Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 11$ Ljubljana, sreda 23. maja 1934 • V, 1934 Geaa a,- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. \mKmmmmmm^mmmmamammmm Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 244J. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Bolgarska diktatura 2e veliki krog diktatur, ali kakor se .sedaj rajši imenujejo: avtoritarnih režimov v Evropi se je pretekli teden pomnožil za dve novi državi. Z državnim . udarom se je najprej spremenil režim na Letonskem. nekaj dni kasneje, preteklo soboto, pa v Bolgariji. Vzrok je bil v obeh državah enak: prevelika razcepljenost političnih strank in z njo v zvezi ozkosrčno partizanstvo, ki je onemogočalo pozitivno delo za državo. Strankarska razcepljenost in zaslepljenost je na Letonskem ustvarila ugodna tla za širjenje obeh ekstremov, komunizma in fašizma, ki sta oba kovala načrte, kako bi se s silo polastila države. Na Bolgarskem je ista bolezen pehala vlado iz krize v krizo in ovirala vsako smotreno in plodno borbo proti strahoviti gospodarski stiski, ki tlači ravno bolgarski narod tako hudo kakor malokaterega drugega v Evropi. Na Letonskem je vlada demokratične sredine z uvedbo avtoritarnega režima prehitela fašiste in komuniste; rešila je s tem državo državljanske vojene, obenem onemogočila de-magoško hujskanje, ki je v današnjih kritičnih časih tako lahko in ki tudi drugače trezne množice lahko zavede na napačna pota. Na Bolgarskem je vladar s pomočjo vojske izločil politično strankarske boje z željo, da ustvari možnost za sistematično gospodarsko in socialno delo. Spominjamo se ob tej priliki, kako je završalo v Evropi, ko je bil pred petimi leti spremenjen režim v Jugoslaviji. Koliko časa je bilo potrebno, da so vsaj naši prijatelji v inozemstvu sprevideli in priznali ne le upravičenost, marveč tudi nujno potrebo našega prevrata. Naši nasprotniki pa so nas še dolgo potem, ko so bili že jasno vidni koristni sadovi šestega januarja, obmetavali z blatom. Utihnili so šele, ko je po enaki ali slič-ni poti šla država za državo in se je pokazalo, da je bila Jugoslavija le ena prvih, ki se je odločila za operacijo, ko se je pokazalo, da brez nje ne gre. Zgodovinski razvoj je dal najlepše zadoščenje našemu šestemu januarju in vsemu ju-goslovenskemu narodu, ki se je novega režima tako hitro in tako iskreno oklenil. Operacija, ki smo jo sami že prestali, nas usposablja, da s polnim razumevanjem presojamo tudi dogodke v drugih državah, ki se odločijo za isto ali slično pot. Ako vemo. da je štel letonski parlament sto poslancev, a da so ti bili razdeljeni na celih dvajset strank in skupin, se ne čudimo, zakaj je bila potrebna. energična remedura. Kdor je zasledoval v zadnjem času politične borbe v Bolgariji, prepire o tem. ali bo imela ta stranka enega ministra več ali ona enega manj, ta bo razumel, da je bilo v takih razmerah tudi najboljšemu državniku nemogoče koristno in uspešno upravljati državo; ta se ne bo čudil ukrepu kralja Borisa. Razume se, da nas prav posebno zanima razvoj dogodkov v Bolgariji. Ne samo zato, ker gre za našo sosedo, marveč še bolj zato, ker gre za bratski slovanski narod, ki mu želimo okrepitve in konsolidacije, sebi pa čim tesnejših odnošajev z njim. V redu je torej, da z vso pozornostjo poslušamo vesti, ki prihajajo od našega vzhodnega soseda. Značilno za bolgarski prevrat je, da je nastopil ravno v dobi, ko se stranke niso in niso mogle zediniti glede tega, kako naj si razdelijo med seboj ministrska mesta. Ali poleg tega so vplivali še razlogi, ki so specialno bolgarski. O njih je danes še prezgodaj govoriti, zakaj ozadje prevrata se razkriva širši javnosti šele polagoma in prav tako se še ne more z zadostno zanesljivostjo soditi o nagibih, smernicah ter stremljenjih novega režima v raznih konkretnih vprašanjih. Med vodilnimi možmi sobotnega prevrata so tudi taki, ki so imeli prav važne vloge tudi pri prevratu v 1. 1923., ko je zarota opozicijskih politikov in vojaške lige strmoglavila Stambolijskega in njegov razredno kmetski režim. Toda to so možje, ki se s političnim razvojem pod vodstvom Cankova niso strinjali, marveč so se ločili od njega. S tem, da so vzeli v vlado enega od vodilnih ljudi iz zemljedelskega političnega tabora, so hoteli podčrtati, da se nikakor ne identificirajo z razpoloženji, ki so povzročila prevrat 1. 1923., marveč da hočejo sodelovati pred vsem ravno z vasjo, s kmetom. Zato je novi režim ravno v vrstah zemljedelskega tabora dosegel takoj spočetka največ simpatij. Drugo važno poglavje so makedon-stvujušči. Dosedanje vesti trdijo, da se obrača prevrat tudi proti njim. To so velike stvari, zakaj obračunati s tem taborom ne bi bila majhna naloga. Treba je še počakati na konkretnejša poročila. Ali eno je gotovo: kompromisnih rešitev tu ne more biti in težko si je mogoče predstavljati, da bi mogel avtoritarni režim trpeti poleg sebe tako krepkega činitelja z diktatorskimi težnjami in najnasilnejšimi metodami kakor so makedonstvujušči. Vlada jih bo morala zato ali zatreti, ali pa se na nje nasloniti. Pri tem je evidentno, da se dajo po- NOVA BOLGARSKA VLADA NA DELU V notranji upravi je že izvršila dalekosežne reforme, v zunanji politiki pa obeta po* globitev politike mednarodnega sodelovanja in zbliževanja s sosedi Sofija, 22. maja r. Bolgarska prestolnica dobiva po pomembnih dogodkih pretekle sobote polagoma zopet normalno lice. Gospodarsko in trgovsko življenje gre svojo normalno pot, a tudi v državnih uradih so s polno paro na delu, da čim prej izvedejo ukrepe nove vlade. Vlada je prevzela svojo odgovorno nalogo očividno že s točno pripravljenim načrtom in je že v prvih dneh izdala obsežne ukrepe o reformi državne uprave, o preureditvi upravne razdelitve države, pa tudi v pogledu izboljšanja administracije. Z radikalnimi ukrepi je posegla tudi v državno gospodarstvo in nastopila pot najstrožje štednje. Ljudstvo gleda z velikim zaupanjem v novi režim in temu je tudi v prvi vrsti pripisati, da doslej ni nikjer prišlo do kakih resnejših incidentov. Inozemstvo je sicer še nekoliko rezervirano, ker čaka pred vsem na to, kakšno pot bo ubral novi bolgarski režim v zunanji politiki. Vendar pa v glavnem vsi inozemski komentarji naglašajo, da sme Bolgarija računati s podporo inozemstva, ako bo nadaljevala politiko miru, mednarodnega sodelovanja in zbli žanja s sosednimi državami. To obetajo tudi vse doslej podane izjave predstavnikov novega režima. Program nove vlade Sofija, 22. maja. d. Iz okolice nove vlade poudarjajo, da je bila izprememba reži ma nujno potrebna, ker je dosedanja notranja politika vodila državo v propast Najbolj opasno je bilo to, da se je posrečilo raznim ljudem brez moralnih in intelektualnih kvalifikacij povzpeti na najvišja mesta državne uprave. Novi režim hoče dvigniti kult države in družbe kot skupnosti ter doseči politični, socialni in gospodarski preporod. Nadalje poudarjajo v okolici nove vlade, da je ves bolgarski narod za vlado in da so nasprotni samo nekateri okoreli parti" zani. Za novi režim je tudi vsa vojska in ima pristaše v vseh strankah in vseh političnih, socialnih ter prosvetnih skupinah. Ker je vojska za novi režim, ga bo tud» ščitila proti vsakemu napadu. Smernice zunanje politike Glede zunanje politike zatrjujejo vladni krogi, da so nosilci nove oblasti v Bolgariji, dokler so bili v opoziciji, vedno pri-digovali mir in sporazum z vsemi velesilami, zlasti pa s sosednimi državami. V svojih mnogobrojnih deklaracijah in govorih so predstavniki novega režima doslej vedno poudarjali, da so za skupno bolgarsko nacionalno fronto z vsemi nijansami. Niso pripadniki tako zvane integralne Jugoslavije, pač pa prijatelji zbližanja z Jugoslavijo ter smatrajo, da bodo samo s pomočjo take politike zavarovani nacionalni in gospodarski interesi bolgarskega naroda. To politiko zbližanja je treba izpopolniti na podlagi ohranitve dostojanstva bolgarske države ter spoštovanja nacionalnih pravic Bolgarov v Jugoslaviji, kakor je to jasno obrazložilo »Zveno« lansko leto. Da se zunanja politika te skupine ni izpremenila, dokazuje izjava novega predsednika vlade Kimona Georgijeva ob prevzemu oblasti, ko je dejal: Naša zunanja politika bo izraz mirnih odnošajev s sosedi na podlagi enakopravnosti, gospodarskih zvez ter kulturne avtonomije bolgarskih manjšin, kjerkoli se nahajajo. Zastopnikom jugoslovenskega tiska le včeraj predsednik vlade Georgijev izjavil med drugim: »Naša notranja politika je bila jasno začrtana že v našem manifestu in upoštevati je treba, da so naloge nove vlade v prvi vrsti čisto notranjege značaja To pomeni, da se o naši zunanji politiki more težko kai novega reči, tem manj. ker je poslednja smer zunanje politike bivše vlade naletela skoro na splošno narodno zaupanje, kar je najzanesljivejši znak, da je ta politika najbolj zdrava in naibolj koristna za našo državo.«« " -------------- ----------~=rr-. , ...a stojanke makedonstvujuščih uničiti samo z diktatorskimi sredstvi in s prav tako odločno voljo. V tem pogledu mora že prav neposredna bodočnost pokazati pravo stanje. Poglavje zase so še bolgarski fašisti, ki so se zbirali okrog Cankova. Novi režim jim je vzel tako rekoč veter z jader in prav nič ne more biti dvoma, da bo tudi tu potrebno naglo razčiščenje. Tudi tu je kompromis nemogoč. Že iz teh kratkih razmotrivanj vidimo, da novi režim v Bolgariji ne stoji pred lahkimi nalogami, tudi če se ne oziramo na gospodarske in socialne težave. Čaka ga trdo delo, ki bo zanj treba velike sposobnosti, gigantske energije in silne volje. Olajšana mu bo njegova misija s tem, da ima zaupanje vladarja, zaslombo vojske in, kakor zatrjujejo vesti, tudi simpatije velikega dela prebivalstva. Prevrat v Bolgariji je njena notranja zadeva. Kot bratje in sosedi ga motrimo z željo, da bi ji prinesel izboljšanje političnih in gospodarskih razmer, zlasti pa z željo, da bi še utrdil politiko zbližanja s sosedi, pred vsem pa z Jugoslavijo. Upravne reforme Sofija, 22. maja. d. Notranje ministrstvo ie izdalo komunike o skorajšnji preureditvi državne uprav*. .Med drugim pravi komunike: Nova vlada želi. da bi izvršilno oblast imeli pošteni uradniki*z močno voljo, ki naj izvedejo nekaj novega, kar bi predstavljalo pravo in najsolidne.iše jamstvo za aktivnost in poštenost nove vlade. Vprašanje pokrajinskih direktorjev je likvidirano. Direktorji novo osnovanih pokrajin so že imenovani. Pokrajinski direktor ie vodja, upravnik in nadzornik vseh uradov in oblasti v svoji pokrajini. Na pokrajinske uprave se prenašajo vsi formalni posli ter posli druge kategorije notranjega ministrstva. V vsaki pokrajini se uslanovi tudi pokrajinski svet, čigar predsednik je pokrajinski direktor, člani pa načelniki oddelkov ter predsedniki okrajnih 6vetov. Občinske proračune potrjuje pokrajinski direktor. Pravice in dolžnosti sedanjih okrožnih upraviteljev se prenašajo na okrajne načelnik-?, brez pravice potrjevanja proračunov ter imenovanja občinskih in državnih uradnikov. V vsakem okraju se imenuje okrajni svet, v katerem bo predsednik okrajni načelnik, člani pa vsi načelniki odsekov pri okrajni upravi, vsi predsedniki občin in po dva ugledna domačina iz vsake občine. Reformirati se imajo tudi občine, tako da ne bo imela nobena manj kakor 6000 prebivalcev. Predsedniki občin se ne bodo volili, marveč bodo imenovani. Sofija bo imela enega predsednika občine s štirimi pomočniki. Plovdiv predsednika občine s tremi pomočniki, Burga6. Varna in Rušojtk predsednika občine z dvema pomočnikoma, enako tudi ostaJe občine, ki imaio nad 10.000 prp^valeev Skupna avdijenca nove vlade Sofija, 22. maja. p. Danes dopoldne je kralj Boris v daljši skupni avdijenci sprejel člane nove vlade ter se z njimi delj časa razgovarjal o vseh aktualnih problemih, ki so sedaj na dnevnem redu notranje in zunanje politike. Novi zunanji minister na potu v Sofijo Beograd, 22. maja. p. Na potu iz Pariza v Sofijo je davi prispel v Beograd novo imenovani bolgarski zunanji minister Ba-talov, ki je bil doslej poslanik v Parizu. V Beogradu ni izstopil. V vlaku ga je pozdravil bolgarski poslanik g. Kjuseivanov. Stališče političnih strank Sofija 22. maja. p. Z veliko nestrpnostjo je vsa javnost pričakovala, kako stališče bodo zavzele do nove vlade in novega stanja stvari v Bolgariji dosedanje politične stranke. Kakor znano, je Sobranje razpu-ščeno, vsa politična propaganda ustavljena, tako da so stranke prav za prav izgubile ves svoj pomen. Vodstva vseh strank so se včeraj in danes sestala k posvetovanju, da določijo smernice za svoje nadalino postopanje- Po dosedanjih informacjah izgleda, da je večina strank prešla v tabor nove vlade, le nekatere so še rezervirane in zavzemajo stališče čakanja. Radikalna stranka profesorja tienova je po kratkem posvetovanju sklenila soglasno, da se pridruži vladi in jo podpira pri njenem prizadevanju za obnovo države. Drugo krilo radikalne stranke, skupina Kosturkova, hoče še počakat, kako se bodo stvari razvijale, da vidi vlado na delu in po tem uravnava svoje stališče. Narodna liberalna stranka ie sklenila svoj razid, svojim pristašem pa je priporočila, da se pridružijo vladnemu taboru. Demokratska stranka ima že dva d>n.i trajajoč posvet, a se doslej še ni odločila. Komunisti in socialisti so proti diktaturi in bodo torej tvorili edino resno opozicijo. Zemljoradnikj se še niso odločih. Iz dejstva pa, da je prejel prometn; minister Zaharov od strank roih organizacij ne-številno pozdravov, sklepajo, da tudi oni odobravajo režim. Nac. organ. »Rodna za-štita«, so vse po vrni izrazile zaupnico vladi in ji obljubile vso svojo podiporo. Celo Cankovljevi fašisti, ki so dali neposredno povod za te izpremembe. so skleni li, da bodo podpirali novo vlado. »Demokratičeski Zgovor« g. Csiiikova je objavil poziv svojim pristašem, nai podpirajo novo vlado. Kar se tiče Demokratičeskega zgovora gg Burova in Molova. so glavni prvaki te skupine že dali listom izjave, v katerih odobravajo program nove vlade in pozivajo javnost, da s svoje strani priipomore k izvedbi tega programa. Zveza rezervnih oficirjev se je izrekla za vlado. Glavni odbor te zveze je na včerajšnjem sestanku sklenil z vsemi močni podpirat novi režim- Glavni odbor ie vladi čestital in ji želel popolnega uspeha pri njenem reformatorskem delu. Izjava praškega poslanika Praga. 22 maja AA ČTK poroča: CTK je dobil 01 i bolgarskega poslanika v Prag: g. Doreva izjavo, v kateri popisuje okoli »čine. ki so privedbe io sedanje izpremem be v Bolgariji O Dorev je posebno nagla sil, da je zajamčena kontinuiteta bnlear ske" zunanje politike, kar se tiče sodelo vanja, zlasti pa zbližanja z Jugoslavijo. To zibližanje je stvar realne politike, ki se bo nadaljevala brez zahrbtnih misli proti komurkoli. Ideja mednarodnega zbližanja, zaključuje Dorev, stalno napreduje, in se ji nihče ne more upirati. Bolgarski vladni tisk Sofija, 22. maja AA. Oficiozna »La Bul-garie« komentira politično iapremembo na Bolgarskem in pravi, da je bila edini izhod iz zagate, v katero je bilo zašlo politično življenje Bolgarije. Nato list pravi: Kar se tiče zunanje politike, moramo reči, da je nova vlada navdahnjena z iskrenimi in miroljubnimi težnjami. Kakor je posebno naglaail v svoji prvi izjavi poročevalcem listov predsednik vlade Georgijev, Bolgarija ne bo odnehala od politike miru in dobrih sosedstvenih odnosa-jev z velesilami, zlasti pa s sosedi. V tem pogledu obstoji popotna kontinuiteta bolgarske politike, ki se na tem polju naslanja na soglasno mišljenje naroda. V takšnih okoliščinah ne more biti najmanjšega dvoma o tem, da sme inozemstvo sprejeti spremembo v Bolgariji le z zaupanjem. Ta izprememba bo pridobila Bolgariji mnogo simpatij na vsem svetu. Neodvisna »Zora« piše: Vsi Bolgari so gledali in občutili neugodne posledice, nastale zaradi stranpoti, na katere so zašle politične stranke. Prepiri med njimi so neugodno vplivali na moralno edinstvo države. To je tudi vzrok, da so novo oblast, ki je danes na čelu državne uprave, povsod sprejeli z najlepšimi nadami. Današnja vlada to te nade opravičila, če bodo njena dejanja v smeri izpolnitve obljubljenih reform v skladi' z velikim pogumom. s katerim je nova vlada prevzela odgovornost za upravo države. Sodba v Londonu in Parizu V Parizu čakajo, da se nova vlada pokaže na delu, v Londonu pa sodijo, da predstavljajo dogodki v Bolgariji neuspeh Italije na Balkanu Pariz, 22. maja r. Tukajšnjih krogov dogodki v Bolgariji niso posebno presenetili, ker so jih prej ali slej pričakovali. Kljub temu pa so zaenkrat še rezervirani in poudarjajo, da je treba počakati! dokler se ne pokažejo zunanjepolitične smernice novega režima. Listi registrirajo zatrjevanja bolgarskih državnikov in bolgarskega tiska, da hoče tudi nova vlada nadaljevati miroljubno politiko. Kot dober znak smatrajo imenovanje dosedanjega pariškega poslanika Batalova za zunanjega ministra. V tem vidijo nekako jamstvo, da se bo Bolgarija bolj približala politiki Francije, kakor doslej. Pariški listi v zvezi s tem citiraj« tudi angleške liste, ki se mnogo pečajo s prevratom v Bolgariji. Izjava, ki jo je podal novi predsednik bolgarske vlaue Kimon Georgijev dopisniku londonskega »Daily Tele-grapha« in v kateri poudarja, da bo njegova viada nadaljevala zunanjo politiko Mušanova in da je pripravljena skleniti pakte o nenapadanju z Jugoslavijo, Rumunijo, Grčijo in Turčijo, kakor tudi, da bo Bolgarija ostala zvesta Društvu narodov, je izzvala v tukajšnjih političnih krogih ugoden vtis. Pozornost je vzbudilo tudi pihanje angleškega tiska, da otvarja novi režim v Bolgariji pot zbližanja z Jugoslavijo ter intimnih odnošajev s Francijo. Tudi londonski »Pinies« piše v tem smislu. Liberalni »Nevvs Chronicle« pa pravi, da predstavlja izprememba režima v Bolgariji neuspeh italijanske politike na Balkanu. Znano je, da je bil Mušanov nekdaj izrazit revirionist in nasprotnik mednarodnega sodelovanja. To stališče je kasneje iz temelja spremenil. Mušanov sicer ni podpisal niti londonskega pakta o nenapadanju, niti balkanskega pakta, toda pred meseci je pričel voditi politiko svoje vlade v smeri abližania z balkanskimi državami Predsednik vlade Georgijev je v svo-ji izjavi izrekel javno priznanje Mušanovu, piše levičarski »Notre Tenupss ter poudaril, da bo nadaljeval zunanjo politiko, ki jo je započel Mušanov. Novi bolgarski zunanji minister ima samo nadaljevati že začeto politiko in bo naletel na manjše težkoče, ker so v vladi, osnovani po kralju Borisu, samo ljudje, ki so odločni nasprotniki makedonstvujuščih, glavne ovire zbližanja Beograda in Sofije. Ak« zunanja politika nove bolgarske vlade ne bo naperjena proti nikomur in če bo vodila v okvir splošnega balkanskega sporazuma, bo brez dvoma mogla resno ojačiti mir na evropskem bližnjem jugovzhodu. V trenutku, ko želi Rusija ustvariti evropski blok o nenapadanju, je pacifikacija Balkana pesebno zaželjena. V Eimu se kažejo zadovoljne Rim. 22. maja. p Dočim so se fašistični listi sprva omejili na golo registriranje uradnih poročil iz Bolgarije, objavljajo danes svoje prve komentarje. Tako piše iGior-nale d'Italia« med drugim, da je Italija prav zadovoljna z izvršenimi izpremembami. Imenovanje vlade močne roke je docela v duhu fašizma in se 'ahko smatra za uspeh bolgarskih fašistov. Prevrat, ki se je izvrši! najprvo v Le-tonski, sedaj pa v Bolgariji, dokaz j je. da politična obnova Evrope v duhu fašizma naglo napreduje. Ob koncu izraža nado. da bodo ostale pozicije Italije v Bolgariji tudi pod novim režimom neokrnjene. Obžaluje pa, da je zapustil svoje mesto dosedanji bolgarski poslanik v Rimu, generai Vlkov, ki je bil znan prijatelj makedonstvujuščih. Starhemberg se pogaja s Hitlerjem Avstrijski podkancelar se je v Berlinu pogajal za sporazum s Hitlerjem in je pripravljen žrtvovati DollSussa in Habsburžane — Hitlerjev pogoj: svoboda akcije Berlin, 22. maja. č. Kljub ostri protina-rodno-socialistični politiki avstrijske vlade so bili v zadnjih mesecih izvršeni razni poizkusi da bi se dosegel sporazum med nemško in avstrijsko vlado. Poslednje razgovore je v tej smeri vodil sam avstrijski podkancelar Starhemberg. Nemška vlada je sicer Starhembergu priznala legitimacijo za pogajanja šele. ko se je formalno opravičil zaradi svojih napadov na Hitlerja ob priliki pogreba nekega člana Heirmvehra, ki so ga ubili narodni socialisti, vendar pa so njegovi berlinski razgovori dosegli vsekakor nekaj uspeha. V Berlinu ie Starhem-berga sprejel Hitler niun sestanek pa ie bil le formalnega značaj. Glavne razgovore je imel avstrijski podkancelar z nemškim zunanjim ministrom Neurathom m narodno-soe:alističnim zunanie-političnim eksponenten Rosenbergom. Starhemberg je zahteval ukinitev nemške prot^avstrijske politike, Rosenberg pa takojšnjo izoustitev vseh narodnih socialistov iz avstrijskih zaporov, svobodno delovanje vseh nacionalnih skupin ter pobijanje avstrijskega habsburško - legitimističnega pokreta. Knezu Starhembergu so jasno povedali, da Doll-fussa ne smatra;o z« njegovega pravega partnerja, ker kancelar nikakor ni iskren nristaš av«triisko-nemškeg« sodelovanja Glede "ha to ie Starhemberg odgovoril, da ima sicer samo omejeno poob^stilo. da pa bo vendarle v nekaterih zadevah skušal 'igod;fi nemšk;m zahtevam Predvsem bo noskrbel. da bodo HaKsburžani izločeni i» ovstriicke nol't'ke To bo seda' toliko lažje mogoče, ker ie glavni eksponent legitimi-'tov in sovraži- avet^ske«** narodnega -ocif>l;zma i7rtnhil svo? docfdanii položaj ivstr;: ' •«/> no^Voncelaria Star- ^oml-iom parodn;m soc™»'i«tom tudi povedal. da se bo zavze< za to. da bo za av- strijskega državnega regenta imenovan član ene izmed najstarejših aristokratskih družin, kar bo še najbolj pripomoglo k odstranitvi legitimistične nevarnosti. Tudi Dollfussovo diktaturo bo skušal omajati. Govoreč o najstarejši aristokratski rodbini je Starhemberg nedvomno mislil nase Očitno je, da so se v Berlinu skovale nove intrige proti Dollfussu in Fevu in da so narodni socialisti pristali na to, da postane sam Starhemberg avstrijski kancelar ali pa celo regent. V ostalem so bili rezultati Starhembergove poti v nemško Canosso zelo pičli. Stvarno je dosegel !e to, da je nemška vlada za mesec dni ukinila takso na potne liste v Avstrijo, ki je znašala doslej 1000 mark, avstrijski vladni krogi pa niti tega uspeha niso sprejeli z zadovoljstvom Dollfussov režim se boji, da bi na-mestu nezainteresiranih turistov prišli v Avstrijo narodno-socialističnl agenti, ki bi mogli Dcllfussovemu režimu bolj škoditi nego koristiti. Prepovedane legitimistične manifestacije Dunaj. 