STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L ET O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • š T E V 1 L K A 5 p. 209-264 Ljubljana, maj 1981 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Marjan Zupančič 209 Načelo trajnosti in >> Sečni ostanki« Das Nachhaltigkeitsprinzip und das '' .A.bfall holz« Dušan Mli nšek 218 Surovinska in energijska vloga lesa v svetu in pri nas Die Rohstoff- und die Energiefunk- tion des Holzes in der Welt und in Slowenien The role of wood as raw material and energy producer in the world and in Sloven ia Mitja Cimperšek 227 Načrtovanje gozdov s posebnim po- menom in ravnanje z njimi Planung in den Waldern mit besen- derem Zweck und deren Behand lung Planning in forests with special objectives and their treatment Stana Hočevar in 234 Ekološke zanimivosti v mraz1scnem Milan Piskernik pragozdu Prelesn ikova koliševka v Rogu Okologische Sehenswurdigkeiten im Frosturwald Prelesnikova koliševka (Rog, Slowenien) lnteresting ecological aspects of the trost depression Prelesnikova koli- ševka and its virgin forest Marjan Zupanč i č 242 Aktualna tema Igor Smolej 244 Pomen in značilnosti gozdnih re- zervatov v Slovenij i (aktualna raz- iskava) Rado Smerdu 249 Varstvo naravne dediščine v luči novega zakona Marko Kmecl 255 Jesenkova priznan ja 1981 Marko Kmecl 256 Poroč i lo o izhajanju Gozdarskega vestnika v letu 1980 259 Književnost 261 Iz domače in tuje prakse 264 Društvene vesti Naslovno stran pripravil Igor Smolej Tisk CGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsedn ik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Vil jem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mli nšek dr. Iztok Winkler Odgovorn i urednik Edito r in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors ' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 :Liro račun - Cur. acc. 501 01-678-48407 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira Iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Sloven ije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 2. dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.611 :634.0.311 NAčELO TRAJNOSTI IN »SEčNI OSTANKI« Marjan Zupančič (Ljubljana)* Z u p a n č l č , M.: Načelo trajnosti in .. sečni ostan kk Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, str. 209-216. V slovenščini. Vedno intenzivnejša eksploatacija gozda skuša zajeti tudi tako imenovane »Sečne ostanke«< kot so vejevje, skorja, panji, korenine. Pri tem pozabljamo, da pomeni taka eksploatacija gozda siromašenje zaloge hranilnih elementov in humusa v tleh. Ob upoštevanju načela trajnosti gospodarjenja, ne smemo izkoriščati vsega prirastka biomase, ampak le približno polovico. Tako lahko govorimo o »izkorisUjivem prirastku gozda«, ki je približno enak prirastku deblovine. Brez jasnosti o ••lzkoristljivem prirastku« ni možno gospodarjenje z gozdovi po načelu trajnosti. Zupančič, M.: Das Nachhaltigkeitsprinzip und das »Abfallholz". Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 209-216. ln slowenisch. Durch zunehmend intenzive Waldexploatation soli auch das sg. »Abfall· holz«, wie Reisig, Rinde, Stocke, Wurzeln, genutzt werden. Oabei wird meistens Obersehen, dass solche Nutzung eine Verarmung von Nahrstoff- und Humusvorrate im Walde bewirkt. Bei Beachtung des Nachhaltlgkeits- prinzipes darf keineswegs alles genutzt werden, was an Baumbiomasse zuwachst, sondern umgefahr nur eine Halfte davon. So konnen wir vorn .. nutzbaren Zuwachsu sprechen, der umgefahr glelch dem Zuwachs an Stammholz gesetzt werden kann. Ohne die Klarheil uber den .. nutzbaren Zuwachs« kann heute keine nachhaltige Waldbewirtschaftung be1rieben werden. Uvod Načelo trajnosti gospodarjenja je velika etična pridobitev srednjeevropskega gozdarstva. To načelo zahteva, da bodočim rodovom zapustimo gozd v najmanj tako dobrem stanju, kot smo ga prejeli od prednikov. Donosnost gozda, vključno z vsemi socialnimi in varovalnimi vlogami, se ne sme nikoli zmanjšati. Smiselno upoštevanje načela trajnosti pri izrabi vseh naravnih bogastev bi nas najbrž v veliki meri obvarovalo pred energetskimi, surovinskimi, ekološkimi in podobnimi krizami. če v Srednji Evropi še nekako upoštevamo načelo trajnosti gospodarjenja, pa to ne velja za gozdarstvo dru god po svetu. Tako je gozdarstvo v tropskem in nordijskem gozdu bolj podobno rudarski eksploataciji naravne surovine kot pa kakšnemu negovalnemu gospodarjenju z živo tvarino. Pa tudi v Srednji Evropi spoštovanje načela trajnosti ni ravno idealno. V novejšem času se je položaj precej poslabšal zaradi različnih pritiskov na gozd, zaradi energetske in surovinske krize, zaradi bujnega razvoja težke gozdarske * Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 209 če les ostane v gozdu ni izgubljen; če ga ne porabi človek, ga koristno izrabi narava. Foto L. Eleršek mehanizacije. Vse to nas sili v ekstenzivnejšo nego gozda in obenem v intenziv- nejšo eksploatacijo. Tako je v sedanjem času pri nas in v inozemstvu vedno več govora o tako imenovanih »sečnih ostankih«, ki naj bi jih bilo v gozdu še veliko in ki so uporabni kot lesna surovina. Med ))sečne ostanke« štejemo vse, kar ostane od podrtega drevesa v gozdu, vključno zelene ig/ice in liste, vejevje, panje in korenine. Danes se pojavljajo gesla kot je »integralna izraba gozda«, oziroma angleško ~>whole tree utilization<< in nemško »Ganzbaumnutzung«. ToreJ širijo se načini elsečnih ostankov« se nihče ne vpraša, kaj pomeni tako intenzivno izkoriščanje gozda za načelo trajnosti gospodarjenja. Kaj in koliko smemo od- našati iz gozda, ne da bi ga pri tem bistveno degradirali? Ostanki, odpadki ali morda kaj drugega? Foto Janez Cernač 210 »Sečni ostanki« nekdaj in sedaj Pred dobrimi dvajsetimi leti smo imeli še tako imenovano konvencionalne izrabo gozda, kjer je odločilno prevladovalo ročno delo. Iz gozda smo jemali le debelejši, najuporabnejši les, po možnosti brez skorje. Vse ostalo, kot so vrhači, vejevje, panji, skorja, korenine, je ostajalo v gozdu. Od celotnega prirastka dre- vesne biomase, ki obsega tudi skorjo, korenine, vejevje, smo tako jemali Je, dobro polovico. V gozdu je ostajala predvsem drobnejša biomasa, ki je zelo bogata na biogenih kemičnih elementih. Seveda ni manjkalo gozdov, posebno v bližini naselij, ki so močno trpeli zaradi raznih pritiskov prebivalstva. Vendar je bil čas skromnejše razvitosti mehanizacije za gozd zelo ugoden. To je bilo okrog leta 1960, ko smo se že rešili stisk povojne obnove, ko je bilo celotno gospodarstvo v močnem zagonu, ko smo se začeli zavedati pomena nege gozda. Možnosti energetskih, surovinskih, ekoloških in podobnih stisk so se nam zdele čisto neverjetne. Skromnejša stopnja mehaniziranosti nas ni silila v grobo po- seganje v gozd. Zato se tudi nismo spotikali ob >)sečne ostanke«. Po zdravi pameti smo smatrali, da morajo pač ostati v gozdu kot gnojilo. To je bila doba predaha za gozd, ko so civilizacijske obremenitve gozdu še prizanašala, ko je bila divjad še divjad in ne gozdni škodljivec. Med tem se je marsikaj močno spremenilo. Ce smo se nekdaj veselili razvoja lesne industrije, nam je ta danes zrasla čez glavo. Potrebe po lesu so postale nenasitne. V gozd je treba pošiljati težko mehanizacijo, ki seveda rada zagrabi na veliko. Tako je treba iz gozda spravljati čim bolj cela drevesa s »Sečnimi ostanki<< vred. Tako tudi pri nas jemljemo iz gozda cela drevesna debla s skorjo vred. Najbolj bujen razvoj težke gozdne mehanizacije lahko opažamo pri eksploa- taciji nordijskih gozdov. Ta razvoj sili že v Srednjo in Južno Evropo kljub bistveno drugačnim naravnim in gospodarskim razmeram. V Skandinaviji lahko med ostalim vidimo, da težki stroji zagrabijo cela drevesa, jih odščipnejo ali celo izpulijo s koreninami vred in jih neokleščena spravljajo iz gozda. Njihovo delo dopolnjujejo stroji, ki v samem gozdu zmeljejo vse od vejevja pa do celih debel v nekakšno silažo. Tako stroji počistijo gozd do zadnje vejice vključno grmovje in podstojno drevje, kateremu bi manj mehanizirana eksploatacija prizanesla. S tem se močno prib/ižamo idealu eksploatacije gozda, kot si ga nekateri ugledni strokovnjaki predstavljajo (primerjaj 2, 3), po katerem od podrtih dreves v gozdu ne ostane prav ničesar. Tako se tudi v gozdu približujemo poljedelski izrabi tal, ker imamo gola in pospravljena njivska tla. Da taka tla rabijo tudi gnoj, pa enostavno spregledamo. Sicer pa gozd kot vir »Sečnih ostankov« ni prav nič novega . .Le v času cvetočih sredozemskih kultur v antičnem času so ljudje očividno radi nabirali »Sečne(< in ostale »ostanke« v gozdu. 'Ker teh kmalu zmanjka, se ljudje lotijo gozda samega, ki ga seveda tudi počasi zmanjka. Posledica tega je bilo ogolelo Sredozemlje in propad cvetočih kultur. Danes je ta razvoj zajel že najodročnejše kraje vseh kontinentov. Vemo, da je les skoraj edini energijski vir za mnoge skrajno revne države v razvoju, kjer gozda skoraj ni. Tako >~sečni ostanki« izginejo, še preden utegnejo nastati. Pospravljanje »Sečnih ostankov« je očividno znak prekomernega pritiska na gozd. Ta pritisk je značilnost revnih dežel, toda v novejšem času se širi tudi na razvitejše in bogatejše države. Kaj je »ostanek« in kaj ni? Začnimo pri nemotenem naravnem gozdu oziroma pri pragozdu. Iz pragozda ne jemljemo ničesar. Tudi največja drevesa obležijo na tleh, ne da bi jih kdo. 212 pospravil. Toda pragozd se očitno ne zaduši v lastnih ))ostankih«, ampak nam velja za zgled uravnovešenosti. Razvoj v pragozdu je vedno usmerjen k popolnej- šim in bujnejšim oblikam življenjske gozdne skupnosti. V pragozdu torej ))ostan- kov<< ni, vse se koristno porabi pri stalnem obnavljanju in presnavljanju. Gozd in zlasti še pragozd je ekosistem, ki sestoji iz žive in mrtve, organske in anorganske snovi (1 ). Snov pri svojem krožen ju po ekosistemu prehaja iz ene v drugo obliko. Anorganska snov se vgrajuje v organsko in organska snov se po zapletenih procesih nazadnje mineralizira. Ni dovolj, da ekosistem vsebuje samo živo organsko snov v obliki živih rastlin. Prav tako nepogrešljiva je dovolj velika zaloga odmrJe organske snovi na različnih stopnjah pretvorbe v stelji in taJnem humusu. Zaradi kroženja materije v ekosistemu potrebuje ta odmrla organska snov stalno obnavljanje, to je dotok nove odmrJe organske snovi. če tega ni, potem pride do degradacije ekosistema, do siromašenja gozdnih tal, do izgine- vanja talnega humusa. V pragozdu, se nam tega na srečo ni treba bati. Tudi poljedelsko tlo je neke vrste ekosistem, toda čisto drugačen kot pragozd. Poljedeljski ekosistem je umeten in v celoti odvisen od človekovega vzdrževanja. Na njivi odpadle organske snovi ni, ker pridelke vedno tako skrbno pospravimo, da na njej ostane prav malo tistega, kar na njej zraste. Pa tudi na njivi ne gre brez kroženja materije, za katerega mora poskrbeti človek, če hoče na njivi še kaj pridelati. Nekaj podobnega, toda v mnogo blažji obliki velja tudi za lesne plantaže in za drevesne monokulture, ki jih imenujemo tudi )>lesne njive<<. če je pragozd ena skrajnost in njiva druga, potem mora biti gospodarski gozd nekje med obema. Takoj pa moramo ugotoviti, da produktivnosti gozda ne moremo vzdrževati umetno. Pustiti moramo, da se gozd vzdržuje sam in usmerjamo njegov razvoj le toliko, kolikor je to nujno potrebno za doseganje gospodarskih ciljev. Umetne injekcije v gozdni ekosistem, kot je mineralno gnojenje, agrotehnika vseh vrst in podobno, v praksi ne pridejo v poštev, ker pomenijo obremenjevanje naravnega okolja, ter navadno ne povrnejo vloženih stroškov. Poleg tega gnojil in agrotehničnih kemikalij ni dovolj niti za kmetijstvo, in jih bo v bodoče še manj, da o njihovih cenah ne govorimo. 1Zato mora gospodarski gozd ohraniti vse zna- čilnosti naravnega e/wsistema in s tem zmožnost lastnega vzdrževanja in uravna- vanja. To pa pomeni, da mora biti eksploatacija gozda temu primerno obzirna. Iz gozda smemo jemati le toliko, kolikor to lahko gozd brez posebne škode prenese. Pri tem ni važno samo koliko, ampak tudi kaj vzamemo iz gozda. Na vsak način pa ne smemo prekomerno osiromašiti zaloge odmrJe organske snovi ter v njej vezanih hranilnih elementov. Pri tem se navadno zanašamo na naravne sile, ki naj po možnosti v celoti pokrivajo nastale izgube v gozdnem ekosistemu. Tukaj mislimo predvsem na sproščanje hranilnih elementov pri preperevanju matične kamenine, vnašanje dušika v ekosistem s padavinsko vodo, različno biološko aktivnost itd. lzkoristljivi prirastek gozda V dendrometriji in prirastoslovju imamo že celo vrsto poprečnih, dobnih, skupnih, tekočih in ne vem še kakšnih prirastkov. Toda do sedaj še ni bilo govora o izkoristljivem prirastku gozda, torej o tistem delu celotnega prirastka drevesne biomase, ki ga lahko vzamemo iz gozda, ne da bi bistveno prizadeli trajnost gospodarjenja. Ideja izkoristljivega prirastka je izredno preprosta in bi morala biti vedno prisotna pri gospodarjenju z gozdovi. Vendar tega danes ni, ker je še povsod razširjeno zelo naivno pojmovanje načela trajnosti. Tako še vedno sma- tramo, da je ves prirastek drevesne biomase že obenem izkoristljivi prirastek in da ga lahko brez škode za trajnost gospodarjenja jemljemo iz gozda. Potem pa veselo 213 in brez skrbi razpravljamo o )~sečnih ostankih«. Vendar pa stvar ni tako eno- stavna. O tem nam govorijo izkušnje s steljarjenjem. Steljarjenju ne moremo očitati, da bi jemala iz gozda več, kot v njem priraste. Celo ekstremno steljarjenje ne prekoračuje tega okvira. V glavnem pa steljarjenje pri nas le ni bilo tako ekstremno, da bi pospraviJo iz gozda vedno vse do zadnjega lista. Po naivnem pojmovanju trajnosti gospodarjenja, po katerem lahko jemljemo iz gozda ves prirastek drevesne biomase, steljarjenje sploh ne bi smelo biti škodljivo. Pa vendar je steljarjenje pustilo v Sloveniji žalostno dediščino trajno degradiranih gozdov v vseh nižinskih in gosteje naseljenih krajih. Kot posnemam iz (2), obsega drevesne deblo iglavca s skorjo vred 60-65 °/o vse drevesne biomase. Vse ostalo, kot je vejevje, vrhač, panj, korenine, pa spada med »sečne ostanke«. Pri listavcih in mlajšem drevju sploh je delež »sečnih ostankov<< najbrž še večji. Pri tem moramo upoštevati še poseben pomen »sečnih ostankov« za gozdni ekosistem, ker obsega večinoma drobnejšo in hitreje razkrojljivo biomaso, v kateri je vezano razmeroma zelo veliko hranilnih elementov. Tako po količini kot po kvaliteti ~>sečni ostanki« najbrž ne zaostajajo dosti za pomenom stelje. Le nekoliko drugače se vključujejo v kroženje snovi v ekosistemu. To pomeni, da od pospravljanja sečnih ostankoVizkoristljivega prirastka gozdau. Naj ga skušam tukaj na kratko opredeliti: >;fzkoristljjvi prirastek gozda« obsega tisti del prirastka drevesne biomase, ki ga lahko stalno jemljemo Iz gozda, ne da bi s tem ogrozili trajnost gospodarjenja. Ta »izkoristljivi prirastek(( nikakor ne more biti enak celotnemu prirastku drevesne biomase v gozdu, ampak je vedno znatno manjši od njega. Zanima nas še praktična stran vprašanja. Koliko in kaj obsega ta »izkoristljivi prirastek« v različnih rastiščih in sestojnih razmerah. Vprašanje je dovolj težavno in raziskovalno delo bo moralo iskati točnejši odgovor nanj. Toda gotovo je, da eksploatacija >>sečnih ostankoV<< ogroža trajnost gospodarjenja. To priznavajo tudi najbolj vneti pristaši )>integralne izrabe gozda« (primerjaj 3L vendar si zaenkrat 2aradi tega ne delajo skrbi. 2e konvencionalna izraba gozda, ki sicer pušča ))sečne ostankeLes kot energetski vir« (7). Ta obdeluje energetsko problematiko gozda le z dendrometrijskega vidika, ekoloških vidikov pa sploh ne omenja. še manj je govora o trajnosti gospodarjenja. V tej publikaciji tudi razberemo, da bi nam ))sečni ostanki« lahko prihranili 130.000 t nafte letno v Sloveniji. če predpostavljamo, da je to res možno, pa pomeni ta prihranek nafte manj kot 1 °/o vseh današnjih energijskih potreb v Sloveniji. .Le kakšna skromna vzgojna akcija za racionalno trošenje energije nam lahko prinese večje prihranke kot vsi »Sečni ostanki<< skupaj. Toda v teh kalkulacijah o prihrankih energije na račun »sečnih ostankov« ni upoštevana de- gradacija gozda in temu primerno zmanjšanje prirastka lesa, kar je pri dolgo- trajnejši eksploataciji >~sečnih ostankov« neizogibno. Kot vse kaže, spet iščemo racionalizacijo in prihranke na napačnem kraju. K temi »les in energija« lahko še rečemo, da je les najplemenitejše gorivo, kar jih poznamo. Les ne zastruplja okolja, daje najbolj zdravo in prijetno toploto. Lesa kot goriva si lahko želimo le čimveč, toda ne na račun trajnosti gospo- darjenja! .Le samo rekultiviranje civilizacijskih goljav v najrodovitnejših nižinskih legah, kot so smetišča, odlagališča, gramoznice itd., nam lahko prinese lepe prirastke lesa. še večje možnosti nam ponujajo tako imenovani malodonosni gozdovi. literatura 1. Ulrich, 8., Mayer, R., Hel/er, H.: Dala analysis and data synthesis of forest ecosystem, Gottinger Bodenkundfiche Berichte, 30, 1974, strani 459. 2. Johansson, G., Wernius, S.: Whole tree untilization. Research Notes, No. 76/1974 - Summary Leaflet, Royal College of Forestry, Department of Operational Efficiency. 3. -- - Progress Report, Number 13, July 1976. Complete Tree Institute. School of Forest Resources, Nutting Hall, University of Maine at Orono. 215 4. Rehluess, K. E.: Waldbau in einer Zeit gescharften Umweltbewusstseins. Oberlegungen eines Ctnndcrt~kundlers, Allg. Forstz., Munchen, 1977, No. 33/34. 5. Komlenovič N.: Utjecaj mineralnih gnojiva na ishranu i rast obične smreke (Picea abies Karst) na lesiviranom akričkom (vrištinskom) tlu, Anali za šumarstvo, 8/5, Zagreb 1978. 6. Yildirim, M.: Der Niihrstoffexport aus Fichtenreinbestanden in Abhangigkeit von Holzerntevertahren. Doktorska disertacija, Gottingen 1978. 7. --- Les kot energetski vir, Referati s posvetovanja v Oatežkih toplicah 22. novembra 1980. Izdalo DiT gozdarstva in lesarstva SRS, Ljubljana 1980, stran 71. 8. Kimmins, J. P., Scuol/ar, K. A., Feller, M. C.: FORCYTEA Computer Simulation Aproach to Evaluating the Effect of Whole Tree Harvesting on Nutrient Budget and Future Forest Productivity. Referat na zasedanju delovnih skupin IUFRO S 1.02-06 in -07. Dunaj, 6.-9. maj 1980. (V tisku .,Mitteilungen der Forstlichen· Bundes-versuchsanstalt Wien~.) 216 NAšA NAFTA SO GOZDOVI Majski poziv ljubitelja gozdov Les je surovina, ki daje delo mnogim delavcem v naši republiki, v pohištveni in gradbeni industriji, industriji papirja itd. Rabi nam za ogrevanje, za izvoz. Gozdovi čistijo zrak, ustvarjajo humus, ki zadržuje vodo, da počasi odteka in enakomerno žene naše hidrocentrale in še in še bi lahko naštevali. Našemu naravnemu bogastvu moramo nemudoma posvetiti največjo pozornost. Milijone drevesc bi morali posaditi. Pogozditi moramo vse jase, zapuščene in nerentabilne pašnike, posekane in razredčene gozdove. Izkoristiti moramo čas pogozdovanja. V to akcijo je treba pritegniti delovne organizacije, sindikate, planinska društva, šole, armado, gozdnogospodarske orga- nizacije, družbene in politične organizacije. Pogozdovanje za boljše življenje in našo perspektivo naj bo parola nas vseh v naslednjih obdobjih! Prepričan sem, da se bodo ljudje z veseljem in navdušenjem vključili v to pomembno, koristno in nujno delo. Moramo posadili vse razpoložljive sadike, kar jih premorejo naše drevesnice, da se bomo drugo leto še bolje pripravili. Predlagam akcijo po televiziji, radiu in časopisih, akcijo v delovnih organizacijah in šolah in mobilizacijo v gozdarstvu. Združili bomo koristno delo z rekreacijo. To bo največja stabilizacijska ak ci ja z dalekosežno perspektivo. Ne zav/ačujmo, lahko si predstavljamo, kaj bo po 20. ali 30. letih, takrat nam ne bo mogoče več nadoknaditi zamujenega. če bomo pravilno gospodarili, ne bomo odvisni od drugih, bomo spoštovani in cenjeni! Silvo Kavčič, Nova Gorica čeprav v tem pozivu strokovno ni vse popolno, pa je poziv sam in njegova vsebina znak, da je med ljudmi veliko takih, ki so si načrtno ali nagonsko izoblikovali sodoben, konstruktiven odnos do gozda, kakršnega gojimo tudi v našem gozdnem gospodarstvu. Zato ga objavljamo. Objavljamo ga tudi v prepričanju, da lahko naše delo z javnostjo, zlasti tisto, ki ima podobno prepričanje in voljo kot naš glasnik, prinese našemu delu resnično družbeno afirmacije. Uredništvo 217 UDK 634.0.8:634.0.903 SUROVINSKA IN ENERGIJSKA VLOGA LESA V SVETU IN PRI NAS Dušan M 1 inš ek (Ljubljana)* M 1 inš ek, D.: Surovinska in energijska vloga lesa v svetu in pri nas. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, str, 218-226. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Svet devastira gozdove in prehaja v brezgozdno stoletje. Pomanjkanje energije pomeni povečanje pritiskov na gozd. Evropa postaja samohranilka lesne industrije. V slovenskem gozdarstvu na to nismo pripravljeni, oziroma mnogo časa smo zamudili v gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. M 1 i n še k , D.: The role of wood as raw material and energy producer in the world and in Slovenia. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 218-226. ln Slovene with summary in German. Mankind has been destrucling the forests and we are noving toward a woodless century. The Jack of energy will encrease the pressures on the forests. Europe is becoming self-sufficient in covering the needs of its wood processing industries. The slovene forestry is not ready to cape with this situation yet. A lot more has to be done especially in management of privately owned forestry. Splošno pomanjkanje energije in surovine na svetu močno prizadevata tudi gozdno in lesno gospodarstvo. Med pomembne surovine in energijske vire spada tudi les. Les je na svetu pomembnejša surovina kot pa se tega zavedamo. Modernejši energijski in surovinski viri so dejstvo močno zakrili, vendar se v zadnjem času ponovno, pa čeprav počasi zavedamo, kaj les v svetovnem gospodarstvu pomeni. Za Jugoslavijo in še posebej za Slovenijo je pomembno, da poznamo svetovno in evropsko lesnosurovinsko stanje. V Sloveniji poleg možganov, lesa in površin za pridelavo argrikulturne biosubstance domala ničesar nimamo. V naravni biosubstanci zavzemata les in njegovo predelovanje glavno mesto. Proizvajamo kar na polovici Slovenije. Letno ga posekama 3,0-3,5 mio. m3 ali 1,5-3,2 mio. ton zračno suhe biosubstance. Lahko bi pa proizvedli tudi 5-6 mio. m3 lesa letno, in to različne predvsem pa več visoke kakovosti. Vrednost pa bi bilo možno celo podvojiti; vendar ne kampanjsko in še manj s čarobni mi formulami. Podobne rezerve se skrivajo tudi pri predelavi in pri izbiri proizvodne surovine. Dejstvo, da bosta pridelava in predelava lesa ostala pomembna de- javnika v gospodarstvu Slovenije zahteva že sedaj več naporov za popolnejše gospodarjenje v gozdno-lesnem gospodarstvu. Hkrati pa je potrebno, da poznamo vlogo, razvoj in probleme gozdno-resnega gospodarstva v svetu nasploh. Ta orientacija nam lahko mnogo pripomore pri iskanju lastnih poti, pri utrjevanju samozavesti na tem gospodarskem torišču, še posebej pa je poučna ob spoznanju, da v bodoče na surovino od zunaj ne smemo računati. Neorientiranost nam je že do sedaj v mnogočem škodovala; dovolj je, če se spomnimo na spodrsljaje npr. v lesni industriji ali pa na neučinkovito delo gozdarjev v gozdovih zasebnega sektorja. V gozdno-resnem gospodarstvu Slovenije in Jugoslavije nasploh kaže izoblikovati gozdarsko-lesarsko politiko, ki bo temeljila na dejstvih kot so: * Dr. D. M., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda K~rdelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 218 Les postaja manjkajoča surovina, zato je posvetiti primarni povečavi proiz- vodnje lesa posebno pozornost. Proizvodnja lesne surovine ima v naših gospodarskih razmerah opravičilo le, če usmerimo napore za povečanje proizvodnje čim kvalitetnejše surovine. S tem bo avtomatično zagotovljeno pospešeno ))proizvajanje« drugih gozdnih dobrin, kot so varovalne in socialne funkcije gozda. Predelava lesne surovine bo uspešna le, če bomo kakovostno visokovredno surovino z možgani predelovali v visokovredne končne proizvode. Takšna na- ravnanost bo omogočila, da bomo v bodoče morda tudi uspeli za določen čas lesno surovino tudi še uvažati, pri čemer pride v upoštev le kakovostno vrednejša su rovi na. V lesno predelovalni industriji je usmeriti vse napore za skrbnejše in racio- nalnejše izkoriščanje surovine; saj se tu skrivajo še znatne rezerve. Interes gozdnega gospodarstva za pravilnejšo izrabo lesne surovine, predvsem pa popolnejše in visoko oplemenitenje lesa v lesni industriji mora postati trajna skrb vseh, gozdarstva in lesno predelovalne industrije. Usoda obeh je v takšni meri povezana, da bi pomenila že nadaljnja delitev na gozdno in na lesno gospo- darsko politiko občutno družbeno škodo pa tudi škodo za gozdarstvo in za lesarstvo posebej. Sedanje razmere v ravnanju z gozdom in s sorodnimi ekosistemi ter lesna biosubstanca na svetu Na svetu je bila po podatkih (Eckholm 3) v letu 1970 naslednja površina gozdov in lesne biosubstance: ha 1 Ofo 1 Na človeka Tip ekosistema v mio ha m3 zaloge - sklenjeni gozdovi 2.657 10 gozdnati ekosistemi (npr. gozdnate narave) 1.578 12 0,7 75 Gozdnatost je zelo različna po kontinentih. Prav tako so zelo velike razlike med različno razvitimi državami. Splošna ugotovitev, ki zelo zaskrbuje pa je, da se stanje iz leta v leto slabša. Letno izgine 10-20 mio ha sklenjenih gozdov, kar je 5-1 O Slovenij. Uničevanje se je razmahnilo na vseh kontinentih; izjemo tvorita le Evropa in delno Severna Amerika. Pri tem ni prišteto uničevanje gozdnatih ekosistemov kot so gozdnate savane. Tu je obseg uničevanja še mnogo večji, če upoštevamo, da je ta prostor odličen proizvajalec lesa, ekološko občutljiv, vse bolj naseljen in vse bolj lesa lačen, saj jim primanjkuje les za ogrevanje in za kuhanje. V tropih je izginilo samo v letih od 1960 in 1970 do 1978 ca. 935 mio. ha gozda tj. ca. 40 °/o vseh gozdov. Ceni se, da letno izgine 1,2 °/o vsega gozda in da svet drvi v »razgozdeno(( stoletje. Gre za najnovejše podatke iz leta 1978 (Eckholm 3). Do uničenja gozdov prihaja zaradi močnega širjenja kmetijskih površin, zaradi nabiranja drv in zaradi eksploatacije gozdov. širjenje kmetijskih površin doživlja edinstvene razsežnosti v zgodovini človeštva. Na ogolelih površinah, kjer uvajajo kmetijstvo z različno stopnjo intenzivnosti komajda še ostane gozdno drevje. Izkoriščanje (odstranitev) vsega drevja postaja dvorezni meč. Enostavno uničevanje gozda brez pogozdovanja je faustovsko barantanje, 219 ki vodi hkrati v resno ekološko in lesno gospodarsko krizo, človeštvo sklepa pogodbo s puščavo. Nabiranje lesa za gretje in za kuhanje pomeni posebno nevarno uničevanje gozdov. V vseh tropskih in subtropskih predelih z izjemo regije tropskega dežnega gozda, kjer je povsod prebivalstvo nagneteno, predstavlja nabiranje drv večkrat poglavitno opravilo. Ponekod v Indiji odpadeta dva dneva v tednu za nabiranje drv. V Tanzaniji znaša to število 250-300 dni na leto in na družino. Mi si znamo komaj pre9stavljati, da v tropih in v subtropih ljudje prezebajo in da velja ugotovitev,· da stane več kar se daje pod lonec kot v lonec. še vedno gre polovica pridobljenega lesa za kurjenje. Kjer lesa zmanjkuje je prebivalstvo primorana kuriti z gnojem. Izračun za Nepal je pokazal, če se bo z razgozditvijo nadaljevalo bo leta 2000 prišlo zaradi uporabe gnoja za kurjenje, namesto za gnojenje do zmanjšanja proizvodnje zrnja za milijon ton. Kaj to za lačne Nepalce pomeni, si lahko mislimo. Eksploatacija gozdov, kot je danes poznano širom sveta za pridobivanje različnih lesnih sortimentov se nabiralcem drv in ekspanzivnemu kmetijstvu z negativnimi posledicami še pridružuje. Saj pomeni petdesetletje 1950-2000 ob- dobje uničevanja naravnega gozda v tropih pa tudi v geografskem prostoru gospodarsko najbolj razvitih držav. Ta osiromašitev pa pomeni hkrati zmanjšanje prehranjevalnih možnosti najrevnejšim slojem prebivalstva v tropskih predelih. Pri tem ne gre pozabiti, da je v teh predelih revno prebivalstvo najštevilnejša socialna kategorija. Svet prehaja po ugotovitvah osmega svetovnega gozdarskega kongresa v Jakarti 1978 iz splošnega gozdnega bogastva v obdobje splošne gozdne revščine. Gre za splošno in za katastrofalno osiromašitev sveta na naravni biosubstanci. Kot vemo pomeni gozdna biosubstanca glavnino naravne biosubstance na naši obli. Ta biosubstanca ne pomeni za svet modne obleke temveč bistveno ekološko in funkcionalno opremo sveta. Posledice so še nedogledane. Danes nekatere že občutimo. Izgubljanje ravnotežja med mrtvim in živim delom narave, kronično poplavljanje in novo obdobje sedimentov, s tem v zvezi dviganje rečnih korit in salinizacija tal, povečanje deleža C02, izginitev ogromnega števila živalskih in rastlinskih vrst. Takoj so občutne posledice, ki vplivajo direktno na gospodarstvo in na socialni položaj človeka. Uničevanje gozda pomeni direktno eksistenčno vprašanje za eno tretjino svetovnega prebivalstva. Nadaljevanje trenda osiroma- šenja gozdov na zemlji bo imelo za posledico še večje pomanjkanje lesa v tretjem svetu; prevelik porast cen vseh proizvodov v gozdu in v lesni industriji, pojačani inflacijski trendi, še večjo revščino v tretjem svetu, velike probleme v gradbeništvu in podobno. Tretji svet se danes nahaja v razmerah evropskega gospodarstva pred 100-200 leti, ko je pomanjkanje lesa sprožilo velike premike v gozdnem gospodarstvu. Menim, da je za nas zanimivo poznati razmere v tretjem svetu tudi z gozdno-lesno gospodarskega zornega kota. Saj so razgozditev na eni strani, velika navezanost na gozd in velika ekološka revščina na drugi strani usodne za njihovo go- spodarstvo. Vsa dosedanja prizadevanja kot so pogozdovanja in organizacija gozdarske službe, razen izjem, niso rodila zadovoljivih uspehov. 2e sam podatek, da bi morali pogozdovati desetkrat več kot do sedaj, če bi hoteli do leta 2000 približno zadovoljiti potrebe po lesu za kurjenje, pove vse o svetovni gozdno-lesni krizi, v kateri se nahajamo. Osmi gozdarski kongres je zahteval korenite spremembe v gozdarstvu od izobraževa.nja do prakse. Gre za preobrazbo gozdarja, za gozdarja v prostoru, 220 ki stopa iz gozda, za bazi približano operativno in ne za uradniško gozdarstvo, za gozdarstvo, ki je integrirano v razvoj ruralnega prostora itd. Vendar je to posebno poglavje. Razmere v Evropi in vplivi na gozdno in lesno gospodarstvo pri nas Splošna lesna kriza se mora odražati tudi na gozdno in lesno gospodarstvo v lesnoindustrijsko razviti Evropi. Na uničevalni odnos človeka do gozda in na osvetlitev doma že strokovnjaki dalj časa opozarjajo (Sartorius 5). šele v zadnjem času je opaziti premike, ki nakazujejo, da se Evropa delno pripravlja na po- manjkanje lesa, ki se ji obeta. Na splošno je v lesnem gospodarstvu Evrope možno dogodke, ki bodo vplivali na gozdno in lesno gospodarstvo Evrope takole predvideti (FAO 4). Veliko povečanje porabe lesne surovine in občutno povečano povpraševanje po lesu. Težnja k različnemu prestrukturiranju lesnih substanc zaradi vsestranske energijske krize. Težava z uvozom, predvsem trajnim in zagotovljenim na kontinent zaradi splošne lesnoproizvodne krize na svetu. Resni napori za okrepitev domačih gozdov in za povečano proizvodnjo lesa na domačih rastiščih. Jugoslavija pa tudi republika Slovenija je lesno-gospodarsko toliko zanimiva in pomembna, da bodo nanjo močno vplivala dogajanja v lesnem gospodarstvu Evrope. Prav gotovo pa nam bodo dogodki od zunaj pripomogli, da se bomo gozdno-gospodarsko in lesno-gospodarsko hitreje razvijali in tudi hitreje načrtnej­ še izkoristili oziroma normalizirali razpoložljive gozdno in lesno gospodarske potenciale. če tega ne bomo pravočasno reševali, obstaja nevarnost, da bi znalo priti do devastacije gozdov. Tega pa v nobenem primeru ne bi smeli dopustiti z 120 ~ UJ graf. 1 N 103 1 <{ UJ o: f- 100-N LL <{ z 80-i= o z .-;-;-;-:-;- UJ z ...J•(.) 60 ..-:-;-:-:-;- ...J -o > ~ 40-~ UJ (/') r.-:-:-:-:- 20 OJ---L-----'--.....__------~. _ ____.__-'-----l...-__J__L.:.....:....:..::....:.....I-- Ies opeka jeklo beton aluminij PORABA ENERGIJE ZA KONSTRUKCIJSKE MATERIJALE SKLADIŠČNIH DVORAN PRI UPORABI RAZLIČNIH MATERIJALOV (BINGHAM -1) 221 in v zadnjih tridesetih letih dosežene uspehe v gozdovih zavreči. Kako pomembno postaja aktiviranje napol izkoriščenih rastišč in na pol gospodarjenih sestojev na nekaj sto tisoč hektarjih zasebnega sektorja pojasnjuje razlaga zgoraj naštetih trendov, pomembnih za vso Evropo. Ugotovitev ekspertov (FAO 4) povedo, da bo do leta 2000 Evropa povečala potrošnjo lesa letno za ca. 350-400 mio m3 lesa (Graf. št. 1). Grafikon št. 2 prikazuje razmerje med proizvedenim in med tem kar manjka. graf: 2 (/) -g 1012 r-----.., ------- -·-----·- -· ----··----,...------,-------, :s o c. <( o 1011 N > <( al ~ 1010 o 0.. <( z tu 109 ...J 10 7 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 TREND O PORABI OSNOVNIH MATERIALOV V Z O A (BROWN- 2) Takšno povečano porabo je pripisati splošnemu večanju porabe surovin in razviti lesnopredelovalni industriji z bogato tradicijo. Nadpoprečne povečano porabo lesne surovine pa je pripisati v Evropi v veliki meri njeni energijski revščini. Iskanje izhoda iz permanentne energijske krize v Evropi se pojavlja na naj- različnejše načine in bo zagotovo rodilo zanimive uspehe. V tem iskanju pri- speva svoj delež k racionalnejši porabi energije tudi povečana poraba lesne surovine, ki je za energetike dvakrat zanimiva. Prvič potrebujemo za njeno proizvodnjo zelo majhno količino energije; v primerjavi s proizvodnjo drugih surovin (za hrano, gradbeništvo, kurjavo). Drugič z uporabo lesa kot surovine v gradbeništvu močno prihranimo energijo. Skica št. 3 pove, da je uporaba lesa v gradbeništvu v primerjavi z uporabo nekaterih drugih surovin znatno energijsko varčnejša: - v primerjavi z železom 2,1 krat, -v primerjavi s cementom 2,7 krat, -z aluminijem pa kar za 3,2 krat. 222 graf. 3 PROJEKCIJA O PORABI GOZDNIH PROIZVODOV V EVROPI ( 1941/51-2000) (FAO- 4) enota-. mil. 150 100 50 1949-51 1959-61 1969-71 1975 1980 7990 2000 Pri tem je opozoriti na vrsto prednosti lesa. Pri čemer isti avtor ugotavlja, da bomo enkratnost lesnega vlakna spoznali šele v 21. stoletju. Te ugotovitve obetajo tudi v ZDA vse živahnejše povpraševanje po lesu. K temu je dodati dejstvo, da je v kratkih desetih letih prišlo do streznitve, da lesa ne more zamenjati umetna masa (Schulz 6). Prednosti oziroma lastnosti so različne narave. Schulz našteva naslednje: - v primerjavi z drugimi industrijskimi vejami je lesna industrija zaradi lastnosti lesa relativno čista industrija, ugodne so možnosti za zmerno decentralizacijo lesne industrije, industrija v industrijsko nerazvitih področjih, energijsko varčna obdelava in predelava lesa, uporabnost odpadkov, okolju ugodni in za človeka privlačni proizvodi iz lesa, - velike možnosti za ponovno uporabo, - enostavna odstranitev odsluženih izdelkov iz lesa, - surovina, ki trajno naravno nastaja. Z vsemi temi lastnostmi in s porastom življenjskega standarda potrebe po lesu rastejo. Med vsemi surovinami je poraba lesa po teži še vedno na prvem mestu. Grafikon št. 2 (Brown 2). Vse te napovedi povedo, da se naši lesni industriji kažejo obetavni časi še posebej, če ocenimo njen položaj glede na svojo tradicijo, na visoko lesno kulturo in na njene sposobnosti, ki bi jih znala razviti. Povsem odprta pa ostaja oskrba s surovino. Za njeno povečanje bo potrebno že danes skrbeti, vendar drugače kot do sedaj. 223 OSKRBA Z GOZDNIMI PRODUKTI ·PROGNOZA 2000 EVROPA graf. 4 mil. m3 maksimalna varianta BOO 700 600 500 400 300 200 100 (FAO- 4) 795 115 fneto uvoz ariai1taf====l ) reciklaža odpadnega papirja industrijski lesni odpadki les iz gozda 224 Predvideno povečanje porabe lesa za Evropo (FAO 4) je prika- zano po sortimentih. Zelo velik raz- pon domnevajo pri surovini za ke- mično predelavo in za plošče ter blažjega za mehansko predelavo. Rešitev, kako kriti primanjkljaje~ je različna: - v popolnejši izrabi biosub- stance, - v izboljšavi posestne struk- ture, - denarne injekcije gozdarstvu, kot vzpodbuda za intenziviranje gozdnega gospodarstva. Pri tem pa bodo soodločilne tudi pomanjkljivosti oziroma nega- tivni vplivi, ki bi produkcijo otežko- čali. Med nje spadajo: pritiski s strani javnega mnenja za večje iz- ločanje gozdov predvsem v rekre- acijske svrhe; pomanjkanje in dražja delovna sila ter povečani stroški proizvodnje. Hkrati je naka- zano~ da bi bilo smotrno izvajati na gozdarstvo večji pritisk za pove- čano proizvodnjo celuloznega lesa. če to generalno prognozo in razmišljanje prenesemo na naša tla, potem lahko ugotavljamo na- slednje: nakazani trendi so nam vsekakor resno opozorilo za pove- čano aktivnost v gozdarstvu in v lesno predelovalni industriji. Majhna Slovenija z enim milijonom hektar- jev gozdov more v danih razmerah ugodno izkoristiti bodoče pomanj- kanje kakovostno debelega lesa za mehansko predelavo. Pri proizvod- nji tega lesa bo avtomatično napa- del droben les za plošče in za celu- lozno industrijo. Kombinirana pove- · čana proizvodnja kakovostno vred- nejšega lesa s krepitvijo drugih funkcij gozda je zagotovilo, da bomo poleg uspešnega gospodarjenja z gozdom in dajanja kvalitetne suro- vine lesni industriji skrbeli tudi za zdravo gozdnato krajino v Sloveniji in za vključevanje novih povrsin v gozdno proizvodnjo; mislim na opu- ščene kmetijske površine. Nakazani trendi do leta 2000, ki imajo svoje korenine v bližnji preteklosti so izzvali pri gozdnih gospodarstvih v Evropi različne komentarje. Opazni pa so že tudi prvi ukrepi. Vsem je jasno, da je treba proizvodnjo lesa povečati. Pri tem uporabimo različne poti. Nekatere srednjeevropske države odločno vztrajajo na stališču, da je potrebno vztrajati pri proizvodnji debelega kakovostno visoko- vrednega lesa, ki je energijsko varčnejši in se distancirajo od konceptov načrtne pr-oizvodnje drobnega lesa, ki je energijsko zahtevnejša. Gre za povečane pritiske, za povečana shematska redčenja, za skrajševa~je obhodnje, za popolno izrabo biomase, za povečano uporabo tujerodnih drevesnih vrst, za menjavo gozdnogojitvenih metod in metod pri izkoriščanju. Skratka za amerikanizacijo, za katero pa stara izkušena Evropa nima posluha. Za večino držav se tudi ugotavlja, da akumulirajo lesne zaloge v gozdovih. Gozdovi postajajo starejši. Krepi se delež optimalne faze gozdov. Sečnje zmanjšujejo celo tiste države, ki so v preteklosti lesno proizvodnjo zelo hrabro načrtovale (npr. švedska). Gospodarstva se pripravljajo na čas, ko bo Evropa morala postati samohranilka evropske lesne industrije. Poleg povečanja zalog se izboljšuje tudi kakovost lesa, kar je pripisati relativno visokemu nivoju gojenja gozdov, ki na tem kontinentu trajno prednjači pred drugimi deželami sveta. Kljub temu pa se ugotavlja, da je v Evropi še vedno velik del le zadostno in zelo slabo gospodarjenih gozdov, kjer je možno proizvodnjo znatno povečati s pomočjo občutnejših finančnih injekcij. Pri tem gre tudi za nove ogozditve s pripombo, da bodo le-te pričele postopoma dajati šele po letu 2000. Nadalje opozarjajo, da se skrivajo velike rezerve v odpadkih in v varčnejši izrabi lesne surovine. Varčnejša izraba lesne surovine predstavlja tudi za Slovenijo izredno pomembno poglavje gospodarjenja z lesom. Na tem smo gozdarji posebej zainteresirani. Vendar z naše strani še ni mnogo storjenega. Podobno velja za lesnoindustrijsko stran, kjer brez intenzivnega raziskovalnega dela ni pričakovati posebnih uspehov. Motiv za vse večjo navezanost za proizvodnjo lesa v domačih gozdovih so med drugim tudi cena energije za transport lesa. Domneva se, da bodo stroški transporta porastli od 17,7 bilijonov US $ v letu 1974 na 30-40 bilijonov US $. Nihče ni pričakoval, da se bo ta prognoza tako naglo uresničevala. Pri tem pa bi ostajal trend cen za les v bistvu nespremenjen. Vendar so na to temo izjave zelo previdne. Prav tako ni pričakovati v bodoče čudežnih investicij v gozdarstvu. Vse kaže, da bo investicija postala še vse dražji faktor v proizvodnji. Menim, da je to zanimivo opozorilo našemu gozdnemu gospodarstvu, kjer je potrebno v bodoče še vestnejše iskati gospodarsko razmerje med investicijami in med vzdrževanjem na poti k intenzivnejšemu in tudi lesno donosnejšemu gospodarjenju z gozdom. Res je, da za bodoče obdobje niso predvideni večji tehnološki čudeži. Zagotovo pa bo energijska kriza povzročila občutnejše premike na poti k racio- nalnejšemu gospodarjenju z gozdom. Zna pa energijska kriza sprožiti celo vrsto nevšečnosti neposredno pri porabnikih lesa in posredno tudi v gozdarstvu. Resno se npr. razmišlja, da bi Evropa les drobnih dimenzij, Id je danes namenjen kemični industriji in industriji plošč, predelovala v pogonsko gorivo. V tem primeru bo pritisk na surovino čez noč podvojen, vse lesno predelovalne industrije in gozdarstvo pa se bodo znašli pred resnimi problemi. Zamisel moramo jemati z vso resnostjo, saj postaja energijsko vprašanje tako pomembno, da nekatere države v Evropi celo razmišljajo, kako bi presežke ))zelenega dela« kmetijske proizvodnje predelale v pogonsko gorivo. 225 Ob dejstvu, da so gozdovi glavni vir obnovljivih naravnih biosubstanc, lesa in da učinkovito akumulirajo energijo, je spoznanje, ki počasi prodira v zavest tudi odločujočim gospodarskim krogom. Ce se ob nastajajočih razmerah spomni- mo, kakšne možnosti za povečano proizvodnjo lesa in sploh boljše gospodarjenje z gozdom še imamo, potem se moramo še bolj čuditi, kako to, da smo do danes toliko zamudili. Saj bo tisto, kar bi potrebovali jutri zrastlo najprej šele čez četrt stoletja. Pri tem mislim predvsem na velik del gozdov v zasebni lastnini; na del gozda v družbeni lastnini in na lesno proizvodnjo v kmetijskem prostoru med obdelovalnimi površinami. DIE ROHSTOFF- UND DIE ENERGIEFUNKTION DES HOLZES IN DER WELT UND IN SLOWENIEN Zusammenfassung Es wird O.ber die Entwaldung und uber die Holzknappheit in der Welt berichtet. Der Holzversorgungssituation in Europa wird besondere Aufmerksamkeit geschenkt, weil jene auf die Wald- und auf die Holzwirtschaft Sloweniens besonders einflussreich sein wird. Slowenien ist ein rohstoffM und ein energiearmes Land, welches die energiesparende Holzproduktion und Verarbeitung vielversprechend zu gestalten hat. Im Privatwald wurde auf diesem Gebiet wenig gemacht. Man hat viel and der Zeit versaumt, was mit Nachdruck nachgeholt werden muss. Literatura 1. Bingham, C. W.: The Keynote, Forest products Journal, 28th Anniversary Yearbook issue, V. 25 Nr. 9 Sept. 1975. 2. Brown, H.: Human Materials Production .as a Process in the Biosphere, Scientific American Sept. 1970. 3. Eckholm, E.: Planting for the Future: Forestry for Human Needs, Worldwatch Paper 26, Worldwatch Institute, Washington 1979. 4. FAO: European Timber Trends and Prospects 1950 to 2000, Geneva, January 1977. 5. Sartorius, P.; Ober die Weltversorgung mit Laubholz tropischen Ursprungs. Schweiz. Z. Forstwes., 1971, s. 255-287. 6. Schulz, H.: Der Zwang zur Holzproduktion AFZ, JG 32, Marz 1977. 226 UDK 634.0.627 NAčRTOVANJE GOZDOV S POSEBNIM POMENOM IN RAVNANJE Z NJIMI Mitja C i m pe r š e k (Rogaška Slatina)* Cimperšek, M.: Načrtovanje gozdov s posebnim pomenom in ravnanje z njimi. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, str. 227-233. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Načrtovanje gozdov s posebnim pomenom in ravnanje z njimi je prikazano na primeru gozdov z.dravilišOa Rogaška Slatina. Posebej je pri- kazan poskus vrednotenja posameznih strukturnih elementov s statističnimi metodami. Cimperšek , M.: Planning in forests with special objectives and their treatment. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 227-233. ln Slovene with summary in German. The relevant procedures are presented using the example of the spa Rogaška Slatina. A special sight is kepi on the attempt to evaluate the structure elements by statistical methods. Uvod Zdraviliški kompleks Rogaške Slatine obdajajo gozdovi in drevesni parki, ki uživajo že dalj časa posebno zaščito. Varovanje in negovanje parkov in gozdov sevpada z razcvetom zdravilišča v letu 1803. Takrat so na pobudo deželnega glavarja F. Attemsa pričeli z urejanjem vrelcev in izgradnjo zdraviliških objektov. Grofa Attemsa pri tem niso vodili kakšni romantični nagibi, temveč obširna lastna gozdna posest, v kateri je cvetela glažutarstvo. Zdravilna voda iz Rogaške Slatine pa se je že takrat, ustekleničena, dobro prodajala po Evropi. Od leta 1803 naprej začenja naselbina Rogaška Slatina zgubljati svoj prvotni vaški izgled in se polagoma oblikovati v pretehtane in stilno enotno urbano arhitektonsko celoto. Iz starih risb, gravur in litografij lahko vidimo, da je bilo takratno okolje vrelcev močno razgozdeno. Vzporedno z gradnjo zdraviliških objektov je potekalo širjenje gozdov in oblikovanje parkovnih in cvetličnih na- sadov. Več kot sto let je potekal razvoj harmonično usklajen med stilno enotno oblikovano neoklasicistično arhitekturo in zelenim okoljem; leta 1963 je bil nasilno prekinjen z izgradnjo Terapije v slogu modernistične stolpnice iz kovine in stekla. Od 1952. leta so vsi gozdovi in parki, ki obkrožajo zdravilišče~ zavarovani kot naravna znamenitost. Varovano območje je takrat obsegalo 114 ha in se je do danes zmanjšalo na 99 ha. Hitra urbanizacija pa še nadalje ogroža površine varovanih prvin. Namen in značilnost gozdov ob zdravilišču Celotno območje zdravilišča predstavlja danes jedro krajinskega parka Ro- gaška Slatina in sodi med najprivlačnejše predele širšega spominskega ob- močja Kumrovec-Kozjansko. Visoka stopnja varovanja postavlja pred gozdove naslednje cilje: - krajinsko-estetske, gozd je neprecenljiv sestavni del visoko razvite kulturne krajine; "' M. C., dipl. inž. goz .. Gozdno gospodarstvo Celje, TOZD Boč Rogaška Slatina, 63250 Rogaška Slatina YU 227 \ Uspešna simbioza naravne in umetne arhitekture (Rogaška Slatina). Foto M. Cimperšek - spomeniško-varstvene, cozdovi so idealna naravna kulisa spomeniško pomembni arhitekturi; - medicinsko-rekreacijske, gozdovi so komparativne dopolnilo zdravljenju in prijetno okolje obiskovalcem; - higienske, gozdovi so filter naraščajočemu onesnaževanju ozračja in blažijo prometni hrup; - lesno-proizvodne. Medsebojna povezanost in visoka zahtevnost ciljev nakazujeta različne načine ravnanja z gozdovi. Varovanje in nega sta primarni nalogi, medtem l O leva asimetrija g1 = o simetrija g2 < o desna asimetrija n ffi3=--- n }";(x- x) 4 ffi4=---· n g2 > O koničasta porazdelitev g2 O normalna porazdelitev g2 : . 51\ ... - flj{fj}~ dt·evesni in qrmovni sloj ~ 2S CJl1TO\"ni s loj Razprostranjenost velelistne vrbe v koliševki Zelišča, praproti, mahovi in lišaji Nekaj besed še o nekaterih pritalnih rastlinah. Izrazito mraziščna vrsta je dvocvetna vijolica, zelo značilna rastlina v dnu koliševke z lepimi živo rumenimi cvetovi. Njen življenjski prostor obkroža kroginkrog toplotoljubna lisasta mrtva kopriva. · Od necvetnic so zanimive tri izrazito mraziščne vrste, in sicer mraziščna praprot, mraziščni mah in mraziščni lišaj. V koliševki ni šotnih mahov, ki se sicer radi pojavljajo v mraziščih Gorskega krasa. Glive V mraziščnem pragozdu Prelesnikova koliševka smo našli 117 vrst gliv (gob), 93 vrst lišajev, 90 vrst mahov, 13 vrst praprotnic in 95 vrst cvetnic. Izmed gliv jih kar 94 vrst razkraja lesnino dreves in grmov, 10 vrst se razvija ali v golih tleh, ali razkraja listje ali pa sestavlja mikorizo z drevesnimi ali grmov- nimi koreninami. 12 vrst pa je pravih zajedavskih gliv, ki povzročajo sušenje in osip iglic smreke in jelke ter sušenje in predčasno odpadanje listov gorskega javora, lipe, lipovca, velelistne vrbe in leske. V iglicah jelke in v listih, pecljih 237 7 • 22 . ~5 .24 • 46 • 4l 60 . o 10 9 . 21 20 19 . . . 20 5] . s~ 40 m 3.~ 3.6 35 • 3.3 s. o ;6 63 . Dvocvetna vijolica se stiska v dnu koliševke ~7 5~ s; s.J S4 • ter stebelcih nekaterih zelišč pa se razvijajo rje. Ena gniloživka nastopa kot hipersaprofit, kar pomeni, da se gniloživka razvija v odmrli drugi gniloživki. Ugotovljene vrste gliv se najraje in najpogosteje razvijajo v rastlinski združbi jelenovega jezika na mraziščnem obrobju, manj v rastlinski združbi mahovne popkorese blizu dna, a najmanj v rastlinski združbi praproti mraziščnice na dnu koliševke. Važna drevesna vrsta v koliševki je smreka, ki okrog koliševke ne raste pri- rodno. Njene korenine kuži in razkraja predvsem prava štorovka, debla obrob- /jenka, iglice pa zajedavske glive, ki povzročajo osip in pajčevinasto črnjavo iglic. Na pajčevinasto črnjavo naletimo na smrekovih iglicah v mrazišču in na mra- ziščnem obrobju. V obeh primerih je lega najtoplejša, prisojna, zahodna in jugozahodna. Bolezen prepoznamo po tem, da so okužene smrekove iglice pre- pletene in prekrite s črno pajčevinasto prevleko. Prevleka je podgobje glive, ki je sivo rjava in nato črno rjava, ki postopoma obvije vse iglice na smrekovi mladici ali na okuženih spodnjih vejah odraslih smrek in jih uniči. Pod- gobje glive prodre v iglice skozi reže, poleg tega pa požene tudi sesalke (havstorije) v zunanje celice povrhnjice, da iz njih črpa hrano. Največkrat naj- demo to zajedavko v gorskih krajih, na vejah, ki segajo do tal ter na mladih drevescih in mladicah, Id jih spomladi sneg dolgo prekriva. V koliševki je vezana ta zajedavska gliva na mrazišče, kjer se zadržuje sneg do konca maja. Zaradi bolezni se mladice in spodnje veje odraslih smrek posuše, ker jih dolgo prekriva sneg. Zaje~avski glivi namreč prijata vlaga in temperatura pod snegom. 238 o 10 20 JO ravu krcsilna qoba (Fomcs foment upoštevamo tudi idejo varovanja naše naravne dediščine. Varstvo narave je pri nas že po tradiciji skrb gozdarjev. že ob koncu prejšnjega stoletja je bilo iz gospodarjenja izločenih nekaj nedotaknjenih veleposestniških gozdov na Dolenjskem. Njihova skupna površina je bila 305 ha in se je do danes žal skrčila na 222 ha. Nagibi za ohranitev pragozdov na Dolenjskem so bili pravzaprav za sedanja merila romantični in v duhu tedanjega časa, vendar se je že takrat vpletala tudi misel o raziskovalnem namenu zavarovanih ostankov pragozdov. Ra:lvoj gozdarske stroke in znanosti in tudi drugih znanosti, predvsem ekologije, genetike in drugih, te prve odločitve o ohranitvi pra- gozdov v ničemer ni razvrednotila. Prav nasprotno. Nova spoznanja so pokazala, kako dragoceni so za sodobno gozdarsko stroko ostanki naših prvobitnih gozdov, ki jih zdaj ne gledamo le kot naravno znamenitost staro nekaj sto let, ampak kot zakladnico bioloških lastnosti in učilnico, kamor bodo hodili po informacije gozdarski in drugi raziskovalci. Poleg teh dveh osnovnih izhodišč, je bil pri snovanju gozdnih rezervatov upoštevan še pomen takih gozdov za poljudno spoznavanje narave. Naša javnost se dostikrat postavlja na gozdarjem nasprotno stran. To se dogaja predvsem zato, ker o gozdu in posebej o našem gozdarstvu zelo malo ali sploh nič ne ve. Lesna industrija zahteva več in več lesne surovine in pogosto ne razume, da gozdne proizvodnje ne moremo enostavno povečevati le z vlaganji. Pri takem nerazumevanju bo toliko teže javnosti razložiti pomen in potrebnost »neproizvodnih« vrednot gozdnih sestojev, še posebej takrat, ko se bo na njihov račun potrebno odreči proizvodnji lesa. Ljudi je zato o gozdu treba poučevati in jih pravilno obveščati, le tako bomo dobili za naše delo njihovo razumevanje in podporo. Rezervati in delo v njih so tudi za tak namen prav gotovo idealna priložnost. Pomen in namen gozdnih rezervatov torej temelji na treh osnovnih izhodiščih: L rezervati so namenjeni raziskovalnemu delu, katerega izsledki se vračajo v stroko in izboljšujejo strokovnost mnogonamenskega gospodarjenja z našim gozdnim pro- storom, 2. z rezervati varujemo našo naravno dediščino in še ne docela razkrita gensko bogastvo najraznolikejših naravnih ekoloških sistemov pri nas, 3. rezervati nam omogočajo na zelo primeren način seznanjati javnost z vlogo gozda in gozdarske stroke v skrbi za doseganje ciljev, ki jih postavlja družba. Razumljivo je, da je režim ravnanja z gozdnimi rezervati postavljen prav na teh izhodiščih. Režim v gozdnih rezervatih opredeljuje rezervat kot totalni rezervat. V njem so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v bodoče. Prepovedane so tudi intervencije ob kalamitetah in katastrofah z izjemo požara, saj so tudi te naravni dejavniki, ki oblikujejo gozdno življenjsko skupnost. Za nemoten razvoj rezervata so postavljeni tudi zaščitni pasovi, ki pred- stavljajo blažilnik za gospodarske in druge posege v neposredni okolici rezervata. 245 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Kot vsi totalni rezervati imajo tudi gozdni rezervati pri nas zelo strog rez1m. Ta je strog le za tistega, ki pomena ·rezervata še ni ali noče razumeti, razumljiv pa vsem ostalim, ki se zavedajo pomena gozdnih rezervatov za stroko in celotno družho. Opravljeno delo Pobude naših raziskovalnih ustanov in gozdnih gospodarstev za osnovanje gozdnih rezervatov so se začele uresničevati leta 1902. Danes je osnovno delo, t. j. izbira in postavitev mreže gozdnih rezervatov, skoraj zaključeno, s tem pa je zaključeno začetno predvsem organizacijsko delo pri oblikovanju osnove bodočega raziskovalnega dela. Delo v okviru raziskovalne naloge »Novi gozdni rezervati« se je pričelo s posta~ vitvijo kriterijev za izbiro in izločanje primernih objektov. Ti kriteriji so bili: raz- iskovalni cilj, rastlinska združba, velikost, lastništvo in naravnost. V rezervatih so raziskovalni cilji lahko zelo različni, ker na izločenih gozdnih pa tudi ;potencialnih gozdnih površinah lahko proučujemo gozd in njegov vpliv na okolico z zelo različnih vidikov. Raziskovalni cilji zato zajemajo več glavnih skupin, kot jih oblikuje sedanji obseg in vsebina predvsem gozdarske znanosti in stroke. Najvažnejši raziskovalni cilji so: proučevanje ekoloških razmer, razvoja gozdne populacije in vegetacije, toka energije in kroženja snovi, pa tudi proučevanje preteklih človekovih vplivov na gozd, vračanja gozdnega ekosistema k naravnemu ravnotežju in tudi vpliva na bližnjo in daljno okolico (posredne funkcije). Raznolikost gozdnatega prostora smo skušali zajeti z upoštevanjem gozdnih rast- linskih združb. Po fitocenološki karti Biroja za gozdarsko načrtovanje je v Sloveniji 52 glavnih asociacij. Ker so gozdne združbe odličen indikator ekoloških razmer, je taka razčlenitev postala zelo uporaben pripomoček in tudi kriterij za izbiro gozdnih rezervatov in uvrstitev v mrežo. Lastništvo kot kriterij smo upoštevali zato, da bi zagotovili trajnost meja rezervatov. Gozdni rezervat je objekt, ki je namenjen dolgotrajnemu proučevanju in mora zato ostati nespremenjen zelo dolgo. Stalnost meja lahko zagotovi le družbeno lastništvo, zato so bili rezervati izbrani le v družbenih gozdovih. Kriterij velikosti je povezan z ekološko zaokroženostjo objekta. Le dovolj velik gozdni objekt ima svoj ekološki značaj. Kot spodnjo mejo velikosti smo najprej postavili 20 ha, ki pa smo jo kasneje znižali na 5 ha. Dopustili smo tudi možnost vključiti v rezervatno mrežo tudi manjše objekte, če je bila njihova ekološka zaokroženost potrjena. Postavljeni kriteriji za izbiro rezervatnih objektov so omogočili zbrati in tudi že izbrati posamezne objekte in oblikovati celotno mrežo gozdnih rezervatov. V tej delovni fazi pa tudi kasneje ob zbiranju podatkov o objektih in postavljanju opreme je bila neprecenljiva pomoč sodelavcev z gozdnih obratov in gospodarstev. Opravljeni so bili tudi terenski ogledi vseh predlaganih objektov in napravljena dokončna izbira za gozdne rezervate primernih objektov. Takoj se je pričelo tudi uveljavljanje pravne zaščite teh gozdov in gozdnih površin. Upoštevali smo možnost, ki nam jo daje zakon o gozdovih, da lahko gozdne rezervate proglasita za gozdove s posebnim namenom občinska skupščina, na katere ozemlju leži rezervat, ali pa na predlog občinske tudi republiška skupščina. To pa tudi pomeni, da odlok o proglasitvi spremeni ali razveljavi isti organ. Pdločeno je bilo, da prepustimo razglasitev rezervatov za gozdove s pO·· 246 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana sebnim namenom občinskim skupščinam. Predhodno so izglasovali odločitev, da se rezervati izločijo iz gospodarjenja in namenijo znanstveno-raziskovalnim ciljem, samo- upravni organi gozdarskih TOZD, ki upravljajo in gospodarijo s predlaganimi gozdovi. Pri tem so delavski sveti gozdarskih TOZD še nekoliko dopolnili sezname in spremenili površine rezervatov. K potrjenim sklepom o izločitvi gozdnih rezervatov so nato svoje mnenje dodate še področne SlS za gozdarstvo in celotno gradivo predložile v obravnavo občinskim skupščinam. Te so nato proglasile rezervate za gozdove s posebnim namenom in predpisale predhodno pripravljen režim ravnanja z njimi. Akcija pravne zaščite ni zaključena in poteka še naprej. Raziskovalno delo v rezervatih je bilo začeto že v letu 1979 v pragozdnem rezervatu šumik na Pohorju. Predhodno je bila izdelana metodologija ugotavljanja začetnega stanja v rezervatih. Ta metodologija zahteva postavljanje reprezentančnih ploskev v tipičnih delih gozdnega rezervata, na katerih bomo v bodoče spremljali zgradbo in razvoj gozda in iskali naravne zakonitosti, ki ga usmerjajo. Na reprezentančnih ploskvah je zato potrebno posneti situacijo vsega drevja, od mladja do propadajočih ali že mrtvih dreves, v pragozdovih tudi ležeča drevesa. Vsa živa drevesa pa je treba izmeriti, klasificirati njihovo vitalnost, socialni položaj, združnost, zdravstveno stanje in drugo. Velikost ploskev ni predpisana, le širina naj bi bila najmanj eno sestojno višino. Vsako živo drevo na ploskvi je oštevilčeno z aluminijasto številko, pribito s spodnje strani na korenino. Zbrani podatki pa so prirejeni za računalniško obdelavo. Poleg šumika smo ~Snemanje začetnega stanja opravili še v pragozdu Pečka, poskus snemanja je bil napravljen v rezervatu Polšek nad Lučami, v letošnjem letu pa bomo posneli stanje v rezervatu ob Lovrenških jezerih. Z ugotavljanjem želimo postopoma zajeti vsa! gozdnogospodarska območja, pri tem bomo seveda izbirali tiste rezervate, ki so v tem trenutku za raziskave najbolj zanimivi in se jih da tudi najhitreje obdelati. Analiza sedanje mreže gozdnih rezervatov Mreža gozdnih rezervatov povezuje 173 izbranih objektov s skupno površino nekaj čez 9000 ha. To je le 1 o;() slovenskih gozdov. Odstotek se morda zdi velik, vendar je treba upoštevati, da skoraj a;4 površine rezervatov predstavljajo varovalni gozdovi, grmišča, zaraščajoči se pašniki, degradirane površine in površine nad gozdno mejo. Ostane le okrog 2300 ha gospodarskih gozdov, kar je prav gotovo premalo. Zato bo tudi v bodoče mrežo gozdnih rezervatov treba dopolnjevati po sedanjih kriterijih in tudi tistih, ki jih bodo prinesla nova spoznanja predvsem pri vrednotenju posrednih funkcij gozda, ki jim vse preradi pravimo neproizvodne funkcije. V sedanjo mrežo pa bo čim· prej treba vključiti tudi predstavnike našega kmečkega gozda. Po velikosti kaže pregled rezervatov naslednje: malih rezervatov s površino do 20 ha je približno polovico (95), od njih jih je 29 manjših od 5 ha. Vzrok za tako veliko zastopanost te najmanjše kategorije moramo iskati v dejstvu, da večina majhnih in najmanjših objektov leži v nižinskem in gričevnatem svetu, kjer je prvobitna podoba pokrajine zaradi goste naseljenosti najbolj spremenjena, gozdne površine pa najbolj razdrobljene. Drugi vzrok je bila želja zavarovati različne gozdne posebnosti, n. pr. rastišče Ilexa, tise, rastlinsko združbo na klastičnih sedimentih, ali ekološko zaokrožene koliševke, ki praviloma zavzemajo manjše površine. .število srednjevelikih rezervatov s površino med 20 in 100 ha je 56 ali 1/a. Njihov delež bi lahko bil večji, saj taka 247 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana velikost zagotavlja naraven in nemoten razvoj gozda, pri raziskovalnem delu pa omogoča boljše postavljanje reprezentančnih ploskev. Po vegetacijskih pasovih so rezervati številčno najmočneje zastopani v gorskem in podgorskem vegetacijskem pasu, po površini pa poleg teh dveh še v visokogorju. 35 rezervatov se pojavlja v dveh ali treh pasovih in so zato primerni za proučevanje višinskih profilov in sprememb v ekoloških razmerah zaradi višine. Tudi ta pregled kaže, da mreža rezervatov slabo pokriva nižavje in gričevje, oziroma da so ti rezervati maloštevilni in premajhni. V obeh je poprečna velikost rezervata 12 ha, medtem ko ::.e v podgorju dvigne na 32 ha, gorovju 52 ha in visokogorju 88 ha. V visokogorskem pasu rezervati vključujejo mnogo neplodnega sveta ob in nad gozdno mejo in jih zaradi manjše primernosti za gospodarjenje ni bilo težko izločiti iz gospodarjenja. Obratno velja poleg drugih že naštetih vzrokov za rezervate v nižavju, gričevju in podgorju. Pregled po fitogeografskih območjih kaže, da po površini odstopata od ostalih alpsko in dinarsko območje, ki sta v našem gozdnem prostoru najpomembnejši. Ti rezervati obsegajo skupaj 82 o;0 vse površine rezervatov. Tudi robni fitogeografski območji, predalpsko in preddinarsko in submediteranska, so razmeroma dobro pred- stavljeni, medtem ko se primanjkljaj spet kaže v notranjosti Slovenije, v njenem nižinskem delu. Glede na dejstvo, da je težišče gozdnogospodarske in s tem tudi raziskovalne problematike v gorskem svetu naše republike, lahko zaključimo, da so fitogeografska območja v Sloveniji z mrežo rezervatov dobro pokrita. Tudi drevesne vrste, ki gradijo glavni del gozdnih sestojev, odsevajo današnje stanje. Najpogosteje se pojavlja bukev (v 72 objektih), nato smreka (30) in jelka (19), sledita pa hrast (11) in macesen (6). V celoti se kot glavne drevesne vrste pojavlja 16 naših vrst, za mešanost sestojev pa skrbi 27 različnih drevesnih vrst kot odraz raznolikosti naših rastišč. V analizi mreže rezervatov manjka zaenkrat pregled rezervatov po enem osnovnih kriterijev, rastlinski združbi. Te analize ni bilo mogoče napraviti iz podatkov, ki jih vsebujejo opisni listi v katastru rezervatov. Naši gozdovi so kartit·ani zelo neenotno, poleg tega pa nekateri predeli Slovenije sploh še niso kartirani. V gozdnih rezervatih je to zato ena prvenstvenih raziskovalnih nalog in jo bomo opravili ltkrati z ugotavljanjem začetnega stanja. V celoti lahko rečemo, da sedanja mreža gozdnih rezervatov predstavlja vso pestrost naših gozdnih združb in je zato tudi soliden temelj za spremljanje njihovega naravnega razvoja. Bodoče delo Bodoče delo v gozdnih rezervatih bo predvsem znanstvenoraziskovalno. Za vse rezervate bo treba najprej ugotoviti začetno stanje sestojev po že pripravljeni in kasneje tudi dopolnjeni metodologiji. Ostale raziskave bodo tekle vzporedno. Gozdni rezervati so objekti odprti vsakršni napredni raziskovalni misli, ki bo tudi z ne- gozdarskih vidikov osvetlila dogajanja v gozdu in gozdnatem prostoru. Zato vabimo in bomo veseli tudi ornitologov, entomologov, genetikov etologov in drugih. Napisati bo treba tudi zgodovino posameznih rezervatov. Delo bo dolgotrajno in bo postalo trajna naloga vseh gozdarskih strokovnjakov. .. Igor Smolej, viš. raz. sodelavec 248 UDK 634.0.907.1:340.13 VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE V LUČI NOVEGA ZAKONA Rado Smerdu 26. decembra 1980 je Skupščina SR Slovenije sprejela Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81). Z dnem, ko je začel veljati ta zakon, so prenehali veljati Zakon o varstvu narave, Zakon o varstvu kulturnih spomenikov, Zakon o muzejih in Zakon o arhivskem gradivu in arhivih. Z Zakonom o naravni in kulturni dediščini smo dobili skupen zakon, ki ureja sistem družbene skrbi za našo dediščino, določa pravice in dolžnosti fizičnih in pravnih oseb v zvezi z dediščino in zagotavlja poseben družbeni interes pri opravljanju varstva naravne in kulturne dediščine. Od leta 1970, ko je bil sprejet Zakon o varstvu narave, pa do danes so se spreminjale in dopolnjevale tudi metode naravovarstvenega dela in način vklju- čevanja v naš družbeni sistem. Dopolnjena metodologija iz Zakona o varstvu narave je bila prvič objavljena v lnventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije {Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1975), novejša spoznanja naravovarstvene stroke pa so vključena v Zakon o naravni in kulturni dediščini. Ker je nemogoče na kratko opisati in razložiti vse metode varstva naravne dediščine, preletimo le izhodišča ali osnove metodologije obravnavanja naše naravne dediščine. V pomoč pri tem nam bosta tudi priloženi skici. Naravna dediščina v naravnem okolju Del narave so tudi materialne dobrine, potrebne za obstoj, razvoj in kulturno življenje človeka. Večino dobrin človek gospodarsko izkorišča (npr. voda, zrak, rudnine ipd.), spreminja, nekatere pa varuje in ohranja kot priče naravnih dogajanj, človekovega in družbenega razvoja ter na ta način gospodari z njimi. Ta del narave (del človekovega okolja) niso samo dobrine, temveč tudi vrednote v materialnem okolju, do katerih imamo še poseben, več kot potrošniški odnos in smo jih prevzeli od prednikov. Te podedovane vrednote, vez med preteklostjo in prihodnostjo, imenujemo naravna in kulturna dediščina. Dediščina nekega naroda so torej tiste vrednote, ki so značilne, posebne ali izjemne za njegov življenjski prostor in za njegovo zgodovino ali celo sodijo med temelje pojma narod. Naravna in kulturna dediščina je kot nepogrešljiv del človekovega okolja pomembna za kulturno in ustvarjalno življenje ter delo sedanjega in prihodnjih rodov. Naravna dediščina so naravna območja, objekti in rastlinske ter živalske vrste, ki imajo za SR Slovenijo ali za njeno ožje območje kulturno vrednost (v najširšem pomenu besede kultura in v smislu prejšnjega odstavka). Da uvrstimo neko območje, objekt ali vrsto med naravno dediščino, mora vsebovati vsaj enega izmed vidikov kulturne vrednosti, ki je na kakršenkoli način vsaj krajevno pomemben za kulturno življenje ljudi (v najširšem pomenu besede kultura). Ta prvi izbor se opravi med samim postopkom popisovanja in zbiranja podatkov o naravni dediščini. Imenujemo ga evidentiranje. Vrednotenje naravne dediščine Rezultat evidentiranja je osrednja evidenca naravne dediščine. Evidentirana naravno dediščino nato vrednotimo-proučujemo in določamo družbeni odnos do dediščine. Ta odnos opredelimo z ugotavljanjem različnih vidikov kulturne vred- nosti. Le-ti so naslednji: 249 ZAVAROVANA NARAVNA DEDIŠČINA '-----------....., VARSTVENE SKUPINE: NARODNI PARK REGIJSKI PARK KRAJINSKI PARK NARAVNI REZERVAT NARAVNI SPOMENIK SPOMENIK OBLIKOV. zavarovanJe predlog za.zavarovanje NARAVE varstveni lilo. režim --. smernice NARAVNE ZNAMENITOSTI p. L A N 1 R A N J E + smernrce 1 NARAVNA DEDIŠČINA vrednotenje OBJEKTI IN OBMOČJA NARAV. DEDIŠČINE • evidentiranje NARAVNO OKOLJE - zgodovinski vidik (pričevalnost): dediščina izpričuje dogajanja in razmere v preteklosti. Se posebej se izdvoji pomen za NOB in ljudsko revolucijo; znanstveni vidik: dediščina je primerna ali služi za znanstvena raziskovanja in je kot taka edini ali zelo redek vzorec določenega tipa, ki naj ostane ne- dotaknjen prihodnjim rodovom; - vidik izjemnosti ali redkosti: dediščina je redek naravni pojav, je izredna ali enkratna oblika sicer pogostega tipa, je izrednih razsežnosti ali izjemne starosti ipd.; vidik značilnosti: dediščina je pogosten primerek svoje vrste, vendar le na ožjem in omejenem območju; - kulturno vzgojni vidik: dediščina je primerna ali urejena za obisk javnosti (šolske ekskurzije ipd.) in za spoznavanje naravnih pojavov in življenja ljudi; - ekološki vidik: dediščina je redkejši ali značilen ekosistem, ki prispeva k biološkemu ravnotežju v krajini, je zatočišče ogroženih rastlinskih vrst ali je genska rezerva za bodoča znanstvena raziskovanja; - krajinsko oblikovni vidik: dediščina je značilen primer kulturne krajine, je krajinska dominanta in kontrastni element, je >>umetno« oblikovana krajina ali vrtno arhitektonsko delo človeka; - estetski vidik: dediščina je oblikovana tako, da odgovarja človekovemu prirojenemu ali privzgojenemu estetskemu čutu; - čustveni vidik: dediščina budi v obiskovalcih predvsem domoljubna čustva. Posamezne vidike (območje, objekt ali vrsta je praviloma vredna z več vidikov) utemeljimo in opišemo ter določimo tiste vidike, ki so še posebej pomembni {izjemni). S proučitvijo posameznih vidikov in s primerjanjem z drugimi območji, objekti in vrstami v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu ter z ugotavljanjem enkratnosti (v kakšnem obsegu bi bila prizadeta celotna dediščina, če bi določeno naravno dediščino uničili) določimo, ali je obravnavana dediščina tudi naravna znamenitost ter kakšen je njen pomen. V primeru, ko lahko določeni naravni dediščini na podlagi vidikov pripišemo manjšo kulturno vrednost, govorimo o ovrednoteni naravni dediščini. Navadno ima ta dediščina le krajevni pomen. Skupaj s smernicami za ohranitev vključujemo ovrednoteno naravno dediščino v postopek planiranja. V primeru, ko pa lahko naravni dediščini pripišemo večjo kulturno vrednost npr. z več vidikov ali vsaj z enega izjemnega, govorimo o naravni znamenitosti. Naravne znamenitosti so torej tisti deli naše naravne dediščine, ki so zaradi svoje vrednosti posebno značilne za posamezna krajinska območja (krajevno po- membni) oziroma posebno pomembni za narodnostni, kulturni in socialni značaj SR Slovenije in za njeno zgodovino (narodno pomembni). Med temi lahko izstopajo še naravne znamenitosti širšega mednarodnega pomena. Sem sodi najznačilnejša, najbolj redka in najvrednejša naravna dediščina. Določanje pomena naravne znamenitosti služi kot pripomoček za upravno- pravno ukrepanje (razmejitev pristojnosti med družbenopolitičnimi skupnostmi, organizacija nadzorstva, financiranja) in ga ne smemo jemati izključno kot vred- nostno lestvico. Posamezna lokalno pomembna naravna znamenitost v neki kra- jevni skupnosti je za domačega krajana lahko bolj »pomembna« od neke krajevno zelo oddaljene naravne znamenitosti izjemnega pomena. Zavarovanje naravnih znamenitosti Za naravne znamenitosti izdelamo predloge za zavarovanje. Predlog za za- varovanje vsebuje vse podatke, ki so potrebni za pripravo predpisa o zavarovanju. To so: opredelitev namena zavarovanja, obseg zavarovanega območja (meje, 251 parcelne številke), ime upravljavca ali pooblaščene organizacije, vir sredstev za upravljanje in izvajanje zavarovanja, omejitve in prepovedi, ime nadzorne službe, kazenske določbe. V predlogu utemeljimo tudi pomen naravne znamenitosti, namembnost za- varovanja in predlagamo ter utemeljimo pogoje uporabe, ki izvirajo iz zadovolje- vanja potreb delovnih ljudi in občanov in ki omogočajo doseči cilj varstvene dejavnosti, ohranitev naravne znamenitosti. V skladu s tem ciljem opredelimo tiste človekove dejavnosti, katere ne spreminjajo značaja naravne znamenitosti, po drugi strani pa skušamo z varstvenim režimom onemogočiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ali razvrednotila naravno znamenitost. Varstveni režim je torej zbir omejitvenih dejavnikov, medtem, ko vse možne namene uporabe prostora opredeljujemo s pojmom namembnosti (znanstveno raziskovalna, bio- genetska, rekreacijska, vzgojno izobraževalna ... ). Za naravne objekte velja bolj ali manj enoten varstveni režim, večja območja pa po vrednotenju lahko razdelimo v varstvena območja (cone z različnimi var- stvenimi režimi. Za zavarovanje lahko predlagamo posamezne naravne znamenitosti ali pa združimo več naravnih znamenitosti skupaj z naravno in kulturno dediščino v večje (funkcionalno utemeljene) enote, ki pa morajo biti smiselno zaokrožene s pokrajinskimi mejami. Te enote imenujemo varstvene skupine. Varstvene skupine za varovanje posameznih naravnih znamenitosti so naravni rezervat, naravni spomenik in spomenik oblikovane narave. Varstvene skupine, ki združujejo več naravnih znamenitosti ter naravno in kulturno dediščino pa so narodni parki, regijski park ter krajinski park. S skupnim izrazom jih lahko imenujemo tudi naravni parki. Lahko so deljeni v varstvena območja z različnimi varstvenimi režimi. Merila za razvrščanje naravnih znamenitosti v varstvene skupine Naravni rezervat (NR): manjše območje značilnih, enkratnih, redkih ali ogro- ženih ekosistemov, namenjeno za ohranitev kot vzorec divjine brez človekovega vpliva. NR je poleg tega lahko namenjen znanstvenemu raziskovanju in je širši javnosti praviloma omejeno dostopen. Po potrebi ima lahko svojo upravo, za- dostuje pa strokovno in operativno nadzorstvo. Naravni spomenik (NS): posamezni naravni objekti ali manjše območje s posebno obliko, vsebino, lego in razsežnostjo, ki predstavlja vzorčni primer nekega naravnega pojava. NS je namenjen ohranitvi redkih ali značilnih naravnih pojavov, ima pa lahko tudi še druge namembnosti. Spomenik oblikovane narave (SON): posamezni objekti ali manjša območja vrtnega in parkovnega oblikovanja z botanično, estetsko in rekreacijsko na- membnostjo. Alpinumi, botanični vrtovi in arboretumi imajo praviloma strokovno operativno upravo. Naravni parki: večja naravno zaokrožena območja, ki združujejo več naravnih znamenitosti in naravno in kulturno dediščino. Namenjena so predvsem ohranitvi ekosistemov, naravnih pojavov in rekreaciji. Posamezni deli parka so lahko na- menjeni kmetijstvu, gozdarstvu in turizmu. Zaradi obsega in križanja interesov uporabnikov prostora zahtevajo naravni parki posebno obravnavo ter usklajevanje interesov, preden so zavarovani z aktom o zavarovanju. V naravnih parkih so lahko posebej izdvojeni NR ter NS ali pa so deljeni na območja z različnimi varstvenimi režimi. Zelo veliki naravni parki imajo poseben skupni program razvoja. Vsi imajo praviloma strokovno operativno upravo. Glede na velikost in vsebino jih delimo na tri skupine: 253 - narodni park (NP): vsaj 2000 ha veliko območje z naravnimi znamenitostmi velikega ali izjemnega pomena; - regijski park (RP): značilna pokrajina določene geografske regije z na- ravnimi znamenitostmi in manjšimi območji kulturne krajine; - krajinski park (KP): območje kulturne narave, kjer se prepleta kulturna krajina s sestavinami naravne in kulturne dediščine. Naravni objekti in naravna območja kot naravne znamenitosti se razglasijo za NR, NS, SON ali KP z aktom o zavarovanju, ki ga sprejme občinska skupščina, za NP ali RP pa z aktom o zavarovanju, ki ga sprejme Skupščina SR Slovenije. Le-ta sprejme tudi akt o zavarovanju za NR, NS, SON ali KP izjemnega pomena za SR Slovenijo. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst Varstvo redkih, ogroženih, endemnih in reliktnih rastlinskih ter živalskih vrst lahko izvajamo v glavnem na dva načina. Varujemo lahko njihova prebivališča kot naravne znamenitosti ali pa jih varujemo kot vrste. Danes še vedno veljata naslednja republiška odloka o varstvu vrst: Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS, št. 15/76), Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (Ur. l. SRS, št. 28/76). Poleg teh urejajo varstvo živali še nekateri drugi predpisi (Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, Zakon o sladkovodnem ribištvu ipd.). Po Zakonu o naravni in kulturni dediščini sprejema odloke o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije republiška skupščina, za ob- močja pa lahko tudi občinske skupščine. Zakonodaja in metodologija varstva vrst še nista zadovoljivo obdelani. Zato se je v letu 1981 začela tudi zvezna akcija za sestavo »rdeče knjige« {»Red data book<<, ki jo vodi Mednarodna zveza za varstvo narave in naravnih dobrin, JUCN) redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst v Jugoslaviji. Morda bodo analize in spoznanja ob tem delu dala boljšo osnovo in vspodbudo za preobliko- vanje zakonodaje o varstvu vrst. IZPOSOJENA KARIKATURA Ni se postavil na pravo stran. Zob bo še vedno bolel. Posledica (ne)usmerjenega izobraževanja! 254 JESENKOVA PRIZNANJA 1981 13. marca letos so v zbornični dvorani Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani slovesno podelili Jesenkova priznanja za leto 1981. Jesenkovo priznanje pode- ljujejo vsako leto najuspešnejšim na področju biotehnike; predvsem tistim, ki z uspehom povezujejo visoko šolo biotehnike z delom v naravi, v tovarni, kjer poskušajo naučeno in raziskane uporabiti pri pridelovanju hrane, lesa, skratka pri praktični izrabi vsega tistega, kar ponuja bogata slovenska zemlja. Slavnostni govornik, dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Franc Bučar je poudaril potrebo znanstvenega delovanja univerzitetnih učiteljev, da bi lahko izklesali svoj optimalni profil pedagoškega strokovnega delavca. Drug njegov poudarek je veljal položaju znanstvenega dela v sodobno organizirani družbi. Z ugotovitvijo, da je znanstveno delo tisti del združenega dela, ki proizvodno delo funkcionalizira, je zaokrožil življenjske determinante Frana Jesenka kot strokovnega, pedagoškega in znanstvenega delavca, ki je z občutkom in ra- zumom že pred pol stoletja opredelil optimalno vlogo in položaj znastvenega dela in visokošolskega izobraževanja na področju aplikativne biologije. Jesenkova priznanja podelujejo za vsa področja biotehnike: agronomijo, biologijo, gozdarstvo, lesarstvo, veterinarstvo, živalsko tehnologijo in živinorejo. Medtem, ko gozdarji v lanskem letu nismo imeli nagrajenca pa je letos to žlahtno priznanje dobil dr. Franjo Kordiš, direktor Soškega gozdnega gospodarstva iz Tolmina. Citiramo obrazložitev: Dr. Franjo Kordiš je jugoslovansko priznam m visoko cenjeni gozdarski strokovnjak ter aktiven veteran slovenskega gozdarstva. Njegovo ime je znano v zamejstvu, predvsem v gozdarskih strokovnih krogih Srednje Evrope. To je pripisati Kordiševemu uspešnemu delu v gospodarjenju z gozdovi na soškem gozdnem gospodarskem območju in tudi njegovemu vplivu na gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji. Kordiševe trajne zasluge za slovensko gozdarstvo so predvsem naslednje: Nagrajenec spada med prve gozdarje v Sloveniji, ki je znal uresničiti teorijo naravovarstvenega gojenja in gospodarjenja z gozdovi v praksi na sodoben način. To zahtevno nalogo je dr. Kordiš začel uresničevati že v prvem povojnem desetletju v gozdovih Idrije, ki spadajo med gospodarsko najzahtevnejše gozdove v Jugoslaviji. S tem je dokazal, da je možno pronaravni koncept dela z gozdom uresničevati tudi povsod drugod. Dr. Kordišu je to uspelo, ker je znal z občutkom za naravo v gozdarski praksi pravilno uveljaviti sodobno teorijo nege ob uporabi takšnega stroja in tehnologij, ki v polni meri spoštujejo naravovarstveni princip v gozdarstvu. V idrijskih bukovih gozdovih so bile s tem zapisane iniciale visoke šole gospodarjenja z gozdom bukve in jelke, ki je naletela na priznanje v srednjeevropskem prostoru. Dr. Kordiš je pri nas in v Jugoslaviji pomagal utiriti pot tisti naravovarstveni misli pri ravnanju z gozdom, za katero se je biolog Jesenko v svoji ljubezni do narave v bistvu nenehno zavzemal. Resnično vrednost doseženega dela more danes pravilno oceniti le tisti, ki je v današnji krizi človekovega naravnega okolja že poizkušal povezovati gospo- darstvo in varstvo narave. Dr. Kordišu je to delo uspelo, ker ga je oblikoval na znanstvenih temeljih, v katerih se kot gozdar v praksi nenehno spopolnjuje in to znanje prenaša v prakso. Kandidat je dolgoletni sodelavec Biotehniške fakultete. 255 Sodeluje pri orgamzJranju in pn IZVajanju podiplomskih republiških in zveznih seminarjev. Je tudi sodelavec pri raziskovalnem delu. Nagrajenec spada med tiste najboljše sodelavce, s katerimi VTOZD za gozdarstvo uresničuje svoje plodno sodelovanje z združenim delom. Na področju agronomije je priznanje dobil prof. dr. Jože Maček, ki uspešno proučuje tudi nekatera področja gozdarstva (zgodovino, zgodovinsko in politično ekonomijo ter entomologijo), na biologiji prof. dr. Miran Vardijan, lesarstvu DO Silvaprodukt Ljubljana, na veterinarstvu Veterinarski zavod v Sežani, na živilski tehnologiji DO Emona Ljubljana, blagovni center in na področju živinoreje Marko Bertoncelj, VTOZD za živinorejo BF Ljubljana. Marko Kmecl še pripis uredništva: Ob tem lepem dogodku pa moramo ponovno ugotoviti, da edini spomeniški spomin na našega vzornika Frana Jesenka, kamen v Tivoliju v Ljubljani še vedno stoji nedotaknjen, obraščen z mahom, neugleden. Tako večina obiskovalcev Tivolija sploh ne ve, da gre za spomenik. Pred tremi leti, ko smo pri naši reviji s posebno akcijo zbrali dober stari milijon in pol dinarjev za obnovo tega kamna in denar izročili Biotehniški fakulteti, smo dobili obljubo, da bodo za kamen poskrbeli, ga obnovili in uredili okolico. Danes seveda to ni noben denar več! Toda, ali je bilo nujno, da je tudi obljuba devalvirala? POROČILO O IZHAJANJU GOZDARSKEGA VESTNIKA V LETU 1980 Gozdarski vestnik je v letu 1980 izhajal po programu, v desetih številkah, od katerih je bila številka 7-8 dvojna. Revija je izhajala redno, brez posebnih vsebinskih in finančnih zapletov in v skladu s programsko politiko, ki jo je začrtal uredniški svet. Letnik je obsegal 464 strani, to je toliko kot že nekaj let; kar je tudi empirično ugotovljeno, optimalni obseg. Obseg pa je omejen tudi z znanimi gospodarskimi restrikcijami in s pravili Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki našo revijo sofinancira. Revija je v preteklem letu v celoti izpolnjevala programsko vsebino, ki jo je sprejel uredniški svet kot delegatski organ uporabnikov in izvajalcev. Prispevkov ni primanjkovalo, pa tudi z obilico se ne moremo pohvaliti. Razmerje med teoretskimi in aplikativnimi prispevki se je izboljšalo v prid aplikativnih. S sistematičnim razvijanjem kompletnega transfera raziskovalnega dela na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, se je tudi v naši reviji pojavilo znatno več strokovno zanimivih člankov, ki jih pišejo delavci tega inštituta. Tudi člankov z organizacijsko in ekonomsko problematiko je bilo več kot v prejšnjih letih. Kot pisce pa nam še ni uspelo angažirati tehnikov in mlajših gozdarskih strokovnjakov, ki bi lahko sodelovali s prispevki izkustvene vsebine in ki bi sčasoma lahko zamenjali nekatere starejše kolege kot stalni pisci. Ponovno lahko ugotovimo, da še vedno obstaja kriza strokovnega branja (kot v prejšnjih letih). Odveč bi bilo razlagati, da znanje brez obnavljanja in dodajanja, zelo hitro skopni, kar vodi posameznike in stroko v celoti v nevarno posploševaoje, šablone in simplifikacije. 256 Vsebini revije v celoti manjka vecja kritičnost. Brez lastne kritičnosti in na interdisciplinarnem področju, bo revija težko v celoti izpolnjevala svoje poslanstvo. Zgodovina slovenskega revijalnega tiska potrjuje sicer že staro pravilo, da tisk brez poudarjene kritičnosti, prej ali slej utone v lastni skrokovni poprečnosti. S kritičnim odnosom do družbenih in strokovnih vprašanj se namreč ohranja njena avantgardna vloga v razvoju stroke. Struktura piscev prepričuje o vsebinski dostopnosti revije, saj je znano, da je piscev toliko več, kolikor bolj je revija zanimiva in vsebinsko odprta; znatno večje je število operativnih piscev in tistih z mejnih področij (interdisciplinarnih). Struktura sodelavcev Gozdarskega vest- nika glede na njihovo profesionalno an- gažiranost (po čemer lahko sklepamo o naravi njihovih prispevkov). Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 51% Grafična oprema revije je bila kvalitetna in podrejena njenim vsebinskim in vzgojnim smotrom. Načeloma ostaja revija zvesta svoji oblikovni tradiciji (format, naslovnice), vendar pa ji poskušamo dati s podrobnostmi, privlačnejšo sodobnejša obliko. V organizacijski shemi revije je najpomembnejši dogodek v lanskem letu zahteva Službe družbenega knjigovodstva, da revija ukine svoj žiro račun (obrazlo- žitev: revija nima pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi) in poišče neko matično organizacijo, ki to pravico ima. Kljub prizadevanjem, da dokažemo upravičenost lastnega žiro računa, nismo uspeli. Zato smo uredili vse upravne, organizacijske in samoupravne zadeve za priključitev revije k ustanoviteljici, Zvezi inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Pripravljene so bile spremembe ustanovnih aktov, ki so jih ustrezni organi že potrdili. Gozdarski vestnik se ukvarja tudi z drugo založniško dejavnostjo. V lanskem letu je revija izdala svojo bibliografija za vsa leta izhajanja do 1977 in sicer v 1000 izvodih. (še vedno jo lahko dobite na uredništvu za minimalno ceno 50.- din). Gozdarski stenski koledar v nakladi 12.500 izvodov sta poleg gozdnih gospodarstev Slovenije omogočila Kemofarmacija Ljubljana in čGP Delo Ljub- ljana, ki sta odkupila 5500 izvodov. Manjša naklada kot 10.000 namreč ni rentabilna. Finančni uspeh založniške dejavnosti je v finančnem poročilu posebej prikazan in ga uporabljamo za razne »izvenserijske« izdaje kot je bila na primer bibliografija. 257 Finančni obračun za leto 1980 Dejavnost Ostala Gozdarskega dejavnost Skupaj vestnika PRIHODKI Prodaja revije 380.650,00 380.650,00 Dotacija SlS za gozdarstvo 600.000,00 600.000,00 Dotacija RSS za leto 1979 (dolg) 109.800,00 109.800,00 - za leto 1980 308.000,00 308.000,00 Ostala prodaja, tečajna razlika idr. 8.051,45 942.327,30 950.378,75 Skupaj 1,406.501,45 942.327,30 2,348.828,75 ODHODKI Material 27.559,65 27.559,65 Proizvodne storitve drugih 804.335,50 546.330,00 1,369.948,50 Neproizvodne storitve 40.281,55 40.281,55 Reprezentančni stroški 2.784.75 2.784,75 Amortizacija (20 %) 53.145,35 53.145,35 Drugi materialni odhodki 19.676,15 19.676,15 Pogodbene obveznosti 6.952,35 6.952,35 Drugi odhodki 8.859,30 8.859,30 Osebni odhodki 351.951,90 120.118,85 472.070,75 Skupaj 1,315.153,20 686.125,00 2,001.278,20 258 KNJIŽEVNOST LETO 2000 - ZASTRAšUJOČE Global 2000 - ein erschreckendes Doku- ment (Global 2000 - zastrašujoč dokument), Nationalpark, Nr. 30-111981. To je kratko poročilo o knjigi z naslovom ~>Global 2000«, ki je nedavno izšla v Nemčiji. Knjiga je prevod študije o razvoju človeko­ vega okolja na zemlji do leta 2000. Po naročilu predsednika ZDA je to študijo izde- lalo ameriško zunanje ministrstvo skupaj s Svetom za vprašanja okolja in z drugimi vladnimi ustanovami. Celo CIA je morala pokazati svoje gradivo. Delo obsega 1400 strani ter številne tabele, karte itd. Raziskava prikazuje naslednji dve deset- letji v bolj črni luči, kot bi mogle biti moreče sanje najhujših pesimistov. Zaradi pomanjkanja vseh potrebnih podatkov pa znajo biti te napovedi še celo preveč opti- mistične. Med ostalim lahko pričakujemo neugodne podnebne spremembe zaradi po- večane količine ogljikovega dioksida in propadanja ozonske plasti v zemeljskem ozračju, kisle padavine, poslabšanje pogo- jev za kmetijstvo in rast vegetacije sploh, propadanje rodovitne zemlje zaradi erozije, širjenje puščav, izumiranje več sto tisoč rastlinskih in živalskih vrst, resne probleme z radioaktivnimi odpadki itd. Posebej je treba omeniti, da bo poleg do- sedanje eksplozije naftnih cen nastopila še eksplozija cen kmetijskih pridelkov. Zabe- toniranje in zaasfaltiranje najboljše kmetij- ske zemlje z avtocestami, letališči itd. ter neugodne ekološke spremembe po vsem našem planetu, bo zmanjšalo možnosti kme- tijstva. Pri tem bo prebivalstvo zemlje še močno naraščalo. Pridobivanje hrane iz morja ne pride v poštev zaradi njegove industrijske zastrupljenosti. Sicer pa že iz današnjih izkušenj lahko vidimo, da se napovedi o raznih bodočih kmetijskih lndi- jah Koromandijah ne uresničujejo. Hude probleme bo povzročalo pomanj- kanje vode. Zaradi vodnih virov bo prišlo celo do vojaških spopadov. Nič boljši niso obeti za gozdarstvo. Danes se vsako leto površina gozdov zmanjša za velikost ZR Nemčije, kar je tudi približno površina Jugoslavije. Po dvajsetih letih bo polovica današnjih gozdov izginila. Zaradi pomanjkanja nafte bo pritisk na preostale gozdove še večji. Pri vedno hujših eko- loških obremenitvah okolja se bodo blago- dejni vplivi gozda močno zmanjšali. Ali naj vse te napovedi zavrnemo kot nepotrebno povzročanje panike? že poročilo »Rimskega kluba« oziroma knjiga »Meje rasticc bi lahko omajalo prepričanje mnogih trdoglavih politikov, ki še vedno sanjajo o neomejeni industrijski rasti. Tej najnovejši študiji nikakor ne moremo odrekati vero- dostojnosti. Sicer nam pa že vsakdanje živ- ljenje kaže, da se bližajo drugačni časi. Tako npr. podražitve hrane vedno bolj priti- skajo na revnejše dežele. Predsednik sve- tovne banke Mc Namara je k tej študiji dejal: ~>Absolutno strahotni izgledi - če ne začnemo ukrepati«. Vendar se stvari obra- čajo strašno počasi in razvoj nas enostavno prehiteva. Marjan Zupančič IZ SLOVENSKE GOZDARSKE BIBLIOTEKE 1980 Lansko leto je bilo na Inštitutu za gozd- no in lesno gospodarstvo v Ljubljani med drugim končano 13 eno in večletnih razM iskav. Za vse so bila izdelana tudi besedila, ki so izšla v različnih grafičnih oblikah. V naslednji preglednici jih naštevamo, zraven pa je označba, v kakšni obliki so bile publi- cirane in kje jih je moč dobiti. Marjan Zupančič: Mineralno gnojenje z ozirom na gojenje gozdov; elaborat; knjiž- nica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Stana Hočevar: Mikroflora v pragozdovih Slovenije; Zbornik lGLG št. 18; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slove- nije, gozdna gospodarstva Slovenije. Janko Kalan: Foliarna vsebnost hranil iglavcev; elaborat, knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Amer Krivec: Proučevanje načinov me- hanskega spravila lesa in vplivov različnih poškodb sestoja v odvisnosti od delovnih in terenskih razmer; več elaboratov, člankov in samostojna izdaja v knjižnici IGLG - Stro- kovna in znanstvena dela; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Marjan Lipoglavšek: Ergonomske značil­ nosti mehaniziranih spravilnih sredstev pri uporabi v naših razmerah: zaenkrat elaborat, knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdar- stva Slovenije. Zdravko Turk: Terminologija iz področja izkoriščanja gozdov in gozdnih komunikacij; knjiga; knjižnica IGLG, Splošno združenje 259 gozdarstva Slovenije, gozdna gospodarstva Slovenije in v drugih republikah. Ivan Zonta: Naselitev in izraba zemlje v Zahodni Sloveniji; elaboraf knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Dušan Mlinšek: Novi gozdni rezervati Il; posebna izdaja na IGLG; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, gozdna gospodarstva Slovenije. Boštjan Anko: Krajinsko-ekološki pomen celkov v slovenski krajini na primeru Ko- banskega; elaborat; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Ivan Zonta: Spreminjanje kulturne krajine zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč; ela- borati in komplet kart; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Marjana Pavle: Herbicidi v gozdarstvu; elaborat; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Marko Accetto: Bori na Balkanskem pol- otoku; disertacija in v Zborniku IGLG št. 17; knjižnica IGLG, Splošno združenje gozdar- stva Slovenije, gozdna gospodarstva Slo- venije. Janez čop: Biološko ravnotežje v odnosih gozd-divjad, izšlo bo aprila 1981 kot ela- borat. mk MERILNI INŠTRUMENTI ZA METEOROLOŠKE ELEMENTE Leo J. Fritschen in Lloyd W. Gay: Environ- mentallnstrumentation, Springer Verlag New York Inc., 1979. Knjiga Environmental lnstrumentation av- torjev Lea J. Fritschena in Lloyda W. Gaya je ena redkih, ki se ukvarja s problematiko merjenj raznih fizikalno-meteoroloških koli- čin, ki določajo pogoje v našem okolju. Knjiga, ki ima 210 strani in je opremljena s 66 slikami ter 37 tabelami, dobro rabi vsem tistim, ki se ukvarjajo z meritvami v naravi. Snov je zbrana v devetih poglavjih, ki se ukvarjajo s posameznimi meteorološkimi spremenljivkami kot so temperatura zraka in tal, smer in hitrost vetra, zračna vlaga in zračni pritisk in tudi z različnimi načini prenosa energij kot sta kondukcija in se- vanje. Poleg osnovne teorije o odločujočih parametrih okolja, osnovnih fizikalnih za- konov in nekaj matematičnega ozadja, vse- buje knjiga še natančne opise klasičnih ka- kor tudi najnovejših aparatur. Opisan je, ne le princip delovanja, ampak tudi notranja zgradba posameznih instrumentov (npr. elek- trična vezja) in senzorjev. Prikazane so tudi tabele, ki jih pri delu z instrumenti potre- bujemo kot so npr. psihrometrične tabele, tabele raznih korekcij zračnega pritiska, tabele konstant; pretvornikov itd. V knjigi so poleg )>tehničnega« dela zbrane tudi izkušnje iz prakse, uporabnost posameznih instrumentov, predvsem v obliki primerjav med posameznimi merilnimi in- strumenti, bodisi analognimi, digitalnimi ali registrirnimi. Opisane so tudi najpogostejše napake in natančnost posameznih instru- mentov, kakor tudi problemi z nastavitvijo in kalibracijo. Podana je tudi problematika konverzije posameznih podatkov, predvsem analogno-digitalna pretvorba. Knjiga je pomemben prispevek pri izpo- polnjevanju merilne tehnike in s tem pri poznavanju faktorjev, ki oblikujejo okolje. V času, ko so na razpolago sredstva za temeljito obdelavo podatkov, pri tem misli- mo na računalnike, je še kako pomembno imeti zanesljive in dobro izbrane podatke. Pričujoča knjiga je pisana toliko poljudno in široko, da lahko služi kot odličen do- polnilni učbenik vsem študentom, ki se pri svojem študiju srečujejo s problematiko spoznavanja in spreminjanja naše sredine, še posebej pa študentom fizike in meteoro- logije kakor tudi agronomija in gozdarstva. Kajfež-Bogataj Lučka 260 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE ENERGIJA IZ BIOMASE Hummel, F.: Energie aus Biomasse (Die Bedeutung der Ergebnisse der lnternatio- nalen Konferenz in Brighton/England fiir die Forstwirtschaft), Al/gemeine Forstzeitschrift, 1980/48. Novembra lansko leto je v Angliji pote- kala mednarodna konferenca s temo »Ener- gija iz biomase«. Bila je prva te vrste v Evropi. Zbralo se je šeststo udeležencev: znanstvenikov, tehnologov in gospodarstve- nikov iz tridesetih dežel vsega sveta. Ob- ravnavali so naslednja področja: Poljedelski odpadki in energetske plan- taže; prispevek gozdarstva k energiji; pridobivanje etanola in biološkega plina z vrenjem; termokemične metode za proizvodnjo te- kočih in plinskih pogonskih surovin; novi koncepti proizvodnje pogonskih su- rovin na biološki način; uporaba teh goriv v praksi v deželah v razvoju; uporaba v praksi v industrijsko razvitih deželah. Dežele EGS polovico potreb po energiji pokrijejo z nafto, ki jo uvozijo letno za 250 milijard nemških mark. Delež biomase predstavlja danes v energijski bilanci teh dežel le nekaj nad 1 %. Računajo pa, da bi lahko delež te energije do konca tega tisočletja povečali na 4 do 5 % celotne porabe. Z energetskimi plantažami bi lahl