PRIHOHSKI DKEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jubilejna
Primorskega dnevnika" se dobi tudi na sedežih
vseh okrajnih odborov O F
Lpto VT	Št100 /1 Rin Poštnina plačana v gotovini
Milu Vi	Ote V. IZU	011,)	Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, torek 6. junija 1950
Cena 15 lir
Hočemo	slovejn	skešole F -	Hočemo	manjšinsko SInVIlUSIlIH fltllOliteV Slikarske MISliUJE
*	sedmih Irzašhih slikarjev u Ljubljani
Želeli bi, da bi se vam v bodoče pridružili še tržaški umetniki italijanske narodnosti, je ob otvoritvi poudaril Božidar Jakac, predsednik Zveze upodabljajočih umetnikov FLRJ - Razstava po meni močan in presenetljiv kulturni dogodek tudi za Ljubljano
DE GASPERIJEV OBISK V v znamenju terorja nad
ČEDADU
Slovenci
Pretepenih in aretiranih večje število Slovencev, med njimi tajnik DFS za Slov. Benečijo tov. Mario Kont - Dejansko napadena dopisnika »Primorskega dnevnika» - De Gasperijeve hinavske besede o miru in prijateljstvu so še isti trenutek demantirala teroristična dejanja trikolorističnih š&vader - Predstavnikov beneških Slovencev pa De Gasperi enostavno ni hotel niti sprejeti
Po tolikem viku in kriku, ki je zagnal italijanski šovini-bistični tisk, se je italijanski blinistrski predsednik potrudil !n obiskal najvzhodnejšo pokrajino Italije, kjer se je najprej ustavil y Vidmu, popoldne Pa se je napotil v staro Slovenjo mesto Čedad, kjer je bila Svoiečasno tudi slovenska šola.
Niti y Vidmu niti V Čedadu Navadnemu opazovalcu, človeku. kt je prišel v te kraje zgolj jradi izleta in da se morda bapije dobrega piva, po zunanjem videzu niti v glavo ne bi Padlo, da je v mestu visok ura. den obisk samega De Galerija. Le ' redke zastave in Pa nekaj lepakov P° zidovih, 'i »o govorili, da delovno ljud-*Wo pozdravlja prihod minist.r-jega predsednika, to je bilo kar je dajalo ((praznično lice« furlanski prestolnici.
Niti v Čedadu, kjer se je De Gasperi zadržal skoraj Vso ne-dsljo popoldne, ni bilo vidnej-zunanjih' znakov. Skoraj izključno na sedežih italiian-skih reakcionarnih strank ter bft občinskih uradih je piapo-Mo nekaj zastav in to je tako rekoč edini odziv čedadske-11111 županu, ki je v svojem dol-®ert> ((razglasu ljudstvu« pozi-Val prebivalstvo, naj počasti Prihod ministrskega predsedni-ka «z morjem zastač«.
Ce se vprašamo, kje ie bilo
°b Priliki uradnega obiska De Gasperija v Čedadu več ljudi, na nogometnem igrišču,
tkier ie domače moštvo igralo 2 nogometnim društvom »Fia-Cola« iz Trsta, ali pa na trgu Bred občinsko hišo, kjer se je razvijal drugi program, in sicer ceremonije v zvezi s pristnostjo ministrskega pred-5£dnika, potem bi sg Po trezni Presoji morali odločiti, da jih 3C biin na nogometnem igrišču ^*Uko več. Celo toliko jih je da so se morali nekateri rrilajji navijači zadovoljiti s sedežem med rogovilami °šatih kostaniev
Skratka: De Gasparijev pri-2®** je zanimal samo nekaj drenih nameščencev in občinah uradnikov, ki so jih lepo 'rvrstili ob poti, kjer naj bi ® Pripeljal De Gasperi, da bi .u Ploskali. Položaj pa so višji . rumi reševali tudi tako da . prebivalstvo prepeljali v *uad z avtobusi in kamioni.
sestanek z župani Nadiš.ke doline. Kaj so mu gospodje župani povedali, tega trenutno če ne vemo, vsekakor pa smo gotovi, da ga niso pravilno in točno seznanili s položajem, v katerih se nahajajo Slovenci te pokrajine. Prav gotovo je, da so kot grob molčali o bivanju slovenskega ljudstva v beneških občinah in da zaradi lega niso govorili o potrebah, bodisi političnih kakor tudi gospodarskih, ki t;žijo prebivalstvo. Zaradi tega jim V obraz povemo, da so petolizniki, ljudje brez hrbtenice, ki si ne upajo ziniti besede, ker se bojijo, da ne bi izgubili pozicije, ki so si jo priborili prav zaradi svo-
je zagrizenosti, ki jo od nekdaj gojijo proti slovenskemu ljudstvu. Zaradi tega jim že v naprej povemo, da ljudstvo, ki še vedno ječi pod njihovo pe-to, ker so oni predstavniki italijanskega šovinizma in raznarodovanja, ne bo nikoli in na nobenih volitvah oddalo svojega glasu ljudem, ki nikoli niso bili in nikoli, dokler bodo na oblasti ne bodo dejanski in resnični predstavniki potreb in želj svojih občanov. Ostali bodo, kar so bili, t. j. predstavniki vladajočega razreda, ljudje, ki poslušno izvršujejo povelja iz Rima, in to kljub dejstvu, da zaradi tega teče nedolžna kri slovenskega ljud-
stva, ki ne more več prestajati neznosnega trpljenja, v katerega ga je pahnil sedanji režim.
Iz županstva se je De Gasperi potrudil in obiskal čedadsko
»Hočemo manjšinsko zakonodajo !«
»Hočemo mir in delo!« Hočemo cesto na Matajur!« itd.
Pogumni Slovenci so torej De Gasperiju jasno povedali,
stolnico. Ko je stopal po stop- ! kaj so in kaj zahtevajo. Kako
nicah, ki so pred pročeljem županstva, in zavil proti cerkvi, so beneški Slovenci, ki so tudi prišli ta dan v Čedad, da povedo gospodu ministrskemu predsedniku, da ni vse tako, kakor mu servirajo njegovi uradniki in kakor si tudi sam želi, dvignili nad glavo transparente, na katerih je bilo zapisano:
»Hočemo slovenske šole v Slovenski Benečiji!«
se mu je godilo, ko so mu Slovenci pomolili pod nos te napise, to si lahko takoj mislimo. Lahko si pa tudi mislimo, kako so se grizlj vsi organi javne varnosti in nešteto drugih, ki so jim dali nalogo preprečiti da ne bi prišlo do takih ali podobnih »stvari«, ko so se izkazali nemočni spričo tolikšne pogumnosti in borbenosti beneškega prebivalstva.
Šovinistične škvadre. lil so
Petričevič in Dapčevič načrtno delovala zoper sedanjo državno ureditev v FLRJ
Govor vojaškega tožilca - Sodba bo izrečena danes popoldne
Vsi
«kou
ega skupaj je bilo na trgu
bii
Pet sto ljudi, med kateri-
, 1 Je všteta tudi častna straža
V ta
^es policijski zbor, ki so ga namen mobilizirali.
BEOGRAD, 5. — Na včerajšnji razpravi proti Branku Petričeviču in Vladimiru Dap-čeviču je govoril vojaški teži. lec Ilija Kcstič, ki je poudaril, da obtožnica navaja, da sta oba obtoženca načrtno in organizirano delovala zoper sedanjo državno ureditev v Jugoslaviji, vohunila v korist neke tuje sile in poskušala dezertirati iz jugoslovanske armade v inozemstvo, in sicer zato, da bi iz inozemstva ob pomoči in navodilih sovražnikov nove Jugoslavije nadaljevala svoje izdajalsko delo, da bi rušila Ijud-
Protest izseljenih koroških Slovencev
CELOVEC. 5. — Slovenci, ki so bili v drugi svetovni vojni prisilno izseljeni iz Koroške v notranjost Avstrije, so poslali s skupščine svoje zveze resolucijo avstrijskemu ministrstvu za finance, s katero zahtevajo, naj se reši vprašanje povrni -ve njihove imovine, ki jim je bila odvzeta ob priliki izselitve, ter naj se jim povrne škoda. Kakor se je poudarilo na skupščini, ni bila številnim s venskim družinam, ki so bile izseljene iz Koroške, 82 X1'1 na imovina in izplačana škoda, kljub temu. da j,e bila višin škode določena leta 194o, a so od takrat cene znatno dvig-
v-° se je De Gasperi pripc- i rdle. S skupščine so Posla 1 Jal y Čedad, je najprej zavil I protest avstrijskemu mi občinsko palačo, kjer je imel1 stvu za notranje za ,________________
sko oblast in jugoslovansko armado. Obravnava pred vojaškim sodiščem je jasno potrdila navedbe obtožnice.
Razprava je tudi ugotovila dejstva, da sta obtoženca pridobivala za izdajalsko delo ljudi v državi zato, da bi spremenila sedanje ustavno ureditev v Jugoslaviji, ter sta se pri tem posluževala najrazličer.jšjh sredstev.
Nato -je poudaril tožilec, da je posebno obtežilna okolnost za oba obtoženca njuno premišljeno ilegalno delo in dezerterstvo z nalogo, da bi pod okriljem jn direktivami sovražnikov socialistične Jugoslavije organizirala propagandno delo za razbijanje enotnosti delovnih množic in zrušitev socialistične ureditve ter prisilno podreditev jugoslovanskih narodov hegemonističn: politiki voditeljev Sovjetske zveze.
Sama priznanja obtoženih razkrinkujejo predstavnike Sovjetske zveze v Jugoslaviji in kažejo v pravi 'luči stališče in delo sovjetskih voditeljev do nove Jugoslavije.
Dalje je tožilec poudaril, da sta Petričevič in Dapčevič vedela, da od leta 1944 naprej snubijo in poskušajo snubiti za sovjetsko obveščevalno službo pod firmo tako imenovanega «internacional.izma» in «viš-jih smotrov« oficirje JA, ki se šolajo v Sovjetski zvezi. Navedel ie nato številne take primere in dejal, da je takih primerov bilo na stotine, ki ka-
V 21» A ostro li rf tl zi raj o
Odločitev britanske vlade
Ki
Centarji tiska
London, 5. — V zunanjem
“nistrstvu se izjavlja, da se še
sestaja medministrski k«i°,r’ ki Je bil ustanovljen Vm u Potem, ko je bil napo-8(. ®h Schumanov načrt. Zdi Seh a ie ta odbor na tem, da In« 1 nekatere angleške pred-M?«' ki jih ima Velika Brita-trla namen predložiti v danem jnutku. APP poroča, da pre-Kulejo sedaj v Londonu in CiiU možnost ustanovitve V^ko-francoskega posveto-
Zilliacusove izjave - Nemčija bo lahko izdelovala vojaški material
press« čestita britanski vladi
odbora, ki bi imel na-, h obveščati britansko vlado pogajanjih, .ki se bodo zače-y Parizu v polovici junija, ^ngleški listi še vedno ob-tfo komentirajo odklonitev Brhunije, da bi se ude-UJa pogajanj. ((Financial Ti-Cjj * je mnenja, da «je Fran-^Breveč zahtevala«. «Times» •h "hše, da ne more biti nobe-tij, °d zahodnih vlad zadovoljiš« UsPehom izmenjave an-francoskih not. «Daily biSe, da je bolje, da za-ft* o Velika Britanija stall-konja, kakor, da bi se ie >38“la in se morala pozne-bleipDet umakniti. «New Chro-Pravi, dn bi morali na liv-, straneh Rokavskega preko, dobro premisliti zadevo, 5koJt? Kre «za bodoče franco-<<^iiilvllansko sodelovanje #. da worker» pa je mnenja, dča,;‘tanska odklonitev «po-nbst«? konflikt interesov, ki
^hij 1 'bed zahodnimi drža-1,1 Vpilf1 posebno med ZDA K0n ko Britanijo«.
5ervativni «Sunday Ex-
ki ni podpisala Schumanovega načrta ki bi hotel, da bi Velika Britanija .(obrnila hrbet svojemu imperiju in slepo sprejela verige evropske zveze«.
Tudi ameriški tisk se obširno bavi s tem, vprašanjem. «New York Times« ostro kritizira britansko odločitev in vidi v francoskem predlogu nadaljevanje zamisli, na katerih je te. meljil Marshallov načrt. List je mnenja, dp ima Francija prav in da britanski pomisleki »nimajo samo formalne vrednosti«. List pravi tudi, da se Velika Britanija uradno še vedno noče izjaviti, ali pripada k Evropi «ali pa še predstavlja središče imperija in ločenega Commonweattha».
Bivši laburistični poslanec Zilliacus je imel danes v Parizu tiskovno konferenco, na kateri je izrazil zadoščenje, ker je britanska vlada odklonila udeležbo pri razgovorih o Schu-manovem načrtu. Dejal je, da je mnenja, da je odločitev britanske vlade «poizkus, da se po-udari neodvisnost laburizma od Američanov«. Zilliacus je pripomnil, da bi bila morala angleška vlpda postaviti kot pogoj priključitve angleške industrije premoga in jekla v omenjeno pool nacionalizacijo te industrije v državah, ki bi pri tem sodelovale in jamstvo za polno zaposlitev delavcev te industrije.
Medtem javljajo iz Bonna, da bo nemška zvezna vlada lahko v bodoče izdajala dovolje-
nja za izdelavo določenih vojaških kemičnih sredstev, optičnih in električnih instrumentov. Do sedaj je bila ta: produkcija prepovedana in podvržena posebnemu - nadzorstvu zaveznikov. Prepoved je bila v zvezi s paragrafi 8 in 9 zakona št. 46 o prepovedi ponovne oborožitve Nemčije.
Nemška vlada bo torej lahko izdajala dovoljenja za izdelavo industrijskega razstreliva, raznih .strupov in kemikalij, katere je mogoče uporabljati v mirnem času. Tovarne bodo lahko še izdelovale tekoči kisik, beli fosfor, municijo in patrone namenjene za civilni šport. Dalje bodo nemške tovarne lahko izdelovale radio-oddajne postaje, radijske sprejemnike, aparate za individua-liziranje podmorskih zaprek itd. Tako torej bo nemška industrija lahko spet izdelovala to, kar je prenehala 1945. leta. Nemška vlada bo le vsake tri mesece poročala vojaškemu ob. veščevalnemu uradu o produkciji.	______
Protestna stavka
v Avstraliji
MELBOURNE, 5 — V znak protesta proti namenu zvezne vlade, da bi prepovedala komunistično partijo, so železničarji v državi Victoria proglasili protestno stavko. Tudi nekatere druge sindikalne organizacije so se pridružile akciji.
žejo o subverzivni dejavnosti /sovjetskih diplomatskih predstavnikov v Jugoslaviji.
Naglasil ie nate. da v času, ko obtožena Petričevič in Dap. čevič kot višja voditelja JA v juliju 1948 vzpostavljata' zveze in se posta vil j ata pod vodstvom vojaškega atašeja Sovjetske zveze v Beogradu v borbo proti svojemu lastnemu narodu, se jugoslovanski slušatelji, ki jih je resolucija In'-formbiroja zatekla v Sovjetski zvezi n? šdlanju, ne dajo zapeljati z raznimi lažmi in obljubami, ostajajo zvesti svo-jemu ljudstvu in vrhovnemu komandantu ter se vračajo v I domovino.
Na koncu je tožilec predla- I gal, naj se izreče težka, zaslu-' žena in pravična kazen. Govorila sta nato branilca obtožencev in nato bosta imela besedo še Gbtoženca. Sodba bo iz-rečena v torek ob 17. uri.
ostalo družabno delovanje. Brez samostalnega uprs'«* n ja gospodarstva s strani r,, ..olik ne bi moglo bi*; niti polne enakopravnosti meb narodnostmi.
Prve organizacijske spremembe v gespodarsko-uprav-nem_ aparatu so izvršene prav sedaj, ko se jv zaradi porasta soe . a 11 st i e" »e^^poriarstva v praksj. pokazalo, da ni mogoče z uspehom voditi tega gospodarstva iz centra. Nameščenci, ki so razrešeni svoje dolžnosti rra, ?.v°J}h dosedanjih mestih, dobijo drugo odgovarjajočo za-
Suoi1 v' -?° da ne ostane nihče brez deia.
Delo konference UNESCO
se ves čas vrtele po trgu ter nemoteno kretale ter uhajale skozi policijske kordone, so stopile takoj v akcijo ter trgale iz rok transparente, ki so jih beneški Slovenci junaško dvigali nad glavo.
Izvedeli smo, da .ie neki al-pin ob prisotnosti ljudi dejal: «Ko je De Gasperi videi napise, je na tihem siknil: vi-gliacchi«.
Izpred cerkve se je nato De Gasperi v spremstvu osebnega tajnika in oboroženih policijskih sil odpeljal s trga ter si verjetno ogledal čq kakšno zanimivost.
Medtem časom se je del ljudi, ki sq prisostvovali ceremonijam, zbral pod balkonom muzejske palače, kjer je bil pripravljen mikrofon. Omenjena šovinistična škvadra pa se je še nadalje vrtela med ljudmi kot bi nekaj iskala. Tekali so s kraja v kraj in «Celere», ki je bila postavljena, da vzdržuje red, ni niti mignila če so razbili kordon in jo mahnili na drugo stran ceste.
Kaj so iskali .je postalo v kratkem jasno. Med poslušalci je bilo tudi veliko pristašev Demokratične, fronte - Slovencev, katere so prenapeti šovinistični pretepači skušali na vsak način odstraniti, da bi se
(Nadaljevanje na 3. strani)
V nedeljo ob 11. uri dopoldne so bili razsežni prostori MODERNE GALERIJE v Ljubljani odprti občinstvu, da si ogleda umetniška dela svojih tržaških rojakov - slikarjev. Otvoritev je dobila z navzočnostjo številnih javnih in kulturnih funkcionarjev in delavcev še posebno slovesen značaj. Prisotni so bili minister za znanost in kulturo dr- JOŽE POTRČ, minister za finance ZORAN POLIC, pedpred ed-nik prezidija LRS pisatelj FRANCE' BEVK, rektor univerze dr. ANTON MELIK, rektor akademije za upodabljajočo umetnost GOJMIR ANTON KOS, predsednik Zveze likovnih umetnikov FLRJ BOZI-.IDAR JAKAC, direktor ljubljanske drame SLAVKO JAN, poleg številnih drugih javnih in kulturnih delavcev, umetnikov, kritikov in drugih.