22. maja. č. Avstrijski legitimisti so se pripravliali na velike manifestacije, ki so iih nameravali uprizoriti ob povratku Evsrena Habsburškega v Avstrijo. Ze v Ino-mostj so mu hoteli prirediti svečan sprejem. pa tudi na vsej njegovi poti po Tirolski Solnograški. Zgornji in Spodnji Avstriji naj bi se mu prirejale prave proslave. Svoj višek na; bi te legitimistične manifestacije dnseglp seveda na Dunaju. Nenadoma pa je avstriiska vlada prepovedala vse te legiti-mistifn^ demonstracije in opozorila Evgeno Habsburškega, da ee bo moral izogibati sle hprnim manifestacijam in se odpovedat" vsaki politični aktivnosti. ft Volitev prezidenta češkoslovaške republike Volitev bo v četrtek — Edini kandidat je Masaryk Proti njemu bodo samo fašisti in komunisti ik. — Praga, O), maja. V četrtek, dne 24 inajni.ka so .'oo izvršila v zgodovinski Vtedis!®vovi divorani na Hradčanih volitev prezidenta češkoslovaške republike. Nobenega dvoma ni, da bo izvo-fien ponovno T. Q. Masaryk. tki stoji na čelu mlade države od njenih prvih počet-kov. Ustava sicer v načelu določa, da no-ocn prezident ne more biti izvoljen več kakor dvakrat zaporedoma, vendar je za prvega predsednika ustanovljena izjema, ipo kateri zanj ne velja nooena časovna omejitev- Ustavodajni odbor se ie brez dvoma zavedali zgodovinske nujnosti, da vodi in rep rez en tira državo njen pravi in resnični utemeljitelj, dokler je ta možnost sploh podana. To spoznanje ljudskega zastopnika dokazuje politično modrost in da-iekovidnost, kajti osebnost Masarykova je danes ena glavnih garanoii zdravega napredka svobodne, demokratske države. V današnjrih težavnih razmerah bi si bilo težko miisfcti, da bi mogel kdorkoli polnovredno nadomestiti moža takega svetovnega ugleda in take popularnosti, kakor je prvi češkoslovalki prezident. Češkoslovaška voli letos prezidenta četrtič. Zgodovina dosedanjih volitev je prav zanimiva in značilna za razvojno zgodovino države m njenih narodov. Prvikrat je bil oficielmo izvoljen prezident novorojene republike na zgodovinski seji narodnega predstavništva, v kateri je dr. Karel Kra-mif slovesno proglasil, da so pretrgane vse vezi češkoslovaškega naroda s Habsburža-ni in njihovo monarhijo. I z vo K te v Masary-ka za državnega glavarja je bia vrhunec in krona zmagovite nacionalne revolucije. Izvršila se je brez formalnih predpisov soglasno z viharno aklamacijo. Masaryk sam se je mudtil v trenutku svoje prve izvolitve še v inozemstvu, kjer ie med vo;>no polagal prve temelje češkoslovaške državnosti. Vsled tega je šele meseca decembra storil zaobljubo in prevzel državne posle. Ves ta pomembni državni akt je nosni še značaj revolucije, narodno zastopstvo ni bilo še izšlo iz ustavnih volitev ki narodne manjšine v njem niso tale zastopane Funkcijsko dobo prezidenta določa ustava na sedem let. Vendar ie Masarjk sam v svoji demokratski-: vestnosti iztrajal na tem, da se prva, revolucijska. doba skrajša, odnosno da se zaključi s trenutkom, ko se prične redno ustavno življenje. Čim je bil Po sprejetju ustave izvoljen prvi redni parlament. se je odredila na 27. maja 1920 — torej po manj kakor dveh letih, tudi volitev prezidenta, prvič po formalnih ustavnih predpisih. Ta volitev ie stala v znamenju narodnostnega boia. Nemška manjšina je bila sklenjena v- načelni opoziciji, ikii je veljala država sami. Pridružili so se tej fron-si seveda tudi Madžari. To pa je bil povod za koncentracijo čeških in slovaških narod- nih strank, tudi onih, ki niso bile v vladi zastopane. Masaryk je bil izvoljen z 284 češkoslovaškimi glasovi, njegov nemška protikandidat .Naegei je dobil 61 glasov, dočim so ostale glasovnice nemških socialistov prazne. Pri naslednjih volitvah leta 1927. je bila parlamentarna in medstrankarska situacija popolnoma spremenjena.'Nemški tabor se je razcepil na dve fronti in aktivi stično krilo — agrarn-i in torščanski sccialci — Je bilo zastopano v švehlovi vladi. Zato ni prišlo več do postavitve nemškega protikandidata; saj ie večina nemških poslancev glasovala za Masaryka. Razcepljen pa je bil tudi češki narodni tabor, in tako je bilo mogoče, da ie dosegel prezident le pičlo število 13 glasov nad zakonito tri.pctinu.ko večino. Predsedniška kandidatura komunista Šturca pa je bila samo brezizgledna demonstracija, ki je nlkdo ni smatral za resno. Že v letu 1927. vna enotnost, zato bo njegova .e-tošnja nedvomna izvolitev ob enem zmaga državne ideje m manifestacija konstruktivne državljanske soiid-irnosti. Delo za novo Evropo Po italijanskih informacijah skuša Francija skleniti z Rusijo tesno zvezo, ki naj bi namestu razorožitvene pogodbe zajamčila Evropi mir Rim, 22. maja. r. Po navodilih tiskovnega urada italijanske vlade so pričeli fašistični listi pripravljati italijansko javnost na važne dogodke, ki jih je pričakovati v bližnjih dneh. Nove diplomatske akcije, ki ne izhajajo iz Rima in niso v skladu s politiko pakta štirih, se bodo po trditvah italijanskih političnih krogov izkoristile na sestanku glavnega odbora razorožitvene konference, na katerem naj se postavijo temelji novemu političnemu sistemu v Evropi. Vprašanje varnosti, čigar ureditev pripravlja sedaj francoska diplomacija, naj se rešilo na ta način, da bi se sistem francoskih zvez razširil na Rusijo, tako da bi se organizirala širša skupina držav, ki bi jamčila za ohranitev miru in današnjih mej v Evropi. Nenadni prihod ruskega zunanjega mini" stra Litvinova v Ženevo in njegova pot v Pariz sta očividno zelo iznenadila rimsko javnost. »Tribuna« piše. da je bil Litvinov poset v Franciji že domenien med francosko in rusko vlado. Ko le Litvinov prišel v Ženevo, da se sestane z Barthoujem, je prispel v Švico tudi načelnik francoskega zunanjega ministrstva in orinesel s seboj neke važne dokumente. Razgovor med Litvi-novim in Barthou iem se je sukal okrog teh dokumentov, vendar pa se ni moglo izvedeti, kaj sta oba državnika govorila. Očividno. meni »Tnbuna«. sta razpravi iala o balkan«kem paktu in uradnem priznaniu sovfetske Rusue oo dr?avnh Male antante. kakor tudi o razoroFtvj in varnosti ter o skoraišn ?e«n vs+opu Rusfip v Društvo narodov. Ženevski politični krogi že nekaj časa trdijo, da namerava Rtisiia vstopiti v Dn:?+vo narodov z»to. da bi pospešila raz-orož'tvena pogaianla in da b? v okviru ženevske mednarodne ustanove organizirala sistem jamstev za o^rani^v miru in zaščito evropske varnosti. 0'ovna nalotfs Rarthonievega potovan 'a v Varšavo, prav! list nad»1?e. ie bila prav v tam. «p ooliska vlada zavzela francoske na-Me in za oris tanek na ruski vstop v Društvo nfrf>df)V. Pobudo za vse te politične naCrte je pod-vzela sicer Francija, vendar pa je idejo dala ruska vlada lani meseca septembra, ko je bil Herriot v Moskvi. Po Herriotu je sovjetska vlada predlagala sklenitev zvezne pogodbe. Sličen oredlog je Rusija poslala tudi Poliski. Sovietske predloge so tako v Varšavi kakor v Parizu vsestransko proučili in končno ie na niihovi osnovi francoska vlada sestavila načrt nekega pakta o vzajemni Domoči na osnovi znane formule o definiciji napadalca. Ta pakf bi vseboval tudi posebne določbe o iamstvih za mir In varnost Sestavi ien bi bil tako, da bi t/a lahko podpisale vse evropske vlade. Preden bi se ta pakt sklenil, bi bilo tre- ba odstraniti še resno oviro. Znano je, pravi »Tribuna«, da Francija ne more z orožjem podpirati nobene države, ki bi bila napadena, ako ni članica Društva narodov. To je glavni razlog, da dela francoska diplomacija sedaj za vstop Rusije v Društvo narodov. Čeprav se ni moglo izvedeti, kaj sta Barthou in Litvinov sklenila na svojem poslednjem ženevskem sestanku, je malone gotovo, da pomeni ta sestanek nov korak na poti k ustvaritvi francoskih načrtov. Pariške informacije Pariz, 22. maja. r. Tudi v Parizu je, kakor v vsej ostali Evropi, sestanek Litvinova z Barthoujem izzval veliko pozornost. »Newyork Herald« je v svoji pariški izdaji objavil poročilo iz Ženeve, da sta se Barthou in Litvinov na svojem sestanku do vseh podrobnosti domenila glede pakta o vzajemni pomoči, ki naj bi se sklenil med Rusijo in Francijo najkasneje v dveh mesecih. Odprto je ostalo le še vprašanje o proceduri in kako naj se pakt inavgurira. Po poročilu lista naj bi bil pakt defenzivna pogodba, naperjena proti Nemčiji, in sicer povsem slična predvojni pogodbi med Francijo in carsko Rusijo. Pakt naj bi v glavnem določal, da si bosta obe državi v primeru napada na njune evropske meje druga drugi priskočili na pomoč. Za sedaj še ni določeno, ali bo k podpisu pakta povabljena tudi Mala antanta ali pa morda celo vsi nemški sosedi. Rusija naj bi meseca septembra vstopila v Društvo narodov, s čimer bi si obenem zavarovala hrbet v primeru kakega svojega konflikta z Japonsko. V vseh teh francoskih načrtih vidi list dokaz, da je tudi Francija obupala nad razorožitvijo in si poiskala novih poti, da se kar najbolj zavaruje pred vsakim morebitnim presenečenjem. Francoski listi so glede teh vesti znatno bolj rezervirani. Pri tem poudarjajo, da bi rusko-francoska zveza ne bila v skladu s paktom Društva narodov in da bo na drugi strani predhodni vstop Rusije ^ Društvo narodov naletel še na mnogo ovir. Kljub temu pripisujejo razgovoru Barthouja z Litvinovom poseben pomen za splošni mednarodni položaj. Po poročilih nekaterih ženevskih listov, zlasti »Journala de Geneve«, naj bi se med Rusijo in Francijo sklenil sličen pakt, kakor je bil sklenjen med Nemčijo in Poljsko. Končna pogajanja za sklenitev tega pakta naj bi se vršila že prihodnji mesec v Parizu. Nemško mnenje Berlin, 22. maja g. O razgovorih francoskega zunanjega ministra Barthouja z ruskim ljudskim komisarjev Utvtaovtan piše >Berliner Tageblattc O možnostih rusko-francoskega vojaškega pakta se ne more govoriti mnogo. Ako bi Francija sklenila s Sovjetsko unijo vojaško konvencijo, more biti naperjena samo proti Nemčiji. Ta pakt pa bi mogel postati učinkovit le tedaj, Ce bi Poljska dala svoje ozemlje na raapolago rdeči vojski. Mnogokrat se namreč pozablja, da leži Poljska med Sovjetsko unijo in Nemčijo. Tak pakt s Francijo bi Poljsko naravnost prisilil, da pristopi k taki zvezi, to pa bi vaelo Poljski zopet njeno samostojnost, ki se izraža v njeni pogodbi z Nemčijo. Ako pa Poljska ne bi pristopila k taki zvezi, bi vendarle obstojala nevarnost, da postane predmet francosko-ruske kombinacije. S tem bi poljska prišla v stadij velike negotovosti. Posledice za Poljsko pri sklenitvi francosko-ruske vojaške zveze se ne morejo pravilno oceniti in na to mora Francija pred vsem misliti. Odmev na Japonskem Tokio, 22. maja w. Vsi listi objavljajo na prvih mestih poročila o načrtih zveze med Francijo in Rusijo. Splošno s« izraža prepričanje, da bi bila taka zveza nenaravna, ker so si osnove obeh držav docela nasprotne. Za ugoden razvoj take zveze razlike v socialnih pogledih ne nudilo baš najboljših pogojev. Dva velika shoda JNS v slovenjgraskem srezu V nedeljo 27. maja priredi sreska organizacija JNS dva velika manife-stacijska shoda, in sicer: ob 10. v Velenju, ob 15.30 v Slovenjgradcu. Shoda s»e bo poleg domačega narodnega poslanca g. dr. Vošnjaka udeležilo tudi več 'poslancev iz drugih pokrajin, udeležbo pa so obljubili tudi ministri gg. dr. Albert Kramer, dr. Fran Novak in dr. Grga Andjeltaovič. Somišljeniki, poskrbite za častno udekžbo! Pred sestankom Narodne skupsčine Beograd, 22. maja. p. Kakor se doznava v parlamentarnih krogih, se bo Narodna skupščina sestala k poletnemu zasedanju prve dni prihodnjega meseca. Prihodnja se-ia Narodne skupščine bo po vsej priliki sklicana za 5. ali 6. junij. Na dnevnem redu je več zakonskih načrtov, med njimi zakon o fidejkomisih, zakon o mestnih občinah in zakon o izvensodnem postopniku. Razen tega pride na dnevni red več mednarodnih konvencij in sporazumov. Trgovinski sporazum z Bolgarijo Beograd, 22. maja. p. Danes so bila z uspehom zaključena trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki so se več tednov vršila v Beogradu. Sklenjena trgovinska pogodba, ki ureja in olajšuje medsebojni trgovinski promet, bo jutri dopoldne slovesno podpisana v kabinetu ministra za trgovino Jurija Demetroviča. Za našo državo bo pogodbo podpisal trgovinski minister, za Bolgarijo pa pooblaščeni minister in poslanik Kjoseivanov. Minister Demetrovič je nocoj priredil na čast bolgarski delegaciji banket v hotelu »Srpski kralj«. Udeležili so se ga vsi člani bolgarske in jugoslovenske delegacije ter bolgarski poslanik z osobjem poslaništva. Senator dr. Ivan Gmajner f Zagreb, 22. maja. č. V Zagrebu je dopoldne umrl senator dr. Ivan Gmajner, zagrebški odvetnik. V času svetovne vojne je bil avstrijski oficir, pa jc s svojo četo prestopil v srbsko vojsko. Kasneje je delal v jugoslovenskem odboru v Nišu in na Krfu. Mnogo zaslug si je pridobil za širjenje jugoslovenske ideje. V poslednjem času je bil senator in je vršil funkcije se-natskega tajnika. Rojen je bil 1. 1884. v Brdovcu pri Zagrebu. Diiaški izgredi v Beogradu Beograd, 22. maja. r. Skupina komunističnih dijakov je imela včeraj v vseučili-ški avli shod, na katerem so govorili proti vseučiliški uredbi o akademskih društvih. Po shodu so dijaki vdrli v neko učilnico na pravni fakulteti, preprečili predavanje in pometali več klopi na ulico. Drugih incidentov ni bilo. Ker se je vse to odigralo v poslopju vseučilišča, policija ni intervenirala. Akademske oblasti so uvedle preiskavo. Upokojitev Beograd, 22. maja p. Upokojen Je vršilec dolžnosti direktorja tobačne tovarne v Ljubljani g. Ivan Tome. Poslors z zračnim vlakom Moskva, 22. maja. AA. Danes je odplul na* poizkusni polet na Krim takozvani letalski vlak. Vlak sestoji iz letala ki vleče tri druga brezmotorna letala, na katerih so prav tako piloti. Projektanti tega letalskega vlaka so med drugim imeli na umu tudi prihranek časa. Potniki in pošta se lahko spuste na vmesnih postajah na zemljo na vseh treh brezmotornih letalih, ne da bi moralo glavno letalo, ki vleče vlak, pristati. Povratek poljske ekspedicije lz Južne Amerike Varšava, 22. maja AA. Iz Gdynije poročajo, da se je tja vrnila prva skupina članov poljske znanstvene ekspedicije, ki se Je mudila v Južni Ameriki, kjer se Je povzpela tudi na Aconcaguo, najvišji vrh v Južni Ameriki (7035 m) . Huda železniška nesreča v Španiji Barcelona, 22. maja AA. Kakih 10 km od Barcelone sta trčila dva vlaka. 11 oseb je Mlo ubitih, okoli 20 ranjenih. Silen požar v Chicagu Uničena je cela šestina mesta, ves klavniški okra] Dve milijardi dinarjev škode — 1500 ranjencev Število smrtnih žrtev še ni znano Chicago, 22. maja d. V soboto popoldne je izbruhnil v Chicagu ogromen požar, kakršnega Se ne pomnijo, potar je uničil celo šeetino me»ta ln brez strehe je ostalo ogromno število ljudi. Stvarno škodo cenijo na 40 milijonov dolarjev (2 milijardi dinarjev). Plen plamenov »o postale vse stavbe na površini treh kvadratnih kilometrov, med njimi večina ogromnih kiav-niikih hlevov ter 12 ogromnih hišnih blokov'. Potar je popolnoma uničil živinsko borzo, tri velike konzervne tvornioe, garažo s 150 tovornimi vozovi, dve banki, več velikih hotelov in nad tiso« hiš. V plamenih je zgorelo tudi več tisoč glav živine, število smrtnih žrtev še nI znano, ranjencev pa je najmanj 1.500, med njimi 400 gasilcev, šele v nedeljo ob 9. dopoldne se je po 15 urnem prizadevanju posrečilo gasilcem obvladati položaj. O tej ogromni požarni katastrofi se do-znavajo še naslednje podrobnosti; Požar je izbruhnil v soboto ob 5. popoldne v 43. aveniji pri živinskih hlevih in klavnicah, v najbolj obljudenem delu Chi-caga. Domnevajo, da ga je povzročil ogorek kake proč vržene cigarete. Ogenj se je razširil zaradi hudega vetra v nekaj minutah na sosedne okraje, zaradi česar so bili gasilci skoro popolnoma brez moči. V hišah ogroženega okraja je nastala silna panika in mnogi ljudje so imeli komaj čas, da so si rešili golo življenje. Ogenj se je širil tako naglo, da je večina prebivalcev mogla zapustiti stanovanje šele tedaj, ko so strehe že gorele. Panika je naraščala z vsakim trenutkom. Matere so kričale po otrocih, otroci po starših, možje, ki so se vračali z dela, pa so zaman iskali svole družine. V tem času je bilo na cestah na tisods avtomobilov, kar je povzročilo velike zastoje prometa in so gasilci le s težavo prišli v bližino požara, v okolici požara so se zbrale tudi ogromne množice ljudi, da bi zadostile svoji radovednosti, kar je če bolj otežkočilo smotreno reševalno akcijo. Ob 7. zvečer je pričela goreti telefonska centrala prizadetega okraja in 150 nameščencev v njej je moralo v begu zapustiti uradne prostore. Gašenje Je bilo zaradi tega še bolj otežkočeno, ker se je do takrat vsa reševalna akcija dirigirala iz telefonske centrale. Po treh urah brezuspešnega gašenja »o spoznali, da ognja ni mogoče omejiti z običajnimi sredstvi, zaradi česar so se odločili za razstreljevanje hiž z dinamltom. V«e bloke hiš v okolici požarnega ognjišča »o razstrelili z dinamltom, da bi preprečili širjenje Ognja na so6edne okraje. Medtem «e je tudi že pokajo pomanjkanje vpde. čeprav »o povsod zaprli vodovode za zasebno uporabo. Razstreljevanje z dinamltom Je povzročalo ogromen hrup. Z velikim truščem mo "e rušili ogromni zidovi nebotičnikov W dušili pod seboj plamene, ki «o že Segali r posamezne hiše. Medtem je že nastala noč, vendar pa Je bflo nebo vse krvavo-rdeče, tako da so menili prihajajoči letalci, da gori vse mesto. Oblaki dima so se dvigali do 1.200 m viso-ko. V teku noči so poslali nad goreči de! mesta tudi letalce, ki so metali posebna bombe z dušikom za gašenje plamenov. Slično katastrofo je mesto Chicago doživelo že 1. 