©VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 207.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 4th, 1930.
LETO XXXII, —VOL. XXXII.
V Washingtonu so odprli Ruth McCormick je začela
•	m	. .
univerzo za pouk zveznih suhaških agentov
Washington, 3. sept. V sobi št. 450, Southern Building, se je zbralo danes 34 zveznih suhaških agentov, zbranih skupaj iz 12 raznih okrajev iz vseh Zedi-njenih držav. V sobi so se nahajale šolske klopi in prave šolske table. Za suhaške agente je vlada s tem uradno odprla šolo. V sobi je bilo vroče, in suhaški agenti so nemirno grizli konce svojih svinčnikov ter čakali, kaj se zgodi. V sobo je stopil Col. Amos W. Woodcock, direktor prohibicije. On je igral ulogo učitelja. Namen šole je preobraziti suhaške agente v priljubljene, spoštovane in uspešne javne uradnike, ki bodo znali priboriti si pri ljudeh spoštovanje in priboriti tudi postavi dolžni rešpekt. Agenti, ki pohajajo v šolo, so nalašč izbrani iz cele dežele. Pouk bo trajal dnevno od 9. ure zjutraj do 4:30 popoldne, skozi šest dni v tednu, in bo trajal ves mesec september. Ko bo šola končana, tedaj bodo ti agenti že sposobni učitelji in bodo razposlani v razna mesta, kjer bodo druge agente učili pro-hibicijskih manir. V Clevelan-du se taka šola odpre 27. oktobra. Prvi dan so "profesorji" govorili o lepem obnašanju, o dolžnostih in pravicah državljanov. Agenti so poslušali, kako se morajo dostojno obnašati, ka-"ko morajo spoštovati pravfce državljanov. Trije učitelji so učili prvi dan. Vsak dan bo govoril eno uro tudi zvezni prav-dnik, ki bo razlagal posamezne postavne točke prohibicijske postave. Med agenti dobite prav mlade fante, pa tudi nad 60 let stare osebe.
Znani general Henry Allen je umrl
Washington, 3. sept. Tu je na-gloma umrl radi srčne hibe poznani ameriški general Henry Allen, ki je v letih 1919 do 1923 poveljeval ameriški armadi, ki je imela zasedenega del nemškega ozemlja. General je bil star 71 let. Bil je znan po svoji pravičnosti in poštenosti.
Smrtna kosa.
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v sredo John Legan, star j 34 let, doma iz vasi Podgozd, fara žužemberk. Bival je 18 let v Clevelandu. Bil je član društva Čas št. 460 S.N.P.J. Tu zapušča žalujočo soprogo, roj. Arko in dva brata, Franka in Josepha ter sestro Mary Fabian. V stari domovini zapušča tri po polbrate, očeta in mačeho ter teto Margaret Košiček in strica Jos. Legana. pog|reb ranjkega se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti na 5164 Stanley Ave., Maple Heights. Vsem preostalim izrekamo naše iskreno sožalje, ranjkemu pa naj bo ohranjen blag spomin.
še dve hiši
še dve hiši sta na ogled na 18229 in 18301 Neff Rd. To so najbolj moderno zgrajene hiši, katere si lahko ogledate vsak dan od 9. zjutraj do 9. zvečer. Zgradil jih je slovenski stavbenik Mr. August Kaušek, 827 E. 185th St.
Policijski načelnik
Novi policijski načelnik v Clevelandu, ki nastopi svoj urad 15. oktobra, najbrž ne bo delal skušnje za svoj urad, ker je pravdni direktor izjavil, da glasom čarterja lahko direktor javne varnosti nastavi načelnika.
volivno kampanjo z napadi na senatorje
Harrisburg, III., 3. sept. Ruth Hanna McCormick je včeraj odprla svojo kampanjo za senatni urad s tem, da je ostro napadla senatorja Gerald P. Nye, ki je bil imenovan, da preiskuje vo-livne izdatke posameznih kandidatov za senat. Senator Nye je skrivej preiskoval tudi volivno kampanjo MacCormickove, radi česar ga ženska sedaj ostro napada. V svojem govoru v tem mestu je izjavila, da bo tirala zadevo do najvišje sodni je v deželi, da se dokaže kdo ima prav. Izjavila je, ,da se senator Nye briga za privatne zadeve kandidatov, in da to ni nobena uradna preiskava. Priznala pa je, da je sama najela privatne detektive, ki so vohunili okoli senatorja Nye. Kot znano je MacCor-mickova priznala, potem ko je zmagala pri primarnih volitvah, da je potrošila skoro $300,000 v volivni kampanji. Ker se je senatu zdela ta svota prevelika, je imenoval poseben odbor, ki naj dožene, če je bila ta svota postavno potrošena ali ne. Senator Nye sedaj preiskuje to zadevo.
-o-
Večerne šole za pouk v angleščini
Dne 15. septembra se odpre pouk v javnih šolah za one, ki bi se radi začeli učiti angleščine ali pa ki bi znanje v angleščini radi spopolnili. Sledeče šole pridejo za naše ljudi v poštev: Hamilton šola, na Union in E. 130th St., South High šola, 7351 Broadway, Glenville šola, 810 Parkwood dr. East High šola, 1380 E. 82nd St. Colinwood High šola, na St. Clair in 152. cesti, Willson šola, E. 55th St. blizu Superior Ave. Pouk se vrši ob pondeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih, in sicer v vsaki šoli na drug dan, kar boste lahko pozvedeli, če se oglasite v šoli, kamor boste zahajali. Pouk se začne ob 7. uri zvečer. Rojakom zelo priporočamo te šole, da izpopolnejo svoje znanje v angleščini, kar jim bo povsod koristilo.
Sestanek v Kanadi
Mr. in Mrs. Michael Telich, zastopnik Sunlife Asurance Co., odpotujeta danes v Jaspar Park, Alberta, Kanada, kjer se vrši sestanek najbolj agilnih zastopnikov omenjene družbe. Odsotna bosta dva tedna. Prostor je oddaljen kakih 3,000 milj od Clevelanda. Srečno pot in obilo zabave!
Izlet "Ribnice"
V nedeljo 7. sept. priredi društvo Ribnica št. 12 S. D. Zveze izlet na Hacetove farme na An-tioch Rd. • Vožnja stane za od-rastle 75c tja in nazaj. Farma se nahaja sedem milj vzhodno Od Painesville. Odhod ob 8. uri zjutraj od S. N. Doma. Ker so Iiibničani fest ljudje, bodo imeli gotovo tudi izvrstno zabavo.
Stavbinsko gibanje
Tekom meseca avgusta je mestni stavbinski urad izdal 631 dovoljenj za gradnjo hiš v skupni vrednosti $2,883,250. Med temi je permit za gradnjo šolskega upravnega poslopja, ki bo veljalo $1,400,000, in zato je svota skupnih stavb tako visoka.
Za šolsko deco
dobite pri John Rožancu, 15721 Waterloo Rd. vse potrebno blago. Rojakom priporočamo to slovensko trgovino.
Ko sta Francoza Dieudonne Coste in Mauricc Bel.cnt 2 dospela v tort k zvečer v New York na srakcplovrx polje, sta dobila sprejem ket ga je Lindbergh doživel, ko je pred tremi leti prepiul Atlantic in dospel v Pariz. Ljudje so zgrabili zrakoplovca in ju nosili na ramah, kar nam k::že piizor na sliki.
Znani ameriški časnikar Hearst je bil pregnan od francoske vlade
Paris, 3. sept. Francoske oblasti so danes naznanile, da so pregnale iz dežele Wm. Randolph Hears^a, znanega lastnika več velikih ameriških časopisov. Kot vzrok navajajo, da je eden izmed Hearstovih agentov dobil neke tajne listine, katere je potem Hearstovo časopisje priobčilo. Listine so se nanašale na tajno mornariško pogodbo med Francijo in Anglijo. Hearst je prišel v Pariz včeraj, in sicer prvič, odkar so bile tiskane dotične listine. Takoj se je oglasil pri njem zastopnik francoske vlade, ki je povedal Hearstu, da mora zapustiti Francijo tekom 36 ur. Hearst je odpotoval še isti večer v London. Notranji francoski minister je tozadevno podal sledečo izjavo: Wm. Randolph Hearst, lastnik mnogih ameriških časopisov, je bil izgnan iz francoske zemlje. To se je zgodilo na povelje notranjega ministra, ker je Hearst povzročil, da so se tiskale gotove tajne listine glede francosko-angleške pogodbe. Iz Londona se poroča, da je Hearst izjavil sledeče: "Uradniki, ki so se oglasili pri meni v Parizu. Bili so zelo vljudni, toda povedali so mi, da me ne morejo trpeti na svojem ozemlju. Rekli so mi, da lahko dobim nekoliko več časa, toda izjavil sem, da če se me tako bojijo, je najbolje, da takoj odpotujem."
-o-
Peter Sawicki umrl
Včeraj je umrl v starosti 78 let Peter Sawicki, poznan trgovec na Fleet Ave. Leta 1882 se 'je naselil iz Poljske v Clevelandu. Peter Sawicki je bil oče poznanega mestnega sodnika Joseph Sawicki.
Šola za šivilje
Ena najboljših šol v Clevelandu, kjer se naučite kompletno vseh panog šiviljstva, je gotovo Cleveland Designing & Cutting School, 308 Erie Bldg., med E. 9th St. in Prospect Ave. Opozarjamo na tozadevni oglas v današnji številki.
Računi za plin
Pri nas lahko plačate vse račune za plin, za vodo, elektriko in telefon. Račune za plin lahko plačate do srede, 10. septembra, do 6. ure zvečer.
Dva brata sta ubila neke-
ga moškega, ker je sra- za svoje napade na pred
Demokrati imajo dokaze
motil njuno mater
Policija je aretirala dva brata v Clevelandu včeraj, katera bo obtožila umora. Ubila sta nekega moškega, -ker je baje slednji grdo sramotil njuno mater. Ako pa policija dobi priče sramoti-tve, tedaj se bo obtožnica glasila na uboj druge vrste. Brata sta 19 letni Clarence Kanasky, in 23 letni Albert Kanasky. Njih mati, 57 let stara Julia Kanasky, stanuje na 2922 E. 55th St. Ko je včeraj korakala po 55. cesti, se ji je približal neki moški, ki jo je baje surovo napadel. Na potu proti domu je srečala mati Clarenca, kateremu je velela naj gre po Alberta in naj poiščeta nekega moškega z očali, ker jo je sramotil in naj ga pretepeta. Oba fanta sta res našla moškega z očali, na 57. cesti in Francis Ave. Slonel je ob nekem plotu. Padla sta po njem in ga nabila, nakar sta hitro odpeljala v avtomobilu. Pozneje je policist Mi-zak dobil moškega na tleh. Odpeljali so ga v St. Alexis bolnico, kjer je par minut pozneje umrl. Truplo so odpeljali v okrajno mrtvašnico. Dosedaj še ne vedo, kdo je moški. Policiji ne gre v glavo, kako sta oba brata mogla dognati, da sta napadla pravega moškega.
-o-
Številne tožbe
V	pondeljek se otvori v Clevelandu jesenski termin na Common Pleas sodniji. Najmanj 15,000 civilnih slučajev čaka rešitve, in več sto kriminalnih slučajev. 12 sodnikov na civilni sodniji ne bo zadostovalo, in bo moralo priti šest sodnikov iz drugih mest, da pomagajo domačinom. Tem sodnikom se plačuje po $20.00 na teden. V jeseni pa bomo izvolili dovolj novih sodnikov, da ne bo treba več drugim hoditi v Cleveland.
Smrtna kosa
V	torek večer je preminul v mestni bolnici Matija Kuninač, rodom Hrvat, star 42 let. V stari domovini zapušča ženo in dva otroka. Tu nima sorodnikov. Pogreb preskrbijo njegovi prijatelji, in se vrši v petek zjutraj pod vodstvom Jos. žele & Sons. To bo prvi pogreb iz novih prostorov.
sednika Hooverja
Washington, 3. sept. Kongres-man John Q. Tilson, ki vodi vzhodno republikansko kampanjo za kongresma;ne, je izjavil, da so očitanja demokratov napram predsedniku Hoover ju neresnična in docela napačna. Toda demokrati so na to takoj odgovorili. Načelnik Shouse od eksekutivnega odbora demokratične stranke je izjavil, da očitanja, ki jih je demokratska stranka vrgla Hoover ju v obraz, so javne izjave demokratskih kongresmanov v kongresu, in da so republikanski kongresmani govorili še hujše stvari o Hoo-verju, kot pa demokrati. In Hoover na očitanja pristašev lastne stranke ni odgovoril. Medtem je pa načelnik narodne demokratske stranke, John Raskob, pozval republikance, da se držijo faktov, da naj bodo možje, ne pa otroci, posebni taki otroci, ki radi jokajo. Prvič v zgodovini ima danes demokratična stranka v Washingtonu, aktiven, sposoben kampanjski odbor, ki temeljito skrbi, da vsa ameriška javnost dozna slabost, lažnjive trditve in fias-ko republikanske stranke, lu se nahaja na krmilu vlade. Kako slaba je republi kanska stranka, kaže dejstvo, da sta morala v kratkem času dva načelnika stranke odstopiti, in da tudi sedanji načelnik ni varen na svojem mestu. Republikanske obljube glede prosperite-te, glede pomoči farmarjem, javnih zgradb, vse so prazne besede in obljube, namenjene, da se slepi javnost. Toda narod bo letos govoril pri novemberskih volitvah, in demokratična stranka bo skrbela, da zve narod polno resnico.
--o--
Klub Zanadnih društsv
V nedeljo 7. sept. priredi Klub Zapadnih društev svoj izlet na Železnikarjeve prostore na Jennings Rd. Dobili boste prav dobro postrežbo v vsem. Igral bo Grebenčev orkester, in bo torej |izvrstna godba. Rojaki so vljudno vabljeni.
Prva hčerka
Družini Jos. Potokar, 1171 E. 74th St. so rojenice prinesle zalo hčerko, prvorojenko. Mati in otroka sta zdrava, čestitamo!
Sestanek dveh slavnih pre-magalcev oceana, Lind-bergha in Costesa
New York, 3. sept. Pred dobrimi tremi leti se je Charles Lindberghu prvič posrečilo, da je v nepretrgani vožnji prišel iz New Yorka v Paris, in ves svet ga je tedaj pozdravljal kot največjega modernega junaka. In včeraj je isti Lindbergh bil prvi, ki je pozdravil svojega sovrstnika v letalstvu, Francoza Dieudonne Costesa, ki je bil prvi, ki je v nepretrganem poletu dospel iz Pariza v New York. Z orlovskim očesom je Lindbergh zrl raz streho velikega hangarja na Curtiss zrakoplov-nem polju, ko se je francosko letalo, Question Mark, bližalo pristanu. Par minut pozneje je francoski zrakoplov že pristal, in Lindbergh je bil prvi, ki je pozdravil junaške zrakoplovce. In ravno tako navdušen pozdrav, kot ga je doživel Lindbergh, ko je dospel v Pariz, je bil pripravljen za Francoza Coste, ko je dospel v New York. Lindbergh je ostal pri Coste ju ves čas, dokler nista skupno odšla k počitku. Dostojanstveno je stal Lindbergh poleg Costesa, ko je slednji risal mapo in kazal, kje je naletel na slabo, in kje na dobro vreme. Polet, katerega je naredil Coste je ogromnega pomena, in posrečil se je, ker je bil Coste dobro pripravljen, se je izjavil Lindbergh. Kapitan Coste je najboljši zrakoplovcc na svetu, je rekel Lindbergh, in težko, da bi se isti polet, ki je tako težaven, posrečil komu drugemu.
-o-
šolsko leto
Nekatere šole v mestu so že odprte, druge začnejo s poukom prihodnji pondeljek. Vaši dečki in deklice bodo rabili vsakovrstnih potrebščin. V slovenski trgovini Anton Ogrina, 15333 Waterloo Rd. dobite vse tako blago sedaj po jako znižanih cenah Rojakom ga priporočamo!
če verjamete al' pa ne
Danes proti večeru se odpeljejo iz Clevelanda dr. James Scliskar, Mr. James Debevec in Mr. Frank Cullitan, poznani odvetnik. Podajo se nekam v divje severne pokrajine province Quebec, Kanada. Au revoir!
Predsednik Hoover pride na zagovor dne 2. oktobra v Cleveland
Washington, 3. sept. Demokratični eksekutivni odbor je zadnje čase tako ostro napadal llooverja in njegovo republikansko administracijo, da je Hoover spoznal, da je potrebno, da se poda med narod in se zagovarja, zlasti kar se tiče trgov-i skega položaja in brezposelnosti. Tekom šestih dni, zgodaj v oktobru bo imel Hoover štiri govore v raznih državah, v katerih bo skušal pojasniti svoje stališče glede brezposelnosti. V Clevelandu bo govoril 2. oktobra, ob priliki konvencije American Bankers Asosciation. Hoover je uvidel potrebo, da mora na očitanja od strani demokratov, ki j skušajo letos dobiti kontrolo v kongresu, na vsak način nekaj odgovoriti.
-o-
Volitve v Euclidu za carter 16. septembra
V Euclid Village se bodo vršile dne 16. septembra izvanredne volitve glede novega čarterja. Po novem letu namreč Euclid ne bo več vas, pač pa mesto, kot jc to odločila državna legislature. Kot mesto dobi Euclid čarter ali osnovno postavo, in če želijo ljudje čarter, bodo odločili pri volitvah 16. sept. 15 mož je treba izvoliti za komisijo za čarter. Na volivnem listku so imena 25 mož in dveh žensk, toda začudeni smo bili, da ni niti enc?ga Slovenca med njimi, dasi tverijo naši ljudje skoro tretino vsega prebivalstva. Kdo je odgovoren, da noben Slovenec ni na tiketu, bi se moralo dognati. Na vsak način bi morali biti vsaj trije Slovenci pri tej komisiji.
Se ni ustrašil bančnega roparja
Chicago, 3. sept. Neki moški je danes prišel v First National br.nko. V rokah je držal škatlji-co za cigarete, rekoč, da je v njej nitroglicerin, in bo poslal banko v zrak, ako se mu takoj ne izroči $10,000. Bančni uslužbenec pa je skočil proti roparju in ga s pomočjo enega stražnika banke premagal, škatljica je bila prazna.
V Berlinu so dobili katoliškega škofa
Berlin, 3. sept. Monsignor Christian Schreiber je bil danes imenovan za škofa novo ustanovljene berlinske katoliške škofije. Berlin že ni imel od leta 1544 katoliškega škofa. Zadnji je bil Martin von Jagow, ki je zapustil katoliško vero in postal protestant.
Dober nremog
Sedaj je čas, da se preskrbite za zimo s premogom. Premog je sedaj jako poceni. Z dobrim premogom po nizkih cenah vam bo postregel dobro poznani Jos. Kern, 1194 E. 167th St., na katerega oglas opozarjamo.
O brezposelnosti
B. C. Seiple, ravnatelj državnega urada za posredovanje dela, je izjavil včeraj, da je v mesecu avgustu se delo nekoliko izboljšalo, toda ne toliko, da bi se kaj poznalo. Za mesec september se ne obeta nič boljšega.
V bolnico
V sredo je bila odpeljana v Fairview Park bolnico, 3305 Franklin Ave., soproga slovenskega trgovca Mr. John Smre-karja, 6112 St. Clair Ave.
<<
AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
99
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto (7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 207. Thu. Sept. 4th, 1930.
Kako odpraviti prohibicijo.
