati osem oddelkov. Ravnatelj je prosil za osem oddelkov in pri tem računal na pripravljenost ministrstva, da jim jih prizna na osnovi siceršnjega varčnega obnašanja. Gimnazija Kranj je namreč ena od slovenskih šol, ki vpisuje tudi v maturitetni tečaj in podnormativnih oddelkih v tretjih letnikih. Ne štejejo niti argumenti, da je v prvih letnikih več dijakov, kot zahteva normativ. Ministrstvo je 9. oktobra izdalo odredbo, po kateri glede na normative in standarde ne da soglasja za osem oddelkov tretjega letnika. Zatem je ravnatelj znova zaprosil, da bi obdržali vse oddelke, med dodatnimi argumenti so tudi tisti o zgolj štirih oddelkih, kamor lahko razporedijo dijake odvečnega osmega oddelka, ravnatelj pa navaja Sin Nicholasa Omana Mark bi v Riklijevi vili uredil tudi diskoteko Ljudi bolj zanima Oman kot propadajoča vila blejski podžupan Jože Antonič: "Bled potrebuje elitni nočni klub oziroma diskoteko, lokacija je dokaj odmaknjena in v vili bi lahko uredili boljši lokal za petičnejše goste." Kaj pa hrup in kaljenje nočnega miru tik ob jezeru? tudi dejstvo, daje na šoli vseh dijakov čez predvideni normativ in da šola ni uveljavila možnosti za znižanje normativa v tistih razredih, kjer ima dijake s posebnimi potrebami. Tretji d naj ostane Starše je najbolj motilo dejstvo, da se v primeru njihovih otrok govori le o številkah, za njimi pa je seveda denar. Ukinitev osmega oddelka na šoli bi za šolsko ministrstvo pomenila prihranek 8 milijonov tolarjev na leto, je dejal ravnatelj in dodal, da na ministrstvu štejejo le normativi, ne morebitni pedagoški argumenti. Nanje pa se sklicujejo starši. Judita Na-htigal je dejala, da starši vztrajajo, da dijaki 3. d ostanejo skupaj. Tudi profesorji želijo, da razred ostane, ne vedo pa, kako to doseči. Starši pa so v podporo otrokom pripravljeni iti do konca, Jože Antolin denimo meni, da tudi na račun državljanske nepokorščine. V kolikšni meri pa bi ostali starši podprli morebitni bojkot pouka, dokler ministrstvo ne popusti, je seveda drugo vprašanje. Starši dijakov iz 3. d menijo, da bi bili ob razumni predstavitvi vseh argumentov (prihodnje leto se to lahko zgodi kateremukoli razredu) deležni podpore. Na sestanku so se starši z ravnateljem naposled dogovorili za skupno strategijo: za včeraj so sklicali svet staršev in mu predstavili problem, delegacija staršev pa se je skupaj z ravnateljem in razrednikom napovedala pri državnem sekretarju Plušku, ki ima na skrbi srednje šole, da z dodatnimi argumenti morda dosežejo obstanek 3. d. Slednji vsaj do pr-vonovembrskih počitnic vsekakor še ostane skupaj. O tem, kaj bo novembra, pa se bo vodstvo šole skupaj s svetom staršem dogovarjalo potem, ko bodo znani izidi pogajanj z državnim sekretarjem. • D. Z. Žlebir, foto: Gorazd Kavčič ed - Ena najbolj znanih blejskih vil - Riklijeva vila tik ob jezeru 2adnje tedne spet razburja javnost. Na dan so namreč prišli novi erti lastnika Nicholasa Omana oziroma njegovega sina Marka, kjLr er*h k' propadajočo vilo iz 19. stoletja, v kateri je Arnold 'k 2ačel z zdraviliškim turizmom, vendarle začeli obnavljati. A *"UrJenJe Je povzročila zamisel, da bi v kleti vile uredili tudi Jrrjjj klub oziroma diskoteko. Takšna hrupna nočna dejavnost po x. enJu nekaterih nikakor ne sodi v ta del Bleda, niti v spomeniško z«**-*_____n. ' zaščiteno vilo. °dkar je blejski 'graščak' Nic-n°las Oman v Avstraliji, za nje-gove posle v Sloveniji skrbi nje-gov sin Mark. On je pred slabim Mesecem dni občini in predstav-mkom Zavoda za varstvo naravne ln kulturne dediščine iz Kranja tudi predstavil najnovejše načrte v zyezi z obnovo Riklijeve vile, ki {? Je Oman pred leti kupil za 700 "soč nemških mark. Po projektih naJ bi v pritličju stavbe uredili restavracijo, v zgornjem delu neke vrste 'havana' klub, namenjen PetiČnim gostom za popoldansko Posedanje ob cigarah, ter slašči- Mark Oman - z njim nismo u&peli govoriti - naj bi v obnovo investiral 1,5 milijona nemških mark. čar ^arno. Zaradi tega bi objekt povečali za osem metrov, čemur na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine ne nasprotujejo. y nadstropju bi uredili tudi Rikli-Jevo spominsko sobo ter en apartma- A Omanovi načrti se s tem ne končaio V kleti bi namreč rad SU nočni klub oziroma disko-• A tu se stvari zapletejo, kaj- ti stavba ni v celoti podkletena. Za gradnjo lokala bi stavbo morali podtemeljiti in podzidati, kar pa je zelo drago, hkrati pa bi se lahko zgodilo, da bi se ob gradbenih delih stavba enostavno - porušila. Zato naj bi možnosti pod-kletitve proučili strokovnjaki, geologi naj bi opravili tudi analizo tal, Oman pa naj bi pridobil tudi oceno stroškov takšnega posega. Bled potrebuje nočni lokal? A to ni edina težava. Mnenja o tem, ali nočni klub sploh sodi v kulturni spomenik in tik ob jezero, se namreč močno krešejo. Ideji je denimo naklonjen blejski podžupan Jože Antonič, ki tudi zastopa blejsko občino pri razgovorih z Omanom. Antonič pravi, da investitorja razume, kajti z nočnim lokalom se mu bo naložba povrnila bistveno hitreje. Poleg tega Bled po Antoničevem mnenju potrebuje elitni nočni klub oziroma diskoteko. "Lokacija je dokaj odmaknjena in po mojem mnenju bi v vili lahko uredili boljši lokal za petičnejše goste, kjer bi bile tudi cene višje," je de- Pred časom so zaradi dotrajanosti morali odstraniti leseno zaščitno ograjo. Zdaj je namesto nje mrežna ograja, ki za silo varuje vilo pred vsiljivci. jal. Nočnemu lokalu v vili pa je manj naklonjen Vladimir Knific iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Meni, da je obseg dejavnosti pač treba prilagoditi velikosti stavbe. "Diskoteke, kolikor jih poznam, potrebujejo veliko prostora, ne le v stavbi, ampak tudi zunaj. To pa je v razkoraku z možnostmi Riklijeve vile." Problem je v tem, pravi, da ljudje morajo priti v lokal in iz njega, poleg tega bi bil nekje potreben tudi parkirni prostor. "Ljudje smo glasni, ponoči pa se hrup še mnogo bolj širi," poudarja Knific. Nasploh lokacija vile v mirnem obalnem pasu zahteva mirno dejavnost. To dolo- čajo tudi občinski prostorski dokumenti, po katerih v ta prostor nikakor ne sodita hrup in kaljenje nočnega miru. Bo torej zavod pristal na sedanje projekte, ki predvidevajo ureditev diskoteke? "Načrti se še usklajujejo, interesi lastnika in naši interesi pa so v določenih točkah različni. Ali je tik ob jezeru lahko nočni klub, pa bo dokončno morala povedati blejska občina, kajti to je v njeni pristojnosti," je povedal Knific. Pomladi začetek obnove? Na blejski občini si, kot je povedal Antonič, predvsem želijo, da bi vilo čimprej začeli obnavljati. "Vsekakor je treba nekaj narediti. Lastniku je nekaj treba dovoliti, sicer bo sramota ostala, dokler se ne bo vse skupaj zrušilo. Čim prej se je treba domeniti, kaj je možno in dovoljeno in kaj ne, da se čimprej, če je mogoče že pomladi, lariko začne obnova," je dejal. In kako Antonič komentira namigovanja, da se gre Oman s projektom nočnega lokala spet novo igro, v kateri bi se med gradnjo izkazalo, daje objekt najbolje podreti. To naj bi bil namreč v resnici glavni Omanov interes. Jože Antonič: "To je špekulacija in ne vem, če ima realno osnovo. Ko smo se pogovarjali o projektih, nisem dobil tega občutka." Vladimir Knific pa je v zvezi s tem dejal: "Namigovanj je veliko, žal pa ljudi bolj zanima lastnik kot vila sama. Na Bledu so še objekti, prav tako potrebni obnove, pa to ne pride v javnost." Vsekakor si tako na zavodu kot na občini želijo, da bi čimprej prišli do dogovora. Zdaj je na potezi Mark Oman, da pripravi dogovorjene uskladitve. Na zavodu so, kot je še povedal Knific, kljub večletnim zapletom z Riklijevo vilo optimistični. "V naši službi brez optimizma ne gre, zato računamo, da se bo stvar ustrezno rešila. Je pa tako, da so ljudje včasih malo neučakani." A kako bi ne bili, zlasti vsi tisti, ki jih boli srce ob pogledu na vilo, ki tako žalostno čaka na boljše čase. Bi ji jih res prinesle trume nočnih obiskovalcev? • Urša Peternel GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih In petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj In izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.siVMaii oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). GORENJSKI GLAS • 4. STRAN IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si Petek, 19. oktobraJOOl Peta letna konferenca alpskih občin Promet mora iz alpskih mest Predstavniki nekaterih slovenskih občin so se udeležili 5. konference alpskih občin, kjer so govorili predvsem o omejevanju prometa v alpskih dolinah. Slovenijo bo v omrežju občin še naprej zastopal kranjskogorski župan Jože Kotnik. Kranjska Gora, 19. oktobra - V kneževini Liechtenstein, v največji občini Sehaan je potekala 5. letna konferenca mednarodnega omrežja alpskih občin, ki združuje več kot sto občin iz evropskega alpskega prostora. Doslej sta bili iz Slovenije članici Kranjska Gora in Bovec, v letu 2002 pa bo pristopila občina Bohinj, ki je sklep že sprejela. Za vstop se pripravlja občina Kobarid, vsi pa bi si želeli, da bi pristopile tudi druge alpske občine kot Jezersko, Cerkno, Bled. Kot pripoveduje udeleženka iz Kranjske Gore Neda Kovačič, so na letni konferenci obravnavali urejanje prostora in prometa ter program Interreg III/B za Alpe ter možnosti za vključevanje skupnih projektov. Problematiko prometa v turističnem območju Bohinja je odlično predstavila podžupanja občine Bohinj Evgenija Korošec. Župani in predstavniki alpskih občin so govorili o različnih rešitvah prometnih obremenitev alpskih mest in vasi, kar je zelo občutljivo področje. Z zaporami prometa in ureditvami imajo ljudje-občutek, da se jim nekaj jemlje, zato je delo z ljudmi zelo pomembno. V občini Oberamergau na Bavarskem so promet v centru mesta urejali petnajst let. Omejitve so reševali z brezplačnim javnim prevozom, prestaviti so morali parkirišča, promet iz centra, kjer je peljalo vsak dan 12 tisoč vozil, so preusmerili na obvoznico. A obvoznice so rešitev le, če hkrati poteka načrtni razvoj vasi. Največji problem je prepričati ljudi, da je omejevanje dobro in da gre za višjo kvaliteto življenja. V smučarsko središče Zermat je v zimskem času pripeljalo več kot 25 tisoč vozil. Obremenitev je bila prehuda, sosednje občine so jim očitale, da razvijajo turizem na njihov račun. Uvedli so brezplačni prevoz prtljage od parkirišč do hotelov. Alpske občine urejujejo pešpoti, kolesarske steze, prisegajo na javni prevoz. Vse to po- Staro mestno jedro Kranja bodo prenovili Maistrov trg bo spet tlakovan Župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj in direktor gradbenega podjetja Gradbinec GIP Zmago Geršak podpisala pogodbo o obnovi Maistrovega trga. Kranj, 19. oktobra - V Kranju naj bi začeli postopoma obnavljati staro mestno jedro. Kakšno bo videti po obnovi, so lahko meščani videli na razstavi v galeriji Mestne hiše, kjer so razstavili načrte o prenovi Maistrovega trga. Ta bo med predeli starega Kranja prvi deležen posegov. Na razpisu je bil kot najugodnejši izvajalec gradbenih del izbran Gradbinec GIP, ki bo obnovo po načrtih opravil za 160 milijonov tolarjev. Gradbinec GIP naj bi t gradbenimi deli začel novembra, končal pa prihodnjo pomlad. Na Maistrovem trgu, ki bo prvi deležen obnove, nato pa naj bi njegovemu zgledu sledili tudi ostali deli mestar-bodo odstranili sedanji asfalt in ga nadomestili s svetlim tlakom, ob pročeljih pa bodo tlakovali s posebnimi ploščami, imenovanimi mačje glave, s kakršnimi je bil trg tlakovan v pre- teklosti. Gradbena dela pa zajemajo tudi obnovo kanalizacije, vodovodnih, električnih in drugih napeljav pod površino trga. Poleg Izjava za javnost V zvezi z odgovori ministra Franca Buta podanih na tiskovni konferenci Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 17. oktobra 2001 glede vloženih tožb na Upravnem sodišču RS v zvezi z vračanjem gozdov v TNP kot župan Občine Bohinj podajam naslednjo izjavo: Zavajajoča in nepravilna je izjava gospoda ministra Buta, da Občina Bohinj nima vrisanih in vpisanih svojih krajevnih in lokalnih cest na območju Pokljuke oziroma območju TNP. Tako, kot pristojno ministrstvo v svoji odločitvi po hitri vrnitvi, ni upoštevalo določbe Zakona o denacionalizaciji in pri tem ni preverjalo, kaj sploh vračajo in ni niti pozvalo kot stranko v postopku Občino Bohinj (mimogrede odločbe nismo prejeli v vednost, ampak smo jo naknadno dobili neuradno), več kot očitno ni preverilo, da imajo omenjene ceste svoje katastrske številke in so vrisane v katastrskih načrtih. Konkretno je cesta, ki je v lasti Občine Bohinj in je v odločbi vrnjena kategorizirana kot lokalna cesa L 014070, ima svojo katastrsko številko 1994, 1994/1,1994/2 k.o. Boh. Češnji-ca, tako kot vse druge vrisane gozdne ceste. O vrisani državni cesti ne želim izgubljati besed, mimogrede ima katastrsko številko 2044 k.o. Boh. Češnjica. Vsa omenjena dejstva bi lahko pristojne službe, ki jih v državi ni malo, pred izdajo odločbe preverile in bi lahko vrnile ostala kmetijska zemljišča, kljub dejstvu, da so definirana kot naravna in kulturna dediščina in kot taka javno dobro (Zakon o naravni in kulturni dediščini Ur. list štev. 1/81 z dne 13. 7. 1981). Navajanje in zavajanje, da bi morali nacionalizirati zemljišča, ki so po namembnosti stavbna (stanovanja, vikendi, hotel, vojašnica itd.), je zavajajoče, saj se po zakonu o denacionalizaciji vračajo le kmetijska zemljišča. Več kot očitno je, da si v tej državi posamezni pristojni ministri različno razlagajo zakone. Dejstvo je, daje ministrica za kulturo upoštevala pri vračanju Blejskega otoka določbe Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list štev. 1/81 z dne 13.7.1981) in ni vrnila v naravi zemljišča okoli cerkvice, ker je definirano kot*naravna in kulturna dediščina, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je omenjeni zakon zaobšel, kljub dejstvu, da je nacionalni park opredeljen v omenjenem zakonu kot naravna in kulturna dediščina. Skratka ministri, ki sedijo v isti vladi, imajo očitno različne zakonske podlage za odločanje. Iz navedenega sledi, da je vračanje gozdov znotraj TNP politična odločitev pristojnega ministra, in da v svoji želji po čim hitrejši vrnitvi ni upošteval vseh dejstev, še več pred odločitvijo pristojnega sodišča na tiskovni konferenci javnost zavaja z netočnimi podatki. Menim, da bi minister v prihodnje moral pred podpisom posamezne odločbe preveriti, kaj podpiše, saj vračanje parcel znotraj TNP brez preveritve obstoječih zakonov in katastrskih načrtov nosi pri političnem odločanju tudi svojo odgovornost pred državljani. ŽUPAN OBČINE BOHINJ Franc Kramar, univ. dipl. ing. menjave tlaka bodo poskrbeli še za druge arhitekturne elemente. Maistrov trg naj bi opremili z enotnimi uličnimi svetilkami, pritrjenimi na hišna pročelja, enotna naj bi bila tudi cvetlična korita in drugi elementi, ki so se doslej razlikovali od hiše do hiše, od lokala do lokala. Z gradbenim posegom na Maistrovem trgu kranjska mestna občina začenja obnovo starega mestnega jedra, ki naj bi spet postalo bolj podobno nekdanjemu videzu. • D.Z. V Zireh bodo praznovali Čeprav ■v teh dneh v Žireh ne praznujejo občinskega praznika, pa bo prav ta konec tedna minil v znamenju številnih spominskih prireditev. Občina Žiri, Občinska organizacija Zveze borcev in Muzejsko društvo Žiri vabijo v soboto, 20. oktobra, ob 14. uri na proslavo ob 60-letnici OF Slovenije, 10-letnici osamosvojitve Slovenije, 58-letnici osvoboditve Žirov v prostorih Muzeja v Stari šoli, kjer bodo odprli tudi likovno razstavo Janeza Jana ob njegovi 85-letnici. Zbranim bodo spregovorili predsednica OOZB, župan občine Žiri in ministrica za kulturo Andreja Rihtar, slikarsko delo Janeza Jana pa bo označil akademski slikar Stane Kosmač. Istega dne bo ob 11. uri tradicionalni zbor Jurišne-ga bataljona 31. divizije pri "županu" na Dobračevi. Za ta konec tedna pa so se v Društvu kmečkih žena Žiri, Turističnem društvu Žiri in Kmetijski svetovalni službi pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odločili pripraviti razstavo pod naslovom "Tako smo živeli, delali in jedli", ki jo bodo slavnostno odprli v petek, 19. oktobra, ob 16. uri in 30 minut v Družbenem domu Partizan, v soboto bo med 8. in 12. uro pred domom tržnica, ob 10. uri predavanje z naslovom "Zdrava hrana", v nedeljo pa bodo ob 16. uri na razstavi izbirali "naj pridelek". •Š. Ž. meni tudi velike stroške, ki jih običajno nosijo nacionalne vlade, dežele in regije. A tudi v alpskih občinah ni vse lepo, kajti nekatere občine so odrinjene in razvojno zaostale, saj so finančno prešibke. Na konferenci so potrdili predsedstvo za naslednji mandat, ki ostaja v isti sestavi, Slovenijo pa še naprej zastopa kranjskogorski župan Jože Kotnik. Prihodnje članstvo v omrežju alpskih občin bo tudi za Slovenijo zanesljivo pomenilo posebno prednost pri kandidiranju za financiranje skupnih projektov. Na konferenci je župan občine Bovec Siniša Geimovšek podelil posebne plakete kot zahvalo alpskim občinam za finančno pomoč pri izgradnji otroškega vrtca po potresu v Bovcu. • D.S. Krog prijateljstva okoli leske šole Lesce, 19. oktobra - V Osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah so prvi oktobrski teden, ko povsod po svetu poteka teden otroka, pripravili vrsto prireditev, namenjenih otrokom, prijateljstvu in razumevanju med otroki. Kot je povedala profesorica Neda Golmajer, je bil vrhunec dogajanja sklenjen krog prijateljstva okoli šole, v katerega so povabili tudi otroke iz Zavoda Matevža Langusa, šole s prilagojenim programom Antona Janše, otroke iz Sožitja in njihove starše ter terapevte, župana in župnika, sosede... "S tem simboličnim dejanjem smo pokazali, da znamo prisluhniti drug drugemu, se veseliti ali žalostiti s prijateljem in sprejemati drugačnost," je povedala Golmajerjeva. V tednu otroka so učitelji z učenci obdelali tudi Konvencijo o otrokovih pravicah, vsi razredniki so pri razrednih urah pregledali pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev, učenci so slikali na asfalt pred šolo, Šolski parlament pa je sklical prvo sejo v tem šolskem letu. • U. P. Občina odkupila Merkurjevo poslovno stavbo Radovljica, 19. oktobra - Občina Radovljica je s kranjskim Merkurjem minulo sredo podpisala pogodbo o nakupu že nekaj časa izpraznjene poslovne stavbe pred starim mestnim jedrom v Radovljici. Načrtujejo, da bodo na tem mestu uredili parkirišča in s tem zaokrožil' namembnost prostora, saj so parkiranju že namenjeni bližnji prostori nekdanjega Merkurjevega skladišča. Celotna rešitev še ni dokončna, ker je vezana na dogovore v zvezi z Babičevo hišo, ki stoji med obema omenjenima stavbama. Investicija je občino stala okoli 56 milijonov tolarjev, sodi pa v okvir prizadevanj občine, da bi stari del mesta razbremenili stoječega prometa in v čim večji meri prispevali k ohranjanju arhitekturne dediščine. • U. P. Bohinj ne da planin Radovljiška občina zahteva spremembo meje na Jelovici, bohinjska pa za to noče slišati. Bohinj, Radovljica, 19. oktobra - Junija je radovljiški župan Janko S. Stušek na bohinjskega župana Franca Kramarja naslovil pobudo za spremembo občinske meje na Jelovici. Po njej naj bi k Radovljici prešel še preostali del Radovljiške, Mošenjske in Lip-niške planine, ki sodijo h katastrski občini Lancovo. A Bohinj planin ne da, na zadnji seji so občinski svetniki zavrnili radovljiški predlog, češ da je sedanja meja na Jelovici povsem pravilna. Radovljičani so se za pobudo za spremembo meje odločili zato, je povedal župan Janko S. Stušek, ker občinska meja na Jelovici ni bila določena v skladu s katastrskimi mejami. Kot trdi Stušek, zgodovinsko ni to območje nikoli spadalo k Bohinju. V preteklosti pa so zaradi potreb gozdarjev, ki so les vozili na bohinjsko stran, štiri hiše v danes opuščenem zaselku Martinčku dobile hišne številke Nemški Rovt in na tej osnovi so geometri določili, da ta del spada k Bohinju. Stušek to odlo- čitev imenuje 'birokratska napaka'. V Bohinju pa menijo drugače, oblikovali so celo posebno komisijo, ki je proučevala, katera od obeh občin je upravičena do spornega ozemlja na Jelovici. Ugotovila je, da so v danes opuščenem zaselku Martinček nazadnje bivali delavci Gozdne uprave Bohinj, gozdne ceste vzdržujejo z bohinjske strani, gozdno-gospodarsko dejavnost pa že vse od leta 1910 vodijo iz Bohinja. Zato so občinski svetniki pobudo iz Radovljice zavrnili, češ da ta del povsem upravičeno sodi k Bohinju. I" kako odločitev Bohinja komentirajo v Radovljici? Župan Janko S-Stušek je povedal, da uradnega odgovora iz Bohinja še ni dobil-Odločitev bohinjskega občinskega sveta pa je bila na neki način pričakovana: "Pričakovali smo, da bodo zavrnili vrnitev ozemlja, ki jim je bilo 'podarjeno' zaradi birokratske napake. Oblast je takrat naredila napako, ki pa je zdaj noče popraviti," pravi radovljiški župan, ki obžaluje, da se z Bohinjem ne morejo sporazumeti. Dokončno bo o meji med Bohinjem in Radovljico odločil parlament, kajti Radovljica je pobudo za spremembo meje naslovila tudi na državo. Vsekakor pa bi država lažje potrdila spremembo, če bi se z njo strinjali tudi v Bohinju, je še dejal Stušek. • U. P. Študentje blejske višje gostinske šole na tekmovanju v Linzu Študentje tekmovali v animaciji in poznavanju vin V tekmovanju iz animacije je Matija Kozina dosegel drugo mesto, Mateja Radej pa tretje mesto v poznavanju vin. Bled, 19. oktobra - Konec septembra je v avstrijskem Linzu potekala 14. konferenca Evropskih hotelskih in turističnih šol, ki so se je udeležili tudi študentje Višje gostinske šole Bled. Odlično so se odrezali, saj so domov prinesli eno drugo in eno tretje mesto. Tekmovanja, ki se ga je udeležilo več kot 850 dijakov, študentov in njihovih mentorjev, med njimi tudi pet študentov in dva mentorja z Bleda, je potekalo v devetih programih. Udeleženci so se tako pomerili v kategorijah kuharstvo, slaščičarstvo, barmanstvo, vino, strežba, točenje piva, turizem, recepcija, šport in animacija. Blejski študentje so tekmovali: Igor Knep v znanju kuharstva, Klav-dija Krebs v znanju slaščičarstva, Mateja Radej v poznavanju vin, Mateja Stružnik v barman-stvu in Matija Kozina v animaciji. Spremljala sta jih predavatelja Nikica Zorč in Marijan Lebar. Blejci so se izvrstno odrezali, saj je v tekmovanju iz animacije Matija Kozina dosegel drugo mesto, Mateja Radej pa tretje mesto v poznavanju vin. V zadnjih petib letih, odkar se blejski študentj6 udeležijo tekmovanj, so se uvrstili med najuspešnejše udeležence-Vse to je po besedah ravnatelj3 šole Janeza Šolarja pripomogl0' da je Bled oktobra 2004 dobil organizacijo 17. konference Evropske zveze hotelskih in turističnih šol, na kateri pričakujejo tisoč udeležencev iz vse Evrope, k1 bodo kot bodoči gostinski in tu0' »stični delavci spoznavali turistične in gastronomske posebnosti Slovenije. Nepozabno srečanje borcev Iz Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka so nam sporočili, da so si v soboto, 6. oktobra, segli v roke odborniki OOZZB Škofja Loka in artilerije IX. korpusa. Povod za srečanje je bila ustanovitev čete težkega orožja v sestavi Prešernove brigade v Rovtu nad Lenartom leta 1943. Ustanovitelj in prvi komandir čete je bil Škofjeločan Jože Cepin Marko, ki je to nalogo opravil na povelje štaba Prešernove brigade 19. oktobra 1943. Četa je štela 66 mož, 1 PT - top. 2 mi-nometa, težki mitraljez, vprežno živino in ostalo orožje. Med borci je bilo 20 občanov takratne loške občine, prve napade pa so izvedli na Javorje, Gorc-njo vas, iz Babjega zoba na Jelovici na kasarno v Bohinjski Beli, 8. novembra 1943 demonstrativno na Kranj, sodelovali pa so tudi v bojih na Mohorju, pri Praprotnem itd.. Ta četa je nato prerasla v bataljon, leta 1944 pa v divizion XXXI. divizije, 14. junija 1944 pa v artilerijo IX. korpusa. V svojem najboljšem sestavu je štela 430 mož in delovala s 20 različnimi topovi, prvi komisar pa je bil prav JoŽe Cepin Marko. Odbornike OOZZB Škofja Loka s<> seznanili s svojo dejavnostjo pri zbiranju material. za Loški muzej, v katerem so kar lepo zastopani, Žal pa jim primanjkuje sredstev. Predstavili so tu bodoče naloge, programske usmeritve in pridobi vanje novih članov. Na srečanje so povabili tudi soprogo ustanovitelj čete Vero Cepin in jo obdarili z velikim 1°^'^ kruhkom v obliki srca. Povabilu seje odzval tudi d' rektor Loškega muzeja Franc Podnar in povabil vs navzoče na ogled muzeja kjer je predstavil ŠkoiJ Loko pred in med vojno ter povojni čas. Veliko p1"? senečenje je bilo po 56 letih srečanje z nekdanJ mladinko iz Čepovana, ki je sodelovala marca 19 pri zaplembi hitrostrelnega topa Nemcem, ki so g skupaj s še petemi mladinkami prepeljale prav lerijcem. Na srečanju so podelili tudi nekaj prizna y zaključili pa z željo po še tesnejšem sodelovanju* • Sporočilo priredil »• Eksplozija priložnosti za mlade V Ljubljani je od torka do četrtka potekala Študentska arena Ljubljana, 19. oktobra - Študentska arena, največja sejemska prireditev za mlade, je včeraj zaprla svoja vrata. Od torka do četrtka so bile mladim na enem mestu na voljo številne informacije o izobraževanju, kulturi in zabavi. Prvič je 15 tisoč mladih Študentsko areno obiskalo lani in ker je prireditev dosegla velik uspeh, sojo zveza ŠKIS, Mladinsko društvo Afna, Infos in Cankarjev dom v še večji različici organizirali tudi letos! 180 domačih in tu- cah so se predstavili študentski klubi in servisi iz cele Slovenije, fakultete, založbe, potovalne agencije in turistična društva, številna podjetja in združenja vseh vrst, od vaditeljev joge in mladih kristjanov do društev za zdravo j'h razstavljavcev je na Areno, ki seje dogajala v celotnem Cankarjevem domu in v montažnem objektu, že prvi dan privabilo več kot sedem tisoč mladih. Na stojni- življenje. Arene niso zamudile niti številne državne institucije, kot so nemško veleposlaništvo, francosko, italijansko in angleško društvo, ki so večinoma nudile in- formacije o izobraževanju v svojih državah. Svoje literarne prebliske šo mladi zapisovali na stojnici, ki jo je postavilo Loesje, in na plakatih so se znašle tako domislice, ki komentirajo aktualno dogajanje, kot tipične študentske iskrivosti. "Letos nisem izdelala letnika, sem pa diplomirala iz ljubezni," je le ena od njih. Vse tri dneve so potekala predavanja in okrogle mize, kjer so med drugim govorili o študiju, alternativnem izobraževanju, medijih, oglaševanju, turizmu, prostituciji in ano-reksiji, predstavili so slovenske založbe in kulturno dediščino. Oba večera seje Arena zaključila z bumom, osrednjim kulturnim dogodkom, na katerem so sodelovale glasbene in plesne skupine ter študenti AGRFT. Za zabavo so poskrbeli tudi z nagradnimi igrami, modnimi revijami in predstavitvami podjetij in njihovih storitev. Mladi, ki so Študentsko areno obiskali v torek, so povedali, da jim je prireditev všeč, ker že na začetku študijskega leta ponuja številne koristne informacije, vstop je prost, primerna pa je tudi lokacija, ki je od nekaterih fakultet oddaljena le par minut hoje. • Mateja Tušek Občini Preddvor in Jezersko slovesno potrdili razdružitev Ko se dva razhajata, so vedno težave To se je zgodilo tudi leta 1998, ko sta šli narazen občini Preddvor in Jezersko, saj se vse do nedavnega nista mogli dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja. Preddvor, 19. oktobra - Nedavno tega pa sta oba občinska sveta končno sprejela sporazum o delitvi, občini pa sta se predtem sporazumeli tudi o odpisu dolgov in terjatev, ki so bili med njima naj-Vc'čje jabolko spora. Ker jim je po dveh letih padlo z ramen težko breme, sta župana razdruženih občin Miran Zadnikar (Preddvor) >n Milan Kocjan (Jezersko) ta teden pri Bizjaku na Beli slovesno Podpisala omenjeni sporazum in v družbi vpletenih tudi nazdravila. Miran Zadnikar, župan občine Preddvor, je ob tej priložnosti najprej spomnil na kratko pred-zgodovino skupnega življenja °beh občin. Leta 1995 je nastala n«va občina Preddvor, ki je vključevala tudi krajevno skup-n°st Jezersko. Želje Jezerjanov, da bi tedaj dobili lastno občino, ki je imela 130-letno tradicijo, državni zbor tisto leto ni uslišal, °a kar so se Jezerjani odzvali z bojkotom takratnih volitev in Članstva v tedanjem občinskem svetu v Preddvoru. Ob naslednjih v°litvah, ko so se spet spreminjala območja občin, pa je tudi Jedrsko postala občina, vendar sta lrneli na novo razdruženi občini nekaj časa še skupni račun. Rav-no v zvezi s tem so nastali pro- blemi, ki sta jih občini reševali vse do letošnjega poletja. Vmes se je zgodila še delitev premoženja nekdanje skupne občine Kranj, v kateri so upoštevali tudi novo občino Jezersko in ji pri razdeljevanju skupnega kolača odrezali 1,57 odstotka skupne pogače. Župan Jezerskega Milan Kocjan je dejal, da so denar iz delitvene bilance uporabili za odkup stavbe Storžič, v kateri je bila svoje dni očesna klinika. Delitvena bilanca občin Kranj, Cerklje, Preddvor, Jezersko, Naklo in Šenčur je zajemala nekdaj skupne nepremičnine in kapitalske deleže, ostale račune, ki sta jih imeli občina Preddvor in Jezersko med seboj, pa sta morali urediti sami. Pogajanja so se vlekla, zato sta bili obe strani zadovoljni, ko sta letos poleti ob posredovanju Mestne občine Kranj (župana sta se zahvaljevala zlasti direktorju tamkajšnje občinske uprave Ivanu Hočevarju) slednjič dosegli soglasje. Kjer se dva razhajata, vedno prihaja do problemov, je menil župan Jezerskega Milan Kocjan. JBvtediSan SPECUt/Z/RANA TRGOVINA Z MEDICINSKIMI IN ORTOPEDSKIMI PRIPOMOČKI Kidričeva 2, Kranj, tel: 04/201 48 52, Pedikura: Kidričeva 47a, tel.: 04/201 48 55 www.gorenjskaonline Novo kegljišče v Kamniku V Kamniku ob nogometnem igrišču so položili temeljni kamen za novo kegljišče. Kamnik, 19. oktobra - Potem ko so 1997. leta izgubili edino kegljišče, so v zadnjih letih keglja-či Kegljaškega kluba Kamnik gostovali po raznih kegljiščih v Ljubljani in Domžalah. Pred dvema letoma pa so se v občini s Kegljaškim klubom dogovorili, da bodo v Kamniku zgradili novo sodobno kegljišče. Pogodbo o sofi- pet milijonov tolarjev. Pred dnevi pa so ob nogometnem igrišču v Mekinjah položili temeljni kamen za novo kegljišče. Objekt bo zgrajen v treh etažah. V kletnih prostorih bodo garderobe s sanitarijami, v pritličju skladišče in kegljišče, v nadstropju pa pomožni prostori in manjše sejne sobe. Izgradnja kegljišča, ki bo ob podpori občine od- Dodal je, da sta občini sosedi, da ju poleg reke Kokre druži še marsikaj skupnega, zato bosta v prihodnje tudi veliko sodelovali. Čisti računi pa so najboljša osnova dobremu sodelovanju. • D. Z. Žlebir Dalaj Lama odpovedal obisk v Sloveniji Kranj, 19. oktobra - Njegova svetost Dalaj Lama, ki naj bi med 18. in 20. oktobrom prvič obiskal Slovenijo, je zaradi izbruha vojne v srednji Aziji odpovedal obisk v Evropi. Organizator obiska v Sloveniji Društvo za podporo Tibetu bo denar za 4500 prodanih vstopnic za Dalaj Lamovo predavanje v hali Tivoli vračalo do 26. oktobra na prodajnih mestih, kjer so bile vstopnice kupljene oziroma v začasni pisarni društva na Tavčarjevi 15 v Ljubljani. Kot je povedal Matjaž Tronte^, predsednik Društva za podporo Tibetu, so kljub vsemu veseli izjemnega zanimanja slovenske javnosti za obisk in upajo, da se bodo razmere v svetu kmalu uredile in omogočile obisk Njegove svetosti tudi v Sloveniji. • U. P. nanciranju in skupni izgradnji so podpisali pred letom dni. Potem je občina zagotovila zemljišča in projekte, letos pa v proračunu tudi visna od spon/.orskega in dona-torskega denarja Kegljaškemu klubu, bo veljala okrog 108 milijonov tolarjev. • A. Ž. Odprli cesto Petrovo Brdo - Podrošt Podrošt - V ponedeljek, 15. okto- odseka ceste je spregovoril še tol- bra 2001, je minister Pavel Gantar minski župan Julijan Šorli: "Za slovesno odprl moderniziran, 5,3 krajšo pot v Ljubljano je pomemb- kilometra dolg odsek regionalne nih vseh osem kilometrov, ki smo ceste Petrovo Brdo - Podrošt. Ob odprtju je Pavel Ganter povedal, da katastrofalne poplave septembra 1995 niso prizadele le tega cestnega odseka, ampak vso Selško dolino in širše. Obnova je trajala dolgo in bila zelo zahtevna v vseh ozirih. "Problemi s to cesto so sedaj rešeni, pred nami je sedaj ureditev regionalne ceste skozi Selško dolino!" je na koncu še obljubil minister. Župan Železnikov Mihael Prevc je ob odprtju povedal, da je ta cesta povezava med občinama Tolmin in Železniki, hkrati pa tudi najkrajša pot prebivalcev Trente, ki želijo v Ljubljano. "Upam, da bomo kmalu uredili tudi 800 metrov dolgo obvoznico v Železnikih, saj je letošnje poletje že pokazalo, da se veliko turistov odloča ravno za to cestno povezavo," je še povedal Mihael Prevc. O pomenu prenoveljenega jih naredili v zadnjem desetletju. Danes tu ni več zapuščena grapa, objekti so enkratno vpeti v naravo inje ne kazijo. Hkrati upam, da bo ta cesta prevzela tudi del tovornega prometa." Dela, ki so potekala v geološko in hidrološko zelo zahtevnem okolju, so se začela že leta 1995. V prvi fazi je dela opravilo Cestno podjetje Ljubljana v skupni vrednosti skoraj 200 milijonov tolarjev, drugo fazo pa je opravilo Cestno podjetje Kranj v vrednosti 311 milijonov tolarjev. Na dodatnem razpisu za dokončanje vseh del je spet uspelo Cestno podjetje Kranj in tako izvedlo pogodbo v vrednosti 144,2 milijona tolarjev. Skupna vrednost investicije, ki vključuje obe fazi modernizacije, ter zaključnih del je tako znašala 650,1 milijona tolarjev. • Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič VBLETHOOVINA 9000 MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 2 objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALIST Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • V. oz. VI. stopnja izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri • komunikativnost, samostojnost in veselje do dela • osnovno znanje računalništva • vozniški izpit B kategorije Od izbranega kandidata pričakujemo izkušnje na področju prodaje rezervnih delov in pnevmatik. Delovno razmerje se sklene za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Delovno mesto se razpisuje za kraj Naklo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ŽIVILA Kranj, d.d. - PC Agroopre-ma Naklo, Cesta na Okroglo 4, 4202 Naklo. O izbiri bomo kandidata obvestili v 8 dneh. s ,.........,: -Cl-T .; -F7......, J F ~ ^-'H^ ' Poštovane kupce in zavarovance obveščamo, da se je Medisan, specializirana trgovina z "medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, preselila v nove prodajne prostore, na , Kidričevo cesto 2 (poleg zavarovalnice Adriatic). GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE/ infb@g-glas.si Petek, 19. oktobra 2001 GORENJKA - GORENJEC MESECA SEPTEMBRA 2001 Sto let Kožuhove Ane Skupaj uredi,i igrišče pri vrtcu Meri in Brane Meri Poklukar Brane Pire Na Gorenjskem že OSMO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GO-RENJKA/GORENJEC MESECA". Tudi v letu 2001 jo nadaljujemo. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj -Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti. Danes začenjamo tretji krog v oktobrskem izboru GORENJKE/GO-RENJCA meseca SEPTEMBRA 2001. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je še vedno glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. Zaključek glasovanja: 30. oktobra (ker je 31. oktober državni praznik, 2. novembra pa začnemo z novim ciklusom). Še enkrat kratki predstavitvi Gorenjke in Gorenjca, ki sta v septembru posebej opozorila nase: MERI POKLUKAR, že skoraj desetletje vodja in dve desetletji učiteljica v podružnični šoli Ribno v sklopu OŠ prof. Josipa Plemlja Bled; v rekordnih štirih mesecih je bila ribenska šola obnovljena in njeni učenci so pod vodstvom Meri Poklukar prejšnji mesec pripravili prisrčno slovesnost ob začetku pouka v Ribnem BRANE PIRC, lastnik pasjega hotela Perun na Lipcah pri Blejski Dobravi, uveljavljen strokovnjak pri vzreji ter vzgoji psov in predsednik Kinološkega društva Jesenice, je prejšnji mesec odprl regijsko zavetišče za brezdomske živali V drugem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 2001 smo prejeli 127 (v prvem 88) glasovnic - 105 (v prvem 63) za ribensko učiteljico MERI in 22 (v prvem krogu 25) za gorenjskega skrbnika brezdomskih živali BRANETA. V največji, najbolj tradicionalni gorenjski akciji popularposti tudi v letu 2001 sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA v BRITOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovor-ska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, v fitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem solariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena MARJETA DOBNIKAR iz Vaš; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljena Kranjčanka NADA BALAŽIČ; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo ANGELO ZUPAN iz Ribnega. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Nejc Janša, Selo 40, Žirovnica; Lucija Burnik, Stara Oselica 10, Sovodenj in Anica Kuralt, Višnarjeva 4, Medvode. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: Janja Vrhovnik, Selo 33, Bled; Marjeta Poljanec, Sp. Senica 16a, Medvode; Neža Vrhovnik, Selo 33, Bled in Irena Bogataj, Fužine 10, Gorenja vas. _ _ _ Preddvor - Sredi tega tedna je Ana Florjančič iz Predosel j, po domače Kožuhova Ana, praznovala stoti rojstni dan. V preddvor-skem domu starejših občanov so slavljcnki pripravili prisrčno proslavo, ki so se je poleg Aninih prijateljev in sorodnikov udeležili tudi občinski in glasbeni gostje. Stoletnici so poleg prebivalcev preddvorskega doma čestitali tudi kranjski župan Mohor Bogataj ter predstavniki krajevne skupnosti in upokojencev iz Predoselj. Marsikatero solzo v očeh je tako slav- ljenki kot tudi vidno ganjenim gostom narisal domski pevski zbor. Spomine na mlado ljubezen je obujal pevec Stane Manzini, ki je poleg svojih in zimzelenih pesmi zapel tudi nekaj pesmic, nastalih pod peresom Ivana Minattija in Gregorja Strniše. Slavljenka je z nasmehom in solznimi očmi zaplesala valček, po bogatem glasbenem programu pa so se vsi skupaj lotili še ogromne, jubileju primerne torte. • Špela Ž. E - šole tudi za (E) krajane Kranj, 18. oktobra • V sredo so v štirih krajih po Sloveniji odprli tako imenovane E - šole, ki jih je ministrstvo za informacijsko družbo dobro računalniško opremilo, popoldan pa so odprte tudi za krajane. Naše "novo" ministrstvo za informacijsko družbo, ki ga vodi minister dr. Pavle Gantar, se je domislilo zanimivega načina popularizacije informacijske tehnologije: urejevanja tako imenovanih E-šol, ki bodo odprta ne le za učence, pač pa tudi za ostale krajane. V sredo so slavnostno odprli prvo tako šolo v Slivnici pri Mariboru, hkrati s tem pa so odprle svoja vrata še štiri šole: v Sevnici, Sežani in v Kranju -Osnova šola Matije Čopa. Na ministrstvu so se odločili, da v vseh krajih, kjer je sicer opremljenost z informacijsko infrastrukturo slabša in ni javnih dostopnih točk do interneta, urediji posebne računalniške učilnice, v katere so namestili po 12 računalnikov, tiskalnik, optični čitalec in video top (sodelovali sta podjetji Unistar LC in Microsoft), vse povezano v ustrezno mrežo in brezplačnim dostopom do interneta. Posebnost projekta E-šola pa je zagotovo v tem, da ni namenjen le učencem, pač pa bodo vrata teh učilnic v popoldanskem času odprta tudi za zunanje obiskovalce - študente, upokojence in druge krajane, ki take opreme sami nimajo. Na to možnost opozarjajo pred temi šolami tudi posebne table z logotipom e-šola. V teh učilnicah torej ne bodo tekle le aktivnosti, ki jih bodo pripravljale šole same, pač pa tudi usposabljanja in izobraževanja, delavnice, razprave, ki bodo pripravljene v sodelovanju s lokalno skupnostjo, ustanovami in podjetji. Dodati je seveda potrebno, da obiskovalci v računalniških učilnicah ne bodo sami, pač pa bodo stalno prisotni mentorji iz vrst in-formatikov na šolah, mentorji zaposleni preko javnih del, študentskih servisov, ali kadri na civilnem služenju vojaškega roka. Naštete štiri osnovne šole pa so le začetek, saj na ministrstvu za informacijsko družbo načrtujejo do konca leta na tak način opremiti in odpreti skupno 15 osnovnih šol, predvsem v manjših krajih in na periferiji države. Celoten projekt E-šole je vreden 70 milijonov tolarjev. * Š. Ž._ Kranj, 19. oktobra - Pri osnovni šoli Simona Jenka so že nekaj časa razmišljali, o ureditvi otroškega igrišča za 60 otrok v vrtcu. Razmišljanja vzgojiteljic in staršev je najprej podprla šola, ki je tudi finančno poskrbela za žično ograjo. Potem pa seje vodstvo vrtca skupaj s starši lotilo zbiranja prispevkov. Začeli so letos spomladi. Z akcijo zbiranja starega papirja in s prošnjami na kranjska podjetja so zbrali okrog 600 tisoč tolarjev in sto tisoč tolarjev je primaknila tudi Mestna občina oziroma župan Mohor Bogataj. Pred dnevi pa so se starši skupaj z vzgojiteljicami Andrejo Bernard, Nasto Črnič, Natašo Žnidaršič, Urško Ropret, Suzano Kešina in Marijano Kavčič lotili tudi urejanja igrišča. • A. Z. Kranj - V kranjskem vrtcu Kekec so ob Tednu otroka pripravili pravljično tržnico jesenskih plodov. Otroci so prodajali, starši kupovali, plačevali so z gumbi. Izbira je bila pisana in cene ugodne, obisk je bil velik, zato se je nabralo zelo veliko raznovrstnih gumbov. Najbolj obiskana je bila stojnica z jabolčnim zavitkom, čajem, suhim sadjem in kuhanim kostanjem. Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Lutkovno gledališče Maribor: JANKO IN METKA sobota, 20. okt. '01 ob 10. in 11. uri, v Prešernovem gledališču www.zveza-zko-kranj .si /ftova Tires ^g™ GlV . 'MESTNA OHCINA AN| Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Tavčarjevo poljansko otroštvo Tavčarjeve ljubezni: Hermina Pfaeffinger Ko prebira opise Tavčarjevih ljubezenskih nagnjenj do svojih mladostnih izvoljenk, se sprašuje, kaj je pravzaprav imel z njimi. So bile to le platonič-ne ljubezni, so morda ostale pri srečanjih s pogledi in izmenjavi prijaznih besed? Je bilo v njih tudi kaj "bolj konkretnega " ? Za njegovo ljubezen do Emilije Garz je mogoče z veliko gotovostjo reči, da je segla visoko nad oblake, zemlje pa se še dotikala ni. Razmerje z Nežiko Perko je bilo morda bolj prijateljsko kot erotično. Ko je v letih 1877-80 kot odvetniški pripravnik služboval v Kranju, pa se je zapletel v ljubezenska razmerja, ki so bila bolj stvarna. Takšna, nadvse zemeljska, je bila tudi glavna od oseb, s katero jih je navezal: Hermina Pfaeffinger. Kdo in kakšna je bila ta mlada ženska? Odgovor je poiskala neutrudna Marja Boršnik, literarna zgodovinarka. "Sodeč po fotografiji je bila Hermina blondinka mehkega, prijetnega obraza in temnih oči. Njeni starši so bili trdi švicarski Nemci, oče je služboval kot konzul menda v Bejrutu v Siriji in tudi na Dunaju, po njegovi smrti pa je mati Adela živela z družino v Trstu, od koder je prihajala kot vdova na pobudo Kugyjevih in v njihovem spremstvu sredi sedemdesetih let na počitnice v Podbrezje. Prva leta je stanovala tam v gostilni pri Frencku, ki jo je vodil gostilničar, posestnik in veletrgovec Alojz Pavlin. Ker ji je kraj zelo ugajal, sije leta 1879 kupila zemljišče in si tam naslednje leto dala zgraditi vilo (danes Britof št. 24). Imela je tri hčerke: Lucijo, Rozo in Hermino." Lucija je bila menda najmlajša in najlepša. "Roza, po rojstvu srednja, je bila živahno, skoraj divje dekle, slikarica in pravi bohemski tip. Večinoma je bila na potovanjih, v redkem času, ki ga je preživela v Podbrezju, pa je imela svojo družbo, zato je Tavčar ni toliko poznal. Družila se je s slikarjem Veselom in veliki prijateljici sta si bili z Ivano Kobilico, kije prav tako hodila na rojstni dom svoje matere v Podbrezje, na jezo gospe Pfaeffinger-jeve pa zvabila Rozo tudi v Pariz." Skratka: zanimiva druščina! Vendar to ne pomeni, da je bila za Tavčarja privlačna. "Tavčar je bil", po Boršnikovi, "velik nasprotnik bedasti takratni ženski modi, ženskemu mehkuženju in razvajanju, skratka vsemu tedanjemu tipičnemu životarjenju salonske družbe, ki s puhlimi zabavami razjeda delovno silo. Očitno je tudi Pfaeffinger jeva družina pripadala k tej vrsti družbe, ki ji je pomenila zabava edini smisel življenja. " Toda takšen načelni odnos ga očitno ni odvrnil od dejanskega zanimanja za eno od hčera. "Tavčarja je privlačevala Hermina, najstarejša, ki ni veljala samo za lepo, marveč tudi za prijazno in prikupno dekle. Vse, kar jo je poznalo, ji je dvorilo. V tistih letih je bila zelo živahna, vendar odlično vzgojena. Govorila je nemško, francosko in italijansko. Dokaz, da se je učila tudi slovensko, je spomin- Hermina Pfaeffinger ski list iz leta 1880, kjer se je poleg dveh drugih učenk tudi ona podpisala v spomin svojemu učitelju slovenščine študentu tehnike Francu Pavlinu. Baje je bila nekaj časa v dekliškem internatu. Ko jo je Tavčar spoznal, ji je bilo šestnajst do osemnajst let. Dokler je živel v Kranju, je bil l njeno družino v stikih in tudi potem, ko se je že za stalno preselil v Ljubljano, je Še zahajal v Podbrezje. Toda Hermina se je že pred letom 1886 omožila z baronom Harrasom von Harosowskym, nadutim wf neprikupnim človekom, kije bil dokaj starejši od nje] nekateri menijo, da zavoljo denarja, drugi, da zato, ker se je materi prikupil s svojim plemiškim naslovom-Leta 1889 so Pfaeffinggrjevi prodali vilo Ferdinandu Schmittu (z Ljubljane. Hermina je živela na graščini Aumuehl pri St-Poeltnu brez otrok. Kasneje je ohromela-Po prvi svetovni vojni so jo baje razlasti' li, zatekla se je k svojemu vrtnarju, kjer je tudi umrla..." - Kakšna žalostna usoda-Upamo, da je ta očarljiva dama vsaj s Tavčarjem v onih davnih gorenjskih pole-t jih užila kaj lepšega! Tavčar v Kranju tudi sicer ni živel meniškega življenja. Da je imel mladi koncipient pri dekletih pre' cej sreče, potrjuje tudi diplomsko delo Z naslovom Dr. Ivan Tavčar v Kranju, ki ga je v začetku petdesetih pod mentorstvom Boršnikove pripravila Marija Žagar. TaV' čar kot kranjski Don Juan bi lahko o'1 predmet posebnega zapisa... PETEK, 19. OKTOBRA 2001 7- 35 Teletekst TV Slovenija 755 Tedenski izbor: Kultura 8- 00 Odmevi 8.30 Pod Pekrsko goro, oddaja TV Maribor 9- 00 Risanka 9-10 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica 9.25 Arčibald, risana nanizanka 9.35 Fračji dol, lutkovna nanizanka 10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.30 Modro 11-05 Dosežki 11-30 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz Srednje Evrope 12.00 Dr. Ouinnova, amerišk nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Koncert orkestra Slovenske policije 13.50 Tedenski izbor: Oko viharja, angleška dokumentarna serija 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Žfriki 17.15 Iz popotne torbe, 2. oddaja 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji - Josip Jurčič 18.00 Zemljepis celin: Južna Amerika 18.45 Risanka 19-00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 J. Pervanje - M. Buh: Vrtičkarji, TV nadaljevanka 20.30 Deteljica 20.45 Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka 21.35 J. Bevc: Cesta, slovenski kratki film 22.10 Odmevi 22.40 Kultura 22.45 Šport 22.50 Vreme 23.00 Polnočni klub 0.05 Slovenski pesniki in pisatelji - Josip Jurčič, ponovitev 0.20 Zemljepis celin: Južna Amerika, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.35 TV Prodaja 15.05 Tedenski izbor: Videospotnice 15.40 Ledena doba, angleška dokumentarna oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Hartovi v Zahoda, ameriška nadaljevanka 18.00 Nick in Jane, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Sloves, angleška dokumentarna serija 21.00 Blišč in beda kurtizan, francoska nadaljevanka 22.00 Rane - film o filmu 23.40 Rane - film o filmu, srbski kratki film 0.10 S srcem pod krinko, angleška nadaljevanka 1.00 Iz slovenskih jazz klubov - Jazz klub Gajo: Silvester Stingl trio 1.50 Videospotnice KANAL A 8.50 TV Prodaja 8.55 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricky Lake, ponovitev 10.10 Jerrv Springer Show, ponovitev 11.00 TV Prodaja 11.30 Pop'n'roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadalje-vanka14.15 TV prodaja 14.45 Družinsko Pravo, ameriška nanizanka 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cos-°y. humoristična nanizanka 18.30 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 E*tra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja 20.05 Horor: Čarovnice, ameriška nani-^nka 21.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 21.50 Mali hudiči, ameriški film 23.30 Pop'n'roll, ponovitev 9-00 Oprah show, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 '-'[ni biser, ponovitev mehiške nadaljevanke 11-50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev .10 Zakon v Los Angelesu, ameriška na-Jjanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah now; Pisatelji o pisanju, pogovorna oddaja ,^■25 Prepovedana strast, mehiška nada- evanka 17.20 Črni biser, mehiška nada-™anka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadalje-^nka 19.15 24 UR 20.00 Akcija v petek: Ognjeni vihar, ameriški film 21.40 Nikita, arr,enška nanizanka 22.30 Tat za vedno, padska nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.00 24 ur. Ponovitev 9-00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje n.30 TV Prodaja 12.00 Video strani 13.30 ^harski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, Ponovitev 15.45 Juke Box, kontaktna odda-rt7 i Dunl0D motosport report 17.45 TV 10 nndnica " Kranj 18-15 Kuharski dvoboj 20 on G'asba 19-55 Poslovne informacije •00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglas-23 a oddaJa 23.00 Poslovne informacije JiA d Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 u*e Box, ponovitev 1.20 Video strani m en^-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si Drin^ ? odstavitev spot GTV 18.55 GTV itfjfS? 1 I9-00 Gorenjska TV poročila Utnnt 5Gorenjski obzornik 74 19.30 Dom* Z, 9°barske razstave 19.55 GTV pri-21 *rf ll°00 GTV Mix z Mate)° ^ Alešem Tv'^ J/ Pn'Poroča II 21.45 Gorenjska *lPoročila 1635 22.00 Petek za sobotni ^etek. - KANONADE, Miki Muster, - glas-s"8 oddaja, Franc Kompare, - REPORTA-00on GTV 2355 GTV Priporoča III SOdpi i.vliu,ri' 999 strani teleteksta GTV GTV kDAJi V KONTAKTNIH ODDAJAH ,v KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO- NU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turisttica 9.35 Raznovrstna obvestila na videostraneh z oddajnika na Lubni-ku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam - NK Železniki 19.15 Zanimivosti iz Ojstrega vrha 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja... iz studia ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede... Radio ON IX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motosport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Arrest and Trial, nadaljevanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Program za »otroke in mladino 12.00 Opoldanska poročila 12.40 Moja usoda si ti, serija 13.20 Poletna zgodba, ameriški film 15.00 Poročila 15.05 Izobraževalni program 15.20 Cesarstvo divjine: Plamenci z jezera Naku-ru 16.15 TV o TV 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Karolingi, izobraževalna oddaja 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja 21.00 Ko je Harry srečal Sally, ameriški film 22.40 Odmevi dmevi 23.00 Šport danes 23.15 Robocop II., ameriški film 1.10 Ko pade noč, kanadski film 2.40 Begunec, nadaljevanka 3.25 On-krat Babilona, dokumentarna nadaljevanka 4.15 Arrest and Trial, nanizanka 4.40 Poletna zgodba, ameriški film 6.15 Pravi čas 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 10.05 Varaždinski baročni večeri 10.45 Poslovni klub 11.15 Sodnica Amy, nanizanka 12.00 Zabavni pogram 13.25 Strelni prostor, informativni magazin 14.15 Željka Ogresta in gostje 15.20 Program za otroke in mladino 16.10 Poročila za gluhe in naglušne 16.15 Maszina zmijan, otroška serija 16.45 Hugo, TV igrica 17.10 Ti si moja usoda, serija 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Zakonske vode, humoristična nanizanka 19.30 Arrest in Trial, nadaljevanka 19.55 TV razstava 20.10 Begunec, nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Mesečina 22.05 Svet zabave 22.40 Caffe Cine-ma 23.25 Pravi čas luna 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gremo na potep; Ob Idrijci 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Petkova gostiteljica - Slavica Bučan 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. SOBOTA, 20. OKTOBRA 2001 AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 6.45 Čarobni šolski avtobus 7.10 Mirni in njena vila 7.30 Uganke 7.40 Papirus 8.05 Caroline v velemestu 8.25 Čarovnica Sabrina 8.50 Čarovnice 9.30 Beverly Hills 90210 10.15 Robin Hood, nanizanka 11.00 Alarm za Kobro 11 11.45 Čebelica Maja 12.10 Don kojot in Sancho panda 12.35 Confetti igrice 12.45 Čarobni šolski avtobus 13.05 Confetti igrice 13.15 Tom in Jerry 13.25 Confetti igrice 13.35 Mali dinozavri 13.45 Confetti igrice 13.55TrikratZ 14.20Confetti igrice 14.30 Papirus 14.55 Mladi Herkul 15.20 Princ iz Bel Aira 15.45 Beverly Hills 90210 16.30 V sedmih nebesih 17.15 Čarovnmica Sabrina 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 Will in Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Milijonski show 21.10 Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film 22.50 Predator 2, ameriški film 1.55 Šport: Ameriški nogomet 2.25 Umazanci, ameriški film 4.25 Volkovi Los Angelesa 5.55 Papirus AVSTRIJA 2 6.00 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Clarence, škilasti lec, ameriški film 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Tri dame z žara 14.05 Hribovski zdravnik 14.50 Falcon Crest 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Primer za dva 21.20 Naša nova Evropa 22.10 Čas v sliki 2 22.35 Moderni časi 23.10 V imenu zakona 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport: Zvezna liga 0.40 Veronica 1.10 Zlata dekleta 1.35 Naša nova Evropa: Češka 2.20 Pogledi s strani 2.25 Moderni časi 3.00 TV kuhinja 3.25 V imenu zakona, nanizanka 4.10 Dobrodošla Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sore - DANES IZ STUDIA RADIA KOROŠKI VAL 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj-zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Gorenjka- Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: Turistična agencija Dober dan 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice za podjetnike OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Večer s Sašo Einsiedler 22.00 Popevka tedna 22.05 Glasba do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Brezplačni mali avtomobilski oglasi 10.00 Dogodki danes - jutri 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Šolski mali oglasi 17.00 Športne novice 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmajčkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.20 Iz tujega tiska 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.0t) Poročila 9.15 Srečno na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.15 V petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Pogovor z versko vsebino 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.'30 Nočni glasbeni program 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Zmaj 9.20 Pod klobukom 10.15 Kino Kekec: Francoski film 12.00 Tednik, šponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.25 Mostovi, ponovitev 14.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 14.50 Fant sreča dekle, ameriško-kanadski film, ponovitev 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.10 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 A. Rozman Roza - M. Buh: Vrtičkarji, TV nadaljevanka 20.30 Happy, Texas, ameriški film 22.05 Obiskali smo..., francoska dokumentarna serija 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.05 Renesansa, angleška dokumentrna serija 1.00 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 9.20 Videospotnice 9.55 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 10.15 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 10.40 Jasno in glasno 11.35 Narod-nozabavna glasba 18.30 Evrogol 19.30 Videospotnice 20.05 J. Offenbach: Orfej v podzemlju, posnetek komične opere iz Lyo-na 22.05 Praksa, ameriška nanizanka 22.45 Sobotna noč 0.45 Videospotnice 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljvanka 10.10 Obala ljubezni, nadaljevanka 11.00 Obala ljubezni, nadaljvanka 11.50 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljvanka 13.30 Čas življenja in čas smrti, ameriški film 16.30 Mesto greha, ameriška nanizanka 17.20 Goodyear liga - Budućnost : Zadar, košarka 19.30 Domače kraljestvo, humoristična nanizanka 20.00 Popoln pobeg, ameriški film 21.40 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 22.30 Poslednja strast, ameriški film 0.10 Rdeče petke, erotična serija 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hroščeborgi, mladinska serija 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 14.40 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.40 Prva izdaja, ameriška nanizanka 16.30 Možje v belem, ameriška nanizanka 17.30 Na lovu za otrokom, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Odkupnina, ameriški film 23.15 Gotti pred poroto, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev 9.00 TV prodaja 10.00 Juke Box, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Jana 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Peta noč, 1. del za-bavnoglasbene oddaje 21.30 Potovanja z Janinom, ponovitev 22.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Video strani ...24 ur infoknal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1635 19.15 PTP - Obzornik, 74 19.55 GTV priporoča II 20.00 Vseslovenska vrtnarska razstava 2001, oddaja TV Primorka 21.00 Trgatev gorenjskih županov v Brdih 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1635 22.00 SQ jam - glasbena oddaja 23.00 Predstavljamo vam KS Huje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1635 00.00 GTV jutri, obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. ppi HA« PO*U)MHO TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.45 Koncert MPZ Niko ob desetletnici 20.00 Odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov ATM KRANJSKA GORA 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe-ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.45 TV Koledar 8.00 Poročila 8.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Obljuba, risana serija 11.05 Življenjska šola 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 Obnovljena dediščina, dokumentarno-folk-lorna oddaja 13.00 Prizma 14.00 Glas domovine 14.35 Oprah show 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.10 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.35 National Geographic: Tatovi teles 17.35 Pavlovo potovanje, nemška psihološka drama 19.30 Dnevnik 20.10 Rdeči kot, ameriška srhljiv-ka 22.10 Sopranovi 22.55 TV dvoboj 23.15 Poročila 23.30 Odmev, anglška mini serija 2.10 Brez žensk menda ne gre 2.40 Maggie 8.00 Panorame 12.00 Kavboja, ameriški vestem 13.25 Glasbena matineja 14.55 Hišni ljubljenčki 15.40 Življenjska šola, otroška oddaja 16.30 Beverly Hills 90210, nanizanka 17.20 Briljantina 18.10 Moderne punce, ameriška nanizanka 19.00 Maggie, ameriška nanizanka 19.30 Aretacija in sojenje, nanizanka 19.55 TV Razstava 20.10 Preživetje: Močvirski aligator, dokumentarna serija 21.00 Poročila 21.10 HIT HTV-ja 22.00 Glamour 22.55 Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka 23.20 Ročk v Riu, posnetek koncerta ka 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljeni živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 6.20 Čebelic Maja 7.55 Prometni klub 8.30 Tom in Jerry 8.35 Vroča sled 9.25 Confetti News 11.15 Dis-nevjev festival 12.10 Drew Carey 12.25 Življenje in jaz 14.00 Jesse 14.30 03 Au-stria Top 40, glasbena lestvica 15.15 Sabrina - najstniška čarovnica 15.40 Rosvvell 16.25 17.10 Srček 18.00 Nogomet: 1. avstrijska zvezna liga 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Oddaja za milijon šilingov, kviz 21.10 Twister, ameriški film o katastrofi 22.55 Sedem, anglškasrhljivka 0.55 Telesni stražar za vroče dni, ameriški film 2.30 Thunder 3, ponovitev 3.55 Srček 4.45 Austria Top 40 5.30 Življenje in jaz AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Knox in veseli potepuh, avstrijska komedija 10.45 Suny-Boys, ameriška komedija 12.30 Gernsti na poti: Okrog Garmisch- Partnerkirchna, dokumentarna reportaž 13.00 Poročila 13.10 Črna ovca, nemška komedija 14.40 Ko si pri meni, nemški film 16.10 Slikanica Avstrije 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Tatz & Co. 17.55 Spori 18.25 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Glasbeni skedenj 22.30 Čas v sliki 22.35 Umetniki življenja: Kari Moik 23.35 Glasbeni deja-vu 0.40 Steza slonov, ameriška drama 0.55 Kuharski magazin, ponovitev 2.45 Dežela in ljudje 3.15 Ozri se po deželi 3.45 Tatz & C. 4.05 Pogledi od strani 4.10Spori 4.40 Knox in veseli potepuhi, ponovitev avstrijske komedije SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO KOROŠKI VAL 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni- R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice *2.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: 30 let VDC Kranj 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moć 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Ponovitev zdav-stvene oddaje 18.00 Športna sobota 19.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program Radia Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste 7.35 Vreme 8.30 Črna kjronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16:30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tal.: 05/373 47 - 70 Lokalna radijska postala, Pot na Zavrte 10 GORENJSKI GLAS • 8. STRAN SPOREDI / info@g-glas.si Petek, 19. oktobra 200J. NEDELJA, 21. OKTOBRA 2001 7.55 Napovedniki 8.00 Živ žav: Telebajski; Mumini; Palček David 9.55 Promenadni koncert 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper - Capodistria 11.00 Dnevnik velikih mačk, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Film 14.35 Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka 15.30 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Lingo, TV igrica 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Prezrta okolja, 1. del 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Jesenski Super 3x3 21.40 Pod preprogo 22.35 Poročila, Šport, Vreme 22.55 Zgodbe o knjigah 23.05 Alpski junak, nemški film 0.50 Prezrta okolja, 1. del, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 TV Prodaja 8.30 Videospotnice 9.05 Blišč in beda kurtizan, francoska nadaljevanka 9.55 Kam gredo divje svinje, hrvaška čb nadaljevanka 10.45 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 11.35 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 11.30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12.05 Ples pod slovensko lipo, 3. oddaja 12.35 TV prodaja 18.00 Motociklizem za VN Pacific, posnetek iz Motege 19.00 Košarkarski magazin 19.30 Videospotnice 20.05 Svetniki in grešniki, angleška dokumentarna serija 21.00 Murphv Brown, ameriška nanizanka 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti: H. Wolf: Corregidor, posnetek Opere iz SNG Maribor 1.05 Nore ženske, ameriški nemi čb film 2.25 Videospotnice 8.50 TV Prodaja 9.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 10.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.30 Oliverjeva zgodba, ameriški film 15.15 Slavne zvezde, dokumentarna serija 16.15 Felicitv, ameriška nanizanka 17.10 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 18.05 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.00 Pop'n "roll, glasbena oddaja 20.00 Doseji X, ameriški film 22.10 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.00 Goodyear liga, ponovitev košarke 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hrošče-borgi, mladinska serija 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Materina želja, ameriški film 14.40 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 15.40 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 16.40 Možje v belem, ameriška nanizanka 17.30 Naši fantje, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Diplomatska imuniteta, kanadski film 7.30 TV Prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 V sedlu 11.30 Najlepša dekleta Ha-vvaiian Tropica, ponovitev 12.00 Ježek Show, glasbeni izbor 13.00 Vera in čas 13.30 Peta noč, 1. del, zabavnoglasbena oddaja, ponovitve 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Av-todrom 18.30 Štiri tačke 19.00 Razglednica 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Peta noč, zabavnoglasbena oddaja 22.00 Čestitke iz domače skrinje", ponovitev 23.30 TV razglednica - Kranj 0.00 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.35 Predstavitveni spot GTV 9.40 GTV priporoča I. 9.45 Gorenjska TV poročila 1635 10.00 Na piki z Vladom Dimovskim 11.00 Župan pred kamero, Ivan Štular - Naklo 12.00 Zeleni vodnik - voda, vir življenja 12.30 Predstavljamo vam £S Huje 13.15 Videostrani GTV do 18.50 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1635 19.15 Zeleni vodnik: O, to poletje... 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1635 22.00 Petek za sobotni zametek: kanonade, glasbena oddaja, reportaža, iz arhiva gtv 23.55 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, Obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Sport Mundial 20.40 The broadcasters- ustvarjalni programov, angleški dok. film 21.10- Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 18.45 Glasbena oddaja 19.00 Iz arhiva -100 let OŠ Dražgoše 19.15 Glasbeni kotiček 20.00 RIM - potopisna oddaja ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.30 TV koledar 7.45 Najrečnejši milijonar, ameriški muzlkal 10.30 Dvigalka 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.45 Gruntovčani, hrvaška humoristična nanizanka 16.45 Je tam življenje?, ameriška drama 18.20 David Copperfield, angleška nadaljevanka 19.10 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Srce ni moderno, hrvaška nadaljevanka 20.40 Rocky, ameriški film 22.30 Poročila 22.40 Božja svetilka v Budimpešti, madžarska črna komedija 0.25 Nočni program 9.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.00 Biblija 9.15 Sveti sedež in Hrvati 9.45 Verski program 10.45 Portret cerkve in kraja 11.00 Sveta maša, prenos 12.05 Skrajni čas ob zori, ameriška kriminalka 13.35 Odmev, ponovitev mini serija 16.10 Xena, nanizanka 16.50 Risanka 17.00 Turistični magazin 17.30 Borba med spoloma 18.05 Opera box 18.35 Povabilo, 19.05 Pustolovščine Čičija in Silvestra 19.55 Kdo je ona? 20.05 Nevidni človek, ameriška nanizanka 21.00 Zadarfest 2001, prenos festivala 22.40 Zgodovina Majev 23.40 Zadarfest 2001, prograsrtev zmagovalcev 23.55 Triler AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.50 Ena, dav, tri, uganke 9.15 Johny Bravo 10.00 Casper 10.20 Disnevjev festival 11.15 Športni pregled 11.45 Hrabri junak, ameriški pustolovski film 13.10 Srečni Luka, francoski risani film 14.30 Glej, kdo govori 2, ameriška komedija 15.45 Nogomet - liga prvakov 16.15 Nogomet: 1. avstrijska zvezna liga 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Zorro, ameriški pustolovski film 22.25 Columbo, ameriški film 23.40 Mesto zločina, nemška TV kriminalka 1.10 Ti ali oba, ameriška drama 3.10 Telesni stražar za vroče dni, ponovitev ameriškega filma 4.45 Raztresena Ally AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Po dolgem in počez - Posebna oddaja 10.30 Teden kulture 11.05 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.15 Univerzium 15.10 Policijska inšpekcija 15.35 Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, nemška komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 17.55 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas-v sliki 20.15 Konec vojne, avstrijsko-nemški TV film 21.45 Čas v sliki 21.55 Kar zadeva 23.10 Čas v sliki 23.15 Literarni kvartet 0.30 Odločitev iz obupa, ameriški TV film 2.00 Teden kulture 2.25 Pogledi od strani 2.455 Živeti lepše, ponovitev 3.35 Dober dan, Koroška 4.05 Dober dam, Hrvati 4.45 Domovina, tuja domovina SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO TRIGLAV 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev: Zlatko Dobrič - nov projekt 9.50 EPP 10.00 Prispevek: 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: skupina Zahod band 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost: Zlatko Dobrič 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: gostja: Maja Petrič, miss fotogeničnosti 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na Radiu Triglav 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Popo-tniški kviz 18.40 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo -pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polniči 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.30 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes -jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Danes godujejo 12.40 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 D J tirne R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 22. OKTOBRA 2001 PRVI GLASEK GORENJSKE j bo v soboto, 27. oktobra 2001, ob 18. uri v dvorani Gleda-: lišča Toneta Čufarja na Jesenicah. Vstopnice po 800 tolarjev i so naprodaj v tajništvu Radia Triglav od ponedeljka do pet-• ka v času od 8.00 do 15.30. : Vabljeni! • I Več o prireditvi na Radiu Triglav ob nedeljah v oddaji Mirin : vrtiljak in na naši spletni strani: www.radiotriglav.si 7.55 Napovedniki 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Friki 10.00 Srečanja z živalmi, kanadska poljudnoznanstvena serija 10.35 Slovenski pesniki in pisatelji: Josip Jurčič 11.05 Zemljepis celin: Južna Amerika 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 12.20 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.20 Polnočni klub 15.30 Pisavi 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Telebajski, ponovitev 17.10 Radovedni Taček: Kuhalnica 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 18.50 Marketing 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.30 Šport 22.35 Vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.50 Recept za zdravo življenje, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.30 Vremenska panorama 15.00 Videospotnice 15.40 Sloves, angleška dokumentarna serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka17.00 Hartovi z zahoda, ameriška nadaljevanka 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Metro-polis 20.35 Svetovni izzivi 21.05 Studio City 22.05 Stoletje odkritij, ameriška dokumentarna nanizanka 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricky Lake, ponovitev pogovorne oddaje 10.10 Jery Springer show, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV Prodaja 14.45 Družinsko pravo, amerišk nanizanka 15.40 Riki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja 20.05 Superfilm: Mary Reilly, ameriški film 22.00 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.30 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev 9.00 Oprah Show, ponovitev pogovorne opddaje 10.00 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Betty Broderick, pogovorna oddaja, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 20.55 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.50 Urgenca, ameriška nanizanka 22.40 Tat za vedno, kanadska nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 10.00 TV prodaja 11.00 Iz domače skrinje, ponovitev 12.30 Videostrani 12.45 Videali-sti 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Dunlop 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.05 Juke Box, ponovitev 1.35 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1636 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Pal-finger cossan - kratek film 19.30 Aktualno -Klavdij Tutta Kranju 19.55 GTV priporoča II 20.00 Priznanja andragoškega centra Slovenije za leto 2001 20.40 Kulturna trgatev v Tržiču 21.10 Aktualno: Klavdij Tutta Kranju 21.35 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1636 22.00 SQ-jam, glasbena oddaja 23.00 S.E.M. - oddaja Rudija Klari-ča 23.30 Zavezani generacijam zanamcev, film 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1636 00.00 GTV jutri, Prelistajte teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9.35 Glasbena Loka 10.05 Nasvidenje... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Kako biti zdrav in zmagovati 20.40 Glasbena Loka 21.15 Lahko noč... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 'Osma scena", oddaja z gosti iz šolskih klopi 19.30 aktualno iz občine 20.00 "BUM" - glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.40 Moja usoda si ti, nanizanka 13.25 Kavboj na Havajih, ameriška vestem komedija 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.00 Izobraževalni program 16.40 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Starost lahko počka, izobraževalna oddaja 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Polja smrti, dokumentarna oddaja 20.45 Latinica 22.40 Odmevi dneva 23.00 Današnji šport 23.15 Filmska noč z novim britanskim filmom: Osumljen, angleška kriminalka 1.00 Spet zaljubljena, ponovitev 1.45 Bec-ker, ponovitev 2.05 2,4 otroka, ponovitev 2.35 Aretacija in proces, ponovitev 3.00 Druga svetovna vojna v barvah, ponovitev 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 10.00 Mir in dobrota, ponovitev 11.00 David Copperfield, ponovitev 11.65 Svet za-bave13.05 Mesečina 13.50 Hruške in jabolka 14.20 Glamour 15.20 Otroški program 16.10 Poročila za gluhe 16.15 Ogledalce, ogledalce..., zadnji del 16.45 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 2,4 otroka, humoristična nanizanka 19.30 Aretacija in proces, dokumentarno igraana serija 19.55TV razstava 20.10 Spet zaljubljena, ameriška nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Becker, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Druga svetovna vojna v barvah 22.50 Seinfeld 23.10 Red in zakonitost 23.55 Na meji možnega 0.40 Poročila AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 7.50 Divji bratje s šarmom 8.10 Mladi Herkules 8.30 Princ z Bel Aira 8.55 Sabrina - najstniška Črovnica 9.15 Beverly Hills 10.00 Tvvister, ponovitev ameriškega filma 11.45 Otroški program 14.55 Mladi Herkules, ameriška fantazijska serija 15.20 Princ z Bel Aira 15.40 Bever-ly Hills 90210 16.25 Sedma nebesa 17.10 Sabrina - najstniška čarovnica, ameriška humoristična serija 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki/kultura 20.00 Šport 20.15 Odvečna prtljaga, ameriška komedija 21.55 Lolita, francosko- ameriška drama 0.05 Nikita: Čustva so nezaželena 0.50 Prey - Nevarna bitja 1.30 Ljubezenske igre, ameriški film 2.55 Lolita, ponovitev 5.00 Sedma nebesa, ponovitev AVSTRIJA 2 5.15 Kar zadeva, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Črna ovca, ponovitev nempke komedije 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Gorski zdravnik 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17,05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanja 0.00 Čas v sliki 0.30 Nevvtonovi fantje, ameriški vestem 2.30 Pogledi s strani 2.35 Srečanje: Kultura SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO TRIGLAV 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka prese- nečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10iBio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Akademskih četrt 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.00 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Predstavitev: Merkur 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Merkurje-va športan stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Moja je lepša kot tvoja -Ansambel Vitezi Celjski 19.40 Oglasi 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes-jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Oziramo se po ljudeh 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice 16.35 Novice iz OŠ 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Oddaja za obrtnike 18.00 Brbotavček 20.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturi11 utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 17.30 Na sceni 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.50 Horoskop 20.30 Iz svetovnih glasbenih lestvic oazami 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik pro-grama 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misej 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZp 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetir ski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvo; njenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.0" Ognjišče - Ognjišče 14.00 Poročila 14.2" Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddal3, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvesti 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesern 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudni« 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poroCJJ 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba z lahko noč 19.55 Napovednik programa z» jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlome* Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišč (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dnev 22.25 Slomšek nas uči 22.30 PoOjJgj nedeljske oddaje Sakralna glasba 23. Nočni glasbeni program TOREK, 23. OKTOBRA 2001 7.50 7.55 8.00 8.30 9.00 9.25 9.45 10.30 11.20 12.00 13.00 13.10 13.35 14.05 15.00 16.00 16.30 16.45 17.05 17.35 17.45 18.45 19.00 19.25 19.30 20.05 21.00 22.00 22.30 22.35 22.40 22.50 0.10 Napovedniki Kultura Odmevi Mostovi čarobni šolski avtobus, risana nanizanka Radovedni Taček: Kuhalnica Oddaja za otroke Recept za zdravo življenje Naokoli po Nemčiji Komisar Rex, avstrijska nanizanka Poročila, Šport, Vreme Napovedniki Obzorja duha Gore in ljudje Renesansa, angleška dokumentarna serija Prisluhnimo tišini Poročila, vreme, šport Zlatko zakladko Otroci na ladji Luna, švedska serija Marketing Dan OZN, prenos iz Slovenj Gradca Risanka Kronika Marketing TV Dnevnik, šport, vreme Titani, ameriška nadaljevanka Aktualno Odmevi Kultura Šport Vreme II Compagno, italijanska drama Dan OZN, ponovitev 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 10.00 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Viva turistica 20.30 Iz produkcije ZLTV - TV studio Signal 21.00 The broadcasters ustvarjalci progamov, angleški dokumentarni film, ponovitev 21.30 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Domača obrt na vasi 19.30 Zanimivosti - zbiralec starih fotografij 20.00 Odrska predstava 7-55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska Panorama 14.55 Videospotnice 15.30 Studio City 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Hartovi z zahoda, ameriška nadaljevanka 18.00 Emma, ameriško-angleški film20.00 Športni film «0.35 Torino: Liga prvakov v nogometu -Juventus : Porto, prenos 22.35 Človek ni W'ca, srbski čb film 23.50 Svet poroča "■20 Ketna za princa, slovenski kratki film 0-30 Pokojni, slovenski kratki film 0.40 Videospotnice, ponovitev Kanal a 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin 9.15 ^cky Lake, ponovitev pogovorne oddaje 10.10 Jerry Springer show, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 12.30 Obala ljubezni, amerioška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 Tv prodaja 14.45 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 15.40 Ric-ky Lake, ameriška pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova gneracija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, Ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja 20.05 ^ung fu: Bud Spencer - Senca nindže, ameriško-italijanski film 21.50 Will in Gra-ameriška humoristična nanizanka 22.10 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljub-25», ameriška humoristična nanizanka «3.10 Seinfeld, ameriška humoristična na-n|zanka 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovi- POPTV •00 Oprah Show, ponovitev pogovorne °adaje 10.00 Vse za poljub, mehiška na-°aNevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, 131Ška nadaljevanka 12.40 TV prodaja «■10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Za-~\K(? Angelesu, ameriška nanizanka Kak TV prodaia i5-30 °Pran show: p«ko se poročiti, pogovorna oddaja 16.25 1^P°vedana strast, mehiška nadaljevanka 18 i«; k'ser' men'ška nadaljevanka I9if ^s''i'vka, mehiška nadaljevanka ničn 24 Ur 20-00 Preverieno 20-50 Res" ... ne zgodbe: Nekoč je bil deček, ameriški •2.30 Ta 3.30 M. •00 24 ur, ponovitev film oo Nekoč je bil aeceK, amensKi ka 2^2.30 Tat za vedno, kanadska nanizanih i*AQ M.A.S.H., humoristična nanizan- 9.0n-K? Dono Podaja 10.00 Iz domače skrinje, stran' 1130 Tv Podaja 12.00 Video mohi' 2,15 idealisti 13.00 Razvoj avto-tev i^13 1330 Kur,arski dvoboj, ponovile dI Iz domače skrinje, ponovitev Pon 7 Juke Box' kontaktna oddaja 17.15 Kuh 3nia z Janinom, ponovitev 18.15 p arski dvoboj 19.00 Videalisti 19.55 metr: lnf°rmacije 20.00 Naj N-nogo-če «u udio 21 00 V sedlu 21.30 Iz doma-i infjjl6, kontaktna oddaja 23.00 Poslov-novitev '^strani he inf udKina oaaaja da sem ob porodu počivala le kakšen dan, m delo je čakalo... Pa še nisem bila nič vredna. Oh ?a* ne bi hil tak< če %a ne blmama "šuntala". hI bijo videli' kakšna Je bila! Energija je kar si-a °d nje in vsakič, ko me je pogledala, mije dala vedeti, da sem slabič, da nisem primerna z.a njenega sina." Toda Francki se je zdravje čez čas je povrnilo. Ko se je na pomlad spet začelo delo na polju, je bila vsakič zraven. Sploh je ni bilo potrebno priganjati, saj je vedela, kaj je njena dolžnost. "Otroka sta se pazila kar sama, jaz nisem imela časa, " je nadaljevala. "Hotela sem dokazati, da sem sposobna mati, žena, da nekaj znam. Na vse načine sem skušala najti pot tudi do taščinega srca. Včasih mi je uspelo, zmeraj ne. Že to, da se mi je prijazno nasmehnila, mi je veliko pomenilo. Ko je bil najmlajši star pet let, me je enkrat kar naravnost vprašala, če ne misliva imeti več otrok. Ne, s?m ji odgovorila, so mi zdravniki odsvetovali. Ali potem z Blažem ne spita več skupaj, je nadaljevala. Njeno vprašanje se mi je zdelo smešno, zato sem ji, ne da bi kaj pomislila, odkrito povedala, da jemljem tablete. In s tem sem si zapečatila svojo usodo. Ne samo, da sem postala kurba, po njenih besedah bom šla tudi živa v pekel zaradi tega. Moje priznanje jo je tako spravilo iz tira, da je šla k Blažu in se spravila še nanj. Češ, kako to, da dopušča tako svinjarijo v lastni postelji. Blaž, ki mu je bil nadvse svet mir v hiši, se je potem prišel dret name, zakaj da sem tako trapasta in grem njegovi starokopitni mami razlagat svoje osebne stvari. Od jeze in nemoči sem zajokala in poslala k hudiču njega, mamo in celo kmetijo, od katere nisem imela drugega kot samo garanje in žalost. " In potem je Francka, ne da bi se sploh zavedala, kaj dela, spet segla po steklenici. "Šnopc" je bil kar naprej pri hiši, in kakšen požirek sem ter tja se sploh ni opazil. Potem se ji je zdelo, da je življenje malo lažje in lepše. "To so bili težki časi. Zidali smo nov hlev, mož je Želel dokupiti še del njiv, ki so mejile na naše, brez traktorja, in ne samo enega, vsega dela sploh ne bi mogli opraviti. Otroka, ki sta hodila že v šolo, sta morala doma večkrat poprijeti za delo, in če sem poštena, bi tudi brez tasta in tašče težko orali. Na zunaj smo bili zadovoljni, ker nam je na kmetiji še kar dobro uspevalo. Mnogi so nam bili zavistni, Češ poglej jih, kako jim vse gre od rok. Toda resnica je bila drugačna. V meni so še zmeraj živele sanje, da bi nekaj postala, da bi kam šla, da bi imela otroka še kaj več od življenja, ne samo delo. Ko sem se pogledala v ogledalo, sem se zgrozila: izgledala sem deset let starejša, k frizerju sem šla zelo poredko, in čeprav mi še ni bilo trideset let, sem bila že na pol siva. Ko bi od moža dobila vsaj malo razumevanja, sem si govorila, bi bilo vse drugače. Zaradi nenehnega nezadovoljstva, ki sem ga nosila v sebi, sem vedno pogosteje segala po pijači. Najraje zvečer, da ni bilo tako opazno. Saj me takrat, ko sem legla v posteljo, ni nihče kontroliral. Toda z leti je postajala večerna doza premajhna. Tudi čez dan sem morala pohiteti v sobo, kjer sem imela v omari, pod perilom, zmeraj kakšno steklenico. Pa sem si govorila: samo ta požirek še in nobenega več. Toda želja je bila zmeraj močnejša od mojih trdnih odločitev... Da je z njo nekaj narobe, so v hiši vsi čutili. Samo nihče ni imel toliko korajže, da bi ji to rekel. Delali so se, kot da je vse v redu. Moža je tolažila misel, da Francka pijače ni nikoli pokusila, če je kdo prišel na obisk. Tašča pa je tudi sama rada kdaj naredila kakšen požirek, za "moč" in se ji Franckino nagnjenje ni zdelo prav nič sumljivo. "Če sem bila malo okrogla, sem delala brez godrnjanja in mogoče jim je bilo ravno to všeč, " reče Francka ironično. Danes, ko je ta kalvarija že zdavnaj za njo, se, zgleda tako, rada ponorčuje iz lastnih napak. Fanta sta bila včasih jezna, ker sem ju silila k učenju. Toda edino v tem sem videla zanju rešitev, da odideta stran iz pekla, v katerem sem sama morala Živeti. Po svoje sem bila takrat zelo nekritična in nehvaležna. Če se ne bi smilila sama sebi, bi se bolj postavila zase. Nekatere ženske so gojile zelenjavo in jo prodajale na tržnici. Kot so povedale, so dobro zaslužile. Jaz pa nisem imela nobene volje, niti želje. Če pomislim, kako mi je bilo "izpod časti", ko sem morala za vsako figo fehtat moža za denar! Oh, to pa je največja kalvarija, ki jo poznam. Saj ni nikoli kaj dosti godrnjal. Le tiste besede: ne zapravljaj po nepotrebnem, saj veš, da nimamo "s upom," so me zmeraj spravile iz tira. Ali pa, ko sem se vrnila domov iz trgovine in mi je dal vedeti, da mu lahko vrnem, če mi je kaj ostalo... To je tako grozno bolelo. Kot da ne bi tudi jaz pustila žuljev v vsaki pedi zemlje! Ponavadi sem potem šla kam v samoto, se zjokala in preklinjala svoje življenje. In to se je ponavljalo iz leta v leto. Toda nekoč je Francka sama pri sebi spoznala, da tako ne bo šlo več naprej. Da jo bo pokopalo: fizično in psihično. GORENJSKI GLAS «12. STRAN___ŠPORT / Vilma.StanOVnik@g-glaS.SJ_ _ Petek, 19. oktc^ra200l Ta konec tedna bo živahno na vseh slovenskih košarkarskih igriščih Kranjčani in Ločani za obstanek Jutri se začenja letošnje tekmovanje v 1. slovenski košarkarski ligi za moške, ki bo nosila naziv po sponzorju, Hypo Alpe Adria banki in se bo imenovala Hypo liga - Triglav za začetek doma, Loka kava TCG in Helios v Domžalah Jesenice, Kranj, Škofja Loka, 19* oktobra - Potem ko so vodilne štiri slovenske košarkarske ekipe že začele s tekmovanjem v jadranski ligi, oziroma ligi Goodyear, pa ostalih deset ekip elitne slovenske lige začetek tekmovanj čaka jutri, ko se bo s 1. krogom začela letošnja 1. slovenska košarkarska liga za moške, oziroma Hypo liga. Ekipa Triglava bo prvo srečanje odigral jutri, v soboto, z ekipo Zagorje banka Zasavje, tekma v dvorani na Planini pa se bo začela ob 20.15 uri. V Domžalah se bosta ob 19.30 uri srečali moštvi domačega Heliosa in Loka kave - TCG. Konec prejšnjega tedna so z igranjem v 1. ligi že začela dekleta. Kot kaže so napovedi iz jeseniškega tabora, kjer si želijo uvrstitev med najboljše štiri ekipe prvenstva, še kako realne. Ekipa Kobram Jesenice je namreč v prvi tekmi proti ekipi Slovenskih Konjic zanesljivo zmagala z rezultatom 45:79. Čeprav bo drugi krog* na sporedu šele jutri, pa so Jeseni-čanke v torek že vnaprej odigrale srečanje, saj so doma gostile ekipo SLO - mladinke, ki tekme igra med tednom. Tudi v 2. krogu so igralke Kobram Jesenice zmagale, rezultat tekme pa je bil 82:53. Največ točk za domače sta dosegli Stojičeva (23) in Felčeva (19) za mladinke pa sta bili najuspešnejši Škofjeločanki Gabrovškova (16) in Oblakova (13). Odlični škofjeloški mladi košarkarici pa minulo soboto nista mogli pomagati svoji ekipi do prve zmage v domači dvorani na Podnu, kjer so bile fa-voritinje igralke Maribora. Košarkarice Odeje (izgubile so sponzorja Marmor) so namreč v soboto izgubile 55:87. Ločanke ODBOJKA jutri gostujejo v Murski Soboti, kjer se bodo pomerile z ekipo Po-murje Skiny. Jutri pa se s 1. krogom začenja tudi že težko pričakovana 1. slovenska košarkarska liga za moške, ki bo letos potekala pod imenom Hypo liga. V Kranju bo ekipa Triglava gostila ekipo Zagorje banka Zasavje, Kranjčani pa -kljub precejšnjim spremembam v moštvu - tekmovanje pričakujejo s precej optimizma. "Res smo s treningi začeli že sredi avgusta, toda na njih je manjkal velik del igralcev lanske ekipe. Za konec kariere se je namreč odločil naš kapetan Jury Stavrov, Uroš Troppan je odšel v Belgijo, izgubili smo oba lanska tujca Nikolo Čumniča in Jasmina Perkoviča, zelo velika škoda pa je, da smo ostali brez lani izposojenega Saša Ožbolta iz Portoroža. K sreči sta se domov vrnila Jure Eržen in Roman Horvat, iz Beograda pa smo dobili novega mladega igralca Dejana Joviča. V ekipi so še Dario Krejič, Gregor Jankovič, Siniša Drobnjak, Igor Zonik, Začetek za odbojkarje Kranj, 16. oktobra - Medtem ko moški v prvi odbojkarski ligi začnejo s svojim tekmovanjem šele jutri, ko se bo ekipa Merkur Lip Bleda ob 19.30 uri v Športni dvorani Srednje gostinske šole,v Radovljici pomerila s Stavbar IGM Mariborom, ekipa Calcit Kamnika pa bo igrala s Šoštanj Topolšica, so se vsa tekmovanja v preostalih članskih odbojkarskih ligah začela že pretekli konec tedna. Tako kot v pretekli sezoni ima Gorenjska dve ekipi v moški konkurenci 1. DOL (Calcit Kamnik in Merkur LIP Bled), medtem ko gorenjskih ekip ni v ženski konkurenci 1. DOL. Seveda pa kar nekaj gorenjskih ekip nastopa v nižjih članskih ligah, kar pet v drugoligaški konkurenci. V moški ligi so zelo dobro začeli odbojkarji Termo Lubnika, ki so kar s 3:0 (22, 22, 16) premagali lanskoletne prvoligaše - Brezovico in tako napovedali boj za sam vrh tabele. V Kranju je bil drugi derbi prvega kroga, saj je na gostovanje k Astec Triglavu prišel SIP Šempeter, ki velja za prvega favorita za povratek v prvoligaško konkurenco. Gostje so upravičili vlogo favorita in Kranjčane premagali s 0:3 (-21, -26, -23). V ženski konkurenci je močno okrepljena ekipa 3S Kamnik dodobra dotolkla gostje iz Zreč, ki so bile v pretekli sezoni do zad- BALINANJE njega v boju za napredovanje v prvoligaško konkurenci. 3:1 (13, 15, -23, 6) je bil končni rezultat, ki napoveduje, da se Kamničanke letos ne nameravajo samo boriti za obstanek, kar pa ne moremo trditi za preostali dve gorenjski ekipi. Blejčanke so na gostovanju na Ptuju doživele hud poraz - 3:0 (19, 6, 10), nič kaj bolje pa se ni godilo ekipi Mladi Jesenice, ki je doma izgubila s Purus Tabor Mariborom s 0:3 (-8, -19, -17). Ob skromni zasedbi samo sedmih ekip v moški konkurenci 3. DOL zahod imajo štiri gorenjske ekipe lepo priložnost, da se katera na koncu prebijejo v drugoligaško konkurenco. Po napovedih naj bi bili najbližje temu odbojkarji Astra Telekoma, ki so v prvi tekmi gladko odpravili Logatec s 3:0, Merkur LIP Bled II pa je bil s 3:0 v gosteh boljši od Iskre Merhaniz-mi Kropa. V ligi ob omenjenih ekipah nastopajo samo še Krka iz Novega mesta, Kočevje in Calcit Kamnik II. Popolna (12 ekip) pa je 3. DOL zahod za ženske. Tri nastopajoče gorenjske ekipe v prvem krogu niso bile uspešne, vse tri so namreč doma izgubile kar s 0:3 - Bohinj s Semičem, ŽOK Partizan Šk. Loka z Magro-MZG Grosuplje, Pizzeria Morena (Žirovnica) pa s Črnomljem. • B. Maček Balinarji Lokateksa Trate povedli Trata pri Škofji Loki, 19. oktobra - Minulo sredo se je s prvo finalno tekmo začel končni obračun za letošnjega ekipnega državnega balinarskega prvaka. Ekipa Lokateksa Trate je gostovala pri Mlinarju Padni in zmagala 13:11. Povratna tekma bo jutri, v soboto, z začetkom ob 15. uri na Trati, morebitna tretja pa v nedeljo na Primorskem. Ekipi za naslov prvaka igrata na dve zmagi. • V.S. BASEBALL_ Lisjaki znova državni prvaki Škofja Loka, 19. oktobra - Minulo soboto je bila na igrišču bivše vojašnice v Škofji Loki odigrana šesta tekma končnice letošnjega državnega prvenstva v baseballu med ekipama Četrte poti Kranjskih lisjakov in Jezico. Po prejšnjih petih srečanjih je bil rezultat v finalnih zmagah 3:2 za lisjake, ki so za tretji zaporedni naslov državnih prvakov potrebovali le še eno zmago. To so si v soboto tudi priborili, saj so slavili 12:6. Tako so uspešno končali letošnjo sezono, v kateri so osvojili še naslov pokalnih zmagovalcev in bili drugi v mednarodni ligi. • S.A. V vnaprej odigrani tekmi 2. kroga za ženske je ekipa Kobram Jesenic v torek zanesljivo ugnala ekipo SLO - mladinke. NOGOMET _ V Kranju visok poraz Živil Triglava Kranj, 19. oktobra - Nogometaši v ligi Si.mobil so minulo sredo odigrali 12. krog. V Kranju je ekipa Živil Triglava gostila CMC Pub-likum in izgubila visoko s 0:4 (0:1). V nedeljo Kranjčani gostujejo pri ekipi Koper Sport Line. Nov poraz je doživela tudi ekipa Domžal, ki je na gostovanju pri Olimpiji izgubila z 2:0 (0:0). Domžalčani v nedeljo ob 15.30 uri gostijo ekipo Rudarja. Jutri bo na sporedu nov krog v 1. slovenski mladinski in kadetski ligi. Ekipi Triglava 2000 bosta v Kranju gostili ekipi Aluminija. Kadeti bodo igrali ob 13. uri, mladinci pa ob 15. uri. V 3.SNL - center bodo tekme jutri in v nedeljo. Jutri bo Kamnik gostil Svobodo Ljubljana, Zarica se bo pomerila z ekipo GPG Grosuplje, v Britofu pa bo srečanje med domačim Britofom in ekipo Šenčur Protect GL. V nedeljo bo ekipa Slaščičarne Šmon Bled gostovala pri Status Kolpi. Vse tekme se bodo začele ob 14.30 uri. Na sporedu pa je tudi redni krog v obeh gorenjskih nogometnih ligah. V 1. ligi so pari: Velesovo - Kranjska Gora, Sava - Železniki, Alpina - Lesce, Ločan - Visko in Polet Naklo. V 2. ligi pa igrajo : Bohinj - Bitnje, Podgorje - Trbovlje, Podbrezje - Kondor, Preddvor - Jesenice, Hrastje so prosti. Vse tekme se bodo začele jutri, v soboto, ob 15.30 uri. • V.S. KEGLJANJE _ Tri visoke zmage Kranj, 19. oktobra - Kranjska Gora in Ljubelj sta v gorenjski keg-ljaški ligi tokrat doma dosegla drugi visoki zmagi. S prvo se jima je v tem krogu priključil Adergas z uspehom v gosteh ter s tem zaokrožil pričakovanja tega vikenda, zato moramo na prvo večje presenečenje počakati na naslednje tekme. Rezultati: SHP LJUBELJ II : JESENICE III 7 : 1 (5259 : 4953); KRANJSKA GORA : HIDRO II 8 : 0 (5181 : 4907), POLET II: ADERGAS 2 : 6 (4789 : 4906). Lestvica: 1. Kranjska Gora in 2. SHP Ljubelj po 4 točke... Pari 3. kroga: jutri, v soboto, 20. 10., v Medvodah ob 15. uri HIDRO II : POLET II, na Jesenicah ob 15. uri JESENICE III : KRANJSKA GORA, v nedeljo, 21.10., v Škofji Loki ob 9. uri ŽELEZNIKI II: SHP LJUBELJ II. • J. Pogačnik Vabila, prireditve Finale ekipnega državnega šahovskega prvenstva - V hotelu Krim na Bledu seje včeraj začelo finale državnega članskega prvnestva Slovenije v šahu, v katerem nastopa 8 najboljših slovenskih ekip. Zaključek tekmovanja bo v sredo, 24. oktobra. Škofjeloška medobčinska strelska liga - Strelsko društvo Škofja Loka je razpisalo letošnjo medobčinsko strelsko ligo v tekmovanju z zračno puško in pištolo. Začelo se bo 26. oktobra in končalo 22. marca 2002. Prijave in dodatne informacije Demšar Janko 51 20 149. Spominski pohod okrog Žirov - Planinsko društvo Žiri bo to nedeljo, 21. oktobra, v sodelovanju z žirovskimi taborniki organiziralo 20. spominski rekreativni pohod okrog Žirov. Začel se bo ob 8. uri pred zadružnim domom v Zireh, hoje pa bo ža okoli 4 ure. Ljubitelji kolesarjenja se pohoda lahko udeležijo s kolesi. Startali bodo ob 10. uri. Rokometni spored - V l.A državni ligi bo ekipa Terma Škofje Loke jutri gostovala pri RD Slovanu. V ženski l.A ligi Save Kranj jutri ob 18. uri gosti Izolo, ekipa Jelovice pa se bo v nedeljo ob 18. uri pomerila z Gramizom. V l.B državni rokometni ligi za moške bo ekipa Chio Kranja jutri ob 14. uri gostila Šmartno 99. V 2. državni ligi za moške bo ekipa Save ob 16. uri gostila Grčo, ekipa Radovljice pa bo gostovala pri Črnomlju. V 1. krogu 3. državne lige za moške bo Alples gostil Jezersko, Dom Žabica bo gostovala pri Krasu, v nedeljo ob 18. uri pa se bosta v Komendi pomerili ekipi Cerkelj in Dupelj. • V.S. Aleš Prime in Niko Šare, žal pa imata težave z zdravjem Matej Švarc in Marko Miličevič. Temu moštvu smo priključili še pet mladih igralcev: Luka Hočevarja, Gašperja Mahkovica, Simona Čimžarja, Borisa Krejiča in Da-niela Biševca, tako da bo ekipa večina zelo mlada. Če ne bi bilo v klubu večnih težav s pomanjkanjem denarja bi radi v kratkem dobili še enega izkušenega igralca, vendar pa si s tem moštvom vseeno upamo zagotoviti obstanek v elitni slovenski ligi," je na priložnostni tiskovni konferenci povedal trener Triglavanov Franci Podlipnik. Kljub temu da je pomanjkanje denarja značilnost večino športnih kolektivov, pa nova predsednica KK Triglav Jožica Puhar pred letošnjo sezono pravi: "Ko sem prevzela vlogo predsednice kluba sem ugotovila, da je financiranje športa pri nas slabo urejeno, pa tudi zanimanje sponzorjev je majhno. Kljub temu da nam zaenkrat še ni uspelo najti glavnega sponzorja, pa smo dobili nekaj manjših, tako da bomo sezono preživeli. Kar na9 vse v klubu spodbuja k delu pa je ogromno mladih, ki imajo radi šport in košarko." Manj težav kot z iskanjem glavnega sponzorja so pri Triglavu imeli s sponzorji za oblačila in obutev, saj bodo oblečeni v konfekcijo Erima, za katero skrbi Lohnko ingeniring, obul pa jih je Hervis. Precej spremenjena od lanske sezone bo letos v Hypo ligi nasto- pala tudi ekipa Loka kave - TCG, ki pa bo svojo prvo tekmo odigrala v Domžalah proti domači ekip) Heliosa. Ločani imajo v ekip1 znova Saša Dončiča, poleg njega pa so novinci še Luka Bassin, Nebojša Razič in Nikola Mirit V moštvu ostajajo Klemen Zale* tel, Peter Hartman, Brane Sa-vič, Željko Bošnjak, poleg njih pa še mladi domači košarkarji: Gregor Modrijan, Tomo Čaj& Gašper Osredkar, Tomaž Me* zek in Denis Rupnik. Trener moštva je Gašper Okorn, ki si p° lanski katastrofalni sezoni letos želi vsaj zanesljivega obstanka v elitni družbi. Ker je ekipa dobila novega sponzorja, TCG Unitech LTH - OL se bo v tej sezoni imenovala KK Loka Kava - TCG. Po sobotni tekmi v Domžalah se bodo Ločani v domači dvorani na Podnu prvič predstavili naslednjo soboto, 27. oktobra, ob 20. uri, ko bodo gostili ekipo Alpos Kemo-plasta. Tako v Škofji Loki kot v Kranju pa so zvestim navijačem že na voljo tudi letne vstopnice. V bifeju športne dvorane na Podnu jih je moč kupiti za 5 tisoč tolarjev, V Kranju pa so se prav tako odloČili za lansko ceno - 6 tisoč tolarjev. S sezono so začeli tudi že košarkarji v l.B ligi. Ekipa Radovljice je v 1. krogu na gostovanju izgubila 66:55 pri Masterpointu Bežigrad. Radovljičani jutri ob 17.30 uri v dvorani Srednje gostinske šole gostijo ekipo Jurij Plava Laguna. • V. Stanovnik, foto: G. Kavči* Deset let Olimpijskega komiteja Slovenije Ljubljana, 19. oktobra - Minulo sredo zvečer je bila v kongersni dvorani Mercuriusa v BTC v Ljubljani slovesnost ob deseti obletnici delovanja Olimpijskega komiteja Slovenije. Iniciativni odbor je namreč 15. oktobra leta 1991 v Stihovi dvorani Cankarjevega doma pripravil slovesnost ob podpisu olimpijske listine. Podpisalo jo je 29 nacionalnih športnih zvez, 5 zvez, ki jih priznava MOK ter Leon Štukelj in Miroslav Cerar, nosilca zlatih olimpijskih kolajn. Še isto leto decembra smo dobili vodstvo OKS na čelu s predsednikom Janezom Kocijančičem, 17. januraja 1992 pa je predsednik MOK J.A. Sama-ranch OKS sporočil, da gaje MOK tudi uradno priznal. V desetih letih je OKS doživel veliko uspehov, največje so seveda priborili dobitniki olimpijskih kolajn: Denis Žvegelj, Jani KlemenČič< Sašo Mirjanič, Milan Janša, Sadik Mujkič, Alenka Dovžan, Katja Koren, Jure Košir, Brigita Bukovec, Andraž Vehovar, Iztok Čop, Luka Špik in Rajmond Debevec. • V.S. HOKEJ Zmaga za popotnico na Češko Jesenice, 19. oktobra - V mednarodni hokejski ligi so minuli torek in sredo hokejisti odigrali 3. krog. V Podmežakli je bil tokrat'slovenski derbi, saj sta se pomerili ekipi Acroni Jesenic in Olimpije. Domačini so povedli z golom Tonija Tišlerja, izenačil je Jurij Goli" čič, na 2:1 pa je ob koncu prvega dela srečanja za domače povišal Ni* Zupančič. V nadaljevanju je bilo dosti priložnosti, a izenačujoči gol padel šele v 45. minuti, koje vratarja Gabra Glaviča premagal Toma* Jeseničani so se skupaj z več kot dva tisoč navijači na tekmi z OlimP1' jo veselili zmagovalnega zadetka. Vnuk. Jeseničani so se borili do konca, v zadnji minuti pa so pren10^ kronali z golom Dejana Varla in slavili 3:2 (2:1, 0:0, 1:1). V moštvuj6 znova zaigral povratnik iz ZDA Marcel Rodman. Ekipa Slavije M Optime je tekmo mednarodne hokejske lige Z ^ nafferjem odigrala šele v sredo. Domačini Madžari so zmagali j-(2:0,2:1,1:1). . a Ta konec tedna se nadaljujejo tekmovanja v celinskem pokalu. Acroni Jesenic bo kot zmagovalec 1. kroga v skupini D nastopila v Pr štojevu na Češkem, kjer se bo do nedelje pomerila z moštvi KatoW _ Berkutom iz Kijeva in domačo ekipo Proštejeva. Ekipa Olimpije bo n stopila na četrfinalnem turnirju v Milanu. • V.S., foto: G. Kavčič fftek, 19. oktobra 2001 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS »13. STRAN Človeška malomarnost je kriva za večino požarov Lani je v 5171 požarih v Sloveniji zgorelo za več kot 6,5 milijarde SIT premoženja, letos pa je v 2537 požarih nastalo več kot 2,1 milijarde tolarjev škode. Wja Loka, 19. oktobra - Na okrogli mizi o požarni varnosti v primerih - nič^drugačesni bilo v Podjetjih in ustanovah je glavni republiški inšpektor Bogo Zu- preteklost, - je bil krivec človek Pančič opozoril, kakšne razsežnosti imajo pozan v Sloveniji. V Gasilski zvezi Škofja Loka je bila le polovica od stotih letošnjih intervencij povezana z gašenjem ognja, je ugotovil poveljnik Metod Jamnik. Nevarnosti je moč preprečiti z dobro preventivo. V mesecu varstva pred požarom je Gasilska zveza Škofja Loka organizirala v sodelovanju z inšpektoratom RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami okroglo mizo z naslovom "Požarna varnost v podjetjih in ustano-vah". Kot je povedal predsednik Rudi Zadnik, so na srečanje Povabili več kot 90 ljudi iz štirih °očin. Zbrala se jih je le tretjina, zato upajo, da to ne odraža njiho-Vega odnosa do izpolnjevanja Predpisov na tem področju. Povabljeni strokovnjaki so namreč spregovorili tudi o tej problematiki. Glavni inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v MORS Bogo Zupančič je najprej predstavil lansko statistiko o požarih v Sloveniji. Našteli so kar 5171 požarov, ki so povzročili več kot 6,5 milijarde tolarjev škode, od tega samo v tovarni Gorenje za 4,1 milijarde tolarjev. V požarih je umrlo 14 oseb, 160 pa jih je bilo poškodovanih, med njimi 49 gasilcev. Letos je bilo do sredine oktobra 2537 požarov, v katerih je nastalo več kot 2,1 milijarde tolarjev materialne škode in dobrih 117 milijonov tolarjev stroškov za intervencije. V kar 936 letošnjih oziroma njegova malomarnost, neprevidnost in nevednost. Veliko nevarnost pomeni tako imenovani odprti ogenj oziroma uporaba orodij, ki povzročajo iskrenje. Na ta način je nastal tudi največji lanski požar v velenjskem proizvodnem obratu. Njihov inšpektorat se sicer v pretežni meri ukvarja z izdajo raznih soglasij. Ob tem ugotavljajo, da je požarna varnost veliko večja, Če je objekt zgrajen v skladu s predpisi. Žal ne morejo biti zadovoljni s stanjem na tem področju. Problemi so predvsem pri objektih za skladiščenje naftnih derivatov, kabinah za lakiranje v lesni industriji, blokih z veliko stanovanji, bolnicah in drugih zdravstvenih objektih ter dvoranah za množične prireditve. Inšpektor Bogo Zupančič je predstavil podatke o požarih in škodi. Kriminalisti opozarjajo turistične agencije Goljufije pri nakupih vozovnic Preko faksa ali elektronske pošte pri turistični agenciji naročajo nakup letalske vozovnice za daljše relacije, prodajalcem pa ponujajo visoke provizije. . Kranj, 19. oktobra - Generalna policijska uprava Je sporočila, da so v zadnjem času obravnavali več Poskusov goljufije in eno uspešno izvedeno goljufijo pri nakupu letalskih vozovnic pri prodajalcih oziroma posrednikih za prodajo letalskih vozovnic. Vse goljufije so bile izvedene na podoben način, cistična agencija oziroma prodajalec letalskih vozovnic (večinoma gre za majhne turistične agencije) so dobile preko faksa ali elektronske pošte naročilo Za nakup od ene do nekaj deset letalskih vozovnic. Ce je naročnik vozovnic tuje podjetje, ponujajo tudi Podpis pogodbe s prodajalcem letalskih vozovnic. Vozovnice želijo plačati z bančno kartico ali preko vestem Uniona. Takšna naročila imajo najbolj pogosto naslednje značilnosti, ki lahko kažejo na go-'jufijo: naročilo je največkrat poslano fz "eksotične" faa primer Togo) ali oddaljene dežele, večinoma se naročila nanašajo na zelo dolge realcije poletov z Vfnesnimi postanki (na primer: Lome - Pariz - Bej-^0, cene letalskih vozovnic so zaradi dolgih relacij v,soke (nad 4 tisoč ameriških dolarjev), prevzem le-^'skih kart je običajno na letališču, kjer se začne polet, prodajalcu se poleg njegove provizije obljublja plačilo dodatnih 10 odstotkov vrednosti letalskih vozovnic za "posebne usluge". Številke bančnih kartic, s katerimi naj bi se letalske vozovnice plačale, so pridobljene iz baz podatkov na internetu; kadar gre za avtentične številke kartic, so večinoma že preklicane. Take letalske vozovnice storilci prodajajo drugi osebi. Tako končni uporabnik letalske vo-zovrtice ni "kupec" letalske vozovnice pri turistični agenciji in ni imetnik bančne kartice, s katero naj bi bila plačana letalska vozovnica. Če je naročnik tuje podjetje, se običajno izkaže, da ne obstaja. Tako je prodajalec letalskih vozovnic po sklenjenem poslu oškodovan za vrednost prodanih letalskih vozovnic, saj je bančna kartica, s katero je bilo izvršeno plačilo, preklicana ali neveljavna. Kriminalisti zato pri takih zahtevkih za nakup letalskih vozovnic prodajalcem svetujejo, da predhodno preverijo avtentičnost plačilne kartice preko av-torizacijskega centra izdajatelja kartice oziroma preverijo podatke podjetja, ki letalske vozovnice naroča. • D.S. V gospodarstvu se zaradi teženj po čim večjem dohodku zmanjšuje število delavcev za vzdrževanje, manj pa je tudi izobraževanja o požarni varnosti. Dokler ne bodo zavarovalnice diktirale lastnikom pogojev, pod katerimi se lahko odvijajo določene dejavnosti, ni pričakovati izboljšanja, je med drugim ugotovil inšpektor Zupančič. Inšpektor iz kranjske izpostave MORS Pavel Femc je podrobno opisal, kakšne nepravilnosti ugotavlja v gorenjskih podjetjih med rednimi pregledi sistemov požarne zaščite. Predpis o sestavi požarnega reda spoštujejo povsod, a večinoma gre za kopije z neustrezno vsebino. Ob tem so v nevarnih prostorih še vedno premalo vidni napisi o prepovedi kajenja, marsi- Poškodovala si je gleženj Bohinj, 19. oktobra - V sredo, 17. oktobra, si je okoli poldneva planinka pri Vodnikovi koči na Velem polju poškodovala gleženj. Ponjo se je odpeljal helikopter, pri akciji pa so sodelovali tudi člani Gorske reševalne službe iz Bohinja. Planinko so prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice. kje kuhajo kavo na nedovoljenih mestih, ravnanje z vnetljivimi snovmi pa je vse prej kot varno. Glede na tako ravnanje je kar dobro, da so imeli med 100 letošnjimi intervencijami le 52 požarov, od tega 39 v.občini Škofja Loka, 10 v občini Železniki in 3 v občini Gorenja vas - Poljane, je ocenil poveljnik GZ Škofja Loka Metod Jamnik. Na srečo tudi požari v industriji - trije v Škofji Loki in eden v Železnikih - niso povzročili velikih škod. Ker gasilci ne poznajo vseh nevarnosti v tovarnah, je poveljnik predlagal, naj bi si v prihodnje ogledali podjetja z najbolj nevarno proizvodnjo. Svetovalec za pasivno požarno zaščito Leon Pajek je predstavil ukrepe in zahteve požarne zaščite, gradbene proizvode za te namene in sisteme za zaščito gradbenih elementov ali delov objektov. Udeležencem srečanja v gasilskem domu na Trati so ponudili tudi nekaj strokovnega gradiva in navodilo o uporabi plina, ta mesec pa lahko tam vsak kupi ročni gasilni aparat s popustom. V dobrem desetletju so s temi aparati opremili med 7 in 8 tisoč gospodinjstev, kar je preprečilo marsikatero katastrofo zaradi izbruha ognja. • Stojan Saje Zakaj ne bi zares stopili iz teme? Kje lahko kupim nalepko? Nikjer. ^akaj ne bi odsevnih nalepk, ki se nalepijo na čevlje in so manj nerodne od kresničk, brezplačno razdelili vsem starejšim po domovih upokojencev, po bolnišnicah in drugod? Nerodne kresničke so, nalepk pa v maloprodaji ni Kr ranj, 19. oktobra - Svet za Preventivo in vzgojo v prometu v RePubliki Sloveniji opravlja nad-Vse hvalevredno vlogo, saj v štednih akcijah poučuje mlade in starejše, kako je treba ravnati v Prometu in se obvarovati najhuj- Sokol v TV anteni .^anj, 19. oktobra - V torek, '6- oktobra, se je v T V anteno na strehi stanovanjske hiše v Čirčah uJel ptič sokol z obročkom na n°gi. Gasilci iz Kranja so sokola sr,eli s televizijske antene in ga s Poškodovano nogo izročili Soko-larskemu društvu iz Kranja, kjer j&bodo pozdravili. Ustavili 315 vozil Kranj, 19. oktobra - Minulo soboto so gorenjski policisti med lf. uro in uro po polnoči naslednjega dne ustavili 315 vozil. 68 je Dllo kršiteljev cestnoprometnih Predpisov in so plačali kazen, 10 Pa jih bo moralo k sodniku za Prekrške. Med vozniki so bili trije alkoholizirani. Letos je na gorenjskih cestah umrlo 20 oseb. šega. Vsaka akcija, ki jo imajo, je med ljudmi dobro sprejeta, še posebej po šolah. V nedavni akciji Stopimo iz teme, v katero so vključili mlade po šolah, so med drugim pozvali, naj otroci domov starejšim, starim mamam in dedkom prinesejo odsevne nalepke. Za starejše so pripravne predvsem nalepke - ki jih nalepijo na čevlje - manj pa kresničke, ki jih starejši odklanjajo, saj so nerodne: visijo in vedno jih je treba iskati nekje po žepih. Lepo in koristno za tiste, ki imajo svoje vnuke po šolah. Z nalepkami bodo oskrbljeni. Vprašanje pa je, kaj je s tistimi, ki nimajo mladih po šolah in nalepk ne bodo dobili. Kje jih starejši lahko kupijo? Prihaja jesen, megla, dnevi so vse krajši. Vozniki, ki nenadoma v megli in ponoči zagledajo pešca, ki hodi ob cesti, kjer ni pločnika - v črno oblečenega in popolnoma nevidnega -se zdrznejo: lahko bi ga povozili, če ne bi hitro zavili na levo. Kako zelo nevarno! Kje bodo torej pešci lahko dobili nalepke v prosti prodaji? Kresničke se v prosti prodaji dobijo - na Petrolovih črpalkah in drugod - nalepk pa v prosti proda- ji ni, so le v akcijah. Ko smo vprašali v Ljubljano, na republiški svet za preventivo in vzgojo v prometu in sitnarili, zakaj ni odsojnih nalepk v maloprodaji, smo dobili odgovor: "Ja, ljuba gospa, nalepke lahko naročijo sveti za preventivo in jih dajo v uporabo, v maloprodaji jih pa res ni. Če se malo pozanimate, vas bo tudi vaš občinski svet za preventivo oskrbel s kakšno nalepko. Znesljivo mu je kakšna ostala. In draga gospa - saj kresničke so pa v maloprodaji." Tako, da se ve. Nalepk ni, kresničke pa so. In to drago gospo, ki se ne znajde in se ji še sanja ne, kje je v njeni občini svet za preventivo, lahko stokrat v megli povozi voznik, preden bo prišla do nalepke, če že nerodne kresničke ne mara. Preidimo že enkrat od deklarativne varnosti h konkretni in založimo z nalepkami bolnišnice, domove za ostarele, dajmo jih na blagajne v trgovine - svet se ne bo podrl in nobena blagajna ne bo bankrotirala, če gre v široko akcijo, v kateri bodo starejši pešci - ki so v prometu zaradi psihofizičnih slabosti veliko bolj ogroženi - zastonj dobili nalepke... Zares bodo stopili iz teme le v primeru, če jim bodo nalepke dosegljive v kraju, kjer živijo. • D. Sedej KRIMINAL Našli tatu Škofja Loka, 19.*oktobra - Policisti Policijske postaje Škofja Loka so z intenzivnim zbiranjem obvestil o kraji videorekorderja in radiokasetofona v župnijskem uradu iz Reteč, odkrili storilca. Utemeljeno sumijo, da je dejanje storil 37-letni J.Š. iz Mengša. Zoper njega bodo napisali kazensko ovadbo. Odpeljala avto Škofja Loka, 19. oktobra - Oškodovanec je v petek, 12. oktobra, naznanil, da je neznani storilec v noči na soboto, 13. oktobra, odpeljal njegov osebni avtomobil, znamke Opel Kadett, kije bil parkiran pred nočnim klubom Kleopatra v Škofji Loki. V vozilu je pustil kontaktni ključ. Policisti Policijske postaje Škofja Loka utemeljeno sumijo, da je dejanje storila A.B., zato bodo zoper njo na pristojno Okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo. Kradel v Comtronu Kranj, 19. oktobra - V času od 12. do 15. oktobra je neznani storilec prišel v trgovino Comtron v Kranju. S prodajne police je vzel prenosni "notebook", znamke Tro note T38 N3. Škode je za 470 tisoč tolarjev. Potreboval je tablice Vincarje, 19. oktobra - V ponedeljek, 15. oktobra, je v popoldanskem času neznani storilec prišel do parkiranega osebnega avtomobila znamke Zastava Yugo registrske številke KR-S4-658. Z vozila je odmontiral obe registrski tablici in ju odnesel. Nujna dela v karavanškem predoru Hrušica, 19. oktobra - V karavanškem predoru že nekaj časa potekajo nujna letna vzdrževalna dela, zato promet skozi predor poteka izmenoma enosmerno. Dela v predoru so nujna in jih opravljajo vsako leto jeseni in spomladi. Obsegajo čiščenje sten in drenažnih sistemov, medtem ko temeljito čiščenje vozišča poteka vsak mesec. Sedanja dela so se včeraj že končala, naslednji teden pa bodo z njimi nadaljevali. Promet zapirajo na portalih ali po odsekih, do zastojev v karavanškem predoru pa ne prihaja, saj je v tem času razmeroma malo prorfreta. Medtem ko je povprečni promet skozi predor od 4 do 5 tisoč vozil na dan, jih je zdaj, jeseni, le dva do tri tisoč. Na avtocesti Vrba - Karavanke so bile zaradi vzdrževalnih del - barvanja talnih označb - občasne zapore, vendar je promet potekal nemoteno. • D.S. Kje je avto? Žiri, 19. oktobra - V noči med 14. in 15. oktobrom je neznani storilec prišel do parkiranega osebnega avtomobila Renault R-4, registrske številke KR-C8-975, bele barve. Vozilo je bilo odklenjeno, v vozilu pa originalni ključi. Neznani storilec je vozilo spravil v pogon in ga odpeljal. Policisti zbirajo obvestila, podali pa bodo kazensko ovadbo. Ukraden audi Radovljica, 19. oktobra - V noči na 16. oktober je bil na ob- močju Radovljice ukraden osebni avtomobil znamke Audi A6, 1,9 TDI, bele barve, letnik 1998, z registrsko številko LJ T3-89F. Vlomil v trgovino Alpina Žiri, 16. oktobra - V času med 13. in 15. oktobrom je neznani storilec prišel do stavbe v Žireh, v kateri se nahajajo trgovine Alpine Žiri. Nasilno je vstopil v prostore in si iz prodajaln protipravno prilastil več obutve, različna oblačila in manjši znesek denarja. Tako trenutno ocenjena škoda znaša okoli 200 tisoč tolarjev. Policisti še zbirajo obvestila. Odnesel spodnje hlače Železniki, 16. oktobra - V ponedeljek, 15. oktobra, med 16. in 17.30 uro se je oškodovanec J.J. nahajal v bazenu v Železnikih. V tem času se je tam mudil tudi osumljeni 60-letni F.J., doma iz bližine Škofje Loke. Omenjeni je med zadrževanjem ob bazenu odšel v garderobne prostore. Prišel je do garderobne omarice, kjer je imel oškodovanec spravljene svoje stvari in garderobo. Omarico je odklenil in ukradel prenosni telefon Benefon, 12 tisoč tolarjev in spodnje hlače. Vse je odnesel v svoje vozilo in se vrnil v bazen. Osumljenega je kasneje ustavila patrulja Policijske postaje Škofja Loka. Pri njem so našli odvzete predmete, razen denarja. Materialna škoda znaša okoli 40 tisoč tolarjev, sledi kazenska ovadba. Vinjen na mejnem prehodu Hrušica, 16. oktobra - V ponedeljek, 15. oktobra, seje ob 10.20 uri na mejni prehod Karavanke z vozilom VW Passat pripeljal nemški državljan, 39-letni D.R. Policisti so ob mejni kontroli utemeljeno posumili, da je voznik pod vplivom alkohola. Opravljen je bil preizkus z elektronskim alkotestom, ki je pokazal, da ima voznik v organizmu 1,68 grama na kilogram alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, ga predali sodniku za prekrške, ki ga je spoznal odgovornega za prekršek in ga kaznoval z denarno kaznijo 90 tisoč tolarjev, plačal pa je tudi stroške postopka v višini 8 tisoč tolarjev. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN KULTURA / kavka@g-glas.si Petek, 19. oktobra 200J. Novi prispevki k prepoznavnosti Krope Predstavitev Krope in kovaštva Kropa - S predstavitvijo treh publikacij, ki so izšle v okviru projekta Kroparska kovaška delavnica, in priložnostno razstavo umetniških predmetov, ti so nastali v dneh letošnjega Kovaškega šmarna pod motom "Kovanje umetnosti in umetnost kovanja - Kovaški dnevi Joža Bertonclja" se je zaključil projekt, ki so ga s sofinanciranjem Evropske unije letos poleti skupaj izvedli Linhartova dvorana z Lokalno turistično organizacijo, občina Radovljica in Turistično društvo Kropa in KS Kropa. Dr. Jožica Škofic in Toni Bogožalec, avtorja publikacij o kroparskem jeziku in povezavah Krope s kraji na Avstrijskem Koroškem. Prireditve v okviru letošnjega Kovaškega šmarna so v Kropo privabile številne obiskovalce, na "kovaški oblikovalsko umetniško koloniji", ki so jo organizatorji poimenovali "Kovanje umetnosti in umetnost kovanja - Kovaški dnevi Joža Bertonclja", pa se je zbralo tudi 11 oblikovalcev, ki so pripravili 16 predlogov za kovače, eden izmed njih pa je svoje zamisli realiziral sam. Kovaško delavnico je Lokalna turistična organizacija, ki deluje v okviru Linhartove dvorane, prijavila na razpis Pharovega projekta čez-mejnega sodelovanja Slovenija -Avstrija, in si tako pridobila potrebna sredstva za nakup opreme in izvedbo programa. Dodaten denarje prispevala občina Radovljica, k projektu pa so pristopili tudi v firmi UKO Kropa. Kot je na predstavitvi povedala direktorica Linhartove dvorane Alenka Bole Vrabec, na obljubljeni evropski denar v višini 33.000 evrov trenutno še čakajo, medtem ko so v projekt že vložili lasten del, približno 20 odstotkov vrednosti le tega. "Pred nami je zgodba, ki jo lahko gledamo v prihodnost, saj gre v ustvarjanju dialoga med umetnostjo in kovanjem iskati novo tradicijo", je ob dobro izpe- ljanem projektu dejal Jože Dež-man, ki je skupaj s soavtorjem Črtomirjem Frelihom uredil lično knjižico, lahko bi rekli veren dokument tokratne kovaške delavnice "Kovanje umetnosti in umetnost kovanja - Kovaški dnevi Joža Bertonclja". V njej se namreč v sliki, velja pohvaliti izvrstne fotografije Janeza Pelka, in besedi predstavljajo posamezni umetniki in oblikovalci ter njihovi sodelavci kovaški mojstri, hkrati pa na ogled postavljajo tudi na delavnici ustvarjene umetniške izdelke. Knjigo, kije nedvomno prispevek k spoznavanju umetnosti kovanja, je oblikoval Klemen Rodman, poleg slovenskega, pa je tekst preveden tudi v nemščino. V projekt sta bili vključeni tudi dve publikaciji, ki smo ju prav tako na pot pospremili tokrat v Kropi. Naslov prve je Govorica jih izdaja, avtorice dr. Jožice Škofic, sodelavke ZRC SAZU, Vi gledate, mi vidimo! Zagreb - Na 2. mednarodnem festivalu gledališč slepih in slabovidnih, ki je med 7. in 12. oktobrom potekal v Zagrebu v gledališču "Vidra", je med devetimi udeleženci sodelovalo tudi slovensko gledališče slepih in slabovidnih "Nasmeh", ki deluje kot sekcija KD dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica. Poleg predstav tudi gledališke delavnice, druženje, predvsem pa brezhibna organizacija. Nasmehov igralski ansambel: (z leve) Viki Vrtačnik, Valter Vrtačnik, Manja Cevec, Sebastijan Kamenik, režiserka Mateja Fabjan in Simona Jakopin (na fotografiji manjkata Jana Mirt in Jure Vergel). Novi život, dramski studio slepih in slabovidnih iz Zagreba je pod pokroviteljstvom mesta Zagreb priredil že 2. mednarodni fes- tival gledališč slepih in slabovidnih, na katerem so sodelovali izvrstni domačini Novi život s predstavo D.I.Harmsa Ničle in ničeti, SLOVENSKI PRAVOPIS 2 0 0 1 priročnik sodobne slovenščine V eni knjigi (formata 17 x 24 cm) 1824 strani pravopisnega slovarja in pravopisnih pravi Cena Založba ZRC, p, p. 306,1001 Ljubljana, ali po faksu; 01/ 4257 794, telefon 4706 4« Gledališče Zelena goska vam predstavlja, Smej se, to je življenje iz poljskega Za Kurtvna, Extant iz Velike Britanije z Delavnico scenskega govora in Opisom v živo, II Faro iz Italije s Planetom slepih, Pripovedovalci pajkove mreže iz Velike Britanije, Licht in Zicht iz Belgije s Stolom Sta-nislavskega, Sight Unscene The-atre iz ZDA z Vstajenjem in še eno ameriško gledališče slepih in slabovidnih Theater By The Blind z Napačno zvezo ter slovensko gledališče Nasmeh z VVeiglo-vim Namišljenim zdravnikom, ki mu je navdušeno ploskala polna dvorana. Organizatorji so na predstavo povabili tudi številne * člane društva Slovenski dom. Na festivalu so se zvrstile različne odrske zvrsti od absurda do nadrealizma in klasike. Na delavnicah so si slepi in slabovidni izmenjavali izkušnje in se pogovarjali o nadaljnjem delu ter o izmenjavi posamičnih predstav. Še letos se bo osnovalo Mednarodno združenje gledališč slepih in slabovidnih. Vojin Peric, predsednik dramskega studia slepih in slabovidnih v gledališču Novi život je v Nekaj kot uvod zapisal: "Zato nismo hoteli postavljati meja, selektirati programov, določevati nivojev. Kajti to, da se slepci ubadajo z gledališčem, je v svetu redek pojav, neraziskan, spolzek in varljiv, nestalen, kar zadeva kvaliteto, enako pripravljen podariti vrhunsko delo in popoln polom. Naj se zato brez kompleksov dvigne gledališka zavesa, naj zapoljejo tokovi besed in gibov, naj nas proslavijo naši uspehi in dobre predstave, a tisto, kar je slabega naj nas navda s pametjo. A ti, drago občinstvo, pridi, da skupaj častimo umetnost. Pred vhodom v dvorano obriši solze in ne pomiluj, pred teboj so igralci, ki potrebujejo tako malo - tvojo realno sodbo." Režiserka Nasmeha Mateja Fabjan je mnenje o festivalu sklenila takole: "Zgodil seje VELIK festival gledališč. Pa ne zaradi sedmih različnih držav, ki so sodelovale in tudi ne zaradi aplavza, ki so ga izzvale prene-katere predstave. Na odru gledališča "Vidra" so se predstavili igralci, ki dobro vedo, kaj. je veselje in kaj je žalost, ki poznajo hrepenenje, strast in jezo, zaradi njih je ta festival VELIK in ob teh predstavah človek razume, zakaj odrske deske pomenijo življenje." • Alenka Bole Vrabec Pogled od blizu v Mengšu bralca pa popelje v "skrivnosti" govora kovaške Krope. "Knjižica je začela nastajati pomladi, zasnovala pa sem jo tako, da sem začela iskati zveze med Kropar-ji in Korošci. O Kroparjih sicer kroži kup zgodb, da so ti potomci Francozov, Nizozemcev, Nemcev, največ pa je takih, ki Kroparje povezujejo prav s Korošci," je povedala dialektologi-nja Jožica Škofic, ki je na primeru kroparskega jezika zagovarjala tudi doktorsko disertacijo. Uvodnemu delu, besedi o raziskovalcih kroparskega govora, sledi poglavje o vzrokih za njegovo oblikovanje. Osrednji del knjižice zajema primerjava štirih slovenskih govorov na glasoslovni ravni in sicer govora Krope, Loma, Selc in Slo-venjega Plaiberka na avstrijskem Koroškem. Širšemu bralstvu bodo zagotovo zanimiva Besedila v drugem delu publikacije, kjer je avtorica zbrala nekaj zgodb v kroparskem jeziku s fotografijami in tudi zapisi v današnjem jeziku. Še eno delo je izšlo v okviru projekta Kroparska kovaška delavnica. Toni Bogožalec je napisal knjigo Nehavanje, ki govori o zgodovinskih povezavah železarske Krope s sorodnimi kraji na Avstrijskem Koroškem. Kot je povedal avtor se v knjigi na poljuden način loteva kroparske zgodovine od začetkov do danes, od Orten-buržanov, ki so zelo vzpodbujali železarstvo v Kropi, do zatona klasičnega fužinarstva. Pisec je orisal tudi transportne povezave www.zrc-sazu.si/pravopis z a i , žen ZRC Mengeš, 19. oktobra - Kulturno društvo Franca Jelovška v Mengšu je poznano med drugim tudi po pripravi razstav v Galeriji Klet na Slovenski cesti v Mengšu. Z zadnjo takšno razstavo se predstavlja fotograf Franc Temelj iz Žirov, ki je po izobrazbi elektrotehnik, zaposlen pa je v Kladivarju v Žireh, ukvarja pa se z različnimi dejavnostmi in med drugim tudi piše v revije o posebnostih in redkejših pojavih v krajini ter fotografira. Prve napotke, znanje in nasvet o fotografiranju je dobil na tečajih mednarodnega mojstra fotografije Vlastje Simončiča, pozneje pa v fotografski sekciji PD Žiri. Po njenem razpadu pa je nadaljeval sam. Po začetni krajinski fotografiji potem nadaljuje z deli, ki so nastala ^fotografiranjem skozi mikroskop, potem pa skozi kompozijo izdelan izrez predstavi podobe konj, ptic in drugih živali. Tudi tokrat pa s samostojno razstavo dokazuje, da fotografija nima meja, če je fotoaparat v rokah človeka z ustvarjalno domišljijo. Razstava je odprta vsak dan med 17. in 19. uro, zaprli pa jo bodo 29. oktobra. • A. Ž. Del izdelkov in idejnih zasnov, ustvarjenih na kovaških delavnicah. Krope z ostalim svetom, še posebej s Korošci. Knjigi dodaja kratek seznam nekaterih Kroparjev, ki so se preselili na Koroško in obratno. Zbirka izdelkov in idejnih zasnov, ki je rezultat kovaških delavnic, naj bi v bodoče krenila na gostovanja po Gorenjskem, organizatorji delavnice .kot pa so prepričani, da si kvalitetna razstava mojstrskega kovanja zasluži pot v svet, kot rečeno jo bodo zagotovo predstavili onstran meje, na sosednjem Koroškem. Vse tri publikacije, ki so izšle v nakladah 500 izvodov so na voljo v Linhartovi dvorani v Radovljici. • Igor K. Nagrade za najboljše fotografe in filmarje Domžale - V Galeriji Domžale so v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale, pripravili Medobčinsko srečanje foto-filmskih skupin Gorenjske, najboljšim pa so podelili nagrade. Nagrade so podelili v kategorijah fotografije, diapozitivi in video filmi. Med fotografijami je prvo nagrado prejel motiv Pomladna paša avtorice Anice Šolar iz Fotografskega društva Radovljica, drugo nagrado si je za motiv Pozabljen prislužil Vasja Doberle iz Fotokluba Janez Pu-har Kranj, tretjo pa motiv Brez zavetja Ambroža Perneta iz istega fotokluba. V kategoriji diapozitivi je prvo nagrado prejel motiv Dekle Hiba avtorja Janeza Kramarja iz Fotokluba Jesenice, drugo nagrajeni je bil motiv Strah Marjana Debelaka iz Fotokluba Jesenice in tretjo nagrado motiv Ogenj Petra Pokorna iz Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka. Med video filmi je prvo nagrado prejel film En dan v centru skupine avtorjev Foto kino video kluba Mavrica Radomlje. Drugo nagrado med video filmi je prejel dokumentarni video esej Svetloba samostojnega avtorja Draga Pap* lerja, njegov sin Simon Paplef pa je prejel še posebno nagrado -diplomo za kamero in montažo. Tretjo nagrado med video filmi je prejel film Glej tička Tonija M«' ellerja iz Foto kino video kluba Mavrica Radomlje. Posebno nagrado - diplomo za idejo je preje' Tone Frantar iz Video filmskega kluba Kranj za film Polžek in tt0' ka. Ob tehnični pomoči Foto kin° video kluba Mavrica iz Radomelj so vse nagrajene videofilme m diapozitive po podelitvi prikazal' na projekciji. Fotografije avtorjev 42 gorenjskih klubov in dveh »a-mostojnin avtorjev pa bodo teden dni na ogled na razstavi v Galei1' ji Domžale. • I.K. Venezuelci navdušeni nad Zupanovo Micko dališki festival, saj njegov prof3' čun znaša okoli 800 tisoč dolarjev. Letos na njem sodelujejo g,e' dališča iz Portorika, Dominika11' ske republike, Švice, Venezueli Paname, Martinika, Velike Brit3' nije, Francije, ZDA, Španije, D3!1' ske, Kube, Kolumbije, Čila »n Brazilije. Santo Domingo - Buren aplavz publike na premieri in ponovitvi, to je bil prvi rezultat gostovanja Prešernovega gledališča na 26. mednarodnem gledališkem festivalu v venezuelskem mestu Barcelona, kjer se ob Sloveniji predstavljajo še gledališča iz Venezuele, Dominikanske republike, ZDA, Hrvaške, Kolumbije, Peruja, Kube, Brazilije in Francije. Kranjsko gledališče je na obeh predstavah do konca napolnilo gledališče Cajigal in poželo tudi odlične kritike. Gledališčniki so zdaj še v Dominikanski republiki, kjer bodo Micko dvakrat predstavili še tamkajšnji publiki. Festival v Santo Domingu je največji karibski gle- V uradnem programu festiva so organizatorji med glavnimi t jimi sponzorji festivala, kot so v leposlaništva ZDA, Španije, Fr»£ cije, Paname in Velike Britamj ob slovenski zastavi navedli tu Občino Kranj, ki je med drugm Prešernovemu gledališču orn?*L, čila, daje lahko odšlo na to izj^ no pomembno gledališko g°s vanje. • Marko Jenšterle 20. oktober, svetovni dan osteoporoze Plašč je v dveh letih postal predolg Osteoporoza je bolezen kosti, te postanejo krhkejše in se lažje zlomijo. Zaradi zlomov vretenc se bolniki z osteoporozo zmanjšajo, njihov .hrbet postane močno ukrivljen in zgrbljen. Dokler ne pride do zlomov, ljudje sploh ne vedo, da imajo osteoporozo. Tako je bilo tudi z Ljubljančanko Vero Gruenfcld. "Pomerjala sem plašč, ki sem ga nosila pred dvema letoma, in bil je daljši za Šest centimetrov. To je bilo pred osmimi leti, ko sem morala podaljšati vozniško dovoljenje in sem šla s tem namenom po kartoteko k svoji zdravnici. Povedala sem ji za pomerjanje plašča, ona pa je dejala: to bi bila lahko osteoporoza. Takrat sem prvič slišala za to bolezen," se spominja Vera Gruenfeld, ustanoviteljica prvega društva bolnikov z osteoporozo in sedanja predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. "Napotila me je na merjenje kostne gostote in res so po pregledu ugotovili osteoporozo. V naslednjih letih sem šla večkrat na kontrolo in °b takšni priložnosti me je moja sicer nadvse prijazna zdravnica vprašala: Ali še kadite? Pritrdila sem, nato pa je dejala: Namesto da kadite, raje ustanovite društvo za osteoporozo." Vodna terapevtska vadba v kranjskem bazenu je ena najbolj priljubljenih preventivnih dejavnosti. Vsako leto si veliko bolnikov z osteoporozo zlomi kolk ali roko preprosto zato, ker padejo, drugi pa si poškodujejo vretenca že pri sklanjanju ali kašljanju. Bolezen moramo odkriti, preden pride do resnejših okvar in preden se kosti Kongres o, bolečini Bled, 19. oktobra - Minuli teden je bil Evropski teden boja Proti bolečini. Na kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo KC v Ljubljani so Predstavili postopke pooperativ-nega zdravljenja bolečine, konec tedna pa je na Bledu potekal tretji kongres slovenskih anesteziolo-gov s podobno tematiko. V razvitih deželah je letno operiranih do 10 odstotkov prebivalstva. V Sloveniji letno izvedejo 125.000 operacij v splošni in področni anesteziji. Vsako operacijo spremlja bolečina, sodeč po podatkih iz leta 1994 izvedene ankete med operiranci v vseh slovenskih bolnišnicah kar 70 odstotkov trpi Po operacijah hude bolečine. Zdravniki ugotavljajo, da je po-operatvina bolečina škodljiva, zato v Kliničnem centru že od leta 1995 deluje Služba za zdravljenje Pooperatvine bolečine. Rezultati so zelo ugodni, saj primerna anal-gezija ("da ne bo bolelo") boleči-no zmanjša kar za polovico. Z Evropskim tednom ozavešča-nja o bolečini je sovpadal tudi kongres slovenskih anesteziolo-gov, ki gaje pripravilo Slovensko združenje za anesteziologijo in intenzivno medicino v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto in Zbornico zdravstvene nege. Kako zdraviti bolečino in kako z njo živeti, sta bili osrednji temi kongresa. Za Slovenijo je značilno, daje za zdravljanje hude bolečine predpisanih veliko manj morfinov kot v večini evropskih držav. Poudarili so pomen timskega sodelovanja medicinskih in drugih strokovnjakov, ki ga je treba vključiti že v šolanje, v prihodnje pa naj bi vzgajali tudi specialiste za lajšanje bolečin. Strokovnjaki dokazujejo, da lahko bolečine učinkovito blažimo v 80 do 90 odstotkih primerov. Ob pravilni uporabi močnih zdravil proti bolečini po mnenju strokovnjakov ne prihaja do problema odvisnosti, saj bolečina deluje kot naspro- Občina Radovljica ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 2300, faks 04 531 46 84 žiro račun Proračuna Občine Radovljica: 51540-630-50160 davčna št.: 67759076, matična št.: 5883466 RAZPIS "Priznanje in nagrada odličnim študentom Občine Radovljica" Prazniku Občine Radovljica v decembru 2001 bo občina nasadila zelo uspešne študente višjih, visokih šol in fakultet, ki so v '©tih 2000 in 2001 zaključni letnik študija in diplomo opravili z odliko. Pogoji; " na objavo se lahko javijo redni študenti (in izredni, če so nezaposleni) višjih, visokih šol in fakultet, ki imajo stalno prebivalište v občini Radovljica, kar dokazujejo s potrdilom, ' v'ogi z osebnimi podatki je potrebno priložiti potrdilo o opravlje-nin izpitih z izračunano skupno oceno vseh izpitov (v višini najmanj 9,51) visokošolske organizacije oz. fakultete v zaključnem _ jetniku in fotokopijo diplomskega izpita ' čredni nezaposleni študenti morajo predložiti potrdilo Zavoda za zaposlovanje Slovenije Nagrada: udenti, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo prejeli knjižno >n denarno nagrado v višini 200.000,00 SIT za sofinanciranje rokovnega izpopolnjevanja v Sloveniji ali tujini po lastni izbiri •Piomanta v letu 2001 ali 2002, kar bo natančneje določeno v Posebni pogodbi, predložitev vlog: andidati morajo predložiti pismene vloge z zahtevano doku-doJr- ° d° 30-11-2001 v zaPrti kuverti na naslov: Občina Ra-odličnjak^°ren^Ska °eSta 19' ^ados,^ca' s PriP'som "študenti Ma?ftrlf informacije lahko dobite na tel. št.: 04 537 23 44, lv|ajda Dežman. Janko S. Stušek ŽUPAN zlomijo, saj obstajajo zdravila, ki jo lajšajo in ustavijo njeno napredovanje. Zlomi kolka denimo, niso samo boleči, temveč močno spremenijo življenje: približno 80 odstotkov ljudi še po 6 mesecih ne more hoditi, petina ljudi pa celo umre v istem letu, ko so si zlomili kolk. Bolečine, omejena aktivnost in celo invalidnost pa močno poslabšajo kvaliteto življenja ljudi, kijih je prizadela ta bolezen. Strokovnjaki so predvideli, da ima lahko približno četrtina žensk nad 50. letom starosti osteoporozo, pri skoraj polovici belk nad 50. letom pa obstaja možnost, da zbolijo za to boleznijo. Delna izguba kostne mase je del normalnega staranja, a kosti s starostjo ne bi smele postati tako krhke, da ne bi zmogle vsakdanjih obremenitev. A pri osteoporozi se zgodi ravno to. Da je ta bolezen pogostejša pri ženskah kot pri moških, je pripisati hormonom. Estrogen, ki uravnava menstrualni ciklus pri ženskah, ohranja tudi čvrste kosti, ko pa se količina teh hormonov manjša, tudi kosti postajajo krhkejše. Po menopavzi, ko je estrogena manj, je pri ženskah tudi večja verjetnost, da zbolijo za osteoporozo. Dejavnikov tveganja pa je še več, od pomanjkanja gibanja, kajenja, uživanja alkohola, hrane, ki ji primanjkuje kalcija, družinska nagnjenost k osteoporozi, majhna telesna teža ali izredno vitka postava, dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi, nezadostno sončenje in pomanjkanje vitamina D, druge bolezni. Kako zmanjšati tveganje za osteoporozo? Nikoli ni prezgodaj začeti in nikoli ni prepozno ukrepati, pravijo zdravniki in priporočajo zdravo življenje za zdrave kosti. Pametno seje posvetovati s svojim zdravnikom, se izogibati dejavnikom tveganja v življenju, od kajenja in alkohola do pasivnega življenja brez gibanja. Redno seje treba gibati, uživati primerno hrano z zadostno količino kalcija in vitamina D. To velja za vse, ki se želijo izogniti osteoporozi, pa tudi za tiste, ki so že zboleli. Slednji morajo svoje življenje spremeniti tako, da preprečijo poslabšanje bolezni in zmanjšajo tveganje zlomov. Uživati morajo predpisana zdravila in se varovati padcev in zlomov. Pomembno vlogo pri prosvetljevanju o tej bolezni in pri preventivnem delovanju zoper njo imajo tudi društva. Prvo je leta 1997 v Ljubljani ustanovila ravno Vera Gruenfeld, nato pa so začela nastajati tudi po drugih slovenskih krajih. "Potem ko so na radiu in televiziji o osteoporozi slišali tudi v drugih slovenskih krajih, so se drugo za drugim začela ustanavljati društva zunaj Ljubljane. Začele so ženske v Celju in alples 3E,doo Izdelava strojne opreme Češnjica 48d 4228 Železniki Tel: 04 / 51 18 100 Fax: 04 / 51 18 222 K sodelovanju vabimo strojne obdelovalce kovin: - STRUGARJE ALI REZKALCE Zahtevana je IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov podjetja. O izboru bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. triglav Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Kranj VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima delo na področju prodaje zavarovalnih storitev na območju škofje Loke, Kranja in Jesenic Od Vas pričakujemo: • srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge smeri • 1 leto delovnih izkušenj • poznavanje ustreznih programskih orodij • komunikativnost • samoiniciativnost Ponujamo Vam: • ustvarjalno delovno okolje • možnost zaposlitve za nedoločen čas • možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja • samostojnost in dinamičnost pri delu • stimulativne zaslužke Delovno razmerje bomo s štirimi kandidati sklenili za določen čas in poskusnim delom 3 mesece. Vaše cenjene ponudbe, napisane lastnoročno, s priloženim kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. Trbovljah, zatem tudi v Kranju. Na Gorenjskem je še posebej veliko naredila dr. Alenka Pegam, ki je raziskala stanje osteoporoze na Gorenjskem, članek prevedla tudi v angleščino, jaz pa sem njeno raziskavo predstavila na svetovnem kongresu osteoporoze v Torontu leta 1998. Zal smo dragoceno sodelavko prekmalu izgubili. Danes v Sloveniji dela sedem društev: Trbovlje, Ce^je, Nova Gorica, Izola, Kranj, Po-murje in Ljubljana, v ustanavljanju pa je tudi društvo na Jesenicah, kjer se trudi Anica Justin," pravi Vera Gruenfeld. Kranjsko se je že kar dobro uveljavilo, saj ima okoli tristo članic. Največ jih je pridobilo spomladi, ko je priredilo brezplačno ultrazvočno merjenje kostne gostote (slednje nakaže možnost osteoporoze, z nadaljnjo diagnostiko pa se sum bodisi potrdi bodisi ovrže), ne le v Kranju in okolici, temveč tudi v Škofji Loki in Gorenji vasi. Uspešno organizira tudi poučna predavanja o zdravem načinu življenja in prehranjevanja ter terapevtsko vadbo pod nadzorom fizioterapevtk. Vadba poteka v Kranju, Šenčurju, Kokri, Preddvoru in Škofji Loki, razen tega pa članice obiskujejo tudi vodno terapevtsko vadbo v malem bazenu v Kranju. Društvo je priredilo že več terapevtskih izletov, dvodnevnega pa pripravlja tudi za jutrišnji svetovni dan osteoporoze v Zreče. Tam bodo udeležencem poleg denzitometričnih meritev kostne gostote ponudili tudi več preventivnih storitev, udeležili se bodo pohoda in nato prisluhnili posvetu ter prireditvi ob svetovnem dnevu osteoporoze. • D. Z. Žlebir Cepljenje proti hepatitisu B je varno Minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber je odgovoril na ugovor staršev, ki so zahtevali, da se s tržišča umakne cepivo zoper hepatitis B - energix B in ponovno strokovno presodi upravičenost univerzalnega obveznega cepljenja otrok proti hepatitisu B. Urad za zdravila, kije pristojen za izdajo oziroma prenehanje veljavnosti dovoljenj za promet z zdravilom, je ob tem ugotovil, daje bila k vlogi za izdajo dovoljenja za promet cepiva energix B priložena popolna dokumentacija, ki vsebuje podatke o farmacevtsko-tehničnih in farmakološko-toksikoloških lastnostih cepiva, kliničnih preizkušnjah in izkušnjah drugih držav. Komisija je izdala dovoljenje za promet s tem zdravilom leta 1997 in velja pet let. Urad za zdravila je pridobil tudi poročilo Centra za spremljanje neželenih in škodljivih učinkov zdravil, ki pravi, daje cepivo varno in v okviru sprejetih farmakovigilančnih kriterijev, torej ni razlogov za prenehanje dovoljenja za promet s cepivom zoper hepatitis B. Minister pa v zvezi z zahtevo po ponovni presoji upravičensoti univerzalnega obveznega cepljenja otrok proti tej bolezni pojasnjuje, daje cepljenje preizkušen in varen ukrep, daje bila učinkovitost cepiva ugotovljena v številnih proučevanjih po svetu in večdesetletni uporabi cepiva. Študije v številnih državah po ministrovih besedah niso potrdile povezave med cepljenjem in demielinizirajočo boleznijo, stranski pojavi so blagi in po izkušnjah minejo brez zdravljenja. MESTNA OBČINA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto SVETOVALCA NAČELNIKA v Oddelku za gospodarske javne službe Pogoji: - državljan RS - univerzitetno diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir gradbeništva - 5 let delovnih izkušenj - znanje računalništva iz okolja WINDOWS (VVord, Excel) Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. O izbjri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po objavi razpisa. MOHOR BOGATAJ, univ. dipl. org. Župan MESTNA OBČINA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA REFERENTA v Oddelku za gospodarske javne službe Pogoji: - državljan RS -VI. stopnja izobrazbe, gradbene smeri - opravljen preizkus znanja iz ZUP-a - 3 leta delovnih izkušenj - opravljen vozniški izpit B kategorije - uspešno opravljen zdravniški pregled - znanje računalništva iz okolja WINDOWS (VVord, Excel) Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po objavi razpisa. MOHOR BOGATAJ, univ. dipl. org. Župan GORENJSKI GLAS «16. STRAN ••••••• ODPRTE STRANI / info@g-glas.si Petek, 19. oktobra 2001 Vinko BEZNIK, nekdanji poveljnik specialne enote slovenske policije in vodja njenega vadbenega središča v Jasnici, posebej za Gorenjski glas Učili so nas ugrabiti vojaško letalo, ne pa ubiti 1000 ljudi Vinko Beznik, upokojeni visoki častnik slovenske policije, rojen v Lokvah pri Novi Gorici, je med dobrimi poznavalci terorizma in terorističnega delovanja. Po končani vojaški akademiji je bil na šolanju v tedanjem znanem jugoslovanskem centru za specialno in protispecialno delovanje v Pančevu, kjer so se urili tudi oficirji in pripadniki obveščevalnih, protiobveščevalnih in diverzantskih enot iz takratnih prijateljskih afriških in arabskih držav. Potem je bil šef centra za urjenje posebnih enot v Jasnici pri Kočevju, poveljnik policijskega dela v Manevrski strukturi narodne zaščite in nazadnje poveljnik specialne enote slovenske policije. Sedaj je upokojen. Ob deseti obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite je predsednik republike Milan Kučan izročil Vinku Bezniku visdko državno odlikovanje. Levo Anton Krkovič, nekdanji poveljnik enote Moriš. Spopad, začet po 11. septembru, ko so teroristi zrušili stolpnici v New Yorku in pognali v smrt na tisoče ljudi, dobiva nove razsežnosti. Napadeni teroristi odgovarjajo, vendar ne s klasičnim, ampak z biološkim orožjem. Vas je način napada v Ameriki presenetil? "Mene sam dogodek, način in sredstva, ki so bila uporabljena, niso presenetili. Eno od pravil terorizma in diverzantstva, ki ju po vsebini ni mogoče enačiti, saj teroristi praviloma napadejo vse, diver-zantstvo pa je vezano na vojaške sile in vojaško infrastrukturo je, da je za dosego cilja dovoljeno uporabiti vsa sredstva. Diverzije praviloma ne smejo biti usmerjene na civilno prebivalstvo in povzročati žrtev med nedolžnimi ljudmi. V ameriškem primeru gre za čisti terorizem, kar priznavajo tudi sami akterji dejanja." Amerika vrača udarec. Ali je njen odgovor pravilen? Bi morala ravnati drugače? "Nisem prepričan, da ravnajo Američani povsem pravilno. Morda bi bili boljši pogovori, ki pa bi terjali na obeh straneh več napora, zlasti v talibanskih vrstah, ki bi se morale disciplinirati in spoštovati red in dogovore. Predsednik izraelske vlade Sharon zagovarja pravico Palestincev do svoje države, vendar pri tem zahteva od Palestincev varnost Izraelcev in njihove države. Varnost pa lahko zagotovijo le Palestinci sami, če bodo disciplinirale skrajneže v svojih vrstah. Mislim, da je rešitev za Afganistan nekakšna vlada narodne enotnosti, ki jo bo podpirala večina afganistanskega ljudstva in v kateri bodo morali razen predstavnikov severnega zavezništva in izgnanega kralja sedeti tudi talibani. Zgolj orožje ne bo rešilo problema." Cilj Združenih držav Amerike in zaveznikov je ujeti ali uničiti vodstvo mednarodnega terorizma, posebej tistega, ki je povezan z Osamo bin Ladnom. Alije sodobnim terorističnim združbam sploh mogoče prhi do živega? "Bin Ladna je seveda mogoče ujeti, vendar to ne bo rešilo problema terorizma, saj stoji za njim in njemu enakimi 10, 20 ali celo 30.000 fanatikov. Pred kratkim sem gledal izraelsko televizijsko oddajo o teroristih samomorilcih, lci so po naključju preživeli napade: eden zaradi izpadlega detonatorja na razstrelivu, drugi seje v trenutku dejanja spotaknil, tretjega pa je obšla nenadna slabost. Vsi so bili prepričani, da se bodo po teroristič- nem napadu srečali z Abrahamom, prišli v družbo 70 devic in živeli slavni v raju. Eden je celo trdil, da je videl sliko raja. Tak človek se lahko brez problemov in brez strahu vrne med teroriste samomorilce. Nekdaj so bili strah in trepet italijanski in nemški teroristi. Delovali so po neki logiki in jih je bilo zato mogoče uničiti ali preprečiti njihovo delovanje. Terorizma, ki temelji na verskem fanatizmu, pa ni mogoče uničiti. Ne obtožujem nobene vere, vendar trdim, da so skrajneži katerekoli vere nevarni. Zgodovina hrani številne dokaze. Problem nastane, če si nekdo verski nauk razlaga drugače kot normalni ljudje in najde v njem samo korenine agresije." Vojna v Afganistanu se bo enkrat končala. Kaj bo potem? "Vojna se bo končala, terorizma pa ne bo konec. V Afganistanu bo vzpostavljena nova oblast. Ce bodo v njej sodelovali tudi talibani, bo morda zavladal mir. Širše pa bo terorizem še aktiven. V Palestini prej ne bo miru, dokler Palestinci ne bodo dobili svoje države in dokler ne bodo razčistili medsebojnih odnosov in najprej pri sebi zagotovili mir. Američani ravnajo tako, kot so ravnali vedno v takih primerih. Imajo se za superiorne, kar ni najboljši način za reševanje takih kriz. Če se želita dva pobotati, morata oba malce skloniti glavi. Drugače ne gre. Tudi v Španiji baskovska teroristična organiza- cija Eta ne bo dala prej miru, dokler ne bo Madrid privolil v višjo stopnjo avtonomije Baskije in dokler na obeh straneh ne bo spoznanja, da mora zavladati red in da morajo tisti, ki so delovali in delujejo zoper njega, pred sodišče." Z Arabci in Afričani v Pančevu Po končani srednji policijski šoli v Tacnu in vojaški akademiji kopenske vojske v Banjici pri Beogradu ste bili poslani na dodatno šolanje v Pančevo, kjer je bil znani jugoslovanski učni center za posebno vojaško in policijsko delovanje. Tam ste se srečali z ljudmi iz arabskih držav, Bližnjega Vzhoda in Afrike, ki so bili v Jugoslaviji na urjenju. Nekateri so kasneje v revolucijah in terorističnih akcijah v svojih državah odigrali pomembno vlogo. So bili med njimi tudi skrajni islamski borci, kakršne poznamo danes in jih krivimo za sodobni terorizem? "Ko sem bil jaz v sedemdesetih letih v vojaških šolah in na koncu v Pančevu, je imel terorizem drugačen obraz in je uporabljal drugačne metode. Jugoslavija je imela zunaj oboroženo emigracijo, ki je skušala priti nazaj in vreči režim. Znane so bile skupine hrvaškega in srbskega porekla. V Italiji so bile trepet Rdeče brigade, v Nemčiji pa znana skupina Baader -Meihof. Izraelci in Arabci so se že vojskovali in Arabci so takrat že z najrazličnejšimi oblikami terorizma delovali tudi v nasprotnikovem zaledju, za frontnimi linijami, ki so bile znane. V bistvu je šlo takrat bolj za arabski osvobodilni boj kot za terorizem. Islamskega terorizma, kakršnega poznamo danes, takrat še ni bilo. V Pančevo so takrat prihajali Iračani, Libijci, Etiopci, Tanzanijci in ljudje, za katere nisi vedel, od kod so. Na urjenju so bili tudi Iranci, borci gibanja Polisario, Migabejevi borci za osvoboditev Zim-babveja itd. Večinoma so bili to podofi-cirji, oficirji in posamezniki, ki so se usposabljali za specialno delovanje, za obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost, za diverzantsko dejavnost in delovanje v nasprotnikovem zaledju. Sklepam, da je bilo med udeleženci zelo malo neposrednih izvajalcev diverzantskih oziroma terorističnih dejanj. V Jugoslavijo so prihajali večinoma ljudje, ki so to organizirali in vodili. Takratna jugoslovanska šola za specialno in protispecialno delovanje je bila priznana. Tako kot je bila dr- žava vodilna v gibanju neuvrščenih, je hotela biti najboljša tudi na tem področju. Ob Pančevu je bilo v Beogradu še posebno središče, ki je usposabljalo in delovalo s tehničnega vidika. V Pančevu smo se učili najrazličnejših veščin, od ravnanja z eksplozivi in vžigalniki do ravnanja in uporabe kemičnih sredstev. Nekatere obraze iz Pančeva sem videl kasneje na televiziji. Tako mi je ostal v spominu polkovnik Mengistu, ki je vrgel etiopskega cesarja Haileja Selasia, pa neki podoficir iz Čada, ki je kasneje igral pomembno vlogo pri prekucijah v svoji državi, in nekateri Libijci, ki so bili zelo številni v Pančevu, bodisi kot tečajniki ali kot oficirji, ki so prihajali obiskovati svoje učence. Ne trdim, da so bili vsi, ki so se šolali v tedanji Jugoslaviji, teroristi. Morda je bil med njimi tudi kakšen skrajnež, ki je šel dlje, kot smo se učili. Nas namreč ni nihče učil, da moramo ubiti tisoč ljudi. Učili pa so nas, kako se ugrabi vojaško letalo, kako se da pretihotapiti mimo varnostnih naprav, kako je mogoče skriti orožje in uporabljati konvencionalna in nekonvencionalna sredstva. V obrambni vojni bi bila dovoljena uporaba vseh sredstev, vendar zoper vojake in ne zoper civilno prebivalstvo. Seveda je vprašanje, v kolikšni meri je mogoče popolnoma izključiti možnost žrtev med civilnim prebivalstvom. Z napadi v Ameriki pa je šel terorizem predaleč, preko meje razuma. Svet bi mogoče še razumel, če bi vrgli v zrak varovano skladišče goriva ne letališču ali podstavili eksploziv pod letalski motor, ki bi ga razneslo na tleh, na letališču. Noben cilj pa ne more opravičiti napada v Nevv Yorku." Slovenija je stopila na stran protitero-ristične koalicije. Nekateri pravijo, da prehitro, drugi da prepozno in preca-gavo. Za zdaj je to vse na verbalni besedni ravni. Kako bomo pa ravnali, če bodo Američani zahtevali od nas konkretna dejanja, na primer sodelovanje na bojišču? "Moje trdno stališče je, da se moramo enkrat odločiti. Če hočemo postati člani Nata, potem moramo biti zraven, ali pa bomo ostali zunaj. Na dveh stolih ne bomo mogli sedeti. Predvidevam, da bo glede novih članov v Natu strašna selekcija in da bodo vodilni strogo ločili države, ki so na strani Amerike in zaveznikov in so zanje demokratične, in one, ki to niso. Med njimi bo zazijal prepad, ki ga bo težko premostiti. Moje stališče je nespremenjeno: Slovenija mora biti zraven, ne le na papirju, ampak stvarno. Oblast je odgovorna, da analizira položaj in pove državljanom, katere rešitve so za nas dobre in katere bi bile slabe. Na vse morebitne zahteve zavezništva je treba biti pripravljen. Če bodo Američani na primer od nas zahtevali zdravniško ekipo, ne bomo mogli najprej razpisati referenduma, ali bomo želji ugodili ali ne. Odločiti se bo treba tisti trenutek. Sam sem se moral v svojem poklicu velikokrat odločati in predvideti 100 možnih situacij in rešitev. Tako mora ravnati tudi država. Ljudem bi bilo treba povedati, kaj je že od nas zahtevalo protiteroristično zavezništvo. Sklepam, da so zahtevali vsaj obveščevalne podatke." Teroristi kot normalni ljudje Kakšni ljudje so teroristi? "Včasih so bili primitivni izvajalci določenih nalog, izurjeni kot stroji, ki gredo motivirano po načrtu do konca naloge, od katere jih ni moglo nič odvrniti. Zadnje čase dosegajo izvršitelji terorističnih dejanj višjo raven izobrazbe. Diverzant oziroma terorist mora biti močna osebnost in se po ničemer ne sme ločevati od drugih ljudi. To je osnova. Tri ali štiri leta živi povsem normalno življenje, vendar se pripravlja na izvršitev določene naloge. To v bistvu ni nič novega. Rusi so svoje agente na zahodu po več let pustili tam živeti, da so se prilagajali in vŽivlja-li v novo okolje, potem pa so jih aktivirali. To so preizkušene metode." V številnih razpravah o sodobnem terorizmu, ki smo jim priča po 11. septembru, se mije zdela zanimiva ugotovitev, da je zahod nemočen v boju z islamskim terorizmom tudi zato, ker ne uspe vtihotapiti svojih ljudi v islamske organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tej domnevi? "Takemu razmišljanju bi lahko pritrdili. Muslimanski oziroma arabski svet se hitreje prilagaja zahodnemu življenju kot zariodni islamskemu. Razen tega imajo Združene države Amerike v tej vojni še druge probleme. Propagandna vojna ne učinkuje, ker ljudje ne znajo pisati in ne brati, ker nimajo radijskih in televizijskih sprejemnikov, ker so odrezani od sveta. Zaradi tega je težje ali celo nemogoče afganistansko prebivalstvo pridobivati za zavezništvo z Združenimi državami Amerike. Dlje bodo metali bombe, hujše bo sovraštvo do zahoda. Zato je po moje treba končati z letalskimi napadi in poslati v boj pehoto ter vreči sedanjo oblast. Vendar bo tudi to težko. Izkušnje kažejo, da se znajo voditelji terorizma odlično skrivati in da so običajno korak pred po* licijo ali vojsko. V teoriji protiteroristič-nega boja je predvidena tudi možnost napada z letalom, vendar nihče ni verjel, da bo to storjeno tako nenadoma in na tak način. Ker se je zaščita zboljšala, zanesljivo letal ne bodo več uporabljali, ampak bodo naredili kaj drugega, nepričakovanega. Mislim, da Izraelci najbolje vedo, kaj je terorizem in kako se mu je mogoče najučinkoviteje upreti. Varnost ima vgrajeno v vsa področja življenja tako, k°l smo mi imeli včasih sistem splošneg3 ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki je bil v osnovi dober, čeprav je pu osnovan na povsem drugih izhodiščih; Samo zaradi dobro organizirane varnosti izraelska država sploh še obstaja." Gospod Vinko Beznik, hvala za pog°] vor in naklonjenost Gorenjskemu g'fl" su. • Jože Košnjek Pavle ČELIK, upokojeni poveljnik Slovenske policije in magister socioloških znanosti Smrkavec je užalil velikana Upokojeni policijski poveljnik, avtor številnih knjig in strokovnih razprav o policistih in policiji opozarja tudi na škodljive posledice terorističnih dejanj za demokracijo in za človekove pravice. Lov za teroristi je lahko izgovor za krepitev organov represije, vojske in policije, za omejevanje človekovih pravic in svoboščin. Ali soglašate z mnogokrat slišano ugotovitvijo, da svet po 11. septembru, ko se je Zgodil teroristični napad v Združenih drŽavah Amerike, ni več tak, kot je bil, do ne bo nikdar več tako, kot je bilo. Nekateri imajo to za začetek tretje svetovne vojne. "Ta datum je v zgodovini terorizma Pomemben zato, ker se je zgodil Množičen poboj, umor ljudi. Pred tem je Slo v terorističnih napadih za ugrabitve a,i uboje manjšega obsega, tokrat pa gre število mrtvih v tisoče. Šlo je za višjo stopnjo morilskega nagona. To je novost m zaradi nje lahko govorimo o prelomnem datumu, o prelomnem trenutku za varnost sveta. Treba je tudi upoštevati, da Je bila Amerika desetletja in desetletja odmaknjena od teh dogajanj in da glede tega ni bila nikdar resneje neposredno Rožena. Septembra pa je dobila udarec, |a ni pričakovala. Zato je bila tako prepečena, razburjena, nervozna in se je 0Q,zvala vojaško. Užaljena je, ker jo je udaril smrkavec in ker tega udarca ni Pričakovala. Sla po maščevanju je zato še Večja, do določene mere pa se Amerika /iweda tudi občutka krivde za širjenje Svetovnega terorizma in za sovraštvo do nje." 6 Kje naj bi bil ta občutek ameriške krivde? Združene države Amerike so s svojim j"avnanjem v svetovni politiki prispevale * temu, da del sveta uporablja za upor ^r°rizem. Z ravnanjem v Latinski Arneriki in v drugih delih sveta so sejali ?0v^a§tvo do njih samih. Prepričani, da so anko svetovni žandarji, so enkrat tolkli v finski Ameriki, drugič v Iraku, tretjič v fmji. Sedaj se je terorizem zarotil zoper JIi ." Da ne bom napak razumljen. Ne od°bravam Vračam terorističnih dejanj. Za-umiranje nedolžnih ljudi, vendar azurnem terorizem tudi kot maščevanje rabcev in muslimanov za vse tegobe, a So jih povzročile Združene države Amerike." it!*' S° Američani in zavezniki, imenovane protiteroristične Pot -e z napadom na Afganistan t-$j® pravo potezo v boju zoper prizem? h. Pr°titeroristična koalicija bi morala jj,Predvsem policijska zadeva in ne vo- bilka- Žrtev je Afganistan, kjer naj bi na° v°dstvo svetovnega terorizma. V Padu na Afganistan je po mojem nenju tudi nekaj hinavščine. Po eni ani mečejo bombe, hkrati pa tudi hu- str n,tarno pomoč, da bi dobili na svojo Javno mnenje. Vendar ga ne bodo. mnJ ,°do bombardirali, bolj se bo javno Proh?C obračal° Proti njim. Z vojsko tega um- ma ne bo m°goče rešiti. Večinoma mrtvaj° nedolžni Uudje. Po moje med tpr^ -1 ni veliko vojakov ali talibanskih leronstov." ne zločinci, za druge junaki ujetil°dltelJe terorizma sploh mogoče bivielbijih lahko samo , ,.....in -s^t soglašal, da so teroristi DO imal ______ primeru če ler jih h)?- so§laša1' da so teroristi. Dok- I bo Mogoče"!?-1 ?el SVeta Za junake: Jih ne I Vojaški napad po vašem mnenju ne bo prinesel pričakovanih učinkov. Kako bi se morali lotiti boja zoper terorizem? "Združene države Amerike so morale reagirati, ker sta to zahtevala in pričakovala oblast in javnost. Treba se je bilo maščevati. Po mojem mnenju je rešitev problema v spremenjeni politiki do dela sveta, v katerem se rojeva sovraštvo do zahoda, do Združenih držav Amerike. Bombe in interese zaradi dobička od nahajališč nafte in drugih naravnih bogastev bi morala zamenjati humanitarna in gospodarska pomoč, ki bi morala potekati v okviru Organizacije združenih narodov in po načelih, ki so zapisana v njeni ustanovni listini. Te vloge v smislu svetovnega policaja ne more prevzeti ena sama ali skupina držav, čeprav gre za Združene države Amerike. Pustimo vendar, da si uredi vsak svoje življenje po svoje, po svojih načelih in prepričanju, brez vsiljevanja zahodnih vzorcev." Dogajati se je začelo nekaj drugega. Boj zoper terorizem in njegove voditelje se marsikje razumeva kot boj zoper islam in muslimane, kar razmere še dodatno zaostruje. "To posploševanje na islam in ves muslimanski svet je zlasti v interesu napadenih držav, zato jim vojaški napad s tega stališča koristi. V tem primeru grešijo oboji: Američani, ki napadajo, in napadeni, ki to izkoriščajo v lastno propagando. Prepričan sem, da za Američane in zaveznike to ni splošna vojna zoper islam in muslimanski svet, ampak zoper terorizem. Terorizma ni mogoče enačiti le z islamom ali muslimanskim svetom. Terorizem se dogaja v Španiji, na Irskem, v Nemčiji, Italiji." Kako vi ocenjujete ravnanje Slovenije? Državni zbor je pretekli teden sprejel Deklaracijo o skupnem boju zoper terorizem. Pri tem je šlo tudi za prestiž, kdo bo predlagatelj Deklaracije. Del politike meni, da preveč slepo sledimo Američanom in silimo nekaj, kar se nam lahko maščuje, del pa misli drugače in očita vladi počasnost in omahljivost. "Slovenija mora predvsem poskrbeti za svojo varnost. Zavedati pa se moramo, da se bo nevarnost terorističnega nasilja tudi pri nas povečevala skladno z intenzivnostjo povezovanja in sodelovanja z Združenimi državami Amerike in pro-titeroristično koalicijo. Če se bo vojna zoper terorizem širila, bo morala Slovenija tudi vojaško pomagati. TU pač velja pregovor, da mora tisti, ki se z volkovi druži, z njimi tudi tuliti. Ni se pa treba pretirano klanjati Ameriki. Pretiravanje se nam lahko maščuje. Še vedno sem prepričan, da ameriški način življenja in tamkajšnji pogled na svet nista primerna za nas. Zgledovati bi se morali po skandinavskem načinu življenja, po uspešnih državah Srednje Evrope, kjer je večja sproščenost, kjer je v družbah manj napetosti in kjer vlada socialna država." Brez slovenskega terorizma Nad 30 let ste bili policist, nekaj časa tudi na zelo odgovornih poveljniških položajih. Je bila Slovenija kdaj teroristično ogrožena? "V Sloveniji in Jugoslaviji smo se srečevali s protiterorizmom. Po vojni je bila Jugoslavija tarča terorističnih organizacij medvojnih sodelavcev okupator- Slovenska policija je usposobljena za delovanje proti terorizmu. Pavle Čelik, rojen v Voljči pri Poljanah, je bil v svoji tridesetletni policijski karieri tudi eden od njenih poveljnikov. Med drugim se je izobraževal tudi v Franciji. jev, ki so delovali na tujem in skušali priti k nam. V sedemdesetih letih je bila zelo aktivna ustaška emigracija. Morda se spomnite, da je prišla iz Avstralije preko Nemčije in Avstrije v Jugoslavijo skupina 19 dobro oboroženih in izurjenih teroristov. Naši sedanji prijatelji Avstralci, Nemci in Avstrijci so družno zamižali in jih spustili k nam rušit komunistični režim. V Bosni jih je nekaj padlo, nekaj pa so jih ujeli. Eden med njimi je bil še mladoleten in je bil obsojen na dosmrtno ječo. Leta 1994 je padel v bosanski vojni. Ko sem delal v Beogradu, so ubili turškega veleposlanika. To naj bi storila Kurdsko-armenska naveza. V veleposlaništvu so slutili nevarnost in so zato zahtevali dodatne varnostne ukrepe, ki so bili tudi zagotovljeni. Vendar so veleposlanika ubili zunaj, na ulici, v avtomobilu. V Sloveniji za hujše primere terorizma ne vem. Morda bi k terorizmu lahko šteli poskus ugrabitve letala na brniškem letališču 20. avgusta leta 1973, vendar je šlo predvsem za avanturo. Za razliko od nekaterih drugih nekdanjih jugoslovanskih republik slovenska politična emigracija ni grozila z orožjem. Oboroženemu boju se je odpovedala v začetku šestdesetih let. Mislim, da tudi zato, ker je takratna slovenska oblast začela iskati povezave z njenimi predstavniki. Slovenija je bila teroristično ogrožena predvsem zaradi dejanj zoper druge republike." Sedaj prihajajo na dan prav zanimive podrobnosti o odnosu bivše države Jugoslavije do terorizma in teroristov. Zadnje čase smo na primer slišali, da so se nekateri teroristi šolali tudi pri nas in od nas odhajali na naloge po svetu. "Tako, kot so na primer Združene države Amerike urile teroristične skupine za boj zoper komunizem in druge sovražnike, je tudi nekdanja Jugoslavija pomagala osvobodilnim gibanjem in zlasti državam, ki so bile že samostojne. Tujci so se šolali na vojaških akademijah in drugih vojaških in policijskih izobraževalnih središčih. V policijski šoli v Tacnu so se povsem legalno urili zim-babvejski partizani, ki so, potem ko je postala njihova država samostojna, prevzeli nadzor nad mejo. Slovenija je imela takrat največ izkušenj pri varovanju meje. V tem ni bilo nič skrivnostnega in sem nekatere fotografije objavil v svojih knjigah. V Titovi Jugoslaviji se islamski skrajneži niso urili. Tudi v Pančevu, kjer je bil vadbeni center za obveščevalno, protiobveščevalno in protiteroristično dejavnost, jih ni bilo. Se pa mora vojska, če se želi uspešno boriti zoper terorizem, uriti tudi v protiterorističnih veščinah. To je nekaj normalnega." b° rnoeoč""^-1 UC1 sveia za Junake, jiJh del sveta n6ti ozirorna dob>ti žive. Za SodelavHSO ,ma bin Laden in njegovi in zato yJUlT odP°ra Z0Per Ameriko jo fcrorizm skritL Z v°Jaško akci- uiogoče u e'" n-e8°vih voditeljev ne bo V vojni za Slovenijo sta vojska in policija odlično sodelovali Je bila Slovenija kot samostojna država že teroristično ogrožena? "Leta 1991, ko se je jugoslovanska vojska umikala, je bilo nekaj poskusov v Krškem in v Mariboru. To so bila bolj dejanja posameznih vojakov, ki so bili užaljeni zaradi odhoda iz Slovenije in so želeli zadnji hip narediti še nekaj škode. Resne nevarnosti za varnost ni bilo in smo probleme hitro rešili. Spomnim se tudi grožnje enega od oficirjev jugoslovanske armade, da bo napadel jedrsko elektrarno v Krškem. Vendar je bila to bolj grožnja iz. obupa kot resen namen." Teroristi z univerzo Kdaj se bo po vašem mnenju ta vojna končala? "Ko enkrat začnejo grmeti topovi, jih je težko utišati. Resno se bojim, da se bo vojna razširila še na druge države, še posebej, če v Afganistanu Američani ne bodo dosegli zaželenega cilja. To je nevarna stvar, ki utegne vedno bolj zadevati tudi Slovenijo." Vi ste tudi sociolog in poznate korenine terorizma. Kje so vzroki zanj? "Terorizem in njegove vzroke je treba obravnavati na več ravneh. Motivov, da nekdo poseže po orožju in ga uporabi zoper drugega ter ubije ministra ali predsednika vlade, je lahko več, od verskih do političnih. Skupine že lahko rovarijo zoper posamezno državo in njen režim, ki naj bi bil krivičen. Primer takega terorizma so bile Rdeče brigade ali nemške teroristične organizacije. Če se pa terorizem poveže na mednarodni ravni, so ponavadi cilji napadov večji. Ponavadi je to država ali skupina držav, ki je po mnenju teroristov njihov največji nasprotnik." Teroristi tudi niso več neuki, neizobraženi ljudje, ampak ljudje z izobrazbo. "Če gre za teroristično dejanje posameznika, potem so lahko storilci iz vseh slojev. V primeru terorističnih organizacij, ki se lotevajo zahtevnejših akcij, pa gre za izobražene ljudi, za intelektualce, ki so prepričani, da je tisto, kar počenjajo, pravilno. Takih stvari ne more izpeljati šolarček s kamenjem v žepu ali neizobražen kmet. Terorizem na mednarodni ravni je izrazito intelektualna zadeva, z uporabo drugačnih metod boja." Nalet letala v stavbo je nekaj novega, doslej nemogočega. Ste kdaj pomislili, da bi bilo lahko letalo uporabljeno za te namene? "Letala so bila že v igri. Vendar manjša, kmetijska, ali helikopterji. S to možnostjo je bilo treba vedno računati. Da se bo pa največje potniško letalo zaletelo v stolpnico, pa je nekaj novega, strašnega." Vojna dobiva nove razsežnosti. Zelo nevarna postaja. V igri ni le orožje, ampak tudi druga, kemična sredstva. Je mogoča še drugačna katastrofa? "Če se bodo odnosi med razvitim svetom in nerazvitim, kamor sodijo muslimanske države, še zaostrovali, se lahko pod krinko osvobodilnega boja marsikaj zgodi. Več bo konfliktov, hujše bo sovraštvo do Amerike, več je možnosti. Jaz mislim, da morajo poseči Organizacija združenih narodov in poskušati ustaviti spopade ter doseči mednarodno soglasje, daje treba krivce ujeti in jim soditi. Zato sem za ustanovitev posebnega stalnega sodišča, ki pa mu prav Združene države Amerike nasprotujejo. Bojijo se, da bi utegnil kdo tudi nanje pokazati s prstom. Predvsem pa se bojim nečesa drugega. Svetovna in tudi naša desnica je zaznala priložnost za svojo uveljavitev. Terorizem in njegove posledice so voda na mlin organom prisile, policiji, vojski, tajnim službam. To je najbolj nevarno za demokracijo in za človekove pravice in svoboščine. Sedaj uživajo mnogi vojaški in policijski šefi, ker pričakujejo večja pooblastila. Tudi zaradi teh posledic za demokracijo, ne samo zaradi nedolžnih žrtev, obtožujem Bin Ladna. Če se ne bi pojavil sam, bi si ga bilo za nekatere treba izmisliti." • Jože Košnjek GORENJSKI GLAS • 18. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Petek, 19. oktobra 2001 Jure Sesek, radijec Raje povem hecno anekdoto kot indijsko modrost Naštejte tri najbolj popularne radijce zadnjih let. V prvo vrsto najbolj priljubljenih so abonirani Sašo Hribar, Andrej Karoli in Jure Sesek. Prva dva z nacionalnega radia, slednji z Radia Ognjišče. Na odru se fantje nekoliko menjavajo. Potem ko je Jure prvi Vikendov radijski gong (priznanje za najbolj popularno radijsko osebnost) prejel že v sezoni 1998/99, bil vmes med nominiranci za Viktorja, je letos odnesel že svoj drugi gong. Zgovoren in simpatičen tridesetletnik je zadnja leta tudi prvi "izvozni artikel" Radia Ognjišče, a se mi v pogovoru ni zdel prav nič zvezdniški. Nasprotno, ko govori o delu na radiu, največkrat govori kar z "mi"... Izhajaš iz Šmartnega pod Šmarno goro. Se imate Šmarčani za Gorenjce? "Mislim, da ja. Ljudje pravijo, da je Sava meja in če je tako, potem smo Šmarčani na gorenjski strani reke. Sicer pa imam na Gorenjskem tudi svoje korenine. Stara mama seje v Šmartno primo-žila /. Loma nad Tržičem, moja mama pa je doma i/. Vodic. Sam sem se po poroki preselil v Tacen, ki spada v šmarsko faro, in tudi ni čez Savo." EttO od odlik radijskega novinarja in moderatorja je komunikativnost in spretnost v besedi, povprečen Gorenjec pa je tudi pri besedah bolj varčen... "Mogoče se pozna, da smo blizu gorenjske meje..." Ponavadi za ljudi, ki veliko nastopajo, pevci, igralci, javne osebnosti, posebej pa mnogi, ki delamo v medijih, velja stereotip "že v vrtcu je nastopal, v osnovni šoli recitiral"... "V mojem primeru stereotip velja. Že v šoli meje bolj kot šport in tehnika privlačila kultura. Vedno sem bil zraven, pri dramskih skupinah, v mladinski skupini smo naredili dve predstavi, še posebej pa sem bil dejaven pri pevskih zborih. Ves čas sem nekaj nastopal..." Menda gre za malo zborovsko kariero? "Za zborovsko petje je bil v naši družini zadolžen oče. Tudi sam sem začel že v otroškem zboru v OŠ, pa v cerkvenem, nadaljeval v mladinskih zborih in komaj čakal, da se bom pridružil zboru v Ga-meljnah, kjer je pel oče. Ko sem šel na fakulteto, sem se pridružil komornemu zboru Ave, kjer sem pel nekaj let. Potem je bilo kar naenkrat vsega preveč, zmanjkovati mi je začelo časa, pa sem prenehal... Zdaj z ženo Uršo pojeva v vokalni skupini Krila." Študiral si na pedagoški fakulteti... "Ja. Razredni pouk. Razmišljal sem tudi o igralstvu in AGRFT, pa takrat nisem imel dovolj poguma." Kako pa si zajadral v radijske vode? "Že na fakulteti sem se spogledoval z radijskim medijem. Zanimala me je govorjena beseda, pa sem šel na avdicijo na Radio Slovenija, jo uspešno opravil, a sem bil premalo vztrajen, da bi nadaljeval tudi šolanje. Že na samem startu sem se očitno odločil napačno. Iz množice kandidatov so nas na avdiciji izbrali kakih dvajset, nam predstavili urednike in nas vprašali, kje bi želeli delati. Skoraj vsi pred mano so želeli na Val 202, ki je tudi mene najbolj privlačil, a sem si mislil, tam jih bo preveč, in sem izbral informativni program. Potem sem štirinajst dni, tri tedne iz aparata vlekel telefakse, agencijske novice in jih sortiral uredniku na mizo. Začetniška dela pač." Najbrž te je bolj kot novinarstvo zanimalo vodenje programa... "Seveda, ampak do voditeljstva na Radiu Slovenija prideš šele po nekaj letih. Tam je to cel proces. Rekli so mi, naj začnem z nadaljnjim šolanjem in govornimi vajami, a sem se tudi zaradi nerodnih terminov dela na radiu, vsaj dva tedna na mesec bi manjkal na predavanjih, poleg tega pa je bil tu še zbor, premislil. Ravno v času, ko sem razmišljal, da radio mogoče le ni čisto zname, mi je kolega omenil, da se rojeva Radio Ognjišče, da gre za precej resno zadevo in bi bilo dobro, če bi bil od začetka zraven. Takrat niso na veliko oznanjali avdicije, ampak so nas iskali bolj po prijateljski plati. Po avdiciji sem šel še skozi tri rešeta in začel z govornimi vajami pri Ajdi Kalan." Se še spominjaš svojega prvega pojavljanja v radijskem etru... "Prvič v živo je bil pogovor, v katerem sta nas dva stara radijska mačka, danes že pokojni Marjan Šneberger in Ida Baš, predstavljala poslušalcem. Kaj kmalu sem prevzel vodenje popoldanskega programa. Moram reči, da so nam že na začetku pustili precej proste roke, kar je zelo pomembno, saj tako dobiš občutek, da ti zaupajo." Glede na to, da gre za cerkveni radio, katerega področje delovanja je široko, a se hkrati po vsebini venddrle na neki način razlikuje od ostalih radijskih postaj, te je kdaj skrbelo, da bi bil preveč omejen pri svojem delu? "Je, še preden sem zares začel delati na radiu. Dovolj dobro se poznam, da vem, kako razmišljam, kaj mi pomeni odprtost... Ko sem spoznal ljudi, ki vodijo radio, od direktorja do glavnega urednika Francija Trstenjaka, ko sem spoznal, kako on gleda na življenje, je bil vsak strah odveč. Še posebej po tem, kako so v nas iskali ideje, ki so zorele, ne da bi nas kdo omejeval... Še danes bi moral zelo odstopati od ustaljenih norm, da bi mi rekli, hej tole je pa že malo čez... Neka meja pa seveda mora biti in pod programsko politiko, kot je naša, bi se tudi sam podpisal." Najbrž pa si bil vzgojen v krščanskem duhu? "Vsekakor. Mogoče so na začetku na radiu tudi iskali predvsem sodelavce, ki so sodelovali v mladinskih župnijskih skupinah, take, ki pri maši berejo berila, ki vodijo prireditve v okviru župnije... Zagotovo pa na Radiu Ognjišče nismo sami duhovniki in redovnice, kot so ljudje mislili na začetku." Pa vendar, o določenih stvareh pač morate zastopati mnenje cerkve, na primer stališče do splava... "To je jasno. Ampak glede na to, da tudi sami razmišljamo na tak način, to ni ovira. Če bi v večini zavračal stališča cerkve, najbrž ne bi vztrajal. Sicer pa je teri imamo mašo z domačim župnikom, pridružijo se nam še poslušalci, potem pa sledi še zabavni del." Vrniva se k mikrofonu, nedvomno najbolj medijsko pojaven z Radia Ognjišče si ti... "Najbrž zaradi radijskih gongov in nominacije za Viktorja." Spominjam se velikih "jumbo plakatov"... "Tega si niti nisem tako zelo želel. Mogoče je lepo biti malo bolj izpostavljen od drugih, še posebej ob ugodnih odzivih poslušalcev, pa vendar nisem ravno pristaš prevelike medijske pojavnosti. Najbrž je k temu pripomoglo tudi moje vodenje Karitasovih prireditev "Klic dobrote" v Celju. Ko se pojaviš pred TV kamero, te ljudje še dodatno opazijo." No, malo ti je že všeč, sicer pa imaš ženo v marketingu radia. Ali na začetku radia še nista bila par? "Pred petimi leti sva se poročila, ampak pred tem pa sva že osem let hodila." Pa mi je padla v vodo zgodba o tem, kako sta se spoznala na radiu... "Ko so iskali sodelavce radia, so razmišljali tudi, da bi bilo potrebno na noge spraviti marketinški oddelek. Pa sem omenil, da moja punca študira marketing." Če se ne motim, je bila na začetku odmevna tvoja oddaja za otroke... "Če smo z oddajanjem začeli sredi tedna, je bila že prvo soboto na sporedu otroška oddaja Sobotna iskrica. Že na začetku sem imel zelo dober odziv, oddaja pa je bila hkrati tudi nekakšen ščit pred tistimi, ki so govorili, da so naša publika predvsem ostareli in bolni. Skratka otroci so lepo sodelovali, kasneje smo začeli tudi z javnimi prireditvami..." O.K., oddaja za otroke je bila za začetek, pa vendar se mi zdi, da niso otroci bili tisti, ki so pri gongu popularnosti zate prispevali največ glasov. Glasovalno telo se najbrž skriva nekje drugje... "Seveda ne. Nadaljeval sem z vodenjem programa v živo, kjer pride na vrsto vse sorte, od branja poročil, čestitk, do povezovanja med oddajami. V tem delu želim poslušalcu posredovati vedrino, optimizem, rad sem humoren in mogoče na ta način odstopam od drugih glasov. Mislim, da so mi na kožo pisane prav kontaktne oddaje s poslušalci. Poleg tega s kolegoma vsak torek med 17. in 19. uro skrbim za športno oddajo, tu so potem še sobotni razgovori z gosti... Najbrž sem Lastniki letošnjih "gongov" pri poziranju. naš program zelo splošen in nima toliko cerkvenih vsebin, kot se mogoče komu zdi. Zanimivo je, da se vsak dan ob 12. uri dobimo v prvi pisarni in zmolimo staro slovensko cerkveno angelovo čaščenje. Vsak dan? "Ja. Ampak povsem neobvezno. Zmolimo, kakšno rečemo, če ima kdo rojstni dan, se poveselimo in gremo nazaj na delo. Vsako leto ob novem letu in ob obletnici radia imamo zahvalno mašo, bodisi tukaj v kapeli zavoda bodisi v kateri od slovenskih cerkva. Za novo leto gremo na žurko z avtobusom, da ne vozimo sami in se lahko potem malo bolj poveselimo. Ponavadi obiščemo eno od župnij, v ka- po vsem tem postal dovolj razpoznaven, da so ljudje v takem številu glasovali zame. Aha, tu so še aktualne teme, s katerimi ponavadi odpremo telefone, da poslušalci povedo svoje mnenje. Priložnosti za nove in nove izzive je na našem radiu veliko." Hkrati pa ste po slišnosti edini radio primerljiv Radiu Slovenija. "Tako nismo lokalno omejeni, kar je dobro. Zdi se mi, da imamo najmočnejše zaledje prav na območju od Ljubljane proti Gorenjski, predvsem ta ravninski del do Kranja, radiu so zelo lojalni prebivalci vrhniškega konca. To še posebej velja za naše podporne člane, "prijatelje Družina Sesek: Jure s štiriletnim Lukom in Urša z enoletnim Mihcem. Radia Ognjišče". Ti se odločijo, da nas bodo podprli tudi finančno in jim tako pošiljamo položnice za 500 tolarjev. Kakih 10.000 poslušalcem nam poda roko tudi na ta način, s tem, da nikogar ne terjamo za plačilo, veliko se jih mogoče samo poheca, nekateri dajo enkrat, drugi trikrat, veliko pa je takih, ki nas redno podpirajo. S prijatelji Radia Ognjišče se tako dobivamo tudi na srečanjih po različnih slovenskih krajih." Poleg Sobotne iskrice, Jure Sesek za otroke vsako jutro pripravi še pet "bim-bam-bom" minutk, zvečer pa pravljico za lahko noč. Ob torkih je na sporedu športna oddaja, ki jo dela s sodelavcema, z Mirjam Smolej sodeluje v oddaji Študentska sončna pesem, poleg tega pa v njegov delovnik sodijo še vodenje programa, pogovori z gosti, aktualne teme... Dobrega radijskega voditelja odlikuje še marsikaj, zdi se mi, da predvsem mojstrstvo v besedi, iznajdljivost v vsakem trenutku in široka razgledanost. "Zelo pomembna je splošna izobrazba, poznati moraš čim širše področje od kulture, športa, zabave, cerkveno življenje... Tako se lažje znajdeš v programu. Odvisno je tudi od načina dela, ki ga imaš pri vodenju programa. Lahko se splošnih stvari, ki so na prvih straneh časopisov, sploh ne dotakneš, ampak samo modruješ o smislu življenja, kako lepo je biti plemenit in podobno. Jaz na to ne prisegam. Nekomu, ki prižge radio in bi rad izvedel kaj aktualnega ali pa pozabil na naporni delavnik, mislim, da je bolj na mestu povedati kaj humornega ali pa kakšno zanimivost o Miku Jagerju, ki se ubada s koncertom ob nedavnem terorizmu in kakšne zaplete ima pri tem, kot pa iz knjige pregovorov prebrati neko indijsko modrost. Raje sem aktualen, zanimiv in informativen, zato veliko brskam po faksih tiskovnih agencij, po internetu..." Precej pomemben je tudi glas voditelja, lahko je žameten, topel ali pa odrezav in hladen. Mislim, da velja tisto o erotičnem glasu... "Zagotovo. Glas ima vpliv na posluša-nost, a takoj, ko hočeš blefirati, zadeva pade. Če moderator pri prebiranju poročil z glasom hoče biti nižji, bolj šarman-ten, se še kako sliši, če se po domače rečeno "matra". Imaš glas, kot ga imaš, prišel si preko vseh avdicij, kar pomeni, da nimaš govorne napake, da je tvoj glas ustrezen, zato moraš zaupati vase in v tisto, kar zmoreš. Blef se ne izplača." Dobra volja, O.K., so pa dnevi, ko ti gre lahko vse narobe in nisi ravno vesel, si takrat bolj "tiho"? "Oglasim se redkeje kot takrat, ko sem super dobre volje, takrat mogoče malo igraš. V pozitivnem smislu seveda, saj poslušalcev ne zanimajo tvoje težave. Ampak redni poslušalci točno vedo, kdaj nisi pri volji." Glede na to, da sta oba z ženo na radiu, kako se znajdeta ob dveh otrocih, menjata termine ? "Včasih je zelo pisano. Danes v torek delava v ločenih terminih, nekatere dneve, ko sem tudi jaz na programu dopoldan, pa skupaj. Zaenkrat sva kar uspešna v delanju kompromisov. Na štiriletnega Luko in enoletnega Miho velikokrat popazijo tudi starši, njeni so tako rekoč čez cesto, moji pa le kilometer stran Čez hrib. Pomagajo nama tudi, ko sva na pev; skih vajah, oba pojeva v vokalni skupin' Krila." Ko gre za družinsko življenje, je popu' larnost včasih tudi obremenjujoča. 1* poslušalci kdaj kličejo tudi domov. Je mogoče kakšna poslušalka kdaj želel*1 kaj več od tvojega glasu? "Seveda so sem in tja telefoni, ampaK zvesti poslušalci prihajajo tudi na naša srečanja, ki jih imamo vsake toliko. Tafl1 nas vidijo skupaj z družino in mogoče rc čejo, opa, poba je pa poročen, ima dva otroka... Zvesti poslušalci to vedo in zato k sreči še nisem imel večjih težav v ten1 smislu. Ko gre za našo promocijo, raje povem, kdo je vse za mano, da prografl1 in delo na radiu poteka kar najbolje." Se popularnost in vse te nagrad* poznajo še kje drugje, da ne rečem Z"1 plači? "Ob letošnjem gongu me je uredmK skupaj z družino za nagrado poslal za V den dni na dopust. Tako smo pred nedav' nim letovali na Samosu v Grčiji." Kaj pa privilegiji, kot boljše meso P11 mesarju? "Marsikje me prepoznajo in rečejo, 0 Jure, a tudi k nam pridete, lepo... Kak5' nih hudih privilegijev pa nisem bil dele' žen, k sreči jih tudi nisem potreben." So te kdaj snubile druge radijske p0' staje? "To ne, imeli pa smo dogovore za tele' vizijske oddaje, a k sreči nismo prlS skupaj." K sreči? ■ "Ja. Televizija je zagotovo izziv, a se m zdi, da mije radijski način dela bolj pisa na kožo." Menda te ni strah kamere? .. "Niti ne, saj sem nekajkrat že poskusi j ampak enostavno se bolje počutim P*e mikrofonom. Rad imam improvizacij ^ na televiziji pa je vse naprej strogo do čeno. Če že ne to, pa vsaj ne dovoljuje liko manevrskega prostora kot radio. . IMos si vstopil v klub trideset *n^vl čez tri leta boš v Jezusovih letih, kaks , se ti zdi prihodnost, se ti zdi, da se p na radiu kdaj začel dolgočasiti, d° vse skupaj postalo preveč rutina? (0 "Včasih se ujamem pri mislih, a Je kar počnem, delo, pri katerem bom do <* kal penzijo. Mogoče se bom utrudil in črpal, na neki način izpel... No, Če b na Ognjišču z menoj zadovoljni, zaen mislim, da bom rad ostal in spremljal nj^ gov razvoj. Zaenkrat bi se zelo težko pravil v razred poučevat, kamor bi g^j na izobrazbo namreč sodil. Prej hi ^ drugo radijsko postajo, kot pa šel v Ampak zaenkrat ni strahu, delo na r me še vedno zelo prevzema." Politika? "Ne. Z veseljem umikam roke." ^ ^, fetek, 19. oktobra 2001 GOSPODARSTVO / marija.volcjak@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Povezovanje bodo poganjali rezultati Upravi Gorenjskega tiska in celjskega Cetisa sta se odločili za poslovno sodelovanje in kapitalsko povezovanje, pri čemer si obetajo lažjo nabavo, boljše trženje, dopolnjevanje v tehnologiji ter okrepljen razvoj. BA/CA želi okrepiti tržni delež v Sloveniji Bančna skupina Bank Austria/Creditanstalt (BA/CA) je v torek odprla novo poslovalnico v Mariboru, možnosti za nadaljnjo širitev v Sloveniji pa vidi tudi v nakupu Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Kranj - Skupina BA/CA, ki je v bančni skupini HvpoVereinsbank (HVB) odgovorna za tržišče srednje in vzhodne Evrope, je s svojo hčerinsko banko v Sloveniji navzoča že deset let in je z obsegom finančnega poslovanja v znesku 308 milijard tolarjev druga največja mednarodna banka pri nas. Kranj, 18. oktobra - V teh dneh je v javnost prišla vest, da sta se upravi kranjskega Gorenjskega tiska in celjskega Cetisa odločili za poslovno sodelovanje in kapitalsko povezovanje. Z izmenjavo delnic in nakupi je Cetis postal 10-odstotni lastnik Gorenjskega tiska, Gorenjski tisk pa 6,3-odstotni lastnik Cetisa. Podjetji, ki sta °bčasno sodelovali že doslej, si obetata sinergijske učinke pri poslovanju in boljši položaj ob vključevanju v Evropsko unijo. O poslovanju Gorenjskega tiska, sodelovanju s Cetisom in o nedavnem nastopu na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, smo se Pogovarjali z direktorico Gorenjskega tiska Kristino Kobal. Kristina Kobal Kako ocenjujete lansko in letošnje poslovanje Gorenjskega tiska? "Moja ocena je, da smo lani izredno napredovali, letos pa nas nekoliko zavira poslabšan položaj na domačem trgu, na tujih trgih Pa so tudi letos poslujemo nad Pričakovanji. Lansko skupno povečanje poslovanja za 20 odstotkov, na tujih trgih pa celo za 37 odstotkov, ki je dalo kar 47-odstotno povečanje dobička, je seveda s takim tempom težje nadgraditi. Doma pričakujemo približno enako raven, kot lani, na tujih trgih pa letos kaže na 15-odstotno rast. Ker smo se lotili nekaterih temeljitih rezov pri stroških, bodo tudi letošnji poslovni rezultati ugodni." Pravkar ste se vrnili z največje-Sd mednarodnega knjižnega sejmo v Frankfurtu. Kakšno vzdušje je vladalo tam, zlasti po zadnjih dogodkih, ki pretresajo svet? "Najprej naj povem, da so se dogodki v Ameriki in vse to, kar temu sledi, kar precej poznali na sejmu v Frankfurtu, saj je bilo zaradi odsotnosti številnih razstavljavcev in obiskovalcev iz Amerike, pa tudi Velike Britanije precej rnanj gneče, kot običajno. Celo Pri prometu in dostopnosti do sej-[fia, se je to korenito poznalo. Sejem knjige v Frankfurtu je predvsem srečanje založnikov in manj tiskarjev, vendar se ga kljub temu tradicionalno udeležujemo. Letos Srno imeli Slovenci ugodnejše in zato bolje obiskano mesto na sej-Ttu, deležni smo bili večje pozornosti in prejeli tudi številne po-bvale. Založniki in tiskarji smo lrr»eli sicer vsak svojo stojnico, vendar smo bili iz Slovenije, ob uobri organizaciji in poenoteni °Premi lepo prepoznavni. Kljub nekaterim strahovom in skrbem, !° jih sprožajo dogodki v Ameriki 'n Afganistanu, pa o pesimizmu, °dpovedih, recesiji zaenkrat ni ^npgoče govoriti, nasprotno: naš * ls je bil ugoden, da so bili založniki optimistično razpoloženi. .e,° pri naročnikih s področja tu-2rna, kije v krizi, pa lastnih iz- kušnjah lahko povem, da odpovedi ni." Znani ste predvsem po izredni kvaliteti tiska. Je mogoče katera od vaših knjig vzbudila posebno pozornost? "Res lahko omenim dva naša izdelka: zbornik fotografij Arneja Hodaliča pod naslovom Potovanje v navidezno ogledalo, ki smo ga natisnili s posebnimi, izredno dragimi heksakrom barvami na posebno kvalitetnem papirju in knjigo o slikarstvu Poljske, ki smo jo v izjemno zadovoljstvo naročnika natisnili z neenakomernim (stoha-stičnkm) rastrom. S prvo se nameravamo udeležiti tudi tekmovanja za najboljši tiskarski izdelek na knjižnem sejmu v Ljubljani. Sicer pa je knjižni sejem v Frankfurtu namenjen bolj trgovini s založniškimi pravicami, za nas tiskarje pa predvsem priložnost za nove poslovne stike in iskanje novih poslovnih priložnosti." Kaj pomeni za Gorenjski tisk nedavno objavljeno sodelovanje s Cetisom? "Najprej naj rečem, da smo s Cetisom že nekajkrat sodelovali, zlasti na področju digitalnega tiska, in ti poskusi so bili uspešni. Ugotovili smo, da moramo ob vstopu v Evropsko unijo še veliko napraviti pri zmanjševanju stroškov, h kateremu lahko sodelovanje in povezovanje precej prispeva, tega sodelovanja pa je na področju grafike izredno malo. V bistvu smo med kladivom pritiskov na znižanje naših cen, zlasti na domačem trgu, in nakovalom cen dobaviteljev naših repromateria-lov. Ti so, to velja zlasti za papir-ničarje in dobavitelje kartona, že dobro povezani in usklajeni, govorili bi lahko celo o monopolu. Ker so cene odvisne tudi od naročenih količin, sta povezan nastop in nabava postala nujnost. Poskusi povezovanja s konkurenčnimi podjetji se doslej niso posebno dobro obnesli, Cetis pa je podjetje s specifično usmeritvijo, visoko tehnologijo in dobro razvito zunanjo komercialno mrežo. Lažja in cenejša nabava, izmenjava znanja, dopolnjevanje tehnologij in širša prodaja pa lahko precej prispevajo k boljšemu poslovanju. Skupaj smo ugotovili, da so možnosti sodelovanja zelo velike." Začeli ste z izmenjavo delnic in tehnološkim sodelovanjem. Je to napoved tesnejšega povezovanja, morda celo združevanja? "Zaenkrat o tem ni mogoče govoriti. Takega začetka ni povzročila moda povezovanja, pač pa že naštete možne prednosti. Kako daleč naj bi pri tem šli, bo odvisno predvsem od doseženih rezultatov. Le od učinkov teh prvih korakov v sodelovanju bo odvisno, ali sc bo razvilo tudi povezovanje, pa čeprav je danes bolj moderno govoriti o prijaznih nakupih podjetij ali celo o sovražnih prevzemih. Dobra poznanstva v tujini lahko okrepijo vsako od naših precej specifičnih ponudb. Nenazadnje je Cetis podjetje z veliko kapitala, kvalitetnim kadrom, tehnologijo in znanjem. To pa tudi pomeni tudi dobro naložbo." • Š. Žargi Usmerila se je predvsem v poslovanje s podjetji in v zakladni-štvo. Poslovalnice že ima v Ljubljani, Murski Soboti in Novi Gorici, v torek jo je odprla tudi v Mariboru, s čimer bo še okrepila svoj tržni delež v severovzhodni Sloveniji. V bančni skupini ugotavljajo, da Slovenija zaradi 11-odstotne letne rasti v bančnem sektorju in ugodnih gospodarskih razmer omogoča razvoj bančništva, pri tem pa dobre možnosti za nadaljnjo rast vidijo v nakupu Nove Kreditne banke Maribor. Kot je na novinarski konferenci ob odprtju poslovalnice v Mariboru dejal Erich Hampel, predsednik upravnega odbora in direktor Creditanstalta ter član upravnega odbora Bank Austrie, odgovoren za območje srednje in vzhodne Evrope, bančna skupina išče v jugovzhodni Evropi močnega partnerja, s katerim bi še povečala navzočnost na tem območju. Nova Kreditna banka Maribor bi bila dober partner, saj je dobro zasidrana v regiji, ima veliko domačega znanja in se kot "banka regije" sklada s konceptom bančne skupine, ki poudarja visoko odgovornost lokalnega upravljanja, nastopanje na regijskem trgu in prednosti velikih bank (centralizirana uprava, povezano vodstvo, visoka kakovost storitev). "Svojo vlogo vidimo kot odpiranje vrat slovenskim podjetjem, ki želijo delovati v Avstriji in Nemčiji. To velja seveda tudi v obratni smeri," je dejal Erich Hampel in dodal, da skupina HVB predstavlja idealno povezavo med nemško govorečim območjem ter srednjo in vzhodno Evropo. Skupina HVB je s skupno bilančno vsoto 716 milijard evrov tretja največja bančna skupina v Evropi, ki zaposluje več kot 72 tisoč ljudi in v 2.400 podružnicah nudi storitve več kot osmim milijonom strank. Od začetka letošnjega leta ji pripada tudi bančna skupina BA/CA, največja bančna skupna v Avstriji, ki z bilančno vsoto okoli 21 milijard evrov in z več kot 750 podružnicami predstavlja največjo bančno mrežo v regiji srednje in vzhodne Evrope. • CZ. V Iskri Mehanizmi doživljajo resnično zgodbo o uspehu Kranj - Z besedami, da to ni pravljica, temveč resnična zgodba o uspehu, je Milan Bavec, direktor Iskre Mehanizmov predstavil nenehno izboljševanje kakovosti v njihovem podjetju. Za raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih precej zanimanja tudi med gorenjskimi podjetji. Sekcija za kakovost pri Območni gospodarski zbornici za Gorenjsko je minuli teden pripravila letno konferenco o kakovosti, na kateri so gorenjski gospodarstveniki predstavili praktične izkušnje na tem področju. Zbralo se jih je približno devetdeset, spregovoril jim je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je hkrati tud predsednik Slovenskega združevanja za kakovost. Predstavniki certifikacijskih institucij SIQ, TUEV in BVQ1 so spregovorili o pomenu nenehnega izboljševanja in uvajanja avtomobilskih standardov 1SO/TS 16949. Boj za uvoženo elektriko Kranj - Boju za uvoženo električno energijo ni videti konca, Agencija za energijo je prejela dvanajst pritožb podjetij, ki se pritožujejo na odločitve Elesa glede dostopa do omrežja za uvoz električne energije v prihodnjem letu. Zelo zanimive so primerjalne raziskave zadovoljstva zaposlenih, zanje je med podjetji precej zanimanja, je povedal Iztok Kun-šek z Gospodarske zbornice Slovenije. V raziskavo vključujejo podjetja, ki delujejo vsaj tri leta in imajo več kot sto zaposlenih. Med slovenskimi podjetji je precej zanimanja, v raziskavo je vključenih 28 podjetij, med njimi je šest gorenjskih: Domel, Planika, Sava, Merkur, Iskraemeco in Iskra Mehanizmi. Osrednji del konference je bil namenjen predstavitvi nenehnih izboljšav v Iskri Mehanizmih iz Lipnice, kjer bodo ubrali zanimivo pot. Direktor Milan Bavec je kar naravnost dejal, da njihova zgodba ni pravljica, temveč resnična zgodba o uspehu. Sami ji pravijo kar IQDS, to je inovativnost, kakovost, dobavna zanesljivost in prilagodljivost ter obvladovanje stroškov. Tako jim je v sedmih letih uspelo promet štirikrat povečati, število zaposlenih pa so povečali za četrtino. Pomembno je tudi, da se izboljšave prenašajo na njihove dobavitelje. Praktične izkušnje so predstavili so predstavili tudi strokovnjaki iz Save, AV Stika, Jelovice, Gorenjskega tiska, Kimija in Upravne enote Jesenice. Uvajanje kakovosti na Gorenjskem potemtakem ni več omejeno le na gospodarstvo. Vse referate bodo objavili v zborniku. Eles je avgusta objavil prvi razpis za dostop do električnega omrežja za uvoženo elektriko, kar je seveda pri nas velikanska novost. Zanj je bilo precej zanimanja, Eles pa seje odločil, da bosta prihodnje leto električno energijo lahko uvažala tovarna aluminija Talum in tovarna papirja Količevo Gradimo, kor ste iskali STRNOURNJR IN POSLOUNI PROSTORI @ JESENICE / stanouanjski objekt Jauornik / HfiMNIK / poslouno stanouanjski center / ® LjUBLJRNfl / poslouno stanouanjski objekt Šmartinka / s3 DomŽRLE / poslouno stanouanjski center Toko / @ TRENTO / počitniški apartmaji Jalouec. / Karton v Količevem. Zanimanje za uvoz (cenejše) elektrike je precejšnje in kar dvanajst podjetij se je na odločitev Elesa pritožilo: Vipap Krško, Radeče Papir, To-mos Koper, Rotomatika Idrija, Steklarna Hrastnik, Yulon Ljubljana, Gorenje Velenje, Cinkarna Celje, Rogaška iz Rogaške Slatine, Slovenske železnice, Iskra in-vest Ljubljana in Količevo Karton iz Količevega. Slednji je bil na razpisu sicer uspešen, vendar seje kljub temu pritožil, ker z odločitvijo vseeno niso zadovoljni. Pritožbe je prejela Agencija za energijo, vendar jih bo odstopila Ele-su, ki jih obravnava na prvi stopnji, agencija jih šele na drugi stopnji. Čas je, da Vase želje resničnost. Pripravili smo omejeno ponudbo ugodnih posojil z devizno klavzulo. Za Vas, ki ste že naši komitenti Za Vas, ki boste to postali - sedaj. Oglasite se v naši poslovalnici, zaupajte nam svoje želje, vse ostalo uredimo mL KREKOVA BANKA kranjski trgovski center M primorje Primorja fljdoultlna d.d. Informacij«: marttatlng. telafon VRTNAR TREN POMOĆ PRI JESENSKIH OPRAVILIH •PVC zaboji za obiranje •PVC posode •preše in mlini za sadje •nerjaveči sodovi in parafinsko olje za konzerviranje •orodje za vrtnarjenje UGODNA PONUDBA I 'O Ak' ija velja do 24.10.2001 ZA LEPŠI CVETUČNIVRT čebulice iz Holandije: tulipani, narcise, hiacinte.krokosi,... vseh sort in barv Nagrobne vaze iz GLINE od 590,00 SIT dalje pon-sob. 9-19\ Savska c. 34, Kranj, ^ 04-281-81-30 GORENJSKI GLAS • 20. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si Petek, 19. oktobra 2001 Nad Triglav s pritožbo in zakonom Kranj - Kot je znano, je Zavarovalnica Triglav letos poleti razpisala dokapitalizacijo, s katero naj bi v skladu s sprejeto poslovno politiko in zahtevami agencije za zavarovalni nadzor za zagotovitev kapitalske ustreznosti povečala osnovni kapital družbe. Ker zavarovalnica k dokapitali-zaciji ni povabila tudi predstavnikov nenominiranega (družbenega) kapitala, so na ministrstvu za finance to razumeli kot enostranski poseg v obstoječi osnovni kapital, kar bi spremenilo lastniška razmerja ali celo omogočilo zasebnemu kapitalu, da bi pridobil kontrolni delež. Republika Slovenija in državni pravobranilec sta na okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo za prepoved povečanja osnovnega kapitala Zavarovalnice Triglav, sodišče pa je njuno tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da tožeči stranki nista delničarki Triglava. Na ministrstvu za finance se zavedajo, da država po zakonu o gospodarskih družbah nima položaja delničarke, zato so tožbo temeljili na odločbi ustav- nega sodišča, ki ugotavlja, da je pričakovane pravice bodočih delničarjev treba upoštevati kot ustavno pravno zavarovane pravice. Ker menijo, da kljub pravni praznini, ki jo priznava sodišče, obstaja pravna podlaga za zavarovanje premoženjskih upravičenj, so se odločili še za pritožbo na višje sodišče. Pa ne le to! Vlada bo predlagala državnemu zboru sprejetje zakona, ki bo v prehodnem obdobju, do lastninjenja zavarovalnic, preprečil poskuse spreminjanja lastniških razmerij v kapitalu, hkrati pa jim bo za zagotovitev neoviranega poslovanja omogočil pridobivanje dodatnega kapitala, vendar tako, da ne bo posegal v razmerja med zasebnim in družbenim kapitalom. •CZ. Proti pranju denarja Kranj - Državni zbor je sprejel zakon o preprečevanju pranja denarja, ki je že bil objavljen v uradnem listu in bo začel veljati še ta mesec. Zakon določa ukrepe za odkrivanje in preprečevanje ravnanj, s katerimi se prekriva izvor denarja ali premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem oz. pranjem denarja. Ukrepi se nanašajo na zamenjavo, prenos, pridobitev, posest, uporabo ter prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja in lastništva denarja ali premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja, prav tako pa tudi na prikrivanje nezakonito pridobljenega družbenega premoženja in družbenega kapitala pri lastninskem preoblikovanju podjetij. • CZ. Nabavne cene dol, trošarina gor Kranj - Nabavne cene so se v zadnjem času znižale, bi se bencin na podlagi vladne uredbe moral v torek poceniti približno za pet tolarjev, pa seje bolj malo ali nič. Vlada je namreč v ponedeljek na dopisni seji sprejela uredbo, s katero je trošarino za neosvinčeni bencin dvignila s 83,16 na 87,95 tolarja za liter, s čimer bo državna blagajna vsak mesec dobila dodatnih 375 milijonov tolarjev denarja. Pocenitev bencinov je zato manjša, kot bi bila, če bi upoštevali zgolj znižanje cen naftnih derivatov na borznih kotacijah in zvišanje tečaja dolarja. Neosvinčeni 95- oktanski bencin seje v torek pocenil s 170,50 na 170,10 tolarja, 91-oktanski s 169,90 na 169,60, cena 98-oktanskega pa je ostala enaka. Cena dizelskega goriva se je ob nespremenjeni trošarini znižala s 154,10 na 153,70 tolarja za liter, ekstra lahko kurilno olje pa se je pocenilo za 2,90 tolarja, z 89,80 na 86,90 tolarja za liter. • CZ. Vsi kupci prihajajo iz tujine Ljubljana - Kot je znano, je ministrstvo za finance septembra javno pozvalo ključne investitorje k nakupu 34-odstotnega deleža v kapitalu Nove Ljubljanske banke, s čimer je začelo uresničevati vladni program privatizacije banke, v kateri ima država 83 odstotkov delnic. Komisiji za vodenje in nadzor postopka prodaje banke se je do roka 1. oktobra prijavilo sedem interesentov. Ker vsi izpolnjujejo razpisne pogoje, je komisija sklenila, da bodo vsi po podpisu pogodbe o zaupnosti lahko pridobili ponudbeno dokumentacijo, opravili pogovore z upravo Nove Ljubljanske banke in do 22. oktobra pripravili nezavezujoče pogodbe. Vsi zainteresirani kupci prihajajo iz tujine, iz različnih evropskih držav in ZDA, med njimi pa je tudi Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD, ki je v postopku privatizacije pripravljena sodelovati kot pomembna investitorka. • CZ. Nove državne obveznice Kranj - Republika Slovenija je izdala tretje triletne obveznice RS 24 in druge desetletne obveznie RS26. Obveznice RS 24 imajo spremenljivo obrestno mero TOM + 4,2 odstotka in bodo zapadle v izplačilo 13. marca 2004. Obveznice RS 26 so denominirane v evrih in s fiksno letno obrestno mero 5,375 odstotka, v izplačilo pa bodo zapadle 1. junija 2011. Za nakup je že bila dražba, pri tem pa je država za triletne obveznice sprejela ponudbe s povprečnim donosom TOM + 4,16 odstotka in povprečno ceno 99,94 odstotka, za desetletne obveznice pa ponudbe s povprečnim donosom 5,58 odstotka in povprečno ceno 98,49 odstotka polne cene. Celotni znesek sprejetih ponudb za tretjo izdajo triletnih obveznic znaša nekaj več kot šest milijard tolarjev, za drugo izdajo desetletnih obveznic pa 19,6 milijona evrov. • CZ. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 | Prireditve Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. l2> KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 22. oktobra, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 22. oktobra ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 5. novembra ob 9.00 in 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 5. in 19. novembra ob 9.00 in ob 16.00 uri B&B PODBISTRICA, tel.: 041/ 540-015, 20. oktobra ob 9.00 uri ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Lidl 22.11., Lenti 20.10.,27.10., Trst 31.10., Palmanova in tovarna čokolade 20.11., Madžarske toplice od 29.11. do 2.12., Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01 do 2.1. 02 HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL Trst 30.10. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 27.10. in 8.11., Brno 8.11., Tovarna čokolade Portiguara -Palmabova 22.11. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 prof. META KONSTANTIN, ,.P. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 NEMŠČINA ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590 DRAMA g|k Slovensko narodno HP gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 W. Schvvab: PREDSEDNICE. IZVEN (KONTO), jutri 20.10. od 20.00 do 21.45 ure. Y. Reza: "ART". IZVEN (KONTO), ponedeljek 22.10. od 20.00 do 21.30 ure. pq i j Prešernovo ls/s|cdal&i A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA Režija Vito Taufer sobota, 27. oktobra 2001, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO Glavni trg 6, 4000 Kranj, Blagajna: 04/202 2681, e-mail: presern-gled@s5.net, www.pgk-gledalisce.si GORENJSKI SEJEM REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34 Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure do vključno jutri, 20. oktobra dalje. BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527 Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja: ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14 LETA 5.000,00 sit HC ACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice@g-kabel.si PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE SLIKARSKA ŠOLA za začetnike. Začnemo 19. oktobra. Samo še 5 prostih mest. Izobraževalni center FREISING, tel.: 04/5155880 A, B, C, E, H, E k B NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6 KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Kviz mladih gasilcev Kranj - GZ MO Kranj organizira jutri, v soboto, 20. oktobra, ob 14. uri ob mesecu požarne varnosti oktobru na OŠ Kokrica kviz mladih gasilcev. Prve tri ekipe v posamezni kategoriji bodo prejele medalje in pokale ter pravico nastopa na regijskem kvizu, ki bo 17. novembra na OŠ Predoslje. Zmagovalni ekipi starejših pionirk in pionirjev pa prejmeta prehodni pokal Zavarovalnice Triglav, d.d., senote Kranj. Na kvizu bodo podeljene, knjižne nagrade učencem OŠ za najbolj izvirni spis in likovno delo. ' Mladinska delavnica Koroška Bela - V Kulturnem hramu na Koroški Beli se bo jutri, v soboto, 20. oktobra, ob 17. uri začel šiviljsko-mod-ni kotiček. S seboj prinesite pribor za šivanje, ovratnik stare srajce, kravato in 3 gumbe. Otroška delavnica Koroška Bela - Otroška delavnica se bo v Kulturnem hramu na Koroški Beli začela danes, v petek, in sicer ob 16. uri za predšolske otroke, ob 17. uri pa za šolarje od 1. do 3. razreda. S seboj naj otroci prinesejo predpasnik, plastično posodo, vilico, žlico, dve banani ter eno sladko smetano. Otroška pravljica Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu lahko otroci danes, v petek, ob 17. uri prisluhnejo pravljici z naslovom Kako si je Šeherezada rešila življenje. Pravljico bo otrokom, starim vsaj 4 leta, pripovedovala Silva Kos. Naravno zdravilstvo Bled - Tema tokratnega Blejskega večera, ki se bo v blejski knjižnici začel danes, v petek, ob 19.30 uri, je Naravno zdravilstvo: Kaj lahko sami storimo za svoje zdravje in boljše počutje? Skozi pogled Aleša Ogrina, ki se z naravnim zdravilstvom ukvarja že deset let, boste lahko spoznali, kako si na naraven način izboljšamo zdravje in počutje. Pri svojem delu uporablja čebelji vosek, smrekovo smolo, eterična olja, morsko sol in dobro mero izkušenj. Dan krompirja Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, 20. oktobra, od 8. do 13. ure na Glavnem trgu pri vodnjaku Dan krompirja in krompirjevih jedi. Poizkusili in kupili boste zelo različne krompirjeve jedi ali pa le krompir. Na voljo bodo tudi ostali, različni izdelki domače in umetne obrti. Tekmovanje škofjeloških otrok škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka in Svet za preventivo občine Škoja Loka organizirata jutri, v soboto, 20. oktobra, kolesarsko tekmovanje za učence osnovnih šol Upravne enote Škofja Loka. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri in bo potekalo od zgradbe AMD Škofja Loka, Fužinska KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 19.10. 2001 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni^ MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 112,30 112,60 15,95 16,00 11,30 11,35 HIDA - tržnica Ljubljana 112,47 112,55 15,99 16,01 11,36 11,38 HRAM ROZCE Mengeš 112,20 112,45 15,97 16,04 11,33 11,39 ILIRIKA Jesenice 112,45 112,55 15,65 16,96 11,35 11,40 ILIRIKA Kranj 112,35 112,55 15,95 16,00 11,35 11,40 ILIRIKA Medvode 112,40 112,55 15,98 16,04 11,36 11,42 INVEST Škofja Loka 112,45 112,90 15,97 16,07 11,36 11,41 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 112,41 113,13 15,96 16,11 11,33 11,45 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 112,40 112,80 15,97 16,05 11,35 11,41 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-UUD. BANKAd.d.Kranj 112,42 112,91 15,95 16,08 11,34 11,43 PBS D.D. (na vseh poštah) 111,00 112,53'" 15,03 16,03 11,00 11,38 SZKB Blag. mesto Žiri 112,40 112,89 15,94 16,05 11,33 11,42 TALON Škofja Loka 112,20 112,55 15,93 16,03 11,34 11,43 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 112,27 112,70 15,89 16,04 11,32 11,41 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarja. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. ulica 8, z vožnjo v smeri Puštala, čez most čez Soro do vasi Suha, po Suški cesti do trgovine Merkur Plevna, po kolesarski stezi na Kidričevi cesti v smeri proti Škofji Loki do semaforizira-nega križišča desno na Partizansko cesto, kjer bo v večnamnskem prostoru bivše vojašnice potekala vožnja na čas s spretnostno vožnjo. Tekmovanje bo zaključeno ob 12. uri. Kostanjeve nedelje Ljubljana - Zalog - Turistično društvo Besnica Janče prireja "Kostanjeve nedelje" na Jančah. Tretja v sklopu treh prireditev ob nedeljah bo to nedeljo, 21. oktobra. Začela se bo ob 11. uri. Igral bo ansambel Vrisk, sledila bo zabava za otroke, nato pa zaključek kostanjevih nedelj. Kmetje bodo tudi tokrat na stojnicah prodajali domače pridelke in izdelke. planinska koča. Ogledali si boste tudi vojaški muzej in občudovali živobarvni ruj. Nezahtevne hoje po kolovozu bo 4 do 5 ur. Pohod boste zaključili na prijetni kraški domačiji. Odhod avtobusa bo ob vsakem vremenu ob 6. uri z avtobusne postaje pri Čufarju. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 25. oktobra, do 12. ure. Po vinogradniški poti Jesenice - Planinsko druištvo Jesenice bo v soboto, 27. oktobra, organiziralo izlet po delu dolenjske vinogradniške pešpoti od Čateža nad Zaplazom do Mirne. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj z avtobusne postaje pri Čufarju. Nezahtevne hoje po gričevnatem svetu bo 2 do 3 ure. Izlet bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 25. oktobra, do 12. ure. Nadaljevanje na 21. strani Po Tematski poti Konšca Tržič - Pot čez "Konšco" je prva od urejenih tematskih poti v občini Tržič, na kateri popotnik odkriva zaklade kulturne in naravne krajine. Obujte planinske čevlje, se vremenu in letnemu času primerno oblecite. Pohod bo jutri, v soboto, z zborom ob 10. uri pri turistični kmetiji Pr1 Tič. V primeru slabega vremena bo pohod prihodnjo soboto, 27. oktobra. Udeležbo potrdite še danes, v petek, do 12. ure v Informacijski pisarni občine Tržič. Na Češko kočo Kranj - Orehek - Osnovna šola Ore-hek Kranj vabi jutri, v soboto, 20. oktobra, s startom ob 8.30 uri izpred šole na Orehku, na planinski izlet v Kamniške Alpe - na Češko kočo. Z osebnimi avtomobili se boste peljali do Zg. Jezerskega. Hoje bo za 2 uri, večinoma lahke, na koncu pa je pot nekoliko bolj strma. Izleta se lahko udeležijo otroci s straši in delavci šole. Dobro bodite obuti, oblečeni za sredogorje, s seboj pa imejte tudi palice. Če bo vreme slabo, bo izlet odpadel. Pohod po Krasu Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v nedeljo, 28. oktobra, organiziralo pohod po Krasu, tik ob sloven-sko-italijanski meji. Začetek pohoda bo v Krvavem potoku, nato boste šli preko Gradišča do izvira potoka Vroč-ka in se odpravili na Jermanco, kjer je team gradbeništvo, investicije, trgovina Zaposlimo VODJO OBJEKTA na področju suhomontažnih gradenj Od vas pričakujemo: - visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri s 3 leti delovnih izkušenj v gradbeništvu ali - srednjo izobrazbo gradbene smeri s 5 leti delovnih izkušenj v gradbeništvu - opravljen strokovni izpit - vozniški izpit B kategorije i Ponujamo vam: - možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom - stimulativno nagrajevanje Vaše pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom pričakujemo do 30. 10. 2001 na naslov: Mlinar team, d.o.o., Cesta talcev 19b, 4000 Kranj Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 04 236 93 00. SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO URŠKA Sorska cesta 29, Škofja Loka tel.: 04/515 48 90, GSM: 031/615-7 Salon je pod strokovnim nadzorom med, sestre kozmet. Urške Derllnk • popolna nega obraza in telesa z vrhunsko kozmetiko MATIS, BI0DR0GA, DR. MU RAD, AVER..; • najnovejši uspešni anticelulitni programi: ultrazvok, elektrolipoliza, vakuum, aromaterapija, body wrapping • medicinska pedikura, tudi za diabetike • terapevtska masaža in limfna drenaža telesa • refleksna masaža stopal • permanentni make up in tatoo • solarij, make up, depilacija, epilacija, strokovi nasveti i umetni nohti Alessandro ?52M9. oktobra 2001 •••••• PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Zdravje je vrednota in posel Ko smo se v torek, na dan odprtja 32. sejma Narava - zdravje, sprehodili po razstaviščnem prostoru Ljubljanskega sejma, smo se lahko prepričali, da zdravje ni samo visoko cenjena vrednota, ampak tudi posel. Ljudje so pripravljeni za to, da bi bili (čimbolj) zdravi, storiti marsikaj in tudi precej globoko seči v žep. Ljubljana - Če je raznim društvom, ki na sejmu predstavljajo Pravilna zelišča ali kaj drugega, brezplačno menjo krvnipritisk, Pulz in krvni sladkor, z razstavo gob spodbujajo budi h gibanju v naravi, mogoče pripisati predvsem ljubiteljsko vnemo, gre raznim druženjem, družbam in podjetnikom ob tem tudi za posel in za zaslužek. Ko je državni sekretar ministrova za zdravje dr. Dorjan Maru-Šič odpiral sejem, je dejal, da so nekdanje ministrstvo za zdravstvo Preimenovali v ministrstvo za zdravje prav zato, ker se obračajo ff ljudem, ki jim je osnovno zdravje. Popolno ali vsaj boljše zdravje je mogoče le v sožitju z naravo, je tudi glavno poslanstvo sejma Narava - zdravje, ki je po besedah direktorice Ljubljanskega sejma ktok Tome z bio piramidami. j-jube Kofler še posebej pomem-^en v času, ko ljudje pozabljajo, "a morajo nekaj storiti tudi zase. ^amenjen je vsem, ki se zavedajo, da je tehnološki napredek po-,eg koristi prinesel tudi marsikaj v Lenti preddvor - Društvo upokojencev •"eddvor obvešča, da imajo za nakupini izlet na Madžarsko - v Lenti, ki °° Jutri, v soboto, 20. oktobra, z od- hodom ob 2. uri, še nekaj prostih Jest. Pokličite 255-10-69 - DU Pred-^or, kjer boste dobili vse informacije. v neznano Kranj - Društvo upokojencev Kranj y*bi na potepanje v neznano v četrtek, p5- oktobra, z odhodom avtobusa ob £■30 uri izpred Globusa v Kranju. ^ed potepanjem boste spotoma ugibali posebnosti in zanimivosti krajev ®r nJih zgodovinske in kulturne znamenitosti. Vse to bo "tam blizu, kjer je JJJpfc kaplanoval tudi A. M. Slom- ^°lnik - Planinska sekcija Alpetour ^Pisuje vsakoletni tradicionalni planski jZ|et v neznano. Odhod posebna avtobusa bo jutri, v soboto, 20. vkrkfa' 00 7- ur' izpred hotela Creina ^■ariiu Pnt na nry vcntaym<* ir. ti iHi na ^ecJ°lga, dolga največ 2 uri. Oprema Ca' ?° Pohodniška s pohodnimi pali-arni in vremenu primerna. Imeli boste °?n°st nabave vina ali letošnjega *k ta' Prijave in vplačila pri g. Jožetu 0d^Cu- Golnik 44, ali po tel.: ^/2561-889. klet mea" vinogradi u'a"i - Pohodniška sekcija Društva Pokojencev Kranj organizjra izlet po nin?anskih hribin z zidanicami, prepolna [^ega vina. Izlet bo 25. okto-tea- jodnika priporočata dobro obu-Poh lne PrePusča vlage in blata, ter nodne palice in ostalo vremenu pri-drS° °Premo. Prijave in vplačila v ustveni pisarni vsak ponedeljek, sre-°,n Petek od 8. do 12. ure. Ju. Pot ne bo zahtevna in tudi ne tiranje fizične kondicije D°v|e, Mojstrana - Društvo upokojencev Dovje Mojstrana v sodelovanju s Turističnim društvom in Krajevno skupnostjo organizira program, ki so 9a poimenovali Hoja za dobro telesno Pripravljenost in zdravje, to je testirale fizične kondicije pod strokovnim nadzorom. Pridite v ponedeljek, 22. °kt;0bra, ob 18. uri v Klub društva upo-K°iencev. Testni preizkus bo hoja po ravnmi v dolžini 2 km (od Kluba preko prodov do Bora in nazaj). Po progra-7 ^ta akt'vnost nadaljuje vsak dan °bcasnimi testiranji, s katerimi se bo slabega: stresno življenje, nezdravo prehranjevanje, vse manj zdravo ožje in širše bivalno okolje. Sejem ponuja naraven, zdrav način življenja, v katerega poleg gibanja na svežem zraku sodi tudi skrb za zdravo prehranjevanje, oblačenje, spanje, opazovanje samega sebe, opuščanje škodljivih navad in razvad... Na 4.000 kvadratnih metrih površine se predstavlja 156 razstavljavcev, med njimi je največ slovenskih, nekaj malega pa jih je tudi s Hrvaške in iz Avstrije. Prek posrednikov so na sejmu zastopani tudi svetovno znani izdelovalci iz Italije, Nemčije, Švedske, Izraela, Danske in ZDA. In kaj ponujajo? Zdravo hrano in pijačo, naravna oblačila, zdravilna zelišča, zdravstvene pripomočke, naprave in pripomočke za telesno nego, gospodinjske aparate, pripomočke za biološko vrtnarjenje, strokovno literaturo in številne drobne izdelke, ki lahko prispevajo k boljšemu počutju. Ponudbo različnih izdelkov dopolnjujejo razstave gob, zdravilnih zelišč, varovalnih živil in malih živali. Gobarsko društvo Ljubljana je tokrat pripravilo štirideseto razstavo, že 32-krat jd bila v okviru sejma. Ljubljanski sejem je društvu ob jubileju izročil priznanje, še posebno nagrado pa je podelil nekdanji predsednici društva Štefki Lampič, ki je razstave vrsto let tudi sama pripravljala. Na sejmu se tokrat prvič pred- Dijakinje kranjske srednje biotehniške šole in njihova mentorica. stavlja Planinska zveza Slovenije, enako pa tudi Srednja biotehniška šola Kranj. Kot je povedala Nataša Dolenc, organizatorka praktičnega pouka na šoli, gostujejo na razstavnem prostoru gobarskega društva, zato so temu primerno oblikovali tudi sejemsko ponudbo. Obiskovalcem ponujajo za pokušino gobarsko pašteto, sir z gobicami in piškote v obliki gobic. Poleg kulinaričnih dobrot predstavljajo klekljanje in nastajanje čipke (v obliki gobice), vabijo najmlajše v otroški kotiček in preverjajo znanje obiskovalcev na nagradnem kvizu. Gorenjci radi dobro spijo Podatek, da večina ljudi tretjino življenja prebije v postelji in da kar 46 odstotkov prebivalcev razvitega sveta zjutraj, ko vstane, trpi za bolečinami v križu in v vratu, so v podjetju za izdelavo "spalnih sistemov" in predelavo ovčje vol- ne Trgodom iz Kranja izkoristili kot tržno priložnost in se pred približno desetimi leti začeli ukvarjati z izdelavo postelj. Proizvodne prostore imajo za zdaj še v Kranju, prihodnje leto pa se bodo preselili v Zapuže. Ker vse, kar je potrebno za dobro ležanje in spanje, naredijo sami, kot eno redkih podjetij pa tudi'odkupujejo ovčjo volno in jo po bio postopku sami predelujejo, so se odločili za blagovno znamko Slovenska postelja. Pod okriljem te znamke ponujajo že veliko različnih izdelkov, v zadnjem času pa so razvili še t.i. kroglično ležišče, ki omogoča namestitev v položaj, ko ni napeta nobena mišica, a hkrati opira viseče dele telesa. Kot je povedal svetovalec Niko Car, so pred leti bolj zdrava in tudi dražja ležišča kupovali le premožnejši, zadnje čase pa tudi ostali vse bolj spoznavajo, da je naložba v posteljo zelo pametna in koristna. Nekatere k temu prisilijo zdravstvene te- žave, drugi se odločijo preventivno. In tudi Gorenjci, znani po varčnosti, radi dobro spijo in so pripravljeni za dobro in bolj zdravo ležišče odšteti petdeset tisoč tolarjev in več. Povezave med piramido in zdravjem Ko so znanstveniki odkrili povezave med piramidami in človekovim zdravjem, med drugim tudi to, da se večina ljudi, ki je prebila nekaj ur v piramidi, bolje počuti in ima manj težav s spanjem, se je začel posel - izdelava bio piramid, za katere samostojni podjetnik Iztok Tome z Brezij (v radovljiški občini) navaja, da izžarevajo v okolico pozitivno biokemično energijo, nevtralizirajo škodljiva sevanja, pomagajo pri zdravljenju raznih bolezni, ob stiku s telesom, zlasti s polaganjem, izboljšajo splošno počutje, krepijo samozavest in voljo do dela... "Bio piramide so na trgu okrog petnajst let, ugotavljal uspeh akcije. K sodelovanju vabijo člane društva in ostale krajane. Tečaj angleščine Mojstrana - Društvo upokojencev Dovje Mojstrana v sodelovanju s Turističnim društvom in Krajevno sklup-nostjo organizira 60-urni tečaj angleščine. Prvi razgovor s predavateljem bo v Klubu DU Dovje Mojstrana danes, v petek, 19. oktobra, ob 17. uri. Predavanja Osteoporoza Kranj - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi na predavanje dr. Ksenije Šimnovec Osteoporoza - tiha epidemija. Predavanje bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri v Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Pomen knjige Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Knjižnica Žirovnica in Jesenice - pomen knjige. Predavanje bo v torek, 23. oktobra, ob 18. uri v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici. Predavali bosta g. Mila Mežek in g. prof. Cvetka Martinčič. Leto 1918 - življenje v prevratni dobi Idrija - V Osnovni šoli Idrija se bo v torek, 23. oktobra, ob 18. uri začelo predavanje iz ciklusa Muzejskih večerov. Predavatelj mag. Marko Štepec, univ. dipl. zgodovinar, bo predaval na temo Leto 1918 - življenje v prevratni dobi. Prehrana in feng shou Trata - O tem, kako je hrana pomembna za naše zdravje in počutje in tudi svoje lastne izkušnje in spoznanja feng shouja v prehrani bo predstavila ga. Ica Sitarovasnik. Predavanje bo danes, v petek, ob 18. uri v Gasilskem domu na Trati. Imeli boste možnost nakupa Fastramovih izdelkov (seitan, drobljenec, prekajeni in zelenjavni tofu, sojina omaka, burget, polpete, namazi itd.). Radovljica, Gorenjska cesta 19. Arhitekturne makete in risbe bo prispeval arhiket Boran Hrelja, foto-reportažo pa bo pripravil arhitekt Peter Pokorn. Po razstavi bo vodil pobudnik in koordinator projekta Slovenski kozolec Slavko Mežek. Srečanje upokojenskih zborov Jesenice - V Gledališču Toneta Čufar-ja se bo danes, v petek, ob 18. uri začelo medobmočno srečanje zborov društev upokojencev Gorenjske. Nastopili bodo zbori z Jesenic, iz Radovljice, Tržiča, Domžal, Kamnika, Kranja, Škofje Loke in s Koroške Bele. Vstop je prost! tinejo. Otroci si bodo lahko ogledali pravljično igrico O debelem prapra-dedku in razbojnikih. Z vami bosta tudi Miri in dedek z obilo dobre volje. V nedeljo, 21. oktobra, bosta ob 16.30 uri Dedek in Miri obiskala tudi otroke v Kulturnem domu v Gorjah, kjer si bodo otroci lahko ogledali Princesko na zrnu graha. Ekološki kmet Janez Ocepek uporabniki so jih lahko že preizkusili, rezultati pa so izredni, kar dokazuje tudi vrsta pohval," pravi Iztok in poudarja, da pri tem ne gre le za posel, ampak tudi za veselje. Če človek ni preveč pohle- pen, se od tega posla da tudi živeti. Pričakuje, da jih bo na sejmu prodal okrog sto, cena pa je, kot pravi, tudi sejemska - 4.500 tolarjev. Razbijanje prehranskih predsodkov Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije na sejmu predstavlja ekološko in integrirano pridelavo, oživljanje travniških sadovnjakov in delovanje združenj malih sirar-jev, turističnih kmetij in govedo-rejcev ter zveze društev rejcev drobnice, skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa še Slovenski kmetijsko okoljski program. Vse organizacije poudarjajo pomen sožitja z naravo in zdrave, po naravnih postopkih pridelane hrane za zdravje ljudi. "Obiskovalce želimo prepričati, da so tudi jedi iz ovčjega in kozjega mesa ter mleka zdrave in okusne," je dejala Marjana Cvirn, tajnica Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, in poudarila, da so pri razbijanju tovrstnih prehranskih predsodkov kar uspešni. Bržkone tudi zato, ker jim jedi strokovno in okusno pripravljajo dijaki radovljiške srednje gostinske šole. Na razstavišču zbornice je našlo svoje mesto tudi Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica, ki združuje 65 kmetov z območja od izvira Kamniške Bistrice in Tuhinjske doline do Črnega grabna, Domžal, Moravč, Litije in Zasavja. Kot je povedal predsednik združenja Janez Ocepek, se na sejmu predstavlja pet kmetij od skupno petnajstih, ki so se že preusmerile iz klasičnega v ekološko kmetovanje in lahko uporabljajo blagovno znamko Biodar. Na sejmu ponujajo suho sadje, suho čr-noplodno aronijo, orehe, različna žganja in še kaj. Čeprav so cene nekoliko višje, je povpraševanje po njihovih ekoloških pridelkih in izdelkih večje od ponudbe, ki pa je zdaj na začetku tudi še precej skromna. • C. Zaplotnik Predstave Janko in Metka Kranj - V Prešernovem gledališču se bo jutri, v soboto, ob 11. uri začela predstava za otroke Janko in Metka. Zgodbico bratca in sestrice, ki se izgubita v temnem gozdu in se znajdeta pred hišico iz medenjakov hudobne čarovnice, je režiser obarval s humori-nimi elementi, z ljubeznijo in prijaznostjo do narave. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke, starejše od 4 leta. Naša vaša matineja Jesenice, Gorje - Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabi v nedeljo, 21. oktobra, ob 10. uri na Vašo našo ma- EVROPSKA UNIJA IZ PRVE ROKE Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo prehaja v zaključno fazo. Vprašanj je in jih bo veliko, tako na temo pogajalskega procesa kot tudi o temeljnem delovanju Evropske unije. Da bi vsem prebivalcem Škofje Loke omogoči, preprost dostop do informacij iz prve roke, vas vabimo na JAVNO RAZPRAVO 0 EVROPSKI UNIJI IN VKUUCEVANJU SLOVENIJE V EU DELEGACIJA EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri w v veliki sejni dvorani Upravne enote Škofja Loka. Na vaša vprašanja bosta v neformalnem vzdušju odgovarjala vodja Ožje pogajalske skupine RS, dr. Janez Potočnik, in vodja Delegacije evropske komisije v Sloveniji, veleposlanik Ene van der iinden. Pridite i vprašanji in izvedeli boste vse o Evropski uniji in vključevanju Slovenije v Unijo! Slovenski kozolec Radovljica - Galerija Avla in ustanova Poti kulturne dediščine Slovenija vabita na ogled in otvoritev razstave Slovenski kozolec, ki bo danes, v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v avli Občine --■■i;'-.'. se tJDili rtrai! www.cskimos3.com v5 J®s WA SjOJLKL Zanesljiva izbira GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si Petek, 19. oktobra 200J. Vsaka lovska steza je že planinska pot Ljudje se radi pred dolinskim hrupom umaknejo v svet planinskega, gorskega miru, a tako kot ljudje tudi divjad potrebuje mir, ugotavlja mag. Darko Veternik, direktor Kozoroga Kamnik, in opozarja, da bi obiskovalci gora tudi pri nas podobno kot v tujini morali hoditi le po označenih poteh. Kamnik - Ko se je Jože Šašel, dolgoletni direktor Podjetja za gojitev divjadi Kozorog Kamnik upokojil, je vodenje pred enim letom prevzel mag. Darko Veternik, po rodi Tržičan, ki zdaj živi v Domžalah. Zdi se, da je kar pravi človek za to mesto, saj ima strokovne in vodstvene izkušnje. V svoji poklicni karieri je bil deset let veterinar na farmi in na terenu, štiri leta je služboval v občini Tržič, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in gozdarstvom in bil tudi vršilec dolžnosti vodje oddelka za prostor in okolje. Bogate so tudi njegove lovske izkušnje, saj je že petindvajset let član Lovske družine Dobrča. Ko smo se z novim direktorjem mag. Darkom Veternikom pred nedavnim ob osmih zjutraj dogovorili za pogovor o Kozorogu, je bil točen, a ni prišel od doma, ampak že z Velike planine. Kaj pa se je na planini dogajalo tako pomembnega? "Divji prašiči zadnje čase močno "pritiskajo" na planinske pašnike, jih rijejo in delajo škodo, ki jo je potlej zelo težko odpraviti. To povzroča nejevoljo med člani agrarne skupnosti, ki zahtevajo povračilo škode in še večji odstrel prašičev. Letos smo jih do sredine septembra uplenili že več kot petnajst. Prašičev je namreč veliko, lov nanje pa težak, še posebej na Veliki planini, kjer je njihov zaveznik tudi vreme (megla, dež)." Kozorog je eno izmed gojitve- GLASOVI IZLETI - vselej pestro in nepozabno Martinovanja v Ljutomeru, Goriških Brdih, Vipavski dolini, Beli krajini, na Ptuju V Medani v Goriških Brdih bo martinovanje na prostem (zaradi vremena je poskrbljeno za prireditveni šotor.!). Tja vas vabimo v soboto, 10. novembra; ko bo /. Vami vodička Milena Beguč iz TIC Brda, ki bo vodila spoznavni ogled Brd (Gonjače z razglednim stolpom; utrdbe iz časov avstrijsko-beneških bojev in obnovljena kmečka hiša v Šmartnem; grad Vipolže; grad Dobrovo). Degustacija vrhunskih briških vin bo v Vinoteki gradu Dobrovo, martinovo kosilo pri Zvonki v izjemno prijetnem Gostišču Turn. Večerni del bo potekal v Medani. Izletniška relacija: JESENICE - Žirovnica - Lesce -Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode. Cena izleta znaša 7.100 SIT na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.300 SIT. Ljudski običaj VAHTANJE bo v Dornberku v Vipavski dolini v soboto, 3. novembra. Z njim obujajo staro tradicijo praznovanja ob zaključku trgatve in vahtanje vključujemo v GLASOV Martinov IZLET. Degustacije vin bodo v treh dornberških vinskih kleteh: Pri profesorjevih (družina Paulica), Pri Vrhouščevih (družina Rijavcc) in Pri Bercctovih (družina Berce). V vsaki kleti imajo niz. pravih primorskih posebnosti. Degustacijam bo sledila 'večerja kot v starih časih' na Bercetovi domačiji, po večerji bo nastopil Dornberški fantovski zbor, Vipavska folklorna skupina in operni pevec Marko Kobal z opernimi arijami, v katerih je opevano vino. V zadnjem dejanju Vin-dorjevega vahtanja bo glavno vlogo imela harmonika. Izletniška relacija bo JESENICE - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka. Cena: 6.900 SIT, za naročnice in naročnike samo 5.400 SIT. 'Martinovanje pred Martinom' bo v Ljutomeru že naslednjo soboto, 27. oktobra. Relacija GLASOVEGA IZLETA bo tokrat prvič: BOHINJSKA BISTRICA - Bled - Radovljica Kranj - Škof ja Loka - Smlednik - Vodice - Mengeš. Gostitelj 'Glasovk in Glasovcev' bo podjetje Ljutomerčan, d.d., ki bo pripravilo degustaci-jo šestih vrhunskih vin in pokušino najboljših domačih mesnin. Tudi ogled muzeja v ljutomerski mestni hiši ter domača večerja na turistični kmetiji Jurcš v Globokem sta v programu izleta, katerega cena je 6.500 SIT - za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.200 SIT! Turistično društvo VIGRED Metlika Vas ob zaključku letošnje trgatve že v soboto, 3. novembra, vabi na martinovanje po belokranjsko. V svetovno znani Metliški kleti bo degustacija vrhunskih belokranjskih vin, nekaj časa bo za nakupe izdelkov Beti in za obisk vasice Rosalnice. Martinova večerja z zabavnim večerom bo v metliškem hotelu Bela krajina. Cena: 7.100 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa le 5.400 SIT. Na ptujsko martinovanje vabljeni v soboto, 10. novembra, ko boste z Janezom Rozmanom obiskali tudi Terme Ptuj. Kdor bo želel, bo del dneva lahko užival v toplicah, organiziran bo obisk ptujske kleti in krst mošta v Hajdinah pred cerkvijo Sv. Martina, kjer bodo pogostitev pripravile članice Aktiva kmečkih žena iz vasi Dražcnci. V programu ptujskega martinovanja bodo razglasili pustnega princa, naj-pogumnejši bodo tekmovali s sodovi... Izletniška relacija: Radovljica -Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš, cena 7.200 SIT. Kot na vsakem GLASOVEM IZLETU, tudi za Martinovega velja posebna ugodnost za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa: samo 5.500 SIT. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. nih lovišč v Sloveniji. Kako veliko je, kakšna je številčnost divjadi? "Lovišče obsega okrog 51 tisoč hektarjev in sega od Stola do Logarske doline. V njem živijo skoraj vse v Sloveniji zastopane vrste divjadi - gamsi, srnjad, jelenjad... V Kokri se srečujemo še z risom, na solčavskem delu pa zadnje čase tudi z medvedom. Številčnost divjadi je dokaj dobra, popravila se je tudi pri gamsu, ki so ga garje pred leti Že precej razredčile. V dolini Kokre in Jelendolu je močna populacija jelenjadi, vendar pa bo v prihodnjih letih nujno zmanjšati njen stalež, saj zavod za gozdove ugotavlja, da je delež poškodovanega gozdnega mladja iz leta v leto večji, pa tudi nekateri kmetje iz doline Kokre se pritožujejo, da jim jelenjad požre vse, kar zraste. V zadnjem času je problem tudi z divjimi prašiči, stalež je prevelik in tudi škode so precejšnje, še zlasti na travni ruši in na koruzi za siliranje." Ali kmetje škodo prijavljajo? "Kmetje jo prijavijo, potem jo oceni revirni nadzornik. Če ni soglasja o višini odškodnine, imajo še vedno možnost, da jo uveljavljajo prek upravne enote. Kozorog vsako leto izplača za približno pol milijona tolarjev odškodnin, od tega jih 90 odstotkov odpade na škodo po divjih prašičih." Kmetje ugotavljajo, da je v gozdovih škoda po divjadi še celo večja kot na kmetijskih zemljiščih in poljščinah. Vas je kaj strah, da bi začeli uveljavljati odškodnino tudi za škodo v gozdu ? "Zaenkrat je še sreča, daje večina gozdov v državnih rokah oz. da vsi denacionalizacijski postopki še niso končani. Če se bodo pojavile tudi zahteve za poravnavo Lovski gost s tremi gamsi v dolini Kokre. ča razdrobili, danes pa ugotavljajo, da je načrtovanje in gospodarjenje z divjadjo možno le na velikih površinah." Kakšen lovski zakon zagovarjate? "Ostane naj tako kot je, z divjadjo je možno primerno gospodariti le na površini najmanj dva tisoč hektarjev. Ob tem ugotavljamo, da je kljub različnim predpisom pritisk na gozdni prostor in gorski svet čedalje večji. Obiskovalci zahajajo tudi na območja, kjer so bili še zadnji kotički miru za divjad. Na nekaterih rastiščih Velike planine, Zelenice, Stola in Košute zaščiteni veliki petelin že izginja. Kot kaže, ga ne bo iztrebila puška, ampak očitno človek Revirni nadzornik Janez Tišler (desno) in lovski gost z uplenjenim divjim prašičem. škode v gozdu, potem bo treba drastično zmanjšati stalež jelenjadi. Pri tem je tudi malo nestrpnosti in negotovosti, kaj bo prinesla nova lovska zakonodaja. Če bo prevladal interes večjih lastnikov gozdov, da bo vsak z več kot 115 hektarjev veliko posestjo lahko imel svoje lovišče, bo to za Slovenijo slabo, ogrožen pa bo tudi obstoj nekaterih vrst divjadi. Zaenkrat imamo dokaj dober lovski sistem, ki nam ga mnogi v Evropi zavidajo, še zlasti tisti, ki so loviš- sam. Za območja, kjer so rastišča velikega petelina, rukališča jelenjadi in stanišča gamsov, bi morali sprejeti stroge zaščitne ukrepe, hkrati pa organizirati službo, ki bi podobno kot v tujini skrbela za to, da bi obiskovalci gora hodili le po markiranih, označenih poteh. Pri nas hodijo tudi lovskih stezah, ki imajo drugačen namen in vodijo v predele, kjer je možno opazovati divjad, jo po potrebi tudi odstreliti. Če se, na primer, lovski nadzornik že v zgodnjih jutranjih Znaten napredek pri prevzemanju pravnega reda Ljubljana - Pododbor Slovenije in Evropske unije za kmetijstvo je prejšnji petek na zasedanju v Ljubljani obravnaval izvajanje evropskega sporazuma o kmetijstvu in slovenske priprave na vstop v unijo. Kot je po zasedanju povedal Jaime Garcia Lombardero, pogajalec Evropske komisije za Slovenijo, je naša država letos pri prevzemanju evropskega pravnega reda za kmetijstvo znatno napredovala. Sprejela je dva glavna zakona s področja veterine in fitosanitarnih zadev, morala pa bo zagotoviti še ustrezni veterinarski in fitosanitarni nadzor na slovensko hrvaški meji, ki bo po vstopu Slovenije v unijo postala tudi zunanja meja unije. Evropska komisija bo agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja predvidoma sredi letošnjega novembra podelila akre-ditacijo za koriščenje predpristopne pomoči unije iz programa Sapard, za izvajanje celotne skupne kmetijske politike unije pa ob izpolnitvi vseh zahtev bruseljske administracije prihodnje leto. • CZ. urah odpravi v Storžič, je lahko vesel, če med potjo ne sreča planinca, ki se že vrača z vrha gore." V zadnjih letih je bilo kar nekaj pobud, da bi lovske družine pridobile lovišče oz. ga vsaj razširile na območje Kozoroga. Kaj se dogaja s temi pobudami? "Kot mi je zagotovil državni sekretar, pristojen za lovstvo, naj bi postopki za zahtevane spremembe mirovali. Kakšna bo usoda teh pobud, bo veliko odvisno od novega lovskega zakona. Verjetno bo predvsem na bolj urbanih območjih Kozorog izgubil del lovišča, pričakujemo pa, da bo vendarle ohranil večino območja. Če bo odločitev drugačna, bo oteženo ali celo onemogočeno gospodarjenje z gamsi in uresničevanje dogovora o skupni gojitvi jelenjadi na gorenjski in avstrijski strani Karavank. Tu so bili v preteklosti doseženi nekateri uspehi, problem pa je v tem, ker sta si avstrijska in slovenska lovska zakonodaja precej različni." Pogosto je slišati, češ Kozorogu je lahko, ker denar za plače lovcev in za vse ostalo dobiva od države. Kako se financirate? "V Kozorogu je zaposlenih sedemnajst ljudi, od tega je petnajst poklicnih lovcev, ki spremljajo dogajanje v lovišču, vodijo goste na lov, pripravljajo krmo in krmijo divjad, izdelujejo lovske objekte... Samo jelenjadi vsako leto po-krmimo okrog dvesto ton krme, veliko jo damo tudi gamsom in nekaj malega še srnjadi. Letni prihodek je okrog 80 milijonov tolarjev. Država nam ne da nič. Lovni turizem zaenkrat še daje toliko dohodka, da se lahko sami preživljamo, vprašanje pa je, ali bo to možno tudi v prihodnosti. Iz nemških agencij je slišati alarmantne vesti, da zanimanje za lovni turizem močno upada." Ste to že občutili tudi v Kozorogu? "Letos se je že poznalo, predvsem pri zanimanju za lov na gamsa. Starejših gostov, ki so leta in leta prihajali na lov, je manj, mlajše očitno bolj zanima lov v Afriki in v vzhodnoevropskih državah, saj s tem odkrivajo tudi nova lovišča in nove dežele. Ko smo se pogovarjali s tujimi lovskimi gosti, smo ugotovili, da je razlog za manjši obisk tudi zapleten postopek pri prehodu čez državno mejo. Najprej se pojavljajo problemi pri vnosu orožja, nato še pri izvozu uplenjene divjadi oz. trofeje." Cene niso razlog? "Ne. Cene so že dvajset let realno enake in jih ne povečujemo. Za uplenitev gamsa je skupaj z vodenjem, lovno takso in vsemi drugi- mi stroški treba odšteti od l.OOO do 2.000 mark." Kdo prevladuje med gosti? "Največje Nemcev in Italijanov, hkrati z naraščanjem standarda v Sloveniji pa narašča tudi zanima-nje med domačimi gosti. Po lovsko gospodarskem načrtu, ki ga določi zavod za gozdove, moramo na leto upleniti 250 jelenjadi, 300 gamsov, 600 srnjadi, 100 muflonov ter 30 do 40 divjih prašičev. Od 40 do 50 odstotkov odstrela uresničimo v okviru lovnega turizma, približno sto divjadi na leto nam vzame cesta, ostalo pa predstavlja predvsem gojitveni odstrel." Je tudi kaj krivolova? "Nekaj ga je, vendar malo, vsako leta dva, trije primeri. Letos se je v revirju Gora v Preddvoru v zanko ujel mlad jelen, ki je potlej v največjih mukah poginil. Krivo-lov smo zaznali tudi na Jezerskem ter na območju Solčave in Logarske doline. Tam so pred dvema le' toma krivolovca celo zalotili na kraju dejanja, vendar do danes sodišče primera še ni razsodilo." Fazanerijo v Vasci ste ukinil1. Zakaj? "S sprejetjem predpisov in ukre' pov, ki so zaščitili goloba grivar-ja, kozico in velikega kljunača tef omejili odstrel poljskega zajca rfl jerebic, je zanimanje za lov na t* zana tako upadlo, da 30 tisoč *»* vali, kolikor smo jih na leto vzg0' jili, nismo mogli več prodati pa tudi tehnološko smo zaradi pre' majhnih vlaganj zaostali za s°* rodnimi objekti. Z vzgojo fazanov smo pred tremi leti prenehali, »e vedno pa jih vsako leto za potrebe naših stalnih gostov kupimo v ta-zaneriji v Beltincih, jih pri nas dO' končno vzredimo in spustimo v lovišče. Za obrat nekdanje fazane; rije se še z nekaterimi partner)' dogovarjamo, da bi uredili prede' lavo že konfekcioniranega diYJa' činskega mesa v konzerve, v kate' ri bi se lahko zaposlilo od 25 o 30 ljudi. Če pri pridobivanju dovoljenj in soglasij ne bo probie mov, bi proti koncu prihodnjeg3 že lahko začeli z obratovanjem- Kozorog razpolaga tudi s lovskimi objekti. Kakšno je 0' hovo stanje? . "Objekti so za podjetje vel* breme, saj mora vsako leto del d hodka nameniti za njihovo vzd zevanje. Medtem ko včasih lovS gostje niso želeli bivati v njih. J zadnje čase za to spet več zanirni nja, tako da smo letos 20 objekt0 že koristili samo za takšne p°W* ,be. Dogaja se, da pride gos t . Nemčije, en teden preživi v lov koči, opazuje divjad in se proti koncu dopusta odloči za rn rebitni odstrel." • C. Zapio*"1* fetek, 19. oktobra 2001 Hititi EVROPSKA UNIJA / danica.zavrl@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Prehodno obdobje za uveljavitev skupne zakonodaje glede liberalizacije trga delovne sile Slovenija ne bo ogrožala delovnih trgov članic EU Med državami članicami Evropske untfe bo vezalo načelo prostega pretoka delovne sile. Nekatere države članice pa za uveljavitev skupne zakonodaje na tem področju zahtevajo prehodno obdobje. Mag. David Brozina, svetovalec direktorja Službe vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, ki je pred kratkim za Gorenjski glas govoril o liberalizaciji trga delovne sile po sprejetju skupne evropske zakonodaje na tem področju, je o tem povedal. "Pri pogajanju za vstop v EU se mora posamezna država kandidatka prilagoditi evropski zakonodaji. Kjer kandidatka vidi, da tega ne bo uspela do vstopa v EU, Prosi za prehodno obdobje, to pa z dobrim razlogom. Denimo da bi za državo takojšnja uveljavitev zakonodaje pomenila veliko ekonomsko breme, ker na določenih področjih ni dovolj razvita. Pri vsaki širitvi je država, ki je vstopala v EU, ščitila svoj nacionalni interes na ta način. Popolne odložitve kajpada ni, vso evropsko zakonodajo je treba izvajati. EU je samo na tem področju do sedaj rekla, da misli, da ne bo sposobna izvajati zakonodaje glede liberali zacije delovnih trgov, saj se boji, da bi prevelik naval s strani novih držav članic lahko ogrozil stabilnost delovnega trga. To sta zagovarjali zlasti Avstrija in Nemčija, ker sta pri tem najbolj izpostavljeni. Zahtevali sta prehodno obdobje, v katerem bi lahko z nacionalnimi ukrepi kontrolirali fluktuacijo delovne sile v omenjeni smeri. Bojijo se navala delovne sile s Poljske, ki je denimo pripravljena delati za nižje plače kot pa nemški delavci. Bojijo se odpuščanja nemških delavcev, spuščanja standarda in podobno. Zaradi različnih interesov (na Nizozemskem ali Švedskem je pomanjkanje delovne sile, v Nemčiji in Avstriji pa je naval tuje delovne sile velik) so se države članice več mesecev pogajale in nato sprejele skupno stališče do tega vprašanja. Skupno stališče pravi, da je prehodno obdobje fleksibilno. Če se bo na podlagi izkušenj po dveh letih prehodnega obdobja ugotovilo, da posamezna država članica res ne more ogroziti delovnega trga po dveletnih izkušnjah, se bo lahko zanjo že po dveh letih to prehodno obdobje ukinilo. Poročilo o tem, kako potekajo migracije, bo pripravila komisija, države članice pa morajo povedati svoje stališče. Če bo pritisk močan, se bo lahko prehodno obdobje podaljšalo do petega leta, ko naj bi ga ukinili. V skrajnem primeru se pa lahko podaljša do konca sedmega leta, ko se prehodno obdobje v vsakem primeru dokončno izteče," pravi Brozina. Slovenija je ves čas pogajanj zagovarjala stališče, da glede na svojo velikost in ekonomski razvoj ni mogoče, da bi ogrožala ekonomski razvoj oziroma delovne trge držav članic. Vendar pa je skupno stališče EU enako za vse države, razen za Ciper in Malto in primer popuščanja eni bi pomenilo precedens za zahteve druge. Od junija, ko je bilo sprejeto skupno stališče, vse države članice dosledno zagovarjajo solidarnost in se držijo dogovora o skup- nem stališču. V času veljave prehodnega obdobja pa so mogoči bilateralni pogovori z državami članicami. Države kandidatke tako testirajo odprtost posameznih držav. Nekatere so izjavile, da so odprte za tujo delovno silo (Švedska, Danska, Nizozemska, Irska), druge so menile, da popolne liberalizacije še ne bodo dopustile, pač pa uvedle kvotne sisteme. Tretja in najverjetnejša možnost pa je, da ob podpisu pristopne pogodbe vse države članice podpiše skupno deklaracijo, v kateri se zaveže k postopni liberalizaciji delovnega trga. • D. Z. Žlebir Evropska unija iz prve roke Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo prehaja v zaključno fazo. Po pogajalskem načrtu, sprejetem na zasedanju evropskega sveta v Niči, se bodo pogajanja končala prihodnje leto, na dnevni red zasedanj pogajalcev pa prihajajo najzahtevnejša poglavja evropske zakonodaje. Prebivalce Škofje Loke in druge, ki jih zanimajo ta vprašanja, bodo o njih iz prve roke obvestili na javni razpravi v evropski uniji in vključevanju Slovenije v EU, ki jo pripravljajo Delegacija evropske komisije v Sloveniji, Ožja pogajalska skupina za vstop Slovenije v EU in občina Škotja Loka. Javna razprava bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri, v veliki sejni dvorani Upravne enote Škofja Loka. Na vprašanja, povezana z Evropsko unijo in vključevanjem Slovenijo vanjo, bosta v neformalnem vzdušju odgovarjala vodja Ožje pogajalske skupine RS dr. Janez Potočnik in vodja Delegacije evropske komisije v Sloveniji, veleposlanik Eric van der Linden. Za širitev 43 odstotkov državljanov EU Izvajanje javnomnenjskih raziskav Eurobarometer seje začelo že leta 1973, od tedaj pa dva do petkrat letno anketirajo približno tisoč ljudi v vsaki državi članici Evropske unije. Rezultati so objavljeni dvakrat letno, zadnje javnomnenjske raziskave pa kažejo, da 43 odstotkov državljanov EU podpira širitev unije. 35 odstotkov vprašanih temu nasprotuje, 23 odstotkov pa do širitve še nima izoblikovanega stališča. Med države članice, ki najbolj podpirajo širitev unije, sodijo Grčija (70 odstotkov), Irska (59), Španija (55), Portugalska (52), Italija (51) in Švedska (50), medtem ko je v drugh državah članicah ta podpora manj kot polovična. Najmanj navdušeni nad širitvijo so državljani Avstrije (za le 33 odstotkov vprašanih, proti kar 49), Nemčije, Francije in Velike Britanije (po 35 odstotkov za). 35 publikacij o vključevanju v EU Da bi bila slovenska javnost obveščena o procesu vključevanja v Evropsko unijo, da bi ga razumela in o njem tudi razpravljala, je Urad vlade za informiranje izdal že 35 različnih publikacij, ki govorijo o teh temah. Zadnja, ki je bila priložena tudi eni od številk Gorenjskega glasa, je brošura Slovenke in Slovenci v Evropski uniji, ki je izšla v 185.000 izvodih, razdelili pa sojo brezplačno v vseh slovenskih regijah. Še letos bo izšla tudi v obeh jezikih narodnih manjšin, tako da bodo z njeno vsebino seznanjeni tudi pripadniki italijanske in madžarske narodnosti. Vsi zainteresirani jo lahko naročijo na brezplačno telefonsko številko evrofon 080 2002, na naslov Evronabiralnik, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali na elektronski naslov evrofon gov.si, objavljena pa je tudi na spletni strani http://evropa.gov.si. 2a Evropo še 113 zakonov Slovenija je med državami kandidatkami za članstvo v Evropski uniji, najbolj razvita in tudi kar dobro pripravljena. Do konca leta 2002, ko namerava biti polno pripravljena na članstvo, pa mora za uskladitev z evropsko zakonodajo sprejeti še 113 zakonov. Te informacije je na nedavni predstavitvi v državnem zboru na temo Prihodnost EU Slovenija, dal minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Parlamentarni °dbor, ki je razpravljal o teh vprašanjih, je poudaril, da se je treba še naprej držati zastavljene strategije, po kateri naj bi se pogajanja z na to Pripravljenimi kandidatkami končala v letu 2002, v letu 2004 pa bi kot Polnopravne članice že sodelovale na volitvah evropskih poslancev. £uro info centri spodbujajo e- poslovanje Euro info centri v 18 evropskih državah, tudi v Sloveniji, so nedavno 2aČeli široko akcijo za spodbujanje elektronskega poslovanja v majh-n'h in srednje velikih podjetjih. Namen je omenjenim podjetjem z do-V°U informacijami in s praktičnimi nasveti pomagati pri prehodu na ?iektronsko poslovanje. Akcija je del širših prizadevanj Evropske uni-Je za spodbujanje e- poslovanja, konkretneje na pobudo Digitaliziraj-I*10, se, s katero Evropska komisija pomaga srednjim in majhnim podijem pri uvajanju interneta v njihovo delovanje ter pri prehodu na e'ektronsko poslovanje. Akcijo izvaja 282 Euro info centrov, ki so ena °d mrež Evropske komisije za podporo podjetjem. Med 18 državami, j Jer poteka akcija, je 14 držav članic EU, razen njih pa še Norveška, 'slandija, Poljska in Slovenija. Menedžerji zagovorniki širitve Evropske unije vodilni menedžerji iz srednje-evropskih držav močno podpirajo vstopanje svojih držav v Evropsko UnjJo. Tako kažejo podatki iz julija izvedene raziskave, ki jo je med Menedžerji 650 vodilnih sred-Jjevropskih podjetij opravila služba za tržne raziskave pri Bank ^ustria Creditanstalt. Kar 83 odstotkov vodilnih ljudi v Sloveniji, na Poljskem, Češkem, Madžarom, Slovaškem, v Romuniji, °°lgariji in na Hrvaškem pričanje pozitivne učinke članstva v Še posebej optimistični (85 °dstotkov vprašanih) so v Slovenji, na Poljskem, Madžarskem in ^'ovaškem. 73 odstotkov mened-žerjev meni, da bo širitev ugodna ludi za unijo, le 10 odstotkov pa se jih boji, da bodo učinki negativni. Se najbolj negotovi so na Hrvaškem, kjer nimajo statusa države kandidatke. Tam se negativnih učinkov boji 34 odstotkov mened-žerjev. Raziskava tudi kaže, da so menedžerji bolj zavzeti za članstvo svojih držav v EU kot državljani. Podpora slednjih je okoli 58-odstotna, negativnih posledic se boji 22 odstotkov ljudi. Za ilustracijo: po septembrskem Polit-barometru bi v Sloveniji za vstop v EU glasovalo 52 odstotkov Slovencev. Najbolj goreči zagovorniki vstopa v EU pa so Bolgari, saj jih je o pozitivnih posledicah članstva prepričanih 96 odstotkov, i 91 odstotki jim sledi Slovaška in z 91 odstotki Romunija. Ključ do doma Do novega doma boste po najlažji poti prišli s kreditom za gradnjo In bivanje. Spoznajte prednosti dobrega bančnega servisa, ki vam ga nudi Die Karntner Sparkasse - naši svetovalci so vam na voljo na številki: 01 309 23 23. www.kaerntnersparkasse.si Tam, kjer ste vi. SPARKASSEŠ Banka brez vrst GORENJSKI GLAS • 24. STRAN NOVA EKONOMIJA / stefan.zargi@g-glas.si Petek, 19. oktobra 2001 Več interneta za nižjo ceno Pri SiOL-u zatrjujejo, da je od ponedeljka ADSL na voljo v vseh večjih slovenskih mestih in do konca letošnjega leta pričakujejo nad 5000 uporabnikov. Iz edinega slovenskega ponudnika ADSL dostopa do interneta -družbe SiOL so sporočili, da so s ponedeljkom, 15. oktobra, začeli pospešeno tržiti tovrstni dostop do svetovnega spleta, saj izgradnja omrežja, ki je v pristojnosti Telekoma, intenzivno poteka po vsej Sloveniji. Vsak mesec se po podatkih SiOL-a poveča število naročnikov za polovico. Vrste čakajočih na širokopasovni dostop so velike po vsem svetu. O prednostih, ki jih prinaša ADSL priključek, smo na naši strani že pisali. Kar za desetkrat višje hitrosti prenosa podatkov, glede na običajno analogno povezavo (512 tisoč bitov na sekundo v smeri proti naročniku in 128 tisoč bitov na sekundo v smeri proti ponudniku), so za vse, ki veliko uporabljajo internet, zelo dobrodošla novost, saj traja prenos 1 Mb velike datoteke le J6 sekund, preko navadnega, sicer zmogljivega analognega modema pa smo nanjo čakali skoraj 5 minul. Za vse tiste, ki veliko uporabljajo tak način ko- municiranja in pridobivanja informacij, pa sta pomembni še dve prednosti: preko ADSL priključka so na internet lahko povezani 24 ur na dan, še pomembneje pa utegne biti, da je to tudi cenejši način. Glede na navadni analogni priključek je sicer telefonska naročnina za ISDN priključek (taje pri nas pogoj za ADSL povezavo) višja (med 3 in 4 tisoč tolarjev), višja je tudi naročnina pri inter-netnem ponudniku (8.000 tolarjev za fizične osebe in 12.600 tolarjev za pravne osebe), vendar se čas priklopa na internet in telefonski impulzi za to povezavo nato ne obračunavajo. Pomembno je tudi, da stalna zveza računalnika ne ovira možnosti običajnega telefoniranja ali pošiljanja faksimilnih sporočil, saj se za ADSL povezavo odpre posebni tretji kanal, ki ne vpliva na ostali (najmanj) dve telefonski liniji. Stalni in zelo hitri priključek na internet bo zelo pomemben pri delu in učenju na daljavo, omogočal pa bo tudi vrsto novih multimedijskih storitev: video na zahtevo, interaktivno televizijo, on-line konference, računalniške igre, internetni radio, itd.. ADSL pristop je bil v Sloveniji prvič predstavljen leta 1999 na sejmu Sodobna elektronika, v letu 2000 pa so ga že v Sloveniji začeli preizkušati. Prvi priključki so bili ponujeni letos meseca marca in po nekaterih dilemah, s katero Kako deluje ADSL tehnologija INFOS '01 v znamenju prstnega odtisa telefon telefon Omrežje Telekoma Slovenije "sag? ISDN NT opremo nadgraditi telefonske centrale, se prav ta teden začenja akcija širšega trženja. Kot smo že povedali, spada ADSL v družino širokopasovnih povezav xDSL, ki se šele uveljavlja po vsem svetu in podobno kot pri nas so tudi v najrazvitejših državah za DSL priključke dolge vrste čakajočih. Švedska, kjer je največ uporabnikov interneta (4,3 milijona), je vložila v razvoj 1,8 milijarde evrov, na ADSL priključek pa interesenti čakajo 6 mesecev. V Nemčiji ima Deutsche Telekom več kot obstoječi bakreni pai telefonsku vtičnica I zunanja pol milijona prošenj, do konca leta pa bodo priključili 2 milijona gospodinjstev. Španija, ki zelo zaostaja, je vložila v razvoj omrežja 3 milijarde evrov, v milijarde funtov gredo investicije v Veliki Britaniji, močno tudi- zaostajajo s 7 odstotki v Franciji in celo v ZDA (6 odstotkov). Največ na svetu, kar 38 odstotkov DSL povezav, pa imajo v Južni Koreji. Po rezultatih študije EU je 79 odstotkov dostopov do interneta z analognimi modemi, 14 odstotkov preko ISDN, 4 odstotki preko kabelskih povezav S ADSL I ADSL j. ADSL l ADSL l ADSL telefonska centrala in le 2 odstotka je ADSL priključkov. Cena stalnega priključka na internet se v Zahodni Evropi giblje med 50 in 64 evri na mesec. Razvoj širokopasovnih povezav prinaša na področje medijev - tako internetnih, kot ostalih elektronskih, pravo revolucijo, saj se izredno hitro razvijajo nove programske rešitve, nove vrste ponudbe, kupujejo se cele radijske in TV hiše. Tudi za lastno izkušnjo - v Gorenjskem glasu imamo ADSL povezavo dva meseca, lahko rečemo, da je pozitivna. • Š. Žargi V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo s slavnostno otvoritvijo v ponedeljek začel osrednji pregled stanja in razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije, letos že enajsti sejem INFOS. Pod sloganom: "Dotakni se prihodnosti" so si prireditelji za podobo izbrali digitalizirani prstni odtis, poleg treh običajnih ciljnih skupin: širša splošna, poslovna in strokovna javnost ter zaposleni v šolstvu, dijaki in študentje, pa je letos posebna pozornost namenjena tudi mednarodni javnosti. Ker je Cankarjev dom že zdavnaj pretesen, so tudi letos postavili predenj tudi začasne prostore, sejem pa bo tokrat, predvsem s predavanji, gostoval v sosednji stolpnici TR 3 in Hotelu Slon. Tradicionalno ima 3 dele: razstavni s 158 razstavljavci; seminar, razdeljen v sedem linij s skupno več kot 300 strokovnimi predavanji; 120 dogodkov za vse obiskovalce, med njimi 5 okroglih miz. Na INFOS, ki se je leta 1983 razvil iz računalniške delavnice, se vrača Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, predstavljena bo doslej dosežena informatizacija šolskih predmetov, projekt e-šola in računalniška učilnica prihodnosti (Apple). Na sejem se vrača tudi svetovanje glede nakupa strojne in programske računalniške opreme, društvo Logus pa bo predstavilo poslovenjeni operacijski sistem Linux. Veliko pozornosti bo (v četrtek) seveda posvečeno predstavitvi novih Microsoftovih Oken (Windows XP), mladi se bodo lahko pozabavali z najnovejšimi igricami (v Game Zone) ali si ogledali spletne vsebine preko IntRonct stičišča. Po\eg delavnice o računalniških umetnostih Generative Art bo na letošnji prireditvi poseben poudarek na informatiki v zdravstvu in tiskarstvu, tradicionalno in zelo obiskano pa se bo mogoče slikati in na stojnici Ministrstva za notranje zadeve vložiti tudi prijavo za potni list. Cena vstopnic bo 1.500 tolarjev, oz. za dijake, študente, upokojence in invalide 800 tolarjev. -S. Ž. INFOS'Ol Ericsson širi ponudbo Eden največjih proizvajalcev mobilnih telefonov v svetu širi ponudbo svojih modelov. Kot so nam sporočili iz slovenske podružnice, so bili samo v preteklem mesecu trgu ponujeni trije novi tipi mobilnih telefonov: T 65 -zmogljiv GPRS telefon z WAP-om, ki deluje v omrežjih 900/1800, omogoča - EMS razširjene možnosti pošiljanja kratkih sporočil (slike, animacije, zvok melodije), mobilni klepet - najnovejšo storitev mobilne telefonije (6-vrstični ekran) z dodatno opremo pa tudi digitalno snemanje Rodilo Beiui Krmni 9B.3MH* glasbene želje 04 231 60 60 SMS box marketing 031 383 383 041 713 972 slik; T 66 - najmanjši mobilni telefon doslej (antena vgrajena) za omrežja 900/1800/1900, z zmogljivo baterijo, EMS, mobilni klepet, WAP, varnostni sistem WTSL pa omogoča tudi varne poslovne transakcije; R 600 -GPRS, VVAP, EMS, mobilni klepet (5 vrstic), koledar, opomnik, igrice - vse za zmerno ceno. Našteti trije novi modeli bodo dostopni že do konca letošnjega leta. Poleg omenjenih novih telefonov je izredno zanimiva tudi nova izdaja brezžične naprave za prostoročno telefoniranje Bluetooth Headset HBH - 15 nove privlačne oblike z novo baterijo, ki znatno podaljšuje čas pripravljenosti (110 ur) in pogovora (5 ur). Tako ostaja Ericsson med prvimi in vodilnimi proizvajalci novega načina povezovanja mobilnih telefonov z ostalimi napravami. Dodajmo še vest, da je s 1. oktobrom začelo delovati podjetje Sony Ericsson, za katerega napovedujejo, da naj bi v petih letih postalo vodilno na področju mobilnih multimedijskih komunikacij. Sedež podjetja s 3.500 zaposlenimi je v Londonu. • Š. Z. KRIM modna konfekcija PRODAJALNE: Visoko pri Kranju, Visoko 130, tel.: 04 25 19 662 Tržič, Deteljica 10, tel.: 04 59 71670 LJubljana, Železna C. 12, tel.: 0123 49 680 Domžale, Karantanska 2, tel.: 0172 95 720 Nova jesensko zimska kolekcija modnih ženskih oblačil' UGODEN NAKUP GOTOVINSKI POPpi PRODAJA NA ČER 30 let elektronske pošte Letos mineva 30 let, odkar je Ray Tomlinson, vodja inženirjev v podjetju BBN Technologies, danes ga imenujejo tudi "oče elektronske pošte", poslal prvo elektronsko sporočilo. Tomlinson sicer odgovarja, da zamisel sploh ni bila njegova, je pa občutno izboljšal program v ta namen. Ustvaril je posebno kodo za oddaljene poštne predale in si tudi domislil znak Z. Kot je znano, je zametke današnjega svetovnega spleta razvilo ameriško obrambno ministrstvo, sredi osemdesetih let so elektronsko pošto začeli uporabljati računalniški navdušenci in študentje, največji razmah pa so pomenili spletni brskalniki, razviti sredi 90. let. Od tedaj je svetovni splet nekaj vsakdanjega, elektronska pošta pa nepogrešljivi del poslovnega in družabnega življenja. Zavarovanje tudi po internetu Iz Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z. Ljubljana so sporočili, daje od 9. oktobra mogoče naročiti sklenitev prostovoljnega zdravstvenga zavarovanja tudi preko interneta. Na naslovu: http://www.vzajemna.si lahko zainteresirani najdejo vprašalnik, ki ga izpolnijo in v roku treh delovnih dni bodo na dom prejeli ponudbo, ki jo podpisano vrnejo in s tem naročijo zavarovalno polico. Kot je znano, je prostovoljno zavarovanje priporočljivo za kritje razlike v ceni zdravstvenih storitev, saj obvezno zavarovanje krije le določen del, ta razlika pa je lahko tudi zelo visoka. PIRŠ na novem naslovu Iz založbe Slovenska knjiga so sporočili, da so PIRŠ - Poslovni imenik Slovenije prestavili na nov spletni naslov: www.PIRS.si. Osvežili so osnovne podatke o podjetjih, njihovih poslovnih enotah, samostojnih podjetnikih in obrtnikih, institucijah in društvih, nov iskalni kriterij pa je postala tudi davčna številka. Preko interneta je mogoče sporočiti tudi spremembe podatkov, dodali so naslove tujih imenikov, borz, sejmov, bank in virov informacij. Prenovljene strani se ponujajo v novi grafični podobi z mesečnim osveževanjem in četrtletno nadgradnjo pa skrbijo, da ostajajo aktulani. PIRŠ je na svetovnem spletu od leta 1996 in njegova uporaba je brezplačna. Koliko stane GPRS Na naši strani smo pred enim tednom razložili, da pomeni GPRS v mobilni telefoniji možnost hitrega (paketnega) prenosa podatkov, za kar je potrebno seveda imeti mobilni telefon, ki podpira takšen prenos, ter biti vključen v omrežje operaterja, ki omogoča takšno storitev. V Sloveniji to omogočata tako Mobitel kot tudi Si.mobil, s tem da sta ubrala različne načine zaračunavanja. Pri Mobitelu je mogoče storitev uporabljati brez posebne priključnine in naročnine, prenos 1 kb pa stane 1,5 tolarja. Pri Si.mobilu je potrebno plačali 3.000 tolarjev priključnine, 3.000 tolarjev je tudi naročnina na GPRS, cena prenosa pa je 1 tolar za 1 kb. V naročnino je vključen prenos 2Mb podatkov. In kaj se bolj izplača? Preprost izračun pokaže, da je prenos do 2,5 Mb podatkov cenejši pri Mobitelu, nad to količino pa cenejši pri Si.mobilu. MESARIJA Struževo 7 4000 Kranj tel.: 04 20 25 720 UGODNA PONUDBA SVEŽEGA DOMAČEGA MESA IN IZDELKOV IZ LASTNE PREDELAVE narejenih na klasičen domač način z naravnim soljenjem "AKCIJA" SVINJSKA POLOVICA, DOMAČE POLSUHE KLOBASE za kuhanje, DOMAČA ZASEKA in OCVIRKI, KMEČKA SALAMA 2.300 SIT/kg medifrado Objavlja naslednje prosto delovno mesto na Jesenicah: PRODAJALEC - PRINTERIST V TRGOVINI S FOTOMATERIALOM Pogoji: IV. ali V. stpnja izobrazbe - kumunilcativnost, urejenost, ambicioznost in organizacijske sposobnosti - poznavanje trgovske dejavnosti in sposobnosti dela z ljudmi - poskusno delo Vaše pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: , MEDITRADE d.o.o., Vodovodna 100, 1000 UUBUANA V izboru bomo upoštevali tudi kandidate brez izkušenj v fotografski branži, pač pa morajo kandidati biti motivirani in imeti izkušnje pri delu v maloprodaji. Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta pod sledečimi pogoji: Delovno mesto PRODAJALCA za polni delovni čas (delo se opravlja v izmenah) in delovno mesto PRODAJALCA za polovični delovni čas (delo se opravlja popoldne) Pogoji: - srednješolska izobrazba oz. triletna šola trgovske, komercialne ali ustrezne tehnične smeri - zaželene delovne izkušnje na trgovskem področju - poznavanje osnov za delo z računalnikom Začetek delovnega razmerja je takoj. Pisne prijave z obveznim pripisom telefonske štivilke pošljite na naslov: SINT - sodobni interieri, d.o.o., Kidričeva 16a, 4220 Škofja Loka. f?tek. 19. oktobra 2001 RAZVEDRILO / darinka.sedej@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN GLOSA Terorizem ne stanuje tukaj Deset malih, drobnih in za tisočletje zanemarljivih let smo Slovenci zaužili košček demokracije. Zdaj je tega nepreklicno konec, kajti demokracija je povsod po zahodnem svetu umrla tisti hip, ko so teroristi prvič napadli Ameriko. Zdaj jo - ranljivo kot nikoli doslej - teroristi napadajo z bioterorističnim orožjem, z vsemi kanoni sejejo paniko, ki preti z vsakim poštnim pismom, ki ga najdeš v nabiralniku. Zahodna demokracija umira, avtokratski režim čaka izza vogala in že steguje svoje kremplje. Omejitve, kazni, nadzori - narod na vajeti, da država vsaj za silo funkcionira. Koje že kazalo, da bomo v naslednjem desetletju našo politiko pa vendarle gledali nekoliko od daleč in z razumljivo distanco, se ti Pa še pred vstopom v Evropsko unijo - ko bomo tako ali tako postali podružnica tistega Političnega Hollywooda, kot pravijo Bruslju sami domačini - zgodi terorizem. In demo- aHBHHHNHMHHHHKT [horoskop TANJA in MARICA - 090 43 77 i j _ kracije je konec tudi za domačo pečjo. Svet je globalna vas, zato je neumno misliti, da bomo pa zdaj mi, ki smo majhni in za Bin Ladna popolnoma nezanimivi, neka svetla izjema. In da bomo furali demokracijo kar naprej, tja v svetle daljave in višave. Tisti slavni slogan o demokraciji, češ ne strinjam se z vami, vendar bom do konca branil vašo pravico, da drugače mislite, se sesu-va v prah in zgodovino. Zdaj bo res vladala pravica močnejšega, zdaj se bo pod grožnjo terorizma uveljavila avtokracija - nič nimate pravice drugače misliti, kajti zunaj je sovražnik, ki nas ogroža, zato ste pod nadzorom dejanj in besed, zato utihnite. Terorizem nima doma - zato je povsod. Tudi za prvim vaškim plotom v Spodnjem grabnu, če hočete. 1 Zato se mi je minule dni kar milo storilo, kako se je naša politična vrhuška z vsemi štirimi branila, da bi stopila pred narod in rekla: "Ljubčki, začelo se je. Začelo se je v svetu, v katerem živimo. Res je, da smo svetlobne milje daleč od oči in srca Osama Bin Ladna, vendar previdnost nikoli ni odveč. Nikdar ne veš, kdaj se nekdo po čisti pomoti spomni Slovenije in ji zaseje strah. A brez panike mi smo z našo nacionalno varnostjo stoprocent-no pripravljeni." JODLGATOR Ne. To pa ne. Na vse kriplje podcenjujejo nevarnost in smešijo vrhovno sodišče, ki je prejelo sumljivo pošiljko, češ saj še to ne vedo, na katerem seminarju v Dubaiu so se pasli in tam naročili publikacijo, ki je prispela v sumljivem pismu. Le špekuliraš lahko, zakaj to počnejo. Ali so prvič dobili nasvet kakšnega modrega psihologa, da je v javnosti bolje molčati kot grob in se delati, da terorizma sploh ni in ga na teh tleh tudi nikoli ne bo ali pa pod drugič naša nacionalna varnost ni stoprocentno pripravljena. Če bi rekli: nabavite si zaščitne maske in evo vam navodil, katere pošte ne odpirati, bi narod zagrabila panika ali kaj? Ne bi. Kajti panike ni v slovenskem nacionalnem značaju. Najbrž bo bolj držalo, da ta država sploh nima zaščitnih mask za narod in še naročiti jih ne morejo, saj čakaš nanje mesec dni. Zdaj še pri Bayernu antibiotikov in drugih zdravil ne moreš naročiti, ker je iz ZDA in drugih držav toliko naročil... Kajpak - v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici, od koder prihaja neznansko povpraševanje v imenu nacionalne varnosti, so doma sami živi pani-čarji, mi pa smo itak nebeška oaza miru in nedotakljivosti. • D. Sedej AGENCIJA B.P. t* 1$ ALEMARS s.p.,156 SIT/min OVEN (21.3.-21.4.) Vašim problemom ste se odločili narediti konec. Končno, saj je bil že zadnji čas. Na čustvenem področju se vam odpira trajna zveza. Zaupajte vase in tvegajte. Le tisti, ki je pripravljen žrtvovati vse, je lahko zmagovalec. BIK (22.4.-20.5.) Nekaj lepega se dogaja v vaši bližini, le roko morate stegniti in zagrabiti srečo. Poroka! Za poročene pa ponovno zbliževanje in rast ljubezni. Presenečeni boste ob nekem sporočilu, ki prihaja z daljše poti. DVOJČKA (21.5.- 21.6.) Včasih se je potrebno sprijazniti z realnim stanjem. Ne pa, da drezate v osje gnezdo. Prepreke, ki so se vam postavile ha življenjski poti, se vam bodo rešile same od sebe. Kakor ima vsaka težava svoj smisel, tako ima vsaka rešitev svoj čas. RAK (22.6.- 22.7.) Vabljeni boste na večjo zabavo. Čeprav se vam ne bo nič kaj ljubilo, vabila ne boste mogli odkloniti. Pred vami so svetli dnevi, tako da jih čimbolj izkoristite. Ljubljena oseba vam bo začela vračati ljubezen, po kateri hrepenite. LEV (23.7. - 23.8.) V času, ki prihaja, bo vaša kreativnost prišla do izraza. Pri tem je mišljena dejavnost tako na delovnem področju, kot tudi v ljubezni. Pazite, da vaš zanos ne zamegli čuta za pravo mero. Nad vami je oblak ljubezni. DEVICA (24.8. - 23.9.) Ob koncu tedna se boste zabavali v prijetni družbi. Ne zanašajte se na druge. Zaupajte vase in na koncu bo vse dobro. Uspeh bo trajen. Premislite o prijatelju, če je res to, za kar se izdaja. Spremembe! TEHTNICA (24.9.-23.10.) V sebi skrivate veliko moči, ki se je ne zavedate. Večkrat bi lahko upoštevali svojo intuicijo. V vaše življenje vstopa sorodna duša, ki vam lahko postane več kot samo prijatelj. Zadnje dni ste bili preveč slabe volje, ki se sedaj končuje. ŠKORPIJON (24.10. - 22. 11.) Naredili si boste krog somišljenikov in z njimi delili veselje, ki je pred vami. Novi začetki, nova spoznanja in izkušnje vas bodo osvobodili in prerodili. Odvrgli boste bremena iz preteklosti in lažje zadihali. STRELEC (23.11.- 21.12.) Srečo imate, da dobro poznate ljudi in pravilno ocenjujete njihove reakcije. V obdobju, ki prihaja, vam bo to prišlo zelo prav. Poslovno boste naredili daljnosežne velike korake. Pri tem je strah povsem odveč. KOZOROG (22.12.-20.1.) Pazite na izražanje svojih čustev. Ste prenapeti, zato vaše izjave ne bodo nikogar očarale, temveč prej nasprotno. O svoji bolečini morate govoriti, ne pa, da jo skrivate v podzavest. Veseli boste snidenja z ljudmi, ki jih niste videli dalj časa. VODNAR (21.1.-19.2.) Če hočete imeti uspešno ljubezensko zvezo, se boste morali v kratkem odločiti za iskren pogovor. Nekdo na ta pogovor že dlje časa čaka, zato le pohitite. Upoštevajte nasvet prijatelja. Pomoč bo dobrodošla. RIBI (20.2.-20.3.) Ko boste začeli korenito spreminjati svoje navade in razvade, ne bo nobene ovire več. Našli boste človeka, ki vas bo osrečil. Nove poti, po katerih boste krenili, so nujna stvar v vašem življenju. Predavanje v Rovu . Železniki - V Mladinskem kulturnem centru Rov v Železnikih bo Jutri, v soboto,,20. oktobra, ob 19. uri potopisno predavanje z diapo-^tivi. Po delu povojnega Balkana (Srbiji ter Bosni in Hercegovini) se ■J6s Prijateljema potepal Tadej Mohorič. V MKC Rov so med drugim Postali srečni lastniki 16 mm filmskega projektorja češke znamke, ki n° ga rešili pred vojaško macolo in kontejnerjem. Vse, ki imate filme a '6 mm traku in vam avtorske pravice ne predstavljajo ovire za javno Predvajanje, da se javite. • I.K. V ponedeljek (kokr) nova Helena B. Nevarno prihaja čas za nove plošče, v zadnjem času smo bili tako priča številnim letošnjim novostim. Jasno, da je na vrsti spet tudi Helena Blagne, saj pridno vsako leto izda vsaj en nov album. Leonard Cohen je pač glasbenik iz drugega štosa, plošče izdaja nekoliko manj pogosto, a so po večini to zares odlični albumi. Potem ko seje nekaj časa predajal meni-škemu življenju (nekaj let je bil v budističnem samostanu v Kaliforniji), se ta kanadska legenda spet pojavlja z novo ploščo, ki jo je naslovil kar TEn Nevv Songs. Kratko in jedrnato. Ja, imate prav iz Kanade prihaja. Tokratni izžrebanec pa je izžrebanka: Brigita Bi-derman. Tovarniška 14, 4248 Lesce Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po obljubljeno nagrado. Top 5 L Ceca - Decenija 2. Colonia - Miljun milja... 3. Kylie Minogue - Fever 4. Siddharta - Nord 5. O.S.T. - 8 mm Novosti TUJE: Faith Hill - There You'll be (best of), Ana Gabriel - Huelo a Solcdad, Laura Pausini - best of + 2 novi pesmi, Lamb - What So-und, The Cranberries - Wake Up And Smeli The Coffe, India Arie - Acoustic Soul, Afroman - The Good Time, Ja Rule - Pain Is Love, Snoop Dogg - Bones (filmska), Marc Ribot - Saints, Mike Stern - Voices, Ozzy Osbourne -Down To Earth, Kenny Rogers -Ali The Hits & Ali Nevv Love Songs, Bob Marley - One Love/Very Best Of (omejena iz- daja - dvojni cd - 2 še neobjavljeni pesmi), Andrea Bocelli - Cieli di Toscana; SLO: Darja Švajger -Plamen, Jodlar Alojz s prijatelji -... igra za vas, Slovenski muzi-kantje - 35 let, Helena Blagne -Nihče ne ljubi (izid ponedeljek -22.10.);EX YU: Duško Kulis -Super Megamix, Gibonni - Mirakul, FILMSKA GLASBA: Inti macy (Intimnost) - Nov film Pa-trice Chereauja, Fast and the Furi-ous (Hitri in drzni); OTROŠKI PROGRAM: Snaguljčica - VHS in DVD; KOMPILACIJE : Crash - The Best in Nu Ročk (OPM, Sugar Ray, Staind, Linkin Park, Wheatus, Gorillaz...); Koncerti inu vstopnice 20.10. - Colonia, Gorenjski sejem (1600 sitov), 30.10. - Stavros, Mambo Kings, Nova Šp. Dvorana Komenda (1500 sitov), 3.11. - De-peche mode, Dom Sportova Zagreb (7800 - organiziran tudi prevoz), 10.12. - HIM, Dom sportova Zagreb (4500 sitov). Abonmajske vstopnice za ciklus koncertov Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj (3500 sitov). In she nagradno vprašanje 466: A veste, katera slovenska pevka (tudi na Evroviziji nas je že zastopala) se je pred časom poročila na gorenjsko, natančneje v žirovski konec. Sicer po rodu Mariborčanka ima tudi novo ploščo... Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 24. oktobra, na naslov Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", Zoisova 1, 4000 Kranj. Čav! Še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator @ siol.net Peter Lovšin: Izlet Ko poslušam komad Dobri profesor, se mi zdi, da sem zadevo že nekje slišal. Če ni to prav Lovšinov komad Najbolj š je bit zadet...! Ah, pustimo to, tisti, ki smo Perota poslušali še v dobrih starih punk časih, smo tako ali tako do njegove nove produkcije ponavadi nekoliko zadržani. A vseeno, nova plošča naslovljena Izlet je prav to, en tak delovni izlet. Lovšin se je z Bekčičem (odličnim kitaristom iz zgoraj omenjenih časov)» in Jimijem Rasto na dopust (in snemanje) plošče podal kar na Jamajko, tam zbral glasbenike, fante s časa Marlevevih Waillersov in še druge rasta tipe, ki so sodelovali z UB 40 in Black Uhuru in posnel simpatičen album, sicer njegov peti samostojni po vrsti. To, daje plošča nastajala na Jamajki, se čuti v nekoliko bolj reggaejevskih aranžmajih in glasbeni izvedbi (prisotnost saksa in pozavne, značilen ritem tolkal), medtem ko so besedila Perotova klasika, povezana z njegovimi hedoni/.mi kakopak. Če bolj rokenrolovski komad Slaba vest sede tudi v tekstu, mu med easy Jamajka vižami lahko prilepimo brezčasni Pet šest osem. Življenje je lepo. Avtorska naveza Lovšin (besedila) in Bekčič (za nekaj komadov soavtor glasbe), soavtor besedila za komad hey je dr. Gregor Tome, je dobra, in muzika seveda tudi, čeprav smo jo tam zadaj prearanžirano mogoče že slišali. Aja, komad Hey, je najbrž dodan, a je prav fin. • Igor • "Moram malo potrenirati, če še obvladam 'kelo' in malto, ker bomo na Primskovem polagali temeljni kamen. Upam, da bo tokrat zadoščalo samo enkrat in se ne bo ponovila jeseniška zgodba iz leta 1994!" /Nevenka Dakič, članica uprave Poslovnega sistema Mercator, d.d.; Ludvik Leben, direktor Mercator Gorenjska, d.d., Škofja Loka; pri gradnji Mercator centra na Jesenicah se je, s kasnejšim stečajem kranjskega gradbenega giganta, neslavno končalo poslovno sodelovanje Mercatorja in bivšega Gradbinca; graditelj obeh največjih gorenjskih Mercator centrov, jeseniškega in kranjskega, je Gradiš, d.d., Jesenice/ • "Gospodje, na Bledu imamo spet odličen razlog za zdravico, saj je Grajsko kopališče zmagovalec v akciji SLOVENSKO NAJ KOPALIŠČE 2001 v kategoriji 'jezerska kopališča'!" /Blejski podžupan Jože Antonič, župan Boris Malej in predsednika krajevne skupnosti Gorje Alojz Poklukar; podelitev kristalnih globusov in priznanj najbolj priljubljenim slovenskim kopališčem bo naslednji četrtek, 25. oktobra, ob pol dveh v bistroju Grand hotela Toplice/ # "Franci, prisrčno Te vabim na Rudnik, kjer naslednjo sredo, 24. oktobra, ob šestih zvečer odpiramo Merkur DOM center. V sredo zvečer je povabljena poslovna javnost, uradna otvoritev bo v četrtek ob enajstih dopoldan." /Bine Kordež, predsednik uprave Merkur, d.d.; Franc Balanč, član uprave Sava, d.d.; poslovodja Merkurja DOM na Rudniku pri Ljubljani bo Dejan Vukotič z Golnika, doslej poslovodja Merkurjeve trgovine v BTC-ju; v Merkurjevem centru DOM na Rudniku bodo tudi trgovine Tomas sport, Tvojih pet minut, Natura shop, Ml Lesnina, Soča in M Šport/ 16/10 01 11:00 ©386 4 5841343 ACRONI KAD-iUJ*. SIMPLE by MiČ STYJJNG Žodovska 6 1 000 LJUBLJANA # Ljudski glas širi informacije, da vplivni Gorenjci, zlasti poslovneži in župani, uporabljajo vse več barv za lase. Kajpak za to plat skrbi za osebni izgled velja podobno kot za cesarjeva nova oblačila iz popularne Andersenove pravljice: vsi vedo, nihče pa noče nič reči o tem. A v Acroniju Jesenice v novi moški modni muhi očitno slutijo donosno tržno nišo in se, kot je razvidno s tele-faxa, poslanega iz Acronija v torek ob 11.00 uri, povezujejo z ugledno ljubljansko frizersko firmo MIČ STYLING. Za Miča so iz Acronija naročili objavo oglasa, ker uveljavljeni stilist odpira frizerska ateljeja v Kamniku in na Jesenicah. . „ ,. Digitalni tisk Media Art . . aoreniskaonline com o. ■• internet Studio GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 19. oktobra200l MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARTMA - PRIKOLICE Prodam AVTOPRIKOLICO z ogrodjem za cerado. g 204-67-74 16446 APARATI STROJI Prodam STROJ za sejanje peska, zemlje več debelin hkrati, lažje, hitreje. g 031/820-016_16M4 Prodam cisterno za gnojevko in samon-akladalke SIP 17 m3 - aluminijate stranice-hidravlični dvig. g 031 /766-842 16200 Ugodno prodam KOPALNIŠKO PEČ. g 204-67-47_16204 Prodam VILIČAR Indos diesel 2 t, I. 86. It 041/630-360 16211 Ugodno prodam Bosch VRTALKO, kotno BRUSILKO, BRUSILKO za les z dodatki, vse v kovčku. g 5891-029 16218 PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM T,TCfr kava n RAwit ■ ' J TA rN Lil.d I f)98y 23 40 440 in 23 40 441 DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI ELEKTROMOTOR Sever 5.5 KW, 1450 o/min, prodam. g 041/704-742 16221 ŠIVALNI STROJ Toyota ugodno prodam, g 5132-977 # 16285 PRODAM DOBRO OHRANJEN MANJŠI KOTEL ZA ŽGANJEKUHO. IT 25230-94, 031/827-094 _lesss Prodam PEČ Lokaterm 11 KW, primerno za ogrevanje večjih prostorov, g 041/519- 331 16355 Prodam električni RADIATOR skoraj nov. g 202-56-07 16358 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam, g 041/878-494 16359 Prodam DVOBRAZDNI PLUG za TRAKTOR IMT. g 041/761-159 16377 NAMIZNO ŽAGO za les, kotno brusilko, vodno tehtnico z laserjem, prodam. g 5963-268 16379 Tračno ŽAGO , mizarsko, premer koles 40 cm in hidravlično stiskalnico, ročno, primerna za avtomehanike, prodam. g 518-51-38, 041/720-359 16414 GARAŽE ODKUPUJEMO bukovo, javorjevo in smrekovo HLODOVINO ter celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podanrtu 6, g 041/680-925, 04/5306-555 15300 ODKUPUJEM vse starejše pohištvo (staro vsaj 70 let): omare, kredence, postelje, skrinje in drugo. g 041/745-535 15768 ODKUPUJEMO smrekovo HLODOVINO. Žaga Verea.d.o.o., Zg. Bela 35, Preddvor, g 2551-209, 041/665-360_15966 Kupim barvno TELEVIZIJO (večji ekran). g 512-24-18 16229 TAKOJ KUPIMO 4 m3 SUHIH MACES-NOVIH PLOHOV iz okolice Kranjske gore. g 01 /4234-510, od 8. do 16. ure 18237 BOBROVEC opeko, rabljeno, kupim. g 595-74-82, po 20. uri 16340 Kupim enofazni elektromtor OD 0,37-0,55 kw 1400 MIN. g 2571-145 16350 ODKUPUJEMO hlodovino oreh, hruško, češnjo, plačam takoj. g 01/362-74-86 Prodam GARAŽO na Planini pri toplarni. g 031/587-602 16335 GR. MATERIAL Po ugodni ceni prodam GRADBENO BARAKO 2x4 m. Možnost dostave. g 2025-475, 041/719-109_16075 Prodam HRASTOVE DESKE 50 mm, mizarske kval., suhe. g 049/360-922 Prodam 1,5 m3 GRAMOZA finega za beton, debeline do 0,6 mm. g 25-31-759 Podarim STREŠNO KRITINO novomeški Bramac. g 01/5055-654 15212 Prodam PARKET hrast, I. klasa, ugodno. g 040/361-393_ 16238 Poceni prodam rabljena VRATNA KRILA s svetlobo 80 x 210. g 25-22-152 15323 LES suh jesenov, bukov, smrekove prizme ter tehtnico, prodam, g 518-26-43 16349 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA svetovanja, pomoč, za oddaljene stranke posebna akcija. Informacije na ENAČBA: izobraževanje, Resnik.s.p., Milje 67, 4212 Visoko, g 253-11-45 in 041/564-991_15500 Iščem inštruktorja za ročno tkanje na svo-jem domu, g 041/285-805_15357 Intezivni tečaji KITARE. Pokličite g 041/820-485, Studi TANGO, T.Vidmarja 14, Kranj 15450 IZGUBLJENO V OKOLICI VODOVODNEGA STOLPA SE JE IZGUBILMAJHEN SRNASTI PINČ, KI SLIŠI NA IME AJK. NAJDITELJU NUDIMO NAGRADO. INF. NA g 20-22-664 ALI 031/826-722 16443 KUPIM V Bitniah ali Žabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, GOZD. g 041/640-949 18841 Odkupujem HLODOVINO hrasta, bukve, javorja, jesena, ter smreke. Nudim tudi odkup lesa na panju. Plačilo po dogovoru! g 51-82-212, 041/639-348, 050/639-348 ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE, celulozni les, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. KGZ, z.o.o., Škofja Loka, 506-20-12, dopoldan ugre LOKALI LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA oddamo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 LESCE, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodamo ali oddamo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. TRŽIČ-MESTO: PRODAMO GOSTINSKI LOKAL Z MOŽNOSTJO TAKOJŠNJEGA PREVZEMA, S POVRŠINO 54,50 M2 ZA CENO: 22 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45- 50, 592-43-00_ TRŽIČ-MESTO: ODDAMO V NAJEM 2 GOSTINSKA LOKALA (KAVA BAR), Z ODKUPOMA OPREME. NAJEMNINA ZELO UGODNA, PREVZEM MOŽEN TAKOJ. CENA PO DOGOVORU. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 KRANJ-OREHEK: Prodamo poslovni prostor v pritličju cca 100m2, s skladiščem, urejen dostop in parkirna mesta, primerno za trgovino, razne pisarne?. ITD + NEPREMIĆ-NINE Tel: 04/236-.66-70, 040/204-661 KRANJ-PLANINA I: Oddamo 1SS, popolnoma opremljeno, cena najema 62.000 SIT, dvomesečno predplačilo, varščina 110.000 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ KRANJ-šorlijeva: Oddamo 1SS, delno opremljeno, cena najema 51.000 SIT, dvomesečno predplačilo, varščina 110.000 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333-222 14516 GRADEX }4k NEPREMIČNINE Z LICENCO '.'..•JjR. www.gradex-ge.si ~ Tel: 04/23 62 681 'ge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov a športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na °snovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oz. ezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v pr-Vo>o stanje. I«) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Manipulativne površine morajo biti utrjene, urejeno mora biti odvod-Javanje. Urejena morajo biti skupna infrastrukturna priključna mesta, amor se lahko ob prireditvah priključijo začasno postavljeni bivalniki drugi začasni objekti. • Premostitve hudourniške struge Nadiže za potrebe prečne povezali območij naj se izvede z montažnimi kovinskimi nosilci, lesenimi ^°ni ali drugimi paneli za ureditev pohodne površine. Možna je izved-a s kovinskimi (pocinkanimi) mrežastimi nosilci. • Dovozne in servisne ceste v območju naj bodo utrjene površine, urejeno mora biti odvodnjavanje. 15. člen Ureditvena enota S6 - stavba Kavka Gostinska storitev prehrane, prostori za tekmovalce, prostori za sodnike, priročni servisni prostori, sanitarije, spodnja postaja žičnice, funkcionalno zemljišče Ureditvena enota S4 - Servisni prostor Kavka (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Ureditvena enota Kavka je namenjen tekmovalcem (in drugim športnikom oz. rekreativcem), trenerjem, sodnikom, novinarjem in gostom (VIP). Kavka ima gostinsko namembnost. V stavbi so še priročni servisni prostori, sanitarije, prostori za shranjevanje opreme, prostori za potrebe radia in televizije. Na zahodni strani Kavke je možna ureditev spodnje postaje sedežnice do zaletišča letalnice. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Za obstoječe objekte, naprave in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter odstranitve. Novogradnje so dopustne kot nadomestitve obstoječih objektov v okviru dopustnih gabaritov. Dopustne so nove ureditve površin, teras in tribun za gledalce. • Dopustna je novogradnja sedežnice; pri novogradnji je potrebno težiti k ohranjanju visokodebelne vegetacije. • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oz. sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Obstoječi objekt Kavka s pomožnimi objekti: max. horizontalni gabariti so določeni v grafičnem prikazu. Max. višina stavbe sme biti K+P+1 +M, pritličje naj pri vhodu ne bo višje od 30 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. • Sleme strehe naj poteka vzporedno s pobočjem. Dopustna je peč-na smer strešine, ki pa naj ne prevlada osnovne strehe. Strešine morajo biti poenotene, v nagibu 38° do 45°. Kritina mora biti sive barve z drobno teksturo (ne velike ploskve). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta; celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Na-pušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. Del strehe je lahko izveden v obliki pohodne terase. Ograje balkonov oz. gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno; razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. • Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitno sivi ali temnorjavi barvi. 16. člen Ureditvena enota S7 - stavba RTV (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Ureditvena enota RTV je namenjena novinarjem in gostom (VIP). Stavba RTV ima gostinsko namembnost. V območju so manipulativne površine, sanitarije, prostori za shranjevanje opreme za potrebe radia in televizije. V ureditveni enoti je tudi TP postaja. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Za obstoječe ureditve so dopustna vzdrževalna dela. Za obstoječo stavbo RTV so dopustna le nujno potrebna vzdrževalna dela in odstranitev objekta. Novogradnja doma RTV je dopustna kot nadomestitev obstoječega objekta v okviru dopustnih gabaritov. Dopustne so nove ureditve površin, teras in tribun za gledalce. • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oz. sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: i • Dom RTV: max. horizontalni gabariti so določeni v grafičnem prikazu. Max. višina stavbe sme biti K+P+1+M, pritličje naj pri vhodu ne bo višje od 30 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm, v delu proti letalnici pa 150 cm. Sleme strehe naj poteka v smeri pretežne vzdolžne stavbne mase, ki naj bo pod kotom pribl. 45° na os letalnice. Strešine morajo biti poenotene, v nagibu 38° do 45°. Kritina mora biti sive barve z drobno teksturo (ne velike ploskve). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta; celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. Dopustna je tudi enokapnica, če ta omogoča enostavnejšo ureditev re-porterskih kabin v smeri proti letalnici. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Na-pušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. Ograje balkonov oz. gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno; razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. • Manipulativne površine pred Domom RTV morajo biti utrjene, urejeno mora biti odvodnjavanje. Urejena morajo biti skupna infrastrukturna priključna mesta, kamor se lahko ob prireditvah priključijo začasno postavljeni objekti. 17. člen Ureditvena enota INFO (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Ureditvena enota je namenjena posredovanju INFOrmacij obiskovalcem, vsebuje gostinsko storitev pijače in hladne prehrane, namenjena je prezentaciji Planice in vodenju. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: » • Dopustna je novogradnja INFO stavbe. • Dopustna je novogradnja informativnega in prezentacijskega objekta Planice in TNP. Objekt je namenjen prezentaciji Planice (z zbirko eksponatov, fotografij, dia projekcijo in projekcijo filmov), prezentaciji TNP (informativna točka na vstopu v TNP), nadzoru, usmerjanju in vodenju obiskovalcev Planice in TNP. Objekt predstavlja izhodiščno in zaključno točko za ogled Planice. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI, UVG / info@g-glas.si Petek, 19. oWobra2p0l DRVA meterska ali razžagana, tudi brezova, možnost dostave, prodam. tt 041/718- 019 15874 Zelo ugodno prodamo ŠIVALNI STROJ, TELEVIZIJSKO MIZO, TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ, OTROŠKO POSTELJICO, OTROŠKI VOZIČEK, STAJICO. Velika izbiro raznih gospodinjskih pripomočkov, pohištva in še kaj. Pridite pogledati ne bo vam žal. tt 204-68-64_16185 Prodam suha mešana DRVA. tt 51-41- 207 18210 Prodam PANDO, I. 92 in suhe SMREKOVE COLARICE. tt 031/828-446 16256 Prodam borov LES 80, 50, 25 mm in bre-je TELICE. Podbrezje 67_i62jj_ Prodam suho BUKOVA DRVA. tt 255-13-34, 041/965-112_16286 Prodam suha bukova DRVA. tt 041/620- 824 16283 Prodam starejšo restavrirano ZIBELKO. tt 596-33-79 16301 Prodam suha BUKOVA DRVA in domače žganje. tt 031/»82-637 16304 Prodam ELEKTRIČNI KABEL trožilni, PEČ na trda goriva, CISTERNO 6 m3 6000I iz nerjaveče plocevnine. tt 250-15-16 i«3ie Starine prodam: SINGERICE, KOLESA VOZOV, REPOREZNICA, ŽAGE, KORU-ZOREZNICA. tt 031/257-436, popoldan Prodam 15 m3 bukovih DRV. tt 512-27- 04 16326 Prodam suha DRVA, cena 4.000 SIT/m3, in kvalitetno ŽGANJE. tt 512-28-73 1632? Prodam suha MEŠANA DRVA. tt 041/532-89 16361 Prodam kombinirano PEČ za CK, voz za konjsko vprego in kupim BUTARE, tt 041/786-243 16376 Ugodno prodajamo cvetoče drobno cvetne in veliko cvetne MAČEHE. Bašelj 40, TP 255-15-32 ali 041 /967-960 16448 STAN. OPREMA Prodam tri leta staro KUHINJO z vgrad-nim štedilnikom (3 plin, 1 elektrika), NAPO in POMIVALNO KORITO, 112.000 SIT, tt 2312-821_16203 Ugodno prodam SPALNICO z jogijem. TT 513-15-81 16274 Ugodno prodam novo raztegljivo kuhinjsko MIZO. tr 202-83*73 18442 STORITVE ŠPORT KAMNOSEŠTVO Kranj STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU OKTOBRU 5 % POPUST!! 2 team Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.team@siol.net mansardna stanovanja strešna okna obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene ktff Armstrong Bj|BH d^"**« SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tt 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3 TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! tt 01/8313-553, 041/694-229 BE & MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 105 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. tt 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 ENTER KRANJ, d.o.o. PLANINA 3, 4000 KRANJ VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE Tel.: 04/280 58 00 SMUČI Polkarving PSX 3 D Moroblock, VEZI Tvrolia diagonal in palice nerabljeno. tt 041/552-336 16345 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ IN PREDELNIH STEN PO SISTEMU Knauf, MONTAŽA STROPNIH IN STENSKIH OBLOG, STREŠNIH OKEN Velux IN POLAGANJE LAMINATOV. Izdelujem tudi brunarice, tr 041/765-842, 5186-055 Mesec Damjan.s.p., Jazbine 3, Poljane Kompletne selitve in prevozi pohištva, opreme, klavirjev, kombi prevozi, prevozi v tujino. TT 041/686-978, Čeh Željko s.p., A.Bitenca 114, Ljubljana 14732 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar,d.o.o.,Zakal 15, Stahovica 14812 Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 A, Kranj, 031/442-779 ali 031/830-416 PARKET, LAMINAT, TOPLI POD...POLAGAM TER BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, tr 040/201-401, ZdenkoTarle, s.p., Rudija Papeža 5, Kranj 15111 ITANI CsTRIHj STROJNI KSTRIH1 TEL: 04/233-01-42,GSM: 041/688-244 DJAKOVIČ STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj Izdelujemo fasade, strojne omete in ostala zidarska dela na območju Gorenjske, tr 041/584-227, Damjan Vajdec s.p., ul. Prvoborca 6, Jesenice 15343 ASFALTRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ ter POLAGANJE ROBNIKOV in PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA BETONSKIH in KAMNU-TIH ŠKARP, IZKOPI ter ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. ADROVIĆ in COMP., Jelovška 10, Kamnik tr 01/839-46-14, GSM 041 /680-751 15400 STROJNO IZDELOVANJE estrihov h>i niciK, Pokopališka 10, Maklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 MONTAŽA PREDELNIH STEN, izdelava MANSARD, montaža spuščenih stropnih oblog Knauf, Armstrong, Rigips. tr 031/738-304, 233-15-19, Močnik Vojko,s.p., Oprešnikova ul. 4, Kranj 15898 PREVOZI, SEUTVE, AVTOVLEKA hitro in ugodno, tr 041/737-245, 041/35-80-55 Tadej Brce,s.p., c. Jaka Platiše 11, Kranj GRADBENA SKUPINA - opravlja gradbena adaptacijska dela, kamnite škarpe z materijalom ali brez. Bratje Sopaj.d.no., Struževo 22 A, Kranj, 2025-475, 041/583-009, 041/719-109 16076 vL L Armstrong CIIMS\fcfT: PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396 Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. tt 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 16079 ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela - notranje omete, fasade, adaptacije - z materialom ali brez. It 202-70-31, 041 /760-614, 041 /240-972 ieus / \ TP 04/2316-800 041/323-823 DOM , d.o.o., Sutra 93, Zaimka STROJNI S$TRIHI| POLAGANJI PARKETA IN PVC TLAKOV CINKANI SMETNJAKI- kvalitetno izdelani. Jenkole.s.p., Prebačevo 32 a, TT 2326-426 SLIKOPLESKARSTVO Volčanšek s.p., Borisa Kidriča 7, Jesenice - vsa zunaja in notranja dela, ugodno pleskanje fasad, tt 586-38-35, 041/873-406_16217 Načrtovanje, vzdrževanje in zasaditev vrtov grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, tt 231-27-22, Lazič Anjuta s.p., Matajčeva ul.1, Kranj 18409 Opravljamo suhomontažna zaključna dela v gradbeništvu -PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPOVI, ZIDNE OBLOGE, MANSARDE itd. FINMONT, Janez Smrtnik, s.p., Kranj, telefon: 040/88-39-39,04/2332-488 Sprejmem vsa zidarska in fasaderska dela, notranji ometi in fasade, tt 041/246-567, 574-10-51, Anđeličinoski Radovan s.p., Paradiž 7, Tržič *16441 ITD +nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj tt/te 2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 E-MAILHd.neprmlaine@ siol/iet PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. ■ IIVI ■■ ■ i v> STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ CEN-TER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabi-net, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 ione sKRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041 /333-222 10120 RADOVLJICA - Gradnikova, prodamo opremljeno garsonjero 30m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. PLANINA I., oddamo v najem 1ss, opremljeno. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - PLANINA I., Gogalova, nizek blok, prodamo 1ss, 42m2, pritličje, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ PLANINA I. starejši bloki, prodamo 2ss, 70 m2, brez CK, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ-BRITOF:V stanovanjski hiši I.nad.prodamo popolnoma novo 5SS, 150m2+4 parkirna mesta in 65m2 delavnic - lahko preuredi v 2SS, vredno ogleda, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS+2kabineta, 89m2, I.nad. vsi priključki zelo lepo cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 BOH.BISTRICA: Prodamo 2SS+kabinet 50m2, I.nad/l., CK etažna na trda goriva, sušilnica, klet, drvarnica velik vrt, lep razgled, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ Zgornje Gorje: Prodamo zelo lepo 3SS, 64m2 visoko pritličje, velik balkon, vsi priključki, urejena okolica ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ ŠK.LOKA-Frankovo nas.: Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje 42m2, III.nad./III nizek blok, takoj vseljivo, vsi priključki, cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236- 66-70, 040/204-661 KAMNIK: V več stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, pritličje 63m2 vsi priključki z garažo, mirna, sončna lokacija, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KAMNIK: Prodamo zelo lepo moderno urejeno 1SS z vso opremo, 30m2, visoko pritličje, vredno ogleda. ITD + NEPRE^IC-NINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661^ PLANINA I- PLANINA II - PLANINA IN: Prodamo več 1SS, 2SS, 3SS in _yecjm stanovanj, različne velikosti in različnega cenovnega razreda. Vse informacije: ITD NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_____ JESENICE: Na različnih lokacijah prodamo več garsonjer, 1 SS, 2SS in 3SS različnih velikosti in cenovnih razredov. ITD NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 031/800-004____. Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času-ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661____. RADOVLJICA: Prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, vsi priključki, balkon. Cena 11.925.000,00 SIT(106.000 DEM) p« dogovoru. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320___■ RADOVUICA-STARI DEL: Prodamo trisob; no stanovanje v izmeri cca 70 m2, v fazl prenove, v pritličju, elektrika, voda CK. Cena stanovanja 11.250.000,00 SIT (100.00° DEM) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel. 04/5303-320____ KRANJ: V naselju Planina II. prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v izmen 82,40 m2, v III. nadstropju, balkon, vs| priključki. Cena 19.125.000,00 SIT (170.000 DEM). GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 tridancpremiaiiBe>i|4 MOJSTRANA: Prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 60,33 m2 v II. nadstropju, balkon, vsi priključki. Cen« 10.687.500,00 SIT (95.000 DEM). GS » NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303^ JESENICE: Prodamo dvosobno stanovanje 51 m2, vsi priključki. Cena 8.064.000,0° SIT (72.000 DEM) GS 5 NEPREMIČNI^ d.o.o., tel.: 04/5303-320__^ JESENICE: Prodamo dvosobno stanovanj« v izmeri 64,38 m2, balkon, v I. nadstropij vsi priključki, etažna CK. Cen« 7.650.000,00 SIT (68.000 DEM). GS » NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-32°, BLED: Prodamo manjše dvosobno stanovanje 44,80 m2, v I. nadstropja etažna CK, KTV, telefon. Cen« 10.080.000,00 SIT (90.000 DEM) GS J NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-32° • Informativni in prezentacijski objekt Planice in TNP: objekt mora biti oblikovan v smislu vkopane arhitekture, ki se na južni strani poenoti z nivojem višje ležečega (nogometnega) igrišča, streha je prekrita s trato (enako kot igrišče), na delu površine objekta ta lahko izstopa iz ravnine igrišča zaradi zagotovitve pogledov proti skakalnicam in ni višji od 2 m od ravnine igrišča, na spodnji - severni strani se objekt uredi skupno s tribuno skakalnice K92, na vzhodni strani, ki je obrnjena proti zeleni površini in rondoju naj bo fasada objekta oblikovana tako, da odraža odprtost objekta obiskovalcem (prezentacija Planice in TNP), da tvori primerno ozadje prireditvam in drugim slovesnostim. Del strehe je lahko urejen kot razgledni stolp, ki sega največ 3 m nad ravnino strehe (med prireditvami prostor za kamero) - stolp mora biti izveden kot lahka transpa-rentna konstrukcija (kovinsko paličje). V celoti naj objekt ne izstopa iz pretežno horizontalnih linij iztekov skakalnic, vendar pa naj obiskovalce Planice opozori na vstopno in izhodiščno točko ogleda Planice. • Površine pred stavbo naj bodo tlakovane, zelene pohodne površine naj bodo utrjene s (plastičnim) satjem, da se prepreči poškodovanj^ travne ruše. • Do izvedbe Info stavbe se na tem območju uredijo tribune za gledalce in večnamenska travnata površina. 18. člen Ureditvena enota H1 - Hotel Ilirija in Dom Planica (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Ureditvena enota H je namenjena gostinstvu. V hotelu je dopustna kot dopolnilna ponudba hotela, eno stanovanje za upravljalca stavbe. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov in naprav. Dopustna je novogradnja hotela Planica do kapacitete 100 ležišč višje kategorije s spremljajočimi dejavnostmi za rekreacijo in vadbo. Obstoječi Dom Planica je možno obnoviti ali nadomestiti z novo stavbo z ohranjenimi stavbnimi razmerji. Zunanji bazen na južni strani je potrebno ohraniti oz. obnoviti in ga vključiti v zasnovo novega hotela. V sklopu rekreacijske ponudbe hotela je možna ureditev več vrst trim kabinetov s spremljajočimi prostori, dopustna je ureditev telovadnice. • Ob hotelu so dopustne ureditve zunanjih spremljajočih rekreacijskih površin (površine igrišč primerne zmogljivostim hotela). • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost območja. Po zaključku prireditve oz. sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Hotel Planica: • Max. horizontalni gabariti so določeni v grafičnem prikazu. Max. višina stavbe znaša za osnovno stavbno maso največ K+P+2+M, za dodana krila pa K+P+1+M, pritličje naj pri vhodu ne bo višje od 30 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. V primeru izgradnje telovadnice mora biti ta vkopana za min. 2/3 etažne višine. • Sieme strehe naj poteka v smeri pretežne vzdolžne stavbne mase. Strešine morajo biti poenotene, v nagibu 38° do 45°. Kritina mora biti sive barve z drobno teksturo (ne velike ploskve). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta; celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in ka- pom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. • Ograje balkonov oz. gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno; razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. • Depandanso Ilirija je potrebno obnoviti za potrebe gostinstva (nastanitveni objekt) višje kategorije, tako da se ohranijo značilnosti in kvalitete zunanje in notranje arhitekture. V delu stavbe je možna ureditev Planiškega muzeja. Dozidave in nadzidave niso dopustne. • Prometne površine pred hoteloma morajo biti utrjene, urejeno mora biti odvodnjavanje. Dopustna je izvedba podzemnih parkirišč, uvoz in izvoz naj se izvede ob dostopni cesti. 19. člen Ureditvena enota Z1 - večnamenska travnata površina (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Večnamenska površina je namenjena pasivni rekreaciji, v času zimskih prireditev pa tudi za spremljajoče dejavnosti. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Novogradnje trajnih objektov v tem območju niso dopustne. Dovoz na "plato" se uredi iz ceste proti Tamarju. • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev. • V bližini izteka K90 so dopustne postavitve začasnih objektov za prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost območja. Po zaključku prireditve oz. sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. • V bližini INFO stavbe so dopustne postavitve skupine igral (z asociacijo na skakalnice). • Dopustne so postavitve obeležij Planice ali drugih obeležij za potrebe posameznih prireditev. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Zelena površina naj bo utrjena s (plastičnim) satjem, da se prepreči poškodovanje travne ruše. • Brežine naj se oblikujejo zaobljeno, pravilne geometrijske oblike brežin niso dopustne. 20. člen Ureditvena enota Z2 - večnamenska travnata površina (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Večnamenska površina je namenjena rekreaciji skozi vse leto, v času zimskih prireditev pa tudi za spremljajoče dejavnosti. V območju je dopustna začasna gostinska dejavnost. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Novogradnje trajnih objektov vtem območju niso dopustne. Dovoz na "plato" se uredi iz ceste proti Tamarju. • Dopustne so ureditve športnih in rekreacijskih igrišč. • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost območja. Dopustna je tudi začasna gostinska ponudba v času prireditev. Po zaključku prireditve oz. sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. • V severnem delu ureditvene enote (vzdolž info stavbe) se uredijo infrastrukturna priključna mesta za priključevanje začasnih objektov. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Zelena površina igrišča naj bo utrjena s (plastičnim) satjem, da se prepreči poškodovanje travne ruše. • Brežino proti letalnici je treba urediti kot tribuno za gledalce. Drug0 brežine naj se oblikujejo zaobljeno, pravilne geometrijske oblike brežin niso dopustne. 21. člen Ureditvena enota Z - travnate in druge zelene površine širša funkcionalna zemljišča, površine za pasivno rekreacijo, deln° urejene tekaške proge (ob cesti proti Tamarju) (1) Merila in pogoji glede dejavnosti: Travnate in druge zelene površine predstavljajo širše funkcionalrjf. površine ureditvenega območja, namenjene so pasivni in deloma tU"' aktivni rekreaciji. Urejajo se kot zelene površine. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Novogradnji trajnih objektov v tem območju niso dopustne. V ureditveni enoti"? južno od amfiteatra letalnice se obstoječa tekaška proga prestavi za pribl. 20 m proti jugu, skladno s prestavitvijo ceste v Tamar. • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, tel*" komunikacij in drugih ureditev. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Zelene površine naj bodo, na mestih, kjer se'pričakujejo obrede* nitve (obiskovalci), utrjene s (plastičnim) satjem, da se prepreči pošk0' dovanje travne ruše. • Brežine naj se oblikujejo zaobljeno, pravilne geometrijske obli* brežin niso dopustne. 22. člen Ureditvena enota T1 - regionalna cesta Rateče - Planica (1) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Za obstoječe ureditve so dopustna vzdrževalna dela in rekonstnJK cije. Dopustna je novogradnja odseka ceste in novogradnja mosta *e Nadižo. • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, te' komunikacij in drugih infrastrukturnih ureditev. Urejeno mora biti o vodnjavanje meteornih vod. (2) Merila in pogoji glede oblikovanja: .g V razcepu za Hotel Planica in Tamar se uredi krožišče. Vzdolž ces naj se uredi dodatna površina za pešce in kolesarje v širini 1,5 m do°_ jestransko. Trasa regionalne ceste se na obravnavanem odseku Pr^ makne proti severo-vzhodu za pribl. 20 m. Preko struge Nadiže se vede nov most. Obstoječi most regionalne ceste se nameni pes P metu. Za potrebe izvedbe prestavitve regionalne ceste je potre o predhodno izdelati idejni projekt, ki ga pred pridobitvijo lokacijske« dovoljenja potrdi upravni organ občine, odgovoren za prostor. 23. člen |pa Ureditvene enote T2 - lokalna cesta Planica - Tamar, T3 - l0^a-r6 cesta Planica - Hotel Planica, T5 - dovoz do servisnega objekta SI. ^ - servisna cesta pod skakalnicami, T7 - servisna cesta ob letalnici. - dovoz do RTV stavbe, T9 - servisna cesta za RTV do letalnice (1) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Za obstoječe ureditve so dopustna vzdrževalna dela in rekonst f cije. Dopustna je novogradnja odseka ceste v Tamar (T2) in most tek na smučeh preko ceste v Tamar. \^ • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture. ^ komunikacij in drugih infrastrukturnih ureditev. Urejeno mora bit' vodnjavanje meteornih vod. (2) Merila in pogoji glede oblikovanja: hndf10 • Prestavitev ceste v Tamar se izvede z zamikom pribl. 55 m ^"V tflo od obstoječe trase ceste preko obstoječih parkirišč. Trasa naj nive ^ Sledi sedanjim nivojem posameznih teras. Na delu jugozahodn GOZDAR, d.o.o., Kranj Zagrajškova 11, 4000 Kranj gsm: 041/625 874, tel.: 04/204-72-20 Na skladišču v Kranju, Blei-vveisova 29 (vrtnarski center Aura) imamo na zalogi suha bukova drva - cepanice. Drva vam po želji razžagamo in pripeljemo na dom. BLED-ALPSKI BLOKI: Prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, v izmeri 53 m2, vsi priključki, balkon z lepim pogledom na blejski grad in Triglav. Cena po dogovoru. QS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: °4/5303-320___ SP-542/01 JESENICE: Prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v pritličju bloka, v izmeri 65,58 m2, z vsemi priključki. Cena 9-450.000,00 SIT (84.000 DEM) GS 5 ^PREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 KRANJ: V naselju Planina III. prodamo enosobno stanovanje v I. nadstropju, vsi Priključki. Cena 10.687.500,00 SIT (95.000 DEM). GS 5 NEPREMIČNINE d-0.o.,tel.: 04/5303-320 feoDAJA^EPR MAKUER BLED d.o.o. -£Bqdaja NEPREMIČNIN l 4-260 Bled, Ljubljanska cesta5 H: 5742-333,041/647-974 KRANJ: Prodamo trisobno stanovanje s kabinetom v izmeri cca 115 m2, vsi priključki- Cena 17.437.500,00 SIT (155.000 DEM) GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 21/5303- 320_ TRŽIČ: V Bistrici prodamo enosobno stanovanje v izmeri 39,65 m2, v II. nadstropju, balkon. Cena 8.437.500,00 SIT (75.000 DEM) GS 5 NEPREMIČNINE ^o., tel.: 04/5303-320_ RADOVUICA-STARI DEL: Prodamo trisobno stanovanje v izmeri cca 70 m2, prenovijo z delavnico v izmeri 160 m2. Možnost Povezave med delavnico in stanovanjem. Cena 31.500.000,00 SIT (280.000 DEM) «S 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: P4/5303-320 JESENICE: Prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 45,27 m2, v III. nadstropju, z balkonom. Cena 6.975.000,00 SIT (62.000 DEM) GS 5 NEPREMIČNINE ^o-o., tel.: 04/5303-320_ . BOHINJSKA BISTRICA: Prodamo garson-lero v izmeri cca 27 m2, vsi priključki. Priporočamo ogled! Cena 6.200.000,00 SIT. ?S 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303- 320 RADOVLJICA: Prodamo trisobno stanovanje v 1. nadstropju, z vsemi priključki in balkonom. Cena je zelo ugodna. Informacije izključno v pisarni GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320 KRANJ-Planina: V najem oddamo dvosobno stanovanje, opremljeno. Cena 56.000 SIT/mes. (500 DEM). Enoletno predplačilo. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303- 320 GORENJSKA: Za naše znane kupce kupimo več različnih stanovanjskih enot na lokacijah Kranj okolica, Škofja Loka okolica, Jesenice okolica, Radovljica okolica. Bled okolica in v Bohinju. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., tel.: 04/5303-320_ PLANINA: prodamo 1ss, 40m2, nizek blok. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 Planina: prodamo 3ss, 77m2, nizek blok, takoj vseljivo, FRAST d.q.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490_ KRANJ - OKOLICA: prodamo 1ss, 37 m2, opremljeno, cena 8,4 mio. FRAST d.o.o. 041/ 734 198,04/ 25 15 490 PLANINA 2 in 3: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 ŠENČUR: kupimo 2ss in 4ss. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 ODDAMO: Planina-garsonjero, enosobno in štirisobno stanovanje, Smlednik in Cerklje- hišo. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490 ODDAMO: PRIMSKOVO- 2 x 22m2, poslovna prostora za mirno dejavnost. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490_ ZAMENJAM dvosobno stanovanje v KRANJU za enosobno v ŠKOFJI LOKI NEPI nepremičnine 041 425-380 ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo, prodamo hišo z 800 m2 zemljišča, NEPI nepremičnine 041 425-380 KRANJ Planina prodamo enosobno stanovanje v manjšem bloku, NEPI nepremičnine 041 425-380 ŽELEZNIKI najamemo enosobno stanovanje, NEPI nepremičnine 041 425-380 ŠKOFJA LOKA kupimo dvosobno stanovanje s kabinetom, NEPI nepremičnine 041 425-380_ ŠKOFJA LOKA, KRANJ v najem vzamemo manjša stanovanja, NEPI nepremičnine 041 425-380 - NOVOGRADNJA! - STANOVANJA NA MLAKI PRI KRANJU! - MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, bo kmalu dokončan nov večs-tanovanjski objekt. Na razpolago je še nekaj stanovanj v pritličju, primernih za invalide, v izmeri od 57,00 m2, do 66,40 m2, v nadstropju 46 m2, ter v mansardi tri večja stanovanja v dveh etažah 83,70 m2, 85,70 m2 in 103,80 m2. Za več informacij pokličite: AGENT Kranj, tel. 040/643-493, 04-2365-360, 04-2365-361 CERKLJE prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 14,5 m2 + 2,5 m2 kleti, adaptirana, takoj vseljiva, kuhinjska oprema v ceni, za 4.900.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - CENTER prodamo novo mansard-no garsonjero 34 m2, pokrita terasa, vseljivo takoj, cena 7.680.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 \S-00 42-11 cilpdom n K) o j> 9 A .: 04/537- 4 04/531 - i«1» liha tralka NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE *" «1 J3 ° H a S. 0) 0 a KRANJ kupimo več garsonjer, za znane stranke. Zaželjen balkon! Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - UL. I. AVGUSTA prodamo lepo, adaptirano enosobno stanovanje, 42,10 m2, CK - na mestni plin, KATV, manjši balkon, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA II prodamo enosobno stanovanje, 39,00 m2, v pritličju, CK, toplovod, TEL., KATV, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 11.530.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA III, prodamo adaptirano enosobno stanovanje 42,50 m2 v tretjem nadstropju, toplovod, KATV, balkon, vseljivo takoj, cena 11.980.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 PREDDVOR prodamo lepo, enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, I. nadstropje, vseljivo takoj, za 10.051.200 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE prodamo enosobno stanovanje 41,20 m2, v drugem nadstropju, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 10.740.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 53,00 m2, v II. nadstropju, balkon, vseljivost po dogovoru, cena 12.000.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_ KRANJ PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje, v VII. nadstropju, 59,20 m2, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 13.000.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 RADOVLJICA prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 58,50 m2, II. nadstropje, balkon, vseljivo takoj, cena 13.000.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_ TRŽIČ - kupimo dvosobno stanovanje, za znano stranko, plačilo takoj. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,30 m2, V. nadstropje, z vsemi priključki, balkon, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I prodamo lepo dvosobno atrijsko stanovanje z dvema kabinetoma, 89,90 m2, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 17.500.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE prodamo trisobno stanovanje 61,80 m2, v pritličju, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 14.700.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_ PLANINA - garsonjera, 29,40 m2, VI. nad., prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 23-64-921_ PLANINA - 1 sobno, 44,70 m2, IX. nad., prodamo, Mike & co d.o.o. 20-26-172, 236- 49-21 PLANINA - 1 sobno z garderobo, 37,1 o m2, II/2, obrobje, prazno novejši blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o.,20-26-172, 236-49-21_ PLANINA-1,5 sobno, 51,70 m2, Vlll.nad., delno adaptirano, prodamo Mike & Co.d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 KRANJ -1 sobno52 m2, pritličje, adaptirano v celoti, delno opremljeno, prodamo Mike &co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 ZLATO POUE 1,5 sobno, 41,60 m2, II. nad. , funkcionalno in v celoti adaptirano, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - 2 sobno, 66,50 m2, VIII. nad. -vrhnje, takoj vseljivo, ugodno prodamo, brez provizije, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 VAUAVČEVA - 2 sobno, 54 m2, I. nad., prodamo, Mike & co. 20-26-172, 236-49-21__ VODOVODNI STOLP - 2 sobno, 52 m2, pritličje, brez balkona, obnovljeno, opremljeno, prodamo, Mike & Co. d. o.o., 20-26-172, 236-49-21 ŠORLIJEVA - 2 sobno, 52,50 m2, II. nad., prazno, potrebno obnove, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ VODOVODNI STOLP - 2 sobno, predelano v 2+2, 62,30 m2, IV., CK-plin, adaptirano Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 BLED - alpski bloki, dvosobno, 53,05 m2, IV. nad., prodamo, Mike & .co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ PLANINA - 2 sobno, 59,63 m2, IV. nad., zasteklen balkon, takoj vseljivo, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - 2 sobno z atrijem, 60,10 m2, pritličje, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236- 49-21 GOLNIK - 2 sobno, 56,10 m2, II. nad., CK-olje, prodamo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 KRANJ - 2 sobno, 50,50 m2, pritličje, brez CK, opremljeno in adaptirano, prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - 2,5 sobno, 75,70 m2, III. nad., hitro vseljivo, prodamo Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 ŠORLIJEVA - 3 sobno, 71,80 m2, V. nad., prodamo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 RADOVLJICA, Cankarjevo naselje, prodamo 4ss 85 m2, visoko pritljičje, vsi priključki, novejše. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED,Dobe 3ss kompletno adaptirano, opremljeno v manjšem bloku ugodno pro-damo.J&T, 04-531 44 24, 031- 322 246. KRANJSKA GORA, prodamo 3 apartmaje s pripadajočim parkirnim prostorom.J&T 04-531 44 24, 031-322 246. KAMNA GORICA, prodamo zg. del stanovanjske hiše(175 m2 ) s pripadajočim zemljiščem, 04-531 44 24, 031-322 246. ŠKOFJA LOKA - Groharjevo, enosobno 37 m2, 5. nad., prodamo. BLOK 5 NEPREMIČNINE, 031 765 858; 041 428 958, 04 512 51 22. ii e p r e ni i c n i n e oorvf Kranj, Stritarjeva 4 2 02 33 O O ŠKOFJA LOKA-Frankovo, dvosobno s kabinetom 54 m2, 3. nad. mansarda, prodamo. §LOK 5 NEPREMIČNINE, 031 765 858; 041 428 958, 04 512 51 22. ŽELEZNIKI, enoinpolsobno 55 m2, 4. nad., parkirišče, vsi priključki, prodamo. BLOK 5 NEPREMIČNINE, 031 765 858; 041 428 958, 04 512 51 22._ KRANJ-Vodovodni stolp, enosobno 34 m2, 1. nad., ODDAMO. BLOK 5 NEPREMIČNINE, 031 765 858; 041 428 958, 04 512 51 22. TRŽIČ-MESTO: 1 in 1/2 SS V MANSARDI STANOVANJSKE HIŠE, 47,21 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 6,3 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 594.45-50, 592-43-00 LESCE: 1 SS, PREDELANO V 2SS, 44,44 M2, BREZ CK, PRODAMO ZA 8,8 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43.00 NEPREMIČNINE TRŽIČ-LOKA: VEČJE 1SS, V VEČSTAN.HIŠI, II. NAD., BALKON, 47,31 M2, KLAS. OGREVANJE, Z GARAŽO, PRODAMO ZA 8,4 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43.00_ TRŽIČ-MESTO: 1SS, III.NAD. STAN. BLOKA, 31,30 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 6,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-BISTRICA: 1-SS, S KABINETOM, III.NAD., 39,34 M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45.50, 592-43-00 TRŽIĆ-RAVNE: 1SS, I.NAD. STAN. BLOKA, BALKON, 37,05 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 7,6 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43.00 TRŽIČ-PRESKA: 1 SS, PREDELANO V 2SS, POPOLNOMA OBNOVLJENO, VREDNO OGLEDA, 47,20 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9,5 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45- 50, 592-43-00_ TRŽIČ-RAVNE: 1SS, POPOLNOMA OB-NOVLJENO, 33,70 M2, I. NADSTROPJE VEČSTANOVANJSKE HIŠE (priključek na plin do vrat), WC IZVEN STANOVANJA, LOČENA DRVARNICA, LAHKO TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA 5,2 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596- 45-50, 592-43.00 TRŽIČ-BISTRICA: 1SS, II.NADSTROPJE, BALKON, 42,16 M2.VSI PRIKLJUČKI, VSELJIVO 17.11.2001 PRODAMO ZA 8,4 MIO SIT TRŽIČ-RAVNE: 1SS, I.NADSTROPJE STAN.BLOKA, 35,90 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 7,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-O0 TRŽIČ-RAVNE: 1SS, IV..NADSTROPJE STAN.BLOKA, 34,45 M2, LEGA SV, PRODAMO ZA 7,3 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-RAVNE: 1SS, II.NAD.STAN.BLOKA, 38,20 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 7,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o. 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-BISTRICA: 2.5SS, V VEČSTAN. HIŠI, OBNOVLJENO, 60 M2, SOUPORABA VRTA, TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA 9,5 MIO SIT PRIMO, d.o.o. 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-RAVNE: 2SS, PRITLIČJE, 53,20 M2, BREZ BALKONA, VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSEUIVO , PRODAMO ZA 8,8 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-RAVNE: TAKOJ VSELJIVO 2SS V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, 45,15 M2, VSI PRIKLJUČKI, OBNOVLJENO, PRODAMO ZA 7,5 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 stalnice se nova trasa prav tako odmakne od sedanje trase ceste, tako ^a je možna ureditev večjega amfiteatralno urejenega prostora za gledalce ob letalnici. Trasa se niveletno prilagodi obstoječemu terenu. Na Vhodnem robu območja urejanja se trasa priključi na obstoječo cesto. • Most za tekače naj se izvede z jekleno nosilno konstrukcijo, ograje naj bodo izvedene v lesu. 24. člen Ureditvena enota T4 - parkirišča Planica ("I) Merila in pogoji glede dejavnosti: Ureditvena enota Parkirišče je namenjena parkiranju vozil v času priselitev in v omejenem obsegu vsem obiskovalcem Planice. Preko območja potekajo tekaške steze, ki so namenjene rekreaciji, vadbi in tekmovanjem. Na površinah parkirišč se lahko izvajajo razne oblike rekre-ac'ie, če ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Del parkirišč se s Prestavitvijo ceste v Tamar spremeni v večnamensko travnato površino- širitev parkirišč ni dopustna. Novogradnje objektov v tem območ-Ju so dopustne le za sanitarije in nadzor. • Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe vzdrževanja in izvedbo prireditev. '3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Površino najnižje ležečega parkirišča je potrebno utrditi (asfalt ali pet°n) in urediti odvodnjavanje. Druga parkirišča je potrebno zatraviti. ,r°met naj se v letnem času oz. ko ni prireditev, ustavi (rampa) nad pr- vim Parkiriščem. Prt prvem parkirišču naj se postavi manjši objekt za tiari i^v/v«.......■ '"J f^^vj^v. IIIUIIjUl ""J"'" 0r in upravljanje parkirišča, v katerem so tudi celoletne javne sanitarije. šin ^°Pus*na ie utrditev tudi drugih parkirišč, da se tako urejene povr-o namenijo za rekreacijo. Potrebna je ureditev odvodnjavanja. j .Tekaške proge, ki potekajo preko površin parkirišč se lahko utrdijo (as-* a'i beton), potrebna je ureditev odvodnjavanja in preprečitev erozije. i ,v' posegi v obstoječe gozdne pasove med parkirišči, ki bi zmanj- | vali njihovo površino ali sestoje niso dopustni (razen ureditve sanita-ln komunalne infrastrukture). i. 25. člen , reditvena enota V - vodotok Nadiža ^ ) Merila in pogoji glede vrste posegov: arj obstoječe objekte in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, Ptacije, rekonstrukcije, odstranitve in nadomestitve. ge ''območju so dopustne razširitve in preoblikovanja obstoječe stru-^ da se omogoči ojezeritve za potrebe zasneževanja. roko struge so dopustne premostitve za izteke skakalnic, začasne Ureditv e tribun in drugih začasnih objektov za prireditve. in pogoji glede oblikovanja: (2) Merila bon Ž'ne vodotokov naJ se ure)a čim Do|J sonaravno, brežine naj ne se 7° prav'ln'h geometrijskih oblik. Nagibi naj bodo čim blažji, tako da rav a9°tovi tudi prehod divjadi. Za zavarovanja naj se uporabljajo na-drun lT,atena'' (kamen), viden beton naj bo uporabljen le izjemoma, če % 9acne rešitve niso možne. n0st rerr,ostitve hudourniške struge Nadiže za potrebe prečne poveza-Ploh' °.Pmoc'J naJ se izvede z montažnimi kovinskimi nosilci, lesenimi ba g'j9' drugimi paneli za ureditev pohodne površine. Možna je izved-Kovinskimi (pocinkanimi) mrežastimi nosilci. ^tven Ureditve 26. člen (1) M "c"a enota G - 9ozd 00 skakalnicah i... borila in pogoji glede dejavnosti: na enota Gozd je gozdna površina med skakalnicami, v ure- ditveni enoti potekajo komunikacije med skakalnicami in žičniške naprave, tu so postavljeni tudi sodniški stolpi. (2) Merila in pogoji glede vrste posegov: • Za obstoječe objekte, naprave in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve ter nadomestitve. • V območju so dopustne novogradnje sodniških stolpov, pri čemer je potrebno obstoječe dotrajane stolpe odstraniti. Prednostno naj se izvajajo obnove obstoječih stolpov ali njihove nadomestitve. Pri odstranitvah stolpov ali drugih konstrukcij je treba vse odstranjene dele odstraniti iz območja, območja temeljev in brežin pa sanirati in renaturirati. • Dopustna je novogradnja žičniške naprave od Čaplje do vrha K120 kot razširitev ali nadomestitev obstoječe žičnice, trasa je lahko daljša od obstoječe. Dopustna je obnova tirne vzpenjače ob K120. Dopustna je novogradnja žičniške naprave od Kavke do vrha letalnice K200. • Dopustne so postavitve zaslonov za informiranje gledalcev. Prav tako so dopustne postavitve zaslonov proti vetru in soncu. Nosilna konstrukcija zaslonov naj bo izvedena trajno - jekleni jambori, na katere se ob prireditvah namestijo zasloni. • Dopustne so prometne ureditve, ureditve poti, ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustna je novogradnja gozdne ceste do zaletišč skakalnic. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oz. sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. (3) Merila in pogoji glede oblikovanja: • Peš poti ob skakalnicah je treba izvesti kot trajne ureditve, z izvedenimi stopnimi ploskvami in zavarovanji brežin pred erozijo. Poti morajo biti izvedene tako, da je možna njihova uporaba v zimskem in letnem času, primerno tudi za obiskovalce skakalnic. • Sodniški stolpi naj bodo izvedeni kot lahke skeletne konstrukcije v lesu ali jeklu, ograje naj bodo izvedene v lesu. Dostopi in mostovži naj bodo izvedeni v lesu, možna je jeklena nosilna konstrukcija. • Pri novogradnjah žičniških naprav je potrebno v največji možni meri ohraniti visokodebelno vegetacijo. VI. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA ZAVAROVANJE PRED EROZIJO IN DRUGI POSEGI V PROSTOR 27. člen JZ del območja urejanja z ureditvenima načrtom leži v vplivnem območju vršaja Ciprnik in struge Nadiže, ki imata značaj hudournih vod. Pri izvajnju ureditev v območju ureditvenega načrta je treba upoštevati potencialno ogroženost območja zaradi erozije. Ureditve, ki so izpostavljene toku plavin, zlasti njihovi robovi, morajo biti izvedeni z dodatnimi zavarovanji in ojačitvami. Sočasno z urejanjem posegov v območju urejanja je treba stalno vzdrževati obstoječa zavarovanja pred negativnimi vplivi erozije oz. zagotoviti nove ureditve za preprečitev škod, ki bi lahko nastale z erozijo (plavinami) tudi zunaj območja urejanja z ureditvenim načrtom. Nadaljnje poseganje v vršaj hudournika ni dopustno. Robove dosedanjih prometnih ureditev je treba urediti tako, da se zagotovi učinkovito odvodnjavanje in v največji možni meri prepreči erozija. 28. člen Novo nastale brežine v celotnem območju je potrebno oblikovati skladno z oblikovanostjo bližnjega naravnega reliefa; pravilne - geometrijske oblike brežin niso sprejemljive. Vse odkopne površine je potrebno utrditi, zatraviti in po potrebi zasaditi z vegetacijo, ki utrjuje travno rušo in preprečuje erozijo. Na enak način naj se izvajajo tudi sanacije obstoječih brežin. Brežine hudourniške struge naj imajo naklon nižji od 1:1,5. 29. člen Pri odstranitvah objektov, naprav je treba odstranjene materiale, gradiva in dele konstrukcij odstraniti iz območja na ustrezno deponijo, temelje, odkopne brežine in spremenjen relief je treba sanirati, renaturirati, zavarovati pred erozijo in zasaditi z avtohtono vegetacijo. Enaka merila in pogoji veljajo tudi za urejanje lokacij pomožnih in začasnih objektov. 30. člen Novo nastale gozdne robove je potrebno sanirati, tako da se na novo zasadijo, praviloma z avtohtono, samoniklo grmovno in visokodebelno vegetacijo Brežine z nižjimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Večje višinske razlike, kjer zaradi potrebne infrastrukturne ali druge ureditve ni možno drugačno zavarovanje, je dopusta utrditev z opornimi zidom. VII. GRADBENE PARCELE IN FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA 31. člen (1) Funkcionalna zemljišča objektov so določena v grafičnem prikazu. Poleg min. funkcionalnih zemljišč k posameznim objektom pripadajo skupne površine, kot so manipulativne površine, platoji za začasne objekte, komunikacije. (2) Funkcionalna zemljišča trajnih objektov Kavka, Čaplja, RTV stavba, Hotel Planica, depandansa Ilirija, INFO stavba, servisni objekt ob K120 imajo grafično določena funkcionalna zemljišča, ki so identična ureditveni enoti posameznega objekta. (3) Parkiranje za potrebe servisnega objekta pod K120, Hotela Planica in depandanse Ilirija mora biti zagotovljeno v okviru ureditvene enote. VIII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE 32. člen (1) Vse objekte, ki imajo oz. so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njihovo čiščenje. (2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda je treba fekalne vode iz objektov odvajati v dvoprekatno nepretoč-no greznico, ki jo prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Možna je tudi izvedba biološke čistilne naprave. (3) Meteorne vode s strešin in pešaških površin se lahko odvajajo v ponikovalnice ali vodotoke. Meteorne vode iz garaž in s prometnih površin se morajo odvajati preko usedalnika, lovilca olj in maščob v poni-kovalnico. 33. člen (1) Komunalno ter energetsko omrežje in naprave ter omrežje zvez morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodovje potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. uredi skladno z ureditvijo predmetnih površin. (2) Nadzemne komunalne in energetske objekte je potrebno postavljati v sklopu trajnih objektov, Komunalni ali energetski objekti so lahko postavljeni izven trajnih objektov le izjemoma, kadar ni možna postavitev v trajne objektu zaradi negativnih vplivov na bivanje ali delo v objektu ali kadar prostorske možnosti ne dopuščajo ureditve v trajnem objektu. V teh primerih je treba postavljati komunalne in energetska objekte ne vpadljivo, predvsem ne na osrednjih javnih in vidnih prostorih. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Priporočamo streho z enakim naklonom kot pri trajnih objektih (38° do 45°). GORENJSKI GLAS • 30. STRAN ZANIMIVOSTI, UVG / andrej.zalar@g-glas.si Petek, 19. avgusta 200J Naj slovenski kmečki pridelki 2001 Že trinajstič zapored bo jutri, v soboto, 20. oktobra, v dvorani zadružnega doma v Cerkljah ob 19. uri prireditev Turističnega društva Cerklje Naj slovenski kmečki pridelki 2001. Glavni pokrovitelj bo občina Cerklje, ob Gorenjskem glasu pa bosta sopokrovitelja Kmetijska zadruga Cerklje in Mesarija Kepic iz Cerkelj. jutri dobili odgovor na prireditvi, letino pa bo pokazala natančna elektronska tehtnica podjetja Vaga, d.o.o., iz Strahinja. Tričlanski komisiji bo letos predsedoval Peter Ribnikar, člana pa bosta še Jana Fras in Janez Žižek. Letošnjo letino bodo torej izmerili jutri v dvorani zadružnega doma tako že trinajstič zapored s tehtanjem zelja, krompirja, krmnega in rdečega korenja, krmne in rdeče pese, nadzemne in podzemne ko- lerabe in repe. Za vse, ki bodo prišli s pridelki na prireditev, velja, naj jih stehtajo že doma. Tako bo Jožetu Jeriču, ki bo tudi letos vodil prireditev, lažje pri klicanju pridelovalcev in iskanju najtežjih pridelkov. Predstavili pa se bodo tudi lastniki najbuč z nedeljske bučarijade v Gradu pri Cerkljah. Sicer pa bo tudi letos na prireditvi veselo. Ob voditelju, ki poskrbi tudi za smeh, bodo nastopili: mladi harmonikar Andrej Ba- lanč iz Cerkelj, citrarka Damjana Praprotnik iz Dvorij pri Cerkljah, otroška folklorna skupina osnovne šole Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom Mojce Rozman in ob spremljavi harmonikarjev Ivana Kerna in Andreja Balanča. Predstavil pa se bo tudi ansambel Tulipan, ki je letos že nekajkrat nastopil tudi na prireditvah, ko je bil Gorenjski glas Več kot časopis. Ansambel, ki pripravlja svojo prvo kaseto in zgoščenko, sestav- ljajo Vili Bonča iz Šenčurja (harmonika), Jani Martine iz StražiŠ-ča (kitara), Pavle Jerše iz Mengša (baskitara in bariton) in pevka Alenka Balažic iz Ljubljane. Najboljši pridelovalci bodo na letošnji prireditvi dobili nagrade. Prireditelji pa bodo nagradili tudi zanimive pridelke in izžrebali nagrade za obiskovalce v dvorani. Vstopnice za jutrišnjo prireditev pa so že v prodaji v trgovini kmetijske zadruge v Cerkljah. Kakšno letino napovedujejo? Na lanski prireditvi smo zabeležili tudi rekordne pridelke. Cerkve, 19. oktobra - Potem ko je minulo nedeljo popoldne v Gradu pri Cerkljah Ciril Zupin poskrbel, da so na 16. bučarijadi s Turističnim društvom Cerklje izbrali po tri največje in najdaljše buče, videli pa smo tudi najlepšo, bo jutri zvečer veselo in zanimivo tudi v dvorani zadružnega doma v Cerkljah. Ob 19. uri se bo namreč v njej začela pod pokroviteljstvom občine Cerklje, ob Gorenjskem glasu pa bosta sponzorja tudi Kmetijska zadruga Cerklje in Mesarija Kepic Cerklje, že trinajsta prireditev Turističnega društva Naj slovenski kmečki pridelki 2001. Na prireditvi, za katero je precejšnje zanimanje in prireditelji pričakujejo pridelovalce iz različnih krajev Slovenije, bo tokrat nedvomno zanimiva tudi zato, ker so mnenja o letošnji letini precej različna. Nekateri namreč tudi letos pri posameznih pridelkih ne izključujejo rekordov, drugi pa so bolj prepričani, da je suša zmanjšala težo pridelkov in bodo morali rekordi počakati na ugodnejše čase za kmetijske pridelovalce. Kakorkoli že, eni in drugi bodo Franc ČebuJj, župan občine Cerkve: "Prirediteljem želim lepo in uspešno prireditev, pridelovalcem pa lepe pridelke. Sicer pa smo se letos v občini prijavili v program Phare za sklad Naj pridelki Slovenije. Nismo uspeli, upam pa, da bomo prihodnje leto, ko bomo imeli tudi že večnamensko dvorano in v njej seveda tudi priljubljeno tradicionalno prireditev, ki ima v naši občini zagotovo tudi domovinsko pravico, saj imamo med občani 18 odstotkov kmetovalcev." Zvone Erjavšek, predsednik TAirističnega društva Cerkve: "Merjenje letošnje letine bo prav gotovo zanimivo, saj so mnenja o njej zaradi suše precej različna. Pričakujemo kar pre- cej pridelovalcev in upam, da nas tudi drugi obiskovalci ne bodo razočarali. Sicer pa se že nekaj časa o letošnji prireditvi govori, zato upam, da bo tudi obiskana." Janez Kuhar, predsednik odbora za prireditev: "Jutri zvečer se obeta vesel in zabaven večer, na katerem bomo izbrali najtežje kmečke pridelke za letošnje leto. Upam, da se kljub pozebi, toči in suši obetajo rekordni pridelki. Sicer pa je namen prireditve prikaz pridelkov in spodbuda pridelovalcem k še kakovostnejši pridelavi hrane. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so prireditev podprli, še posebej pa občini Cerklje in županu Francu Cebulju, sopokrovite-ljem: Gorenjskemu glasu, KZ Cerklje in Mesariji Kepic Cerklje ter sosednjim občinam." Jana Fras, članica komisije za ocenjevanje pridelkov: "Že vsa leta sodelujem pri pripra- vi teh prireditev, vključil pa me je pokojni Rado Carman. Mislim, da so tudi pridelovalci in obiskovalci vzeli to prireditev nekako za svojo. Že vnaprej pa se veselim, da jo bomo morda že prihodnje leto lahko pripravili v novi dvorani." Peter Ribnikar, predsednik komisije za ocenjevanje pridelkov: "Precej rekordov smo že imeli na prireditvah, saj sem kar desetkrat že sodeloval v komisiji. Upam, da bomo tudi jutri, ko ji prvič predsedujem, stehtali kakšen rekordni pridelek." Ciril Zupin, soorganizator bučarijade: "Res je, mnenja so različna. Jaz pa pravim, da povsod ni bilo pozebe, tudi toče ne in tudi suša ni bila povsod enaka. Zato jutri lahko pričakujemo marsikaj; morda tudi rekorde." • Pripravil Andrej Žalai" TRG DAVORINA JENKA 10, TEL.: 04/25-21-369 NUDIMO: • novoletni program • koledarje, rokovnike • filme • fotoaparate • igrače • čestitke za vse priložnosti DELOVNI ČAS: Pon. - Pet.: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.00 Sobota: 8.30 - 12.00 __ > 9 © -IH g POPRAVILO VILIČARJEV IN TRAKTORJEV DRAGO ZUPANEC. «.p. POPRAVILA IN SERVIS NA TERENU Ul. A. Vavkna 39, Cerklje na Gorenjskem tel./fax: (04) 25 22 347, GSM: 041/648-917 SOPOKROVITEU: Predelava mesa in prodaja /M^ESAR1JA KEPIC KRVAVŠKA 14, 4207 CERKLJE, tel.: 04/25 26 900 V naših prodajalnah v Cerkljah, na Primskovem in na tržnici na Planini v Kranju vam nudimo sveže meso in vse vrste mesnih izdelkov po ugodnih cenah. 34. člen (1) V območju morajo biti urejena odjemna mesta za postavitev kontejnerjev ali zabojnikov. Odjemna mesta morajo biti urejena na parkiriščih ob sanitarnih objektih ter v sklopu stalnih objektov (RTV; Čaplja, Kavka, v novem servisnem objektu pod K120). Odjemno mesto mora imeti utrjeno površino. Izjemoma je dopustna ureditev samostojne nadstrešnice, če ni možna ureditev pod isto streho v sklopu sanitarij ali drugega objekta. 35. člen (1) Prosto zračni elektro vodi ne smejo potekati v smeri varovanih ali dominantnih pogledov. (2) Ogrevanje mora biti v območju urejeno na plin. Obstoječe rezervoarje za kurilno olje je potrebno izprazniti in zavarovati pred onesnaženjem. IX. ZAPOREDNOST UREJANJA 36. člen (1) Ureditve v območju se lahko urejajo v več zaključenih in med seboj neodvisnih etapah. Pred izvedbo posamezne etape urejanja je potrebno preveriti, da kasnejše ureditve ne bodo vplivale na predhodno izvedena dela. (2) Izvajanje del, ki se ne zaključijo v eni časovno in gradbeno zaključeni fazi ni dopustno. V primeru časovno in gradbeno zahtevnejših del, je potrebno posamezne časovno ločene faze dela izvesti tako, da se zavarujejo vse površine pred erozijo ali drugimi negativnimi procesi. X. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN UPRAVUALCA 37. člen . Vse posege je potrebno izvajati tako, da ne sprožijo erozije ali drugih negativnih vplivov na športnih objektih, ureditvah in naravnem okolju. Vsi posegi v relief, vegetacijo in zemeljski pokrov morajo biti izvedeni in zaključeni v celoti tako, da se prepreči negativne procese, izvedba gradbenih del mora vključevati tudi celovito sanacijo površin ob novogradnji. 38. člen Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. ■ XI. KONČNE DOLOČBE 39. člen Ureditveni načrt je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Občini Kranjska Gora in na Upravni enoti Jesenice. 40. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 41. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. POPRAVEK V 27. številki Uradnega vestnika Gorenjske, leto XXXIV, je namesto napačnega datuma izida pravilno: PETEK, 12. oktobra 2001. UVG št. 27 je izšel v Gorenjskem glasu št. 80 v petek, 12. oktobra 2001, na 24. strani. V njem so objave Občine Kranjska Gora: št. 403/3-70/00-MP, Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Kranjska Gora za leto 2001 (datum: 9. 10. 2001); št. 002/3-7/00-EK Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila občine Kranjska Gora (datum 10.10.2001) in št. 465/38-2/01-EK Sklep o ukinitvi javnega dobra (datum 9.10.2001). TESARSTVO OGRINEC MILAN, s Spodnji Brnik 62,4207 CoHdfr na Ooronjakom Tel.&Fax: 04 25-21-158. Mobitel: 050/654-880, GSM: 041/654-880 Razrez lesa, ostrešja, opaži, bruni, izdelava palet gostišče ČEŠNAR Slovenska c. 39, 4207 Cerklje, (04) 25 29 130 PRIPOROČAMO VAM: malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu, ribje specialitete in sladice. Sprejemamo naročila za obletnice in poroke. Odprto vsak dan od 7. do ure, ob (lirikih oil 7. do 12. ure. AKCIJA Izkoristite gotovinski popust, ki velja do 1. 11. 2001, za vse vrste zimskih avtoplaščev. KLBMBIVC servis avtogum Cerklje, Ivana Hribarja 7 Telefon: 04/252 15 12, 252 15 13 SOPOKROVITEU: KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje trgovina Cerklje: 04/25 29 020 trgovina Voklo: 04/25 95 240 trgovina Šenčur: 04/25 15 720 V naših poslovalnicah Cerklje, Šenčur in Voklo Vam po ugodnih cenah priporočamo: • za vrtnarjenje in kmetijstvo: sredstvo za varstvo rastlin, mineralna gnojila, krmila,..e za gradnjo: cement, opeko, strešnike Bramac, elektro in vodni material,... Z VAMI DO NAJ PRIDELKA! Za obisk se priporočamo' TRGOVINA S KMETIJSKIM REPROMATERIALOM AGROPROMET, d.o.o. Ul. 4. oktobra 10, 4207 Cerklje PONUDBA krmila, žitarice, semena, praški za molzne stroje, mineralna gnojila, jarkice pred nesnostjo, dodatki za mešanje krmil, vitaminski dodatki, kletke za nesnice, dostava po (jBgJj naročilu tel.: 04/252 6 440, 04/252 6 444, lax: 04/252 1 283 TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI AVTOKLEPARSTVO AVTOODPAD •menjava olja in hladilne tekočine »priprava vozila za tehnični pregled SE PRIPOROČA MILAN KRNIČAR Dvorje 93, 4207 Cerklje, tel./fax: 04/25 26 750 I^SlTrSTASIl, d.O.O. KROVSTVO ■ KLEPARSTVO JENKO Adergas 6, 4207 Cerklje tel.: (04) 25 27 010, fax: 25 27 011, GSM: 041 647-499 Številka: 351 /16-18/00-BP Kranjska Gora, dne 08.10.2001 Župan Občine Kranjska Gora: Jože Kotnik OKREPČEVALNICA NA VASI IN SADJARSTVO CIRIL ZUPIN GRAD 14. CERKLJE. TELEFON: 04/25 22 277 Nagradni kupon Naj pridelki 2001 Nagradni kupon z odgovorom oddajte jutri, v soboto, 20. oktobra-pri vhodu v dvorano zadružnega doma v Cerkljah pred začetkom prireditve ali pa nam ga pošljite v Gorenjski glas, 4001 Kranj, P P' 124 do vključno srede, 24. oktobra. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrade. Vprašanje Koliko rekordnih pridelkov je bilo na prireditvi lani? Ime in priimek, naslov 10K - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 STd^£"RAVNE: 2SS z L°ŽO, I.NAD-pdiJt J1 VSI PRIKUUČKI 79,40 M2, VSI im oHUvK|. PRODAMO ZA 10,8 MIO SIT 'N GARAZo ZA 1,3 MIO SIT PRIMO, d.o.o., i^*5-50, 592-43-00 ^tak!Č"MEST0: 2SS MANSARDNO ROVANJE V STANOVANJSKI HIŠI, 45 J«. PRODAMO ZA 6,8 MIO SIT PRIMO, 2^2^596-45-50, 592-43-00_ fif'^'STRICA: 2SS, III. NAD. r^JN.BLOKA, 52,35 M2, VSI PRIKLJUČKI, ^UDAMO ZA 10,9 MIO SIT - VSEUIVO Ul.04.2002. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 I.^IČ-RAVNE: 2SS, II.NADSTROPJE y'^HIŠE, 56 M2, VSI PRIKLJUČKI, »t ,IN0 0GLEDA, PRODAMO ZA 9,9 MIO «1 (brez opreme). PRIMO, d.o.o., 596-45-2^592-43-00 J,^'Č"RAVNE: 3SS - PODSTREŠNO, SKUPAJ 63,69 M2, BREZ CK, DRVARNI-rcM SKUPNI WC, VREDNO OGLEDA, cn 9'5 Ml° SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-5^_592-43-00 TRŽIČ-DETEUICA: 3SS, VSI PRIKUUČKI, Sn■ n •' 78,68 M2> PRODAMO ZA 14 MIO 21i_Pj^MO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 pL^č-DETEUICA: 3SS, VSI PRIKUUČKI, r.7'TL|CJE 77,99 M2, PRODAMO ZA 14,2 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 Tominčeva 2, 4000 Kranj ■ Stražišče fil.: 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 041/347-323 NEPREMIČNINE p0SR€D0VflNJ6, ZASTOPRNJ6, PRODRIA JRŽIČ-BISTRICA: 3SS V PRITLIČJU, 78 M2. BREZ BALKONA, PRIKUUČKI, PRODAMO ZA 13,4 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 2^45-50, 592-43-00 TRŽIČ-DETEUICA: PRODAMO GARSONJERO Z OPREMO (predsoba, bivalni pros- 0r. WC s tušem, kletni prostor in pravica "Porabe skupnih prostorov), 20,48 m2, ZA M MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, ^43-00 JfIŽIČ: GARSONJERO, 18 M2, SKUPNI HODNIK, PRODAMO ZA 3,6 MIO SIT PRI-M°. d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP;//www.svet-re.si Email: info@sveke.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pregradno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,7 mio SIT (95.000 DEM). PS00513MA-KR KRANJ - Planina I; 59 m2, dvosobno, pregrajeno, 7. "adstropje, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena: 13 m'° SIT (115.000 DEM). PS00644MA-KR KRANj - Planina I; 63 m2, dvosobno, 3. nadstropje, ni*ek blok, adaptirano, delno opremljeno. Cena: 13,5 m'° SIT (120.000 DEM). PS00656JN-KR [J^NJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nadstropje, balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,1 mi° SIT (143.000 DEM). PS00433JN-KR KRANJ - pianina |; 89 m2, 2+2 sobno, adaptirano, aminatt, dva balkona, 10. nadstropje, lep razgled. Uen* 17,5 mfe SIT (155,000 DEM). PS00535JN-KR KRANJ - punina II; 68 m2, dvosobno, 5. nadstropje, do-a lokacija, končni blok, pogled na jug, takoj vseljivo. ^ 15,3 mio SIT(l35.0O0 DEM). PS00630JN-KR KUJANJ - p|anjna |; 95 m2, 2,5-sobno, adaptirano, - *^ novi laminati, nova kopalnica, 2. nadstropje, , ,.k Wok, dobra lokacija. Cena: 19,2 mio SIT u/°000DEM). PS00653MA-KR TRZIC-MESTO: V V. NADSTROPJU STANOVANJSKEGA BLOKA OBNOVUENO GARSONJERO, 16,62 M2, PRODAMO ZA 5 MIO SIT - TAKOJ VSELJIVA. PRIMO, d.o.o, 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-MESTO: GARSONJERO, I.NAD-STROPJE MESTNE HIŠE, 31 M2 (pred-prostor, dnevni prostor s kuhinjo, kopalnica, soba, shramba, centralno ogrevanje), PRODAMO SKUPAJ Z OPREMO ZA 6,1 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno 74 m2 v meščanski hiši, obnovljeno, primerno tudi za pisarne, prodamo. BLOK 5 NEPREMIČNINE, 031 765 858; 041 428 958, 04 512 51 22._ JESENICE TITOVA GARSONJERA Z BALKONOM, 23 M2, CK, KATV, PRODAMO ZA 4,8 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE OKOLICA - KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE TAVČARJEVA TRISOBNO STANOVANJE 71 M2, Z BALKONOM IN VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9,8 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.poSing.si) JESENICE REVOLUCIJA TRISOBNO STANOVANJE 69 M2, BALKON, NIZEK BLOK, PRODAMO ZA 9,6 MIO SIT (85.000 DEM). POSING 04/ 586 31 50 (www.pos-ing.si)_ KRANJ ŠORLIJEVA - TAKOJ VSEUIVO TRISOBNO STANOVANJE 72 M2, BALKON, VSI PRIKUUČKI, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ - Kidričeva, prodamo v II. nadstropju, obnovljeno, 3ss, 81 m2, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,7 mio. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - PLANINA I., prodamo 2ss, 64 m2, (v stolpnici), cena je 11,8 mio. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - DRAŽGOŠKA ULICA (H8) oddamo opremljeno 3ss, 85 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. PLANINA pri Pokopališču, v novejšem bloku, prodamo zelo lepo, 2ss + kabinet, 66 m2, v rač^un vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,1 mio. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno 2ss, 56 m2, v 3.nadstr., z vsemi priključki, cena' stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANj. pianina III; 54 m2, dvosobno, preurejeno, 5. e, balkon s pogledom na hribe. Cena: 12,4 itlo S^(110, 000 DEM). PS00669MA-KR nizekh"Planina 62 m2, QVosobn0' s K'blok, sončna lega, dobra lokacija. " ('33.000 DEM). PS00671JN-KR q^|^" Vodovodni stolp; 62 m2, trisobno, adaptirano, 4. nadstropje, odlična lokacija. Cena: 16,4 minCIT,. ""■K"'«HJ°. uuiiwio tunama. < 10 (145.000 DEM). PS00642JN- KR J^Nj. 2iat0 polje; 42 m2, enosobno, 1. nadstropje, mj . J v celoti, CK na plin, južna lega. Cena: 10,7 loyM95.000 DEM). PS00666JN-KR oćtami"Zlat0 pol'e; 61 m2' oVosobno, adaptirano, j;'»"JUeno, 2. nadstropje, CK. Cena: 15,5 mio SIT U37'OOODEM).PS00540JN-KR bSt^fw1e;36 m2,9n0S0Dn°. 1' nadstropje, nizek min ^,r,:m'V8i Priključki, takoj vseljivo. Cena: 6,4 WS^0Q0DEM).PS0Q515MA-KR r^Jkfe'i'ca; 79 m2, trisobno, kompletno adapti-PrikliiuM? niMk blok' t81™0?3110,tna. iakuai, vsi pS0%55MA8KR: 16,4 m'° S'T (145 00° DEM)' TRŽIČ - Vine; 75 m2, dvosobno, popolnoma adaptirano, mansarda hiše s pripadajočo veliko teraso in 465 m2 atrija, CK, SATV, tel.. Cena: 15 mio SIT. PS00654MA-KR LESCE - Hraše; 60 m2, novo, dvosobno, večs-tanovanjski objekt, balkon, etažna CK, mirna lokacija, Cena; 8,5 mio SIT (75.000 DEM). PS00663MA- KR LESCE - Hraše; 80 m2, novo, trisobno, 2. nadstropje, velik balkon, etažna CK, mirna lokacija. Cena: 10,7 mio SIT (95.000 DEM). PS00662MA-KR POSESTI KRANJ - Stražišče, 170 m2, starejša hiša, adaptirana, parcela 411 m2, dobra lokacija. Cena: 23,7 mio SIT (210.000 DEM). PH00665JN-KR KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni lazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR PREDDVOR - Baselj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjs-ka. zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,4 mk) SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR PODNART - okolica; 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vseljiva. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PH00623JN-KR RADOVLJICA; 89 + 140 m2, montažna hiša, prak-' tično 4-sobno stanovanje v pritličju s kletjo in prizidkom za delavnico, 700 m2 parcele, dobra lokacija, vsi priključki. Cena: 22,6 mio SIT (200.000 DEM). PH0O651MA-KR KRANJ; prodamo več garaž. Cena: po dogovoru. PG00641MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.00Q DEM). PZ00586JN-KR ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena; 9,6 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR ZG. BRNIK; 1300 m2, ravna, izredno lepa, ob zelenem pasu, na obrobju vasi. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PZ0O667MA-KR NEPREMIČNINE po^ipg INŽENIRING d.0.0. Kranj, Poštna 3, tol.; 20242-10 KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki, cena je 15,7 mio. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - okolica, BLED, RADOVUICA, JESENICE, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ PLANINA III., prodamo 1ss, 42 m2 v 3.nadstropju, popolnoma obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ PLANINA - oddamo poslovni prostor, 55 m2, s svojim vhodom. Mesečna najemnina je 100.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. TRŽIČ - RAVNE, prodamo 1ss, 38 m2, vsi priključki, cena 7,3 mio. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 TRŽIČ - DETEUICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss+kabinet, opremljeno, nadstandardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, 13,5 mio, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055 NEPREMIČNINE BOIM Stritarjeva 5, 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2362-995 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETEUICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse inf. na tt 040/549-030 13989 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in VVC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_mois KRANJ prodamo garsonjeri v izmeri od 33,7 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČ-NINE, 201-27-19, 041/722-632 14312 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, atrij+balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. MLAKA ugodno prodamo stanovanje v I. nads., hiše 44 m2+25 m2 terase, potrebno dograditi kopalnico in stopnice. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00, 041/333-222 14514 STANOVANJA ODDAMO KRANJ center 3 ss, opremljeno, 86 m2/VII, 73000 SIT/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222 14515 Kupim GARSONJERO ali manjše enosobno STANOVANJE, v Kranju ali Škofji Loki -GOTOVINA! tt 041/632-577 15439 JESENICE prodamo garsonjero, 30 m2, CK, ' ugodno 4000.000 SIT! PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722- 632 15513 PLANINA III, 3ss, 80 m2, prenovljeno, možna menjava za manjše ali plačilo na obroke. tt 041/350-508 isosi KRANJ-BRITOF-OREHOVUE v večs-tanovanjski hiši prodam I. nadstr., 150 m2, CK, SATV, telefon, svoj vhod, garaža in v pritličju 65 m2, še neizdelanega STANOVANJA, CK, svoj vhod, del dvorišča, vseljivo takoj. Cena zelo ugodna. tt 041 /500-809 16049 Prodam 2,5 ss na Planini II, z atrijem v pritličju, cena 16300.000 SIT. tt 041/707- 708 16089 PLANINA II - prodam stanovanj, cca 30 m2, brez posrednika, cena po dogovoru. tt 031/339-948 16094 GARSONJERO prodam 21 m2+15, Vodovodni stolp. tt 041/681-006 15192 V ŠKOFJI LOKI oddam v najem 3 ss ali prodam. TT 2324-432 16194 PLANINA III prodam STANOVANJE, 53 m.2, 1 ss z dvema kabinetoma, adaptirano, 1. nadstropje, nizek blok. tt 041/246-810 Prodamo 4 sobno ATRIJSKO STANOVANJE na Planini III, južna stran, v dveh etažah, , lastni vhod, zelo lepa lega. tt 232-65-79 Najamem 2 ss v Kranju, cca 60 m2. tt 040/440-350 16208 ODDAM enosobno STANOVANJE v Kamni Gorici, tt 040/31-62-26 leaie ŠKOFJA LOKA Podlubnik: 2 ss, 61 m.2, vsi priključki, vseljivo takoj, prodam, tt 041/628-213 16239 ŠKOFJA LOKA, Frank. nas. 45 m2, 1,5 ss, III. od IV. nadstr., balkon, prenovljeno, prodam, tt 031/840-893, 031/235-363 KRANJ Kebetova, 3 ss, obnovljeno, lepo ohranjeno, 54 m2, prodam, tt 040/225- 135 16249 V Ljubnem ODDAM delno opremljeno dvosobno STANOVANJE v najem, tt 040/389-518, 2324-088 16255 PLANINA I, GARSONJER (30 m2)6. nad. prazna, 1 ss (34 m2), 2. nad. ugodno prodamo, tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16279 Ugodna ponudba! Planina III, 1,5 ss (54 m2), Planina, 2 ss (60 m2), obnovljeno, ugodno prodamo, tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 1628O KRANJ bližina AP, 2 ss (51 m2),pritličje, obnovljeno, balkon, CK kamin, ugodno prodamo, tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE M8»1 DRULOVKA 2 ss+mansarda, 2. nad./2, CK, priključki, prazno, cena ugodna, prodamo, tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16282 Mlad par najame v Kranju 1,5 ali 2 ss, za dljše obdobje, tt 040/828-682 16306 PLANINA 2 ss s kabinetom, 66,5 m2, VIII. nad., takoj vseljivo, ugodno prodam, tt 031/605-114,236-49-21 16322 SOBO oddam sostanovalcu, cena po dogovoru, okolica Bleda, tt 574-26-98 16329 KRANJ Zlato polje oddamo 1 šs, vsi priključki, NAKLO oddamo opremljeno 1 ss, vsi priključki, ugodno, RADOVUICA ODDAMO opremljeno 1 ss, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722- 632 16365 KRANJ CENTER prodamo deloma, adap-triano meščansko stanovanje, 85 m2, 14.612.000 SIT, zelo UGODNI PLAČILNI POGOJI!!! PIA NEPREMIČNINE 201-27-19,041/722-632 16366 KRANJ na Kidričevi cesti prodamo 2 ss 70 m2,1, nadstr., CK na olje, vsi priključki, nizek blok. PIA Šk. Loka, 50-60-300 16381 ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje prodamo 2 ss 62 m2, 4. nadstr., dva balkona, vsi priključki. PIA Šk. Loka, 50-60-300 16382 ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo 3 sobno stanovanje, 80 m2, 3. nadstropje, 2 balkona vsi priključki. PIA Šk.Loka, 50-60- 300 16384 Škofja Loka Novi Svet manjše 2 ss 45 m2 tretje nadstropje, ogrevanje na kamin. PIA Šk. Loka, 50-60-300 16385 PLANINA III, prodam 3 ss, III. nadstr. , mansarda, vsi priključki, cena po dogovoru, tt 2326-881 16407 ŽELEZNIKI v novejšem bloku prodamo 2 ss mansardno, 50,6 m2. PIA Šk.Loka, 50- 60-300 16412 TOVORNA VOZILA KANGOO EXPRESS Furgon 1.4 I. 98, pro-damo. tt 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 16232 VARSTVO ODKUP in PRODAJA RABUENIH VOZIL, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. MEPAX, d.o.o., Planina 5, KRANJ, tt 2323-298, 041/773-772 1874 ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE, VSA OPREMA, CENA 2.350 000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK UUBL-JANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 370.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBUANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 Iščem zanesljivo osebo za VARSTVO enoletne punčke na našem domu v okolici Kranja, tt 040/547-524 16320 VOZILA DELI VLEČNE KUUKE - montaža in vpis v ho-mologacijo. Boris Drole, Zg. Bitnje 312, tt 231-51-20 15907 ALU PLATIŠČA lahko z gumami za FIAT PUNTO kupim, tt 2521-687, 041/789- 883 16319 ZIMSKE PNEVMATIKE SAVA-S2 in GOOD YEAR U.G 5 nove, prodam 30% ceneje, tt 510-76-60 16324 4 letne GUME s platišči 155/13, ter rezervne dele JUGO, FIČO, prodam, tt 25-71- 847 16331 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 ■ 4 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL OD L.93 DAUE. tt 01/426-13-15,041/614-013 15835 Kupim JUGO od prvega lastnika in GOLF II diesel od prvega lastnika, tt 041/818-963 VOZILA AVTOM E H AN IKA Rozman SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV Križe, Snakovška c. 34, tel.: 595-6440 PASSAT GL 1.6, LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.650.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBUANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850 FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR -PODBORŠEK D.O.O., UUBUANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850 LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850 A\,^ NASTRAN TRADE. d.o.o. ^ Trata 4, Cerklje tel.: 04/25-25-740,041/636-565 * POPRAVILO OSEBNIH IN KOMBINIRANIH AVTOMOBILOV PEUGEOT, CITROEN, RENAULT tudi po izteku garancijskega roka ' AVTOMEHANICNA DELA ' AVTOKLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA UGODNO V MESECU OKTOBRU - ZAVORNE PLOŠČICE Z VGRADNJO ZA AX IN P 106 - SAMO 5.000 SIT FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBUAN-SKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850_ ALFA 146 1.6 TS, LETNIK 98, SREBRNE BARVE, KLIMA, CZ, ES, SERVO, CENA 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBUANSKA C. 30 KRANJ, TEL 23-32-850 R-TRAFIC FURGON, LETNIK 93, 90.000 KM, REGISTRIRAN, CENA 750.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.OiO., UUBUANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850 FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, VSA OPREMA, MODRE BARVE, CENA 2.150.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBUANSKA 30, KRANJ TEL; 2332 850 AVTODELI IN OPREMA td.:(04)236 4010,236 4011 fqx:(04) 201 18 34 Trgovina P&R Kblodvorska 3, Kranj FIATTIPO 2.0, LETNIK 93, LEPO OHRANJEN REG. DO KONCA LETA, CENA 500.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332 850 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLSI, LETNIK 95, VSA OPREMA, REG. DO 6/02, CENA 1.100.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL; 2332 850 FIAT UNO 1.0 IE, LETNIK 96, MODRE BARVE, CENA 550.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBLJANSKA 30. KRANJ TEL: 2332 850 ODKUP RABUENIH VOZIL od I, 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 6248 ODKUP, PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil. AVTO KRANJ, d.o.o. Kranj, Savska c. 34, Kranj, 20-11-413, 031/231-358 12842 nldomplan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem pj^pjjpjpj i in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/20-68-701 • GSM: 041/647-433 Promet z nepremičninami STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2; -v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno + dva kabineta stanovanje v I. nadstropju, izme-re 89 m2; - na Planini III. v Kranju prodamo v pritličju dva dvosobna + kabinet stanovanja s hobv sobo v kleti, atrijem in samostojnim vhodom v izmeri 94,50 m2 (zelo lepa lega); - v Šorlijevem naselju prodamo trosobno stanovanje, V. nadstropje, v izmeri 72,40 m2; - v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmeri 97,00 m2; - v Kranju na Planini III. prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropju, v izmeri 42,5 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabinet stanovanje v 10. nadstropju, v izmeri 88,80 m2; - v Škofji Loki na Trati prodamo dvosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 57 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo enosobno ♦ kabinet stanovanje v VII. nadstropju, izmere 51,7 m2; - v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju v izmeri 61,70 m2; - na Planini v Kranju, blizu kotlarne prodamo enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, v II. nadstropju, v izmeri 37 m2; - v Radovljici prodamo dvosobno + kabinet stanovanje v II. nadstropju, izmere 58,58 m2; - v Kranju na Planini II. prodamo ali zamenjamo za manjšo garsonjero enosobno stanovanje v I. nadstropju, izmere 48,30 m2 - nizek objekt; - na Planini II. v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju, izmere 68 m2; HIŠE - v Stražiščujjri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; - v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2; - v Vrbi na Gorenjskem prodamo obnovljeno kmečko hišo na parceli velikosti 800 m2; - blizu Goričan pri Medvodah prodamo v IV. gradbeni fazi: - visokopritlično hišo na parceli velikosti 460 m2; - dvojček na parceli velikosti cca 200 m2; - na Golniku prodamo zelo lepo atrijsko hišo na parceli, velikosti cca 550 m2; POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; - v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; - na Planini III. v Kranju prodamo v novem objektu v gradnji poslovne prostore v I. nadstropju, v izmeri 140 m2; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; - blizu centra mesta Kranja oddamo v najem poslovne prostore v popolnoma prenovljenem objektu; - v Škofji Loki oddamo v najem več pisarniških prostorov v I. nadstropju v skupni izmeri cca 100 m2 - lahko tudi po delih z manjšo kvadraturo, PARCELA - PRODAMO: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; - na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m2; - v Trbojah prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 700 m2; - v Zmincu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; • VIKEND - PRODAMO - pod Ratitovcem prodamo vikend - brunarico -tloris 32 m2, na parceli velikosti 1.100 m2; - na Šenturški gori pod Krvavcem prodamo zelo lep bivalni vikend - brunarico; KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 xalarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam, tt 041/644-991 14012 LAGUNA 1.8 KARAVAN, I. 97, 1. lastnica, ABS, servisna, kot nova, 1.735.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 i484? OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI usei SUBARU LEGACY 2.0 karavan 4 WD, I. 94, nov model, met srebrn, reg. 4/02, reduktor, ohranjen, 1.490.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15274 ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, tt 20426-00,041/668-288 5 * BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE ^^^^ GORENJSKEGA GLASA * Podarim 1.2.3. več KUŽKA/MUCKA- ov . starega (obkroži) __mesecev. Tel.:_ * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * PDI Ut DOMMlKfl' RADIO KRANJ-GOREN JSKI MEGASRČEK 6 GORENJSKI GLAS • 32. STRAN OGLASI / info@g-glas.si Petek, 19. oktobra200l HYUnDFII tel.:04/502 2000 fax.:04/502 2012 ŠKOFJA LOKA • GOSTEČE NOVO: AKCIJA GLEJ NAPREJ ACCENT CENEJŠI DO 280.000 SIT ELANTRA CENEJŠA ZA 300.000 SIT + ZIMSKE PNEVMATIKE + ALU PLATIŠČA GRATIS KREDIT NA POLOŽNICE ALI UGODEN BANČNI KREDIT AORIAkCR SALON KERAMIKE KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13 HYUnDFII AVTO KADIVEC Šenčur, tet.: 27900 00 www. avtokadivecjk.si "LAST MINUTE" do 225.000 sit ceneje 159.000 sit ceneje IZKORISTITE UGODNO KREDITIRANJE AKCIJA ■ GLEJ NAPREJ S&ctMt^ ELANTRA OPREMLJENA S KOMPLETOMA ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK, LITIMI PLATIŠČI IN POPUSTOM DO 300.000 SIT RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 Konkurenca nas spet gleda zviška... ... naše cene so namreč še nižje! KIA MOTORS SEPHIA zdaj cenejša še za 300.000 tolarjev!" <©> KIUDITS C 080 2001 WWW.kia.si .cenasprihrankomingarantijo3leta/100.^ UASING NASMEH d.o.o.. KRANJ, 04/23517 77 AVTO AMBROŽIČ d.o.o., RIBNOPRI BLEDU, 04/5741784 GREŠNIK d.o.o., MEDVODE, 01/361 2250 NASMEH, d.o.o., KRANJ PRODAJA SERVIS Telefon: 04/23-51-777 OPEL ASTRA CLASSIC. JE TO SPLOH LAHKO RES? V akciji še dodatni prihranek do140.000 SIT! "Cona jb Informativna in odvisna od taosfin razmerij. OPEL CREOIT Da, res je. Opel Astra Classic je pregovorno kakovosten, trpežen in zanesljiv družinski avto, ki bo ustrezal potrebam prav vsakogar. Za neverjetnih 1.772.500 SIT boste kupili dragocen avtomobil. Za vso družino. Za četo življenje. Opet Astra Classic. Evropska uspešnica vam še nikoli ni bila tako blizu! Mlakar & Podboršek, d.o.o. (St Ljubljanska c. 30, 4000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto VODJA PRODAJE VOZIL Pogoji: - višja šola ekonomske-komercialne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - starost do 40 let - izpit B kategorije Pisne vloge v roku 8 dni pošljite na naslov Avto Mlakar & Podboršek, d.o.o., Ljubljanska c. 30,-4000 Kranj s pripisom "za razpis". ClA Klimatsko zdravilišče, olimpijski center, 1.517 m n.v Termalno zdravilišče, 395 m n.v. NOVEMBRSKE POČITNICE na ROGU 3 in 5-dnevni program v terminu 26.10. - 04.11. 2001 • 3 ali 5 x polpenzion • neomejeno kopanje na Rogli ali v Termah Zreče • uporaba savne na Rogli • 1 x pohodna tura • ura tenisa, nam. tenisa ali squasha/dan • nočni pohod z baklami in večerja v Pohorski koči • animacija po tedenskem programu 1 otrok do 12. leta starosti GRATIS v sobi s starši Cena/osebo Depandansa Brinje* Bungalovi Rogla** Hotel Rogla*** Bungalovi Smreka*1 Hotel Planja**** 3-dnevni program 5-dnevni program 16.400 SIT 26.000 SIT 20.900 SIT 33.500 SIT 25.400 SIT 41.000 SIT Doplačilo: namestitev v enoposteljni sobi, turistično takso UMOR, 4.«., »refreni TURIZEM, Tel.: 03 /S7 6 000, 01 23 29 204 KfflUM KOROŠKA CESTA 35, 4000 KRANJ - tel.: 04/2360-750 STE SE ŽE ODLOČILI S ČIM OBDAROVATI POSLOVNE PARTNERJE IN SODELAVCE? ČE NE, VAM LAHKO PRISKOČIMO NA POMOČI Pri nas boste našli več kot 100 različnih ■ koledarjev, rokovnikov, seveda ne manjkajo tudi Pisalne i^e^^^^mi Jglji izdelki iz usma. Radi brPOttdadQ»^^mo v zalogi tudi izdelke Priznane slovenske zeliščne galerije Trebnik, kjer lahko izberete domače čaje, parfume, zelišča, soli, sadna % vina, domače kise in oljaj. \ Na vsakršno darilo Vam lahko natisnemo vaš (o£Cifyp< lahko Pa se pohvalimo tudi z domiselnim aranžiranjem. Odprto imamo od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. aVtOtehna , Ljubljana, 01/ 58 18 531 • AVTOTEHNA V1S, Jesenice, 04/ 586 12 40 • AVTOTEHNA VtS IN KOSEC, Domžale, 01/ 721 60 92 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC, Sava pri Litiji, 01/ 897 48 88 • AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN, Grosuplje, 01/ 786 09 14 • AVTOTEHNA VIS IN PINTAR, Kranj, 04/ 202 46 21 • AVTOTEHNA VIS IN PIŠEK, Škofja Loka, 04/ 502 40 11 • AVTOTEHNA VIS iN SEVER, Vrhnika. 01/ 750 63 30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS, Rakek, 01/ 705 17 25 • AVTOHIŠA ZALAR, Velike Lašče, 01/ 788 19 99 • OPEL SERVIS TROBEC, Ljubljana, 01/423 25 35 9 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N ( d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, Serv knjižica, elek. stekla in ogledala, servo v°lan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, Pjgdam. Tf 041/685-789 15355 BERLINGO 1.8 MULTISPACE, I. 98/99, met moder, ABS, AB, DCZ, ES, 1. lastnik, servisna, 1.680.000 sit. AVTO LESCE 531- ^__15704 SCENIC 1.6 I. 98, rdeč, 1. lastnica, servis-na. 2 x AB.elek.oprema, 1.890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15705 LANCIA Y 1.2,1. 00, met zlata, 19000 km, 1. last., servisna, AB, SV, CZ, ES, 1.590.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 Prodam GOLF TD, 1.96, bele barve, odlično ohranjen. Tf 041/743-299 16045 NISSAN TERANO SGX, 3 V, 1.95, 157 000 km, 1. lastnik, prodam. TT 041/664-339 PROTON 313 G LXI, I. 99, reg. do 12/01, 67000 km, lepo ohranjen, metalna barva. 1100.000 SIT, Tf 041/846-859 1S187 Prodam R 4, rdeče barve, letnik 90, registriran do konca maja 2002, prevoženih 160.000 km. Cena po dogovoru. Tf 23-11-934 misa CLIO 1.4 RT, I. 95, reg. do 5/02, 1. lastnica, cena po dogovoru. TT 041/745-757 Prodam JUGO 55, I. 88, reg. do 6/02, odlično ohranjen, dodatna oprema, Tf 041/540-985 16220 Ugodno prodamo MEGANE COUPE 2.0 16 V I. 98, GOLF KARAVAN CL 1.81. 96. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana, Tf 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 16231 Prodam HONDO CR V 2.0 i, AT, I. 97, vsa oprema, prvi lastnik, reg. do 7/02. Tf 23- 43-100_16233 Prodam MARUTTI, I. 93, reg. 3/02. Tf 531-48-41,041/254-410 16250 SUBARU JUSTY 1.3 GL 4 WD, I. 92, SUBARU JUSTY 1.3 GL. Tf 031/830-000 RONDO TRADE 16258 FIAT TIPO 1.4 IE, I. 93, RENAULT MEGANE 1.6 RN, I. 96. Tf 031/830-000 RONDO TRADE_16259 SUZUKI VITARA 1.6 i, I. 91, FORD ES-CORT 1.6 CI_X, I. 93. Tf 031/830-000 RONDO TRADE__16260 FIAT BRAVO 1.4 SX I. 98, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90. TT 031/830-000 RONDO TRADE 16261 SUZUKI BALENO 1.3 GL, I. 98, RENAULT 5 FIVE, I. 94. Tf 031/830-000 RONDO TRADE 16262 RENAULT 5 FIVE PLUS, DOBA 1.9 D GLX, I. 94. RONDO TRADE 94, SEAT COR-T 031/830-000 16263 RENAULT 11 GTL, I. 86, BMW 316 i, Tf 031 /830-000 I. 92. 16264 nMlS t Šalil 1 1^ \ • / \ !! I Izjemno ugodni družinski krediti i mu to JIMNY ^riiA 0% M AAADEM že za 24.990' <2,823.W275, Hraše 34, Lesce_16223 Prodam ZAJĆNIK hišico, 4 prostori, 2x1,5 !!1^_5331 -379 Andrej_16225 NOVOFUNDLANDEC, črn, rodovniški adič, dobrega porekla,naprodaj. Tf iai/542-316, 5120-255_16228 583°dam BIKCA simentalca- • 041/538- __ 16247 Prodam ŽREBIČKO staro 6 mesecev, oče Cor-S)MWM hanoveranka. Tf 041/53-44-77 Prodam TELIČKI simentalki, stari 14 dni. ^Hl^6^_16287_ Pprodam 14 dni starega BIKCA simentalca. *jMV582-168 _16299 Prodam 8 tednov starega BIKCA simental-21^231-22-37_^305 Jlfifoto brejo SVINJO, rok 24.11. ter RACE !i!^gQDJE GOSI. Tf 040/518-423 16307 Prodam BIKCA simentalca, težkega 130 *g. Tf 514-67-05 16308 KRAVO simentalko brejo 4 mesce, prodam. Tf 25-22-673_-_16310 TELICO križanko pred telitvijo, prodam. Valjavec, Zvirče 19, Tržič, Tf 5957-324 Prodam NESNICE, 20 tednov. Tf 252-20-27, 041/612-150_imso Prodam TELIČKI simentalko, stari 25 in 10 dni. Tf 252-14-96 16332 Prodam BIKCA čb, star 10 dni. Struževo 9, kranj 16333 Prodam 7 dni starega BIKCA simentalca. Tf 25-22-566_16334 BIKCA simentalca, do 10 dni, kupim. Tf 533-07-55 16336 Prodam dva TELIČKA simentalca, stara po 10 dni. Sr. vas 114(91), Šenčur_16347 Prodam TELIČKA bikca simentalca. Tf 041/746-690_16346 Prodam dve KOZI srnaste pasme. Tf 5141- 362_18353 Prodam TELICO simentalko, pašno, brejo devet mesecev. Tf 5246-836_16354 Prodam BIKCA simentalca 120 kg. Tf 533- 31-17 16363 Prodam TELIČKO simentalko. Tf 231-15- 82 16372 Prodam 7 mesecev starega ŽREBCA. Gol-majer Jože, Sp. Lipnica 6 18378 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko, cena po dogovoru. Lancovo 31, 531-58-02 16380 Prodam teden dni starega BIKCA križanca. Tf 259-12-10_i64n_ Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Tf 031/606-998 18435 ŽIVALI KUPIM Kupim brejo TELICO ali menjam za bika ali jalovo kravo. Tf 252-21-12 isiee Kupim BIKCA simentalsca, starega do 14 dni. Tf 041/951-244 16199 Kupim BIKA simentalca od 200 do 350 kg. Tf 533-80-54 ali 533-02-19 16224 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. Tf 25-71-261 16277 Kupim BIKCE simentalce, težke od 200 do 400 kg. Tf 041 /806-053 16295 V SPOMIN prof. BENJAMINI KOŠIR JAKELJ JESEN Enakomerno deževanje na ploskve sivih, kamenitih streh; vse bolne, žalostne so moje sanje in v sivi žalosti zamrl je smeh. Jesenska roža je zaprla laso in tiho se nagnila v siva tla; in somrak pal je čez vasico našo in zrak je mrzel od dežja. Srečko Kosovel Leto dni žalost polni dušo. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in ki ste nam pomagali in še pomagate prestajati izgubo! Juš, Jaka, Jože J akcij in vsi njeni Kranjska Gora, 19. oktobra 2001 ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric STANE BEVK iz Stražišča Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala doktor Jerajevi, gospodu župniku Cirilu Berglezu ter Navčku za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka ter sinova Lado in Stane z družinama Kjerkoli smo, si vedno z nami ti, le da tvojih odgovorov več ni, to tako hudo boli. V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar je odšel od nas naš nepozabni JOŽE PETERNEL 21.3.1965 - 17.10.1999 Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate rože in prižigate svečke. Vsi, ki smo te imeli radi in te pogrešamo Mlaka, Kranj, 17. oktobra 2001 ZAHVALA Ob smrti RUDOLFA PFAJFARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala g. Janezu Lušini in Mari Obrulek za lepe poslovilne besede, K.O. ZB Primskovo. Hvala Vokalnemu kvintetu "Gorenjci" in pihalnemu kvartetu, solistu "Tišine". Posebna zahvala zdravnikom in osebju bolnišnice Jesenice in zdravnici ter osebju Doma upokojencev Kranj, ki so mu lajšali zadnje ure njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Rudi in Vlado, hčerki Ivica, Mojca in vnuki Kranj, 1. oktobra 2001 ZAHVALA V 100. letu starosti se je 14. oktobra poslovila od nas naša zlata mama MARJETA KOLENC ■ roj. M.andeljc, s Poljšice pri Zg. Gorjah Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, jo skupaj z nami spoštovali in jo imeli radi. VSI NJENI Poljšica pri Gorjah, Kranj, Bled ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil dragi mož DJORDJE DJURO BABIC iz Kranja, Šorlijeva 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Bolnišnici Golnik odd. 500, njegovi osebni zdravnici ge. Zoji Pavlin - Destovnik, ZB Vodovodni stolp, podjetju Navček in g. Jermanu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. V svojem in imenu sorodstva žena Marija Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je... V SPOMIN 13. oktobra 2001 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mati, sestra in babi BREDA PRISTOV 19.7.1945 - 13.10.2000 Vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke, iskrena hvala. VSI NJENI Radovljica, 19. oktobra 2001 ZAHVALA V 80. letu je zaspala v večnost naša najdražja ANICA SAJEVIC roj. Škrjanec Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v tako velikem številu izkazali poslednjo čast. Hvaležni smo osebju Bolnice Golnik, sodelavcem Brda, Save in Živil, sosedom, prijateljem, sorodnikom, teti Milki, Ljubici in Navčku. Še enkrat vsem hvala za sveče, cvetje, sv. maše in besede tolažbe, z vami nam je bilo lažje. VSI NJENI Visoko, 17. oktobra 2001 Če bi solza koga obudila, ne bi te črna zemlja krila, ker bi moje solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža BOŽIDARJA BENEDIKA Se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, župniku Bojanu za lepo pogrebno slovesnost, osebni zdravnici dr. Speli Peternelj, sestri Martini in dr. Branku Koširju za zadnji obisk, prijateljem iz bolnice Franja, OZB, praporščakom, g. Albinu za poslovilne besede, cestnemu podjetju Kranj in pogrebnemu zavodu Akris. Prisrčna hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z menoj! Žalujoča žena Tončka Dolenja vas, oktober 2001 ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK od 6°C do 17 °C od 9 °C do 15 °C NEDELJA od 11 °C do 12 °C Danes, v petek, bo pretežno jasno, le v Julijskih Alpah se bo postopno pooblačilo. Jutri, v soboto, bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v hribovitem svetu bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami. Grožnje vzeti resno, vendar ne panično Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju pojasnjujejo, kaj je antraks in poudarjajo, da ni vzroka za paniko. Posebnih ukrepov ni na poštah, saj poštnih pošiljk ne smejo odpreti, vendar so pazljivi. Policisti prejeli 13 prijav, med drugim tudi iz Škofje Loke. V Sloveniji ni posebnih ukrepov, s katerimi bi se službe, ki se ukvarjajo s poštnimi pošiljkami, posebej zavarovale. Povsod pa so pazljivi, kajti previdnost ni nikoli odveč. Policisti so do zdaj prejeli 13 prijav sumljivih pošiljk in vse oddali v analizo. Do zdaj sumljivega prahu še niso odkrili. V Sloveniji zakonodaja ne predvideva, da bi ob potegavščinah lahko kogarkoli kaznovali tako kot v zahodnih državah, kjer sprejemajo zakonodajo, s katero bodo kaznovali vse, ki bodo pošiljali lažne grožnje. Direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Marija Seljak in dr. Brigita Pctcrnelj, obe epidemiologinji, pravita: "Vse območne enote smo vključene v ukrepe Ministrstva za zdravje, ki je za vse informacije tudi odprlo telefon na številki 01 47 86 045, kamor lahko občani pokličejo od 8. do 20. ure. Strokovna razlaga je tudi na spletnih straneh republiškega Inštituta za varovanje zdrav- kom se bacili spremenijo v spore, ki so zelo odporne na vplive iz okolja in lahko v prahu ali zemlji preživijo več desetletij. Človek se lahko okuži na več načinov: z dotikom z bolno živaljo, z dotikom z živalskimi izdelki, ki so okuženi s sporami, z vdihavanjem spor, kar je zelo redko ali z uživanjem kontaminiranega neprekuhanega mesa okuženih živali. Okužba se ne prenaša s člo- ja www.gov.si/ivz pod aktualno. Posebnih ukrepov ni. Antraks je bolezen rastlinojedih živali, ki jo povzroča toksin bakterije Bacillus anlhracis. V naravi so rezervoar bolezni predvsem rastlinojede živali, človek pa se le naključno okuži. Okužene živali izločajo bacile v okolico. Pri stiku z zra- veka na človeka. Inkubacijska doba je lahko od enega do sedem dni, zelo redko pa nekaj tednov. Za kožni antraks so značilne spremembe na koži. Spremembe nastanejo zaradi vdora spor v odrgnine in rane na koži. Pljučni antraks nastane z vdihavanjem spor in je najbolj nevarna oblika Ponoči so jame zelo nevarne V Železnikih gradijo toplovod, česar so domačini seveda veseli. Toda gradnjo žal spremljajo tudi nesreče, saj so izkopane jame ponoči zelo nevarne. Pred kratkim je v jamo padlo dekle, ki se je zvečer vračala domov. Zvila sije zapestje, kar sicer ni tako huda poškodba, toda zanjo je katastrofalna, saj igra klavir. Gradbišče je premalo zavarovano, podnevi večjih nevarnosti sicer ni, ponoči pa se spremeni v nevarno past. Jame so namreč izkopane na sicer zelo prometni poti, ki vodi do športne dvorane, ki so jo ljudje navajeni uporabljati. Ustrezne osvetlitve pa tam ni, saj precej luči ne dela, najbližja je oddaljena kar trideset metrov. Gradbenikom zato toplo priporočamo, da bolje poskrbijo za varnost. Na Pošti v Kranju. GLASOV JEZ bolezni z visoko smrtnostjo. Antraks že dolgo velja kot vodilni možni agens pri bioterorizmu ali v biološki vojni. Spore je možno razširjati na različne načine, tudi po pismih, ki vsebujejo okužen prah. Pomembno je vedeti, da je antraks smrtno obolenje le, če vdihavamo velike količine spor v obliki drobnega aerosola. Spore, ki padajo na tla, se iz prahu ne dvigajo v taki količini, da bi predstavljale nevarnost za okužbo. Okužba je seveda možna tudi z zaužitjem spor in če spore pridejo v rane ali praske na koži." Zdravstveni delavci opozarjajo, da je ob sumljivi pošiljki, ki jo prejmete, najprej treba zadržati dih, pismo pokriti s plastično vrečko, takoj oditi iz prostora in ga zapreti in poklicati policijo. • D. Sedej, foto: Aljoša Korenčan, Gorazd Kavčič Zaradi možnosti, da bi kak terorist ugrabil avtobus kranjskega mestnega prometa, so pristojni na glavni gorenjski avtobusni postaji poskrbeli za maksimalno kamuflažo voznega reda. Redni (redki) potniki tako ali tako vedo, kdaj mestni avtobusi (ne) vozijo, zato so vozni redi lahko skriti. Ker pa gosto zarasle obvestilne table res niso vzor sicer zelo urejeni gorenjski prestolnici, je mestna oblast že odločno ukrepala: naročila je jesen, listje bo odpadlo in table bodo spet lepo vidne. A kaj, ko se bo takrat izkazalo, da so - kljub klorofilni senci -črke in številke obledele, steklo je razbito ... S alon italijanske in španske keramike ter kopalniške opreme LAMINAT. TOPLI PODI. ITISONI - NOVO prenova FORTUNADOM kopalnic z našim <~ 50 71 000 materialom Skojjn loLa 5\ 51 300 V laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Polovična zapora Ljubelja Kranj, 19. oktobra - Od danes, 19. oktobra, do predvidoma nedeljf' 28. oktobra, bo polovična zapora ceste skozi predor Ljubelj. PodjetJe SCT, d.d., bo dvanajst ur na dan opravljalo različna vzdrževalna d^a in odvodnjavanje v predoru. Promet skozi predor bo potekal menično enosmerno, urejen pa bo s semaforjem. • A. Ž. iz- ercator Mercator Gorenjska trgovsko podjetje, d.d. K/drioavac. 54 4220 Skof)!i Loka Slovenija OBVESTILO Naše cenjene stranke obveščamo, da zaradi prenove 23.10.2001 začasno zapiramo poslovalnico SP Visoko 67 a, Visoko pri Kranju. Preurejeno poslovalnico bomo predvidoma za vas odprli 9.11.2001. V času do prenovljene poslovalnice Vas pričakujemo v naših enotah v Kranju: Samopostrežba Nikole Tesle 3, Planina Kranj Samopostrežba Oldhamska 1 a, Kranj. Za razumevanje se vam iskreno zahvaljujemo- Mercartor Gorenjska d.d. Uprava