1871., ko je požar uničil okoli 18.000 hiš in ko so morali skoro polovico mesta na novo zgraditi. Onemogočen sporazum o Posaar ju Nemčija je odbila zahtevo po jamstvih, da se po plebiscitu ne bo znašala nad onimi, ki bi glasovali proti Nemčiji Ženeva, 22. maja. d. Do zadnje seje sveta Drjštva narodov v soboto zvečer so unali, da bo prišlo do po voljne ureditve vprašanja plebiscita v Posaarju. V pogajanjih z nemško vlado je šlo predvsem za določitev roka plebiscita in za varstvo oseb in imetja v Po-eaarju po izvršenem plebiscitu. Francoski zunanji minister Barthou je ti dve vprašanji vezal med eeboi kot neločljivi. Bilo je dejansko nemogoče ugoditi Nemčiji, ki je zahtevala, naj bi 6e že 6edaj določil rok plebiscita, ne da bi se zagotovilo za vse prebivalstvo Poeaarja primemo varstvo, ki ga zahtevajo humanost in gotove izkušnje. Italijanski zastopnik Aloisi in njegovi sotrud-niki 60 menili, da bi ©e našla za Nemčijo sprejemljiva formulacija, če bi Francija in Nemčija pristali na vsak 'akrep. ki bi ga izvršilo Društvo narodov za zaščito Posaar-ia. Barthou fe na to formulacijo pristal, nemška vlada pa £e je branila, ia bi bil to nekakšen diktatin da ne mor® priznati sklepov, pri katerih ni sodelovala, ker ni več zastopana v svetu Društva narodov. Prišlo je tudi do drugega predloga, ki je bil predmet razgovorov med Aloieijem in nemško vlado, Nemčija pa je vztrajala na svojem stališču ter je celo zahtevala, naj se rok plebiscita določi neodvisno od vsake točnejše formulacije jamstev. Pogajanja se glede^na vse to nieo mogla nadaljevati, zaradi česar sta se zunanji minister Barthou in odbor treh zavzela sporazumno za odgo-ditev pogajanj do izrednega zasedanja sveta Društva narodov dne 30. maja, ko se bo obravnavalo celotno vprašanje poeaarskega plebiscita. Pariz, 22. maja. AA. Zunanji minister Barthou je konferiral s predsednikom vlade Doumergueom in mu poročal o seji sveta Društva narodov o Posaarju in o razorožit-venih razgovorih e tajimi delegati. Izredno zasedanje sveta Društva narodov London. 22. maja. AA. Dne 30. maja se bo sestal svet Društva narodov k posebnemu zasedanju. Razpravljal bo o f*poru med Paraguayem in Bolivijo. Tajništvo Društva narodov se je obrnilo na vse države članice, naj ee izjavijo glede prepovedi izvoza orož-ia in mmicije v vojujoče se države. 31 držav je odgovorilo, da pristaja na to prepoved. Londonski krogi pripisujejo ta preobrat predvsem energičnemu in pozitivnemu odgovoru predsednika Roosevelta. Kulturni boj v Mehiki Mex!co, 22. maja. w. Gurvemer severne mehiške države Sonore, Calles, je odredil za tvorite v vseh cerkva ter je odredil duhovnikom, da morajo v 12. urah zapustiti državo. Ta ukrep utemeljuje s tem, da je duhovščina odgovorna za šolske stavke, ki so izbruhnile kot protest profri nedavno uvedenemu naciooaiističnemu pouku. Mnogo katoličanov je pobegnilo v Zed-injene drža-ve. Katoličani očitajo guvernerju, da nadaljuje s protnersko rototiko svojega očeta generala Callesa, .ki je trmogo cerkvenih dostojanstvenikov prelil, da so zapustili državo. Nova ofenziva Hedžasa Aleksandrija, 22. maja. k. Dočim se zastopniki islamskega kongresa trudijo, da bi mirovna pogajanja med Jemenom Mirim, ker je Mirim kraljica čokolade Recept za »Mirim« venčke. 25 d.kg surovega masla, 25 d kg mote, S jajca, • d kg sladkorja in 2 žlici mrzlega mleta igT>9ti t tefcto, katerega nato razde!? t diva dela. EDenro ieJu primešaj še 3 dkg kuhinjske čokolade »Mirim«, nakar oblikuj iz belega in črnega dela tenke šibice, li katerih eeeta.vi nato majhne obročke, kater« pomaii s beljakom in peči v pečici. Zborovanje »Akademske akcije za univerzitetno 1 •• v • knjižnico«; Ljubljana, 22. maja Prošlo sredo se je vršil v zbornični dvorani na univerzi izredni občni zbor akademske akcije, katerega namen je bil podati izčrpno poročilo o njenem polletnem delovanju. Obisk nad 400 slušateljev Je pričal o živem zanimanju za ta naš pereč problem. G. rektor in nekaj univerzitetnih profesorjev je zastopalo profesorski zbor, študijsko knjižnico pa njen upravnik g. dr. Šlebinger, dalje g. dr. Glo-nar in ga dr. Pivec-Stele. Iz poročil odbora in predsedstva je bilo razvidno, da je bil napor usmerjen v propagandno delo, ki je seznanilo široke plasti naše javnosti o važnosti centralne univerzitetne biblioteke, in delo za dose- go gradbenih kreditov, državnih in banovinskih, kar M naj vedlo do skorajšnega uresničenja zastavljenega cilja. Propaganda se je vršila osebno, s pismi predavanji, časopisnimi članki in razpravami v revijah. S te strani je bil uspeh popoln. Mnenja o denarnih ovirah so bila različna. Predlagana je bila nabiralna akcija, podpora banovine in mestne občine )n končno apel na državo. Naša javnost Je pokazala popolno umevanje, mestna občina je poklonila zemljišče nekdanjega knežjega dvorca za zgradbo knjižnice in s tem ustanovila realno bazo nadaljnjemu delu. Tudi banovina je sprejela v svoj proračun postavko v znesku 200.000 Din v ta namen. Gg. banovinski svetniki pa so zbrali temelj ni kamen kot dar g. bana dr. Marušiča, kar je vzbudilo mnogo posnemanja. Vsi ti uspehi bi naj podkrepili glavno stremljenje akcije, vnesti v državni proračun postavko v znesku 1,115.000 Din. Napor v tej smeri se je žal izjalovil. Akcija je doživela neuspeh ob priliki rešitve fidejkomisnega vprašanja in pri razdelitvi izrednih kreditov državnega proračuna. Odbor akademske akcije je iz teh razlogov podal demisijo. Občni zbor je bil verna slika enotnega mnenja vseh akademikov, da je poklicana predvsem država za gradnjo podobnih institucij. Znatne razlike pa so bile zaznavne v smernicah in taktiki za bodoče delo, kar so pričale volitve novega odbora v razmerju glasov 179 : 154. Delo »Akademske akcije za univerzitetno knjižnico« se bo vršilo tudi nadalje, kljub velikim oviram z nezmanjšano silo. Vlom v trboveljsko cementarno Ljubljana, 22. maja Pred prazniki je bila obveščena ljubljanska policijska uprava o drznem vlomu v blagajniške prostore cementarne TPD v Trbovljah. Poročilo je navajalo, da je bil izvršen vlom v noči na soboto in da so storilci odnesli 97.000 Din v kovancih, ter nekaj pisemskih znamk. V Trbovlje sta takoj odpotovala šef kriminalnega oddelka g. Ivan Zajdela in daktiloskop g. Podobnik. Orožniki, ki so bili že prej na delu, so zasražili pisarniške prostore in ohranili vse sledove. Gospod Podobnik je posnel več odtisov prstov vlomilca na razbitem oknu in odlil tudi storilčeve stopinje v pesku. Intenzivno poizvedovanje g. Žajdele, orožnikov in drugih organov je dognalo, da sta se odpeljala z jutranjim vlakom v soboto s kolodvora dva neznana moška in sicer eden v Moškanjce drugi pa v Mursko Soboto. Ker je bil ukraden samo kovan denar, so ga morali storilci odnašati v vrečah ali nahrbtnikih, kakršna sta baš imela ta dva potnika. Imenovana moža, zidarja po poklicu, sta bila kmalu izsledena, a se je izkazalo, da sta nosila v nahrbtnikih le zidarsko orodje. Orožniki so kmalu nato dobili dru^o sled in izsledili storilca v osebi sluge cementarne Antona Boriška. Ta ni mogel utajiti nekih okoliščin, ki so govorile za njegovo krivdo. Borišek je zanikal svojo krivdo, slednjič pa se je včeraj le udal in priznal, da je sam vlomil v pisarno in odnesel srebrne kovance, ki jih je zakopal doma na vrtu. Varnostni organi so pozne- je na označenem mestu res našli zakopan: zaklad; manjkalo je le nekaj petdeseta-kov, ki jih je Borišek porabil med prazniki, Boriška so danes odvedli v zapore sreskega sodišča v Laškem. Danes sta med nami kralja smeha PAT in PATACHON v veselem in zabavnem filmu M E S E Č N I K A ZVOČNI KINO DVOR, Tel. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Bombe smeha in grohota! Smrt zglednega gospodarja Ljubljana, 22. maja Iz Zalega loga v Selški dolini je prispela danes v Ljubljano tužna vest, da je umrl tam po dolgem trpljenju g. Frao Demšar. Ž njim je legel v grob eden najboljših in najtrdnejših gorenjskih gospodarjev, plemenit človek, dober oče in ve-lik človekoljub. K Strojevčevi domačiji v Zalem logu je prišel pokojnik iz Železnikov, ko se |e poročil z vdovo go. Marijo \Vebrovo. Trdna domačija je dobila tedaj trdn.ga in podjetnega gospodarja. Življenje pokojnega g. Frana Demšarja pomeni delo. Strojevčeva hiša je bila prava gostoljubna slovenska domačija, kamor so se radi zatekali vsi oni, ki so iskali dobrega sveta in možate besede. Okrog Franceta Demšarja so se jeli kmalu zbirati vsi napredni ljudje Selške doline in je pokojnik nastopil tudi kot kandidat na napredni listi za bivši deželni zbor. Bil je tudi med ustanovitelji Hranilnice in posojilnice v Železnikih, ki ji je bil podpredsednik do smrti. Dolga leta je županova! v občini Sorici in storil zlasti veliko za tujski promet. Planinci so z njegovo izdatno pomočjo postavili Krekovo kočo na Ratitovcu. Demšar je bil med ustanovitelji Sokola v Železnikih in je predsedoval podružnici CMD v Selški dolini. Trgovci so ga poslali v trgovsko združenje za Go-"renjsko v Kranju. Pri vsem delu v javnosti pokojni France Demšar nikoli ni zanemarjal doma in svoje številne družine. Vsem Otrokom, k: jih je enajst, je preskrbel dobro vzgojo in se nahajajo vsi v uglednih pozicijah, ali gospodarijo na svojih posestvih. Franceta Demšarja je dohitela smrt šele v 63. letu starosti. Že dalj časa je bolehal na srcu in slednjič bolezni podlegel. Pogreb zaslužnega moža in prvoboriteJj« za koristi Selške doline bo v sredo ob 15. na domače pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, ugledni družini pa naše iskreno sožalje. Janševa proslava In zbor čebelarjev Za praznike so čebelarji iz vse države lep o proslavili 200 letnico rojstva našega prvega učenega čebelarja Antona Janie, hkrati so pa imeli velik zbor čebelarji iz vse dravske banovine. Na sliki so člani čebelarskega društva za Slovenijo, matice vseh čebelarskih organizacij v državi. V sredi predsednik društva prof. Verbič (X)- ULTURNI PREGLED Koncert zborov „Sava" in „Eodna pesen" v Ljubljani Na binkoštno nedeljo dopoldne sta nastopila v nabito polni dvorani hotela Union pevska zbora »Sava« iz Zagreba in »Rodna Desen« iz Plovdiva. Prvi, po obsegu manjši, saj šteje le 34 članov, je podal v lepi voka-lizaciji in čisti intonaciji pet pesmi skladateljev Stepanova, Foersterja. Vrbovskega, Vilharja in Širole in z njim dosegal zelo lep uspeh. Publika je sledila vsaki pesmi z napeto pozornostjo, primerjaje kvalitete zbora z onimi, ki smo jih pri nas vajeni. Pravo razodetje za poslušalce ie bil nato nastop moškega zbora »Rodna pesen« iz Plovdiva. 78 mož broječi zbor je pod vodstvom svojega pevovodje Kočetova podal pesmi Bethlej^va-Stainova. Mokranjca in drugih. V vsem je bil zbor bolgarskih pevcev, ki so to pot prvič obiskali Ljubljano, vzor pravega moškega zbora. Razpolaga z odličnim glasovnim materialom, osobito profundni basi dajejo celemu zborj značilno noto. Kakor redkokdaj ziveni ta zbor simfonično, nekako orkestralno v svojih barvah. Vzorna intonaeija, brezhibna tudi pri najdaljših skladbah, krasna vokalizacija. skladbam primerna interpretacija. vse te kvalitete odlikujejo zbor. ki bi mu v tei zasedbi težko našel sličnega ori nas. Po pravici so bili pevci za vsak® 'ooko nagrajeni z navdušenim aplavzom ter eo bili predmet vsesplošnega občudovanja. Bolgarska pesem je našo sicer posebno za zborovsko petje zelo razvajeno in zaradi te-ea kritično publiko zavzela in navdušila, kar pomeni mnoeo. L. M. š. Koncert ,Slavca* v Ljubljani Na binkoštno nedeljo zvečer je proslavilo pevsko društvo »Slavec« petdesetletnico svojega obstoja in priredilo velik koncert slovenske in slovanske pesmi v veliki dvorani hotela Union v Lj-jbljani. »Slavec« je nedvomno bilo jako pomembno narodno-obrambno društvo, v katerega okrilju se je zbiralo mnogo nacionalno čutečih. Danes seveda ni več onega, na videz skritega, a tako poznanega cilja, ki je družil takrat one. ki eo sestavljali pevsko društvo. Danes je tudi »Slavec« 6amo eno številnih pevskih društev, ki ima svoi bolj ali manj važni lokalni pomen. Slavnostna prilika je prav dobro napolnila unionsko dvorano, ki je letos dala streho toliko koncertnim prireditvam, kakor pač že mnoga leta ne. Uvodoma je pomnoženi orkester 40. pešp. Triglavskega zaigral pod vodstvom kapetana - kapelnika Dragoljuba Zivanoviča, ki je v kratki dobi svojega bivanja med nami že mnogokrat in pomembno stopil v ospredje glasbenega udejstvovanja. državno himno in nato Glinkovo živahno, nacionalnost le še bolj sljtečo kot izpolnju-jočo uverturo k operi »Ruslan fn Ljudmila« Po tej točki je doživela svoj ognjeni krst pe-s»m »Kad dan mine«, koje avtor je tudi ka-pelnik Živanovič in ki jo je s spremljavo orkestra občuteno in z velikim tonom zapel tenorist Franci. Skladba, ki se prosto v obliki naslanja na besedilo, je doseela pri publiki dolgotrajen aplavz, ki je bil namenjen skladatelju, kakor tudi izvajalcem. Kapelni-ku Živanovičj in tenoristu Francki je nato s Drimernim nagovorom izročil zastopnik »Slavca« šopke cvetja. Sledil je koncert slovenske umetne pesmi, v kronološkem redu. Dr. Krek, Emil Adamič. Stanko Premrl in Zorko Prelovee so bili zastopani v prvi polovici. Marij Kogoj, Srečko Koporc in Vilko Ukmar Da v drugi polovici sporeda. A capella zbori teh skladateljev so bili zanimivi ne le s historičnega. temveč tudi z glasbenega stališča. Tako je n. pr. Adamičeva »Vasujejo«. ki je gotovo stara žc preko 20 let (izšla je v »Novih Akordih«), presenetljiva zaradi svojih, še danes moderno zvenečih sredstev. Mešani zbor »Slaivca«, ki šteje okrog 50 grl. je vse pesmi pel na oamet ter položil vanje vse svoje znanje. Njegov pevovodja Rupnik, morda kar nekoliko preveč miren, vodi zbor brez razburjanja preko vseh intonacijskih, ritmičnih in interpretaciiskih ovir. ki so jih posebno moderne skladbe polne. Ni da bi bile vse pesmi enako dobro Izvajane — posebno pri najmlajših je bilo ponekod opaziti nekai ne- orientiranosti in nesigurnosti v često mnogo zahtevajoči intonaciji —, je »Slavec« vendar pokazal lepo stopnjo zborovske izv £ba-nosti in predvsem mnogo navdušenja in ljj-bezni do stvari. Ta ljub-»zen, ki ne straši ne truda, ne žrtev, je vez, ki omogoča uspehe in ki je tudi »Slavcu« pripomogla! do gorke-ga odobravanja, ki sa ie bil deležen na tem koncertu. V odmoru je predsednik Jugoslovenskega pevskega saveza dr. Švigelj z nagovorom počastil jubilanta ter mj izročil venec, prav tako pa tudi mnogo drugih zastopnikov pevskih in glasbenih društev, kakor Glasbene Matice. Trboveljskega Zvona, Hubadove župe itd. Zaključno točko sporeda je tvorila Rimski - Korzakova himna »Slava« za zbor in orkester, ki ie svečano zaključila 6laivnostno prireditev. Koncert so poleg mnogega občinstva poeetili tudi predstavniki oblasti, mesta, vojske ter mnogo kultjmih odličnikov. L. M. š. Sokolski roman V zadnjem času pomeni enega največjih uspehov češke knjige roman Adolfa Zeina-na »plnkovnik Švecc. ki je izšel pri podjetni založbi Sfinx (B. Janda) v Pragi. V teku četrt leta sta bili razgraHjeni prvi dve izdaji, vsaka po 10.000 izvodov. Kritika je primerjala Zemanov spis z znamenitimi legionarskimi epopejami Medka in Kopte. Glavni junak Zemanovetra romana je sloveči leeionar Svec. čigar telesne ostanke so 1. oktobra lani ob velikih svečanosti položili v Panteon na žižkovu. Tako se je danes že legendarni junak sibirskih legij vsaj s svojim prahom vrnil v svobodno domovino. Življenjsko dramo polkovnika Ševca je si* jajno upodobil general Rudolf Medek v igri »Plukovnik Švec«, ki je imela pred leti ogromen uspeh v vseh češkoslovaških gledališčih. Zeman ni v svojem romanu obdelal samo prezanimive življenjske usode tega legio-narskega junaka, predstavitelja stare moža* tosti. požrtvovalnosti in vojaške zvestobe v češkoslovaškem narod i, marveč je v dolgem nizu epičnih trdno povezanih slik iz Rusije v letih 1914 — 1920 upodobil tudi usodo Ševcove generacije in z novimi pogledi na legionarsko akcijo Dostavil krasen pesniški spomenik Ševcu in njegovim legijam. Čeprav so ruski legionarji obdelani skoraj ž? izčrpno, zlasti z memoarsko-dokumentarie-ne strani, a tudi epično prikazani in osvetljeni z mnogih slrani (pri tem je treba vnovič opozoriti na soise Rudolfa Medka). j® vendar Zemanu 'jspelo. da z očitnim prino-vedniškim talentom iznova zagrabil vse gradivo, ga postavi v dovo lre in ga oživi tako. da tudi nelegionar in Nečeh zavzeto preb -ra in brez diha sledi polkovniku Ševcu in njegovim. Toda Zemanov roman ni samo leeionar-ski. »Plikovnik Svec« je obenem tudi sokolski roman, zato ni brez pomena posvetilo. ki ga je avtor zapisal na čelo knjige: »Legionarji in Sokoli so eno. Njim posvečarrt ta spis«. Resnično. Sokoli bodo uživali ts SAMO ŠE DANES HANSI NIESE V ZABAVNI OPERETI VESELI S VAT J E ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 7*4 in 9% uri Domače vesti Slamnati možje Eden glavnih govornikov na nedeljskem pojevniškem shodu v Domžalah je v svojem govoru žigosal ljudi, ki brez lastnega dela in truda »živijo od dela in truda drugih«, Rekel je tudi to-le: »Večino so to tuji kapitalisti, ki pa so v svoje upravne svete postavili nekaj naših ljudi, nekaj slamnatih mož, ki imajo dobre zveze in zato mastne dohodke. Tuji kapitalisti si lahko privoščijo nekaj dragih ljudi, ker potem lahko kopičijo svoje, pri nas zaslužene milijone v inozemstvu. Ti naši dragi ljudje pripadajo k posebni kliki, ki je sicer maloštevilna, a zato zase nič manj ne zahteva od žuljev vsega naroda. Gospodje bojevniški generali, bodite enkrat korajžni, pa povejte radovedni slovenski javnosti, kdo so ti »slamnati možje«, ti »dragi ljudje«, uslužbeni tujemu kapitalu! Kje pa je ona »maloštevilna klika«, ki pomaga inozemcem kupičiti milijone, iztisnjene iz žuljev slovenskega ljudstva? Na celjskem shodu je g. Vidmar izjavil, da bojevniški govorniki ne marajo govoriti tako, da bi se dalo koga prijeti za jezik. V skladu s tem lepim načelom je tudi domžalska izjava formulirana tako, da s4 govornik lahko vsak čas umije roke, češ: nisem tako mislil, da pa je puščica vendarle odletela v smer, kamor so v prvi vrsti naperjeni bojevniški kanoni: proti dr. Kramerju ter njegovim prijateljem in sodelavcem. Poznamo celo vrsto Inozemskih podjetij v Sloveniji. Med člani njihovih upravnih in nadzornih odborov ter med njihovimi pravnimi zastopniki ne poznamo prav nobenega, ki bi bil iz kroga prijateljev in sodelavcev g. dr. Kramerja. Našli pa smo med njimi — bojevnike! Zato odgovora na svoj poziv pač ne bomo dobili. Pri nas kupljene filme razvijamo po Din 1.