GLASNIK URADNI VESTNIK OBClItl CERKNICA, GROSUPLJE, LITIJA, LJUBLJANA — BEŽIGRAD, CENTER. MOSTE-POLJE. SISKA. VIC-RUDNIK, LOGATEC, VRHNIKA, ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 10. AVGUSTA 1965 LETO XII, ŠTEV. 37 --------------------------: ! ■: . MESTNI SVET I 1 tn ' , . : t. | . . - " •• 1 87 Na podlagi 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik št. 38/64) je Mestni svet Ljubljane na 5. redni seji, dne 30. junija 1965 sprejel ODLOK ° spremembi in dopolnitvi odloka o Preskrbi vode iz mestnega vodovoda v Ljubljani 1. člen V odloku o preskrbi vode iz mestnega vodovoda v Ljubljani, objavljenem v Glasniku št. 86/63 /. dne 27/12-1963, se 13. člen spremeni tako, da se glasi: Poraba vode se meri z vodomeri. Le izjemoma, kadar nastopi pomanjkanje vodomerov, se lahko po predhodnem sporazumu z mestnim vodovodom začasno določi pavšalni od-! jem vode. Upravljavci in lastniki nepremičnin iz 1. odstavka so dolžni v enem letu po uveljavitvi tega odloka nabaviti vodomer v smislu veljavnih določil 2. odstavka 25. in 28. člena odloka. 2. člen 2. odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi: Vodomere dobavlja mestni vodovod na stroške upravljavcev in lastnikov nepremičnin in to za priključitev novogradenj ter v primeru izmenjave vodomerov zaradi dotraja-n°sti starih in v primeru ukinitve Pavšala. 3. odstavek se glasi: . Upravljavci in lastniki nepremičen jih lahko s posebno pismeno iz-lavo brezplačno odstopijo mestnemu vodovodu, ki jih vnese v svoja osnovna sredstva. V tem primeru je mestni vodovod dolžan na svoje stroške vodomere redno vzdrževati, obnavljati in zamenjavati ob dotrajanosti. Dosedanji 3. odstavek postane 4. odstavek. Dosedanji 4. odstavek postane 5. Odstavek. „, Dosedanji 5. odstavek postane 6. odstavek. Dosedanji 6. odstavek postane 7. Vstavek. 3. člen V 2. odstavku 38. člena se črta dru6i stavek. o^Dosedanji 7. odstavek postane 8. 4. člen tv, odlok prične veljati osmi dan *** ot>javi v Glasniku. TwV- °t0-057/65 tum: 30. junij 1965 Predsednik mestnega sveta Ljubljana tug. Marjan Tepina L r. 88 POSLOVNIK o delu mestnega sveta I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen • S tem poslovnikom se ureja delo mestnega sveta ter določa postopek in način pripravljanja, sprejemanja in uresničevanja predpisov" ter sklepov. 2. člen Po tem poslovniku se morajo ravnati tudi organi in uslužbenci, ki opravljajo in izvršujejo posamezne zadeve za mestni svet. n. PRVA SEJA IN VERIFIKACIJA MANDATOV 3. člen Mestni svet je sestavljen iz vrst odbornikov skupščin občin, izvoljenih na območju mesta. Točno število članov, ki jih izvolijo posamezne skupščine občin iz vrst odbornikov, določi mestni svet s posebnim odlokom. Predsedniki skupščin ljubljanskih občin so člani mestnega sveta po svojem položaju. 4. člen Prvo sejo novoizvoljenega mestnega sveta skliče dotedanji predsednik. Ta seja mora biti sklicana najkasneje v 15 dneh od dneva, ko so skupščine občin na novo Izvolile polovico članov mastnega sveta. Prvo sejo začne in vodi do izvolitve novega predsednika prejšnji predsednik. Ce je prejšnjemu predsedniku potekel mandat, vodi to sejo po letih najstarejši član mestnega sveta. 5. člen Po ugotovitvi, da jo prisotnih več kot polovica skupnega števila članov mestnega sveta, jih pozove predsedujoči, da izročijo potrdila o izvolitvi. • 6. člen Potrdila o izvolitvi izročijo člani mandatno-imunitetni komisiji. 7. člen Mandatno-imunitetna komisija predloži mestnemu svetu poročilo in predlog za verifikacijo mandatov na podlagi potrdil o izvolitvi članov v posameznih skupščinah občin. 8. člen O verifikaciji mandatov odloči mestni svet na seji na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije. Mestni svet na seji odloči, da se mandat verificira ali da se izvolitev člana razveljavi. Član, o čigar veljavnosti ali neveljavnosti mandata se odloča, se ne more udeležiti glasovanja. Ce se izvolitev člana razveljavi, se to sporoči pristojni skupščini občine, ki ponovno izvede volitve. Ce je treba gl ode pravilnosti in zakonitosti izvolitve opraviti poizvedbe, odloži mestni svet v takem primeru verifikacijo do prihodnja seje. 9. člen > Člani, katerih mandati so verificirani, podpišejo besedilo slovesne izjave. Besedilo slovesne izjave se glasi: Izjavljam, da bom kot član mestnega sveta vestno in vdano opravljal svoje dolžnosti, da se bom pri svojem delu ravnal po ustavi in zakonih in da bom vse svoje moči posvetil napredku mesta Ljubljane ter nadaljnjemu razvoju in uresničevanju smotrov družbene in politične ureditve Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. III. IZVOLITEV PREbSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKOV 10. člen Mestni svet izvoli predsednika iz vrst svojih članov. Predlog za izvolitev predsednika mora podati najmanj 10 članov. Predlog mora biti pismen in podpisan od predlagateljev. 11. člen Ce je vložen samo en predlog, se glasuje javno, če se ne sklene, da se glasuje tajno. Javno se glasuje z dviganjem rok. Ce je vloženo več kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak član izjavi^ za katerega kandidata glasuje, ali da se glasovanja vzdrži. 12. člen Ce člani sklenejo, da se glasuje tajno, se na glasovnici napišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kot so bili predlagani. Glasuje se tako, da se obkroži številka pred imenom kandidata. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ glasov navzočih članov. Ce noben kandidat ne dobi večine, se glasuje ponovno, vendar ne na isti seji. Z izvolitvijo predsednika preneha funkcija začasnega predsednika. 13. člen Mandat predsednika traja, dokler traja njegov mandat v skupščini občine, ki ga je izvolila v mestni svet 14. člen Po volitvah predsednika se opravijo tudi volitve enega ali dveh podpredsednikov, o tem odloča mestni svet na predlog komisije za volitve in imenovanja. Ce se izvolita dva podpredsednika, se volitve izvedejo za vsakega podpredsednika posebej. Za izvolitev obeh podpredsednikov se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za izvolitev predsednika. 15. člen Predsednik in podpredsednika mestnega sveta se volijo vsako drugo leto po opravljenih volitvah v mestni svet. Lahko so ponovno izvoljeni za čas, dokler traja njihov mandat v skupščini občine, ki jih je izvolila v mestni svet. IV. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOST PREDSEDNIKA IN ČLANOV MESTNEGA SVETA 16. člen Predsednik mestnega sveta predstavlja mestni svet, sklicuje in vodi seje, skrbi za izvajanje sklepov, skrbi za pravilno uporabljanje poslovnika in opravlja druge dolžnosti, ki jih ima po statutu in predpisih tega poslovnika. Predsednik odgovarja za svoje delo mestnemu svetu. 17. Člen Ce je predsednik zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomešča podpredsednik, k» ga določi predsednik. 18. člen Člani mestnega sveta imajo pravico in dolžnosti udeleževati se sej Uiestnega sveta, sodelovati pri njegovem delu, sodelovati pri delu komisij in odborov mestnega sveta, v katere so izvoljeni, in opravljati druge naloge, ki jim jih zaupa mestni svet. Ce se člani iz kateregakoli vzroka seje ne morejo udeležiti, morajo svojo odsotnost pravočasno sporočiti tajništvu mestnega sveta. Ce se član mestnega svetaf petkrat zapored ne udeleži seje brez VABILO na 7. redno sejo mestnega sveta Ljubljane Na podlagi 39. in 45. člena statuta mesta Ljubljane sklicujem 7. redno sejo mestnega sveta Ljubljane, ki bo v četrtek dne 12. avgusta 1965 ob 8. uri dopoldne v veliki sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: L Odlok o spremembi odloka o določitvi in plačevanju akontacije na nove stanarine in najemnine na območju mesta Ljubljane. 2. Odlok o uskladitvi cen in marž nekaterih proizvodov na območju mesta Ljubljane. •' Predsednik mestnega sveta Ljubljane: ing. Marjan Tepina l>r. 208 GLASNIK upravičenega vzroka, predlaga mestni svet pristojni skupščini, občine, da izvoli novega člana. Član mestnega sveta, ki zapusti pred koncem sejo, mora o tem obvestiti predsednika. 19. člen Gradivo za seje mora biti dostavljeno članom praviloma najmanj šest dni pred sejo, da se člani lahko pripravijo. Na seji se ne more Obravnavati zadeva, če o njej predhodno ni razpravljal pristojni odbor ali komisija. Člani mestnega sveta imajo pravico pregledati spise, poročila in obrazložitve ter drugo gradivo, s katerim razpolaga mestni svet in njegovi organi. Člani mestnega sveta imajo pravico predlagati sprejem odlokov, odredb, navodil in odločb ter podajati predloge o zadevah, ki spadajo v pristojnost mestnega sveta. Člani mestnega sveta imajo pravico postavljati vprašanja predsedniku in drugim organom mestnega sveta ter od njih zahtevati pojasnila. Člani mestnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka v času odsotnosti z rednega dela, ko se udeležujejo sel in vršijo druge dolžnosti članov mestnega sveta. Člani mestnega sveta se lahko odpovedo mandatu. Odpoved mandatu s pismeno utemeljitvijo sporoči član mestnega sveta predsedniku mestnega sveta s pismeno izjavo. Predsednik mestnega sveta pošlje izjavo o odpovedi mandatno-imunitetni komisiji, da o tem poroča na prvi prihodnji šejk O odpovedi mandata odloča mestni svet na seji. Ko vzame mestni svet odpoved na znanje, preneha članu mandat. - V. SEJE MESTNEGA SVETA 20. člen Mestni svet opravlja svoje naloge na sejah. Seje mestnega sveta pripravlja predsednik. Za seje pripravi predlog dnevnega reda na podlagi zbranega gradiva in po postopku, ki je določen s tem pravilnikom. 21. člen Gradivo za seje pripravlja tajnik v sporazumu s predsednikom mestnega sveta. Gradivo zbira tajnik na pobudo Članov mesnega sveta, skupščin ter družbenih, delovnih ali drugih samoupravnih organizacij. Sprejete predloge pošlje tajnik pristojnim odborom ali komisijam mestnega sveta, da o njih razpravljajo. 22. člen Pristojni odbor, ki mu je tajnik odstopil gradivo v proučitev, vrne zadevo z izdelanim predlogom in svojim poročilom tajniku. Odbor ali komisija lahko poda mnenje, da zadeva ni primerna ali ni dovolj zrela za razpravo in obvesti o tem predlagatelja ter predsednika mestnega sveta. Ce se predsednik mestnega sveta ne strinja z mnenjem odbora, da zadeva ni zrela za razpravo ali ni dovolj pripravljena, jo lahko kljub temu vnese v predlog dnevnega reda, mora pa obvestiti mestni svet o stališču odbora ali komisije. Mestni svet nato odloči ali zadeva .ostane na dnevnem redu ali ne. O celotnem predlogu dnevnega reda razpravlja in sklepa koordinacijski odbor mestnega sveta. 23. člen O zadevah, ki materialno obvezujejo skupščine ljubljanskih občin in za katere tako predpisuje statut me- sta, mestni svet ne more sklepati,] dokler niso dale skupščine občin svojega soglasja in o tem pismeno obvestile mestni svet. 24. člen Predsednik lahko odloči, da se druge posamezne zadev^ predložijo najprej v obravnavanje skupščinam občin, preden bo sklepal o njih mestni svet. 25. člen Predsednik skliče seje po lastni pobudi, na predlog skupščin občin, odborov ali komisij in na zahtevo najmanj 10 članov mestnega sveta. Predsednik mora sklicati sejo najkasneje v 10 dneh v primerih iz prejšnjega odstavka. Ce predsednik ne skliče seje v tem roku, se mestni svet sestane tudi sam. V tem primeru Skliče sejo predlagatelj iz 1. odstavka tega člena. 26. člen Na seje se vabijo tudi predstavniki tiska, RTV, kakor tudi zainteresirane organizacije. Osnutke splošnih predpisov In drugih pravnih aktov morajo člani prejeti v obliki izdelanih predlogov z obrazložitvijo. Osnutki predpisov morajo biti usklajeni z ustavo in zakoni. 27. člen Sejo začne predsednik, v njegovi odsotnosti pa eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik. Predsednik začne sejo ter ugotovi sklepčnost na podlagi prezenčne liste, ki jo podpiše vsak član mestnega sveta. Nato se izvolita dva overitelja zapisnika. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov mestnega sveta. 28. člen Na začetku seje predsednik vpraša, če imajo člani kakšne pripombe k predloženemu izvlečku iz zapisnika prejšnje seje. Vsak član mestnega sveta ima pravico dajati pripombe k zapisniku prejšnje seje. Ce predsednik ne sprejme pripombe, sklepa o tem mestni svet brez razprave. 29. člen Pred prehodom na dnevni red da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda. Vsak član mestnega sveta ima pravico predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Predloženi dnevni red se lahko spremeni le glede vrstnega reda ali pa se posamezne zadeve preloži na prihodnjo sejo ali umakne. Mestni svet sklepa najprej o vsaki dopolnitvi ali spremembi, in sicer ali se sprememba oziroma dopolnitev dopusti ali ne, nato pa odloči o celotnem predlogu dnevnega reda. Sprcmenitve oziroma dopolnitve dnevnega reda so sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov. 30. člen Sejo vodi predsednik po odobrenem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan; seja se lahko za krajši čas prekine. Ce dnevni red ni izčrpan, se seja pirekine in se mora nadaljevati naslednjega dne, če to ni mogoče, se smatra, da je bila zaključena ter se preostale točke dnevnega reda prenesejo v dnevni red prihodnje seje. 31. člen Po sprejetju dnevnega reda preide svet na obravnavanje posameznih točk dnevnega reda. 32. člen O vsaki zadevi, ki je bila predložena v obravnavo, poda poročilo redsednik odbora ali komisije v čigar delovno področje zadeva spada. Lahko pa tudi izjavi, da se sklicuje na pismeno obrazložitev. 33. člen Predstavniki predlagateljev lahko sodelujejo v razpravi le če spada obravnavana zadeva v pristojnost organa, ki ga predstavljajo, ali če se obravnava predlog. O teh zadevah so dolžni dajati pojasnila na zahtevo predsednika ali članov mestnega sveta. 34. člen Mestni svet lahko sklene, da se da predlog odloka še pred sprejetjem v javno obravnavo ali da se k obravnavanju pokličejo predstavniki delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij ali društev. Predlog odloka se da v javno razpravo tako, da se objavi v tisku besedilo predloga z obvestilom, da lahko organizacije ali občani pošljejo k osnutku odloka ali drugega predpisa svoje pripombe in predloge, 35. člen O predlogih se praviloma razpravlja načelno in v podrobnostih. Ce predlog ni sprejet načelno, se ne preide na podrobno obravnavanje. Predlog se obravnava najprej kot celota in nato po posameznih členih, če mestni svet tako odloči. Dokler predlog ni sprejet, ga predlagatelj vsak čas lahko umakne. 36. člen Ce predlog ni zadosti pripravljen ali če se v razpravi pokaže, da bi ga bilo treba bolje pripraviti, se predlog umakne In vrne pristojnemu odboru ali komisiji v ponovno proučitev. O tem odloči mestni svet z glasovanjem. 37. člen K posameznim členom lahko dajejo amandmaje člani mestnega sveta in predstavniki delovnih organizacij, družbeno-političnih organizacij in društev, ki so povabljeni na sejo. Amandmaji so lahko ustni ali pismeni. Ce je amandma usten, pove predlagatelj besedilo in del predloga, ki naj sc nadomesti oziroma dopolni z njegovim amandmajem. Amandma, ki ga da predlagatelj, je sestavni del predloga. 38. člen Najprej se razpravlja in glasuje o predlaganih amandmajih, potem pa o celotnem predlogu. Ce je k istemu členu podanih več amandmajev, se glasuje o vsakem posebej po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Predlagatelj lahko umakne amandma, dokler ni dan1 na glasovanje. 39. člen Predsednik daje besedo prijav-ljencem po vrsti, kakor so se priglasili. Članu mestnega sveta, ki želi govoriti o kršenju poslovnika, da predsednik besedo takoj, ko jo ta zahteva. Predsednik da nato pojasnilo glede prekršitve poslovnika, oziroma dnevnega reda. Ce sc član mestnega sveta s pojasnilom ne zadovolji, odloči o tem mestni svet brez razprave z glasovanjem. Praviloma razpravlja član mestnega sveta o eni zadevi enkrat, predsednik lahko po sklepu mestnega sveta omeji dolžino govora. 40. člen Ko je podrobno obravnavanje odloka po členih zaključeno, se glasuje o predlogu kot celoti. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh na seji navzočih članov mestnega sveta, kolikor ni z zakonom ali drugim predpisom predpisana posebna večina. Glasuje se z dviganjem rok ali poimensko ali pa tajno. Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove naj dvignejo roke najprej tisti, ki so za predlog, nato pa tisti, ki so proti predlogu, in končno tisti, ki so se glasovanja vzdržali. 41. člen Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju kliče zapisnikar ali član mestnega sveta, ki ga določi mestni svet, člane po seznamu. Član glasuje tako. da izjavi ali je za predlog, ali proti predlogu, ali pa se glasovanja vzdr-ži. 42. člen > Tajno se glasuje, če tako sklene mestni svet. Glasuje se z listki enake velikosti in barve tako, da člani spustijo prepognjeni listek v skrinjico, postavljeno na vidnem mestu. 43. člen Ko je glasovanje končano, razglasi predsednik izid glasovanja, pri čemer ugotovi, ali je predlog zavrnjen ali sprejet. 44. člen Razprava o že sklenjeni zadevi se lahko obnovi po sklepu mestnega sveta, če se tekom razprave po isti točki dnevnega reda ali kasneje ugotovi nova dejstva, ki bi lahko bistveno spremenila že sprejeti sklep mestnega sveta. 'i V takšnih primerih lahko mestni svet že sprejeti sklep razveljavi ter znova odloča o stvari. VI. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI 45. člen Za red na seji skrbi predsednik mestnega sveta. Za prekršitev reda na seji lahko predsednik izreče člani) opomin, oziroma mu na podlagi sklepa mestnega sveta odvzame besedo ali ga odstrani s seje. 46. člen Predsednik odvzame besedo članu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika. Odstranitev s seje izreče predsednik zoper člana, če ponovno ali hudo žali druge člane ali mestni svet, če se noče ravnati po sklepa predsednika potem, ko mu je ta odvzel besedo ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji. 47. člen Ce sc poslušalec na seji nedostojno vede ali moti red, ga lahke predsednik odstrani iz dvorane. Ce poslušalci huje kršijo red in mir, lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano. VII. SEJNI ZAPISNIK 48. člen ^ O vsaki seji mestnega sveta sC piše zapisnik. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: 1. čas in kraj seje; 2. ime predsedujočega in overi' tel jev zapisnika; 3. število navzočih članov mestnega sveta; 4. imena upravičeno in neopi"8' vičeno odsotnih članov mestnega sveta; glasnik 209 5. ugotovitev sklepčnosti; ~ 6. dnevni red, ki je bil sprejet; 7. bistvene podatke poteka seje; 8. sklep* o posameznik Učkah dnevnega reda; 9. priloge (stenografski zapisnik —■ prezenčna lista s podpisi članov). 49. člen Zapisnik mora biti sestavljen v dveh izvodih najkasneje v sedmih dneh po seji. Zapisnik podpisuje predsednik, tajnik |in oba overitelja. O vsaki seji se piše stenografski Potek seje. Vsak govornik na seji lahko samo na seji zahteva, da se njegova izjava v stenografskem zapisniku prečita in po potrebi popravi. O popravku odloča mestni svet 50. člen Izvleček iz zapisnika prejšnje seje, ki se pošlje članom mestnega sveta skupaj z gradivom mora vsebovati: 1. čas in kraj seje; 2. ime predsedujočega in overi -teljev zapisnika; 3. odobritev zapisnika zadnje seje; 4. ugotovitev sklepčnosti seje; 5. dnevni red; 6. kratek opis poteka dnevnega reda po posameznih točkah z navedbe bistvene vsebine poročil in problemov po posameznih točkah, navedbo imen članov in drugih os^b, ki so sodelovale v razpravi in ugotovitev s kakšno večino so bili predlogi oz. poročila sprejeta oz. odklonjena, podpis predsednika, vodje zapisnika in overiteijev zapisnika. Vlil. PODPISOVANJE IN ČUVANJE SPISOV 51. člen Vse odloke, odločbe in odredbe ter sklepe, ki jih sprejme mestni svet na sejah, podpisuje predsednik, če je ta zadržan pa eden od podpredsednikov, ki ga za to pooblasti predsednik. Po en izvod zapisnika, stenografskih zapiskov, poročil, predlogov in sklepov, zlasti pa izvirnika splošnih predpisov, kakor tudi vse druge spise sej hrani tajništvo mestnega sveta. IX KONČNE DOLOČBE 52. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika neha veljati poslovnik mestnega. sveta, sprejet na 22. seji dne 16. 1. 1963. 53. člen Spremembo tega poslovnika lahko predlaga predsednik mestnega sveta. odbori in komisije ali skupina najmanj 10 članov. Predlog mora biti obrazložen. Poslovnik se spremeni po postopku, ki velja za sprejem splošnih predpisov. , 54. člen Ta poslovnik začne veljati takoj in se objavi v Glasniku. Štev.: 020-01/65 Datum: 30. 6. 1965 Predsednik mestnega sveta Ljubljana ing. Marjan Tepina I. r. OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA GROSUPLJE 348 Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33-566/65) in 92. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 39/64) je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. avgusta 1965 sprejela ODREDBO ° maloprodajnih cenah in maržah v prometu na malo , S to odredbo se določa nivo, do Katerega lahko trgovske in druge , , ovne organizacije, ki trgujejo z agom na malo, oblikujejo maloprodajne cene za: moko, kruh, sladiti ^ o!je’ sve^e meso, mleko, premog drva za kurjavo in marže v pro-na mal° za riž, sol, jedilne doik °be’ kavo’ začimbe, mesne iz-je ke- mesne konzerve in južno sad- 2. višjc maloprodajne cene so "^oka kvalitete »B« ®) tip 400 tip 600 __ tip 1000 m°ka kvalitete »C« b> tip 400 tip 600 tip 1000 ržena kg kg 242 din 191 din 142 din kg kg -r~‘“ tip 950 k - v vna UP 1250 . k £ri>h iz hnoke tip 400 k - iz moke tip 1000 k !aikor kristal k - lndkor kocke k “ je rinfuza - ™lle ustekleničeno 1/1 p VeJc meso brez kosti k Zr?c]Q meso s kostmi k - kosti k trvi -'ic meso ib rez kosti k te meso (zarebrnica, ledvična pečenka) 1600 — z vraščenimi kostmi (prša, vrat) 1000 — telečje kosti 60 — povprečna cena 1499 3. svinjsko meso: din/kg — brez kosti (stegno, pleče) 1600 — z vraščenimi kostmi (očiščeni kare) 1240 — vrat 1-240 — rebra 800 — krača 709 — rebra, flam s slanino in kožo 670 — kosti 60 — povprečna cena 950 II. MARŽE 3. Trgovske in druge delovne organizacije, ki se" bavijo s prodajo prehrambenih proizvodov na malo, lahko zaračunavajo maržo na nabavno ceno do naslednjih najvišjih stopenj: — riž 15 "/o — sol 12 7e — jedinlc maščobe 12*/« — mesne in druge konzerve 17 % 210 ; GLASNIK — mesni izdelki 24 % — kava 15 "/o — začimbe 20 '/o — južno sadje (bruto za neto) 45 ‘h — banane (bruto za neto) 35 % III. KAZENSKE DOLOČBE 4. Za kršitev predpisov iz točke 2. in 3. te odredbe se uporabljajo določila 107. člena uredbe o trgovanju, trgovskih podjetjih in trgovinah v zvezi s 1. členom zakona o prometu in trgovskih storitvah (Ur. 1. SFRJ, št. 16,65). IV. KONČNE DOLOČBE 5. Ta odredba začne veljati z dnem objave v »Glasniku*, uporablja pa se od 3. avgusta 1965 dalje. Številka: 38-3/65-3 Datum: 29. julija 1965 Predsednik Skupščine občine Hrastnik Milan Babič 1. r. OBČINA LITIJA 351 Na podlagi 108. in 86. člena Ustave SRS (Uradni list SRS št. 10/63), 3. člena 4. točke, 5. in 8. člena temeljnega zakona o preki ških (Ur, 1. FLRJ, št. 2,59 in Uradnega lista SFRJ, št. 13/65) ter 162. člena statuta občine Litija je Skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 21. junija 1965 sprejela ODLOK • redu in miru na območju občine Litija L SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Dolžnost občanov je, da uravnavajo svoje življenje tako, da ne molijo dela, razvedrila in počitka občanov. Varovati morajo družbeno disciplino in javno moralo, vzdrževati snago in lepoto zunanjega videza naselij in ne smejo ogrožati varnosti premoženja, prometa in zdravja ljudi. Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo kazensko varstvo o prekrških po tem odloku. II. VARSTVO DRUŽBENE . DISCIPLINE 2. člen Prepovedano Je: 1. motiti javne shode, zborovanja in druge javne prireditve; 2. izzivati k pretfepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane; 3. zadržčvati sc kljub opominu v prireditvenih prostorih ali gostinskih lokalih, preko dovoljenega obratovalnega časa; 4. točiti alkoholne pijače mladoletnim in očitno vinjenim osebam; 5. prodajati zunaj tržnih prostorov, če ni z odlokom o tržnem redu drugače določeno; 6. voditi pse v Javne prostore; 7. kričati, vpiti po mestnih ulicah in (trgih ponoči. 3. člen Za vzdrževanje reda in miru na dovoljenih javnih prireditvah v gostinskih in drugih javnih lokalih je odgovoren prireditelj, oziroma odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se ohikmita red in mir ter odstranijp osebe, ki ogrožajo red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja preko obratovalnega časa. 4. člen Vsa gostinska podjetja morajo imeti na vidnem mestu razobešen določen obratovalni čas. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA , 5. člen Prepovedano je: 1. poškodovati ali odstraniti svetilke javne razsvetljave ali druga svetilna telesa, ki so namenjena za javno razsvetljavo; 2. opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih; 3. neupravičeno opustiti popravila zgradb in objektov ter naprav ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost; 4. puščati ograjo in živo mejo ob poteh v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet, kazi zunanji iz-gled kraja ali opremljati ograjo ob javnih poteh z bodečo žico; 5. trgati ali pobirati sadje ali druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika ali upravitelja ali poškodovati sadno drevje na tujem zemljišču; 6. zažigati odpadke, kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da moti okolico s smradom in dimom, odmetavati cigaretne ali druge ogorke na krajih, kjer to lahko povzroči požar; 7. ovirati promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se to odstrani; 8. puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali drugih nevarnih mestih; 9. metati kamenje ali druge predmete, streljati s fračo ali loki po mestnih ulicah, parkih in naseljenih krajih; 10. prislanjati kolesa ob stene, robove cest in hodnikov ter izložbe, kjer lahko ovirajo promet, kjer je to izrecno prepovedano ali posebej urejeno; 11. poškodovati ali odstraniti opozorilne razglasne in druge javne table ter prometne znake; 12. prenočevati v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali odgovornega upravitelja; 13. puščati perutnino na prometne ceste ali tuja zemljišča; 14. opuščati namestitev opozorila »HUD PES«, če je pri hiši tak pes; 15. puščati živino in drobnico izven določenih prostorov ob sejmih, kakor tudi nakladanje živine in drobnice izven nakladalnih ramp; 16. voziti z dvokolesi, vprežnimi in motornimi vozili po stezah in poteh, ki so namenjene samo za 'pešce; 17. postavljati vrtiljake in druge zabavne parke na krajih, kjer s svojim hrupom ovirajo počitek in delo občanov; 18. streljati ali kako drugače uničevati ptice. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 6. člen Prepovedana so dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi ali nasprotujejo pravilom čistoče: 1. nakladati, prevažati in razkladati meso, mesne izdelke, kruh In pecivo proti pravilom čistoče in higiene. V prvem odstavku navedeni izdelki s^/smejo nakladati in razkladati samo na za to določenih prostorih : 2. meso, mesni izdelki in kruh ter pecivo se smejo prevažati samo v tistih, s pločevino obloženih vozilih, zaprtih pločevinastih zabojih ali v drugi zaprti embalaži, ki je varna pred zunanjim higiensko oporečnim vplivom. V. VARSTVO MLADINE 7. člen Mladina pod 16. letom starosti se ne sme brez spremstva staršev ali odraslih oseb, ki jim je zaupana v varstvo, zadrževati dalj časa: 1. v gostilnah in drugih podobnih lokalih; 2. obiskovati veselice in druge podobne prireditve; 3. obiskovati zadnje večerne kino predstave in druge prireditve. VI. KAZNI 8. člen 1. Z denarno kaznijo od 3.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe: točke 1, 2, 3, 5, 6, in 7. člena 2., določbe 3. člena, določbe točke 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 18. 5. člena, določbe 1, 2. in 3. točke 7. člena. 2. Za dejanja iz 4. točke 2. člena, iz 2., 3., 6., 7., 15. in 17. točke 5. člena, ter 1. in 2. točke 6. člena tega odloka se kaznuje za prekršek pravna oseba z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 dinarjev. 3. Za dejanja iz prejšnje točke se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 dinarjev. Ce stori mladoletnik pod 16. letom starosti katerikoli prekršek iz I. točke 8. člena tega odloka, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000 dinarjev. 9. člen Predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku daje upravni organ skupščine občine Litija, ki je pristojen za notranje zadeve. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru občinskega ljudskega odbora Litija, ki je bil objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana pod št. 19. z dne 9. marca 1963. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. 1. člen Vsi proračunski izdatki občine Zagorje ob Savi se začasno omejujejo za 20 '/o. Omejitev velja od !• avgusta 1965. 2. člen S tem odlokom se razveljavlja 5. člen odloka o proračunu občine Zagorje ob Savi za leto 1965 (Ur. vestnik Zasavja, št. 9/65). 3. člen Ta odlok začno vpijati 8. dan po objavi v Glasniku — uporablja pa1 se od 1. avgusta 1965. Številka: 400-10/1962 Datum: 29. julija 1965 Podpredsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Brane Vipotnik 1. r. 353 Na podlagi 4. člena zakona o revalorizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. 1. SFRJ, št. 34/65) in 120. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. julija 1965 sprejela ODLOK o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine Zagorje ob Savi za izvršitev revalorizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov n» območju občine Zagorje ob Savi 1. člen S tem odlokom 'pooblašča skupščina občine Zagorje ob Savi stanovanjski sklad občine Zagorje ob Savi, da izvrši revalorizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Zagorje ob Savi. 2. člen Revalorizacija se izvrši na način in po postopku, ki ga določa zakon o revalorizaciji stanovanjskih hiš. stanovanj in na njegovi podlagi izdani predpisi. Revalorizacijo izvrši stanovanjski sklad do 30. oktobra 1965. 3. člen Za plačilo stroškov v zveri z izvršitvijo revalorizacije se uporabijo sredstva stanovanjskega sklada občine Zagorje ob Savi, ki so namenjena za njegove poslovne službe. Številka: 010-31/62-1/1 Datum: 21. junija 1965 Podpredsednik občinske skupščine Stane Vovk 1. r. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 352 Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbeno-politlčnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 30 64), in 41. in 120. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. junija 1965 sprejela ODLOK o z-.časni omejitvi proračunske potrošnje občine Zagorje ob Savi 4. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dah po objavi v Glasniku, uporablja'-se od 1. avgusta 1965. Številka: 38-7/65 Datum: 29. julija 1965 Podpredsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Brane Vipotnik L r. VSEBINA Vabilo na 7. redno sejo mestnega sveta Ljubljane . 17 Odlok o spremembi In dopolnit1™ odloka o preskrbi vode lz mestne** vodovodu v Ljubljani 88 Poslovnik o delu mestnega svet* Ljubljana n 348 odredba o maloprodajnih cenah maržah v prometu na malo obči'1* Grosuplje J B 349 odlok o dopolnitvi odloka o občinsKln ln pravnih taksah občine Grosuplje 350 Odredba o maloprodajnih cenah 'j; maržah za prehrambene proizvod” občine Hrastnik 351 Odlok o redu ln miru občine Lito' 332 Odlok o začasni omejitvi proračun, ‘ke potrošnje občine Zagorje ob Saj 333 Odlok o pooblastitvi stanovanjske* sklada občine za Izvršitev revalorizacije stanovanjskih hlS. stanovanj L poslovnih prbstorov občine Zagon ob Savi