M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...58  
Monika deželak trojar
Življenje in delo janeza Ludvika 
schönlebna (1618–1681)
v luči arhivskih virov
UDK 929 Schönleben J. L.
DEŽELAK TROJAR Monika, prof. latinščine 
in zgodovine, asistentka, mlada raziskovalka, 
Zrc saZu, inštitut za slovensko literaturo in 
literarne vede, si-1000 Ljubljana, novi trg 2. 
monika.dezelak@zrc-sazu.si 
Življenje in delo Janeza Ludvika Schönlebna 
(1618–1681) v luči arhivskih virov
Zgodovinski časopis, Ljubljana 69/2015 (151), 
št. 1-2, str. 58–86, cit. 175
1.01 izvirni znanstveni članek: jezik sn. (en., 
sn., en.)
Članek predstavlja življenje in delo janeza 
Ludvika schönlebna, kot ga izrisujejo najdeni 
arhivski viri in schönlebnova ohranjena tiskana 
ter rokopisna dela. Podrobno osvetljuje vsa 
obdobja njegovega življenja: njegovo družino, 
šolanje pri jezuitih v Ljubljani, osemnajstletno 
šolanje in delovanje v jezuitskem redu (1635–
1653), njegov izstop iz reda in doktorat iz 
teologije v Padovi. Predstavljena je tudi njegova 
služba ljubljanskega stolnega dekana (1654–
1667), obdobje, ko je bil dolenjski arhidiakon 
in župnik v ribnici (1669–1676) ter njegova 
zadnja leta v Ljubljani (1676–1681). vzporedno 
s prikazom schönlebnovega življenja je izrisan 
njegov bogati opus.
Ključne besede: janez Ludvik schönleben, 
biografija, opus, arhivski viri.
avtorski izvleček
UDC 929 Schönleben J. L.
DEŽELAK TROJAR Monika, Ba in La-
tin and history, research assistant, junior 
researcher, research centre of the slovenian 
academy of sciences and arts, institute of 
slovenian Literature and Literary studies, si-
1000 Ljubljana, novi trg 2. monika.dezelak@
zrc-sazu.si 
The Life and Work of Janez Ludvik Schönle-
ben (1618–1681) in Light of Archival Sources
Historical review, Ljubljana 69/2015 (151), 
vol. 1-2, pp. 58–68, 175 notes 
Language: sn. (en., sn., en.)
the paper presents life and work of janez 
Ludvik schönleben as it is outlined in archival 
sources or in his preserved printed works and 
manuscripts. it highlights each period of his 
life: his family, his education with the jesuits 
in Ljubljana, his 18-year-long education and 
activity in the jesuit order (1635–1653), his 
exit from the order, and his Phd in theology in 
Padua. his work as the dean of the cathedral 
in Ljubljana (1654–1667) is presented along 
with the period of his post as the archdeacon 
of Lower carniola and parish priest in ribnica 
(1669–1676), and his final years in Ljubljana 
(1676–1681). next to his life, the paper outlines 
also his extensive body of work. 
key words: janez Ludvik schönleben, bio-
graphy, body of work, archival sources
author’s abstract
uvod
janez Ludvik schönleben (1618–1681), zgodovinar, polihistor, pridigar in 
teolog, je kljub svoji veličini – bil je namreč tesno vpet v širši evropski kontekst, za 
sabo je zapustil obsežen in vsebinsko širok opus – slabo in malo poznana osebnost. 
razen radicseve obravnave schönlebnovega življenja in dela iz leta 1894 (Der 
krainische Historiograph Johann Ludwig Schönleben) in Miklavčičevega prispev-
ka za Slovenski biografski leksikon iz leta 1967 o schönlebnu še ni bila napisana 
nobena biografska študija, ki bi temeljila strogo na arhivskih virih. do sedaj je bil 
širšega evropskega priznanja, pa še to s precejšnjim časovnim zamikom, deležen 
le kot teolog – mariolog, kot zgodovinar, polihistor in pridigar pa je po krivici ostal 
v senci drugih osebnosti svojega časa, zlasti valvasorja in svetokriškega. Prispe-
vek bo na podlagi analize primarnih virov poskušal dopolniti dosedanje vedenje 
o schönlebnovem življenju, hkrati pa bo na kratko predstavil tudi njegov opus.
Slika 1: Schönlebnova upodobitev (J. L. Schönleben: Horae subsecivae dominicales, 1. del, 
Salzburg, 1676).
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151)| 58–86 59
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...60  
Schönlebnova družina in otroštvo
janez Ludvik schönleben se je rodil 16. novembra 16181 kot prvi otrok očetu 
Ludviku schönlebnu ter materi suzani, rojeni kušlan.2 Za njim se je, sodeč po 
ohranjenih zapisih v matičnih knjigah, rodilo še od osem do deset otrok. Fabjančič 
in Miklavčič sta trdila, da je bilo vseh otrok deset, sedem deklet in trije fantje.3 tudi 
pisec v rokopisu ohranjene in nedokončane biografije janeza Ludvika schönlebna 
v dolskem arhivu omenja tri sinove in sedem hčera.4 do danes ohranjeni zapisi 
v matičnih knjigah stolne župnije nesporno pričajo o šestih hčerah in treh sinovih 
Ludvika in suzane schönleben, rojstvo še ene hčere (gertrude suzane) in enega 
sina (Friderika) pa je nekoliko vprašljivo.5 Poleg janeza Ludvika so preživele le 
tri sestre, in sicer Marija, ana in kristina, vse tri so se omožile v ugledne ljubljans-
ke družine tistega časa: Marija se je poročila z jurijem kronlechnerjem,6 ana z 
janezom dolničarjem,7 kristina pa z baronom janezom Filipom coraduzzijem.8
schönlebnov oče Ludvik se je rodil okrog leta 1590 v heilbronnu, ki je bil 
od leta 1371 svobodno cesarsko mesto (»reichsstadt«), po augsburškem verskem 
miru pa je bilo njegovo prebivalstvo večinsko protestantsko.9 najpozneje leta 
1617 je kot mizarski pomočnik prišel v Ljubljano. v dokumentih o imenovan-
ju za meščana Ljubljane je imenovan »schonlöben«, v prvih zapisih v krstnih 
knjigah pa se pojavlja več različic zapisa priimka, pozneje se najbolj uveljavila 
različica »schönlebl« (tako se je podpisoval sam, njegovi otroci so se podpisovali 
»schönleben«), v virih, kjer se omenja, pa tudi »schönleben«. najzanesljivejši 
pričevanji o njegovem izvoru in družini sta njegova oporoka in pričevanje, ki se 
je ohranilo v dolničarjevi družinski kroniki. janez gregor dolničar je navedel, da 
je bil schönleblov oče georg, mati pa gertruda reinhardt.10 
Ludvik se je izučil za umetnega mizarja oziroma rezbarja ter nato prišel v 
Ljubljano,11 dokumenti o njegovem imenovanju za meščana Ljubljane ga označujejo 
kot »tischler«.12 s suzano kušlan se je najverjetneje poročil najpozneje leta 1617, 
1  nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, r 1614–1621, str. 200.
2  radics (1903), Familien-Chroniken, str. 142; Miklavčič, Schönleben, Janez Ludvik, str. 
236, 240.
3  Fabjančič (2005), Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 3. zv., str. 175; Miklavčič, Schön-
leben, Ludvik, str. 241.
4  ars, si as 730, fasc. 76: Beitrage zur geschichte gelehrten und merkwürdigen Männer 
von crain.
5  nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, r 1614–1621, str. 308; r 1621–1626, 
str. 73, 178; r 1626–1631, str. 40, 137, 172; r 1632–1638, str. 19, 231; r 1638–1643, str. 75; 
M 1635–1657, str. 57.
6  nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, P 1632–1651, str. 96.
7  nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, P 1632–1651, str. 149.
8  nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, P 1651–1682, str. 76.
9  schrenk, weckbach, schlösser, Von Helibrunna, str. 32–33, 71.
10 ars, si as 308, t. e. 15, št. 66: oporoka Ludvika schönlebla; radics (1903), Familien-
Chroniken, str. 142, 144.
11 richter, Ein Beytrag, str. 315.
12 ZaL, si ZaL Lju 346, 2/32: rokopisna knjiga meščanov, str. 122–123.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 61
v poročni knjigi stolne župnije (1605–1632) njuna poroka ni zabeležena. Prvi zapis 
njegovega imena je povezan z rojstvom sina Ludvika. v oporoki, avgusta leta 1654, 
omenja, da si je hišno gospodarstvo oziroma gospodinjstvo (»hauswirtschafft«) 
ustvaril pred štiridesetimi leti. ne glede na to, da ne vemo točno, kaj je imel pisec 
oporoke v mislih pod tem izrazom (bodisi da si je takrat ustvaril dom v Ljubljani 
bodisi da je takrat odprl svojo mizarsko delavnico), bi to lahko pomenilo, da je prišel 
v Ljubljano že okrog leta 1614,13 vendar pa tega do sedaj znani viri ne potrjujejo.14
Poklic in dobro ime, ki si ga je ustvarjal s svojim natančnim delom, sta mu 
postala vir dobrega zaslužka. v letih 1619–1621 je imel delavnico v Florjanski 
ulici 9 (današnji gornji trg 9), od leta 1622 do 1626 pri jezuitih na trgu sv. jakoba 
(današnji Levstikov trg), od 1627 do smrti pa v lastni hiši v takratni Florjanski ulici 
(današnja gornji trg 2, Levstikov trg 1), ki jo je kupil od dedičev krznarja volka 
Lauterspöckha.15 kupil je več hiš in vrtov v Ljubljani, med drugim vrt v gradišču, 
kjer so v letih 1648–1649 odkopali neptunov tempelj.16 v njegovi lasti je bil tudi 
vrt s pristavo pri Pisanih vratih (ob današnji karlovški cesti, ob uvozu v predor 
pod grajskim hribom),17 za njim in njegovimi dediči je njen lastnik postal njegov 
zet janez krstnik dolničar.18 Ludvik schönlebl je bil v Ljubljani zelo iskan mizar 
in rezbar, zato je dobil v delo oltar za leta 1636 zgrajeno novo kapelo Corporis 
Christi v stolnici.19 njegova najpomembnejša stvaritev je bil nov korni oltar v stari 
stolnici,20 ki so ga pri njem naročili najverjetneje že pred letom 1650.21 ta oltar je 
nedvomno predstavljal višek schönleblove rezbarske dejavnosti.
oče se je kmalu po prihodu v Ljubljano aktivno vključil v meščansko življenje 
(za meščana je bil imenovan 23. marca 1618)22 in v mestni upravi postopoma zasedal 
vse pomembnejše funkcije. Leta 1634 je postal zunanji mestni svétnik, istega leta 
13 ars, si as 308, t. e. 15, št. 66.
14 npr.: njegovo ali ženino ime se v letih 1614–1618 ne pojavlja med starši ali botri v 
krstnih knjigah stolne župnije; v dokumentih mestne uprave je prvič omenjen leta 1618.
15 anžič, suhadolnik, Stari trg, str. 30–32, 59, 65–68, 74, 110; Fabjančič (2005), Zgodovina 
ljubljanskih sodnikov, 3. zv., str. 174.
16 schönleben, Carniolia antiqua (»apparatus«), str. 217; valvasor, Die Ehre, 2. zv., 5. knj., 
str. 237–238; dolničar, Epitome chronologica, str. 73; Fabjančič (2005), Zgodovina ljubljanskih 
sodnikov, 3. zv., str. 174. 
17 Pisana ali karlovška vrata so ležala na južni strani mestnega obzidja in so obiskovalcem 
mesta odprla pot na Florjansko ulico (jerovec, Baptista, Podobe Valvasorjeve Ljubljane, str. 
29–30).
18 Fabjančič (2005), Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 3. zv., str. 174; Fabjančič (2012), 
Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 4. zv., str. 57.
19 dolničar, Zgodovina ljubljanske stolne, str. 85, 234; veider, Stara ljubljanska stolnica, 
str. 42–43, 68, 100, 103. 
20 da je veliki korni oltar v stolnici sv. nikolaja res naredil Ludvik schönlebl, dokazuje 
njegovo ohranjeno (sicer nedatirano) pismo škofu Buchheimu, v katerem ga prosi za posredovanje 
pri plačilu velikega kornega oltarja (nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 97/52). Posredno pa temu v 
prid govori tudi protokol za leto 1665, v katerem je navedeno, da schönleblovi dediči prosijo za 
izplačilo preostanka denarja za izdelavo velikega oltarja (nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 67/3).
21 veider, Stara ljubljanska stolnica, str. 42–44, 68, 76–77, 100, 103, 106; nšaL, nšaL 
100, kaL fasc. 69: vaccanovo pismo škofu Buchheimu z dne 9. 8. 1644.
