Odlikovanje nemških — ustrahovanje slovenskih šolnikov. Zanimanje, ki ga je zbudilo uradno upokojenje šolskega ravnatelja Lapajneta v Krškem, nam je povod v razmišljevanje, ali ni v temustrahovanju nekaj sistema. Ta sum je nastal zaradi okoliščine, ker je bil ravno v isti seji c. kr. deželnega šolskega sveta, v kateri je bil ta ravnatelj upokojen, glavni učitelj Peerz prezentiran za okrajnega šolskega nadzornika nemških (deloma so vmes slovensko-nemške učilnice) šol na Dolenjskem. Glavni učitelj Peerz je sedaj urednik »Laibacher Schulzeitunge«, lista, ki je v zgodovini kranjskega šolstva vpisan v tisto kategorijo ponemčevalnih sredstev, kamor sodijo društva: Schulverein, Siidmark, Deutscher Verein, društva, ki so jim predali uradne »Laibacher Zeitunge« vedno na stežaj odprti. Glavnega učitelja Peerza smatrajo ne samo v šolskem oziru, ampak tudi v politiškem pogledu za zastopnika nemškega učiteljstva na Kranjskem in Primorskem. Dokaz temu je, da je nastopil kot ustanovnik nemškega učiteljskega društva za Kranjsko in Primorsko in kot odličen govornik v politiškem nemškem društvu. Kot c. kr. učitelj ne bi bil tega storil, ako bi ne vedel, da se s tem na merodajnem mestu ne zameri, marveč da je nasprotno s tem njegovim predstojnikom še ustreženo. Saj je gotovo čul iz ust nemških šolnikov v Ljubljani, ki delujejo že veliko let za okrepitev nemštva na Kranjskem, opravičeno baharijo: »Na višjem mestu je itak znano to naše delovanje v prid nemštva«. (Besede znanega profesorja na ljubljanski realki). NemŠkemu šolniku Peerzu pa še ni treba bilo hoditi po nauke na realko; ker ima gotovo še vseh 30 in več letnikov »Laibacher Schulzeitunge« pri rokah. Pogledal je samo na imena urednikov in sotrudnikov tega lista iz prejšujih let in našel, da so ta list urejali in podpirali vedno le sami c. kr. vadniški učitelji, c. kr. glavni učitelji, c. kr. profesorji gimnazije in realke, c. kr. ravnatelji, c. kr. okrajni in c. kr. deželni šolski nadzorniki, ki so vsi večkrat posegali tudi v javno nemško politiko in tudi v listu večkrat krepko udarjali na nemško politiško struno. Za to svoje uspešno delovanje pa niso bili nikdar ustrahovani, marveč nasprotno — celo odlikovani. Najmanjše odlikovanje je bilo mesto okrajnega šolskega nadzornika, bodisi za nemške ali pa tudi za slovenske šole. Večkrat so pa dosegli taki uredniki ali sotrudniki, »Laib. Schulz.« službo vadniškega ali celo glavnega učitelja, in Če so to mesto že prej imeli, so hrepeneli po službi ravnateljski, ki so jo že prej podelili nekaterim sotrudnikom »Laib. Schulzeit.«, dočim so enemu teh kandidatov za ravnateljsko mesto naklonili celo službo deželnega šolskega nadzornika v sosedni deželi. — Zakaj pripovedujemo tof Ker so s slovenskimi učitelji, ki so nastopili na enak način za piospeh slovenskega šolstva, nasprotno ravnali: na mesto odlikovanja so na stara leta doživeli vse polno ustrahovanj. — Nimamo tu več v mislih samo uradno upokojenega ravnatelja L. Domislili smo se še dveh tovarišev na Dolenjskem, pri katerih je ustrahovanje in zapostavljenje na dnevnem redu. Tudi ta dva javno nastopata in se oglašata osobito s svojima peresoma in se odlikujeta tudi sicer s svojim delovanjem. Toda to, kar s tem privatnim delovanjem koristita domovini slovenski, ne upošteva nihče njiju predstojnikov. Ali kaj to? To delovanje izven šole zbuja pri njih še sum, da utegneta zanemarjati šolo, ker opravljata še druge posle. Nadzornik poudarja: »Jedes Amt erfordert einen ganzen Mann«. On torej želi, da bi imel učitelj le šolski posel, ne vidi pa pri sebi, da ima sam poleg profesorskega posla še inšpektorat, uredništvo lastnega lista in še kakih pet drugih postranskih poslov. Bruna v lastnem očesu ne vidi, pa išče pezdirja v očeh podložnega mu šolnika, slovenskega mladinskega pisatelja, pesnika, novelista, zadrugarja, glasbenika. Zaradi teh lastnosti išče v uradnem poslovanju takega slovenskega šolnika — mušice in iz mušice je potom disciplinarne preiskave ustvarjen kmalu slon. Referent v c. kr. deželnem šolskem svetu — možtrd, neizprosen — ki pa ni čital Jurčiča, mož, ki napenja mehke strune le pri nemških šolnikih, takoj verjame, da je muha — slon — in po učitelju je: Uradno ali službeno ali kazensko ga prestavijo ali pa mu odrečejo pravico do večje plače, do starostne doklade i t. d. In Bog ve, kaj ga še čaka.