— FOTO »VENUS« nasproti glavne pošte. * Važna politična konferenca. Kakor nam sporoča ljubljansko tajništvo »lavnega odbora JNS, se bo v ponedeljek, 4. junija vršila v Ljubljani konferenca slovenskih senatorjev, narodnih poslancev, članov banovinskega sveta in delegatov sreskih organizacij JNS. Na sestanku bodo razpravljali o aktualnih političnih, gospodarskih in socialnih problemih draviske banovine. ' * Tradicionalni kmečki praznik na Krškem polju bo kakor običajno tudi letos 15. avgusta. Ob tej priliki bodo konjska in živinska razstava, velike konjske dirke itd. Naprošamo organizacije in društva, da se pri izbiri datuma za eventualne prireditve ozirajo na ta dan. — Dirkalno in jahalno društvo v Krškem. + Ustanovni občni zbor podružnice NSZ v Kamniku. Na binkoštno nedeljo popoldne so si delavci Kamnika in okolice ustanovili podružnico Narodno strokovne zveze. Ustanovni občni zbor se je vršil ob 15 v prostorih gostilne Herle na Duplici, ki je bila nabito polna zborovalcev Oboni zbor je otvoril in vodil g. Anton šturm, ki je poročal o delu pripravljalnega odlbora. Za njim je v daljšem govora orisal položaj delavstva in pojasnil pomen strokovne organizacije g. Vladimir Kravos, tajnik NSZ iz Ljubljane, nakar so se vršile volitve novega odbora. Po volitvah so se obravnavala še razna delavska vprašanja in začrtan Je bil program dela podružnice. Občni zbor, ki je nadvse lepo uspel, je zaključil z lepim govorom novi predsednik g. Rajko Gruden. Z ustanovnega občnega zibora so bili poslani pozdravi banu dravske banovine g. Marušiču, narodnemu poslancu g. Antonu Cerarju in sreskemu načelniku g. Vovšku. Podružnica NSZ v Kamniku Ima l©Po bodočnost, ker se je še pred ustanovitvijo prijavilo v članstvo 131 delavcev in delavk. Odfbor podružnice prosi vse zavedno delavstvo, naj se samo prijavi v članstvo. Prijave sprejemajo vsi odborniki podružnice. * Diplomski Izpit pri ladijskostrojnem odseku državne pomorske akademije v Bakru sta napravila gg. Artnak Franjo iz Celja in Zajec Rado iz Ljubljane, čestitamo: rotiiaii »koraj v enaki meri kakor legio-narji. eai je Zemanov spis prava apoteoza sokolske misli, ki se je v češki nacionalni zavesti nujno pretvorila v legionarsko akcijo. ko je zanjo napočila usodna zgodovinska doba. Tudi našim Sokolom bi se nedvomno prikupila sugestivno vplivajoča so-kolska miselnost te knjise. obenem pa bi temu ali onemu oživeli spomini na predvojna sokolske zlete, zlasti 1. 1912., na pragu včlike epohe. Vzlic očitni opredeljenosti avtorja pa tendenca nikjer ne posega vsiljivo in nssilno v potek dejanja: Zeman je spreten oripovednilt, ki v?, kaj išče čitatelj v romanu: življenja, dejani, konfliktov, napetosti. groze in lepote. In Zeman daje vs» to in daie še ideje. Zemanov »Plukovnik Švecz bi bil vreden, da ga kdo prevede in izda za naše sokolstvo. Za propagando sokolstva izhajajo ludi dolgočasni traktati, ki nikogar ne vnemajo. Evn knjige, ki ima poleg epičnib vrlin nalezljivo sokolsko-legionarsko miselnost. In da ni zastarela, pričajo dogodki okoli nas: ;vr>f se ni ničesar naučil, stare reči se vračajo, eokolsko-legionarski duh kliče zopet na stražo! V talcem razpoloženiu je nastal Zemanov roman o polkovniku ševcu, epopeja moža. ki je prostovoljno padel takrat, kr ip ideja vztrajnosti in discipline v narodov? sl ižbi podlegla ruskemu kaosu in U-.t so bogovi usode zahtevali žrtev, da odri ro zaslepljenim poglede v bodočnost... o.— ♦ Skrb za brezposelne rudarje. Te dni se je vršila v Beogradu druga plenarna seja centralnega odbora za podipiranje brezposelnih rudniških in topilniških delavcev. Tej seji centralnega odlbora, ki je vrhovni organ za podpiranje brezposelnih rudarjev v naši državi, so prisostvovali predstavniki vseh glavnih bratovskih skladni« iz države ter zastopniki podjetij in delavcev. Ministrstvo za šume in rudnike — rudarski oddelek sta zastopala gg. inž. Miler in inž. Kifer, glavno bratovsko skladnico v Ljubljani pa gg. Teodor Spora kot predstavnik podjetnikov in Alojzij Hrušovar kot zastopnik delavcev. Iz letnega poročila je razvidno, da se je lani število brezposelnih rudarjev v naši državi povečalo za okrog 2000 delavcev, če tudi so se v nekaterih panogah rudarske in topilnišike industrije kazali znaki zboljšanja. Povprečno število brezposelnih je v posameznih mesecih znašalo med 2000 do 3000 delavcev. Največ brezposelnih rudarjev je na področju ljubljanske bratov-ske sklad/niča, oziroma v dravski banovini. Podipor je bilo deležnih lani 6085 brezposelnih rudarjev z 9036 rodbinskimi člani ali skupaj 15.121 oseb. Vsota Izplačanih podipor je iznašala 826.631.65 Din, pri tem (pa niso vračunane podipore, ki so jih bratovske skladnice izplačale v nujnih in izrednih primerih v breme dotacije ministrstva za šume in rude, ki je iznašala 30.000 Din. Centralni odbor je posvečal glavno skrb posredovanju in oskrbi dela, ter je delo preskrbel tudi 932 delavcem. Na seji je bilo soglasno sklenjeno, da se rodbinam ponesrečenih rudarjev v Kaknju dodeli 25.400 Din in da bo to podporo sarajevska glavna bratovska skladnica razdelila po svoji krajevni bratovski sklad-niči v Kaknju. * Rodbinam pone®rečenih rudarjev v Kaknju se je zbralo že za preko 1,300.000 dinarjev denarne pomoči. V tem so vračunani prispevki, ki so jih prejeli za rodbine ponesrečencev banska uprava v Sarajevu, Rdeči križ rudniška direkcija in pododbor v Kaknju. Pri banski upravi v Sarajevu je bila te dni seja centralnega odbora za zbiranje podpor, ki je ugotovila, da darovi še prihajajo in da bodo dosegli gotovo vsoto od poldrugega milijona. Podpore iz teh sredstev se ne bodo delile povprečno po številu rodbinskih članov, temveč individualno. Odbori in ustanove, ki so uvedle podporno akcijo, so že doslej zbrale precej podatkov o položaju posameznih rodbin ponesrečenih rudarjev in ko se bodo ti podatki še izpopolnili, bo z nabranimi sredstvi omogočena pomoč, ki bo za vsako rodbino najprikladnejša. V prvi vrsti pa se bo skrbelo za vzgojo otrok, ki so jih zapustili ponesrečeni rudarji. Kopališče r v dolina Vaj«, CSR. Za občutljive revmatike 3 hoteli epojeni 6 kopališči: Ttierma-Pajace, Ciril, Pro Pa tria. Natančneje: Drogerija GREGORIC, Ljubljana,Prešernova niica štev. 5. Pieštasv * Nova grobova. Na Čatežu ob Sav.i je umrla gospa Barica R a d a j, ki jo bodo jutri ob pol 5. položili k večnemu počitku na domače pokopališče. — VlLjubljaroi je ugrabila smrt soprogo marnariškega podkapetana gospo Marijo B u n i č i č e v o. Pokopali jo bodo danes ob pol 17. — Po-kojnicama blag spomin, žalujočim iskreno sožallje. * Smrt zaslužnega pedagoga in zgodo«-vinarja. V Kosovski Mitrovici je umrl upokojeni ravuatelj gimnazije Avram Po-povič, ki je bil eden od najpomembnejših narodnih delavcev na Kosovem. Velike zasluge si je pridobil ne samo kot pedagog, temveč tudi kot zgodovinar, ki je odkril in opisal mnogo spomenikov iz srbskega srednjega veka. Kot profesor je služboval v turški dobi v Prizrenu, potem pa v raznih krajih stare Srbije. Udeležil se je tudi balkanske in svetovne vojne kot rezervni častnik, po vojni pa je do svoje upokojitve služboval v Kosovski Mitrovici. * Proglasitve za mrtve. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešanci: Franca Tolar iz Toplic na Dolenjskem, ki je baje leta 1926. utonil v Savi; Frančiška Črtalig iz Grobelj na Dolenjskem; Anton Kavšek iz Vrhpolja; Ivan Eppich iz Poloma in Jane® Tročinar iz Dolenjega Vrhpolja, ki so se vsi izselili v Ameriko in se od takrat pogrešajo; nadalje Janez Zupančič iz Razstava mladega slovenskega slikarja. V ljubljanskem umetniškem 6alonu A. Kosa na Mestnem trgu je otvoril te dni kolektivno razstavo svojih del mladi slovenski slikar Bruno Vavpotič, sin enega najboljših naših slikarjev. Bruno Vavpotič se je že s prejšnjimi svojimi razstavami kaj dobro uveljavil v mladi generaciji in ta razstava izpolnjuje vsa pričakovanja, ki so jih postavljali vanj. V njegovih slikab se izraža nedvomno močna in samosvoja umetniška osebnost. Bogata kolekcija vseb.ije same akvarele iz našib planin. Dalmacije, Beograda, Sarajeva, Pariza in Benetk. Ne dvomimo, da si jo ogleda mnogo ljubiteljev umetnosti in interesentov. Izredno zanimiva razstava 06tane odprta do 15. junija, a vstop je prost. Nina Smirnova. Marfa. Roman. Poslovenil L. Mrzel. Prijatelji osvežujoče zabavne literature ne bodo razočarani ob tej knjigi, ki izšla v lepem prevodu književnika L. Mrzela - Frigida pri založbi »Evalit«. Delu Nine Smirnove pa tudi ni mogoče odreči umetniške vrednosti. Iz romana »Marfa« se nam razgrinja rusko življenje z nove strani. Predvsem pa govori iz njega ženska duša. Ne. ne govori: vpije. Vzlic vsemu lahkotnemu stilu ima tudi to delo nekoliko tiste težke zapletenosti fn prikrite mračnosti, ki je to-likani značilna za rusko oesništvo. Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Trebnjega, ki je odSei kot vojak v Galicijo in se pogreša izza ruske ofenzive v Karpatih; posestnik Josip Švalj, ki je baje kot vojak padel na tirolski fronti; posestnik Jožef Klun iz Banjaloke na Dolenjskem, ki je baje padel v bitki pri Grod-ku; dimnikarski pomočnik Ivan Kraker iz Občic, ki se ju leta 1895. izselil v Ameriko; Henrik Lackner iz Mozlja, ki je baje pad:el na gališkem bojišču leta 1914.; Ivan Site iz Nemške Loke na Dolenjskem, ki ga je baje ubila sovražna granata pri Krasniku v Galiciji. Vsakdo, ki bi kaj vedel o teh po-gresancih, naj to 6poroči okrožnemu sodišču v Novem mestu. ♦ Pristanišče v Ohridu, ki so ga gradili, kakor znano, dve leti in pol, je dovršeno in je tako na Ohridskem jezeru, ki je zelo burno v zimski dobi-, na dveh straneh napravljeno varno zavetišče za ladje in čolne. Najprej so dovršili pristanišče pod samostanom sv. Nauma, ki je stalo 200.000 dinarjev, ohridsko pristanišče, ki je zgrajeno ob središču mesta na južni strani, pa je stalo preko 900.000 Din. LUTZ LEPA emajl. peč. Tovarna Ljubljana VII. ♦ Srbski lovci proti zakupnemu sistemu. V Beogradu so zborovali v nedeljo člani lovskega društva za področje predvojne Sribije ter se v glavnem bavili z vprašanjem za Kupnega ali realnega sistema lova. Vsi so se izjavili proti zakupnemu sistemu, češ, da bi bil na ta način omogočen lov samo bogatim ljudem. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija, s katero soglaša okrog 10.000 lovcev iz predvojne Srbije. ♦ Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za 14. Ljubljanski vele-sejem od 30. maja do 10. junija posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret ki so bodo prodajale poleg vseh naših speciali-tet v sejmski trafiki za obiskovalce ve-lesejma. Omenjene »Vardar« in »Drina« cigarete 6e bodo prodajale v škatljicah po 20 kom. po ceni, ki velja za navadne »Vardar« oziroma »Drina« cigarete, v trafiki na sejmišču. [ PRIDE! PRIDE! Hotel na OCEANU * Znižano voznino na tramvaju bo imel v času od 30. maja do 10. junija t. I., vsakdo, ki bo v posesti velesejmske legitimacije. Cene vožnjam bodo naslednje: za direktne vožnje 1 Din, za vožnje s prestopom 1.50 Din, in za št. Vid preko remize) 2 Din. * Zdravilišče Dobrna. Po avtobusnem izletu o binkoštni h praznikih se upravi in osobju iskreno zahvaljujejo za prvovrstno prijazno in tako poceni postrežbo udeleženci izleta iz Ljubljane, Kranja in Tržiča ter vsakomur poset tega prvovrstnega zdravilišča najtopleje priporočajo. + »Rejec malih živali«. 5. Številka je izšla ter je bogata na vsebini raznih poučnih člankov in nasvetov za perutninarje, golobarje, kuncerejce, gojitelje papig, kanarčkov in ribic itd. Za vse rejce živali zelo privlačna zadeva je razpis tridesetih nagrad, ki obsegajo: jagnje, plemenske kokoši in kunce, koklje s piščanci, golobe, papigice, pegatke, morske prašičke itd. Poleg tega je še več predmetov kot za-klopno gnezdo, napajalnik, koritca in knjižice o reji malih živali. Najlepše darilo Pa je brezdvomno Brilant foto aparat 6x6 »Voigtlander«, ki ga je v ta namen podarila drogerija Kane v Ljubljani, kjer si aparat lahko ogledate, čim poravnate naročnino za list v znesku 30 Din ste lahko gotovi, da boste deležni enega ali drugega darila. Poštnočekovni račun je II.763. * Starešina sodišča kot atentator. Bo- ijevac, mirno in tiho mestece na vznožju planine Rtnja ima krvavo senzacijo. Starešina sreskega sodišča Nikola Stojano-vič je na ulici ustrelil odvetnika živka Pavloviča, potem pa tudi sebi pognal kroglo v glavo ter se nevarno ranil. Sodnik Stojanovič je šele pred tremi leti prišel v Boljevac, ko je bilo tam ustanovljeno sresko sodišče, in je kmalu postal ogorčen nasprotnik odvetnika Pavloviča. VzroK tega sovraštva so bile spletke. Odvetnik ki je bil prej prvi veljak v malem kraju, je spletikaril proti sodniku, sodnik pa mu je vračal milo za drago. Pred tedni je bil odvetnik anonimno ovaden odvetniški zbornici in je preiskava ugotovila, da je ovadbo spisal sam sodnik. Ta zadeva je sovraštvo še povečala in je sodnik v svoji razburjenosti postal atentator. Odvetnik Pavlovič je bil sklical sestanek odvetnikov, da bi se dogovorili p složnem nastopu proti sodniku Stojanoviču, in baš na poti k temu sestanku ga je sodnik ustrelil. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 2 temperatura, 4 relativna vlaga, v %, 5 smer In brzina vetra. 6. oblačnost 1—10 7. padavine v m/m, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge oajnižjo temperaturo 21. maja Ljubljana 7, 769.2, 13.2, 89, mirno, 10, 4.6 dež; Maribor 7, 767.4, 15.0, 90, NNW1, 4, 0.7 dež; Zagreb 7, 767.9, 16.0, 80. SSW1, 0, 7.0, dež; Beograd 7, 766.4, 15.0, 80, Wl, 5, —, —; Sarajevo 7, 768.0, 13.0, 80, mirno 3, —, —; Skopi je 7, 765.5, 18.0, WNW3, 10 —, —; Split 7, 763.0, 22.0, 40, NE vihar, 6, —, —; Kumibor 7, 763.4, 24.0, 35. NW3, 7, —, —; Rab 7, 766.0, 22.0, 30, mirno, 1, —, Temperatura: Ljubljana 23.4, 11.8; Maribor 21.5, 10.0; Zagreb 26.0, 13.0; Beograd 24.3, 12.0; Sarajevo 27.0, 8.0; Skoplje 27.0, II.0; Split 28.0, 19.0; Kumibor —, 18.0; Rab —, 16.0. 22. maja Ljubljana 7, 769.8, 13.0, 89, mirno, 10, —, Ljubljana 13, 766.9, 24.0, 44, SW, 2, —, —; Maribor 7, 766.6, 15.0, 80, mimo, 10, 7.0, dež; Zagreb 7, 768.7, 18.0, 80, mirno, 5, —, Beograd 7, 767.0, 16.0, 80, W2, 0, —, —; Sarajevo 7, 768.0, 13.0, 80. mirno, 0, —, —; Skoplje 7, 765.5, 20.0, 60, W3, 0, —, —; Split 7, 765.2, 22.0, 50, NE4, 0, —, —; Kumibor 7, 765.9, 24.0, 40, NE5, 0, —, —; Rab 7, 767.2, 19.0, 70, N3, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 25.2, 11.6; Maribor 22.2, 12.0; Zagreb 26.0, 15.0; Beograd 26.0, 13.0; Sarajevo 22.0, 8.0; Skoplje 24.0 11.0; Split 29.0, 19.0; Kumbor 25.0, 21.0; Rab 26.0, 17.0. It- in t- In 8.- to je Din 21.- Vaa stane fotofilm 6X9 cm, njega razvijanje in 8 fotografij Drogerija GREGORIČ dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ul. 5 L ♦ Tatvina zlatnine. Pred dnevi se je splazil pri belem dnevu v stanovanje trgovca Korena Štefana v Gibinl neznan tat in odnesel lz omare zlato damsko zapestnico, zlato ovratao verižico, srebrno ovrat-no verižico Ln zlato nalivno pero. Orožniki v Junšimcih so tatu že na sledu. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Združenje trgovcev v Ljubljani priredi za svoje gg. člane v četrtek 24. t. m. ob 8. zvečer v spodnji dvorani hotela »Metropol« (Miklič) predavanje s ski-optičnimi slikami. Predmet predavanja je: Izlet v Ameriko ter o čikašlki svetovni razstavi, kar je za gospodarske kroge posebno zanimivo, iz prijaznosti bo predaval znani strokovnjak prof. dr. Pavel Brežnik. Uprava vabi gg. trgovce, da se tega predavanja polnoštevilno udeleže. Vstop prost. u— Muzejski trg razširjen. Kolibe, ki so stale v kotu med Muzejskim trgom in Šu-bičevo ulico in ki so doslej znatno kazile lepoto tega sicer reprezentativnega ljubljanskega trga, so mestni delavci podrli. S tem se je prostor znatno razširil in trg bo pomalem vendarle prišel do dostojnega lica, zlasti še zdaj, ko so poslopje banovinske hranilnice povišali za eno nadstropje in je trg od treh strani obdan od samih kulturno pomembnih in arhitektonsko zanimivih zgradb (opera, muzej, prosvetni oddelek banske uprave). u— Nova preureditev Bleivveisove ceste. Bleiweisova cesta je od Tržaške ceste do Aleksandrove ulice že nekaj tednov vsa prekopana, ker jo pripravljajo za asfalt. PRIDE! PRIDE! Hotel na OCEANU V spodnjem delu so dela toliko napredovala, da je od Gregorčičeve do Erjavčeve ulice podlaga že pripravljena za tlakovanje in pred bansko palačo so že namestili dva stroja za mešanje materijala. ki bosta vsak čas stopila v akcijo. Kakor smo žn svoj čas zabeležili, bo vsa Bleiweisova cesta tlakovana s trdolitim asfaltom. Robnike so položili na obeh straneh ceste na vsem sektorju od Gregorčičeve do Nunske ulice. Bleiweisova cesta, ki je zdaj za daljši čas zaprta prometu, bo po teh izvršenih delih ena najlepših ljubljanskih cest. u— Društvo »Dom slepih« v Ljubljani prosi organizacije, ki so bile vabljene zaradi prireditve Dneva slepcev, k sestanku v sredo 23. t. m. ob 18. v magistratno posvetovalnico, naj zanesljivo pošljejo tja zastopnike ob napovedanem času. u— Danes nepreklicno zadnjikrat ljubka in zabavna opereta »Veseli svatje« z Hansi Niese v glavni vlogi. Za jutri se pripravlja velika premiera najnovejšega Paramountovega filma »Hotel na Oceanu« To delo nas popelje v trup velikega pre-kooceanskega parnika, na katerem se potniki zabavajo, a tudd trpijo. V petih dneh se lahko zgodi na takem orjaku toliko, kakor v kakem velemestu. Film je prepleten z napetimi dejanji in ljubko godbo. u— ZKD film. Prihodnja kino predstava bo v petek. Na programu je ljubka opereta »Kraljica srca« v kateri poje glavno vlogo slavna pevka Gita Alipar. Film je zaradi godbe in petja izredno lep in privlačen. Mična je tudi njegova komična stran. Prepričani smo, da bo ta film ugajal naši publiki ter da bodo predstave dobro obiskane. u— »Kresni večer« na ljubljanskem Gradu bo nekaj izrednega. Prireditveni odsek »Rdečega križa« je že določil, kje se bo kuril orjaški kres, kje bodo nameščene godbe za promenado in godiba za ples, kje bodo nastopali pevski zbori in kje bodo stali buffeti z jestvinami in pijačo. u— Zatvoritev poti. Prehod skozi Lat-termannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo vele-sejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času ob 25. maja do 15. junija zaradi prireditve velesejma zaprt. u— Avtobusni izlet v zdravilišče Dobrno 27. t. m. Odhod iz Ljubljane ob 5•. zjutraj, povratek ob 22. Zajtrk, kosilo kopanje v toplicah, vožnja tja in nazaj 135 Din za osebo. Prijavite se najkasneje do sobote v trgovini »Lustra« zraven restavracije Slamič. u— Oglejte si v izložbenem oknu Tiskovne zadruge glavni dobitek srečolova Belo-modre knjižnice, ki obsega celotni Ljubljanski Zvon poleg izvirnega slovenskega leposlovja ln primerne knjižne omare v »kupni vrednosti 25.000 Din. Vsaka srečika zadene Srečke po 100 Din se prodajajo v knjigarni Tiskovne zadruge in v pisarni Belo-modre knjižnice. Prečna ulica 2. u— Predavanja o Radionu. Zanimanje za predavanje o Radionu je tako ogromno, da dosedaj niso mogle priti na vrsto vse gospodinje, ki so to želele. Sporočamo torej vsem cenjenim gospodinjam, da smo podaljšali predavanja še za en teden, in sicer od 22. do 26. t. m. Nameravali smo tudi v šišiki najeti primerne prostore. Ker teh žal nismo dobili, opozarjamo posebno gospodinje iz šiške in Bežigrada, da se naj v prihodnjih dneh udeleže predavanja v kinu Ideal. Predavanje se bo vršilo vsak dan ob 16. in ob 20. Vstop je prost. Zaradi velikega navala, se naj blagovolijo prostori rezervirati že predipoldne pri blagajni kina Ldeal. u— Z vrta II. državne gimnazije je bila ukradena lepa angorska mačka. Kdor bi kaj vedel o tej tatvini, naj to javi gimnazijskemu slugi. u— Divjaštvo. Zasebna uradnica gdč. M. G. je bila že dvakrat na ulici dejansko napadena od moškega, ki ga pozna in ki je tudi že ovaden. Enkrat Je moTala zaradi divjaškega napada iskati tudi zdravniško pomoč. u— Nočni ptič. Ofo 3. ponoči Je srečal stražnik na Kralja Petra trgu mladega pohajača. ki se mu Je takoj zazdel hudo sumljiv. Zaradi tega ga je ustavil ter ga jel spraševati o tem in onem. Tedaj pa je postal neananec Se bolj sbegan. Stražnik mu je nato pretipal žepe in na svoje presenečenje našel notri celo zalogo vlomilskega orodja. Na stražnici so ugotovili, da se piše aretiranec Anton Srčnik, ki je že znana »firma«. Kakor je Srčnik pozneje priznal, je izvršil v zadnjem času več vlomov v razne trafike in manjše lokale, povedal pa je, da je sodeloval tudi pri vlomu v neko večjo banko v Zagrebu. V zadevi je uvedla policija poizvedbe, u— Zasledovana tatica. V frančiškanski cerkvi, v klopi tik pred glavnim oltarjem se je včeraj zjutraj pridružila Pavli S. neznana, okrog 50 letna ženska male postave in potlačenega nosu. Delala se je kakor da vneto moli, medtem pa je posegla po ročni torbici sosede in izginila Ošikodovanka je seveda tatvino prepozno opazila, da bi mogla navihanko zasledovati. V torbici je imela Pavla š. okrog 800 Din gotovine in več drugih predme« tov. Iz Celja e— Odbor občinske organizacije JN& za mesto Celje bo imel sejo danes ob 20.30 v klubova sobi v Celjskem domu. Odborniki so vljudno vabljeni, da se udeležijo seje polnoštevilno in točno. Proračun okoliške občine odobren. 