Zedinjene države bi že zdavnej odpravile prohbiicijo, toda nihče do danes še ni pogodil načina in sredstva, kako naj se to naredi. Amerikanec ni hiter pri svojih spremembah vlade. Raje trpi krivico in se da postavno bičati, kot bi pa spreminjal temeljne točke ustave.
Suhači so v Ameriki delovali 50 let, predno so uresničili svojo idejo in odpravili gostilne ter upeljali prohibicijo. Amerikancu pravzaprav prohibicija ni bila po vplji, toda 50 let napadov na gostilne in na pijačo, je končno tudi flegma-tičnega Amerikanca pripravilo, da je šel in volil suho.
In danes mu je žal. Povprečen ameriški državljan je že uvidel, da je prohibicija prinesla s seboj stotino več zločinov in gorja kot smo ga imeli tedaj, ko ste lahko šli postavnim potom v gostilno, ste kupili požirek pijače, pa zopet odšli lepo mirno domov.
Danes, ko so odpravljene postavne gostilne, prostori, kjer bi se postavnim potom točila pijača, so privatne hiše postale gostilne. Saj vsakdo sam ve, da dobi danes lahko v malone vsaki privatni hiši pijače, kolikor hoče in kakoršne hoče. Dočim so pred upeljavo prohibicije plačevale gostilne od $1,500 do $2,000 davka na leto za dovoljenje prodaje, danes ne plača nihče ničesar državi, razven, kadar ga vjamejo in kaznujejo za kršitev prohibicije.
Prohibicija v Ameriki bo odpravljena, toda kdaj, o tem ne moremo še govoriti. Amerikanec je počasen v vseh svojih podjetjih, kadar se gre za spremembo temeljnih postav. In prohibicija je danes-temeljna postava v Zedinjenih državah. Zapisana je v ustavo, ki je najvišja postava dežele.
In vendar bi se Amerikanec rad znebil prohibicije, ker je že prepričan, da mu silno škoduje v vseh ozirih, zlasti v moralnem oziru. Dočim mladina pred upeljavo prohibicije ni nikdar popivala, pa pije danes skoro preko mere. Amerikanec si torej beli glavo, kako bi se rešil te prohibicije.
Ameriško časopisje je priobčilo v javnosti že stotine na svetov in navodil, kako bi; se odpravila prohibicija. Tisoče državljanov pisari vsak dan v razne časopise in daje nasvete, kako bi se to dalo povzročiti. Vehdar do danes še nihče ni prinesel v javnost ideje, ki bi tozadevno elektrizirala državljane, da bi se čimprej odločili za odpravo prohibicije.
In kdor bo prinesel idejo v javnost, kako odpraviti prohibicijo in kako zopet postavno upeljati opojno pijačo, ta bo lahko izvoljen prihodnjim predsednikom Zedinjenih držav.
Ideja mora biti popolna v treh ozirih. Najprvo, v političnem oziru. Mora ugajati večini prebivalstva, zlasti prena-petežem, katere mora ideja o odpravi prohibicije, spopri-jazniti tako, da ne bodo mislili, da se zopet uvedejo gostilne, pač pa da lahko dobijo pijačo samo oni,, ki jo v resnici želijo.
Poleg tega mora odprava prohibicije računati s po-stavnostjo. Prohibicija je danes del ameriške ustave, in ameriška ustava je pri ogromni večini ameriškega naroda še jako spoštovana in priljubljena, in tudi ogromna večina ne želi, da bi se ustava pogosto spreminjevala.
Poleg tega pa mora odprava prohibicije, oziroma ideja o odpravi prohibicije se skladati z občnim družabnim položajem. Suhači sami vedo, da sedanja prohibicijska postava ne odgovarja razmeram in potrebam naroda. Toda ker nihče ne nasvetuje kaj boljšega, se držijo prohibicije.
Do danes nismo dobili še nobenega nasveta, ki bi se ameriškega naroda v splošnem oprijel, najbrž, ker so na strani suhih in mokrih — ekstremisti, ljudje, ki ne vidijo srednje poti, pač pa vlečejo v skrajni konec. Kdor bo pokazal srednjo pot iz te mešanice, ta bo dobil nesmrtno priznanje v Zedinjenih državah.
Ncwburg, O.—Gotovo je vsem čitateljem znano, da se je vršila na Močilnikarjevih farmah na Delavski dan velika bitka, ko so vsi trije clevelandski strelski klubi skupaj streljali na lončene globe. Hoteli so se enkrat poskusiti, kateri klub je boljši v streljanju. Ni šlo zato, kdo zna boljše streljati, ampak kdo zna boljše zadeti. Ni moj namen enega ali drugega hvaliti, ker so vsi dobri strelci.
V Ameriški Domovini sem brala, da bo Mr. Legan za to strelsko tekmo napravil ujčkan-co za ženske. In moja prva skrb je bila, da se enkrat v svežem zraku malo poujčkam. Ko pridem na Močilnikarjeve farme, iščem tisto gugalnico, pod vsakim drevesom sem gledala, če kakšna taka stvar doli visi, pa je nisem mogla nikjer najti. Minila me je potrpežljivost in v sr-
cu je nastal vihar in jeza na tistega Legana, ki ne napravi stvari, kakor mu je bilo ukazano. Privoščila sem mu, da bi ga kok-lja brcnila, da bi mu medved tace pokazal in še več drugih takih stvari sem mu poslala po brezžičnem brzojavu, katere pa niso vse za zapisat. Pri prvi priložnosti mu jih bom kar v obraz povedala, da bo videl, kaj mislim o njem, in da bo vedel kaj se pravi ženske za nos voditi.
V tem pa opazim, da me neka ženska ogleduje, ki je naj-brže mislila, da sem kaj zgubila. Da ji firbec potolažim, grem do nje in ji povem, da iščem gobe, jurčke, pa da nobenih najti ne morem. Ona mi pa pove, da tudi išče in sicer tisto ujčkanco Le-ganovo, pa da jo nikjer ni. "Aha," si mislim, "ta je ravno na takem potu, kakor jaz." Potem se pa začneva po domače
pogovarjati vsakojake stvari. Ker nisem vedela, ali je omože-na, ali je še dekle, tudi nisem vedela, ali bi jo spraševala o ženskih zadevah, ali o dekliških, pa sem ostala nekako v sredi, govorila malo o tem, malo pa o onem. Prišel je ravno pogovor na zadnjo konvencijo, ko pristopi k nama Mr. Košak iz Newburga, ki mene pozna in me vpraša: "Ali veste, kdo je ta ženska, ki ž njo gpvorite?" Povem mu da ne vem, nakar on pravi: "Vidite, to je pa tista Marjanca, ki večkrat napiše kak dopis za Ameriško Domovino." No, sedaj sva si pa hitro podale roke in sem bila vesela, da sem jo spoznala, ker sem si že večkrat želela, da jo enkrat spoznam. Upam, da se bova še kedaj videli.
Mrs. Kic.
Newburg, O. — Akoravno so jesenski dnevi že pred durmi, se bomo vseeno članice društva Sv. Rešnjega Telesa podale v prosto naravo, na prijazne cerkvene prostore v Maple Heights v nedeljo 14. septembra. Naznanjam tem potom vsem članicam, ki niso bile na seji, da je bilo sklenjeno, da mora vsaka članica prinesti en dobitek najkasneje do seje. Prinesite dobitke sestri Kužnik, ali pa sestri Stepič, da moremo vse vrediti do piknika.
Udeležite se vse članice naše veselice in pripeljite seboj svoje možičke, ker bo zabave dosti za staro in mlado. Godba bo izvrstna, kapljica pa od zida. Ker naše društvo itak deluje za napredek fare, je vabljeno cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas poseti na 14. septembra v Maple Gardens.
Sestrski pozdrav,
Mary Kenik.
S pota.—Ker sem bil dobil počitnice za en teden, smo se podali z družino na obisk in obenem pogledat za delom k mojemu sorodniku Chas. Rottu v Sheffield, Pa;. Dobil sem, šoferja na Carl Ave. Dasi ni to njegov vsakdanji poklic, svoje delo vendar izvrstno vršil. Pa smo se odpeljali iz Cleve-landa proti Warren, O., Sharon, Pa., Franklin in Warren, Pa. v Sheffield.
Vožnjfa je bila prijetna. Hribčki in dolince, vse zeleno in okrašeno z najlepšim cvetjem, po sredi se vije bistra reka, ob njej pa bela cesta. Ob cesti stoje posamezne hišice—in vse to človeka tako očara, da se kar nagledati ne more tega dela Stvarnika.
Po 214 milj dolgi vožnji smo bili na cilju ob 9. uri zvečer. V mestu Sheffield sem vprašal po Mr. Chas. Rottu in povedalo so mi, da je pravkar odšel v gozd, kake 4 milje daleč. Pozvedel sem za pot, pa smo jo ubrali kar po hribu za njim. Povedali so mi, da gremo lahko z avtomobilom do vrh hriba, kjer stojita dva lepa borovca, od tam da je pa še kakih 15 minut do kem-pe.
Ko pridemo do tistih boriv cev, smo pustili avto in ženski spol tam, midva z sinom sva šla iskat kempo. Hodila sva tri debele ure, pa nisva dobila ne kempe in sploh nobene žive duše ne. Kadar je kaj zašumelo pod nogami, sem kar poskočil, ker sem mislil, da je pod nogami kakšna kača klopotača, pa je bila le kaka majhna žabica.
Mislila sva žd, !dalne .'bova kempe našla in da sva se zgubila v gozdu, ko sin naenkrat zavpije, da vidi skozi drevje luč. Jaz mu nisem verjel, ker sem mislil, da vidi morda veše ali co-pernice, kakor so se včasih prikazale na zupanščku pri Blokah, ali pa da vidi tak ogenj, kakor sem ga jaz nekoč videl. Hodil sčm namreč nekoč po gozdu. Zmračilo se je bilo in hitel sem proti domači kempi ker ni ravno prijetno samemu človeku sredi temnega gozda ponoči. Ko tako hodim, zagledam naenkrat sredi goščave velik ogenj. Ustrašil sem se, misleč, da gozd gori, pa sem krenil v bližnjo angleško kempo. Ta'm so vsi
spali in precej sem moral ropotati, da sem spravil vse pokonci. Povem jim, naj se hitro rešijo, ker gozd gori. Ko so videli, da ni hujše nesreče, so se mi smejali in se zopet podali k počitku. Meni pa le ni dala vest miru radi tistega ognja, pa grem kar sam bližje pogledat. Ko pridem na prostor, kjer sem videl malo prej tisti veliki požar, sem videl, da se je svetil star, trhlen štor.
Tako sem tudi sedaj mislil, da moj sin vidi kak trhlen pa-robek, ko je rekel, da vidi ogenj. Vseeno greva proti tisti svetlobi. Nisva še dolgo hodila, ko zbudiva tolpo mladih pujskov, ki so nama po svoje povedali, da jim nikakor ni prav, da jih budiva iz sladkih sanj. Kmalu zatem pa naju pozdravi še najboljši spremljevalec človeka—
pes in potem sem bil šele prepričan, da so ljudje nekje blizu. In res se pokaže pred nama mala hišica, iz katere se je svetila luč. Korajžno potrkamo na okno, in kakor bi trenil, je luč ugasnila. Nekaj bo napek, sem si mislil, pa zopet potrkam. Na ponovno trkanje se pokaže glavica skozi, okno in vpraša, kdo da je.
"Jaz sem," se oglasim.
"Kdo jaz?" se sliši skozi okno.
Povem svoje ime in ona mi reče, da me ne pozna. Ko vprašam, če ne stanuje tukaj Chas. Rott, mi pove, da moram iti še kakih 20 minut doli po grabnu, pa bom prišel do njegove kempe. Drugi dan sem zvedel, kaj je bil vzrok, da so ugasnili luči, ko sem trkal na okno. Gospodar mi je povedal (imena ne po-(Balie na 3. strani).
ŠTEVILKE GOVORE
V današnjem listu je priob-čen ifinančni izkaz slovenske North American Trust banke z dnem 15. avgusta 1930. Opozarja se na ta finančni izkaz vse vlagatelje te slovenske banke, da si ogledajo te številke natančno, da bodo videli, kako obstoji banka, kateri ste zaupali svoje prihranke. Ta finančni izkaz naj si ogledajo tudi tisti, ki morda še danes dvomijo o zdravem finančnem stanju te največje slovenske banke. Kdor ne verjame besedam, naj verjame številkam, ker številke ne lažejo in so iste številke, kot jih dobijo v pregled državni pregle-dovalci, kadar pridejo pregle dovat knjige <in poslovanje te banke.
če si ogledate ta finančni izkaz, boste videli, da ni finančno stanje nobene druge banke, pa naj ima stomiljonsko premoženje, bolj zdravo, bolj solidno, kot je slovenska North American Trust banka.
Kot smo omenili v zadnjem članku, mora biti vsaka dobra banka vsak čas pripravljena, da zadosti zahtevam Svojih vlagateljev, in da ne sme investirati vsega denarja svojih vlagateljev na ta način, da bi bil ta denar za nedoločen čas neiztirljiv. Tako vidite, da ima slovenska banka samo $1,911,107.00 investiranega na posestva na prve vknjižbe. To je komaj ena tre-tina vsega bančnega premoženja. Taka bančna investicija na neprimičnino je vedno odobrava-na od državnega bančnega de-partmenta, ki vedno gleda v prvi vrsti na to, da varje denar vlagateljev. Čim manj ima banka denarja posojenega na posestva, bolj je pripoznana od države.
$727,865.19 ima banka posojenega na note in razne varnostne papirje in sicer na kratke obroke, od 30 do 90 dni.
$2,571,881.33 ima vaša banka investiranega v mestnih in državnih bondih, ki se lahko v 24 urah izpremene v gotov denar. Država ne dovoli nobeni banki investirati denarja vlagateljev v kake delnice, ker niso zanesljive, pač pa sme investirati samo v bonde, mestne in državne. V teh prvovrstnih bondih ima vaša banka vedno vloženega skoro polovico svojega premoženja, kar delajo vse banke, o katerih se reče, da so dobre banke.
Dalje ima banka doma v gotovini vedno do 12% svojega premoženja v gotovini. To zahteva država radi tega, da je banka vsak čas v stanu zadostiti zahtevam svojih vlagateljev. Današnji finančni izkaz kaže, da je imela banka 15. avgusta preko pol miljona dolarjev v gotovini v svoji varnostni blagajni. Banka od tega denarja ne dobi nobenih obresti, pač pa mora plačevati še veliko zavarovalnino za ta denar proti tatvini ali ognju.
Če denemo skupaj gotovino, ki jo ima banka vedno doma, in bonde, ki se lahko spremene v gotovino v enem dnevu, vidimo, da North American Trust banka razpolaga vsak čas z preko
treh miljonov gotovine.
Iz teh številk je razvidno, kako je North American Trust banka solidna in se ji ni treba bati niti največje krize in iz teh številk vlagatelji lahko razvidi-jo, da je njih denar ravno tako varno naložen na slovenski banki, kot na največji banki v Zed. državah.
Poglejmo še nekoliko kakšno garancijo daje North American Trust banka vlagateljem za njih denar. Dne 15. avgusta so znašale vloge na naši banki $5,307,421.42. Ta narodov denar je zasiguran sledeče:
Delničarji North American Trust banke imajo kapitala $200,000.00. S tem denarjem delničarji garantirajo varnost hranilnih vlog z še enkrat toliko vsoto, kolikor znaša kapital, torej v tem slučaju s zopetno vsoto $200,000.00, torej znaša garancija delničarjev $400,000. Do tega denarja so opravičeni v prvi vrsti vlagatelji, ako bi ne bilo drugega kritja in potem kar bi ostalo, dobe šele delničarji.
Dalje izkazuje naša banka vsoto preostanka in nerazdeljenega dobička, to je $281,030.51. Tudi ta vsota garantira vlagateljem varnost njihovih vlog. Ako prištejemo gori navedeno garancijo $400.000.00 k temu preostanku, znaša skupna garancija skoro $700,000.00.
Ako vzamemo sedaj vknjižbe na posestva, note, bonde in bančno gotovino, znaša bančno premoženje skoro šest miljonov dolarjev, medtem ko znašajo vloge le nekaj čez $5,300,000.00, je razvidno, kako neprimerno varno imajo vlagatelji vložen denar v slovenski North American Trust banki.
To dobro in skrbno gospodarstvo naše banke je tudi vzrok, da se državni pregledovalci vsakokrat jako pohvalno izrazijo in pravijo, da je North American Trust banka fino vodena in da je denar vlagateljev na tej banki popolnoma varno vložen.
Na naši banki ima vložen denar na hranilno vlogo tudi mesto Cleveland in Cuyahoga okraj. Vsak ve, da mestni in okrajni blagajniki ne vlagajo ljudskega denarja v slabe banke, ampak le v zdrave, solidne banke.
Zdelo se nam je, da je naša dolžnost, da smo razložili narodu solidnost tega največjega slovenskega zavoda, ker je dolžnost vsakega poštenega časopisa, v katerega ima narod zaupanje in ki od naroda živi, da seznani in razloži narodu, da zaupanje, ki ga je imel in ki ga ima narod v slovensko North American Trust banko, ni bilo varano. Če smo kedaj zapisali kako dobro besedo o naši banki, smo to storili v neomajanem zaupanju v vodstvo in gospodarstvo te banke, ker vemo, da so to možje, katerih vsak posebej je mož iz naroda, dober gospodar in vreden vsega zaupanja. In gornje številke bančnega finančnega izkaza nam pričajo, da so ti možje, ne le gledali na to, da so in da varno in skrbno gospodarijo z denarjem svojih vlagateljev, ampak so tudi privedli
to največje slovensko bančno podjetje v Zed. državah na častno mesto dobrega ugleda v mestu Clevelandu, kot pri državnem bančnem oddelku države Ohio.
Številke pa vse to potrjujejo, številke govore.....
RADIO PROGRAMI!
Za petek, 5. septembra WTAM
A. M.
6:80: 8:00: 9:00: 9:15: 9:30: 10:30: 10:45: 11:00: 11:15: 11:45: P. M. 12:15: 12:40: 1:00:
1:30: 2:00: 2:30: 2:45: 3:00: 3:30: 3:45: 4:00: 4 :30: 4:45:
5:00
6	:15 5:30 6:15 6:23 6:25 6:30
6:59
7	:00 7:30 8:00 8:30 9:00 9:30
10:30
10:35: 10:50:
11:20: 11:30;
12:00 12:30 1:00
A. M.
6:30: 8:00: 8:30: 8:45: 9:00: 9:30: 9:45: 10:00:
10:45:
11 :00: 12:00: P. M. 12:30: 12:59: 1:00: 1:30 : 1:55: 2:00: 2:20: 2:30: 3:30: 4 :00:
4 :3 0: 4 :45: 5:45: 6:00: 6:01: 6:14: 6:15: 6:30: 6:31: 6:36: 6:45:
7:00 7:30 7 :31 8:00 9:00 9:01 9 :30 9:45 10:00 10:01 10:16 10:17 11:00 11 :01 11:30
A. M.
7 :00 : 8:00: 8:30: 9:00: 9:45: 10:00:
11:15: 11:45: 12:00:
P. M.
12:01 : 12:16: 1 :15: 1 :4 5: 2:00: 2:45:
3	:15 : 3:30: 3:45: i :00:
4	:15 : 4 :30: 5:30: 6:30:
6:30:
Sign on.
Morning Melodies (NBC). Hits and Bits (NBC). Annabelle Jackson, pianist. Patty Jean's Chat. Gene Carr, baritone. Los Argentinos (NBC). Virgina iRenter, harpist. On Wings of Song (NBC). Home in the Sky.
Chester Zohn, tenor. Noonday Melodies. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra (NBC). Playlet.
WTAM String Quartette. Charles W. Reed, baritone. Natasha Mirowski, pianist. Dancing Melodies (NBC). Madeline Sirene, contralto. Jack Rose.
Lady Next Door (NBC). Isabelle Razzano, soprano. Recital—Virginia Renter, harpist; Erwin Goetsch, cellist; Earl Rohlf, pianist.
Joe and Russ. Meditatio.
Organ Processional Hour. Marthin Provensen, basso. Davey Tree Talk. Baseball Scores.
Welcome Lewis and Assisting Artists (NBC). Bulova Time.
Cities Service Hour (NBC).
Henkle Velveteers.
WTAM Players.
Spang Baker—Charles Hamp.
Pox Fur Trappers.
Fisher's Friday Frolic.
Bulova Time—WTAM Bulletin
Board.
McAleer Polish Program. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Pat and Alice.
Austin Wylie's Chippewa Lake Orchestra.
Midnight Melodies.
Tal Henry's New China Restaurant.
Sign off Station WTAM.
WHK
Radio Reveille.
Something for Everyone (CBS).
Burlesque Broadcasters.
Morning Moods (CBS).
Julia Hayes.
Crooning Strings.
Martin Senour Program (CBS).
Radio Homemakers'—Helen Chase
(CBS).
Radio Homemakers—Hope Andrews (CBS).
Ethel and Harry.
Manhattan Towers Orchestra (CBS)
Harry Tucker's Orchestra (CBS).
F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time.
Rhythm Ramblers (CBS).
Columbia Artist's Recital (CBS).
Health Talk—Dr. Winfrey.
Housekeepers Chat.
Columbia Ensemble (CBS).
Tea Time Topics.
Thirty Minute Men (CBS).
Carl Rupp's ' WXYZ Captivators
(CBS}-	-
Standard Trust Topics.
Messenger Boys.
The Vagabonds (CBS).
F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time.
Review Current Events.
Schedule for the Evening.
Ted Fioritos Orchestra (CBS).
Quality Time.
Raybestos Sport Flashes.
Studio Program.
eBrnard Levitow's Concert Ensem ble (CBS).
Bailey Company Program. Raybestos Radiogram. Kibler Playboys. True Story Hour (CBS). Vita Dry Weather Report. Columbia Male Chorus (CBS). Wrigley Company Program (CBS). Dancing Yesterdays (CBS). Gruen Guild Watch Time. Rahal's Cherry Pickers. Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour (Orchestra—Soloist). Rubberneck Man. Cotton Club Band (CBS). Nocturne (CBS).
WJAY
Morning Melodies. Wurlitzer's Program. The Mail Man. Elgin Time; lleeza Knutt. Sophie Monaco.
Ruth and Blair; Student Prince Weather Forecast. Wm. Newman and Irving Pohl. Maxinc and Alyce. Elgin Time; Student Prince Weather Forecast.
John Beljon—Pianist.
Jazz Pot Pouri.
Hookum Lads.
Tex and Clark.
Organ from Wurlitzers.
Ruth Richey and Ed. White.
Mr. and Mrs. Bitzer.
Dave Roberts.
Bradley and Sumpter.
Connie Gates.
Stanley Altschuler.
Joe. Fred and Dave.
Merchants and Consumers.
Elgin Time; Student Prince Weather
Forecast.
Sign off.
Pogrebni zavod
mora dati dobro postrežbo z globoko spoštljivostjo, ki je na mestu v takih slučajih, da se s tem izkaže spoštovanje do umrlih. In naš pogrebni zavod se tega drži v vseh slučajih.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGRE15NIK V NEWBUROU
3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420
Ce verjamete, al' pa ne...
Jaz jemljem slovo .... smo zapeli v nedeljo na pikniku Slovenske Dobrodelne Zveze. In zapeli smo, joj, jaz pa moj zbor Zvon, oziroma Zvon pa jaz, pa Rakar od Ilirije. Hard ... al' so poslušali! žiher bi bili sicer kakšno bolj žalostno zapeli meni v slovo, pa smo bili vsi preveč veseli in ginjeni. Samo škoda se mi zdi, ker ni bilo Mi-keta Pluta zraven. Sicer Primož pravi, da je bil, pa jaz ga nisem videl. Lušno je pa res bilo. Nekateri pravijo, da je deževalo, pa ne verjamem, ker je bila moja obleka v pondeljek čisto suha. Najbolj so se postavili Lorainčanje: poln bus jih je bilo, pa dve harmoniki so imeli seboj. Pa so privriskali na piknik, da se je velikanski bus kar zibal. Včeraj smo se menili o pikniku in je nekdo rekel, da je bilo škoda, ker je bil dež. Jaz sem pa rekel, da je bila to naša sreča (posebno moja), ker bi bilo sicer zmanjkalo pijače. Tako jo je bilo pa ravno prav, oziroma jo je bilo čisto malo preveč za nekatere, h katerim se štejem tudi jaz. (Tako so mi povedali doma, ki to stvar najbolj razumejo).
'A
Peterček je bil eden izmed učencev, ki je v šoli vedno neumno uganil. Bil je večkrat te-pen in kadar se je kakšna stvar zgodila v šoli, je bil vedno Peterček kriv in na sumu. Učitelj je rohnel: "Kdo je pa že zopet to storil?" In Peter se je izgovarjal: "Jaz ne, jaz ne!" Nekoč je vprašal katehet: "Kdo je naredil nebo in zemljo?" Peter, ki je najbi-že tuhtal, da bi kaj napravil, je v nepazljivosti naglo odgovoril: "Gospod, jaz že ne, jaz že ne!"
-	'A'
Prijatelj mi je zadnjič pripovedoval, da je hotel iti iz Addi son Avenue skozi Edna na Norwood Road. Bil je že blizu lit-vinske cerkve, ko vidi, da je na cesti vse polno avtomobilov in da je ves promet ustavljen. Na cesti sta stala dva policista, eden na Norwood Rd., drugi na Edna in sta dirigirala ves promet nazaj po Norwood ali po Edna in nista nikogar pustila, da bi šel iz Norwood na Edna in ne po Edna na Norwood. Rojak se je prav ob fencu splazil bližje, da vidi, kaj se je zgodilo, da so kar naenkrat cesto naprli. Ko pride do Kogojeve hi'še pa v svoje največje začudenje zapazi, da je Primož sedel na porču, lepo udobno in prav sladko spal, noge je pa stegnil prav doli čez jard in so segle prav na ono stran Edna Ave. In te noge so bile vzrok, da se je promet ustavil, ker si ga niso upali zbuditi, da bi mu povedali, naj skrči majčkeno svoje dolge noge. šele, ko ga je sitna muha spravila iz ravnotežja, je umaknil noge iz Edna in jih je naslonil po sajtvohu vzhodno po Edna, in promet se je zopet vršil nemoteno naprej. Blagor mu, ki se spočije, pa naj se tako, ali tako . . .
A
"Ti, kako se pa kaj pri Drvar-jevih komandirajo? Janeza že dolgo nisem videl."
"O, pri tej družini vlada najlepša sloga in zadovoljstvo. Zvečer, ko deva mati otroke spat, jim vedno zabičava: 'Otroci, bodite pridni in molite —oče gre krast!' "
A
Gospa je razlagala novi kuharici hišni red: "Vsak pondeljek in torek kosimo ob pol enih, po kosilu pa se peljemo na sprehod, tako da smo ob štirih zopet doma."
"že prav gospa," je odvrnila kuharica, "potemtakem bom šele potem pomivala posodo, ko se vrnemo s sprehoda."
DOPISI.
(Nadaljevanje iz 2. strani)
vem), da je ravno na peč pristavil nekaj, ko se je zaslišalo trkanje in da so se grozno ustrašili. Kdo se ne bi!
Pa jo mahneva z sinom doli po grabnu in sva prišla na pravo mesto ob eni po polnoči. Tam sem pa že bolj korajšno potrkal, ker sem vedel, da sem na pravem kraju, še nismo se dobro vsedli in pozdravili, pa se je že zasvetila steklenica na mizi. Potem je šel pa Chas. Rott po naš avtomobil, voznika in nežni spol, ki je že nestrpno čakal, da jih bo kdo rešil izpod tistih borovcev. V pol uri so bili že nazaj. Med tem časom sem se pa jaz lepo in po domače pogovarjal s tisto steklenico in predno so prišli domači nazaj, sva bila z steklenico že stara prijatelja.
Potem smo se pa pogovarjali vsakojake ^tvari, obujali mladostne spomine, iz stare in nove domovine. Bila je že precej zgodnja, jutranja ura, ko smo se Podali k počitku. Boss in jaz sva šla na hlev v seno. Gredoč se je Rott ustavil pri nekem pa-1-obku, izpod katerega je izvlekel veliko lončeno posodo. Ker fii bilo kozarca pri rokah, sva kar iz posode pila, "da se bo lo-žje spalo," kot je rekel Charles.
Zdelo se mi je, da sem šele dobro zaspal, ko me že zbude te konjske mrhe v hlevu pod nama. Začele so razbijat ob tla že ob Pol peti uri, pa naj človek potem sPi- Ni kazalo drugega, da sem vstal. Komaj me je superdent zagledal, se je že znašla steklenica v njegovi roki in tako je s'o kar naprej skozi dva dni, kar smo bili tam.
Ko smo se peljali nazaj, nismo imeli vso pot nikakih sitnosti. Le en dogodek bi rad omenil, ki se mi je pripetil nazaj grede. Moj voznik in jaz sva bila vzela nekaj (seboj za "Prvo silo." Postavil sem steklenico na tla v avtomobilu in Seve, večkrat pogledal, če je vse
v redu. V nekem mestii v Penn-sylvaniji, zapelje moj voznik pred neko gazolinsko postajo in mi reče, naj grem vprašat, če je to prava pot v Cleveland. Jaz rad ubogam take stvari, pa hitro odprem vrata, tista steklenica pa pade ven in se lepo tr-klja proti gazolinski postaji. Voznik kriči, naj hitro poberem, jaz pa kar čez njo stopim in vprašam prvega človeka, če je to prava pot. šele nazaj grede sem steklenico pobral. Razume se, da so se vsi, ki so videli to "nesrečo" smejali. Jaz se pa še zmenil nisem zanje, ampak sem se moško vsedel v avto in smo se odpeljali. Steklenice pa nisem potem več izpustil iz rok, dokler je bilo kaj v njej, nakar je sfrčala skozi okno na polje.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo Joe Kocjančiču in Chas. Rottu za vso prijazno postrežbo in naklonjenost, ter prav lepo pozdravljamo vse skupaj.
J. P.
ISKRENE ČESTITKE!
Ob priliki srebrne poroke Mr. in Mrs. Jos. Russ-a, Pueblo, Colo., pošilja podpisana družina iz Clevelanda srebrnoporočen-cema iskrene čestitke z gorečo željo, da bi vrli zakonski par še mnogo let, srečno, zadovoljno in zdravo preživel med svojimi dragimi in da bi v zdravju in sreči dočakala Mr. in Mrs. Jos. Russ zlato poroko. To jima prav iskreno želi družina Ora-žem, 6326 Carl Ave., Cleveland, Ohio.
MALI OGLASI
Naznanilo
Cenjenim članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162, K. • S. K. Jednote, naznanjam, da se bo vršila redna mesečna seja v petek, 5 septembra, ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Udeležite se te seje v velikem številu, ker bo poročilo delega-tinj 17. konvencije prišlo na dnevni red. Vse tiste, ki ste že zaostale z društvenimi prispevki, pa prosim da na seji poravnate. Na svidenje torej v petek.
Pozdrav,
Marija Hochevar, tajnica.
(208)
Sedaj je čas!
Farma naprodaj v Geneva, Ohio. Na farmi so 4 krave, konji, kokoši, vse potrebno farmar-sko orodje in ves pridelek z grozdjem vred. Se zamenja tudi za hišo v Clevelandu. Oglasite se pri John Krall, 1072 E. 176th St., Tel. KEnmore 3948-J.
Starši, pozor!
Prejeli smo veliko zalogo obuvala, za šolarje pa tudi za odrasle. Blago je prve vrste in trpežno ter po nizki ceni. V zalogi imamo obleke, srajce, kape, klobuke in hlače, kratke in dolge, pa tudi obleke za ženske in deklice. Prodajamo jih za vsak denar. Se priporočam.
Jos. Koss,
863 E. 185th St.
poleg poštnega urada v beli Ljubljani.
Naprodaj je
jako lepa hiša, za eno družino, 6 sob, blizu St. Clair in bulevar-da. Kopališče, Holland furnez, garaža. 7412 Myron Ave. Pokličite HEnderson 1422. (210)
Stanovanje
se da v najem, na 1108 E. 71st St., 5 sob in kopališče, za 4 ljudi v družini. Jako čedno stanovanje, samo $25.00 na mesec. Vprašajte spodaj.	(209)
Naprodaj
je mal candy store. Jako poceni. Proda se tudi Ford roadster, jako poceni in radio aparat. 1369 E. 32nd St.	(208)
Išče se stanovanje
s štirimi sobami, kjer je furnez in kopališče, med 60. in 66. cesto. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uradu tega lista. (208)
Odda se
takoj v najem hiša, 6 sob, blizu 185. ceste. Garaža. Pozve se pri D. Hranilovič, 1045 E. 77th St.
(208)
Pohištvo
kompletno za tri sobe, se poceni proda. Pohištvo je jako dobro ohranjeno. 6127 St. Clair Ave., zgorej, vrata št. 6. Pridite po 4. uri popoldne.	(207)
Stanovanje
obstoječe iz treh sob, se da v najem. 1431 E. 51st St., zgorej.
(208)
Stanovanje
zelo lepo urejeno, 5 sob, zgorej, se da v najem po zmerni ceni. 1219 E. 61st St.	(208)
Stanovanje
se da v najem, 5 ali 6 sob, kopališče, furnez. 1052 Addison Rd.
(209)
Finančni izkaz.
The North American Trust Co.
CLEVELAND, OHIO
z dnem 15. avgusta 1930
AKTIVA:
Posojila na prve vknjižbe________________$1,91 1,107.00
Posojila na note, na kratke obroke________ 727,865.19
Bondi in varnostni papirji______ ___________ 2,571,881.33
Bančno posestvo za novo banko___________ 25,500.00
Gotovina na banki________________________ 546,390.21
Razna druga gotovina__________ ___________ 10,977.88
$5,793,721.61
PASIVA:
Kapital -----------------------------------$ 200,000.00
Preostanek in nerazdeljen dobiček________ 281,030.51
Vloge ____________________-----_________ 5,307,421.42
Druge obveznosti...l_ -------------------- 5,269.68
$5,793,721.61
šola se bliža'
Vljudno se priporočam materam za nakup šolskih potrebščin. Ravnokar smo dobili veliko zalogo obleke za deklice, vse mere. Nadalje sem dobil v zalogo hlače za dečke, dolge in kratke.
Obenem naznanjam ženam in dekletom, da imam veliko zalogo pralnih oblek, z dolgimi in kratkimi rokavi.
Zlasti pa priporočam naš "Blanket klub." To je jako pripravno zlasti danes, ko se slabo dela. Vsak teden plačate 50c ali 25c, in do zime imate plahto plačano. Dalje priporočam, da katera bi rabila zimsko suknjo, da lahko pride in si zbere. Nekaj malega plačate takoj, pa vam sukno spravimo za vas.
V zalogi imamo tudi vsakovrstno spodnje perilo za celo družino, sploh vso obleko, kar družina potrebuje. Se vam toplo priporočam.
A. Anžlovar
6202 St. Clair Ave.
(Sept. 2. & 4.)
Razvitje in blagoslovljenje zastave!
Društvo Danica št. 11 S. D. Zveze, razvije in blagoslovi dne 14. septembra v Slovenskem Narodnem Domu lepo društveno zastavo. Pazite na posebno naznanilo.
(Thu. Sat. Tue. Sept. 11.)
Stanovanje
tri velike, lepe sobe, zgorej, se dajo v najem, z garažo ali brez, mali družini, brez otrok, ženska bi imela priliko kaj zaslužiti, da bi opravljala hišna dela, kadar bi gospodinja delala. Oglasite se po 6. uri zvečer. - Za naslov se pozve v uradu tega lista.	(208)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna saloga oblak in vet oprtm« aa
ate la drniice
Beauty Parlor
Vedno najatodernejil iiukl klobuki.
Tritiin »prta Tiiki ar«4a aknri aala lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
CM. Thu. S.)
PRVI SLOVENSKI I PLUMBER	I
J. MOHAR I
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in S polteno, pokličite mene.
Randolph 5188
(Thu. F.)c
aSSHSia

Kickernick^
Ženska, ki ni še nikdar nosila t: vrste spodnje obleke, naj jo enkrat obleče, in nikdar več ne bo brez nje. Dobi se v naselbini samo pri nas.
JOS. STAMPFEL
6129 St. Clair venue CLEVELAND, O.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem in globoko potrta moram poročati vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je kruta smrt posegla v vrsto naše družine in vzela s seboj mojega ljubljenega moža
AUGUST TOMAŽIČ
kateri je v Gospodu zaspal dne 8. avgusta, 1930, v starosti 32 let. Rojen je bil dne 8. februarja, 1898, v vasi Huje na Primorskem. Pogreb predragega ranjkega se je vršil dne 11. avgusta iz hiše žalosti na St. Paul pokopališče. V Ameriki je bival sedem let. Tu zapušča soprogo Prances in sina Viktorja; dva brata, John in Jožef Tomažič, v stari domovini pa brata Franka in sestro Ivanko, omoženo Bubnič.
Na tem mestu se moram prav iskreno zahvalit obema bratoma ranjkega! družinam John in Jožef Tomažič, družini Opara, kateri sa mi bili v teh žalostnih urah v veliko pomoč, mi vsestransko pomagali in me tolažili ob tej nenadomestljivi izgubi. Prav prisrčna hvala vsem onim, kateri so blagopokojnika v tolikem številu prjšli pokropit, ko je njegovo truplo ležalo na mrtvaškem odru.
Prav srčna hvala vsem, ki so žrtvovali in darovali tako krasne vence in sicer: žalujoča brata John in Jožef Tomažič, Anton Tomažič, družina Bubnič, družina Asseg, družina Opara, družina Poliska, John Ludvik, Frank Ivančič, družina Pucel, družina Vogrin, družina Jakob Žele, Frank Jelerčič, Frank Terček, družina Mahne in delavke iz Public Auditorium.
Lepa hvala vsem, kateri so darovali za sv. maše, in sicer: Frank H. Tomažič, družina Jevnikar, družina J. Bruss, družina J. Janes, Mihael Flis, družina Maurič, družina Bricel, družina Bizjak, Paulina Gustin in Elizabeta Ludvik.
Posebna hvala društvu Kras, št. 8 SDZ za tako lepe društvene obrede in društveni venec. Prisrčna hvala Rev. Milan Slajetu in Rev. Vitus Hribarju za opravljene cerkvene obrede. Zahvalit se moram pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi.
Prav lepa hvala vsem, kateri so dali avtomobile brezplačno. Prav lepo se še enkrat vsem zahvalim in Bog naj poplača vsem, ki so mi izkazali sočutje. Slučajno, da sem katerega pozabila, prosim že naprej odpuščanja, naj jim velja enako hvala.
Ti pa, nepozabljivj soprog, počivaj v miru, ker upam, da se še enkrat snidemo nad zvezdami, kjer ni več trpljenja in ne žalosti.
Žalujoča soproga Frances Tomažič.
Viktor Tomažič, pastorek.
Dragi mi soprog, kličem Ti na svidenje, saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Težka bila je ločitev, ko si tako hitro odšel od nas, rože krasne Ti bom sadila, gor na Tvoj prerani grob.
Cleveland, O., dne 2. septembra, 1930


Podpisani izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so nam stali ob strani prilikom izgube našega ljubljenega sina in brata
ANTONA KLINCA
Tonček je bil rojen dne 17. januarja 1911. v Sheboyganu, Wis. Bolehal je že od rojstva na hudi srčni napaki. Po dolgem in mukapolnem trpljenju je izdihnil dne 11. avgusta 1930 svojo blago dušo. Pokopali smo ga dne 14. avgusta t. 1. na East Cleveland pokopališču.
Predvsem bodi izrečena od sfea hvala vsem onim, ki so mu tekom trpljenja stali ob strani ter skušali na katerikoli način njegove muke olajšati. Hvala vsem onim, ki so ga tekom bolezni obiskovali ter mu s tem prinašali bodrila in tolažbe! Posebno hvala teti Mary, ki je prebila mnogo ur pri njem.
Hvala naslednjim, ki so mu še po smrti izkazali svojo ljubezen, bodisi s cvetlicami, sv. mašami ali z doneski za nagrobni kamen: Sorodniki: družina Albin Prime, stric Anton Prime, družina Rajk, družina Starič in družina Urbančič. Bratranci: Frank Rajk, Frank Starič, Josip Prime in Anton Prime ter prijatelja: Frank Perko in Florijan Kuhar toli za cvetje, kakor za zadnjo čast, ki so mu izkazali s tem, da so.nosili njegove zemske ostanke do groba. Bratranci-družine: Ivan Fink ter Josip Zupančič-Tomson za prekrasne vence. Mary in Alice Ulčar, Ema in Karol Sezone, Josip in Pavlina Plevnik, Mildred Bartol za prekrasno kito cvetja. Za prekrasne vence in kite cvetja: družina R. V. Ambrose, J. A. Ambrose ter A. Meyers; prijateljice: Esther Rand, Cat. Rand, Virs. Kurtz, Ethel Reinke, Zatt. Warner in Ida Libbey; prijatelji-sosedje; družine A: Thompson, Rand in Mrs. Qardcl iz New Yorka; Mrs. in Mr. Schifter iz Philadelfije; tovarna Reliance Electric Co.; Mrs. in Mr. Doktor Fingerhut; družina Feliks Štrumbelj, družina John Krebelj; družina Avgust Kaušek, družina Lojz Starman, družina John Klančar, družina Frank Legan, družina Frank Ste-fančič, družina Anton Jaklič, družina Mihael Barbiš, družina Josip Ste-fančič, družina Mihael Drenšek, družina Anton Božar, družina Rudolf Koželj, družina Anton šuštaršič, družina Josip Koncilja, družina Josip Fabjan, družina Mihael Marolt, družina Čeligoj. — Za nagrobni kamen so prispevali mesto cvetja: Sestra Viktorija in svak Viktor, družina Anton Ulčar, družina Ciril' Svetlin, družina Ivan Bartol, družina Pavel Praust in Miss Ana Štraus. Za sv. maša so darovali: družina Jakob Jančar, družina Milner, družine Franc Štrumbelj in družina A. Radina.
V dnevih žalosti so nas prišli tolažit nebrojni prijatelji in znanci, katerih imena pa so nam morebiti v zbeganosti izbegla. Predvsem bodi izrečena hvala tudi onim, ki so nam stavili svoje avtomobile prilikom pogreba na razpolago. Bodi izrečena na tem mestu zahvala vsem, ki ste nam v kateremkoli oziru pomagali, nas tolažili ter nam z bodrilom lajšali tugo in žalost. Vsem, vsem našo najprisrčnejšo in iskreno zahvalo!
Bodi hvala tudi pogrebnemu podjetju Jos. Žele in sinovi za krasno prirejeni sprevod!
Žalujoči ostali:
PAVLA in VIKTOR KLINC, mati in oče. VIKTORIJA por. AMBROSE, HERMINA in ELEANOR, sestre; SLAVA in JOSIPINA, popolusestre.
AJ.Budnick & Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Moderna plumber ska dela, napeljava gorke vode ali parne gorkote, izvršujemo sedaj na lahka mesečna odplačila. Čas za plačati od šest mesecev do dveh let. Nekaj malega plačate takoj. Proračun damo zastonj in hitro postrežbo.
6707 St. Clair Ave.
Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Tha. F.) „ 3»t«»mii»»»»»»»uw»»0!»i»»i«g
C0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING CO.
LEO KAUŠEK in FRANK KOVACH
lastnika.
Fino čiščenje, likanje in popravljanje oblek 15210 SARANAC RD.	GLenville 4746
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIE, SUROVO MASLO
za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457	(Tbur.x)
VELIK DENAR
Naučite se vzorčnega krojaškega in šiviljskega dela, se lahko sedaj vpišete. Moški kot ženske se sprejemajo. Kdor hoče imeti uspeh pri delu te vrste, naj se vpiše v to šolo. Vj služite denar, dočim se učite. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
CLEVELAND DESIGNING SCHOOL
Uči se po dnevu in ponoči. Graduanti dobijo diplome.
308 Erie Building, fc. 9th St. in Prospect Ave.
Telefon: MAin 8006
53532348535390234802912323534823235323232323482353535323482353232323
4823535348234848534848484848234848
232323482353905348535391534848
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"Ne plačujte silo s silo," je govorila, "ker bo to slabo za vas; naj ostane vsa nekrivda na vaši strani. On je mogočen in izšolan človek ter lahko najde pri so diščih zagovornikov; če pa vi vzbudite najmanjši sum, si lahko nakopljete še novo krivico. Naj bo vaša pravica tako jasna, da bo moglo vsako sodišče, ki bi bilo sestavljeno celo iz njegovih lastnih bratov, stati na vaši strani. Povejte Butrimom, naj ne jemljejo ni orodja ni živine in naj puste Lubič pooplnom« pri miru. Kar potrebujejo, jim dam iz Mitrunov, kjer je več raznovrstnega blaga, kakor ga je sploh kdaj bilo v Volmontovi-čih. In če bi se gospod Kmitie zopet povrnil, naj tudi njega puste v miru; dokler ne bo razsodbe, naj mu tudi ne strežejo po življenju. Zapomnite si, da terjate le, dokler je živ, odškodnino za storjeno krivico."
Tako je govorila mlada gospodična z resnobo in oni so slavili njeno modrost, ne da bi pomislili, da utegne to odlašanje koristiti tudi gospodu Andreju, če drugače ne, da mu ohrani življenje. Morda pa je hotela tudi Olenka to nesrečno življenje zavarovati pred naglo usodo? Toda šlahta jo je poslušala, ker je bila že od pamtiveka navajena, smatrati za evangelij vse, kar pride iz Bilevičevih ust — in Lubič je ostal nedotaknjen — in gospod Andrej bi se bil lahko mirno naselil v Lubiču, če bi se bil kdaj pojavil.
Toda on se ni pojavil. Zato pa je prišel črez poldrugi mesec h gospodični poslanec, tuj, neznan človek, s pismom. Pismo je bilo od Kmitica in sledeče vsebine:
"Srčno ljubljena, najdražja, nepozabljena Olenka! Vsakemu bitju je prirojeno, a še posebno človeku, tudi najslabšemu, da se mora maščevati za storjene krivice; in kdor mu je storil kako krivico, mu jo sam rad poplača. A da sem jaz poklestil to ošabno šlahto, mi je Bog priča, da se ni zgodilo to radi okrutnosti, temveč radi tega, ker je pomorila moje tovariše — vkljub vsem božjim in človeškim postavam — ne oziraje se na njihovo mladost in visoko pokolenje, tako neusmiljeno, da bi se jim kaj takega nikjer ne moglo pripetiti, še niti pri Kozakih in Tatar jih. Ne bom se zagovarjal, da je i mene zgrabila prava nadčloveška jeza, toda kdo se bo čudil jezi, ki je imela svoj vzrok v preliti prijateljski krvi? Duše pokojnih Kokosinskega, Ranicke-ga, Uhlika, Rekuta, Kulviča in Zenda, v cvetu let in slave nedolžno pqSekanih, so oborožile moje roke baš tedaj, ko sem — Bog mi je priča! — premišljeval o miru in prijateljstvu z vso lavdansko šlahto, hoteč po tvojih sladkih nasvetih izpremeniti vse svoje življenje. Ko poslušaš tožbe proti meni, ne zavračaj tudi mojega zagovora in sodi pravično. Obžalujem sedaj te ljudi v graščini, ker so morda prizadeti tudi nedolžni, toda vojak, ki se maščuje za bratsko kri, ne zna razločevati nedolžnih in krivičnih in ne prizanaša nikomur. Bog daj, da bi se to ne bilo zgodilo, kar mi je moglo škodovati v tvojih očeh. Za tuje grehe in storjene krivice, za pravično jezo je zame najtežja pokora, ker po tvoji izgubi v obupu spim in se v obupu zbudim, ker ne morem pozabiti tebe in najine ljubezni. Naj me nesrečneža obsodijo sodišča, naj sejmi
potrde obsodbe, naj me vržejo v ječo, naj me prekličejo, naj se zemlja pod mojimi nogami odpre, vse bom prenesel, vse pretrpel, le edino ti, za Boga, ne izruj me iz srca! Vse storim, kar hočejo, dam jim Lubič, dam jim po sovražnikovem odhodu tudi oršanska posestva; imam v gozdu zakopane rublje, tudi te naj vzamejo, samo da bi mi rekla, da mi ostaneš zvesta, kakor ti veleva rajnki ded z onega sveta. Rešila si mi življenje, reši mi tudi dušo, daj, da popravim krivice, dovoli mi, da poboljšam svoje življenje, zakaj že vidim, če mi ti ne odpustiš, da me bo Bog zapustil in da me bo obup pahnil v še groznejše zločine. . ."
Koliko glasov sočutja se je dvignilo v Olenkini duši v obrambo gospoda Andreja, kdo more to uganiti, kdo popisati! Ljubezen leti kakor gozdno seme z vetrom hitro, a ko zraste v srcu v drevo, jo je mogoče le še s srcem vred izruvati. Bilevičev-na je v svojem srcu gojila močno ljubezen, zato je ta Kmitičev list oblila s solzami. Toda vendar ni mogla z eno besedo vsega pozabiti, vsega obpustiti. Kesanje Kmitičevo je bilo popolnoma odkritosrčno, a njegova duša je ostala divja in neukrotljiva njegova narava se gotove še ni tako izpremenila vsled teh dogodkov, da bi brezskrbno lahko mislila na prihodnost. Ne 2 besedami, temveč z dejanji naj bi se v prihodnosti izkazal gospod Andrej. Naposled, kako bi mogla povedati človeku, ki je okrvavil vso okolico, ki je njegovo ime na obeh bregih Lavde vsakdo izgovarjal s kletvijo na ustih: "Pridi, za trupla, požige, kri in človeške solze ti darujem svojo ljubezen in svojo roko!"
Zato mu je odgovorila drugače:
"Kakor sem ti rekla, da te nočem poznati in videti, tako vztrajam v tem, akoravno bi mi imelo počiti srce. Take krivice, kakršne si prizadejal ljudem, se ne poplačajo ne z imetjem niti z denarjem, zakaj umrlih ni več mogoče zbuditi k življenju. Nisi izgubil samo imetja, temveč tudi slavo. Naj ti ta šlahta, katero si požgal in pomoril, odpusti, tedaj ti tudi jaz odpustim; naj te oni sprejmejo in sprejela te bom tudi jaz; naj se oni prvi postavijo zate in poslušala bom njihov zagovor. A ker se to ne more nikdar zgoditi, si išči kje drugje sreče, najprej božjega, a potem človeškega odpuščanja, ker ti je božje potrebnejše. . ."
Gospodična Aleksandra je porosila s solzami vsako besedo v pismu, potem ga je zapečatila z Bilevičevim pečatom in ga sama izročila poslancu.
"Odkod si?" je vprašala, ozr-ši se na divjo postavo tega pol kmeta, pol sluge.
"Iz gozda, gospodična."
"Kje je tvoj gospod?"
"Tega ne smem povedati . . . A je daleč odtod; jahal sem pet dni in zmučil kljuse."
"Tu imaš cekin!" je rekla Olenka. "Tvoj gospod ni bolan ?"
"On je zdrav junak kakor tur."
"Ali trpi lakoto? Ali je v pomanjkanju?"
"On je bogat gospod."
"Pojdi z Bogom!"
"Klanjam se do nog."
"Povej gospodu . . . čakaj . . . povej gospodu . . . naj mu Bog pomaga. . ."
Kmet je odšel — in iznova so ginevali dnevi, tedni brez vsa-
ke vesti o Kmiticu, zato pa so prihajale javne vesti, vsaka ne-srečnejša od druge. Moskovske vojske Hovanskega so čimdalje bolj poplavljale ljudovlado. Ne vštevši pokrajine ukrajinske so bile v veliki kneževini zajeta vojvodstva polocko, smolenskc, vitebsko, mestislavsko, minsko in nograjsko; le del vilenskega, bresto-litevskega, trockega vojvodstva in starostvo žmudsko sc še dihali s prostimi prsi, a tudi tu so vsak dan pričakovali gostov.
Zdelo se je, da je Poljska na koncu svojih sil, ker se ni mogla več ustavljati baš onim silam, ki jih je do takrat prezirala in jih vedno zmagovalno zavračala. Res je, da je te sile podpirala neugasljiva in venomer se ponavljajoča vstaj & Hmielnickega, prava stoglava hi-dra; vendar navzlic vstaji, navzlic v prejšnjih vojnah izčrpa-nim silam so državniki in vojaški izvedenci trdili, da bi edino velika kneževina bila zmožna odbiti ne samo vsak napor, temveč še prapore zmagoslavno prenesti preko lastne meje. K nesreči pa je ovirala notranja nesloga to možnost ter paralizira-la celo napore onih državljanov, ki so bili pripravljeni žrtvovat' življenje in imetje.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
26 rdečkarjev aretiranih v Californiji
Los Angeles, Cal., 2. sept. Ko so hoteli komunisti prirediti v tem mestu na javnem trgu svojo demonstracijo, jih je napadla policija, ki jih je razgnala. Ob tej priliki je bilo 26 komunistov aretiranih.
tTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTn
Sola! Šola!
Začetek šole je tukaj, in naša zaloga vsakovrstne oprave za šolarice je sedaj popolna.
Fine obleke za deklice, pripravne za šolo, štev. 6 do 1 i dobite pri nas
od $1.00 do $5.75
Fine in jako trpežne zimske suknje za deklice, najnovejše mode, štev. 6 do 10 dobite sedaj pri nas
od $5.75 do $19.50
Fine trpežne in čisto volnene jopiče (sweaters) za fante in deklice dobite sedaj pri nas
od $1.95 do $6.50
Nadalje imamo v zalogi vsakovrstne kape in klobuke, vso spodnjo opravo, nogavice, rokavice itd.
Vse blago v zalogi je čisto sveže in najboljše vrste, kakor tudi cene istemu vedno najnižje.
Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam
Benno B.Leustig
6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slovenskega Nar. Doma
Veliki JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO
katero priredi poznani in izkušeni ravnatelj T	7 AlfR A TiPlf
turistovskega oddelka Midtown banke ^^
na ogromnem in poznanem Cunardovem parniku
Aquitania
IZ NEW YORKA (preko Cherbourga)
V SREDO 1. OKTOBRA
opoldne
Vsem onim, ki nameravajo potovati letošnjo jesen v staro domovino, se nudi jako lepa prilika, da se pridružijo tej grupi izletnikov. Zagotovljeno je prijetno, brezskrbno in hitro potovanje. Preskrbite si prostor takoj!
MIDTOWN BANK	JOHN L. MIHELICH CO.
(August Koliander, poslovodja) 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
Leo Zakrajšek 630 Ninth Avenue, New York, N. Y.
^ CUNARD LINE25BR0ADWAY NEwY0RK
1022 Chester Avenue, Cleveland, O.
"TTYTTTTTiiiiirxxxriiiirrr

rx
Naznanilo!
Slovencem in bratom Hrvatom naznanjamo, da v kratkem odpremo trgovino In krojačnico v Collinwoodu na 404 E. 15Gth St., nasproti slovenske banke.
Poslovodja te trgovine bo poznani Jos. Perme, ki ji uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6905 Superior Ave.
Ustregli smo že stotinam rojakov in drugim z našim finim delom. Dobite obleke ali suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljenc in to samo temno plave serge ali kamgarn in suknje, površnike, vse po $20.00.
Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri hotel malo bolje blago. Jako zmerne cene. Ne pozabite nas priti pogledat.
Brazis Bros.
404 E. 156th Street (Collinwood)
GLAVNA TRGOVINA: 6905 Superior Avenue
PODRUŽNICE; 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich.
BLAGO TRPEŽNO
CENE NIZKE
ZA SOLSKO DECO
DOBITE PRI NAS VSO POTREBNO SPODNJO IN VRHNJO OBLEKO
Bluze za dečke... 39c, 79c, 98c j j Obleke za deklice od 98c naPrei Čepice za dečke........59c,98c || klobuki za deklice.39c 59c,98c
Obleke za dečke..........$4.95 j! Satenastiblumerji..........39c
r>A /1 aX1 rA 1 A/i OA/i	j j
j! Svileni blumer ji............49c
Nogavice za dečke. X9C? 29c, 39c
Kratke in dolge hlače za dečke, telovadna obleka za dečke.
• i
i!
Telovadne obleke za deklice po 98c
Imam tudi polno zalogo blaga na jarde, kovtre, blankete, blago natisnjeno za ročna deia in razne druge potrebščine. Se priporočam.
JOHN ROŽANC
15721 Waterloo Rd.
tt«un:«:n«t::n: um««::««««:*

Jos. Demshar in Siti
STAVBENIKA
548 E. 123rd St.
EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi vam postavimo hiSo na lot, samo ako imate lot platan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R


ENdicott 2252
ENdicott 2252
KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE

®
ŠE DVE HIŠI NA OGLED
BWaBIMMaiaKM	"l lil I l^illlSlilllllirSa^ir^^
na 18229 in 18301 Neff Rd.
(med East 185th St. in Lake Shore Blvd.)
ODPRTE
VSAK DAN OD 9. ZJUTRAJ DO 9. ZVEČER
Oglejte si obe hiši, ki prekašata vsako mojstersko in stavbinsko delo sodobne graditve stanovanjskih hiš.
Kdor namerava kupiti hišo v lepi okolici, sedaj se mu nudi najlepša prilika.
August Kaušek
SLOVENSKI STAVBENIK
827 East 185th St.
KEnmore 1056-4197
® @

f.

©
©

#
m
Društvo Ribnica,
št. 12 S. D. Z. PRIREDI
IZLET
V nedeljo, na HACETOVE FARME, Antioch Rd. N. Perry, O.
7CCDT Vzemite cesto št. 20, vozite od mostu v Painesville 7 milj in zavijte na levo. Vož-• OILl 1 • nja stane 75 centov na oba kraja, za odrasle. Odpeljamo se ob 8. zj. izpred SND.