22 ZaL, si ZaL Lju 346, 2/32: rokopisna knjiga meščanov, str. 122–123.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...62  
je bil tudi mestni blagajnik; od leta 1635 pa vse do smrti je bil svétnik v notranjem 
mestnem svetu, v letih 1640–1642 je bil prvi (višji) blagajnik, v letih 1644–1646 
mestni sodnik.23 od leta 1646 do konca življenja je poveljeval mestni vojaški 
četi, v tej vlogi je tudi sprejel cesarja Leopolda i. ob dednem poklonu leta 1660.24 
Župansko funkcijo je opravljal v letih 1648/49 in 1649/50 ter v letih 1652–1655; 
pred tem pa je že leta 1647/48 opravljal županske naloge v vlogi podžupana.25 
Med njegovim prvim županovanjem so začeli graditi samostan klaris (na območju 
narodne banke slovenije, nasproti hotela slon), temeljni kamen so položili leta 
1648.26 načrte zanj sta pripravila Francesco olivieri in abondio donino, župan 
schönlebl pa je po njunih načrtih izdelal model.27 na njegovo pobudo so leta 1653 v 
mestu začeli graditi tudi dva nova mestna vodnjaka, enega pred mestno hišo (nep-
tunov vodnjak), drugega pred tedanjo jezuitsko gimnazijo oziroma pred stiškim 
dvorcem (herkulov vodnjak). sodeč po navedbah valvasorja in dolničarja, je bil 
vodnjak na starem trgu dokončan v letih 1655 in 1656. o neptunovem vodnjaku 
pa v dolničarjevem rokopisno ohranjenem besedilu Annales urbis Labacensis 
beremo, da je bil dokončan julija 1660, malo pred obiskom cesarja Leopolda i.28 
nekateri so trdili, da je schönlebnov oče leta 1648 dosegel plemiški naslov, 
vendar pa to ne drži, saj sicer poroka njegove hčerke kristine z baronom janezom 
Filipom coraduzzijem leta 1659 pri njegovem plemiškem sorodstvu ne bi sprožila 
tolikšnega negodovanja.29 najverjetneje so dosedanji raziskovalci schönlebnovega 
očeta pomotoma zamenjali z njegovim soimenjakom, cesarskim podpolkovnikom, 
ki je bil v plemiški stan povzdignjen 28. novembra 1648.30 
23 Fabjančič (2005), Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 3. zv., str. 158, 160,173–175, 178, 
180–181.
24 valvasor, Die Ehre, 3. zv., 10. knj., str. 376; Parapat, Cesar Leopold I., str. 38; radics 
(1903), Familien-Chroniken, str. 149–150; Fabjančič (2005), Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 
3. zv., str. 175; Fabjančič (2012), Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 4. zv., str. 52–53; hhsta, 
at-oesta/hhsta oMea ÄZa 6-25: reise kaiser Leopold i., str. 30r–37r; hhsta, at-oesta/
hhsta oMea ÄZa 6-30: akten über die erbhuldigung, str. 146r–150r. 
25 ZaL, si ZaL Lju 346, 73/675: sejni zapisniki ljubljanskega mestnega sveta; Fabjan-
čič (2005), Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 3. zv., str. 175, 178, 180–181; Fabjančič (2012), 
Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 4. zv., str. 28, 44–48; anžič, hančič, šenk, Ljubljanski župani, 
str. 80; Miklavčič, Schönleben, Janez Ludvik, str. 241.
26 ÖnB, cod. 15400 han: jahr schrifften des hertzogthumbs crain, str. 268v; dolničar, 
Epitome chronologica, str. 73.
27 Lavrič, Umetnostna dejavnost, str. 54–55.
28 valvasor, Die Ehre, 3. zv., 11. knj., str. 673; dolničar, Epitome chronologica, str. 74–75; 
radics, Der krainische Historiograph, str. 8; steska, Dolničarjeva ljubljanska kronika, str. 19; 
Fabjančič (2005), Zgodovina ljubljanskih sodnikov, 3. zv., str. 175; Fabjančič (2012), Zgodovina 
ljubljanskih sodnikov, 4. zv., str. 44, 49; kokole, Some Seventeenth, str. 235–238.
29 Poroka neplemiške ženske z baronom je bila za tisti čas zelo nenavadna, zato nas 
terpinove navedbe v pismu Buchheimu z dne 22. julija 1659 ne presenečajo. terpin v pismu 
omenja, da je sestra Filipa coraduzzija z grdimi besedami napadla Ludvika schönlebla zaradi 
načrtovane poroke njegove hčerke kristine z njenim bratom (ars, si as 1336: Buchheimova 
korespondenca 1657–1665). Člani družine coraduzzi so se zaradi te poroke pritožili deželnim 
stanovom, češ da jim Filipova poroka z mizarjevo hčerko prinaša sramoto in zasmeh (Miklavčič, 
Schönleben, Ludvik, str. 241).
30 Frank, Standeserhebungen und Gnadenakte, 4. zv., str. 267. na to knjigo me je opozoril 
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 63
Ludvikova prva žena suzana je umrla 23. aprila 1649.31 29. januarja 1652 se 
je Ludvik znova poročil z vdovo sosedo Marijo Magdaleno hoffstetter, ki pa je 
umrla že čez dve leti.32 Ludvik schönleben je umrl 26. avgusta 1663, star 73 let, 
pokopali so ga v kripti bratovščine sv. rešnjega telesa.33 
schönlebnovega očeta je zelo privlačilo zgodovinopisje, zanimala ga je zlasti 
zgodovina mesta Ljubljane, zato je začel zbirati kronološke podatke o deželi kranjski 
in njenem glavnem mestu.34 Zelo dragoceno je njegovo navajanje imen mestnih 
sodnikov in županov po letih, ki jih je vključil v rokopisno besedilo z naslovom 
Jahr Schrifften des Hertzogthumbs Crain (1660). schönleblovo besedilo je bilo 
pozneje nadgrajeno z vpisi za leta od 1662 do 1685, ki so najverjetneje delo zeta 
janeza krstnika dolničarja in vnuka janeza gregorja dolničarja. temu v prid go-
vorijo ekslibrisi,35 ki pričajo o lastništvu janeza krstnika dolničarja, njegova je bila 
tudi namera o izdaji tega dela leta 1682 v tisku, o čemer pričajo uvodni foliji pred 
začetkom schönleblovih Jahr Schrifften. navedeno kroniko danes hrani avstrijska 
narodna knjižnica.36 ista knjižnica hrani še en njegov rokopis, in sicer cod. 9214, 
v katerem so v naključnem zaporedju zbrani zapiski v nemščini, nekakšni osnutki 
za njegove Jahr Schrifften, zapiski obsegajo časovno obdobje od daljne pretek-
losti do leta 1662.37 Primerjava schönleblovih zapisov za posamezna leta v obeh 
kodeksih je pokazala, da je cod. 15400 dobeseden prepis cod. 9214, v nekaterih 
primerjanih zapisih pa je prišlo do malenkostnega preoblikovanja (spremenjen 
besedni red). kar je bilo v cod. 9214 pripisano pozneje, je upoštevano tudi v cod. 
15400, niso pa vsi zapiski iz cod. 9214 vključeni tudi v cod. 15400. schönleblu 
so pripisovali tudi soavtorstvo s sinovim najpomembnejšim zgodovinskim delom 
Carniolia antiqua et nova,38 vendar to ne drži, gotovo pa je, da so očetovi Jahr 
Schrifften janezu Ludviku predstavljali pomemben vir za njegova genealoška in 
zgodovinska dela ter sooblikovali njegove v rokopisih ohranjene zgodovinske 
zapiske. janez Ludvik je očetove zapiske navedel med rokopisnimi viri za svojo 
Staro in novo Kranjsko (»Mss. collectanea parentis mei Ludovici schönleben ex 
archivo senatus Labacensis usque ad annum 1660«).39 Ludvik schönlebl je pisal 
tudi družinsko kroniko oziroma dnevnik, ki pa se ni ohranil. kroniko je podedoval 
in nadaljeval njegov zet janez krstnik dolničar, za njim pa leta 1684 sin janeza 
dr. Boris golec, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem.
31 nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, M 1635–1657, str. 110; radics 
(1903), Familien-Chroniken, str. 144.
32 nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, P 1651–1682, str. 10; M 1635–1657, 
str. 148; suhadolnik, anžič, Stari trg, str. 70.
33 nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, M 1658–1735, str. 24.
34 Mlinar, Zgodovinopisje kot izraz, str. 446–447.
35 ekslibris (»sum ex libris joannis Bapt. dolnizhar«, »sum joannis Baptista dolnitschers«) 
se pojavi na str. 14r, 86v, 182v in 256v rokopisa (ÖnB, cod. 15400 han). 
36 ÖnB, cod. 15400 han.
37 ÖnB, cod. 9214 han, str. 37v.
38 vodnik, Geschichte des Herzogthums, str. 47–48; Fabjančič (2005), Zgodovina ljubljan-
skih sodnikov, 3. zv., str. 175–176.
39 schönleben, Carniolia antiqua et nova (»syllabus Mss.«).
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...64  
krstnika janez gregor, zato se je družinska kronika v literaturi pogosto navajala 
pod naslovom »schönleben-dolničarjeva družinska kronika«. Po radicsevi zaslugi 
se nam je v njegovem prepisu ohranil večji del kronike, ki pomembno dopolnjuje 
vedenje o družinah schönleben-dolničar.40
vse opisane očetove dejavnosti so nedvomno vplivale na schönlebnovo 
življenjsko pot in določile njegova zanimanja. Poleg vseh omenjenih je bilo za 
schönlebnovo ustvarjalno in duhovno pot odločilno očetovo češčenje device 
Marije in njegovo članstvo v jezuitskih Marijinih kongregacijah, od 2. julija 1623 
v splošni kongregaciji Marije vnebovzete,41 pozneje od leta 1624 pa v jezuitski 
meščanski nemški kongregaciji Brezmadežne Matere Božje.42 Zaradi očetovega 
zgleda in zgleda svojih profesorjev na jezuitski gimnaziji v Ljubljani je bil tudi 
schönleben od 8. februarja 1632 član dijaške latinske kongregacije Marije vne-
bovzete.43 da njegova ljubezen do Brezmadežne Marije nikoli ni usahnila, pričajo 
njegova ohranjena mariološka dela. Materin vpliv in zgled se kažeta v ljubezni do 
rodne domovine in jezika. sam je zapisal, da nemščina ni bila njegov materni jezik,44 
iz česar je mogoče nedvoumno sklepati, da so doma govorili slovensko. dodaten 
dokaz o njegovem dobrem znanju slovenščine je valvasorjevo pričevanje, da je 
schönleben dobro pridigal tako v nemščini kot v slovenščini,45 še bolj pa njegova 
priredba lekcionarja Evangelia inu lystuvi. 
Schönlebnovo šolanje pri jezuitih v Ljubljani in njegov vstop  
v jezuitski red
schönlebnova družina je stanovala v neposredni bližini jezuitskega kolegija, 
zato je schönleben že v rani mladosti prišel v stik z jezuiti. kot otrok je najverjet-
neje obiskoval maše pri jezuitih, poslušal njihove slovenske pridige v cerkvi sv. 
jakoba in se udeleževal nedeljskega poučevanja krščanskega nauka v slovenskem 
jeziku. gimnazija v Ljubljanskem jezuitskem kolegiju je bila edina tovrstna usta-
nova v Ljubljani, zato je vsak, ki si je želel pridobiti srednješolsko ali višješolsko 
izobrazbo, moral študirati pri jezuitih.46 schönlebnovi starši so cenili izobrazbo in 
spodbujali vedoželjnost, zato so svojemu najstarejšemu sinu omogočili šolanje na 
40 radics (1903), Familien-Chroniken, str. 25–27, 137–152; (1904) str. 3–13; smolik, 
Thalnitscher, Janez Gregor, str. 74.
41 ars, si as 1073, ii/51r: sodalitas Beatissimae virginis Mariae in coelos assumptae, 
str. 47.
42 ars, si as 1073, ii/52r: Bruderschaft der unbefleckten empfängnis, str. 33.
43 ars, si as 1073, ii/51r, str. 122.
44 schönleben, Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen: »vorspruch dess authoris«: »/…/ 
in teutscher (obwolen nicht angeborner) sprach /…/.«
45 valvasor, Die Ehre, 2. zv., 6. knj., str. 354: »/…/ und sowol in teutscher, als sclavonischer 
sprach, ein trefflich-guter Prediger, der mit seiner Beredsamkeit, die Zuhörer so häuffig zu sich 
gezogen /…/.«
46 ciperle, Jezuitski učni program, str. 160.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 65
jezuitski gimnaziji, ki jo je janez Ludvik obiskoval v šolskih letih od 1629/30 do 
1634/35.47 
ker je bil potek študija na vseh jezuitskih gimnazijah enak, vemo, da se je 
schönleben v času študija v Ljubljani dobro naučil latinščine in tudi osnov grščine. 