0'bčin6ki urad za Celje-okolico je prejel včeraj od banske uprave dne 10. t. m. odobreni občinski proračun za 1. 1934-35. Ban-sika uprava je proračun zmatno reducirala. Občinska doklada na drž. neposredne davke je znižana od 94 na 85 odstotkov. Reducirani so predvsem izdattki za občinska nameščence, za socialno skrbstvo, za vzdrževanje cest in javno razsvetljavo ter ubožni proračun. Postavka za regulacijo Savinje je ostala neokrnjena. e— Sestanek državnih upokojencev, upokojenk in vdov se jc vršil v četrtek v Celju. Udeležba je bila pičla, toda za Celjo še povoljna. Med približno 50 udeleženci je bila skoro polovica vdov. Tajnik društva jugoslovenskih državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru g. Anton Ogorelec je v kratkem, a jedrnatem govoru obrazložil namen društva, ki se je ustanovilo, da bi bilo v pomoč in podporo vsem upokojencem m upokojenkam, da varuje in pospešuje koristi in pravice članov in jim nudi v primeru potrebe moralno, po možnost) pa tudi gmotno pomoč. Opisal je razveseljivi razvoj društva in delovanje propagandnega in pravnega odseka. Nasvetova^ je, naj bi se v Celju izvolil odsek, ki naj bi izposloval pri raznih tvrdkah in podjetjih ugodnosti za tukajšnje članstvo Nadalje je podal nekaj slik prikritega siromaštva, bolezni in obupa. H koncu je povabil nfl-vzočne, naj podpro humanitarno prizadc" vanje društva s tem, da vstopijo v organizacijo. Temu pozivu se je odzvalo precejšnje število udeležencev. e— Na drž. realni gimnaziji v Celju bodo privatni, popravni razredni, nižji in višji ter sprejemni izpiti po naslednjem redu: Privatni izpiti od 1. do 16. in 21. de 24. junija. Ravnateljstvo bo privatiste 4 »ateljev iz raznih krajev naše banovine. Prirejenih je bilo več ekskurzij in ogledov. Ob sklepj tečaja so dobili posetniki primerna potrdila. Od svojega početka goji centrala težnjo po čim tesnejših stikih z učiteljstvom. Učiteljskim društvom ie zato postregla s 6e>-znamkom predavanj, ki bi jih imeli na željo drušev člani centrale. Društva so se kaj pridno poslužila te izredne prilike. Naslednje leto nameravamo vrsto predavateljev močno razširiti. V domačem krogu centrale je predaval g. Koprive, vadniški učitelj, o metodi Marije Montessorijeve. Ob sklepu kakor smo že. omenili. IV. pedagoški teden (od 31. aprila do 5. t. m.), ki je služil obravnavi perečih vprašanj domače vzgojie in je bil namenjen najširši javnosti. Prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec je obdelal problem svobode in avtoritete v vzgoji, oblastni šolski nadzornik v pokoju Mati ja Sen-kovič je poročal o pravem razmerju otroka do štiva. sledila so predavanja vadniškega jčitelja Aleksandra Koprivca o športa in vzgoji, strokovne učiteljice Josipine Mlinaričeve o dekliški vzgoji in strokovnega učitelja Franja Martinca o poklicnih posvetovalnicah. Tečaj je zaključil predsednik cpntrale profesor Gustav Šilih s predavanjem o novih potih roditeljske vzgoje. Pedagoški teden je obiskovalo večer za več.> rom okoli 800 poslušalcev. Izdajo seznama knjig in četrtletne pedagoške revije, kar je bilo tudi v programu, žal, zaradi nastopajočih neprilik centrala ni zamogla realizirati. Ostane pa naprej njena prva skrb. Iz blagajniškega Doročila strokovnega učitelja Rodeta povzemamo, da je centrala v teku leta prejela 15.029 Din, izdala pa Din 11.207. tako ie mogla prenesti v bodoči račun preostanek 3.822 Din. Posebno zahvalo dolguje centrala banski upravi, mestni občini mariborski in Posojilnici v Mariboru za pomoč. Po poročilu knjižničarjev strokovnega učitelja Mlačnika in vadniškega učitelja Koprivca šteje knjižnica 10S4 del. Od teh fc bilo posojenih v teku leta preko 1200 številk. Na novo je nabavila centrala 40 del pedagoškoznanstvene vsebine. V čitalnici (slavnostna dvorana državne učiteljske šole) ie članom na razpolago 13 pedagoških revij: posebno se priporočajo srbskohrvaške. čeSke. bolgarske in poljske revije. V novem odboru, ki se je preteklo nedeljo konstituiral, so profesor Šilih, ki prevzame zopet oredsedništvo, potem podpredsednik dr. Polianec in odborniki: direktor Ka-dunc, oblastni šolski nadzornik v pokoju Senkovič. šolski nadzornik Tomažič, šolska upraviteljica Juvančičeva. strokovna učite-liica Mlinaričeva. šolski upravitelj Alt, strokovni učitelj Rode. učitelj Vrane, strokovni učitelj Haberman. profesor Sila. profesor Klopčič. šolski pregled. Fajnik, strokovni učitelj Mlačnik in vadniški učitelj Koprive. Pregledovalca računov sta Bračičeva in Pod-gornik. Za bodoče poslovno leto si je določil odbor za prvo nalogo organizacijo pedagoškega tečaja v božičnih počitnicah, ustanovitev moderne mladinske knjižnice in čitalnice, organizacijo roditeljske šole in izdajo roli-feljskega časopisa. Ob koncu poslovnega leta je izrekel predsednik centrale profesor šilih delavnemu odboru prisrčno zahvalo za vzorno in požrtvovalno vnemo, s katero mu je etal vso leto zvesto ob strani ob reševanju velikih nalog v prid narodu in državi Prav posebno se pa je zahvalil hišnemu očetu državne učiteljske šole direktorju g. Kaduncu. ki je stavil centrali na razpolago krasno slavnostno dvorano svojega zavoda :ra knjižnico, čitalnico in odborove seje. in interna predavanja. Tako more Pedagoška centrala v Mariboru zreti na erečno leto uspešnega vzgojnega dela in zasluži vso podporo in pomoč javnosti. GOSPODARSTVO Kongres samoupravnih hranilnic Izsledena detomorilka Ptuj, 22. maja Orožniki na Ptujski gori so dognali, da je 21 letna G. M. iz Bolečke vasi nedavno porodila dete. o katerem pa potem ni bilo več sledu. Pri preiskavi so orožniki mladenko trdo prijeli. Nesrečnica je naposled priznala, da je ob koncu aprila rodila dete. ki je prišlo živo na svet. Izjavila je. da je rodila brez vsake pomoči in da je pri porodu padla v nezavest. Ko se je prebudila, da je našla svoje dete mrtvo. Iz strahu pred sramoto da je potem tru-pelce zakopala na vrtu, kjer ga je komisija tudi res našla. Orožniki so odredili prenos trupelca v mrtvašnico v Ptujski gori in o tem obvestili ptujsko sodišče Na kraj se je napotila sodna komisija, ki je ugotovila, da je otrok prišel živ na svet. Na vratu pa so se detetu poznali znaki davljenja. G. je bila aretirana in bo preiskava dognala ali je G. odgovorna za svoje dejanje ali ne. Naročite - čitafte „LJUBLJANSKI ZVON" V nedeljo dopoldne se je vršil v Beogradu pod pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra prvi kongres samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije. S tem kongresom je bila zvezana III. glavna skupščina Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije in II. glavna skupščina Slovanske zveze hranilnic. Ob 9. uri dopoldne se je pričel kongres Saveza jugoslovenskih hranilnic, na katerem je ravnatelj Poštne hranilnice dr. No-vaikovič poročal o likvidnosti in plasiranju vlog, g. I. čop o položaju hranilnic v kreditnem sistemu Jugoslavije, dr. Borota o razmerju med samoupravnimi telesi in hranilnicami, dr. Kajon o izobrazbi uradništva samoupravnih hranilnic in Egon Lovinčič o banovinskih hranilnicah. Zborovanje je vodil predsednik saveza ravnatelj zagrebške Gradske štedionice g. Rudolf Erbcr. Kongresu je prisostvoval odposlanec Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. prestolonaslednika polkovnik g. Dušan Stojanovid. Navzoči so bili nadalje predstavniki notranjega in trgovinskega ministrstva, Državne hipote-tarne banke, Narodne banke in beograjske občine. Kongresu so prisostvovali tudi številni delegati iz Češkoslovaške in Poljske, ki so prišli na II. glavno skupščino Slovanske zveze hranilnic. Iz Češkoslovaške je bilo nič manj kakor 70 delegatov, iz Poljske pa 19. Tudi iz dravske banovine je bilo znatno število delegatov, med drugim za Mestno hranilnico ljubljansko gg. Olup, Urbas, ravn. Pretnar, za Ban o vinsko hranilnico dr. Niko Zupanič in rav. dr. Božič in za ljubljansko Zvezo jugoslovenskih hranilnic g. Hiter. Številni delegatje iz Češkoslovaške in Poljske so biLi živahno pozdravljeni. V imenu Čehoslovakov je prvi govoril gospod František Ružička, direktor Praške hranilnice, ki je izjavil, da so češkoslovaški delegati prišli v Beograd, da pokažejo slovansko vzajemnost in da moralno podprejo napore jugoslovenskih hranilnic. V imenu Zveze češkoslovaških hranilnic pa je imel daljši govor g. Menger, ki je poudarjal značaj hranilnic v kreditnem gospodarstvu vsake države in važno vlogo hranilnic v propagiranju štednje. Svo; govor je gospod Menger zaključil z vzkliki Ni. Vel. kralju Aleksandru in Jugoslaviji. V imenu trgovinskega ministra dr. Demetroviča je izrazil pozdrave kongresu načelnik gospod Boškovič, ki je izjavil, da bo zakon o hranilnicah, ki se pripravlja, postavil naše hranilnice na boljše in čvrstejše temelje za vso bodočnost. Na kongresu je bila sprejeta daljša resolucija, ki pravi v glavnem nasledn je: Resolucije. Samoupravne hranilnice kraljevine Jugoslavije, zbrane na I. kongresu v Beogradu, pozdravljajo slovansko solidarnost na ekonomskem polju, manifestirano s prisotnostjo in s sodelovanjem številnih odličnih predstavnikov komunalnih hranilnic bratskega češkoslovaškega in poljskega naroda. Držeč se modrih in velikih besed Nj. Vel. kralja, da je štednja osnova sreče vsake rodbine in države ter njihove ekonom- ske svobode in samostojnosti, zahteva kon" greš, da se z vsemi sredstvi skuša ohraniti stabilna vrednost našega narodnega denarja, ker je to prvi pogoj za razvoj štednje. Ker je štednja ena osnovnih dolžnosti vsakega državljana, mora tudi celotna družba omogočiti štednji popolno sigurnost in dovoljno likvidnost Kongres smatra, da dosedanje svobodno tekmovanje med državnimi in samoupravnimi ustanovami na eni strani in privatnimi denarnimi zavodi na drugi strani v zbiranju in upravljanju narodovih prihrankov ni prineslo rezultatov, ki bi ustrezali gori poudarjenim načelom. Zato je potrebno, da se na tem polju izvrši razdelitev dela in da >• štednja usmerja predvsem k onim ustanovam, ki najbolje ustrezajo zahtevi gleda sigurnosti in likvidnosti vlog. Kongres smatra, da samoupravne hranilnice po svojem ustroju najpoipolneje ustrezajo zahtevi sigurnosti in likvidnosti in da so prvenstveno pozvane, da organizirajo štednjo, da upravljajo prihranke, ker so hranilnice najbližje onim, ki denar »prejemajo in ki ga da^o. Da bi se mogle hranilnice Se uspešneje razviti in nuditi usluge vsej državi, je potrebno, da se čfm prej donesejo zakonske norme za njihovo delovanje, pri čemer ne smejo biti zanemarjeni nasleanji principi: a) da se hranilnicam omogoči organizacija na podlagi samouprave; b) da se njihove funkcije točno in tako odrede, da se lahko prilagodijo potrebam kraja in časa; c) da se jim prizna altruistični značaj v pogledu javnih dajatev in da se izenačijo z državnimi in drugimi pooblaščenimi denarnimi ustanovami; d) da se odnošaj med ustanoviteljem (samoupravo) in hranilnico normira tako, da se docela za jamči samostojnost poslovanja hranilnice, ustanovitelju pa prizna pravica kontrole in možnost, da se lahko poslužuje koristi hranilnice do racionalne mere. Ker se je izkazalo, da banovinske hranilnice koristno dopolnjujejo mrežo samoupravnih hranilnic, smatra kongres, da je treba omogočiti njihovo osnovanje in da je treba njihovo organizacijo tako predvideti, da bodo tudi one mogle razvijati svoje poslovanje v harmoniji z občinskimi m mestnimi hranilnicami. Končno smatra kongres, da je za pravilni razvoj hranilnic neobhodno potrebno strokovno izobraženo uradništvo, ki bo prežeto s hranilnično ideologijo. Zato je treba to uradništvo stalno izpopolnjevati v teoretičnem in praktičnem pogledu, in da je treba uradništvu regulirati službeni položaj v materialnem m moralnem pogledu. Resolucija II. skupščine Slovanske zveze hranilnic naglaša potrebo jačanja popagan-de za štednjo, ki je osnova za ustvaritev boljših gospodarskih odnosajev v državi. Sigurnost in mobilnost prihrankov m vlog mora biti zajamčena v vsem svetu. Slovanske države morajo imeti za geslo razumne finančne politike, stabilnost valute, ker se le pri zaupanju v denar lahko ustvarjajo nove vrednote, ki lahko povečajo splošno blagostanje. fUhgj pofioCnorna novega HI VE A Odličnega okusa Nenatkrilivega učinka p|n jq Plačevanje priznanične takse na plače privatnih nameščencev Na stavljeno vprašanje glede plačevanja takse iz tarifne številke 33. taksne tarife (taksa V2°/o na priznanice) na plače privatnih nameščencem, je oddelek za davke pri finančnem ministrstvu izdal naslednje pojasnilo: Iz drugega odstavka 1. pripombe k tarifni št. 35. taksne tarife, se vidi, da morajo privatni uslužbenci to takso plačati, bodisi da se pri tem izdajajo potrdila in priznanice ali ne. bodisi da se plača knjiži na tekoči račun, kar pomeni, da je za pobiranje te takse potrebno izplačilo, medtem ko potrdilo o izplačilu ni potrebno. Po gornjih določbah prihaja v poštev taksa iz tar. št. 33., ako privatna oseba ali ustanova izplačilo plače svojih uslužbencev, kjerkoli v svojih knjigah zabeleži, tako da obstojajo o tem izplačilu pismeni podatki. Ako sploh ne obstoja noben pismeni podatek o izplačilu teh plač, tedar ne more biti osnove za pobiranje te takse. Za telesne delavce v službi privatnih oseb se ima ta taksa pobirati samo v primeru, ako telesni delavci izdajo potrdila o prejemu svojih dnevnic in zaslužkov, odnosno ako podpisujejo mezdne sezname. Op. ur.: Z gornjem pojasnilom se očivid-no spreminja dosedanje tolmačinje predpisov. po katerem je veljalo načelo, da se mora plačati priznanična taksa (V2«/o), kadar obstoia kak seznam o izplačilu prejemkov, bodisi da je ta podpisan ali nepodpisan, odnosno kadar se plača knjiži na tekočem računu dotičnega uradnika. Drogi odstavek 1. pripombe namreč izrecno pravi: Ta oprostitev se ne tiče uslužbencev, ki prejemajo plačo od denarnih zavodov in drugih korporacij in privatnih oseb in se mora ta taksa plačati, bodisi da se sprejema plača na podlagi podpisanega ali nepodpisanega seznama, bodisi da se vknjižuje na tekoči račan dotičnega uradnika. S tem pa po našem mnenju še ni rečeno, da obstoja taksna dolžnost že s tem, da ee plača izplača in da je kjerkoli v knjigovodstvu izplačilo zabeleženo. Drogi odstavek 1. pripombe ne nravi, da obstoja taksna dolžnost, kadar s^ izplačilo vknjiži, temveč pravi, da obstoja takrat, kadar se vknjiži na tekoči račun dotičnega uradnika. K zadevi s& bomo še povrnili. Gospodarske vesti = Rumunske banke. Slično kakor v naši državi, so razni moratoriji v zvezi s konverzijo kmetskih dolgov izzvali tudi v Rumuniji nezaupanje proti denarnim zavodom in tež-koče pri bankah. Položaj pa ee polagoma izboljšuje. - Iz podatkov, ki jih objavlja »Frankfurter Zeitung«, posnemamo naslednje podrobnosti: V zadnjem času se je v Rumuniji zopet povrnilo zaupanje v denarne zavode. Pri bankah, ki še redno in nemoteno poslujejo, se je lani stanje hranilnih vlog nekoliko dvignilo. Tako so vloge narasle pri banki Romaneasca od 1268 na 1543 milijonov lej,ev, pri banki de Credit Roman pa od 1223 na 1313 milijonov lejev. Pri tem pa je treba upoštevati, da ima vsaka od teh dveh velebank pri romunski Narodni banki za VU milijarde rediskontnega kredita. Nadalje poslujejo nemoteno in deloma celo brez rediskontnega kredita pri novčanični banki Banca Comerciala Romana. Ban ca Comer-ciala Italiana & Romana, SocietateB Ban čara Romana, Sedmograška banka in hranilnica in Temešvarska banka. Seseda pa obstoja tudi vrsta večjih in manjših bank, ki že dolgo časa ne vršijo nikakih izplačil. Likvidacija poslov pri velebanki Marmorosch. Blank & Co. ugodno napreduje. V likvidaciji se nahajata tudi Banca Moldova in Banca Berkowitz. Izplačilo kupona 7*/* stabilizacijskega posojila. Državna hipotekama banka obve-šča imetnike državnih obveznic 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila od 1. 1931 jugoslovenske transe, da dospe 6. kupon 1. junija t. 1. in da ga bo od tega dne izplačevala bančna centrala v Beogradu, kakor tudi njene podružnice. — Privilegirana delniška družba n izvoi kmetijskih proizvodov kraljevine Jugoslavije (Prizad) bo imela 25. t. m. v Begradn izredni občni zbor delničarjev, na katerem se bo razpravljalo o spremembi in dopolnitvi statutov in o volitvi upravnega in nadzorstvenega odbora. — Avstrijska lesna tranzitna skladišča v Trstu. V zvezi z zadnjimi trgovinsko - političnimi dogovori v Rimu. kakor tudi v zvezi z dogovorom glede ustanovitve avstrijske proste luške cone v Trstu, so se velike avstrijske lesne tvrdke že odločile, da uredijo v Trstu svoja carin prosta skladišča. Lesni trgovci v St. Poltenu so sklenili, da bodo skupaj ustanovili v Trstu carine prosto skladišče. = S hmeljskih triiSJf Na žateškem hmelj-skem trgu je tendenca nespremenjeno čvrsta in so se pretekli teden zaloge skrčile na 4400 starih stotov. Stanj hmeliske rastline je v žateškem okolišu neenako. Del nasadov je močno razvit, dragje pa j,e hmeljska rastlina v razvoju precej zaostala. Nekatere nasade ie močno napadel bolhač. Vreme doslej ni bilo ugodno, deloma zaradi suše. deloma pa zaradi velikih temperaturnih sprememb Prejšnji teden je nastopila celo slana. Izredno zgodaj 6e je letos pojavila krilata tiš. — Na nurnberškem hmeliskem trgu ie postala pretekli teden ku Blairovem posojilu po 53 in 7*/o Seligaianovem posojil j po 55.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2312.35 - 2323.71, Berlin 1341-25—1352.05, Bruselj 796.91 do 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 173.43—175.02, Newyork 3373.55—3401.81, Pariz 225.07—226.19, Praga 141.95—142.81 Trst 289.46—291.86 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.37 do 9.50. Curih. Pariz 20.30, London 15.66 New-vork 306.375. Bruselj 71.85, Milan 26.1650, Madrid 42.15, Amsterdam 208.50, Berlin 121.1750. Dunaj 57.55, Stockholni 80.85, Oslo 78.70. Kobenhaivn 69.95, Praga 12.8075, Varšava 58.1250, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 10.69, London 27.51, Milan 45.70, Newrork 535.91. Pariz 35.58, Praga 21.79. Curih 174.8D 100 S t zlatu 128 S oa* Efekti Ljubljana. Vojna škoda 305 — 908, 7»/. investicijsko 70 - 71, 7*k Blair 51 — 51.50, 8% Blair 55 — 56, 4% agrarne 37 — 38, 6® '» begluške 53 — 53.50. Zagreb. Državne vrednote: ?»/o investicijsko posojilo 70.50 — 71, 4°/» agrarne 51 do 53, 7*/» Drž. hipotekama banka 65.50 — 68; delnice: Narodna banka 4150 den.. Pri vil. agrarna banka 214 — 216. Gu-tmann 80 b!.. Šederana Osijek 130 — 150, Trbovlje 87.50 do 90, Ieis 20 bi. Beograd. Vojna škoda 306 zaklj., za september 908 — 309, 7"/» investicijsko 71.50 bi.. 4•/• agrarne 37 — 38, 6®/» begluške 54 do 54.25, 8% Blair 56 den.. 7°/o 65 — 66, Narodna banka 4fl60 — 4065, Priv. agrarna banka 215 zaklj. Dunaj. Dunav-Sarva-Jadran 11.50, Državne železnice 14.85, Ruše 7. Trboveljska 11.06. Alpine-Montan. 11, Šečerana 16. Sečna kislina )e strup človeškega telesa. Najprej se občuti nejevolja, lahka razdraž-ljivost, glavobol, utrudljivost, nervoznost, slabo spanje, male bolečine, nemirno srce: vsi znaki notranjega zastrupljenja in slabe krvi. Na organih, kjer se useda največ sečna kislina, se bolezen dalje razvije: ledvice, jetra, srce, krvne žile, skleroza, giht itd. Najuspešnejši mineral za raztapanjo ln Izločanje sečne kisline je litij, a Radenska slatina je najjačja litijska prirodna voda cele Jugoslavije, zato tudi najuspešnejše naravno sredstvo zoper razne notranje bolezni. + Ljubljanska borza (22. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pfieni-ea (po mlevski tarifi): baška. 79-80 ka oo 182.50 - 185; baška, 80 kg po 186 do 187.50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suhe e kakovostno garancijo za mar 135 — 137.50; moka: baška >0« po 275—280, banatska 282.50 — 286. + Novo^adska blagovna borza (2C. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet je bil slab. •'Seniea: baška okolica Novi ^ad, sr^dnie-baška, gornjebaška, 6remska 125 — 127.50; baška okolica Sombor, gornjebanatska 122.50 — 125; baška potiska 130 — 132.50; ladja Tisa 135 _ 137.50; banatska 120 do 122.50; slavonska 127 — 130; banatska ladja Begej 132.50 — 135. Oves: baški, sremski, slavonski, banatski 92.50 — 95. — Koruza: baška. sremska 726 — 78; okolica Sombor 77 — 79; banatna 73. — 75; ladja Begej 79 _ 80; ladja Tisa in Dunav 80 — 81. — Moka: baška, banatska *0g z in >0gg< 200 - 220; >2« 180 — 200; »5« 160 — 1Š0; »6< 135 — 155; >7« 100 — 110; »8< 95—100; sremska slavonska >0e< in >0gg« 200—210; >2« 180 — 190; >5« 160 — 170; »6* 135 do 155; »7« 100 - 110; *8< 95 — 100. Otrobi: baški, sremski 87.50—90; banatski 85—87.50: baški ladja 97.50 — 100. -f- Somboiflka blagovna borza (22. maja). Tendenca nespremenjena. Promet 45 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombora, sremska, banatska 120 do 122.50; gornjebaška, slavonska 122.60—125; baška in banatska potiska 127.50 do 130. O ve8: baški, sremski, slavonski 90 do 95. Koruza: baška 76—78; za junij - julij 80—82. 21 VINA. + Mariborski sejem za živino. Na sejem 22. t. m. so prignali 626 glav žircine, in sicer 18 konj, 16 bikov, 157 volov, 410 krav in 25 telet. Kupčija je bila dobra, prodanih je bilo 313 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 3 do 4 Din, polde-beli 2 — 2.50, voli za rejo 2 — 3.25, biki za klanje 2.75 — 3.25, klavne krave debele 2.75 — 3.25, plemenske 1.75 — 2.25, kloba-sarice 1.75 — 2, molznice in breje 2.25 do 2.50, mlada živina 3.25 _ 3.75, teleta 4.50 do 5 Din za kg. Cene mesu: voli I. 8 do 10 Din. voli II. 6 — 8, meso bikov, krav in te-lic 5 do 6, teletina I. 8 do 12, teletina II. 6 do 10, sveža svinjina 12 do 15 Din. za kg. Iz Beograda v Pančevo Beograd, 'tS. maja Dela na dunavskem mostu in pančevski progi so počivala vso zimo in tudi dobršen del pomladi, s prvim majnikom pa se je zopet začelo delati in celo precej hitro. Kakor znano, je železna konstrukcija du-navskega mostu že zdavnaj dovršena in jo treba izdelati le železniški tir. cestišče in hodnik za pešce. Železniški tir se napravi, ko se dovolj vleže prožni nasip na pančev-skem barju. Zato pa je tvrdka Batignol pričela sedaj izgotavljati cestišče in pešpot. Sedaj se po mostu polaga betonska podlaga in robniki. Na viaduktu pa se na pančevski strani že asfaltira. Vsa ta dela bodo dovršena v treh mesecih. Drugače pa je s cesto po pančevskem barju in mostom čez Tamiš (cesta ne bo vodila čez železniški tamiški most. temveč poseben), ki bosta rabila vozovnemu prometu in pešcem. Cesta in most nista niti še dokončno projektirana, ali se upa. da bo ministrstvo za iavna dela v kratkem storilo vse potrebno v tem pogledu. V ostalem pa bo sedaj, ko je barje že skoraj popolnoma osušeno, itak vožnja in hoja mogoča tudi po sedanjih vaških potih. Peš se bo moglo iz Beograda v Pančevo vsekako že letošnje jeseni. Dela na železniški progi se vrše v velikem obsegu. Na beograjski strani se gradi ranžirna postaja v bližini občinske klavnice. Obenem se grade tudi trije podvozi: v ulici maršala Pilsudskega 360 m dolg, v Dubrovački 230 m dolg, tretji pa ob skladiščih Prometne banke z odprtino 32 m. Železniška proga, ki bo vezala Beograd s Pančevim, bo dolga 26 kilometrov in bo tekla po nasipu, ki se dviga od enega do 11 metrov nad okolico. Tu je 900.000 kubičnih metrov prstenega nasipa, okoli 500 tisoč kubičnih metrov pa zidu in kamna. Dela napredujejo tu zelo hitro, da bodo menda dovršena še pred pogodbenim rokom. Doslej se je dovršila že dobra tretjina. Nasipa, ki vodita s pančevskega barja na dunavski in tamiški most, sta že dovršena. Prvi je visok 11 m in meri v dolžino poldrug kilometer, drugi pa je visok 10 m, dolg pa en kilometer. Na progi bo osem čuvajnic, ki se tudi že zidaio Vsa dela na železniški progi z obema mostovoma vred, dunavskim in tamiškim, morajo biti dovršena do jeseni prihodnjega leta, tako da se more proga tedaj izročiti prometu. Sodeč po hitrici, s katero se dela sedaj, bo tudi v resnici tako, če ne pridejo vmes kake prav posebne ovire. Zveza z glavno beograjsko postajo pa bo vodila seveda okoli trdnjave po dunavski in savski* obali, ker za predor pod mestom in nameravano temeljito preuredbo glavne postaje ni sredstev. Za to bo pač treba počakati boljših časov. Blagovna fclTn + Chle*go, 22. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 89.875, za julij 88.50, za september 89; koruza: za julij 51.50. za september 53. + Wlnnlpeg, 22. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 69, za julij 70, za avgust 71.875. Hitrostni rekord ameriškega poštnega letala Neko ameriško letalo za prevažanje pošte je postavilo te dni nov hitrostni rekord. Preletelo je skoro 4000 km dolgo progo Los Angeles — New York v enajstih urah 31 minutah in je letelo s povprečno brzino 360 kilometrov na uro. Medpotoma se je ustavilo v Kansas City Postanek je trajal samo deset minut V tem času je pilot oddal in prevzel pošto ter obnovil potrebne zaloge goriva. Pokopani reševalci Dve eksploziji treskavih plinov pri Monsn - V rudnik, kjer leži 31 žrtev, bodo napeljali vodo Sredi prošlega tedna se je primerila ▼ belgijskem premogovniku Fief de Lambre-chies pri Monsu blizu francoske državne meje strahovita rudniška eksplozija. Vneli so se treskavi plini in v rovih je nastal zadušljiv ogenj. V trenutku nesreče je bilo pod zemljo 48 Tudarjev. Nekateri so se v naglici rešili z begom, a ko so prišli iz rova, so bili strašno ožgani. Rudarske družine, ki so na ta način izvedele, kaj se je zgodilo v rudniku. so navaliie z materami, ženami in Otroki ponesrečencev k vodstvu obrata in so zahtevale, naj odide v rove nemudoma reševalna odprava. Ravnatelj rudnika je poklicati vodilnega kiženjerja, ki pa je svaril pred takšnim prenagljenim korakom. Toda svojci niso Belgijski kralj med rudarskimi družinami r trenutku rešitve pri življenju. Razburjenje prebivalstva je velikansko. Še vedno oblegajo vhod v premogovnik razžaloščeni svojci in čakajo prilike, da bi smeli stopiti v rov, ki jim je ugrabil sinove, može in očete. Oblast pa je zaradi možnosti nadaljnjih eksplozij dala strogo zastra-žifci vhode v podzemlje in ne dovoli nikomur vstopa. Razna šajo se celo govorice, da bodo rove zazidali in spustili vanje vodo, da se preprečijo morebitne naknadne eksplozije, ki so v sedanjem položaju še vedno mogoče. a Dvigalo prinaša ranjenca na površje odnehati m direktor »e j« res dal omajati ter obljubil množici, da pojde z reševal-mro oddelkom in tremi inženjerji v goreče podzemlje. Ko pa so se pogrezniM reševalci komaj 20 m globoko, se je eksplozija ponovila. Sedem reševalcev je strahoma pobegnilo na prosto, ostali so se zadušili. Med njimi je tudi vodja obrata. Refevaina kolona je štela 24 oseb. Kmalu potem, ko se je spustila v rudnik, je prite-feel skozi vhod rudar in začel s strahotno prernačervim obrazom pripovedovati, da se j« v rovu ponovila drama, ki je dan poprej pobraia toliko rudarskih življenj. Katastrofa se je primerila v bližini, kjer ie smrt prejšnji dan neusmiljeno kosila. Za tem rudarjem, ki je ljudem oznanil strahotno novico, so pridrli iz rudnika še nekateri, v vsem sedem oseb, ki so komaj ušli smrti. Vsi so biM prepadeni in niso mogH od pres-tanega strahu in razburjenja spraviti iz ust niti besedice. V lambrechie-škern revirju je vest o ponovni katastrofi učinkovala porazno, tembolj, ker se je izkazalo, da ni mogoče niti vseh žrtev prve ekspk>e»je jkitegniti iz jame smrti. Kljab temu pa je odšla v rudnik druga reSevelna kolona, ki je s skrajnim naporom po*egn0a na dan nekaj rudarskih trupel. Pri agooscfranju teh žrtev so se odigravali pretresljivi prizori. Tako je neka žena v trenutku, ko so stopili rudnišiki samaritani is rova, spoznala na nosi lih svojega moža. trobite j« žrroni napad. Množica jo je je-dva ra-dršak, da si še sama ni vzela življenja v navalu obupa. Druga katastrofa je tembolj obžalovanja wedna, kej- se je primerila zgolj po neprevidnosti rudniškega ravnatelja, ki j« idjub svarilom vodilnega inženjerja dovolil, da so odšli reševalci v rov. Usoda je hotela, da je pri tem sam izgubil življenje, prav tako pa je zakrivil smrt treh inže" njerjev, ki »o vedeli, da gredo najbrže v pogubo, a ga niso mogli odvrniti od njegove namere. I V Belgiji je zaradi nesreče zavladala splošna narodna žalost. Parlament je, čim je doznal za katastrofo, odgodil zasedanje ter zaključil svoje delo z žalno sejo. Kralj Leopold je v spremstvu notranjega ministra in ministra za javna dela odšel v Mons, kjer je obiskal več družin ponesrečenih rudarjev in tolažil obupane svojce. Obe katastrofi sta zahtevali 55 žrtev, ker je naknadno umrl tudi en rudar, ki je bil IVERI življenje je bogato, ker je otrok, in tragično, ker je mati. Marsikateri samotar je strahopeten raz-diralec, ki beži pred ljudmi, da bi ga raz-diranje ne zavedlo v priložnosti. Nič ni nevarnejšega od neumnosti, ki ni več nedolžna. Veliko postaja nevarno, če se približuje, malo pa, če beži. Sence pritlikavcev so velikani. Obisti so povprečno 12 cm visoke, 6 cm Široke in 3.5 cm debel« Toča v tokajskem ozemlju Prošli torek so imeli v okolioi Egyalja na Madžarskem, kjer uspeva trs, ki daje grozdje za tokajcs. hudo nevihto s točo. Neurje je napravilo ogromno škodo zlasti v Tallvji, kjer je padala toča, debela kakor orehi. Vinski zarod je mestoma do 70 odst uničen. Na mnogih mestih je toča prebila strehe hiš in skednjev. Srečniki, ki so otekli smrti Dillinger v Michigana V Flintu (Michigan) je bil te dni irrrien napad na ondotno banko. Kratko pred na- Jadom se je ustavil pred poslopjem ban-e oklopni avtomobil, loi je pripeljal 100 tisoč dolarjev gotovine Neki očividec pripoveduje, d« j« videl« kako se je ustavil kmalu za oklopnhn ar* tomobilom osebni avto, v katerem je sedeta pet modkih in ena ženska. Bili so oboroženi z repetiraimi samokresi. Medtem, ko »o prenašali iz oklopnega avtomobila denar ▼ zakladnico, je vozil gor ia dol po ulici še drugi avto, v katerem sta sedela moda in ženska. Tudi ta dva sta bila oborožena z nabitimi samokresi. Očividec, ki j« vse to opisal, pripoveduje, da je spoznal v enem izmed banditov, ki so po odhodu oklopnega. avtomobila navalili na banko ter jo oplenili, bandka Dillingerja. Zaradi stenice SodtKe v Los Angel©3u je obsodilo lastni-ka nekega odličnega hotela v tem mestu na plačilo 7000 dolarjev neki mladi filmski igralki, ki je prenočila v tem hotelu in jo je stenica ponoči ugriznila v obraz. Igralka bi morala naslednjega dne nastopiti v nekem filmu, toda režiser jo ja zaradi otekline v obrazu zavrnil. Psa rešil, sebe pogubil Finska naselbina zgorela V petek je izbruhnil zaradi velike suše in ugodnega vetra v finski vasi Kannu« požar, ki je upepelil 50 hiš. Zgorelo je tudi župnišče, šola in edina restavracija. DruStvo za zaščito živali v Filadelfiji je odlikovalo t zlato svetinjo za hrabrost malega Edvarda Allena, ki je rešil svojega paa pred kolesi drvečega brzega vlaka. K nesreči se mu sam ni mogel Izogniti in mu je odrezalo obe nogi Brezžična železnica Nov izum Nikole Tesle Iz Amerike poročajo, da je našemu slavnemu rojaku, izumitelju Nikoli Tesli uspel nov izum, ki pomeni ogromen prevrat v uporabi prometnih sredstev. Brezžični prenos električne energije je izpopolnil v takšni meri, da je mogel iz neke električne centrale ravnati z brezžičnimi valovi vožnjo celega vlaka. Poskusi v malem so tako izborno uspeli, da jih bodo ponovili sedaj v ozemlju nia-garskih slapov na železniški progi, ki meri 60 km. Na tej progi bo obratoval vlak, ki bo prejemal svojo energijo po brezžični poti iz električne centrale ob slapovih. V znanstvenih in tehn. krogih Amerike so zbudili Teslovi poskusi seveda ogromno pozornost in z napetostjo pričakujejo, kakšen bo izid teh poskusov na veliko. Piccardovi načrti Pionir stratosfernih poletov se hoče dvigniti 30 km nad zemljo Po prvem dvigu v stratosfero je prof. Piccard obljubil svoji ženi in otrokom, da ne bo nikoli več ponovil tveganega poskusa z balonom v veliite višine. Toda ni dolgo trajalo, ko je povzel z asistentom prof. Co-synsom drugi polet v kraljestvo kozmič-nih žarkov. Sreča mu je bila naklonjena, vrnil se je srečno na zemljo. Po tem poletu je zopet dal obljubo, da ne bo nikoli več ponovil nevarnega eksperimenta. Zdaj pa poročajo iz Bruslja, da pripravlja Piccard z znanim fizikom Maxom Co-aynsom tretji polet v stratosfero. Govorilo se je, da. pojde tokrat v zrak Cosyns s nekim dijakom. Toda stratosfera! rekord Američana Seattleja, ki je dosegel 18.61« metrov višine (in so ga pozneje prekosili Rusi), ne da Piocardu miru. Zdaj mu ni več toliko do tega, da bi prekosil višinske rekorde v stratosferi, kakor do tega, da napravi novo odkritje v svetu kozmičnih žarkov. V Belgiji gradijo balon, ki bo imel 60 tisoč kubičnih metrov prostornine in se bo lahko dvignil 30.000 m visoko v zrak. Profesor Piccard je napravil za ta podvig na-črte, ki predvidevajo pri balonu hermetič-no zaprto kabino iz aluminija. Balon bodo napolnili samo s 1300 kubičnimi metri plina. Ta plin se bo polagoma tako razširil, da se bo plašč balona napolnil šele v višini 20 km nad zemljo. Stroški novega balona bodo znašali 1 milijon belgijskih frankov. Piccard pravi, da gre zaenkrat samo za znanstveni eksperiment, a kolikor ga svet pozna, ne bo nič čudnega, če bomo nekega dne čitali, da se je nenadoma dvignil v zrak z namenom, da premaga stratosfero in napravi v področju raziskovanja kozmičnih žarkov novo odkritje. Granata zažgala gozd Beg divjih prašičev in jelenov Ob Hartmannsweilerkopfu r Vogezih, kjer so se v svetovni vojni vršili najhujši boji, je nastal na čuden način velik požar. Neki gozdar je odkril v goščavi kakšnih 30 nerazpočenih granat, ki so ležale tam še iz vojnega časa. Opozoril je vojaško oblast, ki je poslala tja četo vojakov, da nevarnost odpravijo. Uničili so že več granat, ko je več žare- čih granatnih drobcev zažgalo suho travo. V hudem vetru se je ogenj tako hitro raz-širil na ves gozd, da ga niso mogli na noben način lokalizirati. Cele črede divjih prašičev in jelenov so se razbežale na vs4 strani, eksplozije še ne uničenih granat so gasilna moštva postavljale v smrtno nevarnost. Požara doslej še niso mogli pogasiti Najsamotnejši poklic V Adelaide v Avstraliji se je vrnil po 33-letnem izvrševanju najsamotnejšega pokli-j ca na svetu neki W. Holtze, da bi užival zasluženi pokoj. Holtze je 52 let oskrboval sredi avstralske celine dvojni kabel brzojavne proge, ki veže avstralski jug in sever, od Adelai-da do Darvvina. Njegova samotnoet je bila neredko večja, nego Robinzonova. Brzojavna proga je dolga 3200 km in ob njej so v velikanskih presledkih postavljeni čuvaji, ki pazijo, da se proga ne pokvari. Le redko se čuvaji srečajo. Vsak ima svojo hišico, vrt in svoje živali, mnogi tudi svoje družine, a Holtze je živel vedno sam. Ta služba ob progi je bila določena sicer le na tri leta, marsikateri med čuvaji pa je ae spreminjajo radi. Rekord med vsemi je odnesel Holtze, ki je v tej samotni službi i zdržal več nego pol stoletja. Žrtev je, krvnika nI V Budimpešti je sodišče obsodilo 231et-nega kovaškega pomočnika Ssabo ja zaradi umora nekega orožnika na smrt na vstalih. Nastale pa so težave zaradi justifika-cije, ker je Madžarska trenutno brez krvnika. Dosedanji krvnik Kovač« je Ml nedavno obsojen in odpuščen tac službe. Madžarski ju ris ti močno ugibajo, kaj bo vlada ukrenila spričo tega slučaja. Mogoče bo, da se izogne prestopku, predlagala obsojenca v pomiloščenje na dosmrtno ječo, mogoče pa bo odgodila izvršitev smrtne kazni, dokler ne bo imenovan nor krvnik. Pod zemljo je šel živ, iz rudnika se vrača mrtev Kisla reka V Kotairabiji, mimo ie delujočega ognjenika Puracčja, teč« Jesihova reka (Rio vi-nagre). Ta reka ne nosi zaman svojega imena, okus njene vode je kisel. Seveda n« prihaja to od jesiha, temveč od 11 promi-lov žveplene in 9 promilov solne kisline, ki Izvirata menda iz vulkana Puraceja. Nobena riba ne more živeti ▼ tej reki, ki je prav za prav del reke Kavke in se izliva po 680 milj dolgem teku v Magdalensko reko. čitafte tedensko revifo „ŽIVLJENJE IN SVET* Nova bivališča jamskega človeka Iz Moskve poročajo, da so v bližini postaje Karatuli odkrili jamo, ki jo je rabil človek ik kamene dobe za svoje bivališče. Poleg številnega orodja a kremenca so našli v njej tudi ostanke jamskih medvedov, turov in drugih velikih izumrlih živali. VSAK DAN ENA Pesnik Heredia je bival v Parizu nekaj Sa«a v podstrešju silno visoke hiše. Vprašali so ga, zakaj stanuje tako visoko. »Občujem z bogovi,« je odvrnil Heredia«, m je peav, da jim prikrajšam del poti, ko prihajajo k meni.« ANE KD O T A Pogovor »To je šarmantna ženska, moja velika ljubezen!« »In vendar j/s ne vzamete za ženo!« ŠPORT Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva V soboto in nedeljo na igrišču Primorja Prijave po vsej državi so že zaključene! Oba ljubljanska kluba Ilirija in Primorje, sta prijavila dosedaj rekordno število tekmovalcev 235 (Ilirija 106 in Primorje. 129). To ogromno število atletov je najvišje, kar ga je kdaj bilo na naših tekališčih! Borbo v Ljubljani je treba oceniti z dveh vidikov! Za lokalni prestiž se bosta dolgoletna nasprotnika Ljubljane, Ilirija in Primorje, borila za naslov prvaka Ljubljane. V jugoslovenski lahki atletiki pa se mora Primorje, ki je od lani državni lah-isoatletski prvak za moštva, najbolj resno boriti proti trem nevarnim naskakoval-eem, Concordiji, Hašku in Iliriji, ki vsi stremijo za tem častnim naslovom. Ilirija sama, ki je lani zasedla za Pančevom šele peto mesto, posebej resno stremi, da bi se dvignila bolj proti čelu tabele ali celo prav na vrh. Med prijavljenimi atleti čitamo imena iz vzorne sokol3ke vrste, ki bi morala zastopati jugoslovenske barve na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Kaj pa dosedanji državni prvak Primorje!? Po ponesrečenem prvem večjem nastopu v letošnji sezoni na cross country prvenstvu Jugoslavije v Zagrebu, kjer je moral po dveletnem primatu oddati naslov državnega prvaka svojemu največjemu nasprotniku Iliriji, je vsa atletska ekipa spet oživela. Od tedaj so pristopili v njene vrste celo mnogi novi talenti, ki so spet ojačali njeno silo. Ako razporedimo to, za naše prilike ogromno število tekmovalcev na posamezne discipline, vidimo, da je največ prijavljenih za sprinterske in srednje proge ter za skoka v daljino in višino in za met diska. Medtem ko prevladuje Primorje v večini tekov, štafeti in troskoku, je Ilirija na boljšem v vseh metih, skokih v daljino in ob palici ter v tekih na dolge proge. Zaradi zanimivosti priobčujemo skupne prijave, kakor tudi ločene po disciplinah: Tek 100 m: 136 prijavljenih, Primorje 81, Ilirija 55; tek 200 m: 101, P. 62, I. 39; tek 400 m: 49, P. 39, I. 10; tek 800 m: 44, P'. 