Pozdrav Č. Skodlarja
V imenu DRUŠTVA SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV je najprej pozdravil tržaške razstavljalce, goste in vse navzoče oočinstvo tajnik društva slikar CORO SKODLAR, ki je dejal:
»Dragi tovariši Tržačani, dragi gostje!
V imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov vas prisrčno pozdravljam v slovenskem kulturnem središču in vam želim iskreno dobrodošlico. Vaš obisk in vaša kulturna manifestacija, s katero se s pričujočo otvoritvijo svoje umetnostne razstave predstavljate slovenskemu kulturnemu delovnemu človeku, sta za nas nedvomno velikega umetnostnega pomena. Z vašim delom nam prikazujete svoja umetnostna hotenja, ki so izraz življenjskega okolja, v katerem živite. V tem pogledu je za nas
nad vse poučna primerjava med vašimi umetnostnimi stvaritvami in deli naših upodabljajočih umetnikov.
Hkrati pa sta vaš obisk med nami in vaša razstava izraz obojestranskih političnih teženj, teženj ljudstva, ki ga je mirovna pogodba razdvojila med dve državi, težen-j po prijateljstvu in sodelovanju, po dokončnem miru v tem delu Evrope. Vaš obisk med nami bo žal prekratek, da bi v tem času utegnili docela spoznati naš delovni polet in zanos, naš kulturni in gospodarski napredek. Vsekakor pa boste tudi v tem kratkem času bivanja med nami sprejeli zadostne dokaze iskrene* politike našega državnega in političnega vodstva, ki kljub besnim napadom z vzhoda in zapada ne krene s svo-
je ravne poti. Ta pet je pot prijateljstva med vspmi miroljubnim, narodi, posebno z na-rodi sosednih držav jn z vsemi, ki niso pripravljeni z nesramnimi lažmi in obrekovanji vsak čas ovirati socializacijo naše domovine, našega kultur, nega in gospodarskega napredka, ki sta v bistvu prispevek k svetovnemu miru.
Dragi tovariši Tržačani, želim, da bi bila tudi vaš obisk In vaša kulturna manifestacija viden prispevek k temu pile. menitemu cilju. Bedite iskre-no pozdravljeni!«
Nato je povzel besedo minister za znanost in kulturo v vladi L-R Slovenije dr- JOŽE POTRČ ter dal poudarek prav kar otvorjeni razstavi, opozarjajoč na nedeljivost slovenske kulture s to in onstran meja.
Pozdrav Božidarja Jakca
V imenu Zveze likovnih umetnikov FLRJ je nagovoril tržaške goste in vse navzoče njen predsednik BOŽIDAR JAKAC. Dejal jp:
«Srečen sem, da morem v imenu Zveze upodabljajočih umetnikov FLRJ pozdraviti vse drage nam tovariše in drage rojake iz Trsta kar najpri-srčneje in najtopleje.
Živimo v času. ko kljub vsem izmišljenim obtožbam in lažem Kominforma in zapadnega imperializma ter oviranju, naša mlada država gradi z velikimi žrtvami in napori svoj socializem. V svesti si ogromne važnosti kulture, daje naša ljudska oblast najširše pogoje kulturnemu razvoju in umetnosti sploh kot ni primere v visoko kulturnih državah 7.a-pada. VI tem času steza zopet pohlepno svoje roke italijanski imperializem po Trstu in
Belgija na razpotju
Šibka zmaga krščanskih socialcev ■ Napredovanje socialistov Zopet v ospredju vprašanje Leopoldovega povratka
v Washingtonu
VVASHINGTON, 5. — Novi jugoslovanski poslanik v Wa-shingtonu Vladimir Popovič le izročil poverilnice predsedniku Trumanu, Popovič je v svojih izjavah, ki jih je dal predstav nikom tiska, predvsem opozo ril, da so jugoslovanski narodi odločeni braniti svojo svobodo lci so si jo priborili z ogromnimi žrtvami in napori, prav tako tudi obliko oblasti pred vsemi grožnjami in morebitnimi posrednimi ali neposrednimi napadi.
Potem ko je poudaril, da jugoslovanska vlada sledi načelom listine OŽN, ie poslanik poudaril, da so prijateljski odnosi med narodi na svetu edi no sredstvo Za zagotovitev mi ru. Ker pa narodi nočejo vojne. ie mogoče ohraniti mir.
Na vprašanju novinarjev, ali je Jugoslavija pripravljena pogajati se z Italijo za rešitev tržaškega vprašanja, je Popovič izjavil, da je Jugoslavija pripravljena urediti vsa nerešena vprašanja z Italijo, vključno tržaško, in sicer z neposrednimi pogajanji. Popovič pa je dodal, da mora tudi Italija s svoje strani pokazati isto volio za doseao mirnega sporazuma.
Jutri začne zasedati
mednarodna konferenca za delo
ŽENEVA, 5. — 33. mednarodna konferenca za delo se bo začela v sredo v Ženevi. Trajala bo do 1. julija. Držav članic te organizacije je sedaj 60. Konferenca bo razpravljala o kandidaturi ZDA in Indoneziji.
FIRENCE, 5. - Komisija za program inprmačun na glavni konferenci UNESCO je danes odobrila naert o finančni pomoči Zvezi mladinskih združenj. Odbili so resolucijo iugo-: slovanske delegacije, vj m zahtevala naj UNESCO pozove Članice, naj preprečijo širjenje časopisov, filmov in drueih ™. blikacij, ki kvarno vpnvaj^na mladino. Delegat ZDA ie izja-vil, da v njegovi državi'ni mo-goce kaj takega uvesti, «zaradi ustavnih vzrokov, ki omejujejo oblast vlade«.
BEOGRAD, ?, — Uvedli so novo zračno progo Beograd-Split. Proga je turističnega pomena. V najkrajšm času bodo uvedli tako zvezo med Zagrebom in Splitom.
BRUSELJ. 0. — Ministrstvo za notranje zadeve j.e popoldne izdalo dokončne popravljene rezultate nedeljskih parlamen-1 tarnih volitev. V parlamentu bodo imeli krščanski socialci 108 poslancev, socialistična stranka 77. liberalci 20, komunisti 7. V primeri z lanskimi volitvaeni so krščanski socialci pridobili 3 mandate y parlamentu. socialisti II. liberalci so izgubili 9, komunisti pa 5. V senatu pa'bodo imeli krščanski socialisti 54 mandatov, socialisti 59, liberalci 10 in komunisti 3. V Cr jneri z lanskimi izidi je položaj krščanske socialne stranke ostal neizpremenjen. socialisti so pridobili 6 manda. tov. liberalci sa izgubili 4 komunisti Pa 2.
Krščanski sociale; bodo verjetno imeli v senatu 89 senatorjev, potem ko bočk* nekatere od teh izvolili tudi pokrajinski sveti. V nedeljo so nam rej v Belgiji izvolili tudi nove pokrajinske svete, ti pa potem izvolijo del senatorjev.
Sicer šibka zmaga belgijske veakcije je že opogumila nekatere krščansko socialne kroge. Minister za notranje zadeve krščanski socialist Albert V/Jeeschauvver je izjavil, da bo jutri imela država lahko vlado ene same stranke. Minister je opozoril na nekatere značilnosti nedeljskih volitev, in si-' cer napredek socialistov po vsej državi, predvsem pa na Valonskem, in na precejšnjo izgubo liberalne stranice.
V političnih krogih se sprašujejo, kakšne bodo posledice teh volitev v zvezi s kraljevim vprašanjem. Krščansko socialna stranka se je znašla pred ojačeno socialistično stranko, k; nasprotuje kraljevemu povratku. Vladno krizo, ki bo nastala jutri .zjutraj, ko bo Ej skensova vlada podala ostavko. bo prav tako težko rešiti, kakor ono po referendumu. Značilno jo tudi pri teh volitvah. da je komunistična partija dobila močan udarec. y nekaterih v olivnih okrožjih je iz-
Ukrepi v FLRJ
za razmestitev delovne sile
BEOGRAD, 5. — V skladu z reorganizacijo gospodarstva v smislu širše gospodarske samouprave ljudskih republik, avtonomnih edinic in ljudskih odborov je v Jugoslaviji v teku razmestitev okoli 100.000 delavcev in uslužbencev z delovnih mest, na katerih so bili v prevelikem številu, na mesta, kjer se občuti največje pomanjkanje delovne sile.
Dosedanja praksa je pokazala, da federalne edinice ljudske republike lahko uspešno vodijo gospodarstvo kakor tudi
11 znamenju policijskega terorja
so potekale voliti/e na Japonskem
Vladni predsednik Jošida se kot izvrševalec ameriških ukazov pripravlja na prepoved RP - Zadovoljstvo v ameriških vladnih krogih nad izidom volitev
TOKIO, 5. — Dosedanji izidi volitev v japonski senat kažejo, da je Jošidova liberalna stranka odnesla zmago. S tem si bo Jošidova vlada, ki ie ze itak jmcla večino v parlamentu, zagotovila tudi v senatu večino. jn sicer med svojimi pristaši, medtem ko so jo do se-, daj v zgornji zbornici podpirali konservativci. V zgornji zbornici sicer Jošida ne bo i-mel absolutne, večine, toda z relativno večino, katero je dosegel in s pomočjo reakcionarnih strank mu bo zagotovljeno^ življenje še naprej. Kaj‘ pomeni Jošidova vlada na Japonskem. pa najbolje označujejo Jošidove besede, ki je v nekem radijskem govoru izjavil, «da je stvar prišla že tako daleč, da je treba misliti na možnost prepovedi komunistične partije«. Jošida, ki je obdolžil komunistične partijo za nedavne demonstracije, je omenil, da mu je sicer že sam Mac Arthur predočil možnost prepovedi KP. Predsednik vlade je govoril, da je že 80 odst. dejavnosti KP ilegalne. Vse te besede dajejo slutiti, da bo Jošida, ki je v vseh primerih zvest izvrševalec ameriških povelj, izpolnil tudi zadnjo Mac Arthurjevo povelje ter prepovedal KP. Predlog o prepovedi bo Jošidova vlada predložila v parlamentu na prihodnjem zasedanju.
Proti temu nameravanemu
koraku so se že dvignili glasovi v političnih krogih. Socialistična stranka se je ie izjavila proti. Stranka se sklicuje na ustavo, ki ne dovoljuje, da bi prepovedali katero koli stranko samo zaradi ideoloških vzrokov. Poleg tega pa voditelji japonske KP niso nikdar pozivali komunistov, naj. se poslužujejo nasilja v političnem življenju. Sploh so proti vladnemu načrtu vse opozicionalne stranke. Japonska KP pa je opozorila ljudstvo pred nevarnostjo, ker skuša vlada odvzeti ljudstvu demokratične svoboščine, medtem ko dopušča, da neka tuja sila kolonizira državo. Dlan Politbiroja KP Ticutio je izjavil, da se bodo komunisti .borili do zadnjega diha za obrambo neodvisnosti, miru in svobode Japonske.
Volitve same so se vršile v znamenju policijskega terorja.
WASHINGTON, 5. — Neki ameriški funkcionar je danes izjavil, da je ECA sprejela de-misijo J- D. Zellerbacha, načelnika misije ECA v Rimu. Zellerbacha bo nadomestil sedanji namestnik načelnika misije Lee Dayton. Funkcionar je dodal, da bo Zellerbachova ostavka praktično po-tala veljavna okrog polovice ali pa proti koncu tega meseca.
V samem Tokiu je bilo izvršenih 36 aretacij,
V Washmgtonu so z zadovoljstvom sprejeli izid japonskih volitev in se že govori, da je položaj ugoden za sklenitev ločene mirovne pogodbe z Japonsko, tako kakor jo želijo ameriški imperialistični krogi. S tem bo na Japonskem ostala cela mreža vojaških baz in a-meriške vojaške enote.
Biilanski iiiverner na Cipru
aretiral župana in obdinshi svet
ATENE. 5. — Listi pišejo, da je britansk, guverner na Cipru odstavil in aretiral župana in občinski svet v Limasolu. Nadomestil jih je z občinsko komisijo, katero sestavljejo Angleži, 1 Grk in 1 Turk. Angleški guverner ie napravil ta korak, ker je občinski svet odklonil, da bi dvema ulicama v mestu dal ime nekih angleških posebnosti.
:—j
DUNAJ, 5. — Glasilo ameriških okupacijskih sil v Avstriji «Wiener Kurier« poroča, da so sovjetske oblasti zaplenile turbine, ki jih je naročila Jugoslavija v tovarnah Voith Sovjetske oblasti So napravile ta korak in preprečile izročitev turbin, čeprav je Jugoslavija že plačala okrog 6 milijonov šilingov.
gubila skoroda 50 odst. glasov. Poraz je treba brezdvomno pripisati protirevolucionarni politiki komunističnih partij na Zahodu, ki so pod vplivom politike Kominforma in hegemo-nistične politike sovjetskih voditeljev. Uspehu socialistične stranke so precej prispevali glasovi srednjih slojev, ki so na prejšnjih volitvah glasovali za liberalce.
V krogih, ki nasprotujejo kraljevejnu povratku, pravijo, da bi bilo neumno misliti na kraljev povratek samo z enim glasom večine v parlamentu. Ni pa mogoče predvidevati. kako si bodo sledili dogodki. predvsem pa ali bodo morda krščanski socialci skušali doseči spravo z liberalci, čeprav nekateri klerikalni krogi nasprotujejo temu. Verjetno je, da bo prihodnje dni spet prišlo do pogajanj med strankami.
Državni odbor krščanske socialne stranke je izdal poro čilo. ki med drugim pravi to, da nameravajo rešiti vladno krizo s sestavo homogene kr-ščansko-socialne vlade. Mislijo da bo mandat za sestavo nove vlade dobil Jean Duviersart. sedanji minister za gospodarske zadeve, ki bo napravil vljudnostni obisk predsednikom strank in orisal program svoje vlade, Čigar glavni cilj je seveda kraljev povratek. Stranka misli namreč na ta način rešiti krizo v naikraišem času.
Brez Francije
svetovno nogometno prvenstvo
PARIZ, 5. — Nocoj je tajništvo francoske nogometne zveze izdalo poročilo, v katerem pravi, da se francoska reprezentanca ne bo udeležila tekem za svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji. Do tega sklepa je francoska nogometna zveza prišla zaradi neugodnega sporeda nogometnih' tekem, ki bi jih morala odigrati Francija v Braziliji. Program se je izkazal bodisi materielno, kakor tudi fizično nesprejemljiv za francoske igralce.
Francoska nogometna zveza je namreč zaprosila, da bi menjali spored, vendar pa ji prošnja ni bila ugodena.
Tudi jugoslovanska nogometna zveza je protestirala zaradi razporeda pri tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo. Razpored je namreč neugoden in silno otežkooa tekmovalne pogoje za jugoslovansko ekipo.
BEOGRAD, 5. — Iz Beograda je odpotovala v Avstrijo motociklistična ekipa Jugoslaviji, ki se bo 11. t. m. udeležila mednarodnih motociklističnih tekem v Feldkirchnu. Odpotovalo je 6 jugoslovanskih dirkačev. Po tem mednarodnem tekmovanju v Avstriji se bedo jugoslovanski dirkači udeležili mednarodnih tekem v Opatiji. Prihodnji mesec pa bodo odpotovali na Holandsko, kjer se bodo prav tako udeležili mednarodnih tekem.
krajih, ki so »cz tisoč let naši in kjer se naše ljudske množice nenehno borijo za osnovne narodne in človečanske pravice. V tem času prirejamo naše razstave v Trstu in danes tržaški umetniki pri nas. U-stvarjamo oni čudoviti most, ki vodi k medsebojnemu sporazu. mevanju, spoštovanju in večjemu zaupanju ter polagamo s tem temelje za mirno sožitia med narodi.
Izredno važen dogodek je sedanja razstava sedmih tržaških umetnikov, katerim bi želeli, da bi se v bodoče pridružili še tržaški umetniki italijanske narodnosti, ki jim je resnica in iskreno mednarodno sodelovanje pri srcu. S svojo udeležbo bi pokazali svojo umetniško širino ter trdno voljo do resničnega sodelovanja za mir in sporazum med narodi, kar je predpogoj za mirno umetnostno ustvarjanje.
Ta razstava nam odpira pogled v delo naših kulturnih ustvarjalcev in borcev, in tvori naše okno in vez 'z umetnostnim življenjem sodobnega Zapada. V njih se odraža tamkajšnja naša zemlja in svojstveno življenje in to iskreno neposredno, kar je znak velike ljubezni do svoje zemlje.
Naša največja želja je, da grem0 na pot široke kulturne izmenjave in medsebojnega oplajanja s pozitivnimi in zdravimi vrednotami,
• Le tako bomo mogli dvigniti svojo umetnost na našega re-rojskega ljudstva vreden nivo in dati svoj dostojni delež k rasti in ozdravljenju umetnosti smeta, da bo pognala korenine res v narodu in človeku.
Želim, da bi ta razstava imela svoj zaslužen uspeh ter po možnosti našla pot tudi v središču ostalih naših narodov, da bodo čim bolj spoznali tvorno umetniško silo od živega slovenskega telesa nasilno odrezanega dela«.
Prirediteljem se je v imenu SLOVENSKO-HKVATSKE PROSVETNE ZVEZE za Trža-ško ozemlje in v imenu tržaških slikarjev zahvalil in pozdravil navzoče tov. prof. ZORKO JELINČIČ, ki je v daljšem govoru pojasnjeval delo jn smernice slovenskih tržaških slikarjev.
Po svečani otvoritvi so sl gostje z navzočimi ministri in funkcionarji na čelu ogledali razstavljena dela, ki zavzemajo stene vseh številnih in obsežnih prostorov galerije. Razstavljenih del je nad 400. Razstavljajo naši umetniki AVGUST	ČERNIGOJ. LOJZE
SPACAL. JOŽE CESAR, AV-RELIJ LUKEZIC, RUDOLF SAKSIDA, ROBERT HLAVA-TY in BOGDAN GROM.
Pri ogledovanju razstavljenih del sem govoril z mnogimi kulturnimi delavci in umetniki. ki so bili vsi mnenja, da pomeni razstava slovenskih tržaških slikarjev izredno močan in naravnost presenetljiv kulturni dogodek tudi za Ljubljano, ki je živela in živi izredno intenzivno kulturno in u-metniško življenje. Zelo posre-čena je bila zamisel naših umetnikov, razstaviti dela pu njihovi razvojni poti in sicej: v znatnem številu. Zato se razstava po pravici lahko imenuje reprezentativna, saj nudi kar moči celoten vpogled v umetniške osebnosti naših tržaških slikarjev. Gostje in obiskovalci razstave so ostali dolgo med deli naših likovnikov, s katerimi so izmenjavali misli ter izražali svojo presenečonost nad mnogoličnostjo in barvitostjo njihovih umotvorov. Tako so sr stvorile posamezne skupine, ki so ob motrenju slik intenzivno razpravljale ter sr živo udeleževale njihovega o-gledovanja. Najlepš« mi je to izrazil moj stari prijatelj, ki si je razstavo ogledal naslednjega dne in ki je v prejšnih časih prebil več kot deset let v Parizu, ko mi je ves presenečen in vzradoščen zatrjeval: »Ta razstava bi bila dogodek tudi za Pariz!«
Oceno o razstavljenih delih bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk
VLADIMIR BARTOL
&AN SLOVENSKE KULTURE na stadionu „Prvi maj“ v Trstu bo drugo nedeljo 11. junija t. L!
OPOMBE IN PRIPOMBE K TRŽAŠKIM OBČINSKIM SEJAM;
Gombaccijevi konjiči' ali plašč po vetru...
Današnji občinski svetovalec Gombacci je v treh desetletjih izmenjal tri konjiče. Z belega je presedlal na črnega in s tega p o zadnji vojni na rdečega Nepopustljivi nacionalist Gombač, ki se je okoli teta 1925. udejstvoval v slovenskem naprednem društvu «Obzor», je šel takrat v svojem zanešenja-štvu tako daleč, da je na pr. izključil iz društva enega izmed članov zaradi njegovega levičarskega mišljenja
Ko pa je kasneje duce pritegnil fašistični vijak, so slovenski narodnjaki ostali še naprej slovenski narodnjaki, ker sc niso mogli odreči svoji materinščini in ljubezni do svojega naroda. Toda dotedanjemu Gombaču se je zazdela take vrsta trmoglavost dokaj na ivna. Novonastale prilike slovenskim narodnjakom niso nič več obetale vidnejših vlog v javnem življenju; poleg tega se je bilo bati. da bodo tega in onega pripravili ob zaslužek, ga preganjali ali pa sploh spravili iz prometa. Zato je. gospod Gombač kot uravnovešen človek s primerno končnico obla-goglasil svoj nerodni priimek, vskladU ga je z naglasom in poudarkom dvatisočletnih kulturnikov ter se sramežljivo uvrstil v črno procesijo
Toda kmalu je skopnela tudi začetna zadrega in odtlej smo srečavali gospoda Gombaccija le še po naključju, kajti v družbi naivnih zavednežev mu je postajalo nekam sitno, odkar je nosil fašistično stenico na levem joplčevem zavihku. Poleg tega bi pri takih srečanjih lah ko padla tudi slovenska bese da. česar bj gospod Gombacci nikakor ne •prenesel spričo spontanega spreobrnjenja. Tako je mož jezdil črno kljuse do bršno dobo. in kakor smo razviden iz dokumenta, objavljenega pred nekaj dnevi v «Pri morskem dnevniku», je bij kot ufedele milite delVldea Fasci stas na to tudi hudičevo ponosen.
eFedele milite dellTdea Fo-scista« Gombacci bi tako lepo živel do svoje smrti, ko bi ga pokopali s črnimi častmi, ako bi se zgodovina ne vtikala tudi v življenje posameznikov
Kakor pa smo videli, se je gospod Gombacci znašel tudi v povojnih prilikah. Vendar se je pokazalo v poslednjem času, da mu je pet let ježe na rdečem konju pričelo že presedati in bo kmalu zopet zašel v nacionalistične vrste. To po/ seveda ne v slovenskeI
Sramežljivo se bo priključil k De Gasperijevi procesiji. Sicer pa, kakor smo rekli že zgoraj, traja začetna zadrega itak le nekaj tednov, zlasti še petem, ko mu tokrat ne bo trcbr niti spreminjati priimka. Glav. no je ujeti v plašč pravi veter
Nesposobnost ali brezbrižnost uprave slovenskih otroških vrtcev v Trstu
Povsod je tako, da se oboleli učitelj ali profesor na šoli takoj nadomesti z drugim (pa če tudi s šolskim upraviteljem ali upravnikom). Otrocj ne smejo biti prikrajšani pri pouku zaradi odsotnega vzgojitelja. Tega se držijo po vseh šolah, le pri upravi slovenskih otroških vrtcev tega običaja ne poznajo alt Pa nočejo poznati.
Vrtnarica slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Anj je zbolela in otroci so morali prekiniti s poukom. Koliko časa bo trajala ta prekinitev, nihče ne ve. Morda še dan, dva ali celo teden. Kadar bo vrtnarica ozdravela, bodo spet pričeli s poukom. Ravno to je narobe. Cim je uprava zvedela, ali so ji sporočili bolezen vrtnarice, b' bila njena dolžnost, da jo takoj nadomesti. V tem primeru pa uprava slovenskih otroških vrtcev, iz nesposobnosti ali brezbrižnosti, ali celo obojega, tega nj storila in tako so še danes otroci iz otroškega vrtca prj Sv. Ani brez pouka
Tu ne more biti nobenega izgovora, da obolele vrtnarice ni mogoče nadomestiti, ker smo prepričani, da se v nobeni drugi šoli tako ne bi zgodilo, najmanj pa v kakršni koli italijanski. Kakršna koli rešitev bi se našla, pa četudi bi se moral žrtvovati nekdo iz sani e uprave šolskih vrtcev. Toda zdi se, da je oblastem bolezen otroške vrtnarice celo dobrodošla. Na ta način se namreč najlaže likvidirajo slovenski otroškj vrtci
Tako nezanimanje za slovensko šolo je znak, da vršijo svojo dolžnost v upravi samo zaradi plače. Ki jo prejemajo. Po takem primeru lahko sodimo da jim je prav malo mar, če nam na vsakem koraku napadajo in odrekajo slovensko šolo, če odpade na 1®-° toliko in toliko dni pouka zaradi tolikih počitnic in neutemeljenih praznikov, proslav itd.
Lepo obiskani sestanki OF slava paulemu borcu
v
Člani OF posebno obsojajo podel način za raznarodovanje slovenskih otrok, ki jih silijo, da se vpišejo v italijanske kolonije
Tov. Juan Ca Italija
Čeprav prehajamo v dobo, ki je zaradi dolgih dni (ko se zvečeri šele po deveti uri) in pa zaradi vročine manj ugodna za sestanke, lahko vendar poročamo o živahni delavnosti organizacije Osvobodilne fronte. Tako so bili pred kratkim množični sestanki pri Sv. Ivanu, nato sestanek za Greto, Rojan in Skorkljo, v Skednju, itd.
Na sestanku Pri Sv. Ivanu, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi, je tov. Vojo v jedrnatih in jasnih besedah obrazložil politični položaj na Tržaškem ozemlju ter govoril o nekaterih problemih, ki so za tukajšnji slovenski živelj važni.
Na sestanku članov OF Grete Rojana in Skorklje je govoril tov. Unrek. Poudaril je, kako so tržaški kominformisti prešli na linijo italijanske šovinistične reakcije ter delajo na vso moč za priključitev Tr. sta k Italiji. V diskusiji so navzoči ostro napadli nesramnost kominformistov v zvezi z njihovim propagiranjem za vpis otrok v italijanske kolonije. Udeleženci sestanka so tudi sklenili. da pošljejo čestitke ((Primorskemu dnevniku« za petletnico izhajanja, Govr-
rili so nadalje o pomenu paznika slovenske kulture' ki ho na stadionu «Frvi maja 11. junija in na katerem bodo sodelovali s kulturnim programom vsi zamejski Slovenci. Vsi prisotni so bili navdušeni, ko je tov. Nuša sporočila pozdrave bratov iz svobodne Bosne, pri katerih je bil pred kratkim v gosteh svetoivanski pevski zbor ((Slavko Škamperle«, V Skednju, kjer je bil sestanek VI. terena, je tov. Davorin podčrtal nesramno gonjo, ki jo vodijo z vseh strani proti Jugoslaviji in proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju, pokazal je, kako so tržaški kominformisti prešli na revizionistično pot ter izdali delavsko demokratično gibanje v Trstu. Govoril je tudj o zatiranju Slovencev pcc’ Italijo, medtem ko imajo Italijani v Jugoslaviji in jugoslovanski coni STO-ja svoje šole, kulturna in prosvetna društva in vse državljanske pravice, V živahni diskusiji so navzoči obsojali način za raznarodovanje naših otrok, ko jih hočejo spraviti v italijanske kolonije in kar tudi kem-informist; na vso moč podpirajo, prikrivajoč vse to s plaščem Rdečega križa.
Tov. Ivan je bil ed?n onih nesebičnih in požrtvev ilnih tovarišev, ki se je odlikoval s svojo neizprosno borbenostjo proti sovražniku. Čeprav je bil mlad, so mu zaupali težke naloge.
Padel je 9 junija 1945. v Trstu, zahrbtno zadet Pri izvrševanju svoje službene dežnosti. Rodil se je 20. oktobra 1926 v Nabrežini: med partizane je odšel 12. septembra 1943.
DRAMSKA DRUŽINA PROSVETNEGA DRUŠTVA V KRIŽU bo uprizorila v četrtek 8. junija ob 20. uri na dvorišču pri Bib-čevih št. 267, Standekerjevo dramo v 3 dejanjib »PREVARA«.
Vabljeni vsi!
Izjava Sindikalnega ahcijshega odbora
NE SINDIKALNO PREMIRJE
temveč takojšnja sindikalna akcija
Ob zaključku poročil in diskusij glede položaja delavcev ie Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov Tržaškega ozeml.a na zb.rova-nju 3. junija letos izglasoval naslednjo izjavo:
Glede na dosleden namen tržaških delodajalcev, da bi tudi delavstvu analoameriške cone Trsta vsilili pog dbeni položaj ter ekonomski postopek, ki -je v veljavi v Italiji, ter računajoč s tem, da tržaška Delavska zbornica in kominformi-stični Enotni sindikati podpirajo na vse načine to tendenco, protestira Sindikalni akcijski odbor proti takemu ravnanju, ki je nadvse škodljivo koristim tržaškega delavstva. Zlasti .še potem, ko imajo delavci v Trstu boljše življenjske PPS-jc in
višje prejemke od povprečja, ki ga uživajo dar.e» italijansk, delavci.
Sorico stvarnega stanja in glede na negativne posledice, ki bi lahko iz tega izvirale, izjavlja Sindikalni akcijski odbor vimenu velike večine tržaških delavcev, da je treba odbiti predlog 30 dnevnega sindikalnega premirja, ki ga je sečne plače, zahteva r.e premir-in italijanski vladi zaradi nadaljevanja sindikalnih pega-
Razpihujejo nehaj primerov bolezni v Sloveniji
a molčijo b hujših posledicah isle bolezni v Italiji
Medtem je bolezen že popolnoma ponehala zaradi takojšnjih uspešnih ukrepov ljudske oblasti
ODITELJSKl SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU abimo vse starše gojencev Slo. skeča dijaškega doma in zu-Jlh dijakov na roditeljski se-lek, ki bo v četrtek 8. t, m. 9 v Ul. Buonarroti 31. — Ker to zadnji roditeljski sestanek en šolskem letu prosimo, da ta zanesljivo udeležite, h
. Tržaška kominformistična a-gentura se je letos spomnila tudi otroških kolonij, ker jih hoče po diktatu iz Rima in iz Moskve uporabiti v svoje špe-kulantske namene. Zaradi takih namenov, ki bi jih sicer rada na neki način prikrila, pa se ji to ne posreči, ji je tudi vseenb, kakšne fio te kolonije in katere skupine sodelujejo v tako imenovanem «Odboru za počitniške kolonije pod predsedstvom cohe». Se več: hotela bi ta odbor nekako poenostaviti in delo «Lege Ndziohale«' in drugih iredentističnih skupin, ki so v tem odboru odločujoči tinitelji, skriti ped imenom Rdečega križa. Da sodelujejo v tem odboru izrazito iredentistične organizacije je zanjo nepomembno. Temu polaga vodstvo tržaških kominformistov le. toliko važnosti, kolikor se mu zdi, da. je potrebno za pomirie-nje razburjenih duhov. To je tudi razumljivo, če pomislimo na namen, ki ga hočejo doseči a temi svojimi kolonijami in če pomisiimo na splošno Unijo ko-minjorma. Njegov odklon na desno, njegova nemoralna načela, po katerih skuša vodstvo Sovjetske zveze s pomočjo Kominforma dušiti rast drugih narodov in zamoriti njihovo samoupravo, se staplja v eno z imperialistično politiko zasuž-njitve in vladanja. Iiominfor-mistične vodstvo preveva ista miselnost kot Lego Nazmnale in ostale iredentistične organizacije. Zakaj bi torej te organizacije ne podprli a tein, do skušajo njihovo navzočnost čimbolj prikriti in bo tako dosežen zaželeni učinek. To je pri tem poglavitno, sredstva za to pa niso važna
V duhu makiavetizma, ki se ga Kominform na vsej črti poslužuje, je tržaška kominiormi-stična agentura posegla glede. na otroške kolonije po poslednjem sredstvu. K temu jo je prisilil neuspeh njene propagande, s kater« skuša vplivali na starše, da ne bi poslali otrok v kolonije v žilo-, venno, kot so to storili že vsa povojna leta. temveč v kolonije v Italijo. Tam bi se naši o-troci sistematično odtujevali vsemu, kar je demokratičnega in lastnega rodu in jeziku. V njihove mlade duše bi vcepljali šovinizem in ubijali v njih idejo bratskega sožitja naših dveh narodnosti. Vse to je seveda v skladu z njihovim odnosom do tržaškega vprašanja in tudi v skladu z njihovim odnosom do Jugoslavije in do tržaškega in svetovnega demokratičnega gibanja
Poznali moramo to zakulisno igro, da bomo do kra,a razu-meL vso podlost kemiu/ormi-st.čne dejavnosti, ki je našla suoj izraz tudi v petkovi številki slinita«, kjer je izid članek pod naslovom: Un crimine chi la cricca di Tito d vrd pa-gare«. V tem članku hcče.o prikazati, kot smo ie pisali, da razsaja v Jugoslaviji epidemija gripe. Molčijo pa, da je isti pojav gripe tudi v drugih državah na Zapadu in pred osem v Italiji sami, kjer je gripa zahtevala po /odatkih iz iste «Unita» pet žrtev med otroci v Ci dadu. Naie matere naj vznemiri to, kar se po njihovem dogaja v Jugoslaviji, odvrne naj jih od njihove namere, da bi poslale svoje otroke tja v poletnih mesecih. Pošljejo naj jih v kolonije v Italijo, kjer n ihn-vemu zdravju svendar ne preti nobena nevarnosts.
Ob takem	zlobnem	in
tendencioznem pisanju je bilo potrebno, da je naš dop sn k odpotoval o Slovenijo in s. je na mestu prepričal, kaj je na stvari. Zglasil se je pri me rodajnih činiteljih, ki so m v očrtali, kako Se je pojivila tu bolezen in kako je ljudski ob lasti uspelo z zaščitnimi ukrr pi jo popolnoma ustaviti. Ne gr? tu zg neko speci ?!no bel n zen gripe, terrigeč tč'za gripp nekoliko težjega zn čaja. Pojavila se je na Z ipadu, zla ti v Franciji. Francoski radio je n vil, kako je neki zn mi paniki infektolog imel predavanj? o tej bolezni gripe. Nekaj prime rr" je bilo celo v Ameriki Marčeva številka angleškega časopisa sLancr.t« prinaša da je bilo v Londonu meseca februarja 200 smrtnih rrfmero” V Jugnslrijo je verjet -o pr šla iz ltal'ie. Pojavi'a se je naprej v Celju, kot sta tudi «Poroče valeč» in «Ljudska pravica« ■ tem pčr-čn'a. Toda onih 4° smrtnih primerov, ki -ih upa-roč^valcc« omenia, vi ometen b le na mesto Celie, t-mveč ni cel sko okroži? v ce’o‘i C- po m;slimo da ima ceVsko okraj je nreko 80.000 orehiv~’ce•• in so bili t; smrtni n im«ri v do bi PETTH MFSrCEt' OD (.4 NUARJA DALJE je rjiho- od stot k 7.e’o niz k. V LJUBL.I t NI IN MARIBORU PA N B' LO SMRTNIH PREME "r'V tn gripa je imela tu lažjo obli ko. Primeri med šel kimi otrr>
ci so bili le redki, napadala je preuvsem dojenčke.
Zaradi preprečitve infekcije so takoj zaprli domeve igre in dela in - ljudske šole. Otroške jasli so pretvorili v zaprto zaščito, otroke so torej v jaslih obdržali tudi preko noči. Prepovedali sn zbiranje otrok v javnih prostorih in za starše so organizirali predavanja. —-Ljudje so se vseh predpisov strogo držali. Bili- so zelo disciplinirani in enotni z ljudsko oblastjo, kar je mnogo pripomoglo, da bolezen sploh- ni mogla zavzeti kakšnega večjega obsega. Takoj je bila tudi organizirana služba zdravnikov specialistov: pediatrov in epidemiologov. iz Beograda pa je prišel specialen bakteriolog. Uvedli so dežurna posetno službo in tako preprečili vsak kontakt po ambulantah, ker ie zdravnik šel k bolnemu otroku na dom. Uspehi tega so se takoj pokazali. V Celju matere že ne Puščaj o več otrok v jaslih preko noči in v prihodnjih dneh bodo tudi v Ljubljani ukinili vse zaščitne ukrepe.
List ((Unttd« piše, da je bila tako velika umrljivost, med otroki zaradi slabe prehrane in apelira na starte, naj ne pošljejo otrok v Slovenim tudi zaradi loga, da bi tamkajšnjim otrokom ne odjedali njihovega bornega koščka kruha. Tu je višek kominformistične hinavščine, zaplotniitva in skriva-šiva svojega dejanskega cilja, ki ga zasledujejo tudi s pomoč-
jo kolonij'. Boleien n; izvirala med telesno šibkejšimi otroki, zaradi tega tudi, ni mogoče govoriti o slabem hranjenju kot o vzroku razvoja bolezni same. Ko že govorijo o slabi hranjenosti jugoslovanskih, ptrok, ali ne bi bilo bolje, dp, bi jo 'skali v tržaških predmestjih, v velikih mestih Italije ih. pit sicilskih kolonih, kjer jo imajo povsod na pretek'. Ti bi jim btli Š<>, hvaleim zato, če bi pokazali' količkaj zanimanja, da -.im pomagaj n tz beraškega živ-li&fja,' ki Jih oa vseh strarh tlnli. Resnica- da kdor bruna v svojih očeh hc vidi, tiče Pezdir v tujih, velja tu v tem pri meru tudi za konnnformiste it Trsta, iz Rima in iz Moskve.
Zaradi bolezni gripe s e r Ljubljani, Celju tn Mariboru nihče vet ne vznemirja in življenje poteka normalno dalje. Jugoslavija ni klavnica otrok, kot. bi jo radi Kominformisti naslikali, ona je dežela, kjer največ storijo prav za matere in otroke. Moskvi in njenim trabantom seveda to ne prjia. t oda naj grmi mosKovski radio v tednu matere in otroka kakor in kolikor hoče, resnica si ki vib temu utira pot v svet.
Naši otroci pojdejo tudi letos v lepo Sim;»ni"O po sonce zrak tn razvedrilo. Vzgaialj jih bodo tam v medsebojnem epu štovanju naših dveh narodnosti in v ideji bratskega sožitja v ljubezni do resnice, ki mora biti vsakemu demokratu prvenstvena In častna stvar, čr noče omadeževati tega tmenn
ntlUIIFESTAGIJA SLOVENSKE PESMI
bo v nedeljo 11. junija ob Dnevu slovenske kulture
Samo nekaj dni je do naše proslave 11. Junija, t. j. Dneva slovenske kulture. Ob tej priliki bomo slišali tudi pevske zbore s Koroške, Goriške, iz Slovenske Benečije, Istre in naše domače.
Pevci in pevke, izrabite še zadnje pevske vaje do nastopa, da bo lahko vsakdo zapel sigurno in jasno naslednje tripesmi:
1. Venturinijevo »V nove zarje«,
2. Kozinovo »Naša vojska«,	/
3. Simonittijevo «Le vkup uboga gmajna«.
Naj ne bo pevca in pevke, ki bi teh pesmi ne znal. Prav tako naj se vsaka pevka in vsak pevec udeleži manifestacije naše pesmi, ker je to njegova kulturna dolžnost.
Vsi zbori morajo biti v nedeljo 11. t. m. na stadionu »Prvi maj« najkasneje do 11.30 zaradi skupne pevske vaje.
KOLEDAR
(^leclalidče - 'dtino- - 'Radio-
TOREK 6. junija
Bertrand, Milutin
Sonce vzide ob 4.17, zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.34. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 9.20.
jutri sreda 7. Junija
Robert, Bogomil
janj. Ta pogajanja namreč ne gredo za tem, da bj odpravila trenutno nevzdržno stanje, marveč imajo namen zahtevati le mezdno rivalutacijo v meiah efektivne izgube, ki so jo italijanski delavci utrpeli zaradi poviška najemnin.
Težka gospodarska situaeija večine tržaških d Javcev, ki je bila javno prikazana med delavskim gibanjem in stavko industrijskih delavcev z ugotovitvijo, da ima masa tržaških delavcev je po 6 tiseč lir tedensko ednesno 30 tisoč lir mesečne plače, zahteva ne nr. mi-je na tej podlagi, marveč takojšnjo in splošno sindikalno akcijo. Sindikalni akcijski odbor, ki tolmači voljo več deset,-tisočev proletarskih tržaških družin, predlaga kot nujen problem ožigosanje trenutn ga položaja in ima za potrebno in pravično predlagati oraaniz ranim in neorganiziranim delavcem ter sindikalnim organizacijam začetek delavskega gibanja ki naj doseže:
a) obsodbo trenutnega gospodarskega stanja, ker ne ustreza najnujnejšim potrebam delavske druž ne:
b) najmaniši povišek mezd in plač v višini 30 cdst. za industrijske delavc; tor ostale produktivne stroke, katerih de. lavci so v takem gospodarskem položaju, kakcr smo ga navedli zgoraj;
c) konkretne ukrepe, ki bodo olajšali brezposelnost in podvojili dosedanje podpore:
d) revizijo pokojnin na . način, da b do desettisoči upokojencev, ki trenutno	težijo	na
plačah zaposlenih	delavcev,
dobivali pokojnino, s katero bedo mogli zadostiti najnujnejšim življenjskim potrebam.
Pozivamo vse meščane, da solidarno obsodijo žalostna življenjske pogoje večine tržaških delavcev tudi v gospodarskem in socialnem pogledu. Sindikalni akcijski odbor	vabi	de-
mokratični tisk, naj s primerno kampanjo podpre zahteve tržaških delavcev. Dalje apelira na	vse	de-
lavce’, naj z osebno iniciativo skupinami in zborovanji pokre-ne akcijo po raznih okrajnih sektorjih, da bi tako vzbudil pozornost vsega prebvalstva o težkem problpmu ten čut rd- I govnn sfi edločuj"čih oblasti. |
Kolčno vabi Sindikalni ak- | cijski odbor d°l?vstvo arglo- I ameriške cone Tržašk-gn oz m lja, nai se upre no-ledicam k: b’ jih lahko impla zmotne sin-d kalna akciia, sprožena v ita litanski republiki. na delavstvo Trsta.
SPOMINSKI DNEVI
1944 se je pričelo na severni obali Francije izkrcavehj > ang.o-ameriških čet- S tem je bila postavljeni •sdruga fronta«.
OF
Množični sestanek OF v Nabrežini bo danes 6. t. m. na sedežu ob 20.30.
Množični sestanek OF v Sv. Križu bo danes 6. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
Množični sestanek OF za Sempolaj in Salež bo v sredo 7. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob petletnici smrti pok. Ivana Caharije iz Nabrežine daruje teta Adela 500 lir za Dijaško matico.
Obvestilo
Zveze partizanov Tržaškega ozemlja
Vsi iz povojne dobe po neofašističnih akcijah prizadeti se naprošajo, da se javijo na invalidsko komisijo Y Kopru, in sicer;
1. svojci umorjenih tovarišev,
2. vsi tisti, ki nosijo posledice ran ali podobno.
V interesu prizadetih je, da se javijo.
• * *
Zveza partizanov STO-ja s
sedežem v Ulici R. Manna 29 v Trstu, obvešča vse, ki so se udeležili izleta partizanov v Lokovec pri Cepovanu dne 6. in -7. maja t. 1., da si lahko ogledajo like z omenjenega izleta in jih naročijo na zgoraj navedenem naslovu.
OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE
SKORAJ DVE STO DIJAKOV uživa pomoč Dijaške matice
V nedeljo dopoldne je v Dijaškem domu polagal odbor Dijaške matice obračun enoletnega dela. Poročila podana na občnem zboru sq pokazala, da je Dijaška matica tudi v lanskem šolskem letu izpolnila svojo dolžnost do naše študijske mladine. Njeno delo se razvija sicer brez reklame, skoro-da v pretirani skromnosti, vendar opravlja njim važno poslanstvo. Lahko rečemo, da je po zaslugi.te naie eminentno kulturne ustanove danes nemogoče, da bi se med slovenskim ljudstvom izgubil kak talent, ker bi mu bil onemogočen razvoj zaradi revščine.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da ie bila glavna skrb odbora Dijaške matice osredotočena na Dijaški dom, ki je nudil zavetja nekaj nad 100 dijakom, ter jim z udobnim stanovanjem, zadostno hrano in s premišljenim domskim dnevnim redom omogočil, da so se diiaki lahko koncentrirali pri svoji prvi in glavni dolžnosti: pri študiju.
Toda Dijaški dom ne nudi le stanovanje jn hrano, temveč je dijaku resnično pravi dom, kjer mu prefekti in drugi vzgojitelji pomagajo pri študiju, kjer pa tudi po končani dolžnosti najde razvedrila v kulturnem in športnem udejstvovanju. V domu pa je našlo v tem letu zatočišče preko dneva še 45 «zunaniih», t. j. dijakov, ki sicer prenočujejo doma, a so drugače ves dan v Dijaškem domu, kjer se tudi hranijo. O-gromna večina stalnih gojen-
1Zerigci prometnih in drugih nesreč
Smrtna nesreča
Cev kakor tudi zunanjih prejema polno ali delno podporo, ker je le prav malo takih gojencev, ki plačujejo celotno vzdrževalnino.
Uprava Dijaškega doma vzdržuje s starši svojih varovancev stalne individualne stike in sklicuje pogostoma tudi roditeljske sestanke. V tekočem šolskem letu so bili štirje taki sestanki.
Poleg podpirancev v Dijaškem domu pa je Dijaška matica podpirala še druge dijake bodisi za vožnjo v šolo, bodisi s šolskimi potrebščinami, tako da se bliža število podpirancev Dijaške matice številki 200.
Iz blagajniškega poročila smo ugotovili, da so prispevki za Dijaško matico, ki jih zbira naše ljudstvo spontano ob naje različnejših veselih ali tužnih prilikah razveseljivo visoki, kar priča o globoki kulturni zavesti naših ljudi, ki se zavedajo važnosti našega inteligenčnega naraščaja za nadaljnji razvoj in obstoj našega naroda.
Po poročilih se je razvila živahna diskusija, v kateri so nekateri člani poudarili razne u-gotovitve in predloge, ki naj novoizvoljenem odboru služijo pfi nadaljnjem delu, ki se mora še izboljšati in izpopolniti. To delo niti ne more biti tako težko, ker je naie ljudstvo, kot smo že zgoraj- ugotovili, naklonjeno tej naši podporni ustanovi.
Z majhnimi izpremembami je bil izvoljen ponovno prejšnji odbor, ki mu predseduje tov. dr. Daneu. Za tajnico ie bila ponovno izvoljena tov. Čokova, za blagajničarko pa tov. Skri nja jeva.
Občni zbor se je zaključil v občutku polnega optimizma, da bo nova poslovna doba naše Dijaške matice nov korak v napredku te naše važne ustanove.
PEVSKI ZBOR IZ BARKOVELJ SE PRIDNO PK1HAVLJA ZA MANIFESTACIJO SLOVENSKE PESMI, KI BO V NEDELJO 11. t. m. OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE.
Včeraj in pr, dvčerajšnjim je črna kronika zabA žila celo ve rigo prbmetnih in drugih nesreč, od katerih je bila najhujša ona, ki se je pripetila v nedeljo ob 2 uri po polnoči na Istrski cesti in katera je zahtevala smrtne posledice. Okrog dveh po polnoči -je bilo, ko se je avtomobil jugosl vanskega Rdečeg'a križa, ki je vozil po Istrski cesti proti Trstu, naenkrat ustavil. Šofer je namreč pred seboj zagledal prevrnjen motor ter telo neznanega človeka, katerega so uslužbenci takoj naložili na avtomobil in odpeljali V tržaško bolnišnico, kjer -je kmalu po prevozu umrl. Ponesrečenca so v bolnišnici identificirali za 28-1; t-nega člana civilne policija Kodriča Angela z Garibaldijevega trga, njegov pogreb pa bo danes ob 11 dopoldne iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Druga prometna nesreča sc je pripetila v nedeljo ob 12.45 v Ul. Segantini, kjer je 29-let-ni Lionello Zoretti iz Ul. Com-bi 5 s svojo «Vespo» povozil
19-letnega pešca Alda Stegossi-ja iz Ul. G. Stampa 1. Mladeniča so z avtomobilom Rdečega križa takoj prepeljali v tržaško bolnišnico. Po prvem zdrav niškem pregledu so zdravniki mnenja, da si je Aldo Stegossi pri padcu prebil lobanjo ter se o njegovem stanju niso hoteli izjasniti.
Včeraj ob 14.30 je bil na vrsti 29-letni Albanese Albano iz Sv. Sobote 1170, ki je iz neznanih vzrokov padel s svoje .«Lambrette», ko se je peljal po Ul. Fabio Severo. Ponesrečil sc je Pred poslopjem nove univerze ter se bo moral, zaradi lažjih ran po vsem telesu, zdraviti okrog 10 dni.
Prometna nesreča z mnogo hujšimi posledicami pa se je dogodila včeraj ob 19.20 v Mi-ramarskem drevoredu, ko se je iz Grljana proti Trstu peljal s svojim avtomobilom ntki ame riški podoficir. Ko -je privozi) do križišča ceste, ki zavije na Mirnmarski grad, se je zale! el v
20-letnega motociklista Bruno-na Panflla iz Gorice, ki je v istem trenutku privozil po cesti iz Mirnmarskega grad i in zavil na glavno cesto, name. njen v Grljan. Trčenje je bilo
neizbežno, motociklist pa je obležal z zlomljeno levo nego, ki si jo bo moral zdraviti od 45 do 60 dni.
Ob 16.4o popoldne je včeraj prišel v bolnišnico 27-letni Angelini Luciano iz Ul. Koštalun-ga 145, ki se bo moral zaradi rane nad desnim očesom ter na zgornji ustnici zdraviti približno 10 dni. P nesrečil se je malo prej pri delu v starem pristanišču, kjer je padel z nekega ne preveč visokega odra.
Vrsto vseh teh n sreč pa ta včeraj zaključila 42-letni German Ulderico iz Sv. Mčrije Magdalene Spodnje 642, ki r.e je pri popravljanju neke plinske cevi v tovarni Uva zastrupil s svetilnim plinom, ter 76-letni Babuder Anton s Furlanske ceste 489, ki je v bližini svojega d mapo naključju tako nerodno padel, da si je zlomil stegnenico .d; s e noge. Prvi bo zopet zdrav v 10 dneh. zdravljenje drugega pa bo mmgo bolj dolgotrajno, po mnenju zdravnikov 3 do 4 mesece.
Policijsko poročilo
Poveljstvo tukajšnje civilne policije naproša vsakogar, ki bi kaj vedel, kako se je v nedeljo ob 2. uri po polnoči na Istrski cesti, 200 metrov od Trga Valmaura proti Trstu, smrt-no ponesrečil njen član Kodrič Angel, di* to sporeči na r.ajbližjo policijsko postajo ali na telefonira na št. 8255 in 8256.
KINO
POČITNIŠKE KOLONIJE
POZIV STARŠEM
Odbor za počitniške kolonije poziva starše otrok, ki so že bili vpisani za kolonije v Sloveniji, da pripeljejo otroke na z-dravniški pregled. Na pregled pridejo lahko otroci iz vseh mestnih sektorjev.
Pregledi bodo dnevno od 9 do 12 inodl7do 18 urevVl. R. Manna 29. Starši naj prinesejo s seboj rojstne liste otrok.
Danes 6. t- m. dopoldne
pregledov ne bo.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Zeleni križ, Ul. SettefoBl*wf 39; Gmeiner, Ul. Giulia •, '
LIoyd, Ul. dell’Orologio Madonna del Mare, LargO
■ Alla Pia-
je rešil 20-lelni mladenič
Včeraj ob 15.50 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 62-letnega uradnika Weissa Nikolaja iz Ul. N. Sauro 22, katerega je malo prej potegnil jz ihorja v bližini glavne ribarnice 20-let-ni Padovan Anton iz Ul. Madonna del Mare 3, ki je takoj nato, ko je videl, da se je sa: momorilec vrgel v morje, skoči! za Pjim ter ga po kratkotrajnem reševanju privlekel k obali ter mu tako rešil življenje. V bolnišnici je VVeiss Nikolaj izjavil, da se je odločil za saunomorilni korak zaradi tega, ker je bolan in naveličan življenja.
Rs-;setti. 16.00: ((Zaročenka vseh«, B. Grable.
Excelsior. 16.00:	«V	kraljestvu
nebes«.
Fenice. 16.30: ((Kleopatra«, Clau-dette Colbert.
Filodrammalico. 16.00:	»Ultima-
tum v Chicagu«, Alan Ladd.
*
Alabarda. 16.00: ((Lisičji princ«, Tyrone Povver.
Garibaldi. 15.30:	Rdeča	čarov-
nica«.
Ideale 16.00: ((Začarano naselje«, Stanllo in Olio,
Impero. 16.00j «Vsaka mladenka s, želi moža«, Gary Grar.t.
Italia. 16.00: Operacije največjih kirurgov.
Viale. 16.00: «Pesek».
Vittorio Veneto. 16.00:	((Vojaški
oegun«, Alan Ladd, Helen Wal-ker.
•
Adua. 15.30: «Tatovj koles«.
Armonia. 15.30:	«Pisrr,o neznan-
ke«.
Azzurro. 16.00: ((Trubadur«, Verdijeva opera.
fielvedere. 16.30: «Prevara».
Sv Vid. 18.30: ((Bengalski suli-čarji«, G. Cooper.
Lumiere. 16.30:	«Ne*poznar.a v
San Marinu«.
»Ob morju«. 16.00:	»Konstantin
Zaslan«,
Marconi. 16.00: «Satahov alibi«.
Masslmo. 16.00: ((Pustolovci Sv Marije«.
Novo Cine. 16.00: «Lepa dogodivščina«, Robert Mitchum
Odeon. 16.00: «Devica Iz Tripolisa«, Vvonne De Carlo, George Brent;
Radio. 16.00: «Mama, spominjam se te«.
Savona. 15.30: «Cas se je ustavil«.
Venezia. »Konjenik v črnem«.
Vittoria. »Alahovo znamenje«.
Ljudski vrt na nrostem. 20 45: «Božlč v taborišču 119».
Kino na gradu. 21.00: «R!m odprto mesto«.
ve 2; Signori. Trg Ospedak ' Harabaglia v Barkovljah ‘ Nicoli v Skednju imata sta® nočno službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 6950-7000. P3-pirnati šterling 1550-1570, lar 627-631 dolar (telegrafsko 636-638	100	francoskih	fran-
kov 174-178.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 4. m 5. junija 1950 se J* v Trstu rodilo 10 otrok, poro« •je bilo 10 umrlo pa je 12 ese«-
Poročili so se: uradnik UpeI' fler Mario in uradnica Niye. Bernetti, kočiiaž Viktor in šivilja Marcela Vidmar, Up-menico Silvestri in gospodinja Sofija Colja, težak Evgen prašič in gospodinja Rosalija Ioni, geometer Dolliani Elio in gospodinja Lida Russini, postni uslužbenec Franc Costani 10 gospodinja Štefanija Strgar, kovač Michele Losappio jn gospodinja Viktorija Bertuzzi, šofer Salvatore della Pietra in bbin'-iarka Marija Godina, šofer Sergij Vatta in uradnica NdeH11 Tominič, trgovec Marceli® Brandolin in gospodinja Mer-cede Micheluzzi.
Umrli so:	77-letna Arna««
Santarossa vd. Gris, , 66-1'etfj* Imelda Zanotti vd. Pertot. J®-letna Frančiška Ipavic por. fe‘ derici, 58-letni Angel Berhi01’ 74-letna Emiliia Khzai vd. Furlan, 77-'letna Ana Belltmvič v®" Rovis, 65-letni Karol Fid-I, p1' letni Angel Kodrič, 52-le‘jl JosiDina Sibelja vd. Ferri. letni Ivan Basioli, 7l-letni Msr' cello Piletti, 68-letna Josipi1” Cibr-m vd. Madon.
S3H RADIO !!0
JUGOSL. CONE TRSTU
(Oddaja na srednjih valo*'" 212.4 tn ali 1412 kc> TOREK 8. 6. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: P®! točila v ital. in objava sporea«’ 7.00: Napoved časa - poročila Ital.; 7.15: Jutranja glasb?..
12.0U:	Opoldanski konce’.!
12.30:	Dvorak: Slovpnski ple“,
12.45: Poročila v ital. In obja ^ sporeda; 13.00:	Napoved CaSanj
poročila v slov,: 13.15: Komor, zbor Rukovete Stevana MokranL ca: 13.45: Kulturni pregled (Ital-« 14.00: Igra orkester Radia L,“ . IJana p. v. Filipa Bernaja ; 14.30: Pregled tiska v ital.; !’■ Pregled ttSKa v slov. , ..m
17.30:	Politične aKtualn«
(ital.): 17.45: Poje Italo Vanig»“ 18.00: Ljudska univerza (‘»iL, 18.15: Kcmorna glasba; 18.45: J" ročila v hrvaščini; 19.00: dlaS „ na medigra; 19.15: Poroči 13 Ital.; 19.30: Napoved časa - P®\~ čila v Slov.; 19.45: Kulturni P’ > gled {slov.):	Kronika (’Pri1,,«,
Trubar«; 20.00: Opera; 22.00: F‘L, na glasba: 22.30: Nočni konce1 23.00: Zaunja poročila v 23.05: Zadnja poročila v sl®,n 23.10: Objava dnevnega •sP°r„r za naslednji dar,: 23.15: Seren' de; 23.30: Zaključek.
URADNE OBJAVE
BOJ MUHAM ! Občinski zdr£ stveni urad poziva tudi letos hivalstvo na uničevanje muh, L, nevarnih insektov, ki pren»P‘ bacile tifusne mrzlice, paratKJJ^p griže, jetike in mnogih dd"iC
bolezni. — Potrebno Je. da
muham onemogoči dostop v
sta-
novanja, javne lokale, skladaj, trgovine živil, hleve, da ne K. dejo v dotik z okuženimi stvno
mi (gnoj, blato, slina. um» nerilo), jim onemogočiti d°s,||: do kakaršnih koli živil ter L stalno uničevati, predvsem go. — Najboljše je najbolj f s( stavno sredstvo je čistoča, fe morajo držati vsi po stanovanj, trgovinah, javnih lokalih. s8 ni|i ščih itd. Pri. samem uničCJ*.^, nora sodelovati vse prebival5'^, da se ogne kazenskim P05!'*.1 ram. Pod vodstvom občins**^ zdravstvenega urada vodi proti muham inšpektorat me-Ji čistoče (NU), ki je prebival na razpolago.	^
Spalnice, kuhi**iC ter drugo pohišt^0
domačega proizvoda dobite v , Ulici Vasari št
CLNE UGOD
MEHANIČNA DELAVNICA
ki
DNI
J)_________
T R S r
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje stresne žlebove, odtočne cevi ter inštalira vodo in pl'n
6. junija 1950
Podružnica	uredništva	in	uprave	Primorskega	dnevnika	- - 11*32
HOČEMO SLOVENSKE SOLE! *■ HOČEMO MANJŠINSKO ZAKONODAJO!
De Gasperifev obisk v
v znamenju terorja nad Slovenci
(Nadaljevanje s 1- strani)
še enkrat ne pokazalo, kako Nezmožni so ljudje reda in mira.
Pretepaska skupina trikoio-ristov se je najprej zbrala okoli tajnika Demokratične fronte za Slovensko Benečijo tovariša Darija KONTA ter ga pričela Mtttpati. Najprej so ga brcali m suvali s pestmi, nato pa ga Počeli psovati in spraševati, *si tukaj išče itd* Medtem je Priskočila policija, ki je tovariša Marija Konta zgrabila za r°ke in ga nasilno odvedla s tr8a. Kasneje smo zvedeli, da je policija aretirala pod iz-tovorom, da ga zaščiti pred Vzburjenjem. Na policiji so ga Pridržali do kasnih večernih Pr.
Skoraj istočasno pa so nahujskani pretepaški plačanci, ki so ‘Veli nalogo «počistiti s litini«, ki so bili na trgu, pretepli še tfva druga pristaša DFS, in sicer tovarišico BIRTIC RINO ® tovariša DRESCAKA MIHAELA. Tudi nju je policija Pretirala in jih z izgovorom, ^ ju mora zaščititi, odpeljala Pa Policijo.
V duhu najhujšega šovinizma in pretepanja, v senci velike trikolore, ki je plapolala nad trg in v njenem znamenju Se je torej vršilo veliko slavje Na čast De Gasperija. Manjka-0 jg samo nekaj vzklikov ob Plamenu gorečih slovenskih knjig in kričanje ob preliti slo-Venski krvi, pa bi imeli naj-PPodobnejšo sliko razpoloženja.
Najprej je rekel, da je navdušen nad krasotami, ki jih skrivajo te pokrajine. Nato pa je pripomnil, da je ponosen nad «visokim italijanskim duhom, ki vlada v teh krajih, nad duhom, ki mu ni primere skoraj v nobeni italijanski pokrajini«. Govoril je o obnovi
plamen šovinističnega ognja, ki gori na čast protislovenski in protijugoslovanski gonji, v kateri tekmujeta klercfašistič-ni jn kominformistični tisk.
Napad na naša dopisnika obsojamo in najodločneje zahtevamo, da se krivci dejanj, za katere, kakor se zdi, se Ita-
ter poudaril, da ni toliko važna j lijanska oblast niti najmanj ne
k;
vlada med šovinističfno
Hrhaljo v teh krajih. Vse to bi alo najlepši okvir dejanjem, Za katerimi bi zastonj listali p0 spominih na fašistične ča-
da bi jih priklicali pred °či, ker bi jih le s težavo našli.
Medtem se je pripeljal De GasPeri in nekaj ljudi mu je
zaploskalo.
, Na balkonu pred mikrofo-n°m je najprej postal, da bi si križal razmetane misli, ki jrm
"h je -iz reda spravji,nepričakovani dogodek pred cerkvijo. Verjetno si je mislil, da bo Te Pametneje, če se preveč ne Zadrži na govorniškem odru, ker bi se utegnil kdo od prisotnih spomniti, kaj je z manjšinsko zakonodajo in slovenskimi
šolami v Benečiji.
socialna kakor duhovna obnova. kateri pa so se ti kraji možno približali. Treba bo še marsikaj napraviti, vendar je glavno, da ostanejo ti kraji e-notni in da ljudstvo, M je tukaj naseljeno živi v bratskih odnosih in mirnem sožitju.
Kakšne bratske odnose in kakšno mirno sožitje je jezuitski ministrski predsednik imel takrat v mislih, nam bo takoj jasno če povemo, da ni niti dodobra zamrl njegov glas v zvokih italijanskih šovinističnih pesmi, ki so sledile njegovemu govoru, ko so pretepaške tolpe dejansko napadle tovariše: DORIJA PREDANA, MARINIČA ROMILDA, VOGRIČA GINA in ZANINIJA SANDRA, ki so bili istočasno v gostilni «Janez». Pretepači so te zavedne Slovence, ki so v glavnem mladinci in ki se ne bojijo borbe in žrtev pretepli in jih zapodili po cesti, ki pelje iz Čedada v Sent Peter Slovenov. Po cesti so jih še nekaj časa spremljali, jih pretepali in zmerjali s tiščavi«, atitinin itd.
Ko se je pretepaska skupina vračala v Čedad sta se urednika našega lista tov. Gorazd Vesel in Egon Kravs vračala iz Čedada. Nekdo iz prve skupine je tedaj zakričal za njima: uGlejte titine! Dajte jih!« Dejansko je skupina navalila nanju in ju pričela pretepati, vendar je prisotnost duha in iznajdljivost pripomogla, da nista odnesla resnejših telesnih poškodb.
Na tem mestu je treba pribiti eno; kominformistični in šovinistični listi, so dvignili.oblak prahu, v zvezi z .novinarji, ki so bili za časa volitev v coni B, kateri naj bi bili po njihovem pisanju pretepeni. Dejstvo pa je čisto drugo, da sg nobenemu izmed njih ni skrivil niti las na glavi in da je bilo vse njihovo pisanje samo olje na
briga, aretirajo in primerno kaznujejo. Tako postopanje bi bilo v skladu z besedami, ki jih je ministrski predsednik izustil z balkona muzejske palače, v katerih je pozival k mirnemu in bratskemu sožitju. Vsako drugačno ravnanje pa bo samo dokaz, da so njegove besede de-magoške, lažnive in da se za njimi skriva še večji val terorja in izkoriščanja slovenskega beneškega ljudstva, kakor za časa fašizma.
Potrebna je obsodba takih dejanj, da se prepreči nov pohod krivic nad slovenske Benečane; potrebna je taka obsodba dejanj, da se ohrani mir v teh krajih. Mi smo za mir, mir, ki bo izraz enakopravnega življenja slovenskega ljudstva v nadiški dolini; mir, ki bo temeljil na pravicah, ki jih je treba priznati slovenskemu ljudstvu. Kakršen koli mir, ki bo vzdrževan za ceno krvi upirajočega se slovenskega ljudstva, ker zahteva svoje pravice, slovenske šole, manjšinsko zakonodajo, popravo cest in druga gospodarska izboljšanja, takšen mir je nepravičen in je že vnaprej obsojen na propast.
Bratski odnosi in mirno sožitje med ljudstvom teh kraja’ pa je prav tako nemogoče brez priznanja obstoja slovenskega ljudstva p teh krajih. Priznanje tega dejstva je prvi pogoj na peti reševanja teh vprašanj k zližanju med ljudstvom Na-diške doline.
Gospoda ministrskega predsednika vprašamo, zakaj ni niti z besedo namignil, da v na-Ai-
strski predsednik teh lastnosti v Čedadu krčevito oklenil, kakor utopljenec rešilne bilke.
Toda to mu ne more pomagati, kakor mu ne pomore na zeleno vejo pretepanje mirnih in zavednih Slovencev, ki so najprej prosili za osebni razgovor z De Gasperijem, kasneje pa, ko so uvideli, da jim tega ne dovolijo, dali izraza svojim zahtevam na način, ki smo ga zgoraj opisali.
Nedeljski popoldanski dogodki v Čedadu so torej zelo poučen pi-imer. So v praksi o-no, kar smo v nedeljski številki zapisali, da volk dlako menja svojega bistva pa nikoli.
Med Jugoslavijo in Italijo se vodi borba z namenom, da se na miren način odpravijo spori, ki obstajajo med obema
državama. Jugoslavija je s svoje strani ustvarila vse pogoje, da bo pot, ki naj vedi do odprave teh naspretstep čimbolj uglajena. Kaj je napravilo Italija? Nič in še enkrat nič. Ona ostaja še nadalje nosilka šovinizma in nacionalnega zatiranja najslabše vrste.
Medtem ko je Jugoslavija ustvarila s svoje strani vse pogoje da Italijani v FLRJ uživajo vse pravice, je. De Ga:,j:cri dokazal, da ni za rešitev obstoječih sporov, ampak da namerava že nadalje izvajati politiko diskriminacije nad slovenskim ljudstvom, politiko, ki vodi do tega, da se slovenskemu ljudstvu s strani vladinih oblasti čedalje bolj streže po življenju.
Cedadski dogodki so prav ta-
ko dokaz italijanske dolarske demokracije, ki je že zdavnaj zamenjala vsebino in ostala samo forma na osnovi katere je dopuščeno zatiranje .naroda, ki je proti svoji volji in zaradi krivične meje ostal v mejah italijanske države.
Cedadski dogodki so nadalje resničen dokaz, da italijanski ministrski predsednik laže, ko govori o zbližanju med dvema narodoma in sosednima državama. Ni mogoče želeti pomiritve in zbližanja ter istočasno zanikati obstoj Slovencev v Benečiji. Ni mogoče doseči zbližanje med dvema državamv ter istočasno pretepati zavedne Slovence, ki ne zahtevajo zase nič drugega kakor pravico do enakopravnega življenja in u-porabe materinega jezika.
Prav zato je sveta in narodna dolžnost slovenskega ljudstva n Italiji, da združeno v svoji Demokratični fronti Slovencev še nadalje vodi borbo za priznanje svojih prauic. kajti le nenehna in odločna borba za življenje dostojno človeka je tista osnova, na kateri je mogoče priti do naših prauic, ki nam jih sedanji klerofaši-stični De Gasperijev režim odklanja.
Beneški Slovenci! Naj bo današnji dan tista gonilna sila, ki bo pognala našo'zdravo slovensko miselnost v sleherno našo vas, v sleherno našo družino. Bodimo neodjenljivi in junaški. S složno borbo bomo tudi mi dosegli oni veliki dan, ko bo zavladala Svoboda, Pravica, E-nakopiravnost.
Vrnjen obisk najmlajših v Steverjanu
V nedeljo popoldne je več sto naimlajčih s Krasa vrnilo obisk sovrstnikom iz Brd. Povabljeni so bili namreč v Ste-Verjan na češnje. Najmlajši iz Ste ve- ana in drugih briških vasi so navdušeno sprejeli kra-ške otroke in jim pripravili na lepi senčni, trati v bližini cer--ve številne košare nai lepših števerjanskih češenj
Tu so vsi skupaj jedli se šalili, igrali .in peli. Njihovo petje, ki se je razlegalo po vsem števerjanskem griču, je spremljal spreten harmonikar.
Ob sončnem zatonu so se mladi Kraševci veselih obrazov in od češenj temno rdečih ustnic odpravili na avtobuse. V svoje aktovke in košare so jim Steverjanci naložili še vse ti ste češnje, ki jih niso mogli spraviti v želodčke. Pred odhodom so vsi skupaj zapeli še lepo partizansko pesem. Nato so se prisrčno pozdravili in drug drugemu obljubili, da se bodo še obiskali.
' Podgorn
j Smrt zavednega Slovenca
Včeraj je. PO kratki bolezni preminul v Podpori eden izmed najstarejših Slovencev 77-1 etni Stefan Bregant, bivii občinski svetnik, dober gospodarstvenik, predvsem pa zaveden Slovenec.
Pogreb pokojnika bo na vaško pokopališče danes popoldne. Družini in vsem sorodnikom izražamo naše iskreno sožalje.
Nevarne stopnice
Po strmih lesenih stopnicah svojega stanovanja je včeraj padla 24-letna gospodinja Lombardi Ofelija s Kapucinske ulice 9. Pri padcu se je oprla na desno roko in si. jo zlomila. Rešilni voz Zelenega križa jo je odpeljal v občinsko bolnico Brigata Pavia. Zdraviti se bo morala 30 dni.
Slreznil se je v varnostni celici
V nedeljo zvečer so varnostni organi zasačili na cesti moža. ki je od vinjenosti komaj stal na nogah. Ker je bil mož prileten in so se zbali, da ne bi padel, so se mu ponudili, da ga spremijo domov. Toda mož je niihovo spremstvo odločno odklonil. Zato so ga agentje pospremili na policijo, kjer je 54-letni Anton Lužnik iz TJl. Cocevia 2 prespal in se včeraj zjutraj lahko vrnil domov na trdnih nogah.
KINO
VERDI. 17: «Otok na gori«, J.
Allison in V. Johnson. VITTORIA. 17: «Pas čistosti«, N. Taranto.
CENTRALE. 17: Nov program. MODERNO. 17: «Orli na Tihem oceanu«, R. Russel.
EDEN. ,17:	((Zadnje	obzorje«
G. Ford.
Podružnica	uredništva	Primorskega	dnevnika -	-
ZASEDANJE OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU
Izvolitev nmiega izvršilnega mllmra
Odobritev novih odlokov
V nedeljo je bilo v koprskem gledališču deseto redno zasedanje Istrskega okrožnega LO, ki je bil izvoljen 1947. leta. Zasedanje je otvoril tov. Abram
izvršilni odbor IOLO, ki ga sestavljajo:
Predsednik: BELTRAM JULIJ, I. podpredsednik: MAKO-VAC JURIJ, n. podpredsednik:
Marij ki je pozdravil delega- BONETTI ROMANO, III. podle, predstavnike ljudske obla- predsednik:	Ur.	KOVAČIČ
sti, VUJA in goste. Tovariš Pe-
ški dolini prebivajo Slovenci. I trič je podal poročilo o delu,
I i ■	...	_______.,11 Trt vrlr! /'»Vvrf7_
Ali se mu zdi potrebno, da o tem molči, ker misli, da bo tako zbmsal Slovence s '.eh dolin?
Trma in avtosugestija sc člo-veške lastnosti, ki sc pojavljajo takrat ko človek uvidi,' da z logičnim sklepanjem in zdravim razumom ne more dalje. Mislimo, da se je italijanski mini-
Štandrežu
, Prosvetno društvo iz Standre-ki nosi ime lani umrlega BeHkega pesnika in tvorca slo-!*»*fce besede Otona Zupanci-se je hotelo oddolžiti sv&-tehiu velikemu vzorniku in Pji-9zati standrežcem, Goriča-n°ai in drugim goriškim Slo-Vehceni njegovo najznačilnejše ??fsko delo ((Veroniko Desenv ‘kor,.
p0 dolgih mesečih intenziv-^Oa študija požrtvovalnih i-®ralceu in učitelja-režiserja ter P? skrbni tehnični pripravi je ‘ta v nedeljo zvečer na let-j m gledališkem prostoru V tandrežu prva uprizoritev, ki lo nad vse pričakovanje dobro u‘Deta.
Ko pravimo nad vse pričako-imamo v. mislih velike ežkoča, ki so v zvezi z uprizo-rtvijo tega težkega dela in za-?di katerih so sc ga vedno izo-tudi, največji podeželski ji in najboljši igralci - dile-j H. Kakor pri vseh Zupanči-delih, je tudi tukaj jezik *brUšen in izoblikovan do i“iPopolnejših odtenkov, kjer vsak poudarek svoj pose-pomen in je treba vsak yhOglusnik izgovarjati na toč b določen račin, da pride do (®uega izraza ono besedno _a0Og(asje, o katerem je bil uP«nčič tako velik umetnik. ,^0ralej iz Standreža, ki so si /ritni z uprizoritvijo «Miklove ijč« deloma izbrusili svojo Pvarjavo m ugladili svoje
J*ke kretnje, so se lotili tc
M
j„ 0e z veliko požrtuooalnost-,. Pogumom ter so napeli 4i sv°le stle, da bi tudi s pred panjem »Veronike D eseni-,11 čim bolje uspeli. in^koj v začetku prvega de-so bili igralci še malo v jr, re°i 1» neokretni. Kmalu Pa s ^'ema/ali te težave in be-koa le tekla vedno boli glad-velifer vedno očitneje kazala hlijn Zupančičeve besede in rQSkozi vseh pet dejanj, bi01- n,ri ,lu sedem slik, so tteo ,'0ralc‘ navezati /vzornost kr,,j0a občinstva. /:i je do »tor Vapoi,<ito obsežen pro-trctje se 3* pokazalo zlasti v
3e(jijJn dejanju, ko doseže tra-C- s smrtjo Jelislave, žene »e vaa Friderika in razglasit-*ko or<rlke Jeseniške za celj-0 °hco, svoj vrhunec. teik0I>os'lnie*nih igralcih je M* boriti in reči moramo a so se vsi potrudili in
dali od sebe vse, kar so mogli, da bi premagali ogromne težave, ki so zvezane s prireditvijo tako težkega odrskega dela, katero zahteva nemalo truda že od poklicnega igralca, ki i-ma na razpolago stalen oder v dvorani in z neprimerno boljšimi sredstvi, kot pa so bila na razpolago za to pri reditev v Štandrežu. Pri tem moramo poudariti, da so štandrežk i prosvetarji, ki so že lani z Miklovo Zalo» dosegli lepe uspehe, pokazali letos še večji napredek. Tako je bila njihova izgovarjava letos glasnejša in razločnejša, da so jih čuli lahko tudi bolj oddaljeni. Prav tako so pokazali večjo uglajenost pri kretar.ju na odru, čeprav je to delo zahtevnejše v tem oziru za podeželskega diletanta.
Ob tej priliki se je zopet pokazalo s kakšnimi težavami se. moramo boriti goriški Slovenci ki nimamo niti ene primerne in stalne dvorane za svoje prireditve. Zopet ' enkrat smo videli in so lahko videli to tudi pristojni organi, kako neobhod-no nam je potreben Ljudski dom s svojo dvorano, shramoo za kulise, stalno električno napeljavo itd. V taki dvorani bi lahko začeli s predstavo že popoldne in ne bi bilo treba čakati večera in mraka za prireditev na prostem. Taka prireditev je sicer prikladna V. poletni vročini za krajša dela. Ni po primerna za tako dolgo igro, k. traja celili šest ur in sc zaple-če tja v jutro naslednjega dne, kakor se je to zgodilo V nedeljo.
Naše ljudstvo pa se zaveda teh težav in je kljub vsemu napolnilo ves obsežen prostor tako, da je ni dvorane v Gorici, ki bi )ih mogla vse sprejeti. Čeprav jih je čakalo že zgodaj zjutraj naslednjega dne vsakdanje delo, so vztrajali do konca predstave in tako zopet enkrat pokazali, kako si naše ljudstvo želi svoje besede, kako željno srka vase bogate zaklade naše slovenske kulture. Ob koncu vsakega dejanja so to izrazili s ploskanjem, ki je bilo priznanje požrtvovalnim i-gralcem in izraz ljudske hvaležnosti tistim, ki so premagali vse ovire, da so lahko organizirali to predstavo.
Posebno pohvalo so zaslužili
ki ga je napravil Istrski okrožni ljudski odbor. V poročilu je navedel številčne podatke o postopnem izboljšanju življenja v okrožiu. Poudaril je, da je bilo vse delo IOLO v skladu s pridobitvami NOB. Vsi uspe-ni, ki so bili doseženi, so dokaz, da so sg ljudske množice borile za nekaj novega in boljšega in da to postopoma dosegajo.
Po kratki diskusiji in odobritvi poročila ie bil Istrski okrožni ljudski odbor razpuščen. ker ie mandat odborni-
STANKO, tajnik: PETRIČ VLADIMIR
Člani: FILI JANKO. COLJA SREČKO,. AfaRAM MARIO, GIASSI PIETRO. VALENTIČ FABJAN. KRALJEVIČ PE-TAR BILOSLAV NARCIS, FONDA LIBERo m KLUN KAREL
Tov. Beltram je nato podal kratko gospodarsko politično oorcč lo, ki ga objavljamo na drugem mestu- Sledile so volitve raznih komisij. Tako komisije za odloke, za gospodarski načrt in finance, za zaščito zakonitosti, za prošnje in
stoje neposredno pred njima. I nje. Vsa vprašanja, ki so v zVe-Bistveno za razvoj ljudske I zi z gospodarstvom, z našim
kov avtomatično potekel ta- Pritožbe in mandatne komisije.
o<j postavitve odra, do vzorne električne napeljave, ki je dala s svojimi svetlobnimi učinki potreben poudarek posameznim prizorom. Zelo mnogo dela je zahtevala tudi nova scenerija in kostimi, ki so jih napravili domačini na podlagi originalnih predlog in ki so v polni meri dosegli svoj učinek ter pričarali pred občinstvo okolje iz srednjeveške fevdalne družbe, v katerem se dejanje dogaja.
Pričakujemo, da bodo štan-drežki prosvetarji v. kratkem tragedijo ponovili in tako dali možnost še drugim, ki niso mogli k premieri, da jo vidijo. Saj imamo v njej poleg ljubezenske tragedije tudi košček slovenske zgodovine, katerega moramo tudi mi belje spoznati. Ob zaključku naj pripomnimo še, da bi bilo dobro, če bi organizatorji začeli s predstavo bolj zgodaj, čeprav bi bilo pri prvem dejanju še svetlo, da se tako omogoči obisk tudi tistim, ki morajo zjutraj na delo. Obe nem želimo, da bi bil odslej skozi vso letno sezono ta oder na prostem stalno žarišče slovenske kulture, na katerem bi nastopili tudi dramatski in pevski krožki iz drugih goriš kih krajev.
krat. ko sta bila razpuščena o-krajna ljudska odbora v Kopru in Bujah.
Po kratkem odmoru ie tovariš Beltram otvoril prvo redno zasedanje okrajnih ljudskih odborov v Kopru in Bujah, ki sta bila izvoljena na volitvah dne 16. aprila in tvorita Istrski
Pri 6. točki dnevnega reda je bila razrešitev nekaterih ljudskih sodnikov in na njihova mesta volitev, novih. Nato so bili prečitnni in predlagani v odobritev naslednji odloki: Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javni arbitraži, odlok o davku od dohodka, odlok o davku
okrožni liudski odbor. Po pred. j“a'-ia 'T'‘"I,	3	dediščine	in
darila, m odlok o vojnih inva-
laganju in odobritvi dnevnega reda ter izvolitvi verifikacijske komisije, so bili izvoljeni v delovno predsedstvo tov. Kralj Franc — Petek. Gobbo Gino — Nerino in Medica Erminij. Tov. delovni predsednik se je zahvalil za zaupanje in preči-tgl pozdravno pismo, ki so aa poslali skupščini prebivalci vasi Krkavče, v katerem izražajo voščila za uspešno delo in se obvezujejo, da bodo do 8. junija ustanovili vaško frontno brigado, ki bo pomagala pri delih splošne ljudske koristi. Vsi delegati so s ploskanjem sprejeli ta pozdrav.
Sledil je predlog za novi izvršilni odbor IOLO. Volitve so bile z dviganjem rok. in sicer prvo za predsednika, nato za tri podpredsednike, tainilca in nazadnje za devet članov. Pri volitvah predsednika je bil en vzdržan, pri treh podpredsednikih dva glasova vzdržana, pri tajniku eden in prav tako pri članih. Dolgotrajno ploskanje delegatov je pozdravilo novi
lidih. Po odobritvi teh odlokov je prišla na oder delegacija iz Kmetijske šole v Škocjanu pri Kopra, ki je pozdravila zasedanje z obljubo, da bodo dali 8 mladincev v frontno brigado. Navdušeno pozdravljena je, delegacija odšla z odra.
Delovni predsednik je nato zaključil zasedanje jn poudaril, da bo skupščina in delovno ljudstvo Istrskega okrožja napravilo vse za še večjo utrditev ljudske oblasti.
Govor tov. Beltrama
Istrski okrožni .ljudski odbor, ki ga po odloku z dne 14. novembra 1948 sestavljata oba okrajna ljudska odbora, kar je v skladu s princip; široke ljudske demokracije, je iz svoje srede izolil nov okrožni izvršilni odbor. Ker sta bila na volitvah 16. aprila t. p izvoljena nova okrajna ljudska odbora za Koper in Buje, tvorita nov IOLO avtomatično oba novo izvoljena OLO Oba OLO sta že zasedala v smislu odloka o vo-
oblasti pri nas je jačanje o-krajnih kakor tudi krajevnih odnosno mestnih ljudskih odborov, zato se na okrajne in nižje organe oblasti prenaša pretežni del gospodarske ope-rative. V ta namen so se pri okrajnih in KLO že organizirala in se še organizirajo razna gospodarska podjetja, prekp katerih bodo nižji upravni orgahi oblašti neposredno vodili gospodarstvo in gospodarsko politiko. Ta značilnost ne pomeni samo. da so se naši krajevni (mestni) zlasti okrajni ljudski odbori usposobili in utrdili, ampak predvsem označuje jačanje samouprave nižjih organov oblasti, kar odgovarja našim principom o ljudski demokraciji. Dosedanja centralizacija, ki je bila do neke mere potrebna, zlasti v prvih povojnih letih, bi danes škodovala in zavirala razvoj ter iniciativo nižjih organov oblasti.
S tem je tudi označena vloga IOLO, ki kot odlokodajno telo dobiva moč s strani okrajnih ljudskih odborov po eni strani in VUJA po drugi ter njegovega izvršilnega odbora. Naloga izvršilnega odbora LO bo predvsem; ta, da bo skrbel, da se bodo odloki in predpisi pravilno in dosledno izvajali da bo okrajnim organom oblasti pomagali izvajati operativne in upravne naloge, nudil potrebno inštruljtorsko pomoč pri delu, ter kontrolo nad izvajanjem planskih in vseh gospodarskih nalog. V tem smislu bo treba tudi organizirati okrožni aparat, zmanjšati število osebja na minimalno potrebno, ter ojačiti okrajne in krajevne (mestne) ljudske odbore. V tem smislu so že okrajni ljudski odbori na svojih zasedanjih razpravljali in ^prejeli vrsto sklepov, ki se že izvajajo ali pa so na poti iz-vedbe.
K upravljanju je treba pritegniti najširše množice
To bi bila predvsem funcio-nalna, perspektiva naloga -naših političnih in upravnih organov oblasti. Toda ne bi bilo dovolj, če bi smatrali, da je vprašanje samouprave v tem, da se izvrši decentralizacija in prenesejo na nižje organe oblasti operativne naloge- Skrbeti je treba predvsem, da se k u-pravljanju pritegnejo najširše množice in da se sporazumno
planom, z operativnimi nalogami, kot tudi vprašanja dajatev, davkov, odkupa itd., se morajo obravnavati in reševati z ljudstvom, z delovnimi kolektivi, ker le tako bomo u-spešno izvrševali vse naše naloge in obveze ter se bo naša ljudska demokracija verno izražala v samoupravi ljudstva. Da bo za to potrebno široko politično delo in objasnjeva-nje, veliki napori za dvig kulturne ravni naših delovnih ljudi, o tem ni nobenega dvoma. Toda to je edina pot, ki daje garancijo uspeha, zlasti pa utrjuje v ljudeh zavest, da so sami gospodarji na svoji zemlji, da sami dejansko o-dlcčajo v vseh vprašanjih, ki se jih tičejo. S tem izgine tudi vsaka nevarnost po birokratizmu, ki je nasprotje ljudske demokracije, zavora razvoja in samoinicia-tive. Ni nobenega dvoma, da je hkrati to edina pot za uspešno razkrinkavanje in odkrivanje vseh negativnih, ljudski oblasti sovražnih elementov, ki lahko ribarijo in rovarijo v kalnem, nikdar pa ne v razgibanem politično zrelem am-bientu.
Tovariši in tovarišice! Pred nami stojijo še težke naloge, ki bodo od nas zahtevale mnogo požrtvovalnega truda. Toda teh naporov se mi nismo nikoli strašili, niti se jih danes bojimo. ker v nas prevladuje zavest, da gre za trud, ki ga vlagamo v novo zgradbo, ki bo po. menila za vse naše delovne ljudi blagostanje, lepše kulturnej-še življenje — v izgradnji socializma. Zgraditi in ustvariti socializem pomeni ne samo zgraditi nove hiše in tovarne, ampak novega človeka, ki bo imel nov odnos do dela, nov odnos do skupnosti in do samega sebe. Za dosego tega cilja, pri graditvi takega družbenega reda nam ne sme biti žal truda in naporov. Mi se moramo in se bomo borili, da bomo tako stanje dosegli čim-preje, da Jjomo zgradili nove-vega človeka in temu udobno življenje-
litvah in vsak za svoje pod-1 z njimi izvajajo naloge, ki jih ročje sklepala o nalogah, ki ‘ ljudska oblast postavlja pred
Brca našim sovražnikom ob volitvah
Medtem ko si naš okrožni in njegov izvršilni odbor zastavljata naloge s perspektivo izgradnje socializma, kjer ne bo izkoriščanje človeka po človeku, kjer bodo enakopravni in svobodni ljudje sami uživali sadove svojega dela, nas z onkraj meje sovražnik nepresta-
no napada in kleveta- Povsem razumljivo je, da se sovražniki vseh vrst, od kriminalcev okrog tako imenovanega istrskega CLN do renegatov ko-minformistov niso mogli pomiriti zaradi učinkovitega udarca, ki so ga dobili na volitvah 16. aprila. Dejstvo, da so volivci Istrskega okrožja na svobodnih in demokratičnih volitvah z 89 odst. glasov izvolili kandidate Ljudske fronte, pred. stavlja brez dvoma nepričakovan udarec, ki ga zaman skušajo omiliti pisuni in kolovodje reakcije in kominformistov. Pričakovali so, da bodo grožnje, grozilna pisma in denar preprečili tako neizpodbitno zmago Ljudske fronte, ki je politična osnova ljudske oblasti. In je povsem razumljivo, da je spričo tega poraza toliko večj^ in reakcija sorazmerno s porazom toliko močnejša, in daljša. Špekulirali $o s parolo plebiscita. 89 odst. glasov za Ljudsko fronto daje odgovor na to parolo. Toda smešno bi bilo dajati danes plebiscitarni značaj volitvam, potem ko je vsak osmi človek Istrskega o-krožja padel v boju za svobodo, za izgon okupatorja, za Jugoslavijo. Stališče vlade FLRJ je v skladu s težnjami in željami naših delovnih ljudi in so ga vsi naši delovni ljudje sprejeli z velikim veseljem in navdušenjem. Mi smo se z narodi Jugoslavije borili in hočemo z njimi deliti veselje in težave ter skupaj graditi lepše življenje — socializem. Nikdar ni bilo naše ljudstvo bolj enotno kot je danes, bolj strnjeno okoli svoje oblasti za dosego tega cilja- Svoje zmage, ki jo je doseglo z narodi Jugoslavije v NOB ne bo dala iz svojih rok, zmage nad okupatorjem in nad notranjimi sovražniki, katerim je iztrgalo oblast.
Sovražnik si izmišlja najne-verjetnejše stvari o našem ljudstvu, o njegovi oblasti. Govori o prisilni mobilizaciji mladine, govori in piše o preganjanju Italijanov, o pomanjkanju vseh vrst, o terorju. Toda ta rnlačva prazne slame je postala že smešna in smeši ne samo lažnive pisune, ampak zlasti one, ki izrabljajo svoje odgovorne položaje ter dajejo «avtentične» izjave o položaju v jugoslovanski coni. Vse je v našem okrožju prisiljeno. Ljudje prisilno delajo, prisilno manifestirajo, prisilno volijo, prisilno jedo, (mimogrede rečeno beli kruh, in sicer povprečno na vsakega prebivalca dnevno pol kg), prisilno gradijo svoje zadružne domove, prisilno gredo v zadruge, prisilno obdelujejo zemljo (in sicer tako, da dela čast našim delovnim kmetom) skratka, ena sama prisilna delavnica.
Mesto tega vlada pri njih v Trstu in Italiji demokracija in svoboda. Ljudje so svobodno nezaposleni. Svobodno umirajo v pomanjkanju če je treba, svobodno životarijo, ker so svobodni brez dela.
Proti obrekovalcem in lažnivcem
ga z iredentističnimi, vojno-hujskaškimi in osvajalnimi nameni raznih Vidalijev. Po svojih močeh bomo vse storili, da zgradimo jez šovinizmu Vida-lija in njega vrednih kolovodij, kominformizma, da bomo delali za zbližanje med narodi Jugoslavije in Italije, za mirno sožitje in medsebojno spoštovanje. To so tudi težnje vseh poštenih ljudi in prav zaradi tega je vsak napor šovinistov zaman.
Da pa to dosežemo je treba pristopiti k delu in še odločneje zavihati rokave, odločneje dvigati zavest pri naših delovnih ljudeh, zavest, da danes delovni ljudje gradijo zase, za svoje otroke. Odločneje treba tudi odpravljati napake. Boriti se je treba za točno izvajanje zakonitih predpisov proti malomarnosti, birokraciji, izostajanju z dela, nedisciplini pri delu. To bo najboljši odgovor ki ga lahko damo reakciji, ki se vse bolj krčevito bori za svoje pozicije, ki jih sorazmerno s porastom in utrditvijo ljudske oblasti in ljudskega gospodarstva izgublja na naših tleh.
Naj živi ljudska oblast — oblast delovnega ljudstva!
Naj živi delovno ljudstvo Istrskega okrožja v boju za izgradnjo socializma!
Naj živi. delovno ljudstvo Jugoslavije v borbi za izgradnjo lepše in srečnejše socialistične domovine!
Naj živi KPJ s tovarišem Titom na čelu v borbi za zmago resnice in socializma v svetu!
Priprave za (izkulturni izlel
šolske mladine v Kopru in Bujah
Zveza društev za telesno vzgojo pripravlja za 18. juni-j fizkulturni izlet šolske mladine v Kopru. Tega nastopa se bo udeležila v prvi vrsti šolska deca in mladina ter tudi ostala mladina sektorjev: Koper, Piran, Izola, Dekani, Bandel in Rokava. Idi dan bo tudi podoben fizkulturni izlet v Bujah, in sicer za sektor Buje, Umag in Novi grad.
Zvečer pred glavnim nastopom bodo akad'miie v Pirenu, Izoli in Kopru, na dan glavnega nastopa pa bo sprevod po mestu. Na teh fizkulturmh izletih bo izvajala mladina prvomajske proste vaje in nekatere posebne telovadne točke. Istočasno bo nastopila z lahko atletiko in prikazi iz raznih športnih panos. P ovirji bodo na-topili z rszn m igr mi.
K''kor lani bo udi letos za-kl-juč’la raš mladina svoje šolsko !eto s t lov dnim in športnim nastonom, lri nai p keže nien fizični razvoj, iehsoo spretnost, disciplino in potrdi načelo, da skrbi za popolno skladnost duha in telesa.
Ravno te dni, ko vse množične organizacije stavijo svoj napor za čim večji uspeh Tedna matere in otroka, je izvršilni odbor Istrskega o-krožnega ljudskega odbora izdal odredbo o varstvu nosečih žen in doječih mater v delovnem (uslužb nskem) razmerju, ki zopet dokazuje, da se ljudska oblast zaveda velikega pomena današnje žene v novi družbi. Zato skrbi, da zaščiti tako njo kakor tudi njen rod. S to odredbo se izpopolnjuje obsežna socialna zaščita matere in otroka, ki jo je naša ljudska oblast uzakonila že v tolikih drugih zakonitih določilih.
Odredba se glasi dobesedno:
Na podlagi 1. člena odloka Istr. skega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
V zaščito matere in otroka
Odredba o varstvu nosečih žen
in doječih mater v delovnem razmerju
bolezenskega
_	_	  odredbo
tudi vsi tisti, ki so sp pobrigali o varstvu nosečih žen in doječih Za tehnične/ tjztiedbo tega dela, | mater v delovnem (uslužben-1
skerr.) razmerju
1. člen.
Zena v delovnem (uslužben-skem) razmerju ima v primeru nosečnosti in poroda pravico do 90 dni dopusta. Dopust sme nastopiti največ 45 dni pred porodom, trajati pa mora najmanj 21 dni pred porodom in najmanj 45 dni po porodu.
Ce noseča žena z dovoljenjem pristojnega uradnega zdravnika ne Izrabi vsega dopusta, ki ji gre pred porodom, se ji ta podaljša po porodu za toliko dni. kolikor jih je manj izrabila pred porodom.
Ce se otrok rodi pred devetimi meseci, se dopust po porodu podaljša za toliko dni, kolikor jih Je žena manj izrabila pred porodom.
Ce se otrok rodi mrtev ali če
umre, preden dopolni 45 dni, i 1. Zena, ki je Prejemala plačo traja dopust po porodu skupno po delovnem učinku, ima p
do Plače v znesku, ki se dobi, fe se obračunska postavka za skupino rednega dela, h katere-mu je bila razporejena, pomnoži s številom ur rednega delovnega
C' T Zena, ki je prejemala plačo na uro, ima pravico do plače v znesku, ki se dobi, če se plača na uro za skupino rednega dela, h kateremu je bila razporejena,
■ pomnoži s številom ur rednega delovnega časa.
3. Zena, ki je prejemala plačo v mesečnem znesku, ima pravico do mesečne plače.
Ce se noseča žena po predlogu pristojnega uradnega zdravnika zaradi nosečnosti razporedi k delu nižje skupine, obdrži za čas, ko opravlja delo te skupine, pla-
45 dni.
Delodajalec je dolžan dati ženi dopust zaradi nosečnosti in poroda na podlagi izvida in mnenja pristojnega uradnega zdravnika, da je porod pričakovati v 45 dneh
2. člen.
Zena, ki je bila pred porodom brčz presledka najmanj šest mesecev ali v Zadnjih dveh letih s presledki najmanj 18 mesecev v delovnem (uslužbenskem) razmerju, ima rr.ed dopustom zaradi nosečnosti in poroda (1. člen) pravico do plače s stalnimi dodatki glede na delo (naziv), ki ga ie redno opravljala v zadnjem mesecu dni pred mesecem, v katerem je nastopila dopust, in sicer:
čo svojega rednega dela, h kateremu je pila razporejena preden jc nastala sprememba. Ta plača li pritiče tudi med dopustom zaradi nosečnosti in poroda.
Noseča žena oziroma porodnica cbdrži pravico do plače po prednjih odstavkih tudi za čas, dokler je zaradi poroda v bolnišnici kakor tudi za čas dopusta v dobi dopusta zaradi nosečnosti in poroda.
Vse plače po tem členu gredo v breme Socialnega zavarovanja. Izplačuje jih Zavod za socialno zavarovanje neposredno ali pa posredno preko delodajalca.
3. člen.
Zena, v delovnem (uslužben-sken.) razmerju, ki pridobi do preteka dopusta po porodu pravico do rednega letnega dopusta, ma pravico izrabiti ta dopust neposredno za porodniškim dopustom. Delodajalec je dolžan skrbeti, da se ji mogoči tako izrabiti letni dopust
4. člen.
Doječa mati v delovnem (usluž-henskem) razmerju ima pravico prekiniti delo zaradi dojenja svojega otroka. Taka prekinitev Je praviloma dopustna po vsakih treh urah dela.
(Nadaljevanje sledi)
Bozijanio te vrste »svobode« in demokracije. Za odpravo take «svobode» in demokracije je istrski človek žrtvoval vsakega osmega človeka in danes se proti njej bori in pada delovni človek v Italiji in v Trstu. O-gromen polet naših delovnih ljudi, ki bijejo bitko v izgradnji socializma na vseh področjih, piše smrtno obsodbo tej lažnivi, sramotni gonji proti našemu ljudstvu in njegovi o-blasti. Mi se zavedamo, da bomo le z delom razbili ta val so. vraštva in jeze, ki se vali na nas, ko bodo delovni ljudje v Italiji in v Trstu na naših dejanjih spoznali obrekovalce in lažnivce. Vojnohujskaško politiko kominformistov naši ljudje prezirajo in pozivajo delavce in vse poštene ljudi, da si na mestu ogledajo, kako dela naš delovni človek in za koga dela. Ce mislijo Vidali, Pajet-ta, Bartoli, Santin, Secchia in podobni, da bodo po zgledu svojih prednikov razbohotili rasno sovraštvo do narodov Ju. goslavije, se motijo. Predrago so narodi plačali tako kriminalno politiko fašizma. Narodi si žele miru in bratskega so
Pivi iisjelii tesnjena ribolova
Rib.š,ka sezona sc je pnd kratkim pričela. Barke so odjadrale na visoko morje m sc vrnile z bogatim ribjim Invnm. tako da so bili ribič; prav zadovoljni V Kopru, Izoli ln Piranu «o nalovili kar 78.684 kg sardel. 196.834 kg sardonov, 6.751 kg skuš (scombri), 8.503 kg snjur (suri) in 5.701 kg nujnih drugih rib. Trg jr bil skoro vsak dan založen, česar so sr zlesti veselile naše gospodlo;-. Sevi*, da je ostalo šs veliko rib za naše tovarne.
Vse kaže, da bo tudi v juniju dober ribolov. Ribiči so Pi“ pravili svoje barke, prav mreže in ostalo ribiško orod je. Ribič; iz Bosje drage bodo lovili z novo veliko «saknle»o» kakršnih do sedaj niso še up°-rabljali.
Ribiške zadruge skrbijo, da bo lov in zaslužek dober, zato Da storijo vse. da pripravijo potrebni material za ribolov. Predvsem se je v maju izka-
žitja, ker nimajo nič skupne- zala ribiška zadruga iz Kopra.
TUDI NOGOMETNO MLADINSKO PRVENSTVO KONČANO
MONTieiLLO B - PRHAH
Po treh mesecih borbe na zelenih igriščih se je končalo tudi to prvenstvo in sicer z velikim zadovoljstvom organizatorjev kakor tudi igral cev samih. Med tem prvenstvom je prišlo na dan nekaj nadarjenih mladeničev, ki bodo brez dvoma v naslednji sezoni že igrali morda v boljših ekipah našega najvišjega prvenstva. Ti mladi igralci so pokazali tudi dovolj borbenosti in smisla za šport in tudi■ razen majhnih izjem veliko disciplino, kar je posebno pri nogometu prvi in najvažnejši pogoj uspeha.
Koliko je bilo igralcev, ki so prvič obuli nogometne čevlje in prvič oblekli neki društven dres. Igrali so že večkrat po travnikih in mogoče v kaki stranski ulici našega mesta, vendar niso bili opremljeni kot se za nogometaša spodobi. Koliko čevljev so raztrgali in koliko so jih slišali doma na ta račun od svojih staršev, ki se niso mogli sprijazniti z mislijo, da njihov sin trga čevlje pri tekanju za žogo. Kolikokrat si je ta mladina želela, da bi igrala na zelenem z belimi
jim je uresničila tiste sanje, ki so bile za marsikaterega od njih skoraj neuresničljive. In zdaj se je ta mladina pokazala na igrišču. Marsikdo si je s tem prvenstvom utrl pot v višjo skupino, drugi pa bodo morda še igrali' pri nogometnih mladinskih e-kipah toda z, upanjem, da bo drugo leto boljše.
Montebello B si je tako po treh mesecih zaslužil naslov prvaka nogometnega mladinskega turnirja. V desetih tekmah si je Montebello znal priboriti 8 zmag, eno tekmo je izgubil in eno je igral neodločeno in si je tako priboril kar 17 točk od 20 možnih. Drugo mesto je zavzela Olim pija, ki zaostaja le za eno točko za Montebellom. Tretje nad vse častno mesto si je priboril Skedenj z 1? točkami in bi verjetno bil mnogo boljši, če bi bili igralci bolj disciplinirani. Kolikokrat je moral sodnik izključiti najboljše igralce zaradi česar so morali Skedenj-ci prepustiti zmago drugim.
Zadnje mesto pa je zasedd. Dinamo. Ta engšstorica je na redila kar je bilo v njihovi
ZMAGOVALNA ENAJSTO RICA MONTEBELLO B.
črtami omejenem igrišču in z resničnimi vrati na enem in drugem koncu igrišča. Kolikokrat so si želeli obleči kratke hlače in morda živobarvne drese ter posebno čev Ije in bi nemoteno z društve nimi tovariši igrali pod vodstvom resničnega scdnika na lepem igrišču.
To željo jim je izpolnila prav Zveza društev za telesno vzgojo, ki je razumela njihove želje in organizirala v ta namen mladinski nogometni turnir. Njej so ti mladi igralci hvaležni ker
moči, vendar žal ni mogla doseči niti ene same točke. Ne smejo obupati in prihodnji č priti na igrišče bolje pripravljeni ter se boriti z vso ljubeznijo in silami mladih
ljudi, ki igrajo nogomet le v razvedrilo in zabavo v vso Čast športa. Tudi za njih bo prišel čas, ko bodo lahko dosegli prav prvo mesto. To jim privoščimo in tudi upamo, da bodo napeli vse sile za dosego tega cilja.
Odveč bi bilo govoriti o ostalih enajstoricah kot so Opčine B, Prosek, Polet, Sv. Ivan, Dijaki, Koštalunga in Bazovica. To so enajstcrrice sestavljene iz mladih ljudi) ki so morda prvič igrali na pravem igrišču in proti sebi enakovrednim ali celo močnejšim tovarišem. Naredili so kar se je narediti dalo in vemo, da bodo prihodnjič poskusili še več.
Končni izid tega nogomet-
nega prvenstva		nam kaže	
spodnja lestvica: Monteb. B 10 8 1		1 34 15	17
Olimpia	10 7 2	1 34 12	16
Skedenj	10 5 2	3 25 18	12
Opčine B	10 5 1	4 24 18	11
Prosek	10 5 1	4 18 15	11
Polet	10 5 1	4 22 22	11
Dijaki	10 3 3	4 30 39	9
Sv. Ivan B	10 4 1	5 25 34	9
Koštalun.	10 4 0	6 28 28	8
Bazovica	10 2 0	8 7 25	4
Dinamo	10 0 0 10 5 35		0
PRED SVETOVNIM NOGOMETN IM PRVENSTVOM
Težka pot jugoslovanskih nogometašev po Braziliji
STADION v. RIU, KJER BO LAHKO 150.000 GLEDALCEV SLEDILO TEKMAM ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Jugoslavija bo odigrala pred odhodom v Rio še eno tekmo s Švico. Kdo bo novi nogometni svetovni prvak: Italija, Brazilija, Anglija ali Uragvag?
tekmo ~ proti Braziliji.
Uradno je bil objavljen spored tekem na svetovnem nogometnem prvenstvu. V prvi skupini bodo igrali tekme v naslednjih krajih: Brazilija : Mehika 24. junija v Rio de Janeiru- Švica : Jugoslavija 25. junija v Bel-lo Horizonte. Brazilija : Švica 28. junija v Sao Paolu, Jugoslavija : Mehika 29. junija v Porto Alegreju. Brazilija : Jugoslavija 1. julija v Rio de Janeiru in Švica : Mehika 2. julija v Porto Alegreju.
Kakor kaže je spored tekmovanja za jugoslovanske nogometaše precej neugoden. V nedeljo 25■ junija, bodo igrali v mestu Bello Horizonte (20 stop. južne širine), ,ki je po kopnem oddaljen od Rio de Janeira (23 stop. južne širine) približno 400 km- Drugo tekmo bodo igrali v četrtek 29. junija, v mestu Porto Alegre (30 stop. južne širine), tretjo tekmo pa v soboto, 1. julija, v Rio de Janeiru. Po tekmi z Mehiko v četrtek, o odo morali prepotovati v petek pot, dolgo okrog 1.200 km (Zagreb—Pariz), in že v soboto odigrati najtežjo
TRENING NAŽIH KOLESARJEV PBED KOLESARSKO DIRKO OHOLI HRVATSKE IM SLOVENIJE
V nedeljo kolesarska dirka okoli Opčin
\
Ta dirka bo prva preizkušnja za kolesarje, ki bodo po doseženih rezultatih izbrani najboljši za sestavo tržaške reprezentance, ki bo sodelovala na IV. kolesarski dirki okoli Hrvatske in Slovenije
1.) Tržaški Velo Club organizira za nedeljo 11. t. m. kolesarsko dirko okoli Opčin.
2.) K dirki so prepuščeni samo seniorski in juniorski diletanti. Namen te dirke je izbrati najboljše kolesarja za sestavo reprezentance Tržaškega ozemlja, ki bo sodelovala na okrožni dirki okoli Hrvatske in Slovenije.
3.) Dirka bo na progi s startom na Opčinah, Via Na-Zionale, Fernetiči, Repenta-bor, Opčine in jo bodo morali kolesarji preteči 15 krat z razliko, da bodo pri 8 in 15 krogu podaljšali progo z
Opčin v Trebče, Bazovico, Cave Faccanoni ter Opčine. Proga je dolga 176,900 km.
4.) Vpisnino sprejema organizator v Ulici Machiavelli 13, II. do petka 9. junija in sicer do 19. ure. Nihče se ne bo mogel vpisati tik pred odhodom.
5.) Nobenemu 'kolesarju ne bo dovoljen sprejem hrane ali pijače med dirko. Kršilci bodo črtani z lestoice ob prihodu na cilj.
6.) Ni dovoljena zamenjava kolesa v. primeru poškodbe.
7.) Zbor tekmovalcev bo v nedeljo 11. t. m. ob 7-30
ZMAGA ŠVICARSKIH TELOVADCEV V BEOGRADU
Jugoslovan
na drugem mestu v
Kujundžic
končnem plasmanu
18. JUNIJA
mladinska nogometna tekma Tržaško ozemlje - Ljubljana
18. junija bo mladinska nogometna tekma med reprezentanco Trsta in Ljubljane. V ta namen je tehnična komisija ZDTV sklenila preizkusiti nekatere igralce za sestavo reprezentance- Spodaj imenovani igralci se morajo zbrati v SREDO OB 17,45 pred postajo openskega tramvaja:
Sv. Ivan:	Angeli Sergio,
Neppi Ernesto, Urbani Sergio, Ermani Umberto in Udovič Sergio.
Montebello: Scapin Albino, Sterle Bruno, Mattiassi Fa-
bio.
Skedenj: Primavera Espe-dito, Terkovič Armando.
Koštalunga: Koslovič Avre-lio, Cernecca Guerrino.
Ponzianina: Porporati Mario, Sussel Giorgio.
Opčine: Sosič Seratin, Peršič Edvard.
Dijaki: Stoka Vojko, Tomšič Jože.
Polet: Skele Luciano.
Prosek: Daneu Albert.
Olimpia: Zorzenon Rinaldo.
27. maja je bil ob 17, na teniškem igrišču na Kalemeg-danu v Beogradu pred 300 gledalci mednarodni telovadni dvoboj med odlično vrsto švicarske delavske organizacije «SATUS» in beograjskim Železničarjem, Zmagali so Švicarji z 285.70 točkami, medtem ko so Jugoslovan;'nabrali 272.70 točk. Švicarska vrsta je prednjačila pred jugoslovansko predvsem z lepo držo, precizno izvedbo ter z veliko močjo, tako da so tehniko gibanja pravilno izkoriščali. Način in podajanje vaj je bilo zelo dinamično, kar je napravilo izredno prijeten vtis. Jugoslovan ski tekmovalci so bili dobri,
vendar se je opazilo, da ne dosegajo znanja odličnih Švicarjev.
Na vseh orodjih je zmagala švicarska vrsta. Najbolj izenačena je bila borba v prostih vajah, kjer so Jugoslovani zaostali zg 3 desetinke točke. Največja razlika je bila na konju z ročaji, kjer imajo Švicarji veliko tradicijo ter so premagali jugoslovansko vrsto zg 5,2 točke. Na ostalih orodjih je jugoslovanska vrsta zaostala za 2 —3 točke, Tehnični rezultati so naslednji:
PROSTA VAJA: 1. in 2. Ku-jundžič in Katančič 9.70; 3. Lon gyka 9,60 (vsi Jugoslavija).
DROG; 1. Hausmann Kurt
9,95: 2. Hausmann Hans 9,75 (oba Švica).
KONJ Z ROČAJI: 1. Bue-schel 9,75; 2. Holzgang 9,70; 3. Adam'9,65 (vsi Švica).
KRQGI: h Stefanovič (Jugoslavija) 9,85;	2	Hausmann
Hans; 3. Hausmann Kurt (oba Švica .
BRADLJA; L Adam (Švica) 9,60.
Plasman posameznikov:
1. Bueschel 48,05 in Hausmann Kurt 48,05.
2. Kujundžič 47,10;
Hausmann Hans 47,10.
3. Holzgang 46.90.
6. Katančič 46,15.
7. Stefanovič 45,35.
pri gostilni Fabčič na Opčinah. Start bo točno ob 8.
8.) Organizatorji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne incidente kolesarjem ali katerim koli drugim udeležencem dirke.
9.) Za to tekmo velja poleg omenjenih navodil statut UCI-ja.
*■**
Tržaški kolesarji, ki so lansko leto dosegli ogromen uspeh na III. krožni kolesarski dirki okoli Hrvatske in Slovenije so se tudi letos začeli pripravljati z vso resnostjo, da bodo lahko sloves našega športa posebno kolesarskega dvignili še bolj na jugoslovanskih tleh. Spominjamo se lanskoletnega uspeha Milana Coka in tovarišev, ki so znali v borbi proti italijanskim in jugoslovanskim kolesarjem zasesti nad vse častna mesta in kot ekipa celo prvo mesto.
Toda to je bilo lansko leto. Kaj bo letos ne vemo, kajti Jugoslovani so neverjetno napredovali, vrhu tega pa bo letos ostra mednarodna konkurenca, saj bo sodelovalo pri tej krožni dirki kar 10 ekip. (ne vštevši tu dve jugoslovanski in eno tržaško). Prijavo so že poslali: Italija, Luksemburg, Francija, Avstrija in Tržaško ozemlje, medtem ko še pričakujejo prijavo Anglije, Norveške, Finske, Danske, Švice in Holandske.
Verjetno je torej, da bo na tej dirki sodelovalo kar 250 kolesarjev, mehanikov, spremljevalcev in drugih.
Letošnja IV. okrožna dirka okoh Hrvatske in Slovenije je razdeljana na 7 etap. ?4. junija bodo kolesarji startali iz Ljubljane do Ma-riborg, kjer se bo prva etapa končala. Pot jih bo nato pe-
.....
■' ' <
CORETTI CARLO
Ijala v Zagreb. Tretja etapa pa bo že težja, kajti proga je dolga 228 km z raznimi vzpetinami, ki dosegajo tudi 1050 m ter se bo končala na Reki. Tu bodo imeli kolesarji enodnevni počitek, nakar jih bo proga peljala mimo Pulja v Portorož. Iz Portoroža bodo odšli preko Sežane do Bovca in se bodo kolesarji znašli pred zadnjo etapo, ki bo obenem najtežja. Verjetno bo prav ta etapa odločila zmagovalca. Iz Bovca bodo preko Trente šli na Vršič (1600 m) in od tu preko Kranjske gore in Kranja v Ljubljano, kjer bo končni cilj.
Tehnična komisija vabi sledeče kolesarje na skupni trening, ki bo od 12. do 22. junija v Portorožu:
COLJA BORIS, FONTA-NOT RENATO, JAVORNIK J., SCLAUSERO NEMORI-NO, RINALDI VALTER, COK MILAN. REBULA MARIO, SELLIER PIO, GHIO ALBINO, BRAIKO ATTILIO, GERMANI MARIO IN CORETTI CARLO. ZA MASERJA JE BIL DOLOČEN STOCCHI ALBERTO, ZA MEHANIKA CIMORONI JOŽE IN ZA TEHNIČNEGA KOMISARJA LUDOVISI FRANC.
Vsi imenovani morajo biti v nedeljo II. junija ob 19,30 pred hotelom nHelios« v Portorožu.
Ostale skupine so bile določene v skupinah kakor sledi:
II. skupina (Bello Horizonte) :	Anglija.	Španija,
ZDA in Ciie-
III. skupina (Sao Paolo): Italija, Švedska. Paragvaj (Indija)-
IV. skupina (Porto Alegre): Uragvaj, Francija, Bolivija, ter ona država, ki jo bo zaradi odpovedi Portugalske določila FIF-
***
zreb je določil, da igra jugoslovanska reprezentanca v skupini z Brazilijo, ki je po mnenju tamkajšnje športne javnosti najresnejši tekmec za osvojitev svetovnega prvenstva. Jugoslovanski nogometaši so doslej igrali dvakrat z Brazilijo: leta 1930 v Montevideu 2:1, leta 1934 v Beogradu 8:4.
S prvim nasprotnikom Svi co ie Jugoslavija igrala prav tako dvakrat. Prvo srečanje leta 1933 v Zuerichu je Švica odločila v svojo korist 4:1, prihodnje leto v Beogradu pa se je tekma končala 2:2.
Moč tretjega nasprotnika, Mehike, nam ni mnogo znana. kajti jugoslovanski nogometaši doslej niso igrali niti s tamkajšnjimi klubi niti z reprezentanco Mehike. Edino, kar nam je znanega je to. da je reprezentanca Mehike v predtekmovanju za svetovno prvenstvo v svoji skupini premočno premagala nasprotnike.
ŠVICARJI SO V FORMI
Prvi jugoslovanski nasprotnik Švica ni beležila na mednarodnih srečanjih kdo ve kako vidne uspbhe, vendar so zadnje mednarodne tekme pokazale, da je njena reprezentanca v formi. K tekmi z Avstrijo, ki se je po stanju 3:0 za Avstrijo končala 3:3, so strokovnjaki pripomnili, da bi morala Švica, po odlični igri, ki jo je pokazala v drugem polčasu, celo zmagati.
O tekmi Škotska : Švica 3:1 so angleški strokovnjaki pripomnili. da je bila to ena najlepših iger v letoš-} nji sezoni in poudarili odlično igro Švicarjev, katerim primanjkuje le realiza-torskih sposobnosti.
Do srečanja z Jugoslavijo, ki bo dne 11- junija v Bernu, bodo imeli Švicarji še eno trening-tekmo. Štiri dni
pozneje pa bodo odpotovali v Rio de Janeiro-
Tretji nasprotnik, Mehika, s katero se bodo pomerui jugoslovanski reprezentanti, je v splošnem nepoznana ne samo za Evropo, ternve tudi za južno-ameriške države, ki niso imele 2 njo že več let mednarodnih srečanj. Za mehiške nogometaše pravijo, da so borbeiit. temperamentni in po-rtvo-valni-
V kvalifikacijskih tekmah za svetono prvenstvo je Mehika prepričljivo premttflr ZDA s 6:0 (6:1). Kuho Pa 2:0 in 3:0.
Ali je Brazilija res ital1®5' ne j Si	tekmec za osvoji
prvega mesta?
Vsi brazilski listi že časa živahno razpravljajo ® svetovnem prvenstvu, pU ' mer je težišče debat ^a. ’ kajšnjih nogometnih j kovnjakov obrnjeno poseo® na njeno reprezentanco, Ja katero so še nedavno n&™'!
da ji najvišji naslov ne
bo
mogel nihče resno ograia Dogodki v zadnjih tednih P® so njihovo trdno mnenje nekoliko zrahljali. Zbrani zilski nogometaši so na \_ reč v cgeneralni preizk^' nji« globoko razočarali soče svojih temperamentate ljubiteljev. V kratkem t«' d ob ju se je brazilska repre' zentanca dvakrat pomerite* reprezentanco Urugvaja. “ vo tekmo je izgubila s 3:4.P°' vratno srečanje pa se je
čalo z zmago Brazilije
3:2-
Vsi športni časopisi prizna' vajo, da so Urugvajci zasluženo zmagali in da igrM" kot «veliko moštvo». Najve** je neugodno presenečeni za brazilsko športno javno je bilo to, da so igralci UrUJ' vaja v sedmih. minutah dosegli tri gole!
Tretje srečanje med edema reprezentancama pd J: bilo pred tednom na note" stadionu v Rio de Janette Brazilska športna javnost« strokovnjaki so se za to mo mrzlično pripravili, ti morala igralcev je edi dl zadnjih neuspehov P cej omajana-
* * *
RIO DE JANEIRO. — no je bilo sporočeno, da P®*' tugalska ne ‘bo sodelovala nS: bližnjem svetovnem nog®’, metnem .prvenstvu. Kot vzr°' navaja, da so igralci državne" ga moštva v slabem psiho!0' škem stanju zaradi poraza v igri s Španijo.
NOV SVETOVNI REKORD V SKOKU S PADALOM
Jugoslovan	Lutov
v 12 urah in 50
2. junija je na novosodskem letališču zastavnik Lutovac Janko, član Aerokluba, skočil v 12 urah in 50 minutah 132-krat s padalom in s tem postavil nov svetovni rekord v nepretrganem skakanju s padalom.
Zastavnik Lutovac je skakal z višine 150 do 300 m s padali, ki so bila doma izdelana. Prvi skok je napravil davi ob 4. uri in je že ob 11. uri presegel dosedanji državni rekord, ki je znašal 75 skokov. Kljub precej hudemu vetru je Lutovac nadaljeval s skoki in je do 13 ure skočil že 75 krat. Potem je zaradi hudega vetra nekaj časa prenehal in nadaljeval zo-
pet ob 16.08. Ob 19.20 je imel prvo mesto v državi. Lutoč^
Lutovac za seboj že 121 skokov in je s tem presegel dosedanji svetovni rekord. Kljub mraku, je Lutovac še nadaljeval s skoki, pri čemer so mu pomagale signalne luči na letalu in tudi na letališču. Do 21. ure ie skočil še 11 krat.
S skoki si je Lutovac obenem pridobil naslov padalskega mojstra, ker je izpolnil tretji pogoj, to je število skokov. Ze prej je bil izpolnil dva pogoja, in sicer skok ponoči in na vodi. Zastavnik. Lutovac se u-Icvarja s padalstvom od decembra 1946 in je doslej brez včerajšnjih skokov skočil že 192 krat, tako da ima glede na to
je eden izmed najbolj akti**'* padalskih inštruktorjev sVOfeV. kluba. Doslej je izučil že v kot sto mladincev.
     ....................................................................................................................................................................................................muh,mi   m 'mm
da. da imaš perutnice kot
BASEL. — Za tekmovanje za svetovno prvenstvo v telovadbi v kategoriji »A«, ki bo od' 14. do 16. julija v Baslu, so se prijavili Egipt. Finska, Francija, Iran, Jugoslavija, Avstrija, Madžarska in Švica.
♦
ZAGREB. — V teniškem dvoboju med Hrvat3ko in vojvodinsko reprezentanco so zmagali hrvatski teniški igralci z rezultatom 25:5. Nastopilo je po 6 mladincev, 4 mladinke, 4 članice in člani. Mladi Petrovič je ponovno premagal reprezentanta Laszla s 6:2, 7:5.
Potem se gibi počasi počasi umirjajo, kot bi ugašali. Oči se ji zagledajo polne žalosti kot nekam v nedogled. Na lica pridrsita dve solzi, ki se svetlikata v siju petrolejke kot bi bili zlati. Počasi počasi se prikrade na usteča smehljaj, poln dobrote in miline. Godba igra tiho tiho, v največjem pianis-simu.	,
Vlasta stopa po prstih počasi, počasi proti Jeseničanu, obstoji pred njim nepremično, nato pa mu ujame kodre med svoje dlani, se skloni in ga poljubi na čelo. Hipoma umolkne harmonika. Vlasta strese z glavo, kot bi se zbudila iz zamaknjenja, nato zbeži na svoj prostor polna zadrege in stisne obraz med dlani.
Jeseničan gleda zamišljen nanjo. Se vedno vlada popolna tišina. Edino on je sedaj do kraja razumel njo in tisti poljub, poljub sonca, poljub Triglava, boga Svetovlta, kajti edino on je med vsemi tam gori Cisto do kraja spoznal tisoč-
sipjie
letno življenje naših gora.
Zjutraj so se brigadirji poslavljali med seboj. Tovariši in tovarišice so Vlasti stiskali roko in odhajali v vse smeri: mimo Mojstrovke v Tamar, mimo Prisanka v Trento, čez Križko steno v vrata- Vlasti pa je bila ta pokrajina naj dražja, zato je ostala v njej
* *
Jeseničan ni še star, saj ima komaj nad štirideset let, toda Vlasta jih ima samo osemnajst. V življenju je Jeseničan vodil mnogo lepih devojk cez prepade v čudovite dolinice, skrite med vrhovi. Ni se bal niti prepadov niti
devojk. V teku let je postala njegova duša kot o-kamenela; ni takega čustva, ki bi jo lahko docela prevzelo. Pa je tako: slikar je slikal sto modelov, pa mu je bilo le za sliko mar. potem pa pride model in slikar spozna ob njem v hipu: Vsi modeli, ki jih je imel doslej, sopred stavljali vsak le košček tiste, v prepade duševnosti pogreznjene podobe, tiste silne nedosegljive, tiste žive, za katero je tolikokrat hrepenelo srce in ki se je včasih le v sanjah prikazala, skupna podoba matere. sestre, ljubice, podoba že davno umrlih lepotic in
davnega življenja vseh žena v njegovem rodu tisočletje nazaj. Sedaj pa je nenadoma prišel zadnji model. Kot prikazen sedi ziva vsa mlada pred njim. Slikar se zagleda v zrcalo in s strahom opazi, da so njegovi lasje posiveli, da mu je obraz razoralo stotero gub. Nepopisna ljubezen žari v njem, toda niti z lesketom oči je ne sme izdati Le roka,, ki vodi čopič po platnu, lahno drhti Toda ali je kdo že mogel ujeti zivo v umetniško podobo? Mogel je: Leonardo Mono Liso, Reni Beatriče Rafael Madono. Dante Bea triče, Petrarca Lavro, Goe-
the. Mignon. Prešeren Julijo ...
Zakaj je Jeseničan, tovarniški delavec, preplezal vse naše prepade, stokrat prehodil vse naše vrhove, tisočkrat v smrtni nevarnosti? Zakaj ne more strpeti na dnu doline niti nekaj dni, večno nestrpen, večno nemiren kot Zlatorog? Kaj je tisto, kar ga žene neprestano z vrha na vrh, podoba iz sanj, ziva, prelepa devojka. nevidna vsem, počivajoča vrh Mojstrovke, Škrlatice, Rjavi-ne? Velika pesem naših gora?
Nikoli še mu ni drgetala roka, ko je napenjal vrv.
VVAWWW)AWAV.
na kateri je nad previsom obviselo dekle- Danes, ko se. vzpenjata z Vlasto po novi smeri naravnost proti vrhi Razor J a. ne trepeta samo desnica, ampak tudi srce. S težavo je spravil k sebi Vlasto na polico, pod katero je poprej obvisela. Niti z lesketom oči ne sme izdati svojega čustva, z gro bo besedo ga skuša še bolj zatajiti: «Plezalec se ne sme med plezanjem meniti za lepoto krog sebe. Plezalcu mora biti cilj le zmaga nad steno, iskanje nove smeri, ti pa bi očnice božala med tem in zijala v globino pod seboj, kot da je mleko in med na dnu njih. Ali meniš mor-
planinski golob ?» — Vlasta strmi vanj s svetlimi očmi in se tiho smehlja. Kako naj bi mu odgovorila, kako povedala. — Jeseničan se razsrdi: «Smeh-ljaš se mi. ali ne veš, da sem odgovoren zate, za tvoje življenje?* — Vlasta se zasmeje na ves glas: «Odgovoren zame in za moje življenje,» ponovi in plane v še hujši smeh. Jeseničan pa:—«Saj bi ne bil odgovoren. Ce bi tl zletela tja doli, bi zletel potem še jaz Komu naj bi bil potem odgovoren?* — «Komu naj bi bil potem odgovoren,* ponovi Vlasta kot z odmevom — «Kaj sl blazna vendar,* vzklikne Jeseničan. — «Nlsva blazna, ti divji plezalec! Zakaj nimaš na glavi zlatih rogov? Plezalec se ne sme pri plezanju meniti za lepoto krog sebe ... Zakaj nimaš zlatih rogov? Očnic bi ne gledala potem in ne mleka in medu na dnu prepadov. Imela bi krila kot planinski golob.* (Nadaljevanje sledi)
MEDNARODNI N0G0ME1
Belgija - Francija 4-10
• n*
Belgijska reprezentanca !e e. domačih tleh premagala < aI). deljo Francijo s 4:1. Za
cij0 so igrali: Sinibaid, “v*, Marche; Luciano, S^Lj, Belver; Walter StraoD
Walter, Strapp, Mustaffa in Flamion. V {C. semburgu pa je Francija B ^ magaia tamkajšnjo repre* tanco s 1:0.
ST. LOUIS. — Turško
ne
vaš*
gometno moštvo «Bežik 8 je premagalo v S. Louisu ^ žavno reprezentaco ZDA. se pripravlja za udeležb® v svetovnem šampionatu Braziliji s 5:0.
.SKOPJE.
« Cr<
zvezda« iz Beograda )l! magaia v prijateljski t®* skopski «Vardar» 3:0 19-
ZAGREB.
Prvensh6
,hCv
srečanje zagrebških »Mladosti« in «Lokom®* se je končalo z visoko go »Mladosti« 8:2.
NOV SOVJETSKI * 200 SKI REKORD 1:20.5 jg-
in PRSNO je posi
tavi la
tek'
Na atletskem
letna Mari ja Gavriš n movanju v Kievu prejšnji rekord 1:23-1 )•
tekmovon£
v Budimpešti je ^fetoV*1' meth postavil n0V ;ci 0,8 rekord v metu kla	' prejs'
je vrgel 59*8 m daleč-F s -oipoau z tjiCiortop	oStaV1
nji rekord, ki Od 1 lani, je 59,57 to-
M.cnur, I.t .r>A MONTECCHI St. b 111 nad - Telefon Stev. »3-808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA 5t. 20 - Telefonska St. 73-38 OGLASI od^‘.30M2 1n od 15-18 . Tel. 29-477. Cene 'oglasov: Za vsak mm vISIne v Sirim 1 stolpca; trgovski 60. finančno-opravnl 100, osmrtnice 90 lir. ucuaoi. ou o.o ta	Za FLRJ. „ k arine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkt tiskarski *avod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
tisk*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega l“'TRgf Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — udaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.