Po osvojenih slovničnih zakonitostih se je znanje pridobivalo z branjem priznanih 
latinskih in grških avtorjev, ki so bili vzor dobrega jezika in dobrega retoričnega 
stila (cicero, ovidij, katul, tibul, Propercij, vergilij, horacij, cezar, salustij, 
Livij, kurcij, ciprijan; krizostom, ezop, ksenofon, Platon, Plutarh, Bazilij, 
demosten, tukidid, homer, heziod, Pindar, gregor nazianški itd.). v zadnjih 
treh letnikih študija se je učil metriko, retorična pravila in se tudi v praksi vadil v 
govorništvu.48 Prva štiri leta so schönlebna učili magistri, ki so izhajali iz njegove 
domače kranjske, jakob ramuš (»ramusch«)49 in Matija rajžer (»raischer«),50 
pozneje ga je poetiko (1633/34) poučeval Poljak, Mihael kempski,51 retoriko pa 
p. hartger sewing, ki je bil po rodu nemec.52 
v jezuitski red je vstopil malo pred koncem šolskega leta 1634/35, po končanem 
razredu retorike (»Labaco 26. octob. 1635 rhe. dimissus«),53 in sicer 26. oktobra 
1635,54 in ne 15. oktobra, kot sta na podlagi richterjevega pričevanja sklepala 
radics in tudi Miklavčič.55 nekateri zapisi še natančneje določijo, da je bil sprejet 
v jezuitski red v Ljubljani, nato pa je 26. oktobra na dunaju v t. i. hiši probacije 
(v kolegiju sv. ane) vstopil v noviciat.56 Čas noviciata, t. i. druga probacija, je 
namenjen premišljevanju listin jezuitskega reda in zorenju v odločitvi o nadaljnji 
jezuitski poti, ki je lahko v službi duhovnika profesa,57 duhovnika koadjutorja ali 
pa redovnega brata koadjutorja.58 richter in radics sta navedla, da je vstopil v 
jezuitski red proti volji svojih staršev.59 nasprotovanje je povsem predvidljivo, saj 
47 takšno sklepanje potrjuje podatek, da je vstopil v jezuitski red, ko je zaključeval razred 
retorike, in sicer oktobra 1635 (arsi, austr. 124: austriae catalogi breves 1622–1639: Nomina 
novitiorum a novembri currentis anni 1635 usque ad anni 1636 mensem eundem (fotokopije, 
ki so prilepljene ob koncu kataloga za leto 1633 in pred katalogom za leto 1634, med stranema 
187v in 1871r), str. 2).
48 dolinar, Das Jesuitenkolleg, str. 49–50; ciperle, Jezuitski učni program, str. 164–166; 
vidmar, Nastajanje novoveške stopenjske, str. 168–171.
49 Lukacs, Catalogi personarum, 2. zv., str. 338, 357.
50 Lukacs, Catalogi personarum, 2. zv., str. 376, 394.
51 Lukacs, Catalogi personarum, 2. zv., str. 413.
52 Lukacs, Catalogi personarum, 2. zv., str. 428, 752.
53 arsi, austr. 124: Nomina novitiorum a novembri currentis anni 1635 usque ad anni 
1636 mensem eundem (fotokopije, ki so prilepljene ob koncu kataloga za leto 1633 in pred 
katalogom za leto 1634, med stranema 187v in 1871r), str. 2.
54 arsi, austr. 124, str. 213r; austr. 26: austria catalogi triennales 1622–1636, 
str. 413v, 420v.
55 richter, Ein Beytrag, str. 315; radics, Der krainische Historiograph, str. 10; Miklavčič, 
Schönleben, Janez Ludvik, str. 236.
56 arsi, austr. 28: austria catalogi triennales 1645–1649, str. 228v.
57 Profesi so jezuitski duhovniki, ki imajo štiri slovesne zaobljube (četrta zaobljuba je 
obljuba pokorščine papežu).
58 koadjutorji so duhovniki ali redovni bratje, ki imajo tri slovesne zaobljube.
59 richter, Ein Beytrag, str. 315; radics, Der krainische Historiograph, str. 10.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...66  
je bil prvorojeni in leta 1635 še edini sin v družini, ki bi lahko nadaljeval očetovo 
mizarsko in rokodelsko obrt. 
Schönlebnova jezuitska redovna formacija in izstop iz reda
schönleben, ki je bil v jezuitskih katalogih voden izrecno kot Ludovicus 
Schönleben, je noviciat opravil v letih 1635–1637. v šolskem letu 1635/36 je v 
jezuitskih katalogih vpisan med novici sholastiki, ki so bili v noviciatu na dunaju 
prvo leto (»novitii scholares primi anni«),60 drugo leto noviciata je prav tako opravil 
v kolegiju sv. ane na dunaju.61 Pred začetkom študija filozofije, v času juniorata,62 
je v šolskem letu 1637/38 ponovno poslušal retoriko, in sicer v kolegiju v Leobnu.63 
s študijem filozofije je schönleben začel v šolskem letu 1638/39, vsa tri leta 
(logiko, fiziko in metafiziko) je študiral v gradcu.64 Po končanem študiju filozofije 
in doseženem nazivu magistra je v jezuitski formaciji nastopil čas poučevanja na 
jezuitskih gimnazijah. schönleben je v šolskem letu 1641/42 poučeval poetiko 
v kremsu,65 naslednje šolsko leto 1642/43 pa v gradcu.66 v času poučevanja v 
gradcu je napisal govor Aegis Palladia Daphnophoria oblata neo-baccalaureis 
Graecensibus, ki pa ni ohranjen.67 Proti koncu leta 1643, in sicer 12. novembra, 
naj bi na dunaju dosegel doktorat iz filozofije, vendar pa to najverjetneje ne drži. 
Zapis v Statuta et consuetudines, ki se nanaša na schönlebna, v resnici najverjetneje 
prinaša popis profesorjev na dunajski Filozofski fakulteti med leti 1643 in 1649.68
Pred začetkom študija teologije je schönleben v šolskem letu 1643/44 poučeval 
retoriko v jezuitski gimnaziji v Linzu.69 v tem času sta izšla dva njegova govora,70 
pripisujejo pa mu tudi avtorstvo drame z naslovom Julian Apostata. Premijo za 
to dramo, ki je do sedaj ni bilo mogoče najti, je plačal grof johann richard von 
starhemberg.71 drama je bila uprizorjena z zelo številno in bogato opremo.72
60 arsi, austr. 26, str. 413v; austr. 123a: catalogus brevis Provinciae austriae 1636, str. 39.
61 arsi, austr. 124, str. 213r.
62 juniorat se imenuje čas po noviciatu, ki je namenjen utrjevanju znanja in študiju. 
63 arsi, austr. 123a, str. 84.
64 arsi, austr. 27: austria catalogi triennales 1639–1642, str. 34v; austr. 124, str. 221cv; 
austr. 124a: austriae catalogi breves 1640. 1641. 1651. 1652. 1663, str. 12, 33.
65 arsi, austr. 27, str. 232r; austr. 125 i: austriae catalogi breves i, 1642–1660, str. 2r.
66 arsi, austr. 125 i, str. 24r–24v.
67 valvasor, Die Ehre, 2. zv., 6. knj., str. 355; Faganel, Bibliotheca Carnioliae, str. 404–406.
68 auw, Ph 19: statuta et consuetudines Facultatis Philosophicae 1678, str. 16r.
69 arsi, austr. 125 i, str. 56v–57r.
70 Thalassii Coronae, sive applausus nuptialis illustriss. neo-coniugibus N. N.; Plectrum 
Cleantheum Lyrae Apollineae conformatum, sive Sol Pyrhi montis illuminator ad Lyram cantatus, 
auspicatissimae inaugurationi N. N. praepositi ecclesiae colleg. ad Pyrrhum montem (valvasor, 
Die Ehre, 2. zv., 6. knj., str. 355). 
71 Fröhler, Zur Schauspieltätigkeit, str. 213, 216, 231–232, 239. 
72 ÖnB, cod. 12219 han: Litterae annuae provinciae austriae 1641–1646, str. 234r; 
Fröhler, Das Linzer Jesuitendrama, str. 18. 
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 67
teologijo je schönleben študiral prvo leto v Passauu (1644/45),73 nato dve 
leti v gradcu (1645/46–1646/47)74 in zadnje leto na dunaju (1647/48).75 v matrike 
dunajske teološke fakultete je bil vpisan 3. aprila 1648,76 v knjigo avstrijske na-
rodnosti pa že 20. novembra 1647.77 v zadnjem letniku teoloških študij je bil prefekt 
teologov v konviktu.78 Po končanem študiju teologije je bil posvečen v duhovnika. 
točen datum posvetitve ni znan, je pa iz dokumentov dunajske Filozofske fakultete 
posredno mogoče sklepati, da se je to zgodilo pred 29. novembrom leta 1648.79 
v šolskem letu 1648/49 je schönleben poučeval retoriko v dunajskem kolegiju 
in bil hkrati notar Filozofske fakultete.80 kot je razvidno iz njegovih notarskih 
zapisov in podpisov v Acta Facultatis Philosophicae, je funkcijo notarja opravljal 
od konca novembra 1648 in najmanj do 20. julija 1649.81 iz obdobja prvih let 
njegovega teološkega študija (1645–1647) se ni ohranilo nobeno njegovo delo, 
ne poznamo jih niti po naslovu, drugače pa je z govori iz let 1648 in 1649. štirje 
od desetih,82 ali morda celo enajstih, so nam znani iz ponatisa v drugem zvezku 
pridig Horae subsecivae dominicales (1676).83 njegov najpomembnejši govor iz 
tega obdobja je panegirik na čast Brezmadežni Mariji (Panegyricus Magnae Matri 
Virgini sine macula originali conceptae), ki ga je govoril ob posvetitvi dunajske 
univerze Brezmadežni Materi Božji leta 1649.84
v letih 1649/50 je schönleben opravljal tretjo probacijo v judenburgu, v 
katalogu za leto 1650 je naveden med »patres tertiarii«.85 od tam je najpozneje 
konec oktobra 1650 prišel v Ljubljano, kjer je opravljal naloge šolskega prefekta. 
rektor kolegija ga je v tej vlogi predstavil 5. novembra 1650.86 Bil je tudi praznični 
pridigar in predstojnik meščanske kongregacije.87 dosedanji schönlebnovi biografi 
so omenjali, da je Ljubljano zapustil predčasno. to so sklepali iz dnevnika šolske 
prefekture (Diarium praefecturae scholarum in Archiducali collegio Societatis 
Iesu.),88 ki ga je začel pisati prav schönleben ob nastopu funkcije šolskega prefekta. 
73 arsi, austr. 28, str. 54r; austr. 29: austria catalogi triennales 1645. 1651, str. 36r; austr. 
125 i, str. 79r.
74 arsi, austr. 125 i, str. 92v, 109r.
75 arsi, austr. 125 i, str. 138r.
76 auw, th 21: Matricula inclytae Facultatis theologicae, str. 45.
77 auw, na 1: Liber nationis austriacae 1561–1654, str. 750–752.
78 arsi, austr. 125 i, str. 138r.
79 auw, Ph 11: acta Facultatis Philosophicae 1642–1723, str. 78.
80 arsi, austr. 125 i, str. 154v; austr. 28, str. 228v; auw, Ph 11, str. 1–2, 77–85.
81 auw, Ph 11, str. 1–2, 77–85.
82 Panegyricus Dies Martis, S. Leopoldo Marchioni Austria dictus; Lacrumae piis manibus 
illustriss. adolescentis Joan. Michaëlis Adami Baptistae, comitis ab Althan; Panegyricus funebris 
reverendissimi D. Ioannis Augustini Zwerger cathedralis ecclessiae Viennae praepositi dictus; 
Panegyricus Magnae Matri Virgini sine macula originali conceptae.
83 schönleben, Horae subsecivae dominicales, 2. del, str. 424–440, 466–480.
84 govor je bil prvič natisnjen že leta 1649, izšel je kot zaključni govor v knjigi z naslovom 
Campus liliorum.
85 arsi, austr. 125 i, str. 169v.
86 ars, si as 1073, i/31r: diarium praefecturae scholarum, str. 1v.
87 arsi, austr. 124a, str. 52.
88 ars, si as 1073, i/31r.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...68  
njegovi vpisi v imenovani dnevnik se namreč končajo konec junija.89 vendar pa so 
spregledali vpis v Diarium p. ministri, kjer je zabeleženo, da je schönleben Ljubljano 
zapustil 18. oktobra 1651.90 kaj se je z njim dogajalo od konca junija do oktobra, 
ni znano, morda se je v tem obdobju začela njegova osebna kriza in čas iskanja. 
ne glede na ugibanja je najverjetneje, da je ostal v Ljubljani vse do oktobra. o tem 
pričajo tudi njegovi vpisi v kongregacijski knjigi Marije vnebovzete, ki jo je začel 
pisati leta 1651. iz nekaterih izmed njih je namreč mogoče z gotovostjo razbrati, da 
so nastali po maju in juniju 1651.91 v času svojega delovanja v Ljubljani je schönle-
ben leta 1651 napisal dramo Haeresis fulminata sive Anastasius Tyranus Orientis 
haereticus in jo posvetil volfgangu engelbertu auerspergu. drama, ki je bila nadvse 
uspešno uprizorjena 2. in 3. maja 1651,92 je dolgo časa veljala za izgubljeno, junija 
2013 pa sem lepopisni izvod drame našla v arhivu družine auersperg na dunaju.93 
Slika 2: Naslovnica Schönlebnove tragedije Haeresis fulminata, 1651 (HHStA, AT-OeStA/HHStA 
SB Auersperg XXVII, 25, str. 1r).
schönleben je iz Ljubljane odšel v gradec, kjer je poučeval etiko, bil aka-
demski katehist in spovednik tistih študentov, ki so stanovali v konviktu.94 v tem 
času se je njegova osebna kriza glede njegove nadaljnje jezuitske poti še poglobila, 
razmišljati je začel o izstopu iz reda. o tem pričata ohranjeni pismi, ki sta ju 2. marca 
89 ars, si as 1073, i/31r, str. 6r–6v.
90 ars, si as 1073, i/32r: diarium p. ministri, str. 4v.
91 ars, si as 1073, ii/51r, npr. str. 184, 199.