28, I. 16; tek 1500 m: 60, P. 28, I. 32; tek 5000 m: 28, P. 12, I. 16; tek 10.000 m; 15, P. 1!, I. 14; štafeta 4X100 m; 155, (okoli 38 štafet); P. 114 in okoli 28 štafet, I. 41 in okoli 10 štafet!) skok v daljino: 53, P. 23, I. 30; skok v višino: 72, P. 41, I. 31; troskok: 23, P. 16, I. 7; skok ob palici: 22, P. 3, I. 19!; met krogle: 34; P. 11, I. 23; met diska; 49, P. 23, I. 26; met kopja: 9, P. 4, I. 5; met kladiva; 13, P. 3, I. 10. Dosedaj so smeli tekmovalci nastopiti pri državnih prvenstvih za moštva v največ šestih disciplinah vštevši semkaj' tudi štafeto 4X200 m, letos je bilo število disciplin reducirano na štiri! Ogromno število prijav je z ozirom na to redukcijo zelo čudno, tako da se moramo vpraSati, ali bosta oba kluba letos sploh mogla doseči rekordno število točk, ki sta jih dosegla (Primorje 107,037.615; Ilirija 44,523.65). Ker poznamo resno delo in stremljenje za napredkom pri obeh klubih, smo prepričani, da bodo nspehi obeh klubov celo večji od maksima! Prvi odlični reprezentanti naše lahke atletike: dr. Perpar, Valtrič, Deržaj, Vid-majer itd. so dobili številno gardo naslednikov in bodo kot orači ledine v slovenski lahki atletiki — lahko s ponosom občudovali sadove svojega dela. Letošnje balkanske igre v Zagrebu bodo d naga revija našega kvantitativnega in kvalitativnega napredka. Naši atleti bodo za to poskrbeli. Ljubljansko občinstvo pa naj oba dneva napolni igrišče in tako tudi s svoje strani priloži oboi za priprave k še večjemu napredku! V nekaj vrstah. Iz binkoštne nogometne kronike povzemamo še naslednje pomembnejše dogodke: V tekmi za pokal »sedmih« je igral Hajduk na svojih tleh z Gradjan-fkim in zmagal s 3:0 (0:0). V tabeli vodi še zmerom BASK. — BSK je bil v ponedeljek v Osijeku in je igral s tamošnjo reprezentanco »samo« neodločno 3:3. — Zagrebška Concordia je bila dva dni v Slav. Brodu in je zmagala prvič nad Marsonijo s 5:3, drugič pa nad reprezentanco Broda z 1:0. — V čakovcu je gostovala graška Austrija in zmagala najprej s 4:2, drugo igro je Izgubila s 3:5. Nasprotnik je bil ČSK, ki gostuje to nedeljo v prv. tekmi proti Iliriji v Ljubljani. — v Nizzi je doživel katastrofalen poraz zmagovalec v tek-ivah za angleški pokal Manchester City, ki je na velikem mednarodnem turnirju izgubil tekmo z FC Milanom z 0:5! Po obeh porazih Angležev v Budimpešti in v Pragi je to že tretji udarec za klasični angleški flogomet. — Dunajski Sportklub je izgubil dve igri v Španiji proti FC Barceloni z 2:3 in 1:5. Skoraj preveč... —» Poljaki so na turneji po severu in so prvo igro proti reprezentanci izgubili z 0:4. Začetek ni prida. — Prvenstvena hazenska tekma med BSK in Jugoslavijo v Beogradu je bila ob 4:3 za modre prekinjena, ker se je igralka Jugoslavije dejansko lotila slabega sodnika. Dosedaj menda edinstveni primer med ženskami na zelenem polju! Binkoštni nogomet v Domžalah. Agilni SK Domžale je povabil za binkošti v goste celovški klub Austrijo. ki je poslala v Domžale precej močno enajstorico. Austria je v Domžalah znan in cenjen klub. saj je tu nastopila že v tretjič. V nedeljo je igrala proti Domžalam in dosegla Ie neodločen rezultat 2 : 2 (1 : 1). Igra obeh enajstoric je bila enakovredna. Gostje so v tehničnem pogledu nadkriljevali domačine in nudilo Domžalcem priliko, da se naučijo marsikaj koristnega. Odličen je bil njihov vratar, v napadu pa sta bila najboljša levi krilec in srednji napadalec. Enajstorica Domžal je nastopila v oslabljeni postavi brez Joviča, V. Janežiča in Staneta Kovača. Igra je bila brez onega elana in ostrega tempa, ki je lasten domžalskemu klubu. Najboljši del moštva je bila tudi to pot obramba, ki je uspešno razdirala vse akcije nasprotnega napada. V napadu se je posebno odlikoval Amon, ki jie zabil oba gola. Ako bi bil napad količkaj odločen, bi Domžale izvojevale proti močnemu nasprotniku prav lepo zmago. V ponedeljek so Celovčani nastopili proti kombinirani enajstorici obeh domžalskih klubov in zmagali a 4 ; 1. Domžalska reprezentanca ni bila najmočneje sestavljena in ie pokazala še mlačnejšo igro kot preiSnii dan Domžale Austria se je ?elo potrudila in je zmago popolnoma za- služila. Edini gol za Domžale je zabil Sme. Publike je bilo oba dneva dovolj. Sodnik g. Gottwald je sodil v ponedeljek v večje zadovoljstvo kot pa v nedeljo. Obe tekmi sta bili zelo fair in uspela propaganda za nogomet Podsavezna tekma med SK Celjem in SK Rapidom v Mariboru, ki bi bila morala po sklepu LNP biti odigrana na bin-koštno nedeljo v Celju, je bila odpovedana, ker je SK Celje vložil protest zaradi prepozne določitve tekme. LNP je to tekmo odgodil na 27. t. m. SK Celje je tudi proti temu vložil protest in zahteva, da se prej odigrajo še vse jeseni izostale pod-savezne tekme. Vse tekme pa se naj odigrajo na prvotno določenih igriščih. Ker je prišlo lani pri tekmi SK Rapid : SK Celje na Glaziji v Celju zaradi nesportnega obnašanja nekaterih igračev Rapida do izgredov, SK Celje ne more več jamčiti za miren potek tekme z mariborskim Rapidom v: Celju. Zbor sodnikov J LAS v Ljubljani. Prijave za polaganje lahko atletski h sodni-šikiih' izpitov sprejemajo do 28. t. m. inž. Baltič, Ljubljana, Gajeva ulica 1 in g. Megušar, Prekmurska 1. Prijave je poslati priporočeno s prijavnico Din 50. lapitni termini se objavijo v časopisih. Sodniški rbor za državno prvenstvo moštev v Ljubljani. Vodstvo tekmovanja geam. čer-ne, pomočnik dr. Kuhelj; vrhovni aodinik Wintdisch, pomočnik Gregorifi; rediteljfi starta Megušar, dr. Alujevič; glavni sodnik ža skoke in mete Kos; starter za teke Luic, starter za sfcoke Mihel, starter za mete Kermavner sodmki z« skoke in mete-: Ctapermaji, Pevalek, inž. Baltič, Stepišnik; zapisnikar S. Sanoin, pomočnik Potokar; čas »merilci: Griinfeld, Gorjanc, Reber, Gregorič, Cek, Karoa, Win'disch, Vidic, Čeme, Stepišnik; števec krogov Bradač; službeni nadzorniki proge geom. černe, Bradač, S. Sancin; sodniki na predajah: Cimiperman, inž. Baktič, Stepižclk, Pevalek, Mihel, Kermavner, Kos; mega-fooiisti: S. Sancin, Megušar; zdravnik dr. Prodan; izvestitelj za tisk Kermavner. Vsi imenovani morajo sodelovati. Sestanek junija pol ure pred pričetkom tekmovanja. Ustanovitev kolesarske sekcije »Perun« pri Sv. Lenatu v Slov. goricah. Na binkoštno nedeljo se Je ustanovila pri Sv. Lenartu v Slov. goricah četrta Kolesarska seKclja Kluba slovenskih kolesarjev ln motoclkiistov »Perun« v M* rlboru. Z ustanovitvijo nove sekcije je »Perun« pridobil zopet lepo postojanko in združil veliko število podeželskih kolesarjev pod svoje okrilje. Ustanovni občni zbor je vodu g. Kukovec, ki je uvodoma orisal ln poudaril potrebo združitve vseh šentlenarških kolesarjev v močno organizacijo. Kot zastopniki matice »Peruna« so občnemu zboru prisostvovali gg. A. Hlebš, Ivan Kvas, P. Jaki, za motosekcljo pa gg. O. Crepln-ko, M. Vlšer ln E. Fa&ing. Pri volitvah je bila Izvoljena naslednja uprava: načelnik Alojz Kukovec, podriačelnica Ivanka Polančeva, tajnik Hlnko Brumen, blagajnik Pran j o ArnuS; odborniki: J. Kocbek, A. Mulec, P. Pogar, I. Stelcar; nadzornika: O. Križan, P. Senčar; tehnični referent Ivan Kranjc. Po končanem ustanovnem občnem zboru Je takoj pristopilo nad 20 članov, tako da je naS agllnl j.Perun« ponovno nara-stel za nad 40 članov. Kolesarska dirka Celje — Rimske toplice — Laško. Klub slov. kolesarjev v Celju priredi ▼ nedeljo 27.. t. m. klubsko dirko na progi Celje — Rimske toplice — Laško (25 km). Start ob GOSTILNA hite, enonadstropna. več družinsko stanovanje; 4 gostilniški lokali, velik« kleti, večje gospodarsko poslopje, vse masivno ln novo zidano, sredi lepega mesu tik uradov; krasen, vrt ln 6 oralov zemlje; kompleten gostilniški ln gospodarski inventar, se ugodno proda ali pa zamenja za večje arondlrano vlnogradno ali drugo posestvo. GosUlna je doblčkanosna ln dobro uvedena. Proda ali zamenja se zaradi starosti. Točne ponudbe na naslov: Roman BendS, Gregorčičeva 71. 4745 Sokol Zlet celjske sokolske iupe Priprave na zletišču Da Glaziji se bodo pričele t« dni, pred vsem e postavijan iem tribune. V soboto dne 9. linija popoldne bodo tekme naraščaja, katerih ee bo udeležilo 150 naraščajnikov in naraščajnic izven Celja. Zvečer ietetra dne bo v primeru lepega vremena na Glaziji akademija. Nastopili bodo posamezni oddelki s telovadnimi točkami, izpopolnjenimi s peljem, za kar je prijavljenih 115 sokolskih pevcev. Vsi ti številni gostje bodo večinoma nastanjeni v skupnih prenočiščih, v telovadnici Sokolske-ea doma v Gaberju, v telovadnici deške okoliške, narodne šole in meščanske šole. Mnogi izmed pevcev, vodnikov in sodnikov (ic) pri tekmah ee bodo poelužili prenočišč v tukajšnjih hotelih in ni izkljjčeno, da bo primanjkovalo sob. Zupni upravi bi bilo zelo ustreženo, ako bi se med posameznimi našimi člani našli dobrotniki, ki bi bili voljni za tisti večer nuditi prenočišče. Prijave sprejema žjpna uprava v Celju. Narodni ihin Cene sedežev na tribuni: I. vrsta 2o Din, II. vrsta 15 Din, III. vrsta 10 Din. Priporočamo. da si udeleženci . abavijo že v naprej vstopnice k sedežem na tribuni, da se jim na dan župnega zleta ne bo treba izpostavljati gneči pred zletno blagajno. — Zupna uprava. Sokol Ljubljana II. poziva V6e članstvo, ki se namerava udeležiti pokrajinskega izleta v Sarajevi, da se takoj prijavi danes od 19. ure dalje v pisarni na realki pri br. tajniku Kebru, kjier ee bodo dobila vsa navodila. V ospredju sokolskega zanimanja je sedaj vsekakor sarajevski zlet, ki bo že prihodnji mesec. Računajo, da bo na Vidov-dan zbranega v Sarajevu okrog 25.000 so-kolskih pripadnikov. Telovadišče bo imelo prostora za okroglo tri tisoč telovadečih in okoli 20 tisoč gledalcev. Zletni odbor že izdaja informativni zletni list, katerega sta izšli dosedaj dve številki. Tudi beograjski radio je pričel s propagandnimi predavanji za zlet. Dosedaj je predaval 26. aprila starosta sarajevske župe br. dr. Be-sarovič o pomenu vidovdanskega zleta in 6. maja br. Miljutin Janjuševič o važnosti Sarajeva in bližnje pokrajine za državo v zvezi z zletom. Tretje propagandno predavanje bo imel 7. junija br. dr. Gregor čremošnik o. zgodovini Sarajeva. Iz življenja na deželi Iz Škofje Loke „ .______ ________ ______. M— škofjeloška podružnica SPD se je H- ra ftegu pri Celju, cilj I oddolžila v nedeljo svojemu zvestemu pri- okrog rs: pred hotelom Henke v LaSkem. Ob- | jatelju, zasebnemu uradniku g. BogSšu Burdychu, ki je strmoglavil pred letom dni pod Ljubnikom čez pečine v smrt. Planinci so položili na kraju nesreče pri Kobili lep venec zelenja s črnim trakom in opisom: sodelavcu SPD. Iz Krania r— Avtobusni izlet v zdravilišč« Dobrno 27. t. m. Odhod ob 4. zjutraj, povratek ob 23. Zajtrk, kosilo, kopanje v toplicah, vožnja tja in nazaj 135 Din za osebo. Prijavite se najkasneje do sobote v trafiki Ko-matar nasproti hotela »Pošte«. Iz Tržiča č— Avtobusni izlet v zdravilišče Dobrno 27. t. m. Odhod ob pol 4. zjutraj, povratek ob 23.30 Zajtrk, kosilo, kopanje v toplicah, vožnja 135 Din za osebo. Prijavite se najkasneje do sobote 26. t. m. na avtop. I. Goričan. Iz Murske Sobote ms— Zbor učiteljstva murskosoboškega in lendavskega sreza se je vršil te dni. Vodil ga je šolski upravitelj g. Gabrijelčič. Za njim je š» izpregovoril predsednik sosednega učiteljskega društva šolski upravitelj g. Peternel. Po vsestranski debati o neki pereči zadevi je učitelj g. Hočevar iz Maribora zanimivo govoril o moralni strani učiteljskega stanu. Prav tako zanimivo je bilo tudi predavanje šolskega upravitelja g. Drekonje iz Tumišča. ki je predaval o sodobnem zgodovinskem pouku v osnovni šoli. Obe predavanji sta dosegli mnogo priznanja. H koncu zbora se Je oglasil k besedi še zastopnik Kluba prekmurskih akademikov g. Skerlak. ki je na-glašal potrebo popolne gimnazije v Murski Soboti. Zbor, ki se je končal popoldne, je gokazal solidarnost učiteljskega stanu v rekmurju. Želeti bi le bilo, da bi se obe sreski društvi večkrat sestali. ms— Mladinska prireditev. Pod okriljem sreskega odbora Rdečega križa je priredila v Sokolskem domu mladina osnovne šole in realne gimnazije proslavo materinskega dne in dan Jadranske straže. Prvi del programa (deklamacije, pevske in glasbene točke) so izvajali učenci osnovne šole; posvečen je bil našim materam. Mnogo priznanja je bil deležen mladinski I pevski zbor, ki ga je vodil učitelj g. Brač- | ko. V početku drugega dela programa, ki j so ga izvajali dijaki reaine gimnazije, je imel zanimivo predavanje profesor g. štrukelj o kulturnih in gospodarskih vrednotah Jad.anske^a morja. Njegovo strokovno predavanje je zapustilo najgloblji vtisk. Ostale točke sporeda so bile deklamacije, solistični nastopi in glasbene točke, ki jih je dobro izvajal dijaški orkester pod vodstvom g. Laha. Mnogo priznanja je dosegel pevski zbor, ki ga je vodil profesor g. Justin. Vsa prireditev je bila prisrčna počastitev naših mater in lepa manifestacija za naš Jadran. ms— Šolska kuhinja je pred dnevi prenehala poslovanje. Pozimi se je ubožnim otrokom razdelilo nad 2000 porcij mleka in kruha. Plemenita akcija je uspela le spričo dobrodelnosti občine in nekaterih trgovcev. Velik del pa prispeva mladina sama, ki pod okriljem RK prireja mladinske igre. Iz Ptufa J— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob pol 19. in pol 21. film »Pat io Pa-tachon kot čuvarja morale«. Dodatek Ufin tednik. KOZJE. Te dni nas j« posetil poslanec g. Vekoslav Spindler. Sreski pododbor JNS je sklical sestanek članov, ki »o se vabilu v lepem številu odzvali in so sledili z velikim zanimanjem izvajanjem g. poslanca. V krepkih potezah nam je g. poslanec očrtal notranjepolitični položaj. Obravnavala so se še nekatera vprašanja, ki so bolj lokalnega pomena in ki živo zadevajo ves okraj. G. poslanec je obljubil svojo pomoč. Spet smo ugotovili, kako potrebno je, da nas večkrat poseti g. poslanec, saj smo tako oddaljeni od vseh centrov, da nam je orientacija zelo otežkoče-na. Navezani smo na poročila dnevnega časopisja, vse druge informacije pa pridejo do nas po številnih vmesnih poročevalcih, da se njih vsebina med potom dostikrat popolnoma izpremeni. Jasno pa se je na tem sestanku spet videlo, da je tukajšnja organizacija JNS prav trdna. POLJE. Svoji mladini je priredil Soko! v soboto kaj veselo presenečenje. Povabil je Jurčka Zmagača v Polje, da spozna tudi naša mladina tega prebrisanca. Jurček Zmagač je bil deležen navdušenega sprejema, kakor pravi junak iz devete dežele. Šolska dvorana je biLa polna mladine, ki je kakor junaku ploskala tudi godbrterce-tu, ki je spremljala Jurčka v Polje. Da je lutkovna predstava tako dobro uspela, je predvsem zasluga lutkovnega odseka Sokola na Taboru. Težava je le ta, da je glas odraslega človeka zelo težko spraviti v sklad z malimi lutkami, kar je za verjetnost doživljajev odločilne važnosti. Našemu Sokolu, ki je poskrbel naši mladini to zabavo, ki je bila tudi prav poceni in za to dostopna vsakomur, v kolikor pa ne, je za to poskrbela neka naša dobra dama, so starši prav hvaležni. Brezposelne žene v_______ Preko 2 milijona brezposelnih žena ne najde zaslužka Večino tvorijo članice priseljenih rodbin enem "bo tudi kolesarski izlet v Laško. Pri j sveža dirko sprejema g. A. Sumer, Celje. Prešernova ulica. Zanimiva old-boy tekma v Celju. V nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne bo na športnem Igrišču pri »Skalni kleti« nogometna tekma med old-boy moštvoma celjske podružnice »Merkurja« ln Atletlkov. MoStvi se marljivo pripravljata na odločilno bitko. Občinstvo bo gotovo prKlo na svoj račun. Atrakcija dneva bo gostovanje Jugo-Schmelinga v golu »Merkurja«. Dobiček tekme Je namenjen dobrodelnim svrh&m. Podrobnosti bomo ie objavili. Koturaškl pod savez »Ljubljana«. Seja upravnega odbora podsaveza »Ljubljana« bo v četrtek ob 20. v posebni sobi gostilne pri »Ame-rikancu«. Vsi odborniki točno! LTTP. (Službeno.) Danes ob 18.30 seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Emona. Važno; udeležba vseh potrebna! Službeno lz LHP. Drevl ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona redna seja u. o. Vabljeni so vsi člani uprave. SK Ilirija. (Nogometna sekcija.) Trening za prvo moštvo bo danes od 18. dalje na Stadionu. Zaradi prvenstvenih tekem vsi ln točno! — (Lahkoatletska sekcija.) Jutri ob 19. na igrišču sestanek vseh članov, ki so prijavljeni za državno prvenstvo za moštva. Sestanek Je važea za vse, zato Je udeležba za vse strogo obvezna ln nujno potrebna. Obvestite se med seboj. Na sestanku se bodo Izdala važna navodila za tekmovanje. TKD Atena. Danes ob 18. trening na igrišču. obvezen za vse članlee. Radio Sreda, 23. maja. LJUBLJANA tlu»vv. — 12.iS: Poročila. — Iti: ftuiuum* motivu, runuo Kvinteta. — ib.Jv: O verstvui ir'. iersetjiavj. — i«; itanio orkester. — la.ao: Literarna ura: Knjižni pregiea iJL,ua Mrzeij. — M: Binuomenj koncert ineethove«;, izvaja radio or*.tasi«i-. — violinski koncert Roberta Jfrimoaica s spreniljevanjem ramo orkestra. — 2i.lb: Klavlioisl Koncert C-aiat, izvaja Božena Mucha s opremijevanjem radio orkestra. — 22: cas, poiocUa. lahka glasba na ploscan. - Četrtek, 24. maja. LJUBLJANA 12.15: Piosce. — 12.45: Poročila — 13: cas, piosce. — ld: O človeku (dr. skerii)" — 18.30: sroonrvaščlna. — 18: Pioece po željan poslusaicev. — 18.30: Pogovor s poslušalci — 20: Ura sladkih meiodlj, izvajata gg. Mirko' Je-lačln ln Oton Vonarasek (planuttj BEOGRAD 17: Orkestralen in pevski koncert — 18: 'Plošče. — 20: Zborovski koncert — 22-' Ciganska godba. — 22.45: Pioeče. — ^aorkb 12.30: Plošče. — 17: Godalni trlo. — 20: Prenos lz Beograda. — 22.15: Plesna glasba. — praga 18.30: Prenos opere lz gledališča. — BRNO 18 30-Prenos opere lz Prage. — varšava 20.02: Koncert orkestra ln solistov. — 22.40: Godba za ples. — dunaj 12: Dunajski simfoniki. — lfl io" Nastop mladih solistov. — 18.15: Narodni Dlesi" — 2?"1'; J?™?3*1 večer- - 22.15: Plesna glLba! — BERLIN 19.20: Pesmi. - 20.30: Plesni večer — KOENIGSBERG 18: Baletna glasba - 20 30: Koncert solistov. — 21.15: Plesna glasba — 22.30: Plošie-MUEHLACKER 20.30: Serenade. — 23: Koncert Beethovnove glasbe _ 22- Nočni koncert na ploščah. — BUDIMPEŠTA 17-Koncert orkestra. — 18.50: Pesmi. — 18 35- SluS- wa lgrai,7c20i°: P1?46e- - Ciganska godba. — 22.45: Koncert opernega orkestra — RM 17.10: Lahka glasba. — 20.45: Mešan glasbeni program. Cleveland, sredi maja V Ameriki je danes preko 2 milijona brezposelnih žena. Toliko jih uradno priznava statistika zveznega delavskega urada. Vsako večje mesto ima na tisoče deklet in mladih žena, ki že tretje, četrto in celo peto leto zaman iščejo dela in zaslužka. V Clevelandu jih je najmanj 25.000. Mnogo je takih, ki imajo srednješolsko in trgovsko izobrazbo. Ijobrazba jim ne pomaga pri iskanju zaposlitve. Mnogo žensk je v bedi zašlo v prostitucijo, številk glede teh nesrečnic pa ni, ker jih nihče ne zbira. Brezposelne ženstvo se deli na tri skupine: priletnejše ženske, za katere ni nikjer več prostora, poročene ženske, ki ne dobijo službe zaradi družin, in mlada dekleta, ki so dovršila razne šole in še nimajo praktičnih izkušenj. Dekle, ki dovrši šolo, najde slučajno za nekaj tednov delo v kakem podjetju, obrati pa so sploh od danes do jutri in ob prvi redukciji se dekle znajde brez zaslužka. Mnoge poizkušajo potem s hišnim delom, kjer pa tudi ni pravega uspeha zaradi nestalnosti in prevelike konkurence. Dekleta in žene hodijo od ene posredovalnice do druge, toda zaman. Delodajalci ne marajo neizkušenih deklet, povedo v vsaki posredovalnici za službe. Skoraj vsak delodajalec, ki išče pomoč, zahteva dekle, ki se razume na razne posle. Odkar je vlada uvedla minimalne mezde, so stalna tovarniška dela za ženske docela izginila. Tovarne obratujejo tako rekoč od rok do ust in kadar dobe kako naro- Repertoar DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 23.; Mojster Anton. B. Četrtek, 24.: Družba. Premiera. Četrtek. Pelek, 25.: Zaprto. Sobota. 26.: Beograd nekdaj in sedaj. C. Zadnjič. OPEKA Začetek ob 20. Sreda. 23.: Libuša. Sreda. Četrtek 24. ob 15.: Viljem Teli. Poslednja letošnja operna dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Petek, 25.: Proslava akademskega društva Danica. Sobota, 26.: Kata Kabanova. Premiera. A. * Premiera GaIsworthyjeve drame »Drui- ba«. Glavni ulogi igrata gg. Levar in Skr-binšek, v ostalih jlogah ge. Mira Danilova, Medivcdova. Boltarjeva ter gg. Kralj, Cesar, Gregorin. Jerman, Drenovec, Sancin, Lipah, Zeleznik. Plut. Potokar in drugi. Režira e. Bralko Kreft. Galsworthyjeva *Družba« je repertoarno delo v pravem pomenu besede ter se stalno uprizarja na vseh velikih gledališčih. Smetanova svečanost na opera >Libuša< se uprizori po daljšem presledku z go. Kunčevo v uaslovni ulogi drevi. Ker je to poslednja uprizoritev tesa češkega veledela, se vabi občinstvo, da se udeleži predstave. Premiera Janarkove opere >Kat& Kabanova«, v kateri sodelujejo prvi naši aolieti, bo v soboto. Poleg »Jenufe« je »Katja Kabanova* najboljše Janačkovo operno deio, ki se odlikuje po izredno dramatični vs"bi-ni in glasbi. Predstavo pripravljata kapelnik Štritof in režiser Ciril Debevec. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Četrtek. 24.: Vražji Rudi. Sobota. 26.: Dama na slabem gla*u. Zaključna predstava. Zaklučni predstavi v Šentjakobskem gledališču. V četrtek ponovijo posledaijač v letošnji sozeni v šentjakobskem gledališču Izvrstno burko »Vražji Rudi« z g. Karusom v naslovni vlogi. V ostalih vlogah nastopa skoro vse članstvo odra. V soboto pa se bo Igrala poslednjfč v sezoni veseloigra v treh dejanjih »Dama na slabem glasu«, z go. Ervino Wrischer-Pe-trovčičevo v naslovni vlogi. Predstavi se pričneta ob 20.15 in se končata ob 22.30. To bosta obenem tudi poslednji predstavi v letošnji sezoni. I čilo. pokličejo delavce. Pokličejo jih morda za en teden, ali tudi samo za nekaj dni. Ko je naročilo izvršeno, jih pošljejo domov, dokler ne pride drugo naročilo. Pri tem pa je v vseh obratih do skrajnosti izveden sistem priganjanja. Kdor naglice in priganjanja ne izdrži, izgubi zaslužek. Lani je v Clevelandu dovršilo srednje in trgovske šole 4860 mladenk, v službah pa jih je samo 9 odstotkov. Brez vsakega posla in upanja na zaslužek jih je preko polovice, okrog 10 odstotkov pa obiskuje razne strokovne in nrdaljevalne tečaje, da bi si pridobilo več prakse za razne obrate. Minimalne mezde so se izkazale kot velika ovira pri pridobitvi dela. Največja ovira so pri mladih delavnih močeh obeh spolov, kajti delodajalci, ki lahko dobijo za enake mezde tudi izkušene moči, ne bodo sprejemali v delo začetnikov in celo žensk, katerim bi morali plačati ravnD toliko kakor najspretnejšim delavcem. Ravno tako žalosten pa je položaj tudi onih žena, ki so stare že preko 30 let. Vsak delodajalec jih smatra za prestare Žena preko 30 let je velik, nov problem, pravijo vse socialne agencije. Malo je de-lodajajcev, ki jo bodo sprejeli. Ženska, ki hoče danes dobiti delo, mora biti mlada, sveža, dobro oblečena in sposobna. In takih je malo med stotinami, ki dan na dan iščejo pozicij, ki jih zanje sploh ni več. V revnih družinah že davno ni več I svežih, dobfo oblečenih deklet. Najrev^ nejše so priseljene rodbine in izhaja tako iz njih tudi večina brezposelnih žena. Požari se vrste Ptuj, 22. maja V noči na 19. t. m. je nastal ogenj v parmi posestnika Mihelaka Franca v Ši-kolah. Družina se je prebudila šele, ko j& bilo že vse v plamenih. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje s kolarnico in živinskimi hlevi. Razen tega je ogenj uničil še ostrešje stanovanjskega poslopja in v bližini stoječi leseni svinjak Pernata Mihaela. Le gasilcem iz Šikol in Cirkovc se je zahvaliti, da ni spet prišlo do večje požarne katastrofe. Nastanek požara pa je prav tako nepojasnjen kakor pri skoro vseh v tem okolišu nastalih požarih. Kostanjev les kupuje celo leto proti takojšnjemu plačilu ZLATKO KRALJ, Zagreb Dordičeva ulica 6-III. 4656 Službo občinsk. delovodje razpisuje občina DVOR, srez Novo mesto. Pogoji za sprejem so zapopadeni v členih 7 in 8 Uredbe o občinskih uslužbencih. Pravilno vložene in svojeročno pisane prošnje je vlagati do 1. julija 1934 na predsedstvo občine DVOR. Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo. 4732 K U B A N Y-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce in mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, ae mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Res (Jeva c. L, ako pošljete v naprej Din 15.-—. športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno! 126 Plise za volane v različnih gubah, speci-elnl entel oblek, volan, šalov itd., aznri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino *n poceni izvrši Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 Na križišču centroma LJubljane oddamo za L avgust v I. nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice 'odvetnike agentnre modne salone. 4740 VpraSati v oglasnem oddelku »Jutra«. ♦ V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je danes ob M2. zjutraj Bog poklical k sebi v £9. letu starosti našo predobro soprogo, mamico, taščo in staro mamico, gospo Barico RadaJ Predrago pokojnlco spremimo k večnemu počitku iz hiSe žalosti Ce-rina v četrtek, dne 24. t. m. ob uri zjutraj po av. maši-zadušnici na ookopaliSče na Čatežu ob Savi. Čatež ob Savi-Ljubljana-St. Jernej na DoL-Bregana, 22. maja 1934. MARTIN RADAJ, posest in gostilničar, soprog; KRISTINA, PAVLA in ZORICA, hčere; CIRIL VRANČIČ, JANKO RECELJ in JOSIP KALIN, zetje. vnuki tn vnuldnje ter ostali sorodniki. 4746 L. Wo!fi: 2 Garragan Roman Garragan ie odprl okno. Svet je majhen, Glorija, je pomislili, m maščevalnost je vnovič zažarela v njem. Macpherson je sedel na solncu ob bregu Risserskega jezera, in gledal, še vedno zaljubljen, za Glorijo, ki se je z mladim Henikstei-nom drsala po zrcalnogladkem ledu. »Kako čudno je, da sedim tukaj namest-u v svoji pisarni v New-yorku,c je pomislil Macpherson in nekaj trenutkov v glavi sestavljal odgovore na kablograme, ki jih je bil davi dobil. Vsekako bi bilo moči s tovarnami več napraviti, če bi bil sam na licu mesta. Ford je postajal prevelik. Ce bi bil Macpherson onkraj morja, bi spravil vrlega Forda v nekatera zagato. Z božjo pomočjo! Ali — mar ni bila Glorija podobna mlademu dekletu? Ali se ni bleščala vsa sreča tega sveta, kadar je bila Glorija vesela in se je smehljala? In kadar je Glorija rekla» dragi Leslie«, ali ne bi bil dal za to besedo zveličanja svoje duše? Seveda, Glorija je imela mnogo otožnih ur in se ni smehljala prepogosto. Macpherson ie bil mlademu avstrijskemu grofu kar hvaležen, ker je pripravljal Glorijo v smeh. Časih je bil Macpherson malce ljubosumen, ne zaradi Glorije, na katero se je smel zanesti kakor na nikogar drugega na svetu ne — ampak ljubosumen na svetlo mladost tega pažeta, ki ie plul skozi življenje na rožnatem oblaku, ne da bi se le enkrat zamračil. Kadar je človek star, takrat že ve, da se rožnati oblak nazadnje izpremeni v siv dež, ki pada na umazane predmestne ulice. Glorija je pridrčala s Heniksteinom do njega in skrbljivo vprašala: »AH te zebe, dragi Leslie?« »Ne, prav nič me ne zebe. Toplo je kakor poleti,« je odvrnil Macpherson in se srečno nasmehnil. »Še deset minut se bova drsala, Leslie. Samo še pet minut!« Pomahala mu je z roko in odbrzela. »Ali ste že kdaj doživeli takšen dan, Klemen Henikstein?« je zamaknjena vprašala Glorija in se ozrla na Alpski vrh, ki je nalik iskrečemu se bodalu štrlel v encijanastosinje nebo. »Tako nepopisno lepo je, da bi človek najrajši tulil od sreče.« Glorija se je mahoma zresnila. »Sreča je kratka.« »Sreča je brez konca, gospa Glorija,« je prekipevajoče vzkliknil rtenikstein im ji pogledal v oči, ki so bile užgale njegovo mlado srce. Bile so svetlovišnjeve oči, oči njenega očeta-kapitana, v temnolasem, južnjaškem obrazu. »Sreča bo trajala v najboljšem primeru še dva meseca.* Henikstein se je zasmejal. »Zakaj baš dva meseca, gospa Glorija?« Glorija je obstala in se zastrmela v led. «Cez dva meseca bo Garragan prost.« »In kaj potem?« »Potem me bo ubil.« Henikstein se je zasmejal, kakor da on to bolje ve. »Garragan na to niti ne misli, gospa Glorija.« Ujezila se je in nejevoljno vzkliknila: »Kaj razumete o tem, mali Klemen! Ali poznate Garragana?« »Dokler jaz živim, se vam ne bo skrivil noben las na glavi, gospa Glorija,« je resno dejal mladi človek, pripravljen na vsako žrtev. Pogledala ga je z očmi, iz katerih je plal divji, brezumen, malone blazen strah, in skrivoma vprašala: »In če zaslužim, da me ubije? Kaj tedaj?« Henikstein je odprl usta, kakor da bi hotel reči nekaj odločilnega, in obmolknil. »In če sama hrepenim po tem, da me Garragan ubije? Kaj tedaj?« Glorija se je burno zasmejala. »Nikar tako prestrašeno ne glejte, otroče! Menda niste sedli romantični laži na limanice? Ne verjemite ženski nikoli ničesar, niti besedice ne, to je najdragocenejši svet, ki vam ga morem dati za življenje. Ženska, ki je res ženska, se mora lagati« »Lepo se norčujete iz mene, gospa Glorija. Pa nič ne de. Vi smete vse. Celo resnico smete govoriti.« »Oh, kako zvit je deček!« je veselo vzkliknila Glorija. »A poi-diva, treba je odrešiti Macphersona, da nama ne zmrzne.« Cez nekai minut sta se peljala Glorija Ln Macpherson s sanmi v Partenkirchen. Grof Henikstein je bil še ostal na drsališču. Ker Glorija med vožnjo ni izpregovorila besedice in je strmela v zrak, kakor da bi bila z duhom kdo ve kje, je Macpherson previdno vprašal: »Tako tiha si, Glorija? Kaj ti je?« Zdrznila se je, kakor da bi jo bilo vrglo iz spanja, in boječe odgovorila: »Žalostna sem, Leslie. Najrajši bi jokala.« Rahlo jo je prijel za roko in jo pobožal. CENE MALIM OGLASOM Po 50 pa t za besedo, L)1d 'i.— davka za vsafc oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Sitro al) dajanje naslovov plačajo oni, k) Iščejo skEtb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa (Hn 12.—. Dopisi ta tenitve »e zaračunajo po Din 1.— za vsako besedo. Din 2.— davka u veaa oglas m enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostati ogla«! se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 2.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek w» enkratno objavo oglasa Din 17__. MaHvglasi Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM m m m Ulll 3« ▼ znamkah. odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma ]ih ]e vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Potniki Beseda 1 Din davek 2 Din n Šifro alt dajanje na slora 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika »giVcee«. proti proviziji, ra. dravsko banovino išče ■satopatv o 6 Skladiščem kefasti-Inega blaga. Gospodje, U sta-ioo potujejo po vseh krajih, dobro uvedeni, n«j se javijo z neved-ho f/vrdke katero zastopajo, na og'.. oddelek Jutra p«! »Zagreb«. 14393-5 Zaslužek Beseda 1 Din davek 2 Din m Slfro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši aoesek 11 Din. Nad 100 Din dnevne nagrade lahko dobi vsa k-a. Za odgovor Je priložiti znamko. — Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra.« pod šlfrr »Nagrada 217«. 14217-3 Službo dobi >i«4eda lDln. davek 2Din m tlfro ali dajanje na «lov» 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za vkuhavanje gob sprejmemo osebo, ki j« bila »apoelena v konzerv iu tovarni in j< je bilo alično po>v«r;'eno. Sever & Komp., Ljubljana. 14033 1 Postrežnico popoida-neke ure sprejmem v Ks«wTi uHei 37,1 levw>. 14372-1 Gostiln, kuharico Mipo^sKsm« e a m o s t. o j n o ■Sče® m takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14373-1 Mlajšo natakarico I Dobro dekle kii opravlja tudi druga I pošteno, z znanjem kuha-hišna dela, sprejmem za j nja in hišnih del išče Laško. Ponuid.be e sliko službo na Gorenjskem. — na oglasni oddelek Jutra I Ponudbe na naslov: Marica pod »Brihtaa«. 14368-1 Smrdel, Zalog št. 80, po-- — | sta D. M. P>o!je. 14377-2 Kolar. pomočnika . sprejmem takoj v sflužbo. j V hotelu Naslov v oglasnem oddelku I restavraciji ali sličnem pod •Jutra«. 14371-1 j j etju išče rcuroešSenje stro- kovno izveiban, bi govori Plačilno natakarico I Li?ikl7^,rv p?njldhe JS ,/w, . I ogla«, oddelek »Jutra« pod 4000 D,n kavcije, .f^^ 3001l. 14300-2 iščem za prevzem tocikM 1 Rabljen biljard prodam. Vpraša«! Cuček, Pfcoj. 14093-6 Otroška vozička Lokal, mesarijo Prazno sobo ee na račun, za sezonsko ■ _ restavracijo. — Ponudbe z I DOljŠe dekle navedbo starosti in dose- j vajeno vseh gospodinjskih dan jih elu-žb. če mogoče s I del, ki zna tudi kuhati, siiko, pod šifro »Sezona« I išče službo s 1. junijem na oglasni oddelek Jutra. I najraje v Mariboru ali pa 14306-1 j Ljubljani. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbov- Služkinjo |u'ah p*3 žifro , ti ima veselje do gospo- ■ dinjstiva, iščem. Prednost ■ , one. ki nekoliko šivajo. — I Majer Ponudbe na oglas, odde- [trezen in zanesljiv, ki zna lek »Jutra« pod značko I dobro mol.zti, išče elltiibo »2 otroka«. 14397-1 | za takoj. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 14389- Sedlar. in torbar. . _ „ pomočnika Poštena Solbar,ca, r- v ^ . ki zna vec jezikov, išče R^hJ^^I® V T hoteh. - tudi za dotal0 1." , sezijo. Ponudbe ra ogla« oddelek »Jutra« pod šifri _ _ , , I »M. L.« 14403-2 Natakarico sprejmem proti kavciji. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 14421-1 I Beseda 1 Din davek 2Dln za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlš' znesek 17 Din Obločnico za fotografiranje cca K'—15 Amip., k upim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Najboljša«. 14369-7 Beseda 1 D1n. davek 2 Din ra šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din Klepar, vajenca s primemo šolsko izo-bra-z-bo sprejme Josip Ciienšek. Laško. 14367-44 Frizerko p.rr iyv rp-trvo moč sprejmem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Damski mio-n.«. 14410-1 Postrežnico »•editijih let, ki je vajena pospravljanja parketiramh epreiimem za dopoil-da-rMke ure. Naslor po v p oglasni oddelek »Jutra«. Beseda 50 para davek V Din ®a šifro aH da !anje naalova 3 Din Naj manlš* meb^Ii 19 rvin Kot blagajničarka ali prodajalka v špeoerij ski trgOTimi, ozir. v ka varai tra.Mki išč^m službo. Ponudb-e na podruž. Jutra v Mariboru pod značko >S let prakse«. 14069-3 Sofer-ključavničar '■šče stalno službo šoferja ali sprevodnik« k avtobusu Maslov pri podrui »Jutra« V Celju. 14061 -9 deseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na I ilova 5 Din. Najmanjši znesek n Din Fiat 501 odprt, v zelo dobrem stanju se proda proti gotovini. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 14099-10 Ljuba Jurkovič: Šasijo poldm^otousko prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 14378-10 Avto Steyer Kabriolet, skoraj nov, se proda izpod polovične cene. Vprašati v Metelkovi ulici 5. 14219-10 MALA* • * * KBAUICA * * * «* (Ilustriral V. Mul) Motorno kolo znamke Imdiao 7—9 HP. novo lakirano, zelo ugod no naprodaj. Na ogled pri g Gamsu, mehaniku Ga-berje pri Celju. 14412-10 K^BSBB® I Beseda 1 Din davek ,2 Din I za šifro ali dajanje na I slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolo prvovrstne znamke poceni naprodaj v Dvorakovi ulici | šit. 3, I, nadstropje levo. 13909-11 Moško kolo dobro ohranjeno kupim ali zamenjam za svojega proti doip!ačilw. Kolodvorska ulica 27. 14416-11 Predeuk I rieseda I Din davek 2 Din za Slfrc ali dajanje na I slova S Din Najmanis meset i7 Din | Zelo poceni se oblečetc pri Preskerju LjiibivaM. Sv. Petra ee ! »te It. 14. 133 6 91 Krokodil se je takoj spustil v vodo, Liti In šarik sta mu pa stopila na hrbet, vesela, da tako zlahka uideta gotovi smrti. 8amo nesrečnega misijonarja jima je bilo žal« Ko sta takQ potovala po reki, so se jima klanjale vse živali In ptice, ki so živele ob njenih bregovih; žabe, race, čap-Ije, štorklje, pelikani, krokodili In razni ptiči, ki »o v kšrogih letali mali Lilici i« šariku okoii glav. Oba sta jim odzdrav-Ijala z ljudomilim božanskim smehljajem. Brinjevo olie pristno kupim vsako množino. Ponudbi je navesti količino ter ceno postavno v drogerl-I jo A. Florjančlč. Ljubljana. Sv. Petra c. 19. 14137-6 Pisalni stroj | pnvorraten — kakor tndi gramofon Is stojalom m ploščami prodam. Naslov v oglasnem I oddelku »Jutra«. 14362-6 in orekajevalnlco I * poeLebni™ ^odom in *o- ' . . I lupora-bo kopalnice nrav- « novimi etro* «n vsem m- k17 preslikano, r centru vemarjem tok o, pod lelo U^uT oddam za 300 Din .ugodnimn pogoj, oddam za- G^ališk^ uli« rad„ odpotovala. - P^ Ut. 7, visoko pri«ie -na podruž. »Jutra« ldM,no 1^81-38 prav poceni naprodaj v Polakovi tflifli 11, Ljub- I nirfibe na podruž. »Jutra J jama MI. Ogledati med | v Celju pod i&ačko »Pno- .. % 13. in Vi 15. 14081-6 | metoa točka«. 14411-19 1 r Lepo sobo »trogo sopari rano, prazno ali opremljeno, r oern.ru Avbo k narod, noši I Vinotoč nate, pasove, mprsnike in I na ^aprometnej^ točki v 'V^daTi h^no Na! zavnjacke prodam. Naslov I L;niH;«ni, e eta-ivovanjem I .i— , v oglasnem oddelku Jutra | in imventarjem takoj od- [^Tutra^T 144m'--a Kapital USUl 14382-6 I dam. Naslov pov« oglasmi odldelek»Jutra«. 14360-19 I jieseda 1 Din davek 2 Din a Slfro ali dajanje na lova 5 Din Najmanlš znenek 17 Dtn Hranilne vloge novanje | Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanj« na slova 6 Din. Najmanjši eaeeek 17 Din Velfko prazno sobo separirano, v lepi in mirni hiši poceni oddam uradnici v Križevniški ulici 14. 14406-23 Opremljeno sobo oddam go^pod-u ali gospodični od 10. junija do eep- vs?b_bank I Enosob...stanovanje |NŽZ: bri> .... , . I iAins.91 »f^njo i neka; prem oz e- Mlada posestnica __l » skupno go«pcdinj- m« 90.000 Di,n posojila . , 16rtn''0 poro5itev. Resne proti dobri garanciji. Po- tnOSOO. Stanovanje ] ponudibe na podruž. Jutra nudbe na oglasni oddelek I v mestni hiši ta Bežigra- I v Mariboru pod značko »Juitra« pod »30.000«. j dom, zamenjam i enakim | »Srečna bodočnost«. Razno Beseda i Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 Premog Karbopakett drva fn kolo nudi POGAČNIK Bohoričeva alica ! Moški ii tirpite oa seksualna oevrastendjS oziroma impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez. duševni depresiji, po. skusite OKASA TABLETE, ki so preskušen« in odobrene od mnogih zdravnikov kot hormonski preparat. Na ročile in vprašanje naslovite na zastopni ka: lekarno Hofer. Za freb. oddelek Okasa. erisla videv« 8. Za h te vaj t« v veeb lekarnah. OgL reg. Sp. br 382. 28. m. 1834. Vsaka originalna ikat lica j« preveza na t ze-'eno mm»nraw) vrvico Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je umrla v 73. letu po dolgi in mučni bolezni, naša predraga mati stara mati in tašča •Marija iSuntcic soproga podJkapetana trgovske mornarice Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 23. maja 1934 ob uri popoldne iz hiše žalosti Lepi pot 3 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. maja 1934. 4741 Žalujoči rodbini: Gasparini, Gržina. 14385-161 v mestu. E. Gutoik, Api-hova 34. 14419-21 31928-25 Posest || Stanovanja Beseda l Din. davek 2 Din za sitro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek •'« Din I Beseda 1 Din. davek 2 Din za Miro ali dajanje na I slova 5 Din. Najmanjši znesek tF< Din Nemški bok ser . i psi c a, ki sliši na ime , . . . . , Stanovanje I »Frika« j« ušla. Najditelj udobnostmi takoj naprodaj 2-3sobao, išče drž. upoko- naj jo proti nagradi pri-liT • « tričlansko rodbino pelje v vilo dr. Šchweiger, na, Prui!« 35. 13870-20 pn^h hramtac. I. Orazem^ -_14J61ŽS osebi, bom postopa.! proti 14396-20 Vrednote Beseda l Dtn davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na <*!ova 5 Din. Najmanj^ znesek 17 Din rv„.„_i«__ , I razmaialcem sodnijskim po- Opremljeno sobo Železnik FranJutra<-_14386-331 Nalivno pero hi u j • r»fioe>rija Iragib I v Ljubljana airska Sobo ulica Stev 36 — 1 " Zm^r* ™ | ——— | Din oddati upravi w srebrn svinčnik I oddam takoj ^idni osebi I ,"MP<>tipj" ^"Li^, (pn po n« Bleiweisovi cesti IVI! JEZ ..... Lokali Dražbe Sobo , z lepim razgledom, biku Beseda 1 Din davek 2 Din I koodvora in sodiSča od- iBeseda 1 Din davek i Din za Slfre aH dajanje na | dam na šel jo s hrano in I za Slfro ali dajanje na siova 5 Din Najmanjši pranjem perila. Naslov v jalova 6 Din. Najmanjši znesek 17 D1n. | oglasnem oddelku »Jutra« I znesek 17 Din 14418-33 | Dražba ko§nje HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŽELEZNIKIH naznanja, da je na binkoštni ponedeljek v Zalem logu preminil njen soustar vitel j in podpredsednik, gospod Fran Demšar ki si je s svojim požrtvovalnim in vztrajnim delom pridobil za zavod največjih zaslug. Pogreb pokojnega bo v sredo ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče na Zalem logu. Vzornemu delavcu za koristi selške doline najhvaležnejši spomin. Y kopališču na Ljubljanicil 2 opremljeni sobi Ik^'^^ ^ce oddam brivski lokal za da- I s hrano ali brez takoj od- sta v meetmi log — v neme in gospode. — Več se dam na Sv. Petra nasipa del jo 27 mai« ob 3. po-poiizve v kopališču. *t. 43. Kopalnica na raz I poldne. Kupci se vabijo. 14414-19 | polego 14404-28 | 14363 32 Železniki, dne 22. maja 1934. 4742 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za. Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani