P« pošti prejeman: ta
•elo leto naprej 26 K — h pol leta
četrt Mesec
6,50, 2 „ 20,
i upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ četrt, , o -mesec , 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Štev. 220.
Naročnino in inserat* sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah §t. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, v sredo 26. septembra 1900.
Letnik XXVIII.
Katoličanstvo in napredek.
Govoril na drugem slovenskem katoliškem shodu dr Jos. Pavlica.
Prevzomi gospod kardinal! Prevzvišeni in presvitli gospodje! Spoštovani zborovavci V prvi resoluciji našega programa smo iz rekli, da se klanjamo Kristusu, nesmrtnemu kralju vseh vekov, in da se posvečujemo v XX. stoletju Njegovemu srcu. Katoliški shod je to izrekel v prepričanju, da je Jezus Kri stus življenje narodov, življenje, ki ne usahne, če prav solnce ugasne in če vsem stvarem življenje zamrje.
Ali tu slišim ugovor: Življenje imate pač, ali življenje vaše je zgolj duhovno in pobožno, za ta svet in njega napredek pa ste suhi in mrtvi! In ravno zadnja leta se ti glasi še posebno množijo : Katoliški nauki so dobri za večnost, a za to življenje ne veljajo; globoko verni katoličani so dobri za molitev, pa ne za delo, za vojaka, za državno službo, za narodno prosveto. Ti glasovi so našli dokaj odmeva tudi pri nas na Slovenskem, ne samo v listih, ampak celo v celi stranki, katera je organizovana pod imenom narodno - napredne stranke. Vže ime, možje krščanski, vže ime je očitanje, kakor da mi nismo sposobni za napredek.
Pravijo, da imamo nauke, ki so nasprotni napredku gospodarstva in gmotne blaginje, ki so nasprotni bogastvu in torej modernemu trgovstvu in industriji. Pravijo pa tudi, da nimamo svobode, da bi mogli napredovati v znanosti, umetnosti in pa politiki.
Možje krščanski! Nasproti temu očitanju ne smemo biti ravnodušni, ker to očitanje, da mi s svojim programom nismo za ta svet, je kakor obsodba v smrt Mi ljubimo svoj narod slovenski in čutimo v sebi dolžnost, delati za njega blaginjo in čast, za njega razvoj in napredek, da bo v družbi avstrijskih narodov spoštovan, da bo vreden svojih slovanskih bratov na jugu in na severu, katere je božja previdnost — po besedah Leona XIII. — prihranila v naslednjih vekih za posebne namene. (Odobravanje.) Ker torej res hočemo napredek naroda, in sicer vsestranski napredek, moramo si biti v svesti, da naše katoliške cerkve nauki niso nasprotni političnemu ali gospo-
darskemu napredku, moramo tudi nasprotnikom — narodno - naprednim — dokazati, da imamo v svojem programu vse pogoje napredka in svobode. Ob koncu torej vele-naprednega XIX. stoletja odgovarjamo njim, ki nam odrekajo napredek in svobodo :
1.	Mi imamo nauke, ki so načela napredka. Mi nimamo naukov, ki bi bili nasprotni napredku.
2.	Mi smo svobodoljubni, vedoč, da je svoboda življenje, in naše geslo je: boj za svobodo!
8. Zgodovina krščanskih narodov v devetnajstih stoletjih je priča o napredku in svobodi iz naukov katoliške cerkve.
Meni je naročeno, da naj to važno vprašanje danes pojasnim.
Mi imamo nauke, ki so načela napredka, in sicer vsestranskega napredka. Naj pa nihče ne misli, da so ta načela bogsivedi kako učena ali skrita, katerih bi bil moral jaz iskati po celem svetem pismu ali pa po prašnih knjižnicah. Naša načela so v katekizmu. (Živahno odobravanje.) Kaj pravi torej katekizem? Da je Bog svet ustvaril za človeka, človeku v pomoč, v tolažbo in veselje, in sicer ves svet, vse, kar je sploh ustvaril, ie za človeštvo ustvaril, katero naj bi vse uživalo in vse vladalo.
Možje krščanski! V tem načelu je dovoljen in zapovedan napredek brez konca in kraja. Če je vse za človeštvo, je s tem človeštvu tudi dovoljeno in zapovedano, da naj uživa božje darove, da naj ves svet izkoristi za svojo pomoč in tolažbo. V ta namen pa mora človek spoznavati in preiskovati vse stvari na zemlji in nebu, ker brez spoznanja ne ve, kaj ima in si sveta ne more izkoristiti.
Kdor krščanski misli, pojde s toliko večjo gorečnostjo na raziskavanje in razkrivanje vseh stvarij, ker ve, da je svet delo dobrotljive in modre božje roke, ve že naprej torej, da se mu bo v vseh rečeh — tudi v najmanjših — razkrila nepomljiva modrost in lepota; ve pa tudi, da bo v vseh rečeh našel sebi nove koristi in ugodnosti.
Če bi mi učili — kakor krivoverci — da je svet hudičevo delo ali da je sploh materija slaba, ali da ne vemo, kdo je svet ustvaril, tedaj bi smeli se bati svet raziska-vati, ker bi lahko kaj iztaknili, kar bi nam
ne bilo prav. Toda če je stvarnica božje delo m božji dar za nas, tedaj nam je dovoljen ir. zapovedan napredek brez konca in kraja, m nikdo nima pravice, staviti nam meje ali prepovedi. (Dobro-klici.)
Ko torej vidimo, da napreduje n. pr. spoznanje našega telesnega življenja in njega bolezni in zdravil (zdravilstvo), se veselimo in pravimo: Le še naprej! In če bi kedaj zdravniki napredovali tako daleč — kakor si obetajo zlasti socijalni demokratje, n. pr. Bebel, Die Frau, 28. izdaja, str. 419 in še na drugih mestih — da ne bo več ni bolezni ni trpljenja, recimo vže danes, da nam je žal, da mi tega ne učakamo, saj trpi itak ne nihče rad. Če bi pa to doživeli, bi veseli rekli: Saj smo vedno pravili, da je v božji stvarnici veliko več moči in modrosti, kakor se na prvi pogled misli, in geslo naše bi bilo: Naprej! (Odobravanje.)
Druga zelo moderna znanost je kemija, od katere si veliko obetamo. Ako bi torej napredovala celo tako dateč, kakor si stvar slikajo najnapredniši otroci sveta, socijalni demokratje, da bi namreč iz kamenja kruh delali (Bebel 1. c. str. 354—6), bi mi rekli: Je že dobro, le še naprej po darove božje roke!
Imamo pa še eno misel pri vsem znanstvenem raziskavanju, katera nas še posebno spodbuja na delo in katere drugi nimajo. Mi vemo namreč, da stvarnica, dobro spoznana, bo razodela našemu rodu hvalo in čast Boga stvarnika. Zato nam je uprav sveta dolžnost, čvrsto delati za napredek.
Ni res torej, da mi nismo za ta svet, saj je svet naš, sam Bog ga nam je podaril. Kdo ima pravico nam ga odrekati? (Odobravanje.)
Drug nauk v katekizmu se glasi: da je Bog sam človeka ustvaril in sicer po svoji podobi. To pomeni, da ima um ali pamet in prosto voljo. Ta nauk je naš nauk, kateri nam je Jezus Kristus razodel, in zraven še tudi, da smo vsi otroci božji.
Možje krščanski! Bral sem te dni izrek nekega zgodovinarja, ki ni naše vere (Ad. Harnach), ki pravi: Jaz merim zaslužne može po tem, kolikor so storili za povikšanje cene ali vrednosti človeka. Modra beseda!
Ali vprašam, kje najdete v celi zgodovini kaj podobnega, kar bi bilo človekovo
vrednost tako povišalo, kot Kristusov nauk da je človek po božji podobi ustvarjen, da je otrok božji in sicer vsaki človek — ne le veleumi — in da je ena sama bore duša
—	če tudi ne učena ali velumna — več ▼redna kot ves svet?
Kdo je torej največi mož in dobrotnik človeštva po onem izreku? Jezus Kristus.
—	Ali vprašam, kdo je pa ohranil človeštvu ono plemenitaško pismo Jezusa Krista? Katoliška cerkev, katera edina brani ceno in vrednost človeka proti vsem poskusom znanosti in sofistike, češ, da je človek ves pokvarjen in sama hudoba, da jo pokvefca nesrečna, da je žival, da toliko velja, kolikor dela ali misli ali zasluži ali plača. Ta nauk pa je odlično napredno načelo, ker, kaj nam pomaga ves napredek, če pa sami nič vredni nismo? Kaj nam pomeni vse delo, vsa znanost in vsa omika, če človek osebno nič ni ?
Iz tega načela sledi pa še velika zapoved napredka: da mora človek um razsvetliti in spopolniti, voljo pa utrditi v moški značaj. In tudi od tod se nam odpre pogled v daljavo brez konca. Um — in vsakega človeka um — je podoba božjega uma, ki je neskončno moder in vseveden, torej je naša dolžnost: napredovati brez konca le naprej za svojim vzorom in izvirnikom. In sicer je znanje in torej tudi učenje vže samo ob sebi dobro in zapovedano, tudi če nima naravnost praktičnega namena, ker spopol-nuje božjo podobo: um človeški. In če bi kedaj prišli oni srečni časi, o katerih govorijo socijalisti, ko bodo namreč vsi ljudje učeni, ker bodo telesno delali le po eno ali dve uri na dan (Bebel 1. c str. 343—348.)
—	in še to le bolj na lahko, kakor za telovadbo —, porečemo mi katoličani: Le še naprej, ker smo še silno daleč od vzora našega uma in naše volje — od uma vsevednega in vsemodrega in od volje vsemogočne, cj kako pravico nam smejo torej nasprotniki očitati, da smo nesposobni za napredek, ko imamo tako odlično napredne nauke ? (Odobravanje.)
Navedel bom še en poglavitni nauk naše vere, ki je odločilen za napredek človeštva: bratstvo. Poedini človek sam za se je slaba moč in ne bi mogel mnogo doseči, le v slogi in združenju ljudi je poro-
L
Na božjo pot in razstavo.
XI.
Pariz, 21. avg. Razstava.
(Dalje).
Mimo paviljona mesta Pariza (Ville Pariš) pridemo v akvarij, ki predstavlja v pozemeljski votlini dno morja. Ribe vsake vrste se zibljejo v vodi, izrastki, kameni, korali se gledajo skozi velike šipe, potapljač se obrača po vodi, razbita ladija leži na sredi in druge čarobne podobe iz morskega dna se vrste pred našimi očmi.
Pojdimo dalje. Poleg lepih vrtov in nasadov, cvetličnjakov in dreves, pridemo v kongresno palačo (Palais de Congres). V pritličju so razstavljeni predmeti iz socijc-logije. Tu pregleduješ načrte delavskih hiš, tam statistiko delavskih društev, tu zavarovalnice, tam hranilnice. Vzlasti zanimiva je statistika in zgodovina društva zoper alkohol (Societe francaise de temperance, liqUe na-
tionale contre l'alcoolisme), ki se je ustanovilo že 1. 1872. Statistika od 1872—96 našteva 40.000 abstinentov. Francija je pač potrebna, da resno iazmotriva vprašanje o alkoholizmu. za kaj prvo mesto zaseda v uporabi alkohola (13 81, Avstrija 10"2).
Avstrija ima razstavljeno statistiko o poštni hranilnici, o rudokopih, o zavarovalnici zoper nezgode, poročila obrtnih nadzornikov in o štrajkih.
Rusija ima zanimivo razstavo od »po-pečitelja narodnoje trezvosti«, društva, ki se trudi, v Rusiji odpraviti »vodko« in pospeševati treznost. Obstoji pod pokroviteljstvom cesarjeviča Aleksandra Petroviča Oldenbur-škega od leta 1894 in finančno ministerstvo žrtvuje v ta namen vsako leto 2'/„ milijona. Svoj namen dosega s tem, da napravlja narodne čitalnice, knjižnice, čajnice in zabav-nice po različnih gubernijah, po mestih in vaseh. Razstavljena je tudi taka ruska čaj-nica in čitalnica. Poleg optične palače pa je še poseben paviljon, ki obsega razne ruske poskuse in izdelke o žganih pijačah, sploh je Rusija v vseh oddelkih jako častno za stopana.
V	prvem nadstropju kongresne palače je velikanska dvorana (za tisoč ljudij), v kateri zborujejo kongresi različnih stanov in društev.
V	tem delu razstave se vidi tudi stari Pariz iz prejšnjih stoletij, nadalje hiša, ki je narobe sezidana, aparati za umetno vzgajanje prezgodaj rojenih otrok in razne šaljive predstave (Kasperle Theater).
Impozantenje most Aleksandra III. ki je stal 7. milj. frankov. Stopimo čezenj in smo ob drugi strani Sene na Pariški cesti (Rue de Pariš), koder so po vrsti postavljeni paviljoni pariškega mesta in raznih držav. Ako pa stopimo čez most Jeno, pridemo v Troeadero, koder so izpostavljeni izdelki francoskih kolonij od Algira do Japana, (porcelan), od Kine (volna) do bine-gala. Japonski veliki paviljon obsega zanimive starine, orožja iz 10. veka, slike na svilo iz 6., 13., 14., 15., 16., in 18. stoletja. Angleške kolonije imajo izdelke iz Indije (tempel, v skalo vsekan) in Ceylona (čaji razne vrste in rezbarijo), iz Kanade (razne rudo in lesovi) in Egipta 2 m. 44 debela debla drevesna, iz Avstralije model, kako
južni Afrikanci po zimi vodo ujamejo za poletje, stroj, s katerim se zlato amalganizira (čisti iz kremena), nova Calcdonija ima 430 vrst kave razstavljene. Zanimiva je tudi cesta algirska, prodajalnice, v katerih domačini v narodni noši prodajajo domače izdelke, delavnice, v katerih domačini izdelujejo razno reči, kakor prstane, uhane, cizelirajo, tko, šivajo itd. Na koncu Trokadera je Madagaskar z domačimi izdelki in s panoramo, ki predstavlja ekspedicijo generala Duche-sne-ja, ki obsede glavno mesto Tananariva na griču. — Ruski paviljon je posnetek Kremla (carskega grada) in sezidan v zlogu starih ruskih bojarskih hiš. Okraski spominjajo na slavno granovitajo palato v Moskvi. Ruski natakarji se sučejo v restavraciji, pe-terburška godba igra ruske komade, razstavljeni so izdelki iz Sibirije, Kavkaza in srednje Azije. V panorami skušaš vožnjo iz Moskve v Peking in zadaj vidiš v malem rusko vasico.
Toda zapustimo živahni in pisani Troeadero ter stopimo čez most na Martovo
polje.
štvo napredka. In to velevaino načelo napredka, kdo je naučil človeški rod? Jezus Kristus. Zapoved ljubezni in bratstva je njegova zapoved, a iz nje izvirajo načela združevanja in sodelovanja poedincev, družin, društev, ali tudi načelo bratstva narodov med seboj.
Vprašam: Kedo pa hrani iz vzdržuje to načelo vže XIXgtolet.? Katoliška cerkev in ona edina, ker vsa druga veroizpovedanja so spojena več ali manj s to ali ono narodnostjo, katoliška cerkev edina je za vse narode, katere torej po svojem poklicu druži na bratsko sodelovanje za napredek. Koliko se dandanes govori o napredku, ko vendar ravno to načelo napredka pojema. Narodje so pozabili, da so si bratje. Oborožili so velikanske vojske z groznim orožjem, kakor da hočejo eden druzega raztrgati. Ali je to bratstvo? Ali je to napredek? Koliko bi narodje napredovali, ako bi nase načelo bratstva sprejeli, in one ogromne vojne sile uporabili za kulturni napredek? In kedo bi bil tega bolj vesel, ko katoliška cerkev? (Odobravanje.)	(Dalje prih.)
šoli po maternem jeziku v skupine ali oddelke. Učitelj na takih šolah mora biti vešč obeh učnih jezikov. Pouk v krščanskem nauku naj se vrši pri vsakem številu otrok v maternem jeziku.	(Dalje sledi}
Politični pregled.
Drugi slovenski katol. shod. Resolucije šolskega odseka.
a) Ljudske šole in učiteljišča.
1.	V smislu sv. očeta Leona XIII. in v edinstvu s svojimi višjimi pastirji — avstrijskimi školi — obnavlja drugi slov. kat. shod zahteve vseh katoličanov po katoliških javnih šolah in katoliških učiteljiščih, v zavesti, da sedaj veljavni ljudskošolski zakon no daje zadostnega poroštva za krščansko vzgojo mladine.
2.	Ker je malo upanja, da bi drž. zbor v bližnji bodočnosti ugodil pravicam svete Cerkve in želji katoliškega ljudstva, naj deželni zbori po slovenskih kronovinah šolske postave v tem smislu prenarede, kolikor je to mogoče v področju njih avtonomije, kar zahtevaj slovensko ljudstvo pri izbiri in volitvi dež. poslancev.
3.	Dokler se ne izvedejo zakonitim potom opravičene zahteve glede na šolo in vzgojo, snujejo naj se zasebne katol. ljudske šole, zlasti redovne. Vsem redovnikom in redovnicam, pa tudi svetnim učiteljem in, učiteljicam ki delujejo za krščansko vzgojo slovenske mladine, posebno šolski družbi sv. Cirila in Metoda, katero naj vsi katoliški Slovenci podpirajo, izreka katol. shod svoje priznanje in zahvalo. Hkrati drugi slov. kat. shod priporoča salezijansko zavetišče za zanemarjeno mladino v Ljubljani.
4.	Drugi slov. kat. shod toplo priporoča snovanje katoliških učiteljišč po slovenskih deželah. Zato pohvalno omenja obeh zasebnih učiteljišč: pri čč. šolskih sestrah v Mariboru in čč. gg. uršulinkah v Ljubljani, ki se trudijo vzgajati v pravem verskem duhu bodoče učiteljice. Za pripravnike pa naj se prej ko prej uravna primeren konvikt, kakršnega namerja graditi društvo »Pripravniški dom« v Ljubljani.
5.	Protiversko gibanje, ki se je zaneslo tudi med slovensko učiteljstvo, drugi slovenski katol. shod najostreje obsoja. Opozarja na to nevarno gibanje, naj se že imenuje soc.-dem. (jungovsko) ali liberalno, zlasti zato, ker popolnoma nasprotuje celo sedaj veljavnim šolskim zakonom, ki govore o versko nravni vzgoji otrok. Z veseljem pa pozdravlja začetek krščanske organizacije med učiteljstvom in delovanje kat. šolskega lista »Slov. učitelj«.
6.	Drugi slov. katol. shod ponavlja zahtevo, naj postavi višja šolska uprava ljudsko šolo in učiteljske pripravnice na edino pravo pedagoško-didaktiško podlago mater-nega jezika, kakor to zahtevajo drž. osnovni in šolski zakoni. Zato mora biti učni jezik na vseh šolah, Slovencem namenjenih, slovenski. Ker se to doslej še ni zvršilo, zahteva katol. shod, da se odstranijo nepo-stavne razmere, ki vladajo zlasti pri šolstvu na Koroškem, pa tudi na Štajerskem in Primorskem. Katoliški shod dalje zahteva, naj šolske oblasti po vseh deželah, kjer bivajo Slovenci, skrbe tudi za slovenske manjšine tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število otrok, osnujejo javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Ako pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole in jih je najmanj deset, naj se ločijo otroci v skupni
V Ljubljani, 20. septembra
Baron Dipauli o položaju. Minuli ponedeljek je bivši tirolski poslanec baron Dipauli sklical shod volivcev v Schlandersu, na katerem je odgovoril na razna vprašanja, ki silijo sedaj v ospredje. Mož izjavil se je najprej z vso odločnostjo proti Čehom, rekoč, da je nesmiselna češka politika češkega kluba razdrla večino in da vsled tega ni več nobene zveze mej Cehi in njegovo stranko. Kaj se sedaj zgodi, še ni znano, vsled česar treba, da se ohrani akcijska sloboda. Obža lovati je pa, pravi govornik dalje, da neka teri naši somišljeniki delajo obljube glede nemščine kot državnega jezika ter nemške »gemeinbiirgsehaft«. On za svojo osebo more le obljubiti, da bo ostal dober katolik in cesarsko - tirolišk. Nemški celokupnosti njegova stranka sicer ni nasprotna, toda po nižno ne mara klanjati svojega tilnika in pro siti vsprejema. Zbližanje je mogoče le bolj zasebnim potom, ne da bi se bilo treba ponižno podvreči. S tem je nekako obsodil ali vsaj oslabil znano izjavo vodje dr. Eben-hocha. Govoreč o razpustu državnega zbora je izjavil baron Dipauli, da je to zelo ne srečna naredba, ki bo donesla koristi le ra dikalcem, kar pa ne bo dovedlo do miru; seveda je tudi absolutizem zelo nevaren' posebno radi našega razmerja napram Ogrom.' Parlament mora tedaj pričeti z resnim delom. Uveljavljenje novega poslovnika bi bilo brez vsake koristi; ako zbornica sama ne poskrbi za red in trajno delo, je zaman vsak poskus. — Z njegovimi izvajanji so se sicer ne posebno številni volivci povsem strinjali, kaj pa poreče k temu ostala stranka, pokaže se kmalu.
Trezna nemška sodba o češki ob-strukciji. Minulo nedeljo se je vršilo na Nižje Avstrijskem več volivskih shodov, in na jednem takem shodu se je izrekla pametna sodba o obstrukciji Mladočehov. Ugleden krščansko socijalni vodja je izrekel namreč te-le besede: »Splošno je znano, da so zadnje nemire v zbornici provzročili Čehi. Toda ne moremo jih strogo obsojati, ker pričeli so Nemci. Schonerer in Wolf sta bila prva, ki sta pričela s parlamentarnimi koncerti s pomočjo otroških trobent«. Dostaviti bi bilo še, piše neki dunajski list, da je največji del levičarjev marljivo sodeloval pri teh koncertih. In znani politik dr. Menger ni bil mej zadnjimi. Ko torej obsojamo obstrukcijo Mladočehov, ne smemo prezreti navedenega dejstva.
Ogerski listi o političnem delovanju duhovščine. Kakor v Avstriji ali bolje še mnogo bolj skuša ogersko laži-liberalno časopisje izrabiti ukor dr. Stadlerju proti delovanju katoliške duhovščine, ki naj se ne prikaže izvan zakristije. Toda tudi med ogerskimi listi se nahajajo taki, ki z vso odločnostjo obsojajo židovsko-liberalno gonjo in poživljajo duhovščino, naj se nikar ne odtegne toliko potrebnemu delu v javnosti. Tako piše mej drugim katol. »Westung. Volkszeitg.« : Katoliška duhovščina na Ogerskem, višja in nižja, naj si nikar ne da oropati pravice udeleževati se političnega življenja. Katoliška duhovščina se zaveda, da vladar ni nameraval prepovedati ji političnega delovanja in je torej tudi nadalje nihče ne bo oviral, da bi tudi bodoče ne izvrševala svojih političnih pravic in sicer ne glede nato, ali se te pravice izvršujejo v cerkvi ali zunaj nje. Ravno na Ogerskem ni mogoče ločiti politike od cerkve in duhovščina bi se pregrešila proti tradicijam svojim, ko bi si dala politično zamašiti usta. Zloraba v liberalnem taboru bo še le navdušila duhovščino za politiško delovanje in pokazal se bo torej ravno nasproten učinek, kakor-šnega si žele židovski liberalci. Splošne volitve na Ogerskem niso več daleč, in tedaj bo napela duhovščina vse svoje moči, da pripomore katoliško mislečim kandidatom v državni zbor. Dosedaj še nismo imeli na Ogerskem nobene vlade, ki bi bila mogla ločiti politiko od cerkve, niti Banfiyjeva vlada, ki je konečno morala iskati pomoči
v marsikateri škofijski palači, ko se ji je bližal usodni konec.
Kongres katoliških učenjakov v Monakovem. V torek popoldne se je otvoril peti mejnarodni kongres katoliških učenjakov, h kateremu je oglašenih blizu 2400 udeležnikov, ki pa seveda prvi dan še niso vsi došli v Monakovo. Pri otvoritvi je bila zastopana vladarska hiša po štirih članih, dalje je bil prisoten nuncij Sambu-cetti, nadškof dr. Stein, škof dr. Holtzl, na-učni minister dr. Landmann, rektor vseučilišča, župan in mnogo drugih odličnjakov. Shod je otvoril profesor dr. Grauert iz Mo-nakovega v nemškem in francoskem jeziku, ter govoril o razvoju in. nalogah takih kongresov. Prvi, kakor znano, se je vršil leta. 1888, drugi 1. 189L oba v Parizu , tretji 1894 v Bruslju in četrti 1897 v Freiburgu v Švici. Povedal je otvoritelj tudi, da je prijavljenih iz Nemčije 1750', iz Francije 264, iz Belgije 170, iz Španije 200, iz Avstro-' Ogerske 150 in Italije 125. udeležnikov. Predsednikom shoda je bil izvoljen profesor La-parent iz Pariza. Pozdravne govore so govorili nato nuncij Sambucetti v krasni la tinščini o veri in,vedi, naučni minister v ime vlade o velikem pomenu katoliških kongresov in potem mestni župan. Redno zborovanje se je pričelo včeraj.
Odkritja o napadu na razkralja Milana. Povodom, objavljenja najnovejšega dekreta kralja Aleksandra so gotove Milanove kreature obelodanile tudi neka »objav Ijenja« v zadevi znanega umetno prirejenega napada na Milana. Kot pravi provzročitelj napada je glasom teh objavljenj neki v Bu-kareštu živeči mož, ki je izročil Kneževiču denar in orožje. Ime tega moža je bilo znano tedanji vladi, a je ni hotela objaviti. Pozneje se je zvedelo, da je ta tajni mož v Buka-reštu živeči ruski tajni agent Grabow. Na-dalj ne poizvedbe so potrdile to vest, toda vlada iz strahu pred eventuvalnimi komplikacijami z Rusijo ni hotela nadalje zasledovati te zadeve. Potem se je ozrla tedanja vlada po sedaj pomiloščenih radikalcih, o katerih je menila, da so gotovo občevali z Grabo\vom, ki je še sedaj v Bukareštu. Kakor rečeno, objavljenje je gotovo vsaj v toliko izmišljeno, da se vlači v zadevo Rusijo, ki na veliko jezo Milanovcev še vedno prijateljski simpatizuje s Srbijo.
Dopisi.
Iz Zagreba, 22. septembra. Prvi hrvat ski katoliški shod je tako silno vznemiril naše protivnike, da se dan za dnevom zale-tujejo vanj z raznimi absurdnimi članki, iz katerih štrli sama strast in pa neznanje o vsem, kar se tiče Hrvatstva. Mažare jezi še posebno to, da so prišli na ta shod Hrvati iz Bosne, Istre in Dalmacije ter Slovenci iz Slovenije. Radi tega se hudujejo na hrvatsko vlado, da ni zabranila vsem tem »tujcem« prihod v Zagreb, češ, da se je bila sporazumela z ogersko vlado glede takih sestankov že lani, ko se je razpravljalo v ogerskem zboru radi shoda na Sušaku. Toda takrat se je sklepalo o političnih shodih, ne pa o verskih, in katoliški shod v Zagrebu je bil sklican kot verski. Da se je pa na tem shodu pokazala med hrvatskimi in slovenskimi katoliki zraven verske edinosti tudi politična vzajemnost, je to najbolji dokaz proti onim, ki trdijo, da je katoliška cerkev protivna narodnej svobodi. Dunajski in pe-štanski krivonosi šornalisti naj se pa le jeze, toda znati morajo, da imajo katoliki na Avstroogerskem vsaj isto pravico, kakor pro-testantje in Židi. A če je tem svobodno zbirati se v kateremkoli mestu širne države potem je isto svobodno tudi Hrvatom v njihovem glavnem mestu. Razumi se, da tudi hrvatskej vladi ni bil po volji ta katoliški shod vseh Hrvatov v Zagrebu, toda zabra-niti ga ni mogla, da se ne osramoti pred svetom. Da je temu tako, nam je najbolji dokaz uradni list, ki je ostro napadal nadškofa dr. Stadlerja kot tujca na Hrvatskem ter se mu zagrozil z izgonom iz Hrvatske, če bi se še kedaj upal govoriti politične govore na Hrvatskem. Ta pisava dokazuje do-voljno, kakšnega mišljenja so v vladinih krogih o katoliškem shodu, ker so se na njem katoliški Hrvati izjavili odločno za ze-dinjeno Hrvatsko. Politika mažarska, ki dosledno dela proti zedinjenju vseh Hrvatov, mora biti seveda merodajna tudi na Hrvat-
skem, ker je hrvatska vlada odvisna čisto od ogerske; če se pa ne izvrši- kaj tako, kakor se v Pešti želi, potem se oponaša hrvatskej vladi, da ne varuje svoje avtoritete.
Žalosten pojav pri vsem ter» dogodku pa je, da se med našimi protivniki nahajajo tudi ogerski katoliki. Mažarski katoliški listi ne pišejo o našem katoliškem shodu po vol j-neje od drugih. Glavni njih dnevnik zahteva odločno, da pride Hrvatska in i njo tudi Bosna iznovič pod ogerski primat in da 8e postavljajo za škofe v hrvatskih škofijah taki možje, ki bodo znali ceniti zvezo « Ogersko, h katerej pripadajo od davnine, češ, da to zahteva interes ogerske države in da je to opravdano iz zgodovine. Iz te pisave je razvidno, kako je tudi katolike na Ogerskem nadahnil mažarski šovinizem, kadar jim je razpravljati zadeve hrvatske. Ne gre jim v glavo, da je Hrvatska samostalna država in da je po zgodovini opravdano, .da se od nje odcepljene zemlje, namreč Dalmacija, Bosna in Hercegovina in Istra zopet ž njo zedinijo. Mažari nočejo pripoznati, da je imela sveta stolica prav, da je povzdignila zagrebško škofijo na nadškofijo ter tako zedinila Hrvate v cerkvenem pogledu na Hrvatskem in v Slavoniji. Papež Pij IX. ni izve! tega brez zgodovinske podlage, kajti ni res, da Hrvatska spada že po zgodovinskem pravu v cerkvenem pogledu k Ogerskej. Mažari so sploh slabi zgodovinarji, pa ni čudno, da hočejo zgodovino zlorabiti v svoje svrhe. 4nano je da so Hrvati imeli svojo nadškofijo v Spletu že koncem 7. stoletja, ko so se Mažari klatili še kot nomadi po planjavah današnje južne Rusije. Kasneje je bila nekaj časa kninska škofija prava hrvatska škofija, dokler ni v 10. stoletju zopet spletska prevzela prvo mesto ter ostala tako na dalje, a kninska, škofija je razširila svojo vlast čez vso severno Hrvatsko.
Ko je ogerski kralj osnoval škofijo za. grebško 1. 1093., je zgubila spletska nadr škofija hrvatsko deželo, med Dravo in Savo, ker je bila zagrebška škofija uvrščena pod nadškofijo v Kaloči, pod katero je ostala do 1. 1852., ko jo je papež Pij IX. povzdignil na nadškofijo. aveta stolica pri tem činu ni uvažila samo narodnostne opravdane zahteve Hrvatov nego tudi zgodovinsko pravo Hrvatske na samostalno cerkev. Kar tedaj mažarski katoliški listi zahtevajo, da bi morala biti Hrvatska v cerkvenem pogledu odvisna od ogerskega primata, ne more biti govora, in to tem manje, ker se dobro ve, ia kakšnih razlogov to Mažari zahtevajo.
Hrvatska je bila v cerkvenem pogledu neodvisna, ko ni bilo še mažarske države, pa bode ostala tudi z božjo pomočjo še za naprej neodvisna vkljub vsem mažarskim mahinacijam. In ravno v tem je tudi njena rešitev in njena bolja bodočnost.
Katoliška cerkev je hrvatski narod skozi toliko vekov ohranila, pa ga bode z božjo pomočjo tudi zjedinila, zato tolika protiv-ščina proti njej celo od stiani, od katere to ne bi smelo biti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. septembra.
Pogreb g. kanonika dr. Fr. L a m p e t a včeraj popoludne ob 5. uri je bil velikansk. Sprevod je vodil mil. gosp. stolni prošt dr. K 1 o f u t a r ob obilni asistenci. Za križem so se uvrstili gojenci Marijanišča in Lichten-thurnovega zavoda, dalje učenci I. in II. mestne deške šole s svojimi učitelji, gojenci Alojzijevišča, kršč. soc. zveza z zastavo in preč. kanoniki stolnega kapitelja. Za krsto so šli: Dež. predsednik baron H e i n s pro-štom dr. E 1 b e r t o m, dež. vlade svetnik marki G o z a n i in vladni tajnik Haas, dež. odbornika Povše in dr. Schaffer, župan Hribar s člani obč. zastopa, prof. Leveč kot predsednik »Slov. Matice«, prof. P e r u š e k kot predsednik slov. pis. pod. društva, dr. Suppan in Luckmann kot zastopnik kranjske hranilnice, deputacije raznih društev, ravnatelji in profesorji tukajšnjih šol, veliko število duhovnikov z dežele in nešteta množica druzega občinstva. Sprevod je svedočil, da so pokojnega dr. Lampeta čislali in spoštovali najširši krogi. »Matico Hrvatsko« je zastopal tajnik g. Kost r e n č i c, družbo sv. Mohorja tajnik g. Rozman.
Bogoslovne šole v Ljubljani se
prično i zglaševanjem prihodnji ponedeljek, dne 1. oktobra.
Voliloem pete skupine v Ljub Ijani. Ker se množe vprašanja, kdo ima pravico upisati se v pole, katere pošilja mestni magistrat po Ljubljani, naznanjamo še jedenkrat, da ima to pravico vsak 24-letni moški, avstrijski državljan, ki je spolnil 24. leto in ki v občini najmanj 6 mesecev prebiva. Oni delavci, ki delajo v Ljubljani, a stanujejo v okoliških občinah, naj oglase svojo volilno pravico v občinah, v katerih imajo stanovanje. Volilci naj odločno zahtevajo od gospodarjev, da jih vpišejo v pole ! Mestni magistrat naznanja naknadno, da je v omenjene pole vpisati le take osebe, ki v dotični hiši stanujejo in da torej v raznih tovarniških in obrtnih podjetjih ni vpisovati oseb, ki imajo tam le opravilo, ki pa stanujejo drugod.
Vprašanje mestnemu magistratu.
Zakaj še do danes nimajo vsi gospodarji pol za vpisovanje volilcev pete skupine? Čas je že, da se gospodarjem dostavijo pole, to zahtevajo volilci.
Za cesarjev prihod se na Goriškem delajo velike priprave, da kar najslovesneje sprejmo presvetlega vladarja. Neprijeten vtis pa je na slovensko prebivalstvo naredila trditev, da se ob tej priliki ne bodo smele prikazati v Gorico slovenske zastave. To bi bilo hudo žaljenje večine dež. prebivalstva. V obč. seji v Podgori pa so s glasno skle-ndi, da se udeleže cesarjevega vsprejema s slovensko trobojnico s črno žoltim trakom.
Osebne vesti. Minolo nedeljo je praznoval 401etnico mašništva č. g. A. Žni-daršič, vikar in predsednik polit, društva »Slovenski jez za Brda«. - Kot pravna praktikanta prideta J. Kušej k deželnemu sodišču v Lelovcu in A. Bratkovič k okrožnemu sodišču v Mariboru. — Zdravstveni okrožni svet celjske okolice je imenoval dr. A. S c h w a b a okrožnim zdravni kom. — Poročil se je v Celju dr. Fr. P o m p e, sodni pristav v Krškem, z gdč M. Miklavčevo iz Celja. — Na enorazred-nici v Kolovratu bode začasno poučeval vpokojeni nadučitelj M. Hudovernik.
Posvečevanje cerkve na Brezjah
dne 7. oktobra se prične zjutraj ob 8. uri.
Družbinski večer priredi prihodnjo nedeljo ob 7. uri zvečer »Slov. kršč. soci-jalna zveza« svojim članom v veliki dvorani »Katoliškega Doma«. Na vsporedu je mnogo zanimivih točk, mej drugimi tudi veseloigra »Županova Micika«. — Vstopnina za člane 20 vin.
Iz Idrije se nam piše: Vaš dopisnik je opozarjal, naj bi se v Idriji ustanovila še kaka druga šola. Ta želja je popolnoma opravičena. Noben del kranjske dežele glede šolstva ni toliko zanemarjen, kakor Not ranjski. Dolenjci imajo dve gimnaziji, Gorenjci lepo vspevajočo gimnazijo, le Not ranjci nimajo nobene srednje šole. — Temu dostavljamo, da so slovenski drž. poslanci za grofa Badenija in grofa Thuna zahtevali za Idrijo, Postojino, Škofjo Loko in Ribnico primerne šole, toda — obstrukcija je vso akcijo onemogočila. Treba bode iznova pričeti delo.
Govor premil. g. kneza in škofa lavantinskega, dr. M. N a p o t n i k a , na II. slov. kat. shodu v Ljubljani dne 11. t. m. je ravnokar izšel v jako lični knjižici v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta krasni govor je naš list objavil po stenografskem zapisniku. Vsled tega pa so se v naglosti vrinile v naš list nekatere jako neljube pomote ki so sedaj v posebni izdaji skrbno popravljene. Govor bode itak še objavljen v posebnem poročilu.
Lepo spričevalo za koroško slovensko duhovščino je včeraj objavila stara graška tetka, imenovana »Tagespost«. Kakor jezikave starke z občudovanja vredno »doslednostjo« ponavljajo razna očitanja, ne glede na to, da so že stokrat ovržena. »Posvetila« je koroškim Slovencem v obče, še posebej pa delavni slovenski duhovščini na Koroškem. Da bi še živel znani »prijatelj« koroških Slovencev, ekscel. baron Schmidt-Zabierovv, ki je ob vsaki priliki klical kor. Slovencem »Pax — mir!« ter postavljal slovenščini mejnike na vrhovih Karavank, mislili bi, da je ta članek spisal ali vsaj mspiriral on! Za tistim blaženim, hvalisanim
»mirom«, katerega je koroškim Slovencem propovedoval baron Schmidt, milo toži navedeni članek. »Črez Karavanke prišel je nemir«, vzdihuje člankar! Stara fraza, nič več, pravimo mi! Fraze so dalje tudi be sede, da so oni, ki delajo nemir, »in den Pfarrhofen und Domherrenpalais«. O ne, draga gospoda! Ker koroški Slovenci nočejo živi v grob, katerega jim koplje ta brezobzirni narodni sovražnik in strankarska birokracija , zato je — boj ! — Kar pišejo o »nemških« mestih na slovenskih tleh, o skladišču v SinčLvasi itd., — vsa ta očitanja smo ovrgli že. stokrat! Psovke, kakor na pr. »olikana« ?abavljica: »die geistlichen Drahtzieher in Klagenfurt«, slovenskim narodnim duhovnikom koroškim gotovo ne bodo vzele veselja do neumornega dela za našo pravično stvar! Surovi so postali nasprotniki; to kaže, da sami že čutijo, da so njih napadi krivični! Namen takih ostudnih člankov zoper slovensko duhovščino baš sedaj je jasen! Nas tolaži, da na-pravljajo taki izbruhi nemške zdivjane vla-doželjnosti baš nasproten učinek od onega, katerega hočejo doseči taki liberalno-naci-jonalni mazači. Tako bo tudi v tem slučaju. Nemško časopisje je ob bližajočih se državnozborskih volitvah pričelo že pravcato kanonado na koroške Slovence, zlasti narodno duhovščino. Trdno se nadejamo, da delajo račun brez krčmarja, to je v našem slučaju brez probujajočega se koroškega kmeta volil ca! Da, z volilnim listkom daj se odgovor drznim klevetnikom !
Vipavska železnica. Kakor čitamo v »Gorici«, je v ponedeljek goriški deželni odbor od ministerstva dobil poročilo, da je prejelo od dež. odbora odposlanih 200.000 kron in da se bode delo nemudoma pričelo.
Kako hočejo Nemci rešiti celjsko mestno skupino. Znano je, da se Nemci grozovito boje poloma pri prihodnjih drž. volitvah v celjski mestni skupini. Čuje se. da hoče grof Gleispach priti Nemcem na pomoč in poslati v Celje 30 nemških avskul-tantov ter opravičiti to odpošiljatev s tem, da pridejo v Celje k Ertlovemu kurzu učit se slovenščine. Tako bi bilo Nemcem poma gano za 30 glasov.
Volitve na Spodnjem Štajerskem »Domovina« naznanja: Celjsko politično društvo »Naprej« sklenilo je v seji dne 21. t. m. obrniti se do veljakov raznih okrajev glede njih mnenja radi kandidatov za pri hodnje državnozborske volitve. Kasneje skliče se shod zaupnih mož v Cdje, kateri postavijo kandidate za spodnje kraje in končno odobrijo njih kandidature.
Slovensko gledališče. Jutri, v četr tak 27. t. m. uprizori se prvikrat v sezoni Anzengruberjeva narodna igra s petjem „D o lski župnik«. Režijo vodi gosp. A. V e r o v š e k. Prvikrat nastopi novoangaže-vani člen slovenske drame in režiser gosp. Adoll D o b r o v o I n y , ter drugikrat gosp. Josip Stefanac. Glavne uloge igrajo naši zaslužni večletni členi slovenske drame in nastopi g. R. Deyl kot župnik dolski, g. A. Verovšek v zanimivi karakterni ulogi Koreninčarja, gospa Irma P o 1 a k o v a kot dekle iz Št. Jakoba, Josip Štefanac kot kmečki fant Rupnik in v ostalih ulogah na stopijo gdč. Ogrinčeva, v manjši ulogi pl. K a t a n i n o v a in gospa II o u s o v a ter gg. D a n i 1 o , Housa, Orehek in Boleška. Sodeluje tudi ves operni zbor. — O igri sami izpregovorimo po predstavi Tumov shod v Dornbergu se je, kakor poroča „Gorica«, popolnoma izjalovil. Zborovale^ so ogorčeni zapustili dvorano, klicaje: »Živio Gregorčič!« Od IGO zboro-valcev ostalo jih je le kakih 15.
Ljubljanske novice. Mnogoorož-nikov je danes zopet došlo v Ljubljano. Podajo se v Gorico na stražo ob cesarjevem prihodu. Proga, po kateri se bode cesar pe ljal v Gorico, je že na mnogih krajih zastražena. — Električno uro je danes dobil »Mestni Dom«. — Povožen bici kelj. Danes opoludne je v Šelenburgovih ulicah pal raz biciklja g. Lukman. Mimo je jrivozil v istem trenotku voz z tramovi, ki je šel preko biciklja. - Ponesrečen bici k lis t. Posestnik in čevljar Franc Ko vačič iz Borovnice so je včeraj z bicikljem zaletel v voz, naložen z jelkami. Pri tem se e s toliko silo zadel s trebuhom v neko jelko, da je brez zavesti obležal na cesti.
Prepeljali so* Kovačiča v dež. bolnico. — Našla se je na Poljanski cesti denarnica s 14 K. — Umrl je sluga pri kranjski stav-binski družbi Antom M e n c i n. — Prijet anarhist. Nek kovinski delavec pri Ton mesu bahal se je v kavarni napram svojemu prijatelju, da je anarhist, in mu je;kazal tudi bodalce a la Luccheni. Policija je za to zvedela ter je pred odhodom poštnega vlaka včeraj popoludne dotičnega delavca prijela pred južnim kolodvorom. Aretoval ga je stražnik Lovrenc Brežnik. Nek tovariš delavčev je baje že ušel proti Gorici. Kom promitovanih je mnogo oseb ter se bode morda dokazalo, da imamo anarhiste tudi v Ljubljani. - Saje so se vnele danes zjutraj na Karolinški zemlji v hiši štev. 36 pri Mariji Žitnik. Ljudje so ogenj sami pogasili.
Iz Kranja. Včeraj 25. t. m. točno ob /s 12. uri, smo slovesno sprejeli preč. gosp. dekana Antona Koblarja. Nekaj meščanov se mu je naproti peljalo do dekanijske meje ter so ga najudaneje pozdravili. Mej ubranim zvonenjem po vseh cerkvah kranjske župnije in mej grmenjem topičev se pri pelje v naše starodavno mesto v spremstvu preč. gospoda dekana Razborška in mestnega župnika preč. g. Malenška. Na trgu ga je pričakovalo polno ljudstva vseh slojev ter izražalo svoje veselje ob njega prihodu. Pred cerkvijo ga sprejme šolska mladina in domača duhovščina. V cerkvi ga pričakuje blagor, gospod okrajni glavar, mestni župan, gimnazijski ravnatelj z nekaj profesorji in pa učiteljstvo obeh ljudskih šol. Po blagoslovu se mu poklonijo ter izrazijo svojo udanost in spoštovanje. Bog daj, da bi se uresničile njih besede !
Poštni nabiralnik dobe 1. oktobra na Dobravi pri Kropi.
Vlak povozil je 36Ietnega čevljarja Josipa Romanina iz Gorice. Našel je ponesrečenega železniški čuvaj v bližini pokopališča v Muši. Mej zdihljaji »Uboga moja žena, ubogi moji trije otročiči« je izdahnil ubogi mož dušo. Nekateri pravijo, da je Romanino na poti k tomboli v Kormin sam padel pod vlak, drugi pa trde, da ga je pod vlak pahnil njegov tovariš Forchiassin, s katerim se je mej potom spri. Forchiassina so že zaprli.
Zdravje v Ljubljani. Od 16. do 22.
septembra je bilo 27 novorojencev, 1 mrtvo-rojenec, 24 jih je umrlo in sicer 1 za davico, 4 za jetiko, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode, 1 vsled samomora, 16 za različnimi boleznimi, med njimi je bilo 8 tujcev, 11 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za tifuzom z dežele prine-šena v dež. bolnico, 1 za grižo, 1 za dušlji-vim kašljem, 1 za vratico.
Hrvatska gimnazija v Pazinu
šteje v I. razredu 70, v II. razredu 71 učencev.
Zastava hrvatskega pevskega društva »Lipa« v Osijeku bode blagoslovljena o binkoštih leta 1901. To se naznanja vsem slovenskim in hrvatskim pevskim in tamburaškim društvom.
Kavarna Beethoven v 1. okraju, V&eučiliške ulice 11, kjer se že več let shaja naša akademična mladina, je prenovljena po najmodernejših zahtevah.
Štajerske novice. Za celjsko mestno klavnico so morali celjski občinski očetje od 15. jul. do 31. dec. 1899 doplačati 3637 K 68 h. Vzorno gospodarstvo! — Sadje- in vinorejsko društvo za šoštanjski okraj priredi v prostorih g. Fr. Rajsterja v Šoštanju okrajno razstavo. — Na Ojstrici se je ponesrečil absolvirani iurist poštni asistent I. Lichteneckert. — Ptujski župan Ornig je hotel pri otvoritvi ptujskega »Studenten-heima« imeti tudi slovenske fante na konjih Ker jim ni pustil slovenske zastave, se je fantom posvetilo in k nemški slavnosti niso prišli. — Na mariborski nemško-slovenski gimnaziji je sprejetih letos v I. razredu 73 dijakov in vendar se ne napravi paralelka. — Umrl je v Gradcu znani vseučiliški prof. dr. K. Schenkel.
Tržaške novice. V Trstu je umrla Gric Marija roj. Broz, zanimiva osebnost po svoji visoki starosti. Rodila se je 7. dec. 1799. na Srpenici. — Falirala je v Trstu 45 let obstoječa firma Aleksandro Lo\vi. Nedostatek znaša 200.000 kron.
Brat Flamidien iz družbe šolskih bratov je bil, kakor znano, pred letom obtožen infamnega hudodelstva, a kot nedolžen izpuščen iz preiskovalnega zapora. Od tedaj ga v Lillu vse spoštuje, čisla in po-zdravja. Ako gre v mesto, mora klobuk držati v rokah. Najprijazneje ga pozdravlja njegov preiskovalni sodnik Delale. Našli pa so tudi pravega hudodelca, ki je zagrizen sovražnik cerkve in duhovnikov. Seveda, o tem molče listi a la »Slov. Narod«.
Prodaja gozdov. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je došlo poročilo, da se bode dne 12. oktobra 1900 ob 10. uri dopoludne prodalo po javni konkurenci 100 gozdov oziroma gozdnih parcel, katere so last rumunske države. Prodaja se vrši v sledečih krajih : Jassy — distriktna prefektura, Putna — distriktna prefektura, Dolj — distriktna prefektura, Bukarest — ministerstvo za domene. — Natančnejši pogoji se izvedo pri omenjenih okrožnih prefekturah in pri domenskem ministerstvu.
Društva.
(Kolesarsko društvo »Ilirija«)
priredi v slučaju ugodnega vremena dne 30 septembra, v nasprotnem slučaju pa dne 7. oktobra t. 1. že spomladi nameravano cestno dirko Tržič-Ljubljana; na večer dneva dirke pa koncert v novem salonu »Narodnega doma«. Začetek dirke je ob dveh popoludne, koncert pa se prične ob šestih zvečer.
(Gasilno društvo v Vogljah) ari Kranju vabi k blagoslovljenju gasilnega doma, ki se bode vršilo v nedeljo 30. septembra. Vspored : Ob 2. uri popoludne sprejem gostov. Ob 7,3. uri javna telovadba »Gorenjskega Sokola«. Ob l/»4. uri blagoslovljene gasilnega doma. Na to koncert na vrtu župana gospoda J. Molja in srečolov. Vstopnina h koncertu 30 vinarjev. Pri koncertu svira godba iz Kranja. Društva, ki se udeleže slavnosti, naj čim preje priglasijo svojo udeležbo odboru.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Gospod Janez Lesar, župnik v Pečali, 10 K mesto venca na grob prerano umrlega župnika gospoda Fr. Zakrajšeka. — Gosp. Val. Bernik, župnik na Ilomcu, 10 K namesto venca na grob svojega novomašnega pridigarja dr. Fr. Lampe ta. — G. profesor Jan. Gnjezda 10 K. — G. dr. Danilo Majaron, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani, 25 K namesto venca na grob veliko prezgodaj umrlemu sošolcu blagopokojnemu dr. Lampe-tu. — Gosp. Jan. Nagode, dekan v Trebnjem, 25 K mesto venca na grob prijatelju in sošolcu dr. Lampe-tu.
ZaMarijanišče: G. Janez Nagode, dekan v Trebnjem, 25 K mesto venca na grob prijatelju in sošolcu dr. Lampetu. —-G. Jernej Voh, nadžupnik in dekan v Konjicah, v isti namen 10 K. Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 26. sept. Bivši predsednik drž. zbora, dr. pl. Fuchs, je imel predvčerajšnjim govor, v katerem je naglašal, da bodo po novih volitvah še slabše razmere v zbornici. Poslovni red je bil narejen za dostojne ljudi in sedaj več ne ustreza. Resen politik ne bi storil koraka, dokler ne ve, kam ga privede.
Dunaj, 26. sept. „N. Tir. Stimmen" pišejo glede Ebenhochove izjave: Kolikor so nam znane razmere, je dr. Ebenhoch govoril le v svojem imenu, ne pa v imenu cele kat. ljudske stranke. Danes noben politik ne more govoriti o taktiki v novem državnem zboru in si vezati roke. Katol. ljudska stranka mora nadaljevati boj proti liberalnemu sistemu, to je pogoj njenega obstanka.
Dunaj, 26. sept. Bivši poslanec Mittermayer je bil radi nevarnih groženj obsojen na mesec dni zapora.
Dunaj, 26. sept. Generalni poročnik Del Maino je bil v spremstvu dveh drugih častnikov včeraj popoludne pri cesarju v avdijenei ter prijavil nastop vlade kralja Viktorja Emanuela III.
Dunaj, 26. sept. (0. B.) V ZIo-komorovu na Češkem je umrl nocoj od kapi zadet profesor na dunajskem vseučilišču Edvard Albert.
Trst, 26. septembra. Tukaj so prijeli zidarja Ceccarellija iz Forlija, ker je anarhist.
Celoveo, 26. sept. Urednik uradne Celovoanke je vladi odpovedal pogodbo.
Praga, 26. sept. Volilna agitacija se je pričela v znamenju opozicije. Najbolj deluje agrarska stranka, ki bode postavila svoje kandidate proti Dvoraku, Krumbholzu, Dyku in drugim. Dr. Na-xera ne bode več kandidoval. Cesarski svetnik Penižek, dunajski dopisnik „Nar. Listov" in „Slov. Naroda" (žid JVliinzer s Tjtbora) hoče kandidovati v budejo-viški trgovski zbornici.
Karlovi Vari, 26. sept. Dr. Euss je poslal pismo županu, kateremu naznanja, da ne misli več kandidovati za državni zbor.
Newjork, 26. sept. Sansabo, mesto s 1000 prebivalcev v Teksasu, je poplavila reka in deloma uničila.
Kapstadt, 26. septembra. Potopil se je angleški parnik »Suffolk" z 900 ogerskimi konji. Moštvo se je rešilo.
London, 26. sept. „Daily Mail" poroča, da ostaneta Stein in Reitz pri burski armadi, ki šteje še vedno 7 do 12.000 mož.
Bruselj, 26. sept. Botha je razrušil več topov in se umaknil v gorovje. Dewet, Stejn in Botha imajo še 12.000 mož, ki se hočejo bojevati do zadnjega. Predsednik Kriiger ima pri sebi neke papirje, ki v čudni luči osvetljujejo značaj angleškega ministra Cham-berlaina. Zato se Angleži hočejo na vsak način polastiti Krtigerja.
Vojska na Kitajskem.
London, 26. sept. (C. B.) „Morning-Post" javljajo iz Shanghaja: Včeraj so pričakovali dohoda grofa Walderseeja v Taku. Waldersee izroči kitajski vladi ultimatu m, v katerem bo zahteval v teku nekaterih ur izročitev petih vstaških voditeljev, sicer napoveoficijelno vojsko.
London, 26. septembra. (C. C.) „ Standard" poroča iz Shanghaja: Pr i n c Tuan je izdal v ime cesarice-vladarice tajen ukaz, v katerem naznanja, da je cesarski dvor sklenil za vsako ceno nadaljevati vojsko proti velesilam.
London, 26. sept. „Morning Post" javlja iz Shanghaja 23. t. m.: Vlada'je popolno v rokah princa Tuana. Generali so njegovo orodje.
Bruselj, 26. sept. Položaj v Kini je jako resen za evropske čete. Kitajska cesarica se resno pripravlja za vojsko na zimo ter utrjuje novo glavno mesto.
Dunaj, 26. septembra. „P. Corr." objavlja brzojavko iz Shanghaja 23. t. m.: Li Hung-Cang je došel v Pekin in se pogaja glede vrnitve cesarja.
Berolin, 26. septembra. Piusija je načelno pritrdila predlogu grofa Bii-lowa.
London, 26. sept. Iz Shanghaja se poroča, da se princ Tuan pripravlja na odločen boj proti tujcem. V južne pokrajine je poslal ukaz. da se zbira armada. Tudi LiHung-Čang je dobil povelje, da naj skuša s svojo armado pridobiti Pekin.
Novijork, 26. septembra. Jz Shanghaja je došla naslednja brzojavka : Li-Hung-Cang naznanja, da so njegove čete, katerim je zapovedal pregnati bo-kserje iz pokrajine Čili, ubile nad tisoč bokserjev in razpršile večje čete jugozahodno od Pekina. Li-Hung-Čang izjavlja, da bo v desetih dneh okolica Pekina prosta bokserjev.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—C.
(Dalje.)
,.Da, vaša uzoritost!" odgovori kapclan.
,,Takoj naj pride", pravi Federigo, „in ž njim tukajšnji župnik!"
Kapelan gre vun in stopi v sobo. kjer so bili duhovniki zbrani. Vseh oči se upro vanj. On vzdigne roke še vedno z odprtimi ustmi in plašnim obličjem, mahne po vzduhu in reče: »Gospodje, gospodje! Haec mutatio dexterae E.\celsi!" Za trenotek molče stoji. Potem se spomni svojega naročila in reče: »Njegova uzoritost želi, da prideta k njemu gospod tukajšnji župnik in župnik iz*"««
Prvi se takoj prikaže, ob jednem pa se začuje iz srede množice: ,,Jaz?" osupelo in zategnjeno.
»Ali niste gospod župnik iz vpraša kapelan.
„Seveda, toda ..."
»Njegova uzoritost je poslala po vas."
-Po mene?" reče zopet isti in s tem še bolj označi svojo osupelost, kakor bi hotel reči: „Cemu bodem jaz v sobi?"
Nato se prikaže don Abbondio sam, težko stopajoč, z na pol osupelim, na pol kislim obrazom.
Kapelan mu namigne z roko, kakor bi hotel reči: ,Pojdimo! Kaj hočemo?' Župnika gresta za njim, kapelan odpre vrata in ju pelje naprej.
Kardinal spusti roko neznančevo, s katerim se je mej tem dogovoril, odstrani se in pokliče domačega župnika. Kratko mu pove, za kaj se gre, in ga vpraša, če vč za kako dobro ženico, da bi šla v nosilnici po Lucijo v grad, pametno in hrabro ženo, ki bi se znala obnašati pri ti novi nalogi in ki bi znala s prijaznimi besedami ojunačiti in pomiriti ubožico, ki se bode po tolikih stiskah in zmešnjavah cel6 bala svoje rešitve. Župnik nekoliko premišljuje, povč, da je uže pravo pogodil in odide. Kardinal naroči kapelanu, naj se takoj pripravi nosilnica z nosači in da se osedla par mul. Ko še kapelan odide, obrne se k don Abbondiju.
Ta stoji prav blizu kardinala, da bi ne prišel v bližino onega gospoda, gleda sedaj tega, sedaj onega in ugiba na vse načine, kaj bi to pomenilo. Potem se približa kardinalu, prikloni se mu in reče: „Povedali so mi, da je vaša uzoritost vprašala po meni. Jaz menim, da je to pomota."
»Ni pomota", odgovori Federigo. ,,Imam za vas veselo novico in lepo, prijetno nalogo. Vaša župljanka, katero ste že imeli za izgubljeno, Lucia Mondella, se je zopet našla in je blizu tu v hiši tega mojega prijatelja. Vi pojdete sedaj z ženo, katero je šel iskat oni župnik, po revico in jo bodete sem spremljali."
Don Abbondio skuša prikrivati svojo nejevoljo, ne! srd in skrb, ki ga obide pri tem ukazu ali povelji. Ker ne more več spremeniti svojega kislega obraza, skrije ga
in se v znamenje pokorščine globoko prikloni. Ko se privzdigne, prikloni se zopet neznancu, ponižno ga gledajoč, kakor bi hotel reči: Jaz sem v vaših rokah. Usmilite se me! Parcere subjeetis!'
Nato ga vpraša kardinal, kakšne sorodnike ima Lucia.
„Bližnji sorodnik je samo njena mati", odgovori don Abbondio.
„Ali je v vasi?"
„Monsignore, da!"
(Dalje prih.)
Umrli ho:
V bolnišnici:
20.	septembra. Jakob Erjavc, dninar, 70 let, dementia et marasmus sinilis.
21.	septembra. Fran Tav, sodarjev pomočnik, 4b let, myelitis acula.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mm.
Oas opazovanja
Stanje barometra r mm.
Temperatura
po Celziju
Vetrori
Nebo
H
a
•s a
26

7. zjutr. j 737-5 2. popol. | 737 0
1H-3
11-0 240
sr. jzahT] jasno"
sr. svzh. Iskoro jasne sr. jzah. | jasno
0-0
Srednja včerajšnja temperatura 16 3°, normale: 13-5*

rssE?)ss6

ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra ccstaSt.O
se priporofia preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
» Bratje Yrsaloyic *
jj Novoselo (Selca) Brač, Dalmacija
^ prodajajo po povoljnih cenah
S^Tlnoifg
lastni pridelek )K
v steklenicah in sodih, kakor: ^
izvrstna namizna, bela, rdeč- $ kasta (kakor cviček), črna, de-sertna vina in prošek, vulgava H\
glasovito Bračko vino, in crljenjak. SUnlka bela in črna vina od ^ septembra do grudna. 804 10-6
S
T?nnirfn7 Je lzvrstno sredstvo za Učenje J-hlipillUl B0bnlh taL Ist0 odstranja ln preprečuje lepljlvost Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA TilfPKT. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-5 Vnaaja naročila proti povzetju.
Čedno pritlično stanovanje
obstoječe iz treh sob, prednje sobe, kuhinje in drugega potrebnega je oddati 8 1. novembrom t. 1. Stanarina 250 gld. Lega prijetna in zračna.	841 3—3
Več pove upravništvo »Slovenca«.
Kdor ima naprodaj
deželnih pridelkov
kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
V Trstu 792 (20-9) Ulica Torrente št. 30, 32, pooblaščena javna tehtnloa ln trgovina s prašiči ln domačimi pridelki.
:
t ♦
♦ ♦
Razpis.
845 3-2
Razpisuje se v Šmartnem pri Litiji
služba organista in občinskega tajnika
do 7.5. oktobra 1900
Plača letna IOOO K v gotovem denarji in prosto stanovanje
Prosilci naj so lepega nravnega vedenja, zmožni voditi večje cerkvene zbore in prav spretni v občinskem tajništvu
Nastop službe 1. novembra t. 1. ali vsaj do 1. januvarija 1901.
Šmartno pri Litiji, dne 24 septembra 1900.
Ivan ISreznlkar,	Ivan Lavrenčič,
žuPan-	dekan.
1ISI3Š15

Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk ln bogočastje prlpuščenl slovenski
mali, srednji in veliki
katekizem ali krščanski nauk
ki pa je založilo knezoškofijstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno
mali po 30 h, srednji po 64 h in veliki po 80 li.
Na debelo pa ga razprodaja edino le knezoSkofljstvo ljubljansko, ki je poskrbelo za to, d.i ne dobe le knjigotržci kolikor mogoče velikih ugodnostij, ampak da bo dajalo tudi gg_ katehetom, ki bi katekizma več skupaj naročili, na vsakih 10 iztisov po 3 iztise namečka za ubožne učence.
Vsi iztisi katekizma, kar se jih razproda knjlgotržcem, imajo znotraj na platnicah prilepljen po en listič Te lističu naj gg. katehetje od učencev nabirajo ter naj je svoj čas pošljejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim bo poslalo za vsakih 10 takih listkov po c 11 Iztis dotičnega katekizma za ubožne učence zastonj. Plačati jim bo samo troške požiljatve.
Natančnejši pojasnila glede dobave v večjih množinah daje na željo gg. raz-prodajalcem knezoškofijstvo ljubljansko.	844 3
Pl®
rasii
D 11 11 a j
s lc a t> o i- X a.
Dn6 26. septembra,
8kupni državni dolg v notah.....97-10
Skupni državni dolg v srebru......96-90
Avstrijska zlata renta 4%.......115 70
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97-40
Ogerska zlata renta 4°/0........114-25
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........90 80
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,	1706-—
Kreditne delnice, 160 gld........651-75
London vista ....................242-05
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj.	118-32
20 mark.............23-67
20 frankov (napoleondor).......19 31
Italijanski bankovci.........90-50
C. kr. cekini............ 11-46
Dnč 25. septembra.
3-2°/„ državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . .	172 —
6°/„ državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . .	161--
Državne srečke i. 1864, 100 gld. . . .	195 — 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 93 60
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......142-26
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	253'—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	» južne železnice 3°/0 » > južne železnice 5°/u
>	> dolenjskih železnic 4%
Kreditne srečke, 100 gld......
4"/„ srečke dunav. parohr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ > 5 , Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . , . Rudolfove srečke, 10 gld.....
107--94-10
317--
119-50 99-50 390' — 340'— 42-50 20-25 12-80 60'-
Salmove srečke, 40 gld........170*—
St. Gen6is srečke, 40 gld........195-—
Waldsteinove srečke, 20 gld.........
Ljubljanske srečke..........49-—
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld." , . 273 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v ,	60ri5-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........786 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....111-—
SploSna avstrijska stavbinska družba . . .	147.—
Montanska družba avstr. plan............458- —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	481- —
Papirnih rubljev 100 ..................255 25
MgT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
E IS C U
I., W□ 11 z8i 1810 in 13, Dunaj, I.,
66
2.
__- Pojasnila "£tt v vseh gospodarskih in flnanfinih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh .ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obreatovanja pri popolni varnosti AjT naloženih g I r v n i o.