92 Letopis Ljubljanskega kolegija, str. 171.
93 hhsta, at-oesta/hhsta sB auersperg XXvii, 25: tragödie anastasius tyrannus 
orientis.
94 arsi, austr. 124a, str. 71.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 69
in 20. aprila 1652 schönlebnu v gradec poslala jezuitska generala, prvega alexander 
gottifredi, drugega pa goswin nickel. oba generala v pismu schönlebna spodbujata 
k stanovitnosti in potrpežljivosti ter mu prigovarjata, naj ostane v redu. Pismi ge-
neralov sta odgovor na schönlebnovi neohranjeni pismi, v katerih je očitno prosil 
za odpust iz reda. kar se tiče razlogov za izstop iz reda, sta pismi precej nedoločni: 
v ozadju je mogoče slutiti nezadovoljstvo, morda celo kakšno zamero ali spor, kar 
bi lahko bil vzrok za njegovo premestitev v kolegij v Linz,95 preložene pa so bile 
tudi njegove zadnje zaobljube.96 Pozneje je schönleben zopet našel mir v sebi in se 
odločil vztrajati v jezuitskem redu. Pismo 6. julija 1652, ki mu ga je general nickel 
poslal v Linz, je prežeto z veseljem zaradi schönlebnove odločitve, da ostane v redu. 
istega dne je general pisal tudi provincialu avstrijske province in izrazil upanje v 
trdnost schönlebnove odločitve.97 iz Linza je schönleben odšel na dunaj, kjer je na 
Filozofski fakulteti poučeval logiko in bil spovednik.98 na prvi pogled se zdi, da je 
premagal krizo in našel nov zagon za svoje jezuitsko poslanstvo. k temu mnenju 
nas nagibata ohranjena govora iz njegovega zadnjega dunajskega obdobja, ki ju je 
govoril v katedrali sv. štefana: prvega na godovni dan zavetnikov medicinske fakultete 
(Pia ambitio ss. Cosmae et Damiani martyrum), drugega pa na čast ustanoviteljem 
dunajske univerze (Inferiae Austriaco-Academicae piis Manibus augustissimorum 
et serenissimorum Academiae Viennensis fundatorum, benefactorum, rectorum, 
doctorum oratio funebris).99 očitno pa schönleben tudi po vrnitvi na dunaj ni našel 
miru v samem sebi: morda se je želel vrniti v domače okolje ali pa so bile v ozadju 
še kakšne druge težave. iz pisma generala nickla provincialu avstrijske jezuitske 
province konec decembra 1652 je posredno mogoče razbrati, da se je provincial 
trinckellius tudi po juliju 1652 nagibal k odpustitvi schönlebna iz reda.100 na žalost 
se pisma provinciala trinckellija niso ohranila, zato lahko o njegovih razlogih za 
schönlebnov odpust le ugibamo.
Po 28. decembru 1652 se schönleben v generalovih pismih provincialu ne 
omenja več. Zopet je njegovo ime mogoče najti v pismu z dne 6. septembra 1653, 
ko general napiše provincialu, naj ga odpusti iz reda.101 tudi Catalogi breves za leto 
1654 navedejo schönlebnov odhod iz jezuitskega reda samo nedoločno, in sicer da 
je bil odpuščen septembra 1653 na dunaju.102 v dokumentih dunajske Filozofske 
fakultete se schönleben zadnjič omenja 24. novembra 1653, navedeno je, da ga je v 
službi profesorja logike zamenjal p. gabriel juul. Zanimivo pri tej omembi je, da ni 
povedano, da je bil odpuščen iz reda, ampak da je bil zaposlen z drugimi stvarmi.103 
95 arsi, austr. 6: austria epistolae generalium 1648–1656, str. 110v, 114r. 
96 arhiv sBL, janez Ludvik schönleben: prepis pisma arhivarja p. teschitela z dne 14. 1. 
1956.
97 arsi, austr. 6, str. 119r–v.
98 arsi, austr. 125 i, str. 18314v.
99 schönleben, Horae subsecivae dominicales, 2. del, str. 423, 441–465.
100 arsi, austr. 6, str. 133r.
101 arsi, austr. 6, str. 179r.
102 arsi, austr. 125 i, str. 18339v.
103 auw, Ph 11, str. 11, 105: »admissus fuerat ante hos r. P. gabriel juul, physicae pro-
fessor, qui p. Ludovicum schenleben aliis occupatum supplevit.«
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...70  
Schönlebnov doktorat iz teologije v Padovi (1653)
Po odhodu z dunaja se je schönleben odpravil v Padovo, najverjetneje se je 
spotoma ustavil tudi v rodnem mestu in prosil očeta, da je gmotno podprl njegovo 
bivanje in študij v Padovi.104 v matriko teološke fakultete v Padovi je bil vpisan 17. 
decembra 1653,105 doktorski izpit pa je opravil že 19. decembra 1653. v zapisniku 
o njegovem doktorskem izpitu106 se je ohranila tema njegovega izpita, in sicer 19. 
poglavje (»distinctio«) prve knjige in 12. poglavje tretje knjige Libri sententiarum 
Petra Lombarda. devetnajsta točka prve knjige (De mysterio Trinitatis) govori o 
enakosti treh božjih oseb (»de aequalitate trium personarum«), dvanajsta tretje 
knjige (De incarnatione Verbi) pa o tem, ali je bil kristus vedno človek ali je to 
šele postal (»an homo ille semper fuerit vel coeperit esse«).107 njegovo doktorsko 
diplomo hrani arhiv republike slovenije.108 Po opravljenem doktorskem izpitu je 
schönleben še nekaj časa ostal v Padovi, v arhivu univerze je zbiral material za 
svoje genealogije, zlasti za družino auersperg.109 richter poroča, da so schönlebnu 
ponudili stolico na teološki fakulteti, ki pa jo je zavrnil, se vrnil v Ljubljano in tam 
nastopil funkcijo stolnega dekana.110 isto je navedel tudi Zani v knjigi Memorie 
imprese e ritratti de’signori Accademici Gelati de Bologna (1672).111 schönleben se 
je vrnil v Ljubljano, ko se je s cesarjevim imenovanjem Marka dolinarja za stolnega 
prošta (31. marca 1654) izpraznilo mesto stolnega dekana,112 že 6. maja istega leta 
pa je cesar na to mesto imenoval njega.113 k imenovanju sta verjetno pripomogla 
ugled in moč njegovega očeta, ki je bil takrat župan Ljubljane,114 ter schönlebnovi 
stiki s kranjskimi odličniki, ki jih je navezal v času svojega jezuitskega službovanja 
v Ljubljani v letih 1650–1651. svoj delež je verjetno pridalo tudi pozitivno mnenje 
takratnega kranjskega deželnega vicedoma grofa Friderika attemsa.115
104 ars, si as 308, t. e. 15, št. 66: »demnach ich auff meinen son hans Ludwig thum-
dechannt alhie von Zeit seiner absolvierten rectorat vill gespendirt, und in seiner nach italien 
raiss, Beförderung des dachants, einrichtung des hauswesens, mich uber die Massen vill khost 
/…/.«
105 usP, vol. 466: Matricola dei teologi, medici e filosofi della naz. germ. 1649–1697, 
str. 17r.
106 usP, vol. 430: serie sacro collegio teologi, atti del sacro collegio dei teologi ed 
esami dei laureandi con indice dal 1652–1663, str. 20r–21r.
107 Lombardus, Sententiarum libri quatuor (1754), str. 71–79, 352–353.
108 ars, si as 1065, a.e. 39: schönlebnova doktorska diploma.
109 hhsta, at-oesta/hhsta sB auersperg XXvii, 9: arbor genealogica (Ms 13); at-
-oesta/hhsta sB auersperg XXvii, 12: arbor genealogica (Ms 22).
110  richter, Ein Beytrag, str. 315.
111  Zani, Memorie, imprese, str. 181v.
112  ars, si as 1, i/18, L-XX, šk. 34, str. 847–850; nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 6/23.
113  nšaL, nšaL 101, 1654 v 6., regensburg; ars, si as 1, i/18, L-XX, šk. 35, str. 
1247–1250.
114  ars, si as 308, t. e. 15, št. 66.
115  smole, Vicedomski urad, 1. del, str. v.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 71
Slika 3: Cesar Ferdinand III. prezentira Schönlebna za dekana ljubljanskega stolnega kapitlja, 
Regensburg, 6. maj 1654 (NŠAL, NŠAL 101, 1654 V 6., Regensburg).
Pot Schönlebnovega svetnega duhovništva (1654–1676)
v protokolih stolnega kapitlja je schönleben zapisal, da je bil za stolnega 
dekana slovesno umeščen 2. junija 1654, potem ko je bil pred tem na nedeljo sv. 
trojice na mesto stolnega prošta posvečen nekdanji dekan Marko dolinar.116 Dia-
rium p. ministri poroča, da je 31. maja potekala slovesna umestitev dolinarja v 
stolnega prošta in da ga je na dekanskem mestu nasledil schönleben, ni pa izrecno 
navedeno kdaj.117 takoj po imenovanju za dekana je schönleben 11. julija 1654 
zaprosil za sprejem v kapitelj, vendar je bilo njegovi prošnji ugodeno šele 8. marca 
1655.118 kmalu po imenovanju je postal tudi zapisnikar sej kapitlja, njegovi vpisi v 
protokolih stolnega kapitlja obsegajo obdobje od 20. septembra 1655 do 23. aprila 
1661 (str. 184v–363). nekaj časa je bil tudi ekonom stolnega kapitlja (1656–1658).119 
Že leta 1655 se je zapletel v spor s škofom otonom Friderikom Buchheimom 
glede asistence pri škofovih mašah. nasprotja so se leta 1660 zaostrila do te mere, 
da ga je škof 27. marca odstavil z mesta dekana. schönleben škofovega sklepa ni 
imel za veljavnega, ko pa ga je 12. aprila istega leta generalni vikar Filip terpin 
odslovil še s sinode ljubljanskega dela škofije, se je le uklonil škofovi volji. v ju-
liju 1660 so po nuncijevem posredovanju schönlebnu vrnili vse dekanske časti,120 
nesoglasja glede asistence pa so trajala še vse do nastopa novega škofa jožefa 
116  nšaL, nšaL 100, kaL, Zapiski sej 1621–1665, str. 174r–v.
117  ars, si as 1073, i/32r, str. 36v.
118  nšaL, nšaL 100, kaL, Zapiski sej 1621–1665, str. 173v, 174v–175r, 182v.
119  nšaL, nšaL 100, kaL, Zapiski sej 1621–1665, str. 191v, 227, 279; kaL fasc. 72/9.
120 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 138/10.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...72  
rabatte in so se razrešila šele konec leta 1665.121 Pri vsem tem je presenetljivo, da 
je schönleben kljub pravnim dilemam ves čas gojil lep osebni odnos tako s škofom 
Buchheimom kot njegovim generalnim vikarjem Filipom terpinom. 
schönleben je prijateljeval s proštom Markom dolinarjem, po njegovi smrti 1. 
januarja 1657, ko je bil za novega prošta imenovan Frančišek Maksimilijan vaccano 
(ki je bil zaradi svoje škofovske službe veliko odsoten iz Ljubljane), je schönleben 
postopoma postal najvplivnejši človek v kapitlju. Za dolinarjem je schönleben 
dobil tudi beneficij sv. jurija, ki ga je nato obdržal vse do smrti.122 valvasor poroča, 
da so schönlebnu v času njegove dekanske službe deželni stanovi podelili službo 
kaplana kapele sv. ahacija v deželnem dvorcu.123 kot kaplan deželnih stanov je 
prvič imenovan v tretjem zvezku dela Orbis universi votorum, ki je izšlo leta 1659 v 
celovcu, in sicer v dovoljenju k tisku knjige z dne 4. avgusta 1659.124 v dovoljenju 
k tisku četrtega zvezka istega dela, izdanega 4. marca isto leto, ob schönlebnovem 
imenu še ne zasledimo tega naziva.125
schönleben je imel tudi častni naziv apostolskega protonotarja, po sedaj zna-
nih podatkih ga je najverjetneje dobil leta 1660. Prvič je s tem nazivom imenovan 
10. in 12. januarja 1661,126 tudi na seznamu povabljenih na sinodo 20. aprila 1661 
se ob njegovem imenu pojavi ta naziv.127 na seznamu povabljenih na sinodo, ki je 
nastal leta 1658 in bil potem dopolnjen leta 1659 in 1660, tega naziva ob njegovem 
imenu še ne zasledimo.128
v času svoje dekanske službe ni bil samo dekan in član stolnega kapitlja, hodil 
je na vizitacije129 in večkrat posredoval pri reševanju sporov in v zapletenih pravnih 
zadevah.130 Bil je priljubljen pridigar in govornik ob najrazličnejših priložnostih. 
imel je več pridig ob škofijskem jubileju leta 1661,131 govoril je na škofijskih sino-
dah.132 iz tega obdobja sta se ohranila tudi dva njegova pogrebna govora (kanoniku 
rudolfu coraduzziju133 in proštu Marku dolinarju),134 imel je pozdravni govor ob 
prihodu novega škofa jožefa rabatte leta 1664.135 velikokrat je pridigal in daroval 
121 o omenjenem sporu govorijo naslednji viri v nšaL: nšaL 100, kaL, Zapiski sej 
1621–1665; Zapiski sej 1666–1698; kaL fasc.: 121/17; 138/10; 141/14; 250/16, 20; 312/1.
122 valvasor, Die Ehre, 2. zv., 8. knj., str. 760.
123 valvasor, Die Ehre, 3. zv., 11. knj., str. 696.
124 schönleben, Orbis universi votorum, Liber III.: »Facultas officii episcopalis«.
125 schönleben, Orbis universi votorum, Liber IV.: »Facultas officii episcopalis«.
126 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 364: »continuatio protocolli ab anno 1661.«
127 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 24/9: »nomina illorum, qui ad praesentem synodum 
/…/ citati sunt anno 1661, die 20. aprilis.«
128 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 41/19: »nomina illorum, qui ad praesentem synodum 
per expeditas patentes sunt citati anno 1658–1660.«
129 nšaL, nšaL 100, kaL, Zapiski sej 1621–1665, str. 198r.
130 npr.: nšaL, nšaL 100, kaL, Zapiski sej 1621–1665, str. 201r, 244–249; Zapiski sej 
1666–1698, 21r; kaL fasc.: 87/42; 175/21–22, 25–26.
131 schönleben, Feyertäglicher Erquick-Stunden, 1. del, str. 25–105 (vse pridige niso iz 
leta 1661).
132 schönleben, Horae subsecivae dominicales, 1. del, str. 419–444.
133 nšaL, nšaL 100, kaL, Zapiski sej 1621–1665, str. 189v, 191r.
134 schönleben, Feyertäglicher Erquick-Stunden, 2. del, »Zugab« (str. 1–19).
135 valvasor, Die Ehre, 2. zv., 8. knj., str. 674–675.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 73
mašo v jezuitskem kolegiju.136 v tem obdobju je urejal knjižnico volfa engelberta 
auersperga (1610–1673), s katerim je ostal v prijateljskih stikih že od svojega 
delovanja v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. največ ekslibrisov volfa engelberta 
je schönleben vpisal v letih 1655 in 1656.137 Med popisi zapuščine kneza Ferdi-
nanda auersperga se je ohranil popis knjižnice iz leta 1707, med dokumenti je tudi 
schönlebnov kratek zapis z dne 20. novembra 1657, ki priča o njegovi razdelitvi 
2290 knjig v devet tematskih skupin. Popis govori o knjigah (»libri«), zato skle-
pam, da gre za število naslovov knjig, in ne za število zvezkov.138 schönleben je to 
knjižnico gotovo urejal v letih 1655–1663, o tem je mogoče sklepati iz ekslibrisov 
turjaških knjig, ki so jih do sedaj našli raziskovalci te knjižnice.139
v obdobju opravljanja službe dekana je schönleben začel pisati genealoška in 
mariološka dela, pripravljal je tudi zbirke pridig. Zaradi tiska svojih del, najverjetneje 
preostalih zvezkov mariološkega dela Orbis universi votorum, se je leta 1661 ali 1662 
mudil v Benetkah, Padovi in trstu. ker se mu v Benetkah ni uspelo dogovoriti za 
tisk, je upal, da bi morda bil v salzburgu uspešnejši. Zaradi lažjega urejanja zadev 
v zvezi s tiskom del in zaradi nasprotovanja drugih je v pismu julija 1662 škofa 
zaprosil za prenehanje službe dekana in za demisorij iz škofije. škof je 5. avgusta 
1662 na pismo dopisal dekret, da mu bodo to dovolili, ko se bo zanj našlo kakšno 
drugo primerno mesto.140 do tega ni prišlo, schönleben je sčasoma zopet našel mir 
v sebi in v svoji okolici ter opustil misel na odhod iz škofije.141 kljub zdravstvenim 
težavam,142 ki jih je blažil z obiskom toplic v rogaški slatini,143 je vztrajal v službi 
dekana. dokončno so njegovo vztrajnost in voljo omajale finančne težave, v katerih 
se je znašel zaradi upravljanja z dolinarjevo zapuščino, zato je po letu 1664 v njem 
znova oživela želja po odhodu iz Ljubljane.144 uradno je za zamenjavo dekanske 
službe za navaden, nekuratni beneficij in za odpust iz škofije prosil 10. avgusta 
1666. ker takrat njegovi prošnji ni bilo ugodeno,145 se je schönleben sam dogovoril 
z oktavijem Bucellenijem za zamenjavo dekanske službe za dva njegova benefi-
cija (sv. katarine in Blažene device Marije) v Lescah in za denarno nadomestilo. 
njuno prošnjo je škof prejel 30. oktobra 1666 in jo z dekretom z dne 13. novembra 
odobril pod pogojem, da jo potrdi tudi cesar, kar se je zgodilo 22. decembra istega 
leta. Medsebojno pogodbo o zamenjavi sta schönleben in Bucelleni podpisala že 
2. novembra 1666. schönleben je dobil dva Bucellenijeva beneficija v Lescah in 
136 ars, si as 1073, i/31r; si as 1073, i/32r.
137 radics, Die Hausbibliothek der Auersperge, str. 13.
138 hhsta, at-oesta/hhsta sB auersperg i-a-2-8-konv.: verlassenschaftsinventar 
über den nachlass des Ferdinand Fürsten auersperg.
139 Žargi, Auerspergov knežji dvorec, str. 285–286; južnič, Kopernik v Turjaški, str. 11, 22.
140 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 138/10: schönlebnovo pismo Buchheimu z dne 17. julija 
1662.
141 to je verjetno tudi razlog, da sta v tisku izšla le dva zvezka njegovega dela Orbis uni-
versi votorum, preostali trije pa so ostali v rokopisu in bili najverjetneje uničeni med požarom 
v jezuitskem kolegiju leta 1774.
142 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 39/23, 93/82; kaL, Zapiski sej 1621–1665, str. 279r.
143 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 87/42, 93/84. 
144 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 39/23, 93/79.
145 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 67/3.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...74  
del njunih dohodkov (»pensio«), in sicer 111 goldinarjev kranjske veljave za dobo 
sedmih let. škof je 11. januarja 1667 pisal cesarju, da je sprejel zamenjavo in obe-
nem prosil cesarja, naj opravi prezentacijo, kar se je zgodilo 7. maja 1667. škofov 
dekret o imenovanju in investituri novega dekana je bil izdan šele 3. julija 1667.146 
v času od novembra 1666 do konca junija 1667 je schönleben še vedno opravljal 
vse predpisane dolžnosti, v kapitlju pa, kljub temu da se je aktivno udeleževal sej, ni 
imel odločilne vloge.147 o nestrinjanju članov kapitlja z njegovo resignacijo govori 
dejstvo, da se je 5. julija 1667 od kapitlja poslovil le pisno.148
schönleben je do leta 1669 ostal v Ljubljani in pripravljal svoja najboljša 
mariološka dela in zbirke pridig (prva izdaja Vera ac sincera sententia, Fasten-
Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertäglicher Erquick-Stunden), v tem obdobju 
je začel pisati tudi svoje največje zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova.149 
ker so ga pestile finančne težave, je prek vplivnih prijateljev dosegel, da mu je 
deželni zbor 13. avgusta 1668 dodelil letno finančno podporo 200 goldinarjev, da 
bi se tako lažje posvečal začetim zgodovinskim spisom. 5. maja 1670 je prejel še 
izredno denarno nagrado v višini 428 goldinarjev.150 ta izredna nagrada bi lahko bila 
povezana s schönlebnovim posvetilom prvega zvezka prazničnih pridig Feyertägli-
cher Erquick-Stunden (1669) deželnim stanovom ali pa z njegovim delom Palma 
virginea. Pozneje so mu to finančno pomoč odobrili še trikrat (1672, 1675 in 1678) 
in k temu dodali 60 goldinarjev letno za najem pisarja. Leta 1676 so mu obljubili, 
da bodo po ugodni ceni odkupili 150 izvodov analov, da bo tako lažje pokril stroške 
za tisk.151 Leta 1668 je schönleben zaprosil za mesto župnika v fari Mengeš, ki je 
spadala pod cistercijanski samostan v dunajskem novem mestu. Za to mesto ga je 
6. julija 1668 toplo priporočil tudi škof jožef rabatta,152 vendar pa do imenovanja 
ni prišlo, ker se je ta samostan župnijo Mengeš zaradi prezadolženosti pri kranjskem 
plemstvu odločil prodati. Župnijo z vsemi pripadajočimi vikariati je 13. septembra 
1668 odkupil samostan v stični z opatom Maksimilijanom na čelu.153
avgusta 1669 se je schönlebnovo ime začelo pojavljati med imeni kandidatov 
za mesto župnika v ribnici in dolenjskega arhidiakona.154 s priporočilom kranjskega 
deželnega vicedoma je bila njegova kandidatura za to mesto uspešna, 13. oktobra 
1669 ga je cesar izbral za župnika v ribnici in dolenjskega arhidiakona ter pisal 
papežu, naj potrdi njegovo prezentacijo.155 Ponujenemu mestu bi se bil schönleben 
brez privolitve ljubljanske škofije, da kljub temu lahko obdrži vse svoje beneficije, 
odpovedal.156 cesar je schönlebna na to mesto uradno imenoval 31. januarja 1670 
146 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 107/3; nšaL 1, fasc. 25/3/4.
147 nšaL, nšaL 100, kaL, Zapiski sej 1666–1698, str. 15v–21v.
148 nšaL, nšaL 100, kaL, Zapiski sej 1666–1698, str. 21v.
149 ars, si as 1073, i/49r: carniolia antiqua et nova, str. 22r.
150 Miklavčič, Schönleben, Janez Ludvik, str. 237.
151 radics, Der krainische Historiograph, str. 51–52.
152 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 89/26.
153 Mlinarič, Stiška opatija, str. 580, 583–584.
154 ars, si as 1, i/32, r-vii, šk. 55, str. 85–88.
155 ars, si as 1, i/32, r-vii, šk. 55, str. 113–116; nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 123/18.
156 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 97/2.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 75
in naročil kranjskemu deželnemu vicedomu, naj ga, če ga v kratkem na to mesto 
ne bo imenoval tudi papež, ustoliči vsaj začasno, da bo lahko začel dušnopastirsko 
delo.157 Papeževo imenovanje je prišlo z zamudo, v odgovoru na nuncijevo pismo v 
juliju 1670 je namreč schönleben tarnal, da še vedno ni prejel papeževega imeno-
vanja.158 v službi arhidiakona je kljub težavam uradno vztrajal do konca leta 1675 
ali začetka leta 1676.159 Marca ali na začetku aprila 1676 je bil na njegovo mesto 
imenovan tomaž renner.160 iz ribnice je schönleben najverjetneje odšel že leta 
1675,161 kot pa je razvidno iz njegovih lastnoročnih prepisov izdanih odlokov, se je 
z nazivom arhidiakona nazadnje podpisal 1. julija 1676.162 Potarnal je, da njegova 
natančnost in budnost pri odpravljanju nereda in pri urejanju cerkveno-pravnih zadev 
ni bila po godu vernikom, prav tako pa je prišlo do nesoglasij tudi z zemljiškimi 
gospodi trillekhi zaradi patronatskih in odvetniških pravic, ki so si jih lastili nad 
cerkvijo v novi štifti. nesoglasja so šla tako daleč, da je skoraj prišlo do fizičnega 
157 ars, si as 1, i/32, r-vii, šk. 55, str. 133–142.
158 ars, si as 1001: ad archidiaconatum spectantia.
159 decembra 1675 je bil schönleben v Ljubljani (v začetku ars, si as 1073, i/31r, str. 
71v; i/33r, str. 247v). tudi zadnja dva v schönlebnovem lastnoročnem prepisu ohranjena dekreta 
(25. april in 1. julij 1676), v katerih se je še podpisal kot arhidiakon, sta nastala v Ljubljani (ars, 
si as 1001: ad archidiaconatum spectantia).
160 ars, si as 1, i/32, r-vii, šk. 55, str. 159–162.
161 iz ribnice je najverjetneje odšel že v prvi polovici leta 1675, se po sklenjeni pogodbi 
(13. maja 1675) z grofom janezom Friderikom trillekhom zopet vrnil v ribnico, vendar se je 
nato spet umaknil v Ljubljano. v svojem popisu dolenjskih arhidiakonov je zapisal, da je resi-
gniral že leta 1675 (ars, si as 1001: ad archidiaconatum spectantia): »archid. ab anno 1670 
ad 1675, resignavit quia volens restituere iura ecclesiastica, persecutiones passus est ingentes a 
dominis secularibus, et ipsis subditis. sed deus ostendit sibi zelum curae fuisse.«
162 ars, si as 1001: ad archidiaconatum spectantia.
Slika 4: J. L. Schönleben (»Il Ritirato«) kot član bolonjske »Academia Gelatorum« (Zani, 
Memorie, imprese, e ritratti de’ signori Accademici Gelati di Bologna, 1672, str. 181r).
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...76  
obračunavanja.163 ker tudi schönlebnova pogodba s trillekhi (maja 1675) ni rešila 
zaostrenih odnosov,164 se je schönleben odpovedal mestu arhidiakona in ribniškega 
župnika.
v času delovanja v ribnici je pripravil drugo izdajo mariološkega spisa Vera ac 
sincera sententia (1670) ter dokončal svoje najpomembnejše mariološko delo Palma 
virginea (1671). vrednost in pomen schönlebnovih marioloških del so prepoznali 
člani bolonjske akademije gelatov (»academia gelatorum«) in ga zaradi njih sprejeli 
medse kot častnega člana.165 Leta 1672 je v tisku izšla njegova priredba lekcionarja 
Evangelia inu lystuvi, nadaljeval pa je tudi pripravo svojih zbirk pridig: drugi zvezek 
Feyertägliche Erquick-Stunden (1670), Tractatus geminus de mysteriis Dominicae 
passionis (1673) in Horae subsecivae dominicales (1676). od zgodovinskih spisov 
mu je v ribnici za tisk uspelo pripraviti delo Aemona vindicata (1674). 
Schönlebnova zadnja leta v Ljubljani 
Po vrnitvi v Ljubljano schönleben ni prevzel nobene cerkvene funkcije, 
opravljal je le še obveznosti, ki so izhajale iz njegovih treh beneficijev. nastopal je 
tudi v vlogi priložnostnega pridigarja, največkrat v stolnici in v jezuitski cerkvi.166 
Zadnjo pridigo pri jezuitih je imel na tiho nedeljo leta 1681.167 upokojil se je zato, 
da se je lahko v polnosti posvetil obdelavi zbranega zgodovinskega in genealoškega 
gradiva. da bi bila priprava del za tisk lažja, se je ob podpori deželnih stanov od 
leta 1676 zavzemal za tiskarno v Ljubljani.168 njegovo osebno posredovanje v 
salzburgu pri tiskarju janezu krstniku Mayru je bilo uspešno, tiskarno in knjigarno 
v Ljubljani je Mayr odprl na god sv. elizabete ogrske (turinške), 17. novembra 
1678,169 že 25. novembra pa je izdal svoj prvi ljubljanski drobni tisk Mariae absque 
naevo labis originalis conceptae /…/ elogium, ki ga je anonimno pripravil prav 
schönleben.170 drugi in tretji del schönlebnovega najpomembnejšega zgodovinskega 
dela Carniolia antiqua et nova sta izšla že leta 1680, prvi del oziroma Apparatus 
pa leta 1681. v letih 1680 in 1681 so bile pri tiskarju Mayru v Ljubljani natisnjene 
štiri njegove genealogije plemenitih kranjskih rodbin, in sicer gallenberg, ursini, 
attems in auersperg. v širšem evropskem prostoru je najbolj znan po genealogiji 
habsburžanov z naslovom Dissertatio polemica de prima origine Augustissimae 
Domus Habspurgo-Austriacae, ki je izšla dvakrat, leta 1680 in 1681. Postumno je 
tiskar Mayr v salzburgu natisnil njegovi deli Allegoriae ss. patrum (1682) in Annus 
sanctus Habspurgo-Austriacus (1696). 
163 ars, si as 1, i/32, r-vii, šk. 55, str. 609–624.
164 ars, si as 1, i/32, r-vii, šk. 55, str. 605–606.
165 Zani, Memorie, imprese, str. 181r–182r.
166 ars, si as 1073, i/31r, str. 71v, 76r, 78v; i/33r, str. 247v, 268v, 271v, 281r–v, 296r.
167 Letopis Ljubljanskega kolegija, str. 313.
168 dular, Živeti od knjig, str. 91.
169 dular, Živeti od knjig, str. 98.
170 valvasor, Die Ehre, 3. zv., 11. knj., str. 725–727.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 77
schönlebnovo zapuščino nadgrajuje veliko ohranjenega zgodovinskega, zlasti 
genealoškega rokopisnega gradiva, ki se je prvotno ohranilo v arhivu deželnih 
stanov, danes pa jih v večini hranijo arhiv republike slovenije, Österreichische 
nationalbibliothek, dunajski haus-, hof- und staatsarchiv, universitätsbibliothek 
v gradcu in hrvatski državni arhiv.171 Manj sreče je imelo preostalo, zlasti teološko 
in pridigarsko rokopisno gradivo, ki je z njegovo zapuščino prišlo v knjižnico 
jezuitskega kolegija v Ljubljani. ta je 28. junija 1774 končal v ognjenih zubljih, 
iz katerih so rešili le malo knjig.172
schönleben je umrl 15. oktobra 1681. Pokopan je v jezuitski cerkvi sv. jakoba 
v Ljubljani, pod oltarjem sv. križa.173 večino svojega premoženja in knjižnico je 
zapustil jezuitom v Ljubljani, volila pa beneficiju sv. jurija in svojim sorodnikom.174 
Sklep
schönlebnovo življenje in delo je pomembno zaznamoval jezuitski duhovno-
miselni prostor, v katerem se je šolal, osebnostno in intelektualno razvijal osemnajst 
let. v času članstva v jezuitskem redu je osvojil temeljito retorično znanje in v 
polnosti razvil svoj govorniški talent, ki ga je s pridom uporabljal kot pridigar. tudi 
po izstopu iz reda je po duši ostajal jezuit in je z njimi v Ljubljani ves čas ohranjal 
dobre odnose. schönleben je bil osebnostno izredno dosleden in natančen, zvest 
cerkvenim in drugim predpisom, karkoli je že počel, povsod je preganjal površnost 
in težil k ponovni vzpostavitvi reda. očitno pa je bilo v njegovem značaju nekaj, 
kar mu je onemogočalo sobivanje v številčnejši skupnosti. ta lastnost je prišla 
do izraza tudi po izstopu iz jezuitskega reda, saj se je rad zapiral v samoto in se 
posvečal zgolj znanstvenemu delu, s katerim je v praksi uresničeval svojo ljubezen 
do rodne kranjske, ki se ji je bil, kot je mogoče razbrati iz vrstic njegovih del, trdno 
zavezal. največji izraz naklonjenosti do domače dežele je njegovo zgodovinsko delo 
Carniolia antiqua et nova in ohranjeno rokopisno gradivo o novodobni kranjski 
(Tomus II Annalium Carnioliae apparatus, descriptio summaria sacro-prophana 
Carnioliae Novae), ki mu ga ni uspelo urediti za tisk, je pa to gradivo pozneje 
predstavljalo pomemben vir njegovemu nasledniku valvasorju. 
171 Med pomembnejša izmed schönlebnovih rokopisnih del štejemo naslednja: Haeresis 
fulminata Anastasius Tyrannus Orientis Haereticus (1651); Aurspergischer Stammbaum (1656); 
Arbor genealogica illustrissimae et principalis familiae Auerspergicae (1657); Marchiones 
Austriae stirpis Babenbergicae radix; Genealogia primorum Austriae marchionum & ducum; 
Appendix ad Annales et Chronologiam Carnioliae sive Genealogica fragmenta (1674); Mar-
chiones Austriae antiqui; Genealogia Habsburgica; Numismata e ruderibus veteris Labaci 
eruta, collecta, ac delineata; Origo illustrissimae familiae dominorum comitum et baronum de 
Saurau; Genealogia illustrissimae familiae dominorum à Gallenberg (1664); Tomus II Annalium 
Carnioliae apparatus – descriptio summaria sacro-prophana Carnioliae Novae.
172 dolar, Med koncem in začetkom, str. 16.
173 nšaL, Ža Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige, M 1658–1735, str. 93; Letopis 
Ljubljanskega kolegija, str. 313–314; valvasor, Die Ehre, 2. zv., 6. knj., str. 354–355; 3. zv., 11. 
knj., str. 728.
174 nšaL, nšaL 100, kaL fasc. 313/2a, fasc. 56/31.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...78  
veliko veselja je schönleben imel z zbiranjem genealoških podatkov, ki prevla-
dujejo v njegovi ohranjeni rokopisni zapuščini. Z genealogijami se je ukvarjal vse 
od začetka nastopa dekanske službe pa do konca življenja, ko je v tisku izdal štiri 
genealogije kranjskih rodbin ter svojo najobsežnejšo genealogijo o habsburžanih. 
ohranjeni rokopisni zapiski kažejo, da je svoje genealogije, preden so izšle v tisku, 
večkrat predelal in jih dopolnil z novimi dognanji.
schönleben je bil osebno najbolj zavzet za širjenje prepričanja o brezmadežnem 
spočetju device Marije, trudil se je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem 
spočetju in tako so nastala njegova odmevna mariološka dela. ker je v dveh izmed 
njih, Vera ac sincera sententia in Palma virginea, svoje mnenje zagovarjal preveč 
ognjevito in ni bil pazljiv pri izbiri besed, sta bili obe knjigi, ne zaradi teoloških 
dognanj, temveč zaradi nebrzdanega žaljenja nasprotnikov ideje o Marijinem 
brezmadežnem spočetju, uvrščeni na Indeks prepovedanih knjig. tragika tega odloka 
je še toliko večja, ker je bila leta 1854 dogma o Marijinem brezmadežnem spočetju 
razglašena ravno zaradi ideje o soglasju vernikov, ki je kot najpomembnejši dokaz 
za resničnost te dogme nastopala tudi v schönlebnovih delih.175
sicer vase zaprt intelektualec je stik z ljudmi in zunanjim svetom vzdrževal 
prek svojih pridig, ki so bile pri ljudstvu zelo priljubljene. o njegovi pridigarski 
vnemi in dejavnosti govorijo njegove obsežne nemške in latinske tiskane zbirke 
pridig, s katerimi je svojim naslednikom ponudil možno predlogo, s svojo prede-
lavo lekcionarja Evangelia inu lystuvi pa jim je oskrbel prepotreben pripomoček 
za vsakdanje dušnopastirsko delo in za pripravljanje in izdajanje pridig in drugih 
meditativnih besedil v slovenščini (janez svetokriški, Matija kastelec itd.).
najdeni arhivski viri o življenju in delu janeza Ludvika schönlebna ob analizi 
njegovih ohranjenih tiskanih in rokopisnih del odstirajo pomembne nove vidike 
njegovega delovanja in njegovih interesov. Pred nami se tako izrisuje podoba 
kranjskega intelektualca evropskih razsežnosti, kot ga je izoblikovalo 17. stoletje, 
ki je v svojem trudu za dobrobit rodne dežele v marsičem oral ledino, tako nujno 
delal tudi napake, vendar pa svojim naslednikom ponudil nadvse uporabne smernice. 
Viri in literatura
Viri
Rokopisni viri
ars – arhiv republike slovenije (Ljubljana):
si as 1: vicedomski urad za kranjsko, 1492–1747: 
i/18, L-XX, šk. 34, 1-9: odlok cesarja Ferdinanda iii., regensburg, 31. marec 1654, str. 847–850;
i/18, L-XX, šk. 35, 2-2: odlok cesarja Ferdinanda iii., regensburg, 6. maj 1654, str. 1247–1250;
i/32, r-vii, šk. 55,1-21: odlok cesarja Leopolda i., gradec, 23. avgust 1669, str. 85–88;
i/32, r-vii, šk. 55, 1-27: odlok cesarja Leopolda i., ebersdorf, 13. oktober 1669, str. 113–116;
i/32, r-vii, šk. 55, 1-34 in 1-35: odlok cesarja Leopolda i., gradec, 31. januar 1670, str. 133–142;
i/32, r-vii, šk. 55, 1-40: odlok cesarja Leopolda i., dunaj, 10. april 1676, str. 159–162;
175 ušeničnik, Schönleben o Brezmadežni, str. 422–426.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 79
i/32, r-vii, šk. 55, 6-1: Pogodba med grofom j. F. trillekhom in j. L. schönlebnom, Ljubljana 
13. maj 1675, str. 605–606;
i/32, r-vii, šk. 55, 6-2: dopis j. L. schönlebna, najverjetneje iz leta 1674, str. 609–624.
si as 308: Zbirka testamentov deželnega sodišča v Ljubljani, 1406–1898:
t. e. 15, št. 66: oporoka Ludvika schönlebla.
si as 730: gospostvo dol, 1477–1875: 
fasc. 75: numismata e ruderibus veteris Labaci eruta, collecta, ac delineata; 
fasc. 76: Beitrage zur geschichte gelehrten und merkwürdigen Männer von crain – johann 
Ludwig schönleben;
fasc. 120: origo illustrissimae familiae dominorum comitum et baronum de saurau.
si as 1001: schönleben janez Ludvik, 1659–1731:
ad archidiaconatum spectantia;
genealogia primorum austriae marchionum & ducum;
Marchiones austriae stirpis Babenbergicae radix.
si as 1065: Zbirka doktorskih in babiških diplom, 1626–1905: 
a.e. 39: doktorska diploma j. L. schönlebna, str. 1r–4r.
si as 1073: Zbirka rokopisov, 13. stol.–1941: 
49r: genealogia illustrissimae familiae dominorum a gallenberg carnorum (1664);
i/31r: diarium praefecturae scholarum in archiducali collegio societatis iesu, str. 1v, 6r–6v, 71v, 
76r, 78v ;
i/32r: diarium p. ministri, str. 4v, 36v;
i/33r: diarium p. ministri, str. 247v, 268v, 271v, 281r–v, 296r;
i/42r: appendix ad annales et chronologiam carnioliae sive genealogica fragmenta (1674); 
origo illustrissimae familiae dominorum comitum et baronum de saurau;
i/49r: carniolia antiqua et nova, str. 22r;
ii/51r: sodalitas Beatissimae virginis Mariae in coelos assumptae in archiducali collegio 
societatis iesu Labaci, str. 47, 122, 184,199;
ii/52r: Bruderschaft der unbefleckten empfängnis, str. 33.
si as 1336: Buchheim oton Fridrich, 1641–1665:
Buchheimova korespondenca 1657–1665: terpinovo pismo z dne 22. julija 1659.
arsi – archivum romanum societatis iesu (rim):
austr. 6: austria epistolae generalium 1648–1656, str. 110v, 114r, 119r, 119v, 133r, 179r, 190r.
austr. 26: austria catalogi triennales 1622–1636, str. 413v, 420v.
austr. 27: austria catalogi triennales 1639–1642, str. 34v, 121r, 232r.
austr. 28: austria catalogi triennales 1645–1649, str. 54r, 228v.
austr. 29: austria catalogi triennales 1645. 1651, str. 36r, 118r, 210v.
austr. 123a: catalogus brevis Provinciae austriae 1636, str. 39, 84.
austr. 124: 
austriae catalogi breves 1622–1639, str. 212v, 213r;
nomina novitiorum a novembri currentis anni 1635 usque ad anni 1636 mensem eundem (fo-
tokopije, ki so prilepljene ob koncu kataloga za leto 1633 in pred katalogom za leto 1634, 
med stranema 187v in 1871r) str. 2.
austr. 124a : austriae catalogi breves 1640. 1641. 1651. 1652. 1663, str. 12, 33, 52, 71.
austr. 125 i: austriae catalogi breves i, 1642–1660, str. 2r, 24r–24v, 56v–57r, 78r–79r, 92v, 109r, 
138r, 154v, 169v, 18314v, 18339v.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...80  
arhiv sBL – arhiv slovenskega biografskega leksikona (Zrc saZu, inštitut za kulturno 
zgodovino): 
Mapa janez Ludvik schönleben: prepis pisma arhivarja p. teschitela z dne 14. januarja 1956.
auw – archiv der universität wien (dunaj):
na 1: Liber nationis austriacae 1561–1654, str. 750–752.
Ph 11: acta Facultatis Philosophicae 1642–1723, str. 1–2, 11, 29, 41, 77–85, 105.
Ph 19: statuta et consuetudines Facultatis Philosophicae 1678, str. 12r, 12ar, 12av, 16r.
Ph 20: statuta et consuetudines Facultatis Philosophicae viennensis 1683, str. 66.
th 21: Matricula inclytae Facultatis theologicae, str. 45.
hda – hrvatski državni arhiv, Metropolitanska knjižnica (Zagreb):
MP 236: appendix ad annales et chronologiam carnioliae sive genealogica fragmenta (1674), 
str. 1r–218v.
hhsta – haus-, hof- und staatsarchiv (Österreichisches staatsarchiv, dunaj):
at-oesta/hhsta sB auersperg i-a-21-1 (št. 9): aurspergischer stammbaum oder der herrn, 
graffen, und Fürsten von aursperg geburtsliny. auffgesetzt und aus uhralten schrifften 
gezogen im jahr christi 1656. j. L. s. ss. t. d. d. L. 
at-oesta/hhsta sB auersperg XXvii, 9: j. L. schönleben: Arbor genealogica illustrissimae 
et principalis familia Aurspergicae (Ms 13)
at-oesta/hhsta sB auersperg XXvii, 12: j. L. schönleben: Arbor genealogica illustrissimae 
et principalis familiae Auerspergicae (Ms 22).
at-oesta/hhsta sB auersperg XXvii, 25: j. L. schönleben: tragödie »anastasius tyrannus 
orientis« (Haeresis fulminata Anastasius Tyrannus Orientis Haereticus).
at-oesta/hhsta oMea ÄZa 6-25: reise kaiser Leopold i. zu den erbhuldigungen in graz, 
klagenfurt, Laibach, görz, einzug in triest und rückreise nach wien, str. 30r–37r.
at-oesta/hhsta oMea ÄZa 6-30: akten über die erbhuldigung der krainer Landstände in 
Laibach, str. 146r–150v.
nšaL – nadškofijski arhiv Ljubljana (Ljubljana):
nšaL 1 (spisi – šaL/kek): 
fasc. 25/3/4.
nšaL 100, kaL (kapiteljski arhiv Ljubljana):
Zapiski sej 1621–1665 (Protocollum capituli Labacensis inchoatum 1621 usque ad annum 
1658 (v resnici do leta 1665), i.), str. 173v–175r, 182v, 189v, 191r–v, 198r, 201r, 227r, 
244–249, 279r.
Zapiski sej 1666–1698 (Protocollum capituli Labacensis de anno 1666 usque ad annum 1698, 
ii.), str. 15v–21v.
Fascikli: 6/23; 24/9; 39/23; 41/1956/31; 67/3; 69; 87/42; 89/26; 93/79, 82, 84; 97/2, 52; 107/3; 
121/17; 123/18; 138/10; 141/14; 175/21–22, 25–26; 250/16, 20; 312/1; 313/2a; 364.
nšaL 101 (Zbirka listin)
1654 v 6., regensburg: cesarjevo imenovanje schönlebna za stolnega dekana v Ljubljani. 
Ža (Župnijski arhiv) Ljubljana – sv. nikolaj, Matične knjige:
krstne knjige (k): 1614–1621, str. 200, 308; 1621–1626, str. 73, 178; 1626–1631, str. 40, 137, 
172; 1632–1638, str. 19, 231; 1638–1643, str. 75. 
Mrliške knjige (M): 1635–1657, str. 57, 110, 148; 1658–1735, str. 24, 93.
Poročne knjige (P): 1632–1651, str. 96, 149; 1651–1682, str. 10, 76.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 81
ÖnB – Österreichische nationalbibliothek (dunaj):
cod. 8351 han: 
genealogia primorum austriae marchionum et ducum, str. 177v–178r;
Marchiones austriae antiqui, str. 457r–476v;
Marchiones austriae stirpis Babenbergicae radix, str. 161r–171r;
tomus ii annalium carnioliae apparatus – descriptio summaria sacro-prophana carnioliae 
novae, str. 172v–173v.
cod. 9214 han: Zgodovinski zapiski Ludvika schönlebla, str. 37v.
cod. 12219 han (ÖnB Masterfilm negativ hs 3590): Litterae annuae Provinciae austriae 
societatis iesu, 1641–1646, str. 234r.
cod. 15300 han: appendix ad annales et chronologiam carnioliae sive genealogica fragmenta 
(1674).
cod. 15400 han: jahr schrifften des hertzogthumbs crain, str. 268v.
uB graz – univeritätsbibliothek graz (gradec):
Ms 1251: genealogia habsburgica.
usP – universitas studii Paduani (università degli studi di Padova) – archivio generale di 
ateneo, archivio antico (Padova):
vol. 430: serie sacro collegio teologi, atti del sacro collegio dei teologi ed esami dei laureandi 
con indice dal 1652, 12 maggio–1663, 8 maggio, str. 20r–21r.
vol. 466: Matricola dei teologi, medici e filosofi della naz. germ. 1649–1697, str. 17r.
ZaL – Zgodovinski arhiv Ljubljana (Ljubljana): 
si ZaL Lju 346, t. e. 2, a. e. 32: vladislav Fabjančič, rokopisna knjiga meščanov od 1551 do 
1671, str. 122–123.
si ZaL Lju 346, t. e. 73, a. e. 675: sejni zapisniki ljubljanskega mestnega sveta (beležke).
Objavljeni viri
Constitutiones Societatis Iesu. Anno 1558. reprinted from the original edition with an appendix, 
containing a translation, and several important documents. London, 1838.
dolničar, janez gregor, Epitome chronologica, continens res memorabiles, nobilis, & antiquis-
simae urbis Labacensis, Metropolis inclyti Ducatus Carniolia. Labaci: formis j. g. Mayr, 
1714, str. 72–83.
dolničar, janez gregor, Historia cathedralis ecclesiae Labacensis. Zgodovina ljubljanske stolne 
cerkve: Ljubljana 1701–1714 (uredila ana Lavrič). Ljubljana: Založba Zrc, 2003, str. 
85, 234.
dolničar, janez gregor: Bibliotheca Labacensis publica Collegii Carolini Nobilium. Trubar, 
Hren, Valvasor, Dolničar. O slovstvu na Kranjskem (uredil Luka vidmar). Ljubljana: 
slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009, str. 179–293.
Fabjančič, vladislav, Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820. Ljubljanski 
sodniki in župani, 3. zv.: Župani in sodniki 1605–1650 (gradivo in razprave 28, uredila 
Barbara Žabota in damjan hančič). Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2005, str. 
18–22, 158, 160, 173–182.
Fabjančič, vladislav, Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820. Ljubljanski sodniki 
in župani, 4. zv.: Župani in sodniki 1650–1785(gradivo in razprave 34, uredila sonja 
anžič-kemper in Barbara Žabota s sodelavci). Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 
2012, str. 7–10, 26–35, 44–49, 52–53, 57.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...82  
Faganel, jože (urednik), Marko Pohlin: Kraynska grammatika. Bibliotheca Carnioliae 
(Znanstvenokritična izdaja). Ljubljana: Zrc saZu, 2003, str. 404–406, 548–551.
Frank, karl Friedrich von, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die 
Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen 
Nachträgen zum Alt-Österreichischen Adels-Lexikon 1823–1918, 4. Band (o – sh). schloss 
senftenegg: selbstverlag, 1973, str. 267.
Konstitucije Družbe Jezusove z opombami 34. generalne kongregacije in Dopolnilne določbe 
potrjene od iste kongregacije (Prevedla anamarija Beniger). Ljubljana: Provincialat 
slovenske province družbe jezusove, 2007.
Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691) (Prevedla Marija kiauta). Ljubljana: 
družina, 2003, str. 171, 313–314.
Lombardus, Peter, /…/ Sententiarum libri quatuor /…/ per Joannem Aleaume /…/ pristino suo nitori 
nunc primum vere restituti /…/. antverpiae, 1754, str. 71–79, 352 –353. vir: http://books.
google.si/books?id=qovLiugm1LQc&pg=Pa81&dq=Peter+Lombardus+Libri+sententiar
um&hl=sl&sa=X&ei=j5h7u-iPM42eyQod1Ygaag&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false 
(ogled 19. 5. 2014)
Lukacs, Ladislaus, Catalogi personarum et officiorum provinciae Austriae S. I., ii. zv. (1601–1640). 
romae: institutum historicum s. i., 1982, str. 53, 229, 313, 324, 338, 357, 375–376, 
393–394, 413, 428, 446, 464, 752.
Miklavčič, Maks: schönleben, janez Ludvik. Slovenski biografski leksikon, 3. knj. (uredil alfonz 
gspan). Ljubljana: saZu, 1960–1971, str. 236–240.
Miklavčič, Maks: schönleben, Ludvik. Slovenski biografski leksikon, 3. knj. (uredil alfonz 
gspan). Ljubljana: saZu, 1960–1971, str. 240–241.
radics, Peter, der krainische historiograph johann Ludwig schönleben. Mittheilungen des 
Musealvereines für Krain (erste abteilung: historischer theil) 7, 1894, str. 1–72.
radics, Peter, Familien-chroniken krainischer adeliger im 16. und 17. jahrhundert. Mitthei-
lungen des Musealvereines für Krain Xvi, 1903, str. 1–27, 137–152; Mittheilungen des 
Musealvereines für Krain Xvii, 1904, str. 3–13.
steska, viktor, dolničarjeva ljubljanska kronika. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 11, 
1901, št. 1/2, 3/4, 5/6, str. 18–32, 69–98, 141–186.
valvasor, janez vajkard, Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 2. zv., 5. knj., str. 237–238; 2. zv., 
6. knj., str. 353–357; 2. zv., 8. knj., str. 674–675, 760; 3. zv., 10. knj., str. 370–388; 3. zv. 
11. knj., str. 673, 696, 725–726.
veider, janez, Stara ljubljanska stolnica: njen stavbni razvoj in oprema. Ljubljana, 1947, str. 
42–44, 68, 76–77, 100, 103, 106. 
vodnik, valentin, Geschichte des Herzogthums Krain des Gebiethes von Triest und der Grafschaft 
Görz. wien: im verlagsgewölbe des k. k. schulbücher verschleißes, 1809, str. 47–48.
Zani, valerio, Memorie, imprese, e ritratti de’signori Accademici Gelati de Bologna. Bologna: 
Manolessi, 1672, str. 181r–184r.
Schönlebnova tiskana dela
Campus Liliorum, sive Album Austriaco-Marianum. Sex admodum reverendis, religiosis, et 
clarissimis dominis ex celeber. Sacr. Ord. Cisterc. Monasterio Campiliorum professis, 
/…/ anno M. DC. XLIX, XXVI. Augusti solenni ritu suprema theologiae laurea ornatis 
promotore R. P. Matthia Bastianschizh /…/. viennae: Matthaeus rictius, 1649.
Carniolia antiqua et nova /…/ sive inclyti Ducatus Carnioliae Annales sacro-prophani /…/. 
Labaci: joannes Baptista Mayr, 1680, 1681, »syllabus Mss.«; »apparatus«, str. 217.
Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen. saltzburg: Melchior haan, 1668, »vorspruch dess authoris«.
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 83
Feyertäglicher Erquick-Stunden. Erster Theil. Das Winter- und Frühlings-Quartall. saltzburg: 
Melchior haan, 1669, str. 25–105.
Feyertäglicher Erquick-Stunden, Anderer Theil. Das Sommer- und Herbst-Quartal. saltzburg: 
Melchior haan, 1670, »Zugab« (str. 1–19).
Horae subsecivae dominicales, salisburgi: Melchioris haan, 1676: Pars I.: Pars hyemalis et 
verna, str. 419–444; Pars II.: Pars aestiva et autumnalis, str. 419–444, 423–480.
Orbis universi votorum pro definitione piae et verae sententiae de immaculata conceptione 
Deiparae, Liber III. clagenfurti: georgius kramer, 1659, »Facultas officii episcopalis«.
Orbis universi votorum pro definitione piae et verae sententiae de immaculata conceptione Dei-
parae, Liber IV. clagenfurti: georgius kramer, anno 1659, »Facultas officii episcopalis«.
Literatura
anžič, sonja, hančič, damjan, šenk, tatjana, Ljubljanski župani skozi čas. Ljubljana: 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2004, str. 80–81.
ciperle, jože: jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani. Jezuiti na Slovenskem. Lju-
bljana: teološka fakulteta, inštitut za zgodovino cerkve, Provincialat slovenske province 
družbe jezusove, 1992, str. 157–179.
ciperle, jože, Podoba velikega učilišča ljubljanskega. Licej v Ljubljani 1800–1848. Ljubljana: 
slovenska matica, 2001, str. 22–100. 
dolar, jaro: Med koncem in začetkom. Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice i. Ljubljana: 
nuk, 1974, str. 7–16.
dolinar, France-Martin, Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597–1704 
(dissertatio ad doctoratum). Ljubljana, 1976, str. 45–63.
duhr, Bernhard, Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge in der ersten Hälfte des 
XVII. Jahrhunderts, zv. 1 in 2. Freiburg im Breisgau: herdersche verlagshandlung, 1913.
dular, anja, Živeti od knjig. Zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja. knjižica 
»kronike«, zvezek 7. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev slovenije, 2002, str. 91, 98.
Fröhler, josef: Zur schauspieltätigkeit der studenten am Linzer jesuitengymnasium. Historisches 
Jahrbuch der Stadt Linz, 1955. Linz: stadt Linz, städtische sammlungen, 1955, str. 197–270.
Fröhler, josef: das Linzer jesuitendrama 1608–1773. stoffe und Motive. Historisches Jahrbuch 
der Stadt Linz, 1996. Linz: archiv der stadt Linz, 1997, str. 11–72.
gruden, josip, šola pri sv. nikolaju. Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 6 
(1915), št. 1/2, str. 1–21. 
höfer, rudolf k.: jesuitische schule und seelsorge in der steiermark. Die Jesuiten in Inneröster-
reich – Die kulturelle und geistige Prägung einer Region im 17. und 18. Jahrhundert (uredila 
werner drobesch in Peter g. tropper). celovec: Mohorjeva založba, 2006, str. 194–214.
jerovec, Leon, Batista, Milan, Podobe Valvasorjeve Ljubljane. Ljubljana: cankarjeva založba, 
2011, str. 29–30.
južnič, stanislav, kopernik v turjaški in licejski knjižnici. Knjižnica 50, št. 1–2, 2006, str. 7–34.
kokole, stanko: some seventeenth- and eighteenth-century appropriations and adaptations of the 
Myth of the argonauts in Ljubljana. Mediterranean myths from classical antiquity to the 
eighteenth century (uredila Metoda kokole). Ljubljana: Zrc saZu, 2006, str. 213–258.
Lavrič, ana, umetnostna dejavnost škofa otona Friderika Buchheima v ljubljanski škofiji. Acta 
historiae artis Slovenica 9, 2004, str. 31–69.
Miklavčič, Maks: johann Ludwig schönleben, ein slowenischer Mariologe. Virgo Immaculata. 
Acta congressus Mariologici-Mariani Romae Anno MCMLIV celebrati. Vol. XIV: De im-
maculata conceptione apud varias nationes. romae: academia Mariana internationalis, 
1957, str. 214–241.
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...84  
Mlinar, janez, Zgodovinopisje kot izraz samozavedanja mestnih elit. Primer Ptuja, celja in 
Ljubljane. Mestne elite v srednjem in zgodnjem novem veku med Alpami, Jadranom in 
Panonsko nižino (Zbirka zgodovinskega časopisa 42). Ljubljana: Zveza zgodovinskih 
društev slovenije, 2011, str. 439–456.
Mlinarič, jože, Stiška opatija 1136–1784. novo mesto: dolenjska založba, 1995, str. 580, 583–584.
okoliš, stane, Zgodovina šolstva na Slovenskem. Ljubljana: slovenski šolski muzej, 2009, str. 
25–38.
Parapat, janez, cesar Leopold i. v Ljubljani. Narodni koledar, Sporočilo in Letopis Matice 
Slovenske za leto 1869. Ljubljana: Matica slovenska, 1869, str. 36–46.
radics, Peter, die hausbibliothek der auersperge. Neuer Anzeiger für Bibliographie und Bi-
bliothekswissenschaft, 1878 (januar, Februar), str. 10–17, 50–55.
richter, Franz Xaver, ein Beytrag zum gelehrten Österreich aus krain. Archiv für Geographie, 
Historie, Staats- und Kriegskunst, 8. zv., 1817, str. 314–319.
schmidt, vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem I. Ljubljana: državna založba 
slovenije, 1963.
schrenk, christhard, weckbach, hubert, schlösser susanne, Von Helibrunna nach Heilbronn. 
Eine Stadtgeschichte (veröffentlichungen des archivs der stadt heilbronn; Bd, 36). 
stuttgart: theiss, 1998, str. 32–33, 71.
smole, Majda, vicedomski urad za kranjsko 13. stol. – 1747, 1. del: cerkvene zadeve Lit. a–F. 
Ljubljana: arhiv sr slovenije, 1985, str. v.
smolik, Marijan: thalnitscher, janez gregor. Slovenski biografski leksikon, 4. knj. (uredili 
gspan, alfonz, Munda, jože in Petrè, Fran). Ljubljana: saZu, 1980–1991, str. 73–76.
suhadolnik, jože, anžič, sonja, Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg. Arhitekturni in zgodovinski 
oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva 
Ljubljana (razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2003, 
str. 30–32, 59, 65–68, 74, 110.
štrukelj, anton, slovenski mariolog v službi Brezmadežne: janez Ludovik schönleben (1618–
1681): posvečeno v hvaležen spomin prof. dr. antonu strletu. Communio: mednarodna 
katoliška revija 16, 2006, str. 365–381.
ušeničnik, Frančišek: schönleben o Brezmadežni. Katoliški obzornik, viii. Ljubljana: Leonova 
družba, 1904, str. 413–426.
vidmar, tadej, Nastajanje novoveške stopenjske šolske strukture. Ljubljana: Znanstveni inštitut 
Filozofske fakultete, 2005, str. 165–182.
Žargi, Matija: auerspergov knežji dvorec v Ljubljani. Theatrum vitae et mortis humanae. Ljub 
ljana: narodni muzej slovenije, 2002, str. 277–307.
s u M M a r Y
the Life and work of janez Ludvik schönleben (1618–
1681) in Light of archival sources
Monika deželak trojar
janez Ludvik schönleben was born on november 16, 1618 in Ljubljana as the firstborn of 
Ludvik schönleben and his spouse suzana kušlan. his father was a woodworker and a carver, 
who made a name for himself due to his accurate carving (for instance, he made the choir altar in 
Zgodovinski časopis | 69 | 2015 | 1–2 | (151) 85
the old cathedral of Ljubljana), which enabled him a rapid rise in the municipal administration; he 
was a municipal judge in the years 1648–1650 and the mayor of Ljubljana from 1652–1655. since 
schönleben’s family lived in the vicinity of the jesuit college in Ljubljana, janez Ludvig soon 
came into contact with the jesuits. after having completed his primary education, he attended the 
jesuit gimnazija in the years 1629/30–1634/35. on october 26, 1635 he entered the jesuit order 
and in the years 1635–1637 he completed the novitiate in the college of st. anne in vienna. in 
the academic year 1637/38 he once again attended lectures on rhetorics in Leoben, whereupon 
he studied philosophy for three years at the college in graz (1638/39–1640/41). after having 
completed his studies, he taught poetics in krems in the school year 1641/42 and in the following 
school year 1642/43 in graz. he is believed to have obtained a Phd in philosophy in november 
of 1643 in vienna; however, this is most probably not the case. when he taught rhetorics at the 
college in Linz in the school year 1643/44, he probably also wrote his play Julian Apostata. he 
studied theology in Passau (1644/45), graz (1645/46–1646/47) and vienna (1647/48). after 
the completion of his study of theology, he was ordained as a priest in november of 1648 at the 
latest, whereupon he taught rhetorics at the college in vienna and was at the same time also the 
notary of the Philosophical Faculty (1648/49). in 1649/50 he participated in the third proba-
tion in judenburg, thereupon he arrived in Ljubljana in october of 1650 and took the post of a 
school prefect for Ljubljana, where he also worked as a preacher and head of the congregation 
of st. Mary. in this period he wrote the play Haeresis fulminata Anastasius Tyrannus Orientis 
Haereticus. on october 18, 1651 he went to graz, where he taught logic, was a catechist and 
a confessor. this period marks the beginning of the crisis in his jesuit vocation, thus he left for 
Linz after april 20 and before july 6, 1652 and from there to vienna later on. in the school year 
1652/53 he taught logic at the viennese Philosophical Faculty. his personal crisis was obviously 
so profound that he was dismissed from the order in september 1653, but he probably remained 
in vienna until november. after having left vienna, schönleben set off to Padua, on his way 
there he stopped in his hometown and asked his father to financially support his stay and study in 
Padua. on december 17, 1653 he was matriculated at the theological Faculty in Padua and two 
days later he already passed his doctoral examination in theology. he stayed in Padua for a while 
and gathered genealogical and historical data for his intended writings. he returned to Ljubljana 
approximately two months prior to the imperial appointment as the dean of the cathedral in 
Ljubljana, which he received on May 6, 1654, and his installation took place on june 2, 1654. 
in the course of his deanery he started writing his mariological works (Orbis universi votorum, 
Vera ac sincera sententia) and preparing his collections of sermons. he was arranging the library 
of volfgang engelbert auersperg, manuscripts of his outlines of genealogies of carniolan noble 
families were also in the making. he held his post of the dean of the cathedral in Ljubljana up to 
the end of june 1667. his first request for demission from the bishopric dates back to july 1662; 
however, it did not take place. he renewed his request in august of 1666 when he asked that 
his post of the dean be substituted for a non-curating benefice, but his request was rejected. as 
he was keen to set himself free from the shackles of deanery, on november 2, 1666 he reached 
an agreement with octavius Bucelleni on the exchange of his post as a dean for two benefices 
in Lesce and a financial compensation. the bishop granted his request on november 13, 1666 
providing that it is confirmed by the emperor. the emperor approved his request on december 
22, 1666, but he did not present Bucelleni to the post of the dean of the cathedral until May 7, 
1667. the bishop’s decree on appointment and investiture of Bucelleni as the new dean was 
therefore issued only on july 3, 1667. schönleben remained in Ljubljana until the end of 1669 
and prepared his best mariological works and collections of sermons (the first edition of Vera 
ac sincera sententia, Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertäglichen Erquick-Stunden). 
in this period he stared writing his most important historical and polymathic work Carniolia 
antiqua et nova. on august 13, 1668 the Provincial diet granted him a financial support of 200 
florins per annum so that he could devote himself to his historical writings that had already been 
begun. subsequently, he was granted a financial support on four occasions (1670, 1672, 1675 
and 1678), additional 60 florins per annum were added to the sum in order to hire a transcriber. 
schönleben applied for the post of the parish priest in Mengeš that belonged to the cistercian 
M. deŽeLak trojar: Življenje in delo janeza Ludvika schönlebna (1618–1681) ...86  
monastery in wiener neustadt. he was recommended for the post also by bishop jožef rabatta; 
however, the appointment did not take place. Following the recommendation put forward by the 
vicedom, the emperor selected schönleben for the parish priest in ribnica and for the post of the 
archdeacon of Lower carniola. he was officially appointed to the post on january 31, 1670. as 
the archdeacon he sought to eliminate the disorder and arrange matters of ecclesiastical law, which 
was met with disapproval of the landlords trillekh and lack of understanding by the believers. 
nevertheless, he persevered in ribnica up to the end of 1675 or beginning of 1676. after his 
resignation, in the spring of 1676, tomaž renner was appointed to the post. during his service 
in ribnica, he completed his most important mariological work Palma virginea, he prepared a 
new edition of Evangelia inu lystuvi, he published two printed collections of sermons in Latin, 
i.e. a fasting (Tractatus geminus de mysteriae Dominicae passionis) and a sunday sermon (Horae 
subsecivae dominicales) and his first historical work Aemona vindicata. Following his return to 
Ljubljana, he devoted himself mostly to preparation of his genealogical works (Dissertatio pole-
mica de prima origine Augustissimae Domus Habspurgo-Austriacae, Genealogia illustrissimae 
familiae Sac. Rom. Imp. comitum de Gallenberg, Rosa Ursina in provinciis Austriacis florens, 
Genealogia illustrissimae familiae dominorum comitum ab Attimis, Genealogia illustrissimae 
familiae principum, comitum et baronum ab Auersperg) and his most important historical writing 
Carniolia antiqua et nova, volumes ii and iii were printed in 1680, volume i (Apparatus) in 
1681. schönleben died on october 15, 1681 in Ljubljana; he was buried in the jesuit church of 
st. jacob under the altar